Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 10. oktobra 1937. Štev. 41. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din,, više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. MED BRATE OB MEJI. Hribčki, ponižujte se, dolince, povišujte se, da se bodo vidle té lepe Dolénce ... Pomali, po hribi navzdol sam se pelao z biciklom i polglasno prepevao. Ravno sam prisopo iz gračkih grab vés moker od vročine, zdaj sam se pa od sohé spüščao navzdol. Hladna, friška sapica mi je brisala znoj s čela. Sobotni popolden je bio lepi i jasen. Nekaj nenavadnoga. Sunce je sijalo i prijetno je bilo vdihavati čisti borov zrak. Na vühaj pa mi je bió skrivnostni šum visikih borov i smrek, štere so se majütavno zibale s svojimi vrhovi i delale na potnika globoko, svojevrstno razpoloženje. Pri razpotji sem stano. Pogledno sam na tablo i čteo: „Hodoš --17 kmˮ. Teda do Dolénec de nekaj menje. Ešče na vöro sam vrgeo hiter pogled, zakapčo kaput, potom pa v božem imeni — naprej. Bicikl je drveo po gladkoj čistoj cesti i rezao proti pihajočo sapico. Na ednoj i drügoj strani ceste pa so ležali lepi, tmični gozdovi i delali vozači nemi špalir. Naskori so se poleg gozdov prikazala tüdi pola — znak, da se bližam vesi. Prišo sem v Stanjovce. Nekaj hiš je stisnjenih kre ceste, drüge pa so raztepene po obronkaj i ešče daleč tam doli po dolini. Po kratkoj i hitroj vožnji pa se mi naskori odpre pogled na Petrovce. Najprvle zaglednem evangeličansko, včasih za njov pa tüdi našo, katoličansko cerkev. Naša leži na samom, na preci visikom mestij odkec se odpera krasen razgled po celoj lepoj Goričkoj. Tü stanüjejo i pasejo svojo, preci med drügoverci razstepeno čredo lübezniv! g. plebanoš Činč. Spomno sam se njihove gostolübnosti i očinskoga srca za vse trüdne potnike, v srci jih oddaleč pozdravo, potom pa pognao bicikl v dolino skozi Adrijance, ar moj cio je pot v Dolence. Odzdaj vozim samo med hišami i polom. Gozdov več nega. Ostali so tam Odzaja po bregaj, kak da ščejo čuvati hiše i pola od tüjcov, od neprijatelov. Pot me vodi po dolini, ob straneh pa se zdigavlejo pomali bregovje, puni sadovnjakov z lepim sadjom i postavlenimi s čednimi kmečkimi hišami. Pomali se že bližam Šalovcom. Pelam se proti lüdskoj šoli. V šoli je živo. Deca se pripravlajo na odhod. Vučiteo Rudi, moj stari znanec je naslonjen na okno i nekam zameknjeno gleda v daljavo. Bog zna, kakše misli njemi rojijo po glavi. On že od mladosti rad senja. Ali ešče prvle, kak me je mogeo opaziti, ga že nega več na okni. Med šolari je nastano prepir i on mora med nje, da napravi red i mir. Pelao sam se mirno. Ga bom že dobo poznej nindri na postaji. Zato naprej . . . Šalovci. Stopim z bicikla i poglednem na vöro. Od Grada do Šalovec sam vozo trifertale vöre. Lepa rajža ! Do prihoda sobočkoga vlaka je ešče pol vöre časa. Odločo sam, da počakam Dolence, Ravence i drüge Goričance, šteri se pripelajo z vlakom, ar vsi smo namenjeni v prelepe Velke Dolence. Poglednem okoli sebe, če bi gde najšeo primerno mesto, da bi malo položo i počino svoje trüdne kosti. Ali glej! Opazo sam, da sam že na sebe pritegno pozornost Šalovčarov. Na pragaj i oknaj hiš opazim več lüdi, šteri me radovedno merijo. Čüjem tüdi glas priletne žene, štera pravi svojoj sosedi. „Glej, glej Treza, eden gospod so pa že tü.ˮ Nedaleč pa se oglasi mladi dečko, pa veselo pripomni: „Toga gospoda pa jaz že malo poznam. Od Grada lekar so. Lani sam jih že vido v Martinji na primiciji g. Kozara .. .ˮ Stojim en čas i poslüšam lüdske pogovore. Iz razgovora i obnašanja se je vidlo, da vsi že želno pričaküjejo svoje brate i sestre iz Dolenskoga, Ravenskoga i ostaloga Goričkoga. Bili so veseli i ponosni, da prihajajo med nje bratje i sestre, da sküpno z njimi proslavijo tü gori ob meji slovenski, katoličanski, verski svetek. Jaz sem bio mogoče prvi, šteri sam prišao na postajo. Pomali se je zberalo vse več lüdi. Ar je do prihoda vlaka bilo ešče preci časa, Stopim malo v restavracije, štera je bila ne daleč vkraj, na en „brizganecˮ ali kak smo že vajeni praviti: na eden špricer. Tüdi vert restavracije je začno včasi pogovor od slavja, na šteroga so se edni doma pripravlali, drügi pa oddaleč prihajali. Iz razgovora sam jasno spoznao, da so se vsi farniki lepe dolenske fare — vsi brez razlike — vneto i goreče pripravlali na lepo slovesnost. Vtis, šteroga sam dobo že ob prihodi v dolensko faro, je bio takši, da mi je davo vüpanje na doživetje lepoga dneva, zaistino pravoga lüdskoga svetka. I ne sam se varao ... Sedim v restavraciji i čakam. Naednok pridrdra mimo voz. O, to so pa mladi dolenski gospod, šteri se že pelajo na postajo, da sprejmejo goste, da sprejmejo brate i sestre od blüzi i oddaleč. Hitro skočim do okna i pozdravim domačega gospoda: „Bog živi, g. Ferko!ˮ „Oh, Bog Te prineso, dragi Vili! Ti grački falot, Ti, zakaj se mi pa nej si nikaj javo, da prideš...?! I pozdravlaja i stiskanja rok ne bilo konca. Človek se prijetno počüti v drüžbi moža z dobrim iskrenim i poštenim srcom. Kak sam kesneje bole opazo, jé vsakši, šteri je prišo v dotik z mladim, idealnim gospodom, odneso jako prijeten občütek------------------------ Malo pred prihodom vlaka idemo vsi veselo na postajo. Tü je že bilo zbranih preci dolenskih farnikov, da sküpno s svojim pastirom prisrčno pozdravijo prišle goste i jih potom slovesno sprevodijo v sküpen topeo, okrašeni farni dom — v cerkev. Tüdi prijateo Rudi se je že zdramo iz svojega razmišlanja i že hiti s svojov mladov četov na postajo — k sprejemi. Pomali je prisopihao „goričanecˮ na postajo. Iz vlaka se je sipo roj veselih obrazov. Iz obeh srezov, iz vseh far, iz vseh krajov so prišli... Pa tüdi godbo majo s sebov... Hej, to bo pa ešče lüšno! Mladi domači gospod se pridno süčejo med gosti, prisrčno pozdravlajo i stiskavajo roke. I gda so vnožina malo ponisi, pristopi deklinica i pozdravla našega voditela g. Klekla i njeni poklanja lepi šopek goričkih rož. Za njov pozdravijo ešče domači g. plebanoš istoga, tajnika Prosvetne zveze iz Maribora g. Camplina i vse drüge goste i njim voščijo, da bi se prav prijetno počütili med brati Dolenčari. I tisti, šteri so želno na postaji čakali i tisti, šteri so z veselim srcom prihiteli iz vseh krajov med prve, so se bratsko pozdravili, zdrüžil i potem v lepom i mogočnom sprevodi odkorakali s postaje v farno cerkev v Dolence, da začnejo velki svetek krščanske lübezni, prosvete i navdüšenja za katoličansko vero, za slovensko domačo reč, za naš domači tisk. Grački Vili. Spremembe v našoj vladi. 