78. številka.
Trst, v petek 5. aprila 1901.
Tečaj XXV t
„Edinost Iz Laj* eiimt *a dur., razun ae.i^fj in
p rtrnikoi. ob 4. uri itei'p:.
Xaro#nlna ■*»*»:
celo leto........24 kron
za pol	........ -1- -
n Četrt let*........ *
n so BiPw ........ 2 kroni
Naročnino e plačevati naurej. Na n»-rofbe brei nriloteif' naro^ninf aoraT» ri ocira.
Fo tobakarnal ▼ Tretu w prodajajo po-itiDfzi.f ^terilke po etotink (3 dtč : Tnua pa po 8 iitotink (4 dtč. i
Tel«*foa Iti. *7V.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o
V edlBostl j« aaoč!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. več kratno naročilo a primernim popustom Ponlana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai it«l. se računajo po pogodbe
Vni douisi naj se pošiljajo urednlfitvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvnišlvo. Naročnino in oglaaS je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata ▼ alici Carintia 4iv. 12. UpravnlStvo. In sprejemanje Inscrator v ulici Moli« piccolo Štv. li, II. uadstr.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Italijani proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu.
>.ehernemu izmed nas je t>stalo sveže v »-(•ornimi, Kak<» »nje« so bili naši I talij j ni, t sinovi »av'te eolture«. posebno pa njihovi
uprizorili pred par leti proti vstanov- za naš narod — za naše dijake-sinove! Dobro
osobju hrvatskega gimnazija — posebno pa proti clijakoni istega '? !
Krasen epilog — prav vreden sinov, ki hočejo širiti svojo LfOOO-letno kulturo celo med črnci v Afriki — je citati po italijanskih listih, kadar se na hrvatskem gimnaziju v Pazinu začenja šolsko leto. Koliko žaljenja
ljenju hrvatskega gimnazija v Pazinu. I prav škandalozno l>orbo. Protestov je bilo od raznih -tran:. Italijanski kolovodje so se zbirali, da protestirajo proti temu, po njihovih mislih nej*»trebnemu zavodu : da, celo župani vseh italijanskih rnest »delle alpi Ciiulie« so »e bili v naš^m Trstu, da svečano protestirajo proti t H koncesiji« naše c.	vlade S!iivan-ini v
je edino le to, da nas njihova razžaljenja ne morejo doseči — da so to le znaki njihove 2000-Ietne »brutture«!
Ko se začenja vpisovanje na našem j gimnaziju, citati je po italijanskih listih, da je bilo prvi dan vpisovanja videti v mestu Pazinu mnogo kmetov z njihovimi sinovi — ; »fallati gin dalle montagne« —, mnogo go-v i ! :	iBpodov duhovnikov z njihovimi miljenci, ka-
\o, na-a vlada se vsaj to \h* enkrat ui L^^ je poznati na	da so še le
rnhaŠB na zahteve sinov LlJOO-letne kulture V(VraJ zal,nstjlj motiko (seveda ne italijan-1 mi.lar enkrat menenja, da treba j skega _ štileta), da jim je jniznati na čevljih,' nekolik-	tudi za šolanje našega na-,(ia še včeraj orali, na žebljih na čevljih,
r.nla v njega materinem jeziku, da treba kaj da niso n>jeni za Jvorane itd. itd., kar je Moriti za kultur., našega slovanskega naroda	takih nesianill <lovtipov. Da, kdo bi mo-
v Istri. Te skrbi vendar ni mogla	■ - • ■ Tli. jI f sinovom na-
prepustiti našim predobrim sodeželanora Ita- n><la> ki ne zagreša druzega, nego tla hoče lianom, tudi radi i^ga ne, ker je velela, da kulturno napredovati in ki ima vse sposobno-so naši laški nositelji za vse prej, nego za	^
širjenje — kulture ! Sai niti Menelik v	.. , .	....	. ...
J	.	j .\o, vzlic takemu žaljenju smo bili mi
Afriki n: hotel ni«"- vedeti o takih širiteljih I _ «	.	. .	. . . „
se bolj ponosni na svojo mladino, ponajajoco kulture!	,	i» • i	j
hrvatski gimnazij v Pazinu, kajti znamo, da Naši istr-k: Ii;ii iam — n** bod; leni — !	... „, . . ......	.
so ravno nasi kmečki sinovi jako lrteligentm .-.i hotfli dokazati. da je vladino menenje ,	. .	, .	» . . •.
J_	_	/ in da so sposobni v to, da si tudi na solskih
znajo, klopeh pridobivajo l>oljših vspehov, nego vsaki
i sin naših italijanskih grofov, markijev in
kriv... Pokazati so hoteli, da v Istri '-«-!-ar v Afriki ni-^i znali. I 'stanovih so nature.* ita!i-anski trimnaz i v ravno ist^m mestu, J
»con tov.«
k:er je namtš<~en hrvatski ! — Seveda na
-tr ške Slovanov, istrskih Slovanov, ki mo- i Vedno in vet,no mo^eI č*itati' ,la 90 rajo sami plačevati, v formi davkov in do- !uSei,ci *™tskega gimnazija v Pazinu samih klad. vm ■■jUlllUl mili še bolj ne|K>- j kmetov sinovi. A glej zlomka — ravno isti
trebnega zavoda. Seveda — lahko je širiti ki 00 PiBali t**0 Profci naiim	kon-
•Jtn H»-letno kulturo n:. tuja pleča.	stati rajo sedaj, da so učenci na italijanskem
v	L-:	.. , « ..i- ■	gimnaziju v Pazinu večinoma sinovi ubogih
>'», veliki protesti in vstanovljen]e ita- ^	J	&
lijanskega gimnazija jim niso bili še zadostni,
kmetov, rokodelcev in ribičev.
Je
da že v kali zaduši ta naš zavod, ki bi: vendar ustanovil ukljub njim.
Ker so ti naši prijatelji — kulture prišli -j> »znanja, da jim njihovi protesti in nii-hov: nelxx1igatreba-zav(»d ne }>omorejo, ila bi n:;- /.-. i. s<• si izmislili drugih sredstev. < rniti ~o začeli na» zavod, črniti pro-te-'rje, ćmi: p sebno pa »liiake. Kdo se ne -j*ominia gonje j>o italijanskih listih proti
P O n I, I S T E K.
Velik grešnik.
Povest.
K -Kt »}1 It. X. Mnm.H - >tfnr,j«l: Po^l ]'"hors];t.
V.
Za«"-ela se je preiskava in preiskovalni - -dnik je "i>iskal tudi Jefiina, toila ta je vse ta: 1. Prei-r:ali lii^o očetovo — nič. i>re-skovalm - nlnik pa je bil premeten : pustil ju e. <wlšel ter se čez tri dni po noči vrnil. Naše se je prase in kožuh in Jefimje priznal v-*». Bil je bedast: očetovemu |M»velju baje ii. -inel nasprotovati. <*lej, vladika, kaj se
»P.-»g, Bog. strašno....c je šej»etal Ciril ter čutil zoj>et mravljince gomazeti |>o životu. >Žival ne stori tega...!«
»Kaj še žival!.... /lasti, ako je zverina s.ta. ne dotakne *e nikogar....«
»Hujši od zverine je človek, omračen na duši— Zlasti poslednji ?as je napredoval v jn.pačenosti, a vse to je njegov posel, Antikristov. Bog!«
V tem je bilo slišati ti hotno ihtenje. Ci-r:i se je jokal in brezpopovec se je smejal, presrečen, da je dobil v svoje roke razkol-mškega škofa. Jetniki v šesti številki sc> že spali, spal je tudi brezpopovec, samo Ciril je še ležal ter se jokal radi tujih grehov, nad
Čitajte samo glasilo našega slavnega Ober-Maverja, »II Piccolo- od '21. t. m. ! Tu opravičuje on predlog našega mestnega magistrata — da se nainre«" podeli podpora od K* M) kn m za siromašne dijake italijanskega gimnazija v Pazinu — s tem-le, da pravi, tla večina dečkov, prihajajočih na italijanski gimnazij v Pazinu — ne pripadajo boljim družinam, marveč da je velika večina teh deč-
kov od ubogih kmečkih družin, delavcev in ribičev.
