PISMA BRALCEV » V LJUBLJANI POGREŠAMO Dnevno varstvo za najtežje prizadete otroke V dana&aji družbi je vse polno problemov. Nekatere uspešno rešujemo, nekaterih se lote-vamo, pa jih ne moremo rešiti, drugih se neradi lotevamo, neka-terih pa sploh ne poznamo. Eden takih problcmov, o kate-rih je v javnosti bolj maio slišati, so težave, s katerimi se ubadamo starii, ki imamo duševno prtza-dete otroke. Z veseljem priz-namo, da je na tem področju v zadnjih desetih letih bilo že velilto narejenega. Veliko dela nas pa 4e čaka, ie hočetno te-žave reSevati z družbeno po-močjo in obenem tako, da bomo pomirjeni starši in najbolj zado-voljni v danih razmerah na&i pri-zadeti otroci. Pred kratkim smo si starši z vzgojiteljico v razvojnem od-delku in vodjo enote VVO Sonja Vidmar II ogledali dve ustanovi, ki skušata razbremeniti starše, po-magati otrokom in jih, kolikor so ti otroci pač sposobni, vključiti v delovni proccs. Ogledali smo si nov Zavod za varstvo in dclovno usposabljanje Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu in oddelek za usposabljanje Janez Levcc na Šmartinski cesti. Ni namen opiso-vati, kakšne vtise smo starši odne-sli s teh ogledov. Priznati je treba, da se eni in drugi trudijo po svojih najboljših močeh. V Dragi so v domski oskrbi otroci do starosti 18 oz. 21 lct. Na Škofljici so oskrbovanci po tcm letu. Na Smartinski se usposab-ljajo otroci, ki so sposobni vsaj delnega uspcha. V šolo na Deč-kovi hodijo tisti, od kaierih se lahko zahteva še več, ker so tega zmožni. V Varstveno dclovnem ccnini na Vodirikovi cesti so odra-sli varovanci. Nekaj najmlajših otrok je vklju-čenih v razvojne oddelke VVO. Po pravilih so tu otroci do osmega leta starosti. Kam torej z otroki, ki so starejši Od osem kt, pa niso sposobni za usposabljanje na Ja-nezu Levcu? Tu nastane vrzei. Ti otroci mo-rajo ali v domsko oskrbo ali pa ostanejo doma pri starših. Koliko je teh otrok? Mislim, da tega ne vc nobena naša socialno-skrbstvena služba. Naši mentalno-higienski oddelki pri Zdravstvenih domovih so pri detekciji in vodenju teh otrok različno uspcšni, odvisno od aktivnosti posameznih oddelkov oz. zagnanosti in delavnosti njiho-vih delavccv. Pa vendar ti otroci so in pred-stavljajo tcžko bremc za družino, v kateri živijo. Iznajdljivosti star-šev je največkrat prcpuščeno, kako si pomagajo. Starši namreč vemo, da je najbolj primerno in najbolj koristno, če duševno pri-zadcti otroci živijo v domačcm okolju. Tudi najboljši zavod je slabši kot kolikor toliko urejen dom in domača družina. Sigurno jc polrebno irocti zavod tipa Draga, vendar to lc za tiste situ-acijc, trcnutnc ali trajnc, ko je domača oskrba res ncmogoča. Pač pa v Ljubljani zelo pogrešamo dnevno varstvo za najtežje priza-dete ottoke med časom, ko smo starši na delovnem mcstu. In tu bi bilo najprej treba nekaj ukre-niti. Najti primerno rešitev le za dnevno varstvo bi bilo ugodno za marsikatere starše in v današnji situaciji za družbo tudi materi-alno najbolj sprejemljivo. ALENKA KUSAR 1N MAJA LOMBARDO