5 ministrov odstopilo, 6 novih ministrov je imenüvanih. V imeni Nj. Vel. krala Petra II. so kralevski namestniki z ukazom 4. t. m. sprejeli odstop, ki so ga predložili gg. pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister za šume i rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje Štošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič i minister za telesno vzgojo lüdstva dr. Josip Rogič i jih posjavili na razpoloženje. Imenüvani so pa sledeči za ministre: za pravosodnoga ministra podpredsednika senata Milana Simonoviča, za ministra za šume i rudnike bana vrbaske banovine Bogoljuba Kujundjiča, za gradbenoga ministra ministra na razpoloženji i narodnoga poslanca Dobrivoja Štošoviča, za ministra brez listnice narod, poslanca dr. Nika Novakoviča, za ministra za telesno vzgojo lüdstva narodnoga poslanca dr. Vjekoslava Miletiča, za poštnoga ministra podpredsednika nar. skupščine Vojka Čvrkiča, za prosvetnoga ministra pomočnika prosvetnoga ministra v pok. Dimitrija Magaraševiča. Nova vlada je 6. t. m. že položila prisego. Sovjetska Rusija pripravla strašen bojni požar na Dalnom vzhodi. Svetovni listi prinašajo silno značilne vesti, štere so sprejele iz Šanghaja od namena sovjetske Rusije v kitajsko-japonskoj bojni. Vest se do besedno glasi:. „Naglo potüvanje sovjetskoga poslanika iz Nankinga v Moskvo je predmet vnogih razmotrivanj. V političnih krogaj mislijo, da je vzrok njegovoga potüvanja žela, štero je Sovjetska vlada izrazila, da se s poslanikom posvetüje od Cila Kitajske i sovjetske Rusije v zdajšnjoj svaji med Kitajskov i Japonskov. Vsi so mišlenja, da bodo ta posvetovanja v kratkom vidna. Zdajšnji svetovni položaj sili Kitajsko i sovjetsko Rusijo, da skleneta med sebov zvezo i vredita sodelüvanje. Po mnenji japonskoga vojaškoga vodstva mata japonska vojska i armada glavno nalogo, da pobijeta komunizem. Po mišlenji vnogih opazüvalcov teh dogodkov je zdajšnja bojna Japonske proti Kitajskoj samo priprava na dosta vekšo bojno, štero Japonci držijo za neizbežno. Znano pa je, da se v To-kiji bojijo, da ne bi Sovjetska Rusija za svoj napad na Japonce čakala na hip, kda bo mislila, da je Japonce bojna s Kitajci zmantrala. Iz toga se vidi, da Japonska šče sama prezveti jako nevaren nastop proti Rusiji, ar den za dnevom pošila velke čete v Mandžurijo. Japonska bi se najmre veselila, če bi prišlo do svetovne bojne, ar bi bio del sovjetske armade Vezani na evropska bojišča. Ta vest napovedüje resne dogodke na Dalnom vzhodi i Rusija polaga velko važnost na to, da jo ne bi obdužili, da je ona kriva za te peklenski boj, šteroga šče ešče bole vužgatiˮ. Srditi boji med Japonci i Kitajci se vršijo zdaj okoli Šanghaja. Kak poročajo Japonci, se je njihovim četam posrečilo zasesti 26 vesi. To je povsem istinsko, ár Kitajci sami priznavajo, da so zavolo velkih zgübičkov svojih čet, se mogli vdati. Japonci se jako dobro borijo. Kak poroča Japonski generalni štab, je v zadnjih borbaj okoli Šangaja spadnolo okoli 20.000 Kitajcov, 50.000 pa da je ranjeníh. Japonci pa so meli samo 10 jezero mrtvih i ranjeníh. Državlani i verniki v našoj državi po števili. Nekši beograjski knjižničar je te dni izdao profesorski koledar" za leto 1938. V tom kalendari je priobčena tüdi nekša statistika prebivalstva naše države po veri. Po toj statistiki je bilo leta 1921. v državi 5,593.057 pravoslavnih, 4,708.657 katoličancov, 1,345.271 muslimanov, 40.338 grkokatoličancov, 229 517 protestantov, 64.746 židovov, ostalo drügoverci i brezverci. Leta 1931. pa je bilo pravoslavnih 6,793 201, katoličancov 5,220.363, mu- slimanov 1,558.279, grkokatoličancov 45 960, židovov 67.722. Teda je naraslo število pravoslavnih za 1,200.144, katoličancov za 511.706, muslimanov za 214.008, grkokatoličancov za 5622, židovov za 2976. Statistika pa sega šče naprej i preroküje, kak bo 1. januara 1938. Pravoslavnih 7,680.000 katoličancov 5,576.000 grkokatoličancov 49.000, protestantov 246.000 muslimanov 1 milijon 700 000 i židovov 70.000. Ne bomo preiskavali, v keliko je ta statistika zanesliva, znamo pa ka šče povedati s tem. Istotak je bilo to objavleno v ednoj reviji, kde pisec te revije objavla šče jezikovnost i pravi: da srbskohrvatskomi jeziki pripada 10,776.115, slovenskomi 214.261, drügim slovanskim jezikom 134,514, romunskomi 495.509, nemškomi 465.800, madjarskomi 478.640. Po takšem štetji bi bilo Slovencov v državi dosta menje kak Madjarov, Nemcov ali Romunov! Ne vemo, odked je dobo pisec te številke. Znano nam pa je, ka te pisec je objavo te številke te, kda je bila cela Jugoslavija obrnjena na dogodke v Beogradi to je 7. augusta. Obletnica Koroškoga plebiscita. Denešnjo nedelo 10. oktobra obhaja Slovensko lüdstvo na Koroškom spominski den na 10. oktober 1920. To Slovensko lüdstvo se je že pred svetovnov bojnov borilo za svoj narodni obstoj. Vse sile so morali napnoti naši koroški rojaki, da so se branili pred ponemčevanjom. Našim rojakom se godijo v nebokričeče krivice v narodnom, šolskom, cerkvenom i gospodarskom pogledi. Ne moremo T ne smemo mirno gledati, kak preganjajo našega kmeta, vučitele, kak jemlejo slovensko faro za farov i mesto slovenskih dühovnikov nameščajo nemške. Ali naj se Slovenci odpovejo božoj reči i tolažilom svete vere v svojem materinskom jeziki? Nikak ne ! Naša deca se ne more včiti v svojem slovenskom jeziki. I če se slovenci upirajo tomi nekulturnomi ravnanji, jih imenüjejo za hujskače. Slovenci bodo zadovolni, če bodo mogli dosegnoti svoje pravice v šolaj, uradaj i drügih področjaj javnoga živlenja i tak ohraniti svoj narodni obstoj. Sveta dužnost njihova je, da se branijo narodnoga vničenja. Kda se bližamo letos znova plebiscitnomi dnevi, smo zvedeli iz zavüpni okrožnic nemškoga drüštva, da namenijo letos v Celovci tri dni svetiti protislovenske slavnosti. Glavno pa, ka namenijo, je to, da naberejo pri toj priliki penezne prispevke za zatajenje Slovenstva. Tüdi mi Slovenci, ki živemo v narodnoj državi Jugoslaviji, se bomo z žalostjov spominali z naših rojakov, ki živejo na Koroškom kak robi zarobleni od tüjincov. Tüdi v Sloveniji do se pobirali milodari za naše Slovence. Tisti pa, ki nemajo z koj prispevati za te nesrečne brate i sestre na Koroškom, naj prosijo Boga, da jih reši toga preganjanja i da dosegnejo svoje pravice. 