Torej sedaj priznavajo sami, da so tudi na italijanskem gimnaziju dijaki sinovi kmetov, delavcev, ribičev! No —slavna gospoda italijanska: mari so ti vaši kmetje po Istri bolji od naših, mari so vaši delavci, ribiči bolji od naših ? ! Nemajo-li tudi sinovi teh vaših kmetov z žeblji okovanih čevljev ?! Nimajo-li tudi njim ti čevlji, ko prihajajo na vpisovanje, sledi od rudeče zemlje ?! Ali njim morda niso roke žuljave ? ! Ce pa imajo sinovi vaših kmetov lakirane čevlje, če imajo j na gladkih rokah bele rokavice, obleke francoske mode, potem pa jim — ne treba naše podpore ! Da, naše podpore, kajti onih 1000 kron ste mogli vi podeliti med naše siromašne 'lijake v okolici ali pa med okoličanske ♦lijake, ki pohajajo srednje šole v Trstu in ki večkrat trpe pomanjkanje na vsem ! Recite nam, koliko podpor ste dali do sedaj našim okoličanskim dijakom?! Niti jedne. Mi protestiramo, da vi trošite tudi naš denar, katerega vam dajemo mi v obliki davkov, za take zavode, kakor je italijanski gimnazij v Pazinu, kateremu je grda naloga, tla iz naših sinov nain vzgaja janičarje.
Da, vse drugačno govore sedaj italijanski listi, ko gre za to, da se pomaga sinovom kmetov, ubozih delavcev, ribičev, dijakom, ki pohajajo italijanski gimnazij v Pazinu! Ti kmetje so drugačni od naših! Vi — slepilci ! Ti naši kmetje so isto taki kmetje kakor so vaši, so isto taki delavci, isto tako vbogi ribiči ! Vsi, vsi so siromašni. Razlika pa med onimi kmečkimi, delavskimi in ribiškimi sinovi, ki pohajajo hrvatski gimnazij v Pazinu, in onimi, ki pohajajo italijanski, je le ta, da so prvi sinovi zavednih siromašnih Hrvatov in Slovencev, zadnji pa sinovi slovanskih renegatov — vbogih naših zavedenih kmetov, delavcev, ribičev, — vboga zavedena para, katero vi lu Musolinski način gonite v zavod v Pazin, da vzgajate našemu narodu janičarje !
To vaše postopanje pa si hočemo mi dobro zapomniti, da vam bomo — in čas za to mora priti — vračali šilo za ognjilo.
I. S. FojaČev.
dušami, zaslepljenimi od zlobe in nad samim seboj. Druga noč je bila še hujša, nego prva. Ciril ni mogel niti povedati, ali je spal ali ne. Dusilo ga je nekaj, kakor bi nekdo sedel na njem, ali kakor da so navalili nanj težak kamen. .Na to je zadremal ter imel strašne, krvave sanje. Sanjalo se mu je, da on ni Ciril, marveč Sleza, Cečen in -Jetim skupaj.... čutil je toplo kri in žejalo ga je po novem j klanju kakor volka, prišedšega v ovčji hlev. Na to se ira je polastila še lakomnost; vse je kradel in skrival in vsega se mu je vidilo
premalo. Toda težavno je bilo skrivati......
Stran se ga je polastil in Ciril se je jel skrivat; sam. Nekdo ga je iskal in hotel vjeti. Potem je videl zasanelo lice zadrgnene Ježeve glave in odrezana glava Kasuarova mu je kazala strašen, zasanel jezik. Konečno je videl, da se vozi s Cečetko, Cečen poganja konja, ona pa sedi pri njem ter se stiska k njemu. Konja dirjata a Cirilu se zdi, da je vse tiho in tla za njima drve sence umorjenih in zadrgnjenih, a najbližje je ono malo zadrgnjeno dete z vrvjo na vratu. A Cečetka se vedno tesnejše pritiska k njemu, on že čuti toploto tega grešnega ženskega telesa....
Ciril je zakričal od strahu ter se prebudil. Zalival ga je hladen znoj, zobje somu drgetali. O Bog, kaj je to ?.... Nehotć si je hotel z roko popraviti svoje lase, toda roka mu je omahnila od groze : |>olovico las je imel
odstriženih. Poleg njega je ležal brezpopovec ter se delal, kakor bi spal. To j s bilo njegovo delo.
»Priplazil je k meni — pomislil je otožno Ciril — stegnil svojo mrzko taco ter pograbil moje nazaretske lase....«
VI.
Zarano, ko je še komaj svitalo, so se odprla vrata šeste številke in ondi prikazal se je Budzko. To je pomenilo, tla katerega izmed jetnikov kličejo preti preiskovalnega sodnika. .Ječar je s koraki premeril sobano, premeril jetnike s strogim pogledom in za-! gledavši Cirila je rekel nekako na stran :
»Nu, ti blagoslovljena voda, pripravi se !«
Ciril ga ni umel in Budzko ga je sunil, j toda ne tako občutno kakor poprej, marveč
i tako iz navade. Ciril se je dvignil, poiskal si kučmo, se ogrnil z jetniškim plaščem ter pokorno odšel za surovim ječarjem. V sobani je med tem vladalo zavistno molčanje. Sleherni se je čutil razžaljenega. Mnogi so prebili tu že nekoliko mesecev, čakaje, da pride vrsta na njih, ta pa je še le dvakrat prenočil tu in že ga kličejo.
»Ne kličejo ga pred preiskovalca«, je pojasnjeval brezpopovec. »Kateri izmed njegovih razkolniških prijateljev se ga je spomnil. Da, tako je. Odkupijo ga, boste videli.«
Budzko je korakal za jetnikom nekako
Nekoliko misli.
(Zvršetek.)
Prave na roti ne stranke torej nimamo sedaj; stranke, ki bi hrabro stale na nasipu: braneče le narodne interese! Stranke, ki bi bila sleherni trenotek pripravljena vse žrtvovati in vse storiti, od česar je pričakovati koristi za narod, pripravljena žrtvovati tudi
—	sebe !
In sedaj sera pri tem, kar sem hotel posebno povdaiiti. Naše slovenske stvari so se zasukale tako usodno, ker smo začeli zamenjavati pojma sredstva in namena. Izobraženega naroda, — naroda, v katerem krepko pulzira zanimanje za javne stvari, si ni možno misliti brez različnih struj. Te struje se bore med sabo za prvenstvo. One tekmujejo med seboj, vsaka braneča in priporočil-joča Bvoja načela in svoje nazore kakor najprimerneje za povspeševanje koristi skupnosti
—	naroda.
Te struje pa morajo biti organizovane med seboj, morajo imeti vezi, ki spajajo njih privržence ; in take organizacije se nam kažejo v — strankah. Stranke so torej potrebne neizogibne. — A le kakor s r e ti s t v o. Nikdar pa ne smejo biti namen, stvar sama. Stranka bodi sredstvo v dosezanje ciljev, za katerimi stremimo po svojem najboljem prepričanju, nikdar pa ne sme stranki postati glavni namen: ohranitev sebe, stranke, in svoje moči. A baš to se dogaja sedaj v Slovencih in v tem tiči — po mojem prepričanju — velik tlel krivde, da smo jo tako zavozili in tla bo naše politično življenje zadnjih let kazalo temne strani zgodovine naroda slovenskega. — Eklatanten izgled imamo zopet na konservativni stranki na Kranjskem. Ta stranka je - to se ne da tajiti — slavila zadnja leta mnogo zmag in triumfov. Nje moč je narastla do skrajne mere. -L'-It pa imrla od tega laj dohtrica stvar, katere ime ta stranka, nosi na svoji zastavi: rerska stvar, ugled cerkve, ugled nje organov, morala, med-sebojna ljubezen, ki je vendar postulat krščanskega navela, istega načela, ki je v podstavo programu stranke, o kateri govorimo in iz katerega ista izključno erpi in utemeljuje svoje pravo do obstanka. — Trezni pripadniki te stranke naj le polože roko na sree in
vznemirjen ter se nekolikokrati popraskal za ušesom. Ravnokar gaje bil Kasuar radi tega razkolniškega popa nazarensko grajal. Ima samo križ ž njim !
V pisarni je sedela sama Avdotija Markov na Kanunikova, važna, stroga in otožna. Bila je to visokorasla, krepka starka, s tipično ruskim licem. Njene velike, temne oči so strogo gledale. Imela je na sebi lisičji kožuh starodavnega kroja, na glavi pa sta-rikav svilnat robec. Preti njo je stal Kasuar, ne znajoč, kako zabavati redkega gosta. Ni pričakoval, da pride ona sama, a to še tako zgodaj. V svoji zatlregi je Kasuar previdno priprl vrata ter si, vzravnavši se, zapenjal svoj stari mundur.
»Torej je nemogoče ?« je vprašala starka surovo, ne dvigni vsi očij.
»Povsem nemogoče, Avdotija Markovna... Zakon.«
»Pri vas je vse zakon....«
»Zakona ne pišemo mi, Avdotija Markovna... Podložniki smo...«
Starka se je z gnusom ozrla po že zdavnaj ne pobeljeni steni, po pisalni mizi in omari ter rekla :
»A tam je še hujše ?«
»Kakor je predpisano, Avdotija Markovna«.
(Pride še.)
naj priznajo: stranka je vspevala, stvar je trf>ela !
Priznajo naj : da toliko pohujšanja, toliko jeze, tolik«« sovražtva, toliko nepoštovanja do duhovščine in tolikega verskega indiferen-tizma še ni bilo med Slovenci, kakor baš v tej dobi, ko je konservativna stranka slavila svoje najlepše triumfe. Ne da bi hoteli krivdo valiti le nanjo ! Bog ne daj ! l ake krivice jej ne smemo delati. Krivila je marveč v tem. da je na o l> e h straneh stranka jM^tala iz sredstva namen!! \ tem je tudi vzrok, da so forme postale tako odurne, tako grde. Trditi moremo, ker nas
Tavčarjev nima. »Slovenec« ne izključuje celo možnosti, «la so v hrvatsko - slovenskem klubu uprizorili le navidezen manever v po-mirjenie volilcev. Glasilo katoliško - narodne stranke se roga: »Tavčar je bil takrat (ob vstopu v klub) ravno tak, kakoršen je danes — ni se čisto nič spremenil. Če je bil torej takrat dober za hrvatsko-slovenski klub, zakaj danes ni ?!«
Ako se »Slovenec« le dela. kakor da ne verjame v resnost dogodkov v »hrvatsko-slovenskem klubu«, potem je možno le to pojasnilo, da išče pretveze da prepreči efekt, ki so ga namerjali z odstranjenjem dra. Tav-
tako uče skušnje življenja: dokler se ljudje čarja. — Ce pa je res uverjen. da je vse I »ore le za >ivar, za načela. za nazore, je skupaj le manever, potem je to kruto žalje-•>orba do?-tojna, plemenita in plodna : ko pa nje za resne može, ki sede v hrvatsko-slo-
venskem klubu in prečudno plačilo za to, kar so storili, da bi potolažili razjarjeno jezero.
Na vsaki način pa je jasno, da se raz-
stranka | »ostaj a mali k. je žc* degeneracija tu, običaji |m«Iivljajo in ljudje žajimi, to pa p:»-sehno zato, ker okolo malika stoje vsikdar tudi cveliki duhovni*, ki tudi hočejo imeti
parlamentarizma, ali resnica je, da je baš on se svojim postopanjem zakrivil največ, da so na vstale take skrbi. Seveda tudi «kolo» ni brez Krivde, ker se ni uprlo Ja\vorskemu, ampak mu je — da-si dostikrat nejevoljno — pokrivalo hrbet. — Sedaj pa se zdi, da navstaja tam odpor. List cKurjer L\vo\vski» trdi namreč, da je stališče Ja\vorskega, kakor načelnika poljskega «kola» omajeno. Zlasti da je nezaupanje narastlo, odkar je bil odlikovan. CekS konservativna skupina v klubu da mu postaja vedno bolj nasprotna. Vlada pa da hoče poskrbeti, da vitez Ja-\vorski pade na mehko; imenovati da ga hoče namreč členom gospodske zbornice, tega penzijo na ta dosluženih in odgospodarivših državnikov. Ali je vitezu Ja\vorskemu res jela temniti zvezda ? !
stove nauke po svojem hudobnem srcu ter uče očitno krivo vero. I o na taki krivoverski podlagi izročajo naš narod na milost in nemilost Nemcem in Italijanom.
Agitacija za prestop v unijatstvo.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu je naznanilo ordinarijatu in župnemu uradu v Rojanu, da se udeleži sv. procesije vstajenja in sicer da se uvrsti — kakor se je vedno — za zastavo sv. jMohorja, patrona župnije. Prevzvišeni je odgovoril »Zarji <=, da jemlje to na znanje in da je naložil župniku, da mora ugoditi tej prošnji. Na to je gospod župnik poslal prečastitega gospoda kapelana Škabarja v »Zarjo« s sporočilom, da sicer ugodi prošnji »Zarje i, ali le »per bona vol on ta«, a društvo da se ima uvrstiti tik veteranske grodbe. Ker pa bo ta svirala neprestano in
svojega kadila. Ni je pa stvari, ki bi bolj za- mere v delegaciji na Dunaju ne zboljšajo,
stru pij a la, nego boj ined »velikimi duhovni*,	dočira se v javnosti pooštre. Bojazen, ki smo
Ravno zato pa sem prepričan, .la v nas	jo izrekli takoj v prvi hip, se torej že ure-
ue bo bolje, dokler ne stržemo s piedestala	sni čuje na žalosten način.
malika in odpodimo « velikih duhovnikov*.	»Slovenec« poučuje gospodo v hrvatsko->*tranke naj l>odo, ker morajo biti, ker so ne- slovenskem klubu, da njemu ni nič do izogibne spremljevalke pulzirujočega življenja;	Tavčarja, boj da velja liberalni stranki, in ali stranka ne bodi nikdar malik ! Tudi vo-	izstop Tavr aij.v nič ne spreminja na stvari, diteljev treba, ali ne — diktatorjev. Vsa-	V kolikor se spominjamo mi, pa smo kemu narodu, vsaki st.-anki treba avtoritete,	čitali nekega dne v »Slovencu*, da bi bili ka-ali mož, katerega si je narod, katerega si je	toliško-narodni poslani pripravljeni sodelovati stranka izbrala, da *e v njem osredosoča av-	tz drugimi poslanci, če tudi isti ne stoje toriteta, mora svojo avtoriteto utrjati baš s	»njimi na isti strogo-katoliški podlagi, ali z tem, da ne kliče vsaki dan po trikrat sic	šefom lista, ki tako sramoti cerkev in du-volo, sic jubeo! ampak, ki zna modro ceniti	hovščino, dane sedejo skupaj za nobeno ceno. m ujm»števati vsako rnoč, vsako menenje in	s'o je torej v prvi vrsti za Tavčarja in sploh jih na ta način lepo združevati za delo na	** Je v glavnem navajala pisava cSlovenskega korist skupnosti.	naroda* kakor zapreka združenju, preko ka-Posamične osel K' sestavljajo stranke ;	tere absolutno ni možno. Sedaj pa, ko je -tranke pa narodno organizacijo. Ako so raz-	Tavčar izstopil, «Slovenec» ne le da ni iz-mere v strankah zdrave, je zdrava tudi vsa or-	rekel nijedne dobrohotne besede za združenje ganiza«*jja. Ako ljudje v strankah pošteno,	obeh klubov in niti ne ventilira možnosti brez postranskih namenov, služijo le namenu	združenja, ampak — da zopet govorimo na-stranke in ako stranke služijo — če tudi	ravnost — dr. Šusteršič zahteva brerpogojno vsaka po svoji poti — res temu, o čemer kapitulacijo hrvatsko-slovenskega kluba pred govore kakor o svojem cilju, potem so raz	— njim!! In to je zlo, ki bo rodilo zlo. mere zdrave, ker se naroduo živ-	No, slučaj je nanesel, da se moremo dalj en je oplodnje od vseh strani. Ob takih raz-	sklicevati na pričo, kateri tudi «Slove-merali občutijo vsi nekako zadoščenje. Raz-	ne<>t ne more ničesar oporekati. «Slovenski like v nazorih ostajajo sicer, ali srca nis«.	gospodar* — list, ki je glasilo štajerske du-'»gorčena.	hovščine — piše namreč, da sta poslanca V n; - pa so srca ogorčena po bojih za	#R<d>ič in Ploj s tem, da sta dosegla izstop — -tranko, duhovi so razpaljeni in življenje	Tavčarjev, darovala vsem štajerskim Slovenje zastrupljeno. V nas imamo posamične	('em najlepšo p i s a n k o, pregnala strankarske organizacije, n a r o d n e o r g a-	da sta oblak.
ni za rije pa nimamo; in to jedino zato	«Sedaj, — tako piše »Slovenski gospo-
ne, ker je -Iranka postala malik: okolo tega	dar* doslovno — koje dr. Tavčar izstopil
malika imamo velikih duhovnov* — na-	iz hrvatsko-slovenskega kluba, ni tudi n o-
rodne avtoritete pa nimamo. Zato je tudi vse	bene ovire vež, ti a se združita
na^e delo brezvspešno, zato ostajajo tudi naši	° *» a kl u a» v katerih se nahajajo jugoslo-
posianci brez vspehov. Vse je brez zistema.	vanski poslanci, namreč slovansko središče in
Mi ~e lovimo le kakor razpršene čete po	hrvatsko-slovenski klub, v en klub. To želi
zgubljeni bitki. Ti vojaki mo-ejo biti naj-	naiie ljudstvo, a to zahteva tudi naša jugo-
vrleji, najhrabreji, na vspehe pa ne smejo	slovanska politika, katera se je pred leti iz
misliti več.	Kranjskega tako krepko povdarjala in bila
Ako bo trajalo to stanje, mora priti ka-	1*° vsfch jugoslovanskih deželah z velikim
tastrofa.	navdušenjem sprejeta*.