2 NOVINE 10. oktobra 1937. NEDELA po risalaj dvajseta i prva. Evangelij (Mataj 18). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom priliko eto: Prispodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k človeki Krali, ki je šteo račun činiti z svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Gda bi pa ne meo, odket bi plačao, zapovedo ga je Gospod njegov odati i ženo njegovo i sini i vsa, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se njemi, govoreči: mej potrplenje z menom i vsa ti plačam. Smilüvao se je pa Gospod nad onim slugom, odpüsto ga je i dug njemi je engedüvao. Vö idoči pa on sluga, najšeo je ednoga z svoji slüžbeni tivarišov, ki je dužen bio njemi sto sodov i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te slüžbeni tivariš njegov, proso ga je govoreči: potrplenje mej z menom i vsa ti plačam. On je pa nej šteo; nego je šo i vrgo je njega v temnico, dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štera so se godila, jako so se razsrdili i idoči pripovidavali so Gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov i veli njemi: sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim službenim tivarišom, kak sam se i jas nad tebom smilüvao? I razsrdivši se Gospod njegov, dao ga je hohárom dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj Nebeski včini vam, či ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptoris“ o brezbožnem komunizmu. Socialna pravičnost. — 51. Toda poleg tako zvane menjalne pravičnosti je treba gojiti še socialno pravičnost, ki tudi nalaga dolžnosti, katerim se ne morejo odtegniti ne gospodarji ne delavci. In vprav socialni pravičnosti je svojsko, da zahteva od posameznikov vse to, kar je potrebno za občo blaginjo. Kakor pa pri živem organizmu ni za celoto zadostno poskrbljeno, če se ne da posameznim udom, kar potrebujejo, da morejo vršiti svoja posebna opravila, tako tudi v družbi ni mogoče prav poskrbeti za občo socialno blaginjo, če se ne daje posameznim članom, to je ljudem, ki jim je svojsko dostojanstvo oseb, vse tisto, brez česar ne morejo vršiti vsak svoje socialne naloge. Če se bo zadostilo tudi socialni pravičnosti; bo sad živahen razvoj vsega gospodarskega življenja v miru in redu, kar bo obenem znamenje, da je socialni organizem zdrav, kakor se zdravje človeškega telesa spozna po nemotenem in obenem polnem ter uspešnem delovanju vsega organizma. 52. Ni mogoče reči, da bi bilo Socialni pravičnosti zadoščeno, ako delavci nimajo zagotovljene zadostne plače, da bi mogli primerno preživiti sebe in družino; če se jim ne omogoči, da si pridobe vsaj skromno imetje in se tako prepreči tisti čir splošnega uboštva, ki se vsebolj širi; če se ne poskrbi zanje z javnim ali zasebnim zavarovanjem za starost, bolezen in brezposelnost. Z eno besedo, da ponovimo, kar smo dejali že v okrožnici „Quadragesimo anno“: Le tedaj bo socialno gospodarstvo zares uresničeno in dosegalo svoje smotre, če bodo vsi posamič in skupaj dobivali vse tiste dobrine, ki jih morejo dajati narava s svojim bogastvom in s svojimi pomočki, tehnika in socialno urejeno gospodarstvo. Teh dobrin mora biti toliko, kolikor jih je treba, da je mogoče zadovoljiti potrebe in poštene zahteve udobnosti in tudi dvigniti ljudi na tisto srečno življenjsko kulturno stopnjo, ki ne samo da ni v nasprotju s krepostjo, marveč ji je močno v prid.ˮ (Okrožnica „Quadragesimo anno“, 15. maja 1931: AAS. zv. XXIII, 1931, Str. 202.) 53. Če pa posamezniki ne morejo izpolnjevati zapovedi pravičnosti glede plač, kar se vedno pogosteje dogaja, razen če se vsi med seboj dogovore in ustanove družbe, ki z njimi preprečijo delavskim pravicam tako pogubno konkurenco, tedaj je dolžnost gospodarjev in delodajavcev, da goje in pospešujejo takšne potrebne ustanove, ki jim omogočujejo redno izpolnjevanje dolžnosti pravičnosti. A tudi delavci naj imajo pred očmi dolžnosti ljubezni in pravičnosti in naj bodo prepričani, da bo na ta način brez dvoma tudi zanje bolje poskrbljeno. 54. Ako torej motrimo celokupnost gospodarskega življenja, nám bo jasno, kakor smo omenili že v okrožnici „Quadragesimo ánno“, da bo mogoče v gospodarsko-družabnih odnosih uveljaviti vzajemno sodelovanje pravičnosti in ljubezni le tedaj, če združene strokovne in medstrokovne organizacije, osnovane na trdnih krščanskih temeljih ustanove krajevnim in časovnim razmeram primerne tako zvane korporacije. Študij in širjenje socialnega nauka Cerkve. — 55. Da se da tej socialni akciji večja dejavnost, je zelo potrebno pospeševati študij socialnih problemov v luči cerkvenega nauka in te nauke pod vodstvom avtoritete, od Boga ustanovljene v katoliški Cerkvi, kar moči širiti. Ako delo nekaterih katoličanov na gospodarsko-socialnem polju ni bilo vedno vse hvale vredno, je bil vzrok prav ta, da niso dosti proučili in premislili naukov papežev o teh rečeh. Zato je tudi potrebno, da se v vseh družabnih krogih vedno bolj pospešuje socialna izobrazba, primerna kajpada razni stopnji umske izobrazbe, in da se socialni nauki Cerkve tudi med delavske sloje bolj in bolj širijo. Naj varna luč katoliških naukov razsvetli duhove in nagne volje vseh, da jim bodo ti nauki pravec življenja in da bodo vestno izpolnjevali socialne dolžnosti. Tako se bodo upirali tisti neskladnosti in neenotnosti v krščanskem Življenju, ki smo ju že v raznih prilikah obžalovali, ko nekateri na videz zvesto izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, a kadar gre za delo, za industrijo, za stroko, za trgovino, za javno službo, z nekim žalostnim dvojstvom vesti ravnajo le preveč neskladno s tako jasnimi načeli pravičnosti in krščanske ljubezni ter tako dajejo težko pohujšanje slabotnim, hudobnim pa lahko pretvezo, da širijo nezaupanje do Cerkve. 56. Veliko pomoč za to obnovo krščanskih nravi mora dati katoliški tisk, ki naj najprej z raznoterim zanimivim čtivom ljudi privabi, jim potem vedno bolj pojasnjuje socialni nauk Cerkve, odkriva natančno in obširno nakane nasprotnikov, prodaja proti njim orožje, ki se je drugod najbolj izkazalo; predlaga, kako bi bilo mogoče preprečiti slepivo agitacijo komunistov, ki so z njo premamili že mnogo ljudi tudi dobre vere. (Dalje). 