Kaj -toriiI torej / Tudi o tem Vam pra-	Torej?! Kdo ima prav: aH «Slovenec»,
rim. gosp.td urednik, v drugem dop<»slanern	ali «Slovenski Gospodar- ?! Prvi pravi, da
Vam in su.	se z izstopom Tavčarjevim ni nič spremenilo ; drugi pa, da po tem izstopu ni nobene ovi r e več!
Politični pregled.
V TRSTTJ dne 5. aprila 1S01.
Dcgodki v hrvatsko- slovenskem klubu. Tudi poslanca dr. F e r j a n-čičinPlantan sta izstopila iz hrvatsko - slovenskega kluba. Izvrševal ni odln»r narodno - napredne stranke je odobril ju »stopanje svojih poslancev. V svojem pi>mu do klul*»vega predsednika, dr.a Ivčeviča, pravijo dr. Tavčar, dr. Ferjančič in Plantan, da jih je do tega koraka prisilila vonja, k; sc je uprizorila od » Slovence ve« strani proti nekaterim členom kluba (Ploj u in RoIhču ?> Izstopajo torej, da <lrugim členom ne otežijo obstanka v klubu.
To bi bila torej najnoveja faza v krizi v h rva tsk« »-slovenskem klubu, ki pa ni mogla presenetiti nikogar. Stari se razvijajo logično in potrjajo našo prognozo. To potrja tudi pihava v ol»eh slovenskih dnevnikih. Boj se začenja še z večo vehemenco. Zaželjeni vspeh, da bi prišlo do jedin>tvenega hrvatsko - slovenskega kluba brez jedinega dr.a Tavčarja — ni dosežen.
Posebno značilna je pisava »Sloven-čevac. Korak Plojev in Ribičev se ne smatra kakor žrtev v dosego plemenitega namena, zložnega dela, ampak kakor strah zase in svoj mandat. Večera pomena da izstop
• Slov. Gosj»odar» se huduje na nas, ker smo rekli, da se zahteva kapitulacija. No kaj pravi o uvodnem članku »Slovenca* od srede :;. aprila ItK>1 št. 76?
O položaju. Kakor znano, ima načelnik poljskega «kola», stari vitez Jatvorski, svoj pošten delež na tem, tla bivša večina desnice nikdar ni mogla priti do prave moči večine, ker je se svojim neiskrenim postopanjem ozlovoljal sedaj to, sedaj ono skupino, zl>ok česar večina ni mogla priti do prave konzistence, do one čilosti, agilnosti in energije, kakor bi bila, da so vsi in vseh vprašanjih stali : eden za v>eh in vsi za enega. T t neiskrenost Jaworskega pa se je pokazala še jH>sebno, k«4 je v sporazumljenju z vlado in — strankami na levici sainooblastno, in v veliko presenečenje vseh, proglasil večino, kateri je načeloval, za razpuščeno. Gospod Ja-\vorski ima torej svoj delež na krivdi na tem, kar s«' je godilo »Htzneie na škodo parlamentarizma. Nemci so postali objestni, neprištopni, provokatorični in posledica temu je bila, da so bili isti Čehi, ki so bili poprej trden ogelni kamen večine in torej parlamentarnega načela, pognani v obstrukcijo, v zanikanje parlamentarnega načela.
Gospod Jauorski tolmači sicer vse. kar dela — tudi svojo averzijo proti Cehom — kakor skrb za vspostavljeuje in ohranitev
Dogodki na Vztoku. »Frankfurter onemogočala vsako petje in ker se je društvo
j Zeitungi poročajo iz Pekinga, da vprašanje	' čutilo žaljeno, da bi moralo korakati tik na-
j kaznovanja upornih vodij dela največe pre-	i jetih in plačanih godcev, s čemer bi bilo
j glavice diplomatom. Rusija da baje protežira	izpostavljeno roganju, je društvo sklenilo, da
j princa Tuana, ker je rusko-kitajski dogovor	j se ne udeleži procesije. Gosp. Ju riz za
: v prvi vrsti njegovo delo.	:je dosegel svoj namen, mi pa vprašamo:
Trozveza in francosko-rus ki od-	kdo agitira za unijatstvo?! nošaji. Dogodki v T u Ionski luki se različno	Boj proti sv. Cirilu in Hetodiju. Ta I komentirajo. Odpoziv ruskega brodovja iz	teden je razdeljeval župnik Hrovatiu mej tulonske luke smatrajo nekateri listi v dokaz,	l svojimi farani običajne blagoslovljene oljke, da Rusija ne soglaša z zbliževanjem Francije Komu? Takim, kakor je on. Najlepšo je k Italiji : posebno nemški listi hočejo kovati	udobil oni brivec nasproti župni cerkvi in kapital iz teh dogodkov ter zatrjujejo, da so /nani dopisnik * Piceolov proti slovenskim se rusko-francozki odnošaji ohladili. No, mi	pobožnostim. Znano je, da je lani na dan sv. pripisujemo to .dejstvo previdnosti ruske di- Rešnjega telesa, povodom one žalostne plomacije, katera svojih namer ne obeša procesije, italijanski duhovnik v roketu in rada na veliki zvon, kakor ima to navado biretu ja\ no, z vidnim veseljem in ploska-posebno nemški cesar.	jočimi rokami, pripovedoval onemu brivcu, Rusiji mora biti, če ne druzega, vsaj povsem	da zastava bratovščine ne pojile na proce-indiferentno, v kakih odnošajih je nje Iran-	sjj0. To je lepa zveza! In letošnja oljka je cozka zaveznica z Italijo, in res ne vemo,	jmela zopet govoriti o italijanskem miru in zakaj bi bila Rusija nasprotna, ako se rusko- preganjanju slovenske blagoslovljene zastave, francoski zvezi bliža prijazno druga vlasr,	Nameni župnika Hrovatina so uničeni. Z a-toliko bolj, ker to zbližaaje ne zahteva ni-	stava poj de na procesijo. Tako je kakih žrtev od strani Rusije. V Italiji se	ukazala — ne cerkvena oblast, ampak c. vedno bolj širi menenje, da se trozveza ne k. policija! Slovenski delavci pri sv. Ja-obnovi več, kar dokazuje tudi hladni vspre- kobu so veseli in navdušeno pojdejo na vejem nemškega kancelarja Bulova v Italiji. Z	likouočno procesijo za svojo blagoslovljeno našega narodnega in gospodarskega stališča	zastavo sv. Cirila in Metodija. morajo nas eventuvelne spremembe le veseliti,	Zanimanje Nemcev za ru>ki jezik, posebno zato, ker je verjetno, da Nemčija	Jeden znamenitih profesorjev monakovske v novi konstelaciji veliko zgubi na svojem	univerze ustanovil je kurz za učenje ruskega uplivu in ugledu, in istotako ne bo Italija	Jezika h kateremu je takoj pristopilo 130 mogla več izvrševati pogubnega upliva na	slušateljev. V Trstu pa je neka ugledna naše primorske razmere ; vsaj v isti meri ne,	ruska gospica inserirala v Edi..ostic, da kakor dosedaj.	poučuje svoj materini jezik in oglasila se je
__— jedna učenka. V vsem verno posnemamo
Nemce, samo v učenju slovanskega ruskega
Ti^žcisko vesti.	jezika jih nočemo posnemati. Kes, čudni,
^ ..v, T, j. i . i	čudni ljudje smo!