10 jezero španskih dec je zdaj v sovjetskoj Rusiji, štere so spravili v taborišče blizu Moskve, gde se bodo včila boj proti Bogi i Cerkvi. Simaško deco so oropali od starišov, štera jih mogoče več nikdar nede vidila. Spremembe občin v Slov. krajini. Kr. namestniki so podpisali ukaz, na podlagi šteroga se izvršijo naslednje spojitve, razdrüžitve i pregrupacije občin v murskosobočkom okraji: 1. Iz občine Bodonci se izloči kraj Radovci i prikluči k občini Gor. Lendava. 2. Iz občine Cankova se izloči kraj Krašči i prikluči k občini Pertoča. 3. Iz občine Gornja Lendava se izloči kraj Trdkova i prikluči k občini Gornja Slaveča. 4. Iz občine Gor. Petrovci se izloči kraj Čepinci i prikluči k občini Šalovci. 5. Iz občine G. Slaveča se izloči kraj Dolnja Slaveča i prikluči k Gornji Lendavi. 6. Iz občine Mačkovci se izloči kraj Otovci i priklUči k občini Gornja Lendava. 7. Iz občine Puconci se izločijo kraji Bokrači, Dolina i Šalamenci, ki se priklučijo k občini Mačkovci ino kraj Polana, ki se prikluči k občini Kupšincih 8. Občina Strukovci se izloči. Od njenoga ozemlja se priklučijo kraji Pužavci, Stari Beznovci i Strukovci občini Bodonci, kraj Lemerje pa občiniPuconci. 9. Iz občine Šalovci se izloči kraj Peskovci i prikluči k občini Gorenji Petrovci. 10. Občina Tešanovci se izloči. Od njenoga ozemlja se priklučijo kraji Mlajtinci, Moravci i Tešanovci k občini Martjanci, kraj Vučjagornila pa občini Prosenjakovci. 11. Ime občine Gornja Lendava se spremeni v Grad. 12. Ime občine Gornja Slaveča se spremeni v Kuzma. 13. Ime občine Prosenjakovci se spremeni v Selo v Prekmurji. Na Poljskem stavka 53.000 učiteljev, ker je vlada razpüstila učiteljsko organizacijo. List „United Press“ poroča, da je nastopila stavka učiteljskega osebja osnovnih šol in da je bilo okrog dve tretjini osnovnih šol zaprtih, ker so učitelji stopili v stavko. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker je vlada razpüstila učiteljsko organizacijo, ki šteje 53.000 članov. Preiskava je namreč dognala, da so se v organizaciji ustanovile komunistične celice. Policija je napovedala nadaljüje korake, ako se učitelji takoj ne vrnejo na delo. 300 učiteljev je zasedlo poslopje učiteljskega združenja. Policija je v hišo vdrla in vseh 300 učiteljev aretirala in prepeljala v varšavske zapore. Učiteljsko zdrüženje ki razpolaga s premoženjem 10 milijonov zlotov (80 milijonov din), je dobilo novo prisilno upravo. Časopisje o stavki in razpletu organizacije ne sme ničesar poročati. Slovenske železnice so jako zanemarjene. Skoro v istom razmerji kak raste čisti dobiček slovenskih železnic, tak nazaduje i kaple njihovo stanje. Slovenske železnice so na vekših mestaj jako stare. Če vzememo na priliko v našoj krajini železnico od Lendave proti Čakovci i od Sobote proti Hodoši, lehko trdimo da so dosegnola že lepa leta. A dosegnola so tudi rekord v hitrosti, ar tak naglo vozijo, da bi lehko je prebežali. Naše železnice majo skoro vsaki den zamude i to v obema srezoma. Krivde tomi so slabe i zanemarjene železniške proge. Ljubljansko železniško ravnatelstvo ma največ čistih rednih dohodkov po celoj državi. Nad 150 milijonov letnoga dobička plâčajo Slovenske železnice, so pa najslabše oskrbuvane. Navadna statistična tabela i njena ponazoritev na zemlevidi nam kaže, kak je gosti promet na ozemli ljubljanskoga železniškoga ravnatelstva. Ljubljansko železniško ravnatelstvo pa ma tudi premalo delávcov. V službi jih ma okoli 8400 oslüžbencov. Trbelo bi pa šče meti v slüžbi najmenje okoli 2200 oslüžbencov, da bodo mogli sploh dosegnoti 8 vürni delavnik zdajšnji delavci na slovenskih železnicaj i bo na te način šo promet v redi. Delavstvo je jako zaposleno i so primeri, gda majo na nešternih postajaj železničarji po 16 i 17 vür dnevne slüžbe. Tak na priliko majo duge i prazne proge gde v južnoj Srbiji ali v Bosniji na eden kilometer ravno telko delavcov, kak preobremenjene pro- ge v Sloveniji. To se pravi, da tiste proge, ki prinašajo državi največ dobička, najbole iznücajo svoje delavstvo, med tem pa kde na jugi delavstvo s prekrižanimi rokami opravla svojo slüžbo, ar po njihovih progaj se vozi malo lüdi i malo blaga. Tak na priliko majo Slovenske železnice za 30 % vekšega prometa, kak gde indri. Z tem povišanjom prometa pa se ne povišalo skoro nindri delavstvo. Zagrebško železniško ravnatelstvo je v poldrügom leti pridobilo 2000 novih oslüžbencov, sarajevsko pa 4000, ljubljansko pa samo 200, nekaj maloga pa je zgübilo beograjsko, ar jih je bilo preveč. Omenimo šče, da bi mogli zaslüžiti slovenski železničar na leto skoro trikrat telko, kak sarajevski. Sarajevsko železniško ravnatelstvo s svojimi dohodki komaj pokrivle osebne izdatke, ljubljansko pa plačüje velke dobičke državi i njeni delavci so tudi dosta bole zaposleni kak bosanski. Mišlenja smo, da je Slovenija s Slov. krajinov konči telko vredna, kak šterakoli krajina v jüžnom kraji i da so Slovenske železnice za državo velko podjetje i da mora za nje posvetiti vnogo skrbi, ar bo to njej v hasek. Od Lendave do Čakovca i tak tüdi od Ormoža do Hodoša se naj železniška proga temelito popravi, da ne bo nikše zamüde na železnicaj kak se to dogaja zdaj i naj se namesti na progaj zadostno število oslüžbencov, šteri do z lehkotov opravlali svoje posle. To je naša žela i mislimo, da do nas razmili na višišem mesti i nám priskočijo na pomoč v naših prošnjaj. Marijino češčenje po šolaj v Španiji. Nacionalna Francova vlada v Španiji je ne davno odredila za šole naslednjo naredbo: Šola, ki se zaveda svojih vzgojnih smernic, mora obdržati staro navado Marijinoga češčenja, ar če izvira iz lüdstva, spada k kulturi. Zato odloča komisija za kulturo i vzgojo: Člen 1. Po vseh šolaj morajo meti Marijino podobo. Člen 2. Maja meseca morajo vučitelje meti z decov vred pred tov podobov šmarnice, kak je bilo prle v navadi. Člen 3. Skoz vsa leta morajo deca pri vstopi v šolsko sobo i kda odidejo pozdravit„ s pozdravom naših prednikov: „Pozdravlena najčistejša Marijaˮ, na štero vučiteo odgovori: „Brez madeža spočetaˮ. Člen. 4. Dokeč trpi ta bojna, naj vučitelje z decov prosijo vsaki den Marijo za srečen konec te bojne. Deca bodo znova na te način slavila Marijo, štero so komunisti prepravili iz šole. Lehko si mislimo, kakša radost je zavladala v šoli, kda so deca zvedela za to. Z Marijov začnejo i z Marijov dokončajo včenje. Pa tüdi med včenjom do z Marijov, štera bo tüdi poslühnola vse njihove prošnje i da jih reši toga nesrečnoga komunizma i da reši vnoge nedužne zaroblence. Slika iz bojov med Kitajci i Japonci. 10. oktobra 1937. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. Gospod župnik Bakan Štefan so dobili od višje cerkvene oblasti dvomesečni dopüst, šteroga so nastopili oktobra prvoga. Lendavska fara je edna od najžmetnejših v škofiji, poleg toga se je letos začnola popravlati cerkev, ki je že jako zapüščena bila. Glavna skrb pri popravili cerkve nosijo g. župnik. Da si ohranijo zdravje, so morali delo malo ta nahati. Želemo njim, da bi si dobro počinoli. Župnijske posle za te čas vodi g. kaplan Halas. Tombola je bila v Lendavi preminočo nedelo. Priredili so jo gasilci. Vnožina lüdi je prišla po srečo. Vnogi so jo najšli. Glavni dobitek: biciklin je dobo Lütarov dečkec iz Doline. Bratva v Lendavskih goricaj je letos jako slaba. Preci menje vina bo, kak lani i to ne bo dobro, zato ka je grozdje skoro vse zagnililo. V vnogih goricaj ne bilo dobiti ednoga zdravoga grozda. Tak se vnogim niti potroši na gorice ne splačajo. Novo šolo zidajo v Lendavi. Dva razreda sta dozdaj bila v prostoraj luteranske hiše, gde je občina visiko najemnino mogla plačüvati. Zdaj pa občina da zidati poleg šole ešče dva razreda. Zgradba de od stare šole posebi, enonadstropna. Zida lendavsko podjetje Ascherl. Meteličnost se pojavla. Letošnje povodni ne samo, da so dosta kvara napravile na poljskih pridelkaj, nego majo tüdi strašne posledice. Či govenska živina jej poplavleno krmo, dobi jako nevaren beteg, meteličnost. S strahom pričaküjemo letošnjo zimo. I žalostno, da je naš straj ne zaman. Že se namestaj pojavlajo pri živini znamenja meteličnosti. Da ne bi pali tak obhodili, kak pred desetimi leti, da je zmenkalo zdravil, prosimo pristojno oblast, naj že naprej skrbi za zdravila proti tomi strašnomi betegi. Zakaj tak lažejo ništerni lüdje tüdi pri nas? Laže tisti človek, šteri ne guči istine. Dendenešnji lüdje jako dosta lažejo, med njimi so tüdi takši, šteri se majo za nekše voditele. Zakaj takši lüdje ne gučijo istine? Zato, ar so hüdobni; zato ar se bojijo drügih, ki bi njim lejko škodili; zato, ar nemajo čütenja, ka je poštenje pa istina — i zato, da bi si „zaslüžiliˮ peneze, čast, slüžbo ... Lüdje lažejo v različnih novinaj, na cesti, v hižaj, celo v najviših uradaj i gospodaj ! Celo tak očivesno lažejo, da pravijo : čarno je belo, belo je čarno. Takših lüdi se čuvajmo, ogiblimo i ne dajmo takšim hüdobnim lüdem oblasti v roke. Lendava dajmo slovenščini pravico! Ništerni napisi v Lendavi kažejo, da smo že lekaj na Hrvatskom: „ulaz“, „trgovina kožaˮ, i. t. d. Pa plakati kak na priliko „utakmica“ i tüdi drüge reči jako mrcvarijo slovenščino. Mislimo, da morajo vsi napisi v Lendavi biti slovenski, ar drž. statistika kaže, da žive v Lendavi večina Slovencov. Prosimo zato okrajno načelstvo, da zapove, naj se odpravijo neslovenski napisi! Bratva v Bogojini, Strehovci, Filovci i v Dobrovniki je z vešega minola. Vina je za 20% več od lanskoga pova, a bole kisilo je. Šmarnica je posebno rodna. Naši vertovje do palik hodili z rdečimi nosi proti domi. Sobota. Vsakše mesto svojim vulicam davle imena svojih velkih mož. Tüdi Slov. krajina ma takše može, šteri so vse svoje živlenje žrtvüvali na hasek svojega lüdstva. Zakaj ne bi tüdi naša Sobota, štera je prej kulturno-prosvetno-gospodarsko središče naše krajine, dala svojim vulicam imena naših velkih možov, kak na priliko oba Küzmiča, Ivanocy i drügi. Voditelje Sobote tü pokažite, da spoštüjete naše velike može! Dol. Slaveči. Meseca septembra je v Gospodi zaspao g. Grah Štefan. Bio je od začetka veren naročnik naših Novin i M. lista, kak tüdi goreči širiteo. Zapüsto je žalostno ženo i 8 dece. Náj počiva v miri ! Njegovo vzorno delo i trüd za širjenje našega katoličanskoga tiska pa naj bo vnogim V zgled i v spodbüdo. Za njegove trüde pa naj Marija z svojim Sinom obilo poplačata. Velika automobilska nesreča med Gederovci i Rankovci. Auto naleto na kola i se popunoma vničo. — Teško se ponesrečo tüdi eden potnik. V nedelo večer se je od Gederovec proti Rankovci pelao s svojim autotaksijom g. Zrim Janoš iz Sobote. Ar pa zavolo goste megle — tak pravijo — ne vido daleč pred sebe, je naleto odzajaj na edne kola, štere so se isto pelale proti Rankovci. Auto je vdaro s takšov nagloščov v v kola, da se je predjen del automobila sploj vničo, okna spotrla. Pri tom pa se je ponesrečo g. Šebök, mi- zar iz Sobote, ki se je žnjim pelao i šteroga so taki spravili špitao, ar glažovina njemi je močno sprerezala gutane. Sam Zrim je tüdi dobo rane na glavi, štere so pa ne teške. G. Zrim trpi velko škodo, ar njemi je skoro popunoma vničeni auto. Kola so tüdi močno poškodüvana. Pač malo več paske bi priporočali, ar bi se lehko zgodila šče vekša nesreča i celo smrtna nesreča. GRAD (G. LENDAVA) Fantovski odsek. Vsem je dobro znano, ka so naši nasprotniki i neprijatelje za časa prvejših režimov delali z našim katoličanskim, kmečkim lüdstvom. Gdešteč so vidili kaj slovenskoga, kaj katoličanskoga, kaj kmečkoga, tam so vdarili s svojov „slobodomiselnovˮ i „lažinacijonalnov“ zagriženostjov i zadüšili vsakše naše delovanje. Mislili so, da bodo večno mogli jahati naše siromaško lüdstvo i ga razsloveniti, razkatoličaniti. Ali niedna noč je ne večna. Povrnolo se je sunce slobode i ponočne sove i čuki so se poskrili. Mi pa po dugom trplenji stoplemo iz skrivališča, iz katakomb, v štere so nas prisilno zaprli, na den, na svetlobo, na delo za slovenstvo i katoličanstvo. Po naših faraj se ustanavlajo mlade organizacije, drüštva Slovenske mladine, štera naj bi čuvala nad slobodov i čistočov našega slovenstva i katoličanstva. Tüdi mi v goričkom koti, pri Gradi se pripravlamo, da ustanovimo organizacijo, drüštvo, odsek mladih borcev i čuvarov. Pripravlamo se za ustanovitev „Fantovskoga odseka. Pravila nam je banska uprava v Ljubljani že potrdila. Zato bomo meli v kratkom časi občni zbor. Mogoče že v nedelo 10. oktobra. Dečki naše lepe gračke fare na noge ! Dugo smo morali tiho biti i potrpežlivo prenašati zafrkavanje nešternih zlizanih gospo-dekov, šteri so si lastni monopol nad našov slobodov. Zdaj naj bo konec toga tüjega süženjstva. Bodimo gospodarje na svojoj domačoj zemli. Pridite zato vsi i pokažite svojo kmečko slovensko zavest, slogo i moč. Bratje i sestre, bodimo složni i močni v borbi za naše Slovenske i katoličanske pravice ! Bog živi! Priprave za graditev nove cerkve v Küzmi so že v teki. Višiša cerkvena oblast nam je že dovolila nabavo stavbenoga materijala. Naročili smo že kamen za Zidanje, šteroga smo pa dozdaj ešče malo navozili zavolo slaboga vremena. Mamo pa trdno volo, ka z Božov pomočjov vse premoremo za novo Božo hižo. Priporočamo se vsem bratom i sestram, šteri so v tüjini, naj nas podprejo pri našem deli s svojimi milodari. Farni svetek. 