katoliška »Edinost« krivo verskem u	J J
> Primorskemu listne. Profesorji lx>gosloyja	Delavsko gibanje. Iz tržaškega zavoda in doktorji sv. pisma, ki se zbirajo okoli	^ nam poroča: Marca meseca je šla depu-krivoverskega »Primorskega lista«, so iznašli	delavcev k ravnateljstvu tehniškega novih zasrami »vanj proti sv. Ciril - Metodijski	zavoda in tam izrazila željo naj bi isto pre-slovenski cerkvi. Ni jim dovolj, da so napa-	<1 ruga čilo delavne ure v svojem zavodu, tako, dali svete katoliške obrede vstočne cerkve in	da začenjajo delati tudi v letnem času ob jih imenovali staroverske, razkolne, tudi jim	zjutraj in bi delali do 4%. popuni dovolj, da so zaničevali slovenski bogo-	^ 8edaJ se Je delal(> od »l»"la du služili jezik, ki ga je posvetil sam rimski pa-	31. avgusta od »3. ure zjutraj do 4'/2. popo-pež Hadrijan II. Kakor pravi židovski	ludne; od 1. septembra do :il. oktobra od žurnalisti so zaničevali tudi onega škofa-inu-	oti novembra do konca fe-čeuika, ki neutrudno deluje za ujedinjenje	bruvarja od zjutraj <lo 4'/,- popoludne in razkolnih naših bratov. Vse to jim ni bilo	meseca marca pa od »J1/,, do 4%.) dovolj, ampak spravili so se tudi in začeli	Ravnateljstvo je odgovorilo, da je pn-zasramovati najsvetejšo institucijo sv. kato-	I»avljeno ustreči želji delavstva in naznanilo liške cerkve - sv. post. Nas boli, da mo-	sle<le^' delavni red: Od 1. aprila do zadnjega ramo vzgojitelje naših bodočih duhovnikov	avgusta od •». in pol ure zjutraj do 5. pop.; kazati našemu narodu kakor krivoverce ter	°d 1. septembra, do konca novembra od 7. ga svariti, naj se jih ogiblje.	in P°l do 4. in pol; od 1. decembra do Katekizem nas uči, da je sv. post uvela	k<»nf'a februvarja pa od s. zjutraj do 4. in cerkev in da ima ona pravico ga blažiti in	l'°l popoludne. Večina delavcev ni povsem spreminjati. To. oblast izvršuje rimski papež,	zadovoljna s to uredbo delavnih ur in seje ki je papež ne samo latinske, ampak tudi vse	ee'" stavke !
katoliške cerkve. Kakor je ublažen post v	Kdo je dobrotnik?! Pišejo nam: Vi
latinski cerkvi, z isto pravico ga rimski pa-	ste sicer že odgovorili na drzno zasraino-
pež ublažuje tudi v drugih katoliških cerkvah,	vanje naših poštenih kmetov in kmetic v tr-
v armenski, grški, slovenski unijatski cerkvi	žaškem glasilu za škandalozno kroniko, gia-
itd. Ri^manjcem je dovoljeno posluževati	i silu, ki ubija moralo in zastruplja srca ljud-
se olajšav, kakor so jih dozdaj uživali,	stva. Zavrnili ste ostudno pisavo, kakor da
Tako dovoli tudi rimski papež vsem Slova-	naši kmetje in kmetice, dohajajoči v Trst
cem, ki prestopijo v unijatski obred-	pošteno prodajat svoje poštene pridelke, la-
Katoliška cerkev je mila in dobra mati	zijo po Trstu kakor berači, ki bi poginili
vsem narodom in ne samo latincem, kakor	gladu, če bi se jih ne usmilili meščani in
učijo krivoverski profesorji bogoslovja v Go-	i jim delili milosti. Dokazali ste, da bi bilo
rici. Čudimo se, da je tako hitro zginil katoliški duh iz Gorice, odkar imajo Viehinga : v svoji sredi. Slovenskemu ljudstvu po Goriškem in ostalem Primorskem toplo priporočamo naj se ogiblje »Prim. listat in njegovih pristašev. Njegovo delovanje in njegova politika je pogubna. Da bi upregli naš narod v nemški in italijanski jarem začeli so zlorabljati sv. vero. Ker je pa ona pravična vsem narodom in obsoja vse izdajalce in odpadnike, so začeli ebračati nezmotljive Kri-
gorje nižim slojem v mestu, ako bi ne bilo tega pritoka živil. Dokazali ste, da so — če se že govori o dobrotah — prej naši kmetje dobrotniki meščanom, nego pa meščani kmetom !
Dovolite mi, da malce popolnim ta dokaz. Resnica je, da bi v Trstu brez tistih zasramovanih kmetov in kmetic na vstala taka draginja, da bi jo nepremožni sloji čutili notri do kosti. Sploh bi se na trgih tržaških — ako bi trgovino z navadnimi pridelki oziroma
živili hoteli omejiti le na iste — niti ne mogla razvijati ta trgovina in hi absolutno ne m»»gla zadoščati potrebam v>ega prebivalstva, tudi j»o visokih cenah ne. Marsikatera družina in marsikateri dan bi ostajala brez navadnega kosila. To bi bila gospodarska stran stvari. A ima še drugo stran. Stran komodno~ti! Kolika udobnost je to za gospodinjo, ako jej ljudje vse prinašajo v hišo .J! Jeden jej prinaša to, drugi drugo, tretji tretje, in vse v poljubnih množinah, tudi le za par no v čiče v. In vse sveže, naravnost od doma! <'e bi ti zasramovani kmetje in kmetice ne vršili te posebne trgovine na drobno, bi go-
odbornika: Kranjo Suman in Franjo Sancin Kotalj. odb. namestnika; Ivan (rodina Fuli in Josip Sancin Kotalj. pregledovalca računov.
Po dovršeni volitvi se je predsednik zahvalil zboravalcem ter jim priporočal, da se v bodoče še bolj zanimajo za to preko-ristno društvo, ter se še pridnejŠe posvetijo čitaiju časopisov in knjig, ki so v društvu
Vesti iz ostale Primorske.
X Podpisani odbor se zahvaljuje najtopleje bi. g. Mariji Turk v Trstu na lepih knjigah, podarjenih temu društvu.
Odbor pevsko-bralnega društva »Ilirija«.
X Srečna Istra! »Suden« piše: Deželni odbor istrski v Poreču je dovolil upravnemu svetu davčne občine Pazin, da
na razpolago: priporočal je, naj tudi svoje j pri deželnem kreditnem zavodu najme poso-otroke navajajo k čitanju, da nam iz njih Ijilo 100.000 kron za zidanje poslopja za
italijanski gimnazij v Pazinu. To je za davčno občino Paziu, h kateri pripada tudi nekaj čisto hrvatskih vasi, [breme, ki jo bo hudo tiščalo. Kakor znano ni za italijanski gimnazij v Pazinu prav nobene potrebe, in ta gimnazij so ustanovili v jedini ta namen, da bi škodovali hrvatskemu gimnaziju. Ob začetku vsakega leta se začenja pravi lov po
je prevajalec uglobil v pesnikov duh in kako ima v oblasti nemški jezik. Ukusno broširana knjižica stane 50 s to t., po pošti .'i stot. več. Čisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku v Ljubljani, zbok česar jo priporočamo najtopleje. Založila je knjigotržnica Ig. pl. Kleimavr iV: Fed. Bamberg v Lubljaui.
Slovenski Matici. Iz Istre nam pišejo: Precej časa je že, kar ste bili omenili v »Edinosti*, da naša Matica slovenska zakasnuje z izdavanjem društvenih knjig. A še sedaj ne kaže, da bi jih skoro dobili. Kje je krivda ? Bržkone je krivo dejstvo, da se knjige tiskajo v različnih tiskarnah. Vendar mislimo, da bi bila že doba, da se knjige enkrat razpošljejo, I ker naročnina se je zahtevala že lani.
Istrski naročniki.