28. sept. smo meli pri Gradi svoj farni svetek. Te den smo opravili „Molbo presv. Oltarskoga Svestva. Naša pobožna i verska drüštva, posebno Tretji red i obe Marijinivi drüžbi, so celi den opravlali svoje molitvene vöre pred presv. oltarskim svestvom. Ob 10 vöri je bila predga, štero so meli jürjanski gospod kaplan, nato pa slovesna meša, pri šteroj so asistirali domači trije gospodje. GLASI PO DOMOVINI. Dvajstiletnico smrti dr. Jan. Ev. Kreka so obhajali v Ljubljani 7. i 8. t. m. z globokov zahvalnostjov. Slovesnosti, ki so se vršile v Ljubljani, so slovensko lüdstvo v velkom števili zdrüžile v pobožnom spomini na velikoga borca i njegovo oporoko spunili do kraja. 14 lüdi se je zastrupilo z gobami v Maribori. Te dni se je v Maribori zastrupilo z gobami 14 lüdi, štere so taki spravili v špitao, gde so njim taki izprali želodce. Siromaška žena ednoga delavca je prinesla domo za edno košaro gob, ar se pa njoj dosta vidilo za edno sküho, je dala nekaj teh gob svojoj sosedica Obe sta je napravile za večerjo svojoj drüžini. Po večerji pa je vsem postalo slabo i so celo noč strašne bolečine pretrpeli. Na drügo jütro so s pomočjov ednoga moška pozvali k sebi zdravnika, šteri jih je rešo smrti. Z vrelov kavov se je do smrti poparo. Pri posestnici Lampert Mariji v Maribori se je smrtno ponesrečo 4 letni stoček Alfonz. Dečkec se je zvečer igrao v kühinji, kde je kühala njegova stara mati kavo za večerjo, a njegova lastna mati pa je opravlala odzvüna svoj poseo. Naednok je dečkec obrno po sebi pisker z dvema litroma vrele kave. Dobo je strašne opekline po celom teli i po nekaj vöraj hüdoga trplenja vmro. Küpo konja i gda ga prvič zajahao, je zgübo živlenje. Janjetovič Mija iz Svodne pri Banjaluki je že duže časa nameravao küpiti konja, šteroga pa dugo ne mogeo küpiti zavolo premalo penez. Zdaj se njemi je pa li posrečilo ga küpiti na ednom senji i gda se je jahao ná njem že proti domi, se konj prestrašo i v divjem begi dirjao s svojim gospodarom, šteri ga je ne mogo zastaviti. Med tem pa je gospodar zgübo prisotnost düha i tak nesrečno spadno s konja, da je v ednoj globoj grabi obležao mrtev. Pes Zgrizao dečki vseh pet prstov. V vesi Jurketinci poleg Varaždina je napadno pes Šimek Milana 5 letnoga dečkeca iz Varaždina i njemi zgrizao vseh pet prstov na desnoj roki. Spravili so ga taki v špitao. SVETOVNI GLASI. Kak napredüje Španska bojna? Vrhovno povelstvo nacionalistič-nih čet poroča: Zavolo slaboga vremena so vseedno Francove čete napredüvao i zavzete več postojank v okolici Siere Cavadonde. S tem na-predüvanjom je Severna črta povsem zaokrožena. Tüdi na leonskom bojišči so Francovi zavzeli vnogo mest, čeravno ka prevedno dežüje. Židovski dijaki na Polskom majo posebne klopi. Povaršavskih srednjih i visikih šolaj so vpelali uporabo židovskih sedežov. Zdaj naprej so sedeži, kde sedijo židovski dijak!, označeni s posebnimi znaki. Na te se-deže ne sme sesti nieden krščanski dijak. Židovski dijacje so se tomi vprli i ne so šteli sesti v določene klopi, nego so ráj stali. Oblasti so potom židovsko dijaštvo prisilite, da so si se vseli na svoja odrejená mesta. 902 bojni i 1615 revolucij je bilo v zadnjih 2500 letaj na sveti. Najbole krvava doba je bila v prvoj štrtim teh let. Španija ‘je mela nájveč bojn i to v 100 letaj 67 bojnih let. Nato Anglija 56, Francija 50 1 Rusija 46 bojnih let v 100 letaj. 5000 Italijanskih vojakov v Šanghaj. Mussolini je zapovedao, naj taki odide transport s 5000 vojakmi i da branijo mednarodni del mesta. Konduktera vrgo iz vlaka. V osebnom vlaki, šteri vozi med Budapeštom i Kečkemetom je prišlo med železniškim strojarom Koczura i kon-dukterom Takačom do prepira. Prepir je prišo do bitja. Koczura je odpro vrata na železniškom vagoni i Takača süno vö iz vagona, šteri je tak nesrečno spadno na kamenje, da je obležao na mesti mrtev. Takšega vrhovnoga vzgojitela je mela avstrijska mladina! Veliko senzacijo je vzbüdüa na Dunaji i po vsoj Avstriji vest, da je cerkveno sodišče v Rimi — Rota Romana — zavmilo prošnjo bivšega avstrijskoga podkancelara i voditela Heimwehra kneza Starhemberga, naj se njegov zakon s princesov Marfelov Salm — proglasi neveljavnoga. javnost sploh ne bila obveščena, da se šče Starhemberg, od šteroga je büo itak znano, da je velki pustólovec i da žive skrajno razvüzdano živlenje, od svoje žene ločiti. Civilno sodišče na Dunaji je Starhembergovoj tožbi za ločitev zakona, iz razloga, da je bio k tomi prisiljeni i da zakonska zveza nikdar ne bila izpunjena, vugodno i zakon razveljavilo. Ali na osnovi konkordata ma zadnjo reč pri katoličanskih zakoncaj tüdi za civilno veljavnost razdrüžitve, cerkveno sodišče v Rimi. Rota Romana je kneza Starhemberga zavrnila, ar za svoje trditve ne mogeo prinesti nikših dokazov, prisegnoti pa ne šteo, čeprav je vatikansko sodišče od njega zahtevalo, naj svoje trditve potrdi s prisegov. Knez Starhemberg se je šteo oženiti z nekšov igralcov, s šterov ma že dve nezakonskivi deteti. Na Dunaji z ogorčenjom gučij od te zadeve, ki postavla nekdašnjega avstrijskoga „führerjaˮ v pravo luč i se čüdimo, kak je bilo mogoče tomi človeki zavüpali vrhovno vodstvo pri vzgoji avstrijske mladine. Slika iz bojov med Kitajci i Japonci. 