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
\VASHIXGTOX 4. (li.) Amerikanske čete ki stoje poti poveljstvom generala Chaftee-a in vendar je število italijan- j so — izuzemši stražo na poslaništvu — pri-»Slovenskem narodu« narekoval sentenco o skih učencev tako malo, da si ob zaključka pravljene za ukreanje, ki se bo dne 30. maja
vzrastejo zavedni in olikani možje in žene.
S tem je bilo zborovanje zaključeno.
Kdo tO piše?! »Slovenski narod«
s p<>d i nje morale za vsako malenkost na trg, j je napisal sledečo sentenco o našem listu:
vrhu tega bi morale še glede cen tekmovati kHo izdaja »Edinost«, to vemo, kdo jo ure-
z imovitejimi ljudmi in v nameček bi često Jl,Je' te£a ne veril<) -
dobivale kako slabo blago.	Torej: kdo piše? To je v nas Slo-
Uvaževaje vse to in u važe vaje, koliko vencih že od davna odločilno vprašanje. Mi
truda imajo naši kmetje in kmetice s pride- Slovenci smo pač specijaliteta. Drugod po	učencih za italijanski na-kljubaj-zavod. Učence,
lova njem in z donašanjem pridelkov v me>to svetu je navada, da čitajo in presojajo to,	ki so na hrvatskem zavodu propali, vspreje-
in raznašanjem istih po ulicah in hišah, k a r j e p i s a n o! V nas Slovencih je dru-	majo z veseljem na italijanskem zavodu,
-merno pač reči, da so ti kmetje in kmetice ?ače: mi vprašujemo najprej: kdo je p i-	Otroke siromašnih starišev vabijo s podporami
--•ii * ;i-; ...	L-.itov.• s a 1 ** ' Ta lepi običaj je tudi člankarju v	in obljubami
pravi resnični dobrotniki meščanstva, kateto 3 a 1 - - x 41	J J	J	J
naj bi jim bilo le hvaležno.	.	, .	. . .	.
Sovražnik tega ljudstva pa je. kdor za- "ašein listu. Mi pa menimo, da je to povsem	leta niso upali niti tega, da bi izdali imenik | vršilo v laku.
sramuje take dobrotnike in ki bi hotel morda irelevantno, kdo ureja list, in odločilno, kar	učencev. Za ta nepotrebni na-kljubaj-zavod	Velikonočne cerkvene slftVDOSti.
. . ,	« ttisano v listu''	bodo morali sedaj hrvatski kmetje dajati de- DUNAJ 5. (B.) Pokladanja v Božji
celo od-traniti toli važnega in neizogibnega Je pisauo * oslu..	j	j j	\ >	j	j
činitelja v preskrbljevanju, zlasti trpečih, de-	Klavnica na Opčinali. Gospod Luka	nar - - in se občina obremeni z novimi do- grob v dvorni župni cerkvi so se udeležili
lavnih slojev mesta z - vsakdanjim kruhom! Hrovatin je vprašal dovoljenje za zgradbo	kladami, a vendar je gospod Bennati, ta mož cesar, nadvojvode, najvišji dvorni in državni
Sovražnik ljudstva je, kdor radi narodnega klavnice na zemljišču nove kat. št. 1242/2	resnice, rekel v državnem zboru: gimna- dostojanstveniki, aristokracija in generaliteta,
sovražtva hoče ljudstvu odtezati take pogoje «-* Opčinah. Interesenti morejo svoje more-	zij vzdržujemo mi s svojim de- V dvornem orotariju so nadvojvodinje pri-
vsak danjega življenja. Stokrat sovražnik~pa, »'itne pritožbe proti temu uložiti pismeno do dne	narjem!	sostvovale ceremoniji,
ako to sovražtvo frivolno izkorišča v namene t. m. na ekshibitnem protokolu na ma-	X P e v s k o društvo »Svoboda«,;	Amerika in Rusija.
svoje mom ■■ m Iilliini — ------ ,pe- gistratu. ustmeno pa dne 22. t. m. na ko-	pri sv. Antonu (pri Kopru) vab. na veliko	NEW-YORK 4. (B.) Tukajšnja trgo-
kulacije'	misiji, ki se bo ob 11. uri zjutraj nahajala	veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 14. vinska zbornica je v posebni resoluciji izra-
OlK-ni /bor Slovenske čitalnice« v "a licu mesta na Opčinah.	aprila ob 3. in pol uri pop. se sodelovanjem žila nado, da se med Ameriko in Rusijo
Škcdnji >e je vršil minolo nedeljo ob dobri	Požar. Sinoči ob 11. uri in 2<> minut	pevskih društev »Zrinjski« iz Dekani, »Ne- doseže sporazum ljenje, s katerim se komerci-
udeležbi. <i predsednik Benedikt Godina je zvečer gorelo je v prvem nadstropju hiše št.	odvisnost« iz Marezig, »Ilirija« iz Pobegov, jelne razlike v menenju odpravijo
pozdravil zborovalce in se spominjal umrlega 1 na obrežju Grumula v stanovanju družine	»Primorsko« iz Mačkovelj in »Skala« iz Ku- omogoči nemotjen razvoj trgovine obeh dežel
uda, pokojnega Josipa Merlaka, ki je ob VierthaU r. Došli gasilci so pogasili ogenj v	beda v prostorih Jožefa Turko.	-
zadnjh državnozborskib volitvah umrl tako- teku jedne ure. Skoda še ni znana.	V spored: »Venec slovenskih pesmi«,
rekoč na bojišču, vršeči svojo narodno dol-	Predrzen tat. Danes ponoči (ob polu-	svira godba. 2. »Pozdrav predsednika«. 3.
žnost. Predsednik |e p-vdarjal uzorno na- nočh sta zapazila dva stražarja, da na vratih	Volarič : »Pomlad«, poje mešan zbor pev-
rodnjaštvo pokojnega in ga pri poročal vsem skladišča vina trgovca Targo v ulici sv.	skega bralnega društva »Svobod;
se
iz
Sv.
v posnemanje. Zborovalci se stojč vskliknili Frančiška št. 6 manjka žabica. Sumila sta Antona. 4. A. Foerster: »Planinska«, poje trikratni slava« pokojnemu.	takoj, da seje morala zgoditi tu kaka ta- moški zbor pevskega di uštva »Skala«. izKu-
(j., tvina. Skrila sta se torej za ogel, da bosta beda. 5. »Moje muke«, valček svira godba.
k *
K K
x
K K
M slov. zaloga pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
g.. . . , i.i i, videla, ako	pride kdo iz skladišča. V	krat- 6. I. Flajšman: »Triglav«, mešan zbor. T
je »Čitalnica« v minolem letu le|»o napreoo- *	i	_ j ® _ »
vala Zanimanje za isto večino rast«*, posebno . ..	* { m	- , ,	- . ^
' " " hotel hitro oddaljiti.	rvo, skega-bralnega društva >ZrinjsK.i« iz 1'ekani.
ti tUdI V 1HM lepo napre<lovala, česar je pričakovati za ovo, bo naša čitalnica kmalu na istem mesai, kjer jo želijo vsi rodoljubi, /e dosedanji nje kratki obstanek je rodil mnogo dobrega sadu n je naš mladi naraščaj ves prerojen vsled blagodejnega upliva »Čitalnice«. Odstopi v&i ki bor je napel vse m<»či, da je uvel nov
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) Št. 1.
<ua desni strani cerkve sv. Petra K
potcoj nem u
Iz tajnikovega poročila je razvidno,
------, ..
kem so se c»dprla previdno vrata in izstopil Volarič: »Pri zibeli«, poje mešan zbor pev-
pri srcu pa ista nasi mladini, toliko možki Je tat' ki se je	-	~	-	^^
kolikor ženski. Ako bo tudi v bodoče tako	stražarjev je take,j skočil -.zza ogla	s. A. Nedved : »Ljubezen m pomlad«, poje g
{r in prijel tatu, med tem ko je šel drugi	možki zbor pevskega-braluega drHŠtva »>«e-
v skladišče pogledat, <la-li ni ostal še kdo	odvisnost« iz Marezig. 9. »Starčevičeva ko-
notri. Tat pa seje izvil prvemu stražarju iz	račnica«, svira godba. 10. J. Laharnar: X	UUIIIItfM
rok in mu iztrgal sabljo, katero je stražar	»Mladosti ni«, poje mešan zbor pevskega	^
izvlekel iz nožnice, ker je bil tat začel biti okoli	bralnega društva »Ilirija« iz Pobegov. 11. ^^^^^^^^^^^^^^^^
sebe. Predrzni tat bi bil kmalu pobegnil, da	Gregorčič: »Velikonočna« deklamuje g. Ol-
X X
x x
X X
n n n X X
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
-0 ni prišel med tem še drugi stražar na pomoč, gica Kuretova. 12. Zaje: »Nočni stražarji«,

Potem sta povezala in odpeljala tatu v ulico možki zbor. 13. »Tegethotf«, koračnica svira
življeoje v društvo. Vsled njegovega neu----— — i----— —r-v— ----- -----------------— _ 0	-
mornega delovanja je v miaolem letu pri-	Tigor, kjer je priznal, da se imenuje Anton	godba. 14. .Priprost narodni govor«, govori
■topilo k društvu kakii, 30 novih udov. < >d-	skladišča je bil odnesel vrefieo s	D. Kavrečič. 15. »Venfiek«, poje mešan zbor	Jg
bor p prejel od rodoljuiM.v več knjig, nekaj	...........' Tat	stražarjev —	pevskega bralnega društva »Neodvisnost« iz	ig
jih je tudi sam nakupil, tako. da itna »Ci-	Prvi» kl i" > PriJel ~ *ta it! **	Marezig. Id. Iv. Kuret: »Vojaci na poti«,	ig
j>0_	zdravniško postajo, ker sta bila v pretepu	poje mešan zbor pevskega društva »Skala« iz	tt?
i Aleksander Levi Minzi^
Prva in največja tovarna pohištva vseh vr*t
-•J T R S T U
:alnica« sedaj že precej lepo knjižnico, sebno razveseljivo je,
kako se narodna ške-	ranjena. Tatu so potem odpeljali v bolnišnico,	Kubeda. 17. »J:igergang«, svira godba. 18.
iki dekleta zanimajo za priljubljeno jim	ker je bila rana, ki jo je od sablje M na	P. H. Satner : »Xa planine., poje moški zbor	C
društvo. Na lep m■ m mjo ljubezen do	roki, precej težka.	pevskega bralnega društva »Svoboda iz Sv.	ig
-	mazale rodoljubkinje : Slava Žalostni ua.-dedki ^ale. Ivan C. je	Antona. 19. Nedved: »Na goro«, poje mešan	Jg
Pi/.on. Ivanka ^ancin Toč,	pustil včeraj popoludne svoj koleselj za kra-	zbor pevskega bralnega društva »Zrinjski« iz	k-/
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
k. Ivanka Pi/.on. Ivanka SSueia Toč.	P« vceraJ PT«™ SVUJ	"	pevskega oramega urusLva ^rinjsiu« iz	jg Cene brez konkurence.	^
Uršula Uodina Kudrič in Ana <iodina Fujo	tfck ^ na tr^u sv- Katarine, a ko se je Dekani. 20. .Pred sodnikom«, šaloigra. 21.	Jg	{LU3TROyANI C£SIK ZAST0NJ IN p k a N KO	S?
- tem, da so poklonile isti lepih in primernih	vrnil, ga ni bilo več. Sumil je takoj, da se »Iliriji«, himna, mešan zbor s spremljevanjem	&	Prodmot| po8tavio se na parobrod	^
dam. Živele vrle ške.lenjke ! Nadejamo se,	je» takor že večkrat, neki Kari Z. odpeljal z godbe poje zbor .z Pobegov. 23. Sreckanje	V^	a)j železnico franko	^
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (>olsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 —MGM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. fz-\'r^uje naroćbc tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
»la bodo njih vzgledu sledila kleta in tekmovala v prospeh
vsa druga de- njegovim kolesljem in je naznanil stvar poli- na tri dobitke. '23. Slobodna zabava in plea. (9 Čitalnice <*iji- Nekoliko pozneje je C. naletel v ulici — Med posameznimi točkami svira godba iz
©
Hvaležn . je spominjal tajnik v svojem	sv. Lazarja na svoj koleselj in v neki bližnji	Pobegov. — Vstopnina na veselico 40 vin., j
p< •!"• »či i u tudi -iikarja g. Frana ('erkveniča,	gostilni je našel tudi Karola Z., nad katerim	k plesu 80 vin., sedeži 2U vin., srečkanje -0 ^
ki je. brezplačno, krasno naslikal bralno sobo je začel jeziti radi koleslja. Vsled tega je	vinarjev.	j |
n isto ta k o pevskega društva Velesila«, ki	»astal med njima prepir, ki se je zaključil	| |
Tele>ila'-, ki »astal med njima prepir, ki se je zaključil je dalo < italnici primerno denarnt. pod- » ^m, da je C. udaril Z.-ja tako silno po poro. Nadalje je tudi Gos|»odarsko društvo	Je ipti zvrniI na tla in I,aflel tako
Vesti iz Kranj skk 2
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerlc7i St. Petra (Piazza Rosario pođ JUlsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obu-
I »
» » »
»
na	I/ vsega t<*ga je	»esrecno, aa si je ziomu nogo. rrepeijau so	- Predavanje v ruskem jeziku ^ vala za gospode, gospe in otroke
razvidno, daje »Čitalnica pravi ljubljenec v bolnišnico, napadalca pa na policijo, v Ljubljani. Predsinoči je P^val v j ^^^^^^ tifiteffi dnevu- I
vseh šk*» ienjskih sl«i>jev, kar se kaže poselmo	kjer s<> vzeli na zapisnik in provizorično ljubljanskem »Narodnem domu« urednik »Slo- ^ Prevzem« vsuko delo na <lel>elo in drobno
tudi ob priliki njcoib veseli«- in plesov. In	Opustili na slobodo.	vanskega vjekat dr. Dmitrij V j erg un na ru-
o ie prav: < >rniku je |Mj<itaga vsemu, le	Dražbe premičnin. V soboto, dne 0. skem jeziku o slavnem ruskem pisatelju Do-
m kan narml more tudi goepodar*ko uaf.re-	aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled j atojevskem. Po predavanju je napil gO-
d« > vati. Najpripravniše sredstvo za omiko	naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča zaci- vorniku gospod Trstenjak, na kar je gosp.
me 1 narodom pa čitalnice. Tajnikovo	vil»e stvari vršile sle«leče dražbe premičnin : Vjergun otlgovoril z velez^nimiviini podatki
ročilo je bilo soglasno in z navdušenjem	v ulici Sanita št. 13, ure: v ulici S. Seba-j iz slovanske »edanje zgodovine, kako slabo
-prejet"	stiano, oprema v zalogi galanterije in obu- da celo v krogih učenjakov u me vaj o Slova-
,	. ,	...	vala: v ulici Chiozza št. 2<L oi»eka : trir della nov pomen in važnost slovanske vzajemnosti
Iz Matrainikovega poročila jh»snemamo, ;	11	e	'
.	, » i - ]i ji •	Borsa st. 'J. narjena obleka: v ulici Ponte1 in ruščine. Fraze naj se umaknejo delu, potem
flo "trustvo 1 mK dolžnikov in i	J J
m t^r izvr-uje iste z največjo natanjčnostjo in
™ tornostjo pf» konkurenčnih cenali.	^
Za nmogobrojne naroćl»e se priporoča	P
Josip Stantič	J
čevlj. mojster	^
da je
4"4"» K str. -k<»v, tako. da je bilo koncem leta v blagajni ^e "»♦>■•» 1 K. Tudi blagajnikovo jK>ročiio je bilo soglasno sprejeto.
Občni zbor je na to prešel k volitvi novega »xil>«»ra, kateri se je v naslednji seji konstituiral. V novem «>dboru m : Benedikt <iodina-Bsn predsednik. An<lrej Godina jkmI-pre«lsednik. Just Go<lina Fujo tajnik, Ivan Flego I^azar blagajnik, Anton Klego knjižničar, Cezar Kari< in Ivan Merlak Fežek,
della Fabbra : sir; v ulici Broletto št. -44, kijnji in kočija; v ulici Barriera vecchia št. tlragocenosti.
Vremenski Testni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.0, ob 2. uri popoludne 18.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.9. — Danes plima ob 10.11 predp. in ob 9.55 p<»p.; oeeka ob ."J.59 predpoludne. in ob 4.1 popoludne.
se popnemo Slovani kmalu na ono stopinjo, katero bi morali doseči že davno kakor številno najmočnejši in najvztrajnejši narod.
Književnost in umetnost.