4 NOVINE 10. oktobra 1937. Obnovite molitev sv. rožnoga venca. Glasilo svete stolice „Osservatore Romanoˮ objavla besedilo nove papove vesolne okrožnice, poslane vsem katoličanskim püšpekom sveta. Okrožnica, ki začenja z rečmi „Ingravescentibus malisˮ, je poziv svetoga oče na katoličanski svet, naj nastopi borbo proti hüdobijam, ki previdno naraščajo v našem razdobji. Kak zmagoslavno sredstvo, priporočajo češčenje rožnovenske Marije i molitev rožnoga venca, posebno v tom meseci. Nevarnosti, štere se protijo na krščansko kulturo, izvirajo iz toga, da je človečanstvo pozabilo na Boga. Trbe se povrnoti nazaj k Bogi. Češčenje Matere bože je takše sredstvo. Marijina pomoč nikdar ne izostala tistim narodom, šteri so njoj ohranili zvestobo. Zmagala je nad vsemi krivoverstvi i je svojo pomoč pokazala v najbole nevarnih hipaj zgodovine, kda je mohamedanstvo štelo pokončati našo krščansko vero. Tüdi dnes so nevarnosti velike. Nikaj menše so ne kak vpreminočoj zgodovini. Dühovna i moralna stiska ogrožavata svet. Na ednoj strani zdigava svojo glavo komunizem, ki vse, ka je krščanskoga, zapravla, na drügoj strani pa ščejo nešterni s pomočjov poganskoga düha države Obnoviti red i se boriti proti komunizmi, pri tom pa obnoviti vse poganske zmote preminočih časov. Vse te hüdobije i vse te težave pa ne smejo omajati zavüpanje pravih krščenikov, ki cerkve ne zapüščajo i se z njov oprljemlejo Matere bože, ki je od Boga določena, da razdelüje njegove milosti. Najbolši način izražanja spoštüvanja i zavüpanja do Matere bože, pa je molitev rožnoga venca, ki je „kratek posnetek evangelija i celoga krščanskoga živlenjaˮ. Sveti oča opominajo na češčenje, šteroga so od rožnoga venca priporočali i širili njihovi predhodniki, posebno Leon XIII. Sveti oča pravijo, da ta molitev je ne namenjena samo za preprosto i Skromno lüdstvo, nego da je postala last vseh stanov i vseh izobrazb. Sveti oča priporočajo, naj bi se ta molitev s pesebnov lübeznijov od vseh vernikov molila v tom meseci i v tom leti. „Kak v dobi krščanske bojne, tak more dnes verno lüdstvo po vesnicaj i varašaj ednoglasno pošilati svoje prošnje Materi božoj, da pomaga v zdajšnjih stiskaj.ˮ S tov molitvijov ne bomo samo premagali nasprotnika, nego bomo vzbüdili pri vseh vernikaj sploj novo gorečnost i novo moč. Sveti oča z velkov pobožnostjov naročajo vsem tistim, ki se borijo v vrstaj Katoličanske akcije, naj se rožnovenske molitve i pobožnosti oprijemlejo s punim zavüpanjom. Rožni venec naj postane predvsem drüžinska molitev katoličanske cerkvi. Na konci se papa zahvaljüjejo Materi božoj, da njim je vrnola zdravje. Nekaj velikih številk. Zvanstveniki pravijo, da je na sveti v zemli šče 7400 milijard ton premoga na razpolago. Vsako leto se te záloge zmenšajo samo za 1500 milijonov ton. — Nafte je v zemli 6150 milijard ton. a iz vseh petrolejskih vrelcov se dobi na leto samo 184 milijonov ton. Po takšem bi meli na sveti šče za 5000 let premoga, a nafte šče za 33.000 let. — Vodne sile, reke i slapi, majo takšo moč, da bi nam na leto davale v električnih centrali okoli pol milijarde konjskih sil. Zdaj pa ponücamo letno samo za 33 milijonov konjskih sil. — Sunce dava zemli 150.000 krat več toplote, kak jo dava ves premog, šteroga rüdarje na celom sveti izkopajo. Če bi mogli na priliko, izkoristiti samo tisto vnožino sunčne toplote, štero sunce pošila na Švico, bi meli zadosta sile za pogon vseh električnih naprav i fabrik, vozil i ladij na celom sveti. Če bi ne bio betežen, bi bio že starejši. Vučiteo: „Janček, kelko si star?ˮ Jančeki „Devet let. Pa če ne bi bio edno leto betežen, bi bio že desetˮ. Zanimivosti. Dolina rož — ščipkov je v Bolgariji, okoli 200 kilometrov izhodno od Sofije. Tü pridelüje stanovništvo že od 12. stoletja dale ščipke, iz šterih pridelüjejo rožni oli. Za eden liter olija trbe 2—3000 kilogramov ščipkov! Če je slaba letina, to je süho vreme, pa 4—5000 kg. Na Poljskom se katoličani dobro držijo. Nastavlajo se nova katoličanska drüštva, zidajo drüštveni domi. Posebno dobrodelna drüštva dosta hastovitoga napravijo. V glavnom mesti Varšavi so v zadnjih 10 letaj zazidali 21 cerkvi. Kelko lüdi je na Madžarskom. Po lüdskom štetji je na Madžarskom dobri 9 milijonov lüdi. Po veri so: 67.2 odstotka katoličanov, 20.9 odstotkov kalvincov, 6.2 odstotka lüteranov i 6 odstotkov židov, tedaj je židov skoro ravno telko kak lüteranov, to je jako velki odstotek. Kak globoko je morje? Žmetno se človek zamisli v globočino morja. Dozdaj so vučenjaki zmeriti, da je na mestaj Tihi ocean globoki prek 10 jezero metrov ! Najvišiša gora na zemli: Čomolungma v gorovji Mont Everest v Aziji pa je visika 8882 metra. Lük, zdravilo proti raki ? Pariški profesor dr. Lakovski, znani strokovnjak raka je ne davno pravo, da njemi živlenjske sküšnje potrjüjejo mišlenje, da je sirovi lük dober proti raki. Dognao je, da lük ma šče posebno dosta radioaktivnih snovi, če jemo sirovo. Dr. Lakovski je na podlagi statističnih podatkov spoznao, da v tistih krajaj, kde lüdje pojejo dosta lüka, raka sploh ne poznajo. V Rusiji i Polskoj je vnogo židovskih krajov, kde jejo na vekše samo krüh i lük (tüdi naši Bosanci), pa tüdi tü nihče ešče ne meo raka. Tüdi na Balkani i Kavkazi, kde vsakši den jejo lük, skoro ne poznajo betega raka. Izlet za osebo 175.000 dinarov. Kaj takšega si lehko privoščijo milijonarje na Angleškom. Tak je na priliko eden Anglež industrijalec pozvao vküp svoje prijatele i pravo, da letos nameni iti na lov v Indijo i če nameni što žnjim iti, se lehko pridrüži. Prijavilo se je 20 takših „siromaškihˮ industrijalcov. Voznina de jih koštala za osebo 175.000 dinarov i to brez hrane i stana. Potüvanje de trpelo okoli 70 dni. Vsaki potnik dobi svojega slugo. Prireditel toga potüvanja garantera, da vsaki od njih strli ednoga tigra. Med leve je zavozila. Strašne minute je preživela edna Angležkinja, ki se je s svojim automobilom pelala skoz zaščiteni živalski park v Afriki. Naednok je pred sebov zagledala na sredi ceste pet mladih levov, ki so se veselo igrali i se tüdi na trošenje automobila ne odmeknoli. Po mali je privozila do levov, kda je za pazila, kak se njoj grozeče bližajo levje. Angležinja je na vso moč pognala automobil i posrečilo se njoj je z najvekšov previdnostjov prepelati se mimo mladih levov, a zdaj se je prikazao strašen lev, šteri je šteo napadnoti automobil, a Angležkinja je z hitrov vožnjov srečno prevozila to pot, štera njej je bila smrtno nevarna. Zagiftati so se v vinskoj kleti. Blüzi Budapešta sta šla dva posestnika v gorice, da pogledneta kak mošt vre v kleti. Gda sta stopila v klet, sta se naednok prevrgla i omedlela. Med tem pa pridejo tüdi trije sosedje, šteri so tüdi omedleli. Na krič ednoga od teh ponesrečencov pa so pribežali lüdje, ki so vse pet izvekli na zrak. Med njimi so trije bili že mrtvi, drügiva dva so spravili taki v bolnico. Zastruplenje so povzročili plini iz alkohola. Več pazke obračajte na to vsi vinogradniki ! Za 160 milijard dinarov zlata je zvoženoga v Severno Ameriko. Po statističnih podatkaj ministerstva financije v Amerki je od januara 1935. do junija letošnje leta zvoženoga v Severno Ameriko za 160 milijard zlata. Skrivnostni beteg. Italijanski listi poročajo, da se je pojavov nešternih krajaj Italije čüden beteg, na šterom vmerajo lüdje v najkrajšem časi. V časi od treh do štirih dni je človek zdrav i mrtev. V par dnevaj je vmrlo v nekšoj vesi več desetin lüdi, na vekše ženske. Zdravniki se trüdijo, da bi preprečili širjenje toga betega, a vseedno se širi Zavolo nevarnosti, da se beteg ne razširi tüdi na drüge pokrajine so nešterne vesi zaprli i so zastraženi od vojaščine. Kelko prebivalstva ma ltalija i kak so pismeni? Vsa Italija je mela po zadnjem lüdskom štetji 21. aprila 1936.42,993.602 prebivalcov. — Nepismenost je v Italiji jako nazadüvala, ka pokazüjejo naslednji uradni podatki: Od vsega prebivalstva, staroga nad 6 let je bilo nepismenih leta 1881. 