Prešernov sonetni venec v nemškem prevodu. Slovenski pesnik Anton Funtek je prevel Prešernov sonetni venec na nemški jezik. Prevod je jako lep in priča, kako 3e
kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v ^katljic&h v Prendinijevi lekarni t Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 60 atotink.
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« i
tarzno posredovanj«, posojila m vrad-
Ipfi, menični eskompt, vtakaMraa)« I« rarvlnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20.000.000 Reservni zaklad nad 7,000.000 &
Centrala v Pragi. ^
Podružnice v Brnu. Plznu, Budejevicah, Pardublcah* Taboru, 88ncšavi. Igiavi. Moravski Ostravi.
+ I
Tu/!i:in »ntrn naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da j*- na~a ljubljena li«**»-rka oziroma sestra
jtiarija Zora £ance
dane-* o!> »» uri zjutraj |m> dolgi mučni bolezni previđena se s veto taj st v i za u m i raj če v 1*. letu življenja v (iospodu zaspala.
Pogreb bode na VePko noč ob <s uri zjutraj.
\* Nabrežini, dne ."». aprila 1901.
Žalujoča obitelj.
Mala oznanila.
IV><1 to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo se plaća ]x> 1 nve. za t^-^^lo: zh večkratno insercijo pa se cena primerno zniža.	7jx v* leto za enkrat na te<len -»tanejo
po lO pld. ter <**■ plačujejo v četrtletnih auticipatnib obrokih. Najmanja objava rjo nve.
V Trstu.
r
CMtf-Mci: 48, Bratfltt-Rnađ, Lcndou, S. ff.
Na košček sladkorja vlijte, kadar treba, do 40 p kapljic, da povspešite prebavo, zadobite veselje do jedila in ojačite želodec z
A. Thierry-jevim balzamom
zeleno varnostno znamko »nuna« in na kovinski ka-piei (zainašku) vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. Cene zmerne. — Po pošti dvanajst malih ali š?st velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog eelega sveta pošilja po predplačilu 1 krone 20 stotink lekarnarja A.
v T!iierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko-hitsch-SaucrbruilIi). Pred ponarejanjem naj se varuje in pazi pri nakupu edino le v vseh civilizovanih državah registrirano varstveno znamko »nuna«.
I

Slovenka
u
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da "e VINA i/ VISA, KAST K LOV pri SPLITU, ISTRE in BKLA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in hotel j ke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-siersivo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v i e> 111 > nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov. d:> se v njem ne nahaja drugih snovij, nego je vino ri.nto in naravno, da se sme z mirno vestjo tk'j.;ii bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja po<l svoje varstvo samo ona vina. ki eo čista in inmjo vso potrebno vsebino, ki jo morajo imeli najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 nove,
Vino iz Kaštelov pri Splitu	34 „
Fino vino iz Vj^a ... „ 34 „
Vino Opollo..... n 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. G (Dvorišče).
i M. U. Dr. Ant. Zahorsky \
/alosa likerjev v sodrih in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeieame.
HC|jUjn I Piazzetta S. Giacomo >t. 3 iCorso . OIIUICI tilijalka ulica Rihorgo 15 ima
vel ko pekarno in <ladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v -katljicah, finih bi^kotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten. vr<ak dan večkrat pe<-en fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc "»■»■*<
kama m sladcirarna, pvež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domari kruh v pecivo. Postrežba točna
N ep rejro r I j i v e m rež i ee.
\J j + p^ f\ v Trstu. Piazza Negozianti 5t 1 *	priporoča slavnemu občinstu
pvoje nepregorljive mrežice irettine) ..Meteor*1 in vse druge priprave za plinovo luč _Auer
se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah:
Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolo), Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte deli a Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 nove. (40 stotink.)
Vsebina. 3. zvezka: Emancipacija. Zofka K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spoiu: nik možu. Zmagoslava. — Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Zena in politika. Rok Drotenik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radie. — O spolni vzgoji. I > rago ti n I^ončar. — Nove knjige. — Beležke.
Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Piceolo 3. II.
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor : ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih bolezni. Ordiiiuje ulica ('ari 111 i a >tv. s. od '.»-11 i n od 2-4.
I »
»
I
I
»
I »
Kavarne.
Anton Sorli pflporo& T^vara
»lomraercio« m » tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
I
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
1"
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
|variIo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stojeeo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč.? po pošti 6 nvč. več.
S
loženo varstveno znamko.
Otrije in drva.
Muha Josip "ii del Torr° v 2
r priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !

Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orln1,
Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: («. Lueiaui, E. Leiteuburg P. Prendini. S. Šerravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer.
Pohištvo.
Prva slovenska Jfiga zazno vrstnega
pohištva lastnega izdelka sprejemam naročile po načrtu. Delo Fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe toplo priporočs svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ^svoji k svojim " Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 15Ž zadej c- kr. deželne sodnije.)
pri|H»roča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske -*e priporoča van Cink, ulica S. Ihiniele >t. 2
Slovenec
Za 4 K 20 stot.
T kra-na dobra ura z letnim jamstvom. 1 novčarka iz najlK»lj-t*g:i usnja. J krasna uhana t imitiranim! biseri, 1 najfinejši žepni nožiček,
lepih žepnih rut, 1 garnitura tnau-etnih in s raj čn i h gumbov iz double
zlata. 1 krasoa kravata. 1 žepno toiletno zrcalo, 1 kravatna »pila. 'J ustnika za cigarete. 1 be letnica.
V-e tt- lej^e pre<linete. mej kojimi velja «-»nio jra toliko denarja. razp«>-ilja po postnem povzetju
S. Kessler,
skladišče. Krakovo.
Ulica Poste vecchie 16
vogal ulice Caserma
pod novo samcipalDO palačo.
G. G U L A
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
„S e c e s i j a".
Kuhinjska posoila o<l sivega cmaj-^ 1 i ranega /.«*leza, prekaša vse dingt* enake i izdelke 11a trpežnosti in vztrajnosti tet 'je zelo po eeni in brez konkurence. Zaloga popolne kullilljskp oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuliaiije kave ali eaja, ki deluje sam od sebe, ne <la bi bilo treba nad-zorovati. [/ključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — ulica Barriera veeehia 5 — TKST
nnnnunnnnnnnnnnu
Gostilna „Air antico Gobbou
VI a <1 e I I o Se o^l i o
<{>ri Oreherjevi pivovarni)
Podpisani naznanja slavnemu oličinstvu tla je o«lprl preti nekoliko dnevi svojo gostilno, v kojoj toči vipavsko, istrsko in «1 a I mati n s k o vino kakor tmli Drelierjevo pivo 1. vrste. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorki m i in mrzlimi jedili.
Cenjenim gostom je na razpolago tudi prostoren vrt in igralište na krogle.
< )bljnbiije točno postrežbo in pričakuje obilih obiskov.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burguncler, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk.
Toči na drobno (od litra naprej) rum. Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah, kitajski in ruski čaj prve vrste.
Spoštovanjem.
France Benčič
krčmar.
Na izbe
ro
Zaloga obuvala
ulica Riborgo 25-
lJoiiat izbor vsake vrste obuval za ženske, moške in otroke. < 'ene nizke. Za obilen obisk >i* priporoča,
Peter R c h a r,
čevljarski mojster.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v ftorici
ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiit.
Velikonočne	Hranilne vlose sprejemajo se od vsaeega.
praznike ter naznanim slav- Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst. če tudi ni član društva in se obrestu-
nemu občinstvu, prijateljem izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rabo	^^ "" ^ ^ " °<ibijUl
in znancem, da bom točil do- ]»<► morju. In pri obrtnljall, tako n o v e j Posojila dajejo se samo članom in sicer na
mači pridelek	kakor poprave bodisi iz jednostavnega	mčnjiee pc 6 °/0 in na vknjižbe po o1^0/,,-
D	co	r^Kil^« ali dvostrokega pleha, zinka, lamarina, medi, j C radii je vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL
priporočam se za ODilen bakra pakfona itd	}n od 2. d<» 3. ure popol. razven nedelj
oblsk	..	1 vršu je kopke in sisaljke po naročbi.	in l»™znik<,v-
Ivan Mariju Bole. prodaja vsakov
rstno posodo za kuhanje itd. 1 StsiijB Iran. vios leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Vse po najnižih cenah.	, 1	POŠtHO-ta. Mil Št?. 837.315.
Osmico v Rojanu1 van G o d i n aCosposka
odprem za --------k,ePar <limar)