62, 1901. 38, 1921. 27 i 1931. 21. Od 26,000.000 hektarov obdelane zemle pripada v Italiji samo edna četrtina malim kmečkim gospodarom, drügo majo v rokaj veleposestniki, kak pri nas negda. Austrija dela peneze za Kitajce. Kitajci so se pogodili z Austrijci, da njim v teki 9 mesecov napravijo Austrijci 120 milijon komadov Kitajskoga peneza. Stalin dale da obstrelavati svoje prijatele. Stalin komunistični diktator v Rusiji je te dni dao streliti osem svojih prijatelov, ki so rovarili proti Stalini i so ga šteli vmoriti, ka se njemi prvle ali sledkar zna zgoditi, ar so se že skoro vsi naveličali njegovoga zverinskoga klanja. Lüdstvo v Rusiji se jako burka nad temi pokončavanji. Veren slüžabnik. Živo je krao, ki bi rad dobo človeka, da bi njemi verno slüžo celo živlenje. Pozvao je k sebi svojega tajnika i njemi pravo: „Razglasi po deželi, da iščem človeka ki bi šteo biti eden sam den pri meni v slüžbi.ˮ Oglasila sta se dva. Krao njima je dao spleteno košaro i dva korble-ca, rekoč: „Vzemita to spleteno košaro i teva dva korbleca. Idita k stüdenci. Zajimajte vodo i jo vlevajta v košaro.ˮ Kda sta odhajala, je šče zakričao za njima: »Večer pridem pogledat, kak sta svoje delo opravila". Delavca sta odišla k stüdenci. Zajimala sta vodo i jo zlevala v pletene košaro. Prvomi delavci je bilo toga dela, ki ne rodi nikšega uspeha, naskori navolo. Pravo je drügomi delavci: „Ali nesva noriva, da sva bogala krala ? Ali naj celi den zlevava vodo v to raztrgano košaro?ˮ Drügi delavec ga je zavrno: „Ka naj briga, ka nama je krao zapovedao? Za svoje delo sva plačanja i skončati ga moravaˮ. „Guči i delaj, ka ščeš!ˮ se je razsrdo prvi delavec. „To je prenoro. Krao se norčüje z naj i naj šče ponižati. Tü maš moj korblec ! Jaz idem!ˮ Prvi delavec je odišeo, drügi pa je ostao na kralovom dvori do smrti zavolo svoje verne slüžbe. Dober odgovor. V vlaki sta sedela eden proti drügomi dva moška: bogat kmet iz varaša i siromaški kmet iz vesi. Gospodi je bio dugi čas, pa se je šteo malo pozabavati na račun siromaškoga kmeta. „Oča, ali mate kaj dece?ˮ ga je pitao. „Mam i to sina!ˮ je odgovoro siromaški kmet. „Tak, hm, sina mate ? Ali kadi?ˮ „Ne. Nikdar se je šče ne dotekno cigareteˮ, je pravo kmet. „Pije pa, ka ne? „Ne, šče nikdar ne bio v krčmiˮ. „Tak, tak, potom je pa dober dečkoˮ, ga je pohvalo gospod. „Po noči se rad poteple okoli, ka ne?ˮ „Ne, vsakši večer ide taki po večerji spatˮ, je pravo kmet. „Na takšega sina ste pa lehko gizdaviˮ, je pravo gospod. „Kelko je pa star?ˮ „Včeraj je bio štiri meseceˮ, se je odrezao kmet. Gospodarstvo. Cene jajcom se zdigávlejo. Zadnje dni so cene jajcom začnole se zdigavati i poskočile na 1 Din. za komad. Naše vertinje naj konči pri tom si nekaj spravijo, ar pri drügom tak nemajo nikšega haska. Stanje živine v Sloveniji. Slovenija je mela konca decembra lanskoga leta 52.679 konjov (1935. leta 52.604), govenske živine 371.023 (359. 716), svinje 298.255 (294.783), ovc 34.242 (34.080), koz 10.152 (9.804), dale 1,172.935 (1,173.170) peradi, a medü smo pripovali 442.896 (405.600) kg. Narastek je bio pri vsem, samo pri peradnoj stvari ne, ar je v vnogih krajaj dosta spoginolo. Cene svinjam tüdi raste. Najbole se küpüjejo svinje za zimsko klanje i se küpüjejo po 9 do 10 Din. Masne se pa küpüjejo od 8 do 9 Din. za kilogram. Državne železnice naše države majo 27 milijon kg. staroga železa. Glavna direkcija državnih železnic je vküp spravila za 27 milijon kg. staroga železa, štero se bo odalo pri nešternih direkcijaj. Po tom lehko Vnogi pride do fal železa, šteroga jako potrebüje pri svojem gospodarstvi. Svetovna letina pšenice. Mednarodni kmetijski zavod v Rimi ceni svetovno letino pšenice na 913 milijonov metrov (brez Kitajske i Rusije), med tem pa je lanska cenitev znašala 832 milijonov metrov. Evropa je dala letos 413 (lani 404), Severna Amerika 297 (238), Azija 171 (164), Afrika 32 (26) milijonov metrov. Jugoslovensko-Rumunski pogovori od izvoza živine i mesa v Nemčijo. V Temešvari na Vogrskom se pričaküje te dni pogovor med jugoslovensko-romunskov za izvažanje živine i mesa v Nemčijo. V tom pogledi se sporazmejo Jugoslavija, Romunska i Madjarska z Nemčijov, da kelko de štera lehko izvažala. CENE. Dinarov vala: 214.54—216.59 17.40-17.54 8.40 8-8.76 31.50 48.80 23-24 9-10 7.37 231 1.40 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Junci debeli 5.50-6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 6.50—6.- —, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.60, teoci 750—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. VABILO HRANILNICA IN POSOJILNICA r. z. z n. z. v BOGOJINI, vabi člane na redni občni zbor, kateri se vrši dne 17. oktobra 1937. ob 12. uri v uradni prostori. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računski zaključkov za 1,1936 4. Nadomestilna volitev v odbor. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ni sklepčen se vrši Čez pol ure drugi občni zbor v istem mestu z istim dnevnim redom kateri veljavno sklepa ne glede število članov. ODBOR. Ali že znate. da se dobijo najlepši i najfalejši ženski zimski kaputi, moški i dečji hubertusi Samo pri tvrdki Kr. Hirschl in sinova v Murskoj Soboti Velika zaloga, Dobro blago. Penezi. Angleški fünt ... Nemška marka ... Austrijski šiling... Vogrski pengo .. Grčka lira ... ._ Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga... Italijanska lira_ Francoski frank... Češka korona ... Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.