GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CMd^-BL, sobota, si. jnMji (Jriy M), me. ♦ STEV^NUMBER 1 Miši)» prid« Mm nabirat prt-spevlm sa stavkarjs. Ekeeku-Alva radarske unije Je odloč-1 no preti podaljšanja delavnika, toda o plačah lahko ekfepa ibitano jim Je bilo premika stiti unijeke odbornike. — Krogle v samokresih aa sa atnjaU s svinčenim nem. Nemiri in izgredi se zdaj vrše že v notranjem mestu. Pet bivših uslužbencev privatne detektivske agencije je podalo zapri-sežene izjave, v katerih izjavljajo, da so imeli detektivi naročeno vprizarjati nemire in poboje, ko so bili ns stavki vlivarji in tesarski delavci. Inštruirani so bili, da morajo najprvo pasti po unijskih odbornikih. Nemire morajo vprizarjati ob vsaki priliki, ker drugače dobi ta posel Blackjack Jerome. Povedano jim je bilo, da naj na samokrese pritrdijo nsprsve, ki utihnejo glas strels, mesto krogel v samokresih pa naj rabijo svinčeno zrno, da bodo obstreljeni delavci preluknjani kot sito. V zapriseženih izjavah je tudi Mundel-lov pomenek z uradnikom Industrijskega društva, v katerem je uradnik rekel, da želi tako detektivsko agencijo, ki zns stav-karjem vteJesiti strah pred bogom ! Izgredi v Koreji. Tokijo, 30. jul. — V okolici Seoula v Koreji so izbruhnili veliki izgredi ifted siromaki, ki so izgubili vse imetje vsled zadnje povodnji. Okrog tisoč Korejcev je razdejalo železniški most v veri, da je most kriv poplave, ker je zajezil reko. Japonske oblasti so poslale močne policijske oddelke na lice mesta. London, 30. juh — Angleška rudarska organizacija Je sklenila poalati delegacijo v Ameriko z apelom na ameriške organizirane delavce za nadaljno finančno pomofc Tako je danee naznanil tajnik unije Cook. Delegacija odpotuje jutri s parnlkom "Be-rengarija" in bo potovala po vaej Ameriki kot goatje United Mine Workere of America in Ameriške delavske federacijo. London, 30. jul. — Izvrševal-ni odbor rudarske federacije v Angliji je na svoji včerajšnji aeji sprejel resolucijo, v kateri priporoča rudarskim delegatom, ki se danes snidejo v konferenci, da sa vržejo vsak predlog glede podaljšanja delavnika na o-sem ur. Odbor je pa sklenil glede meade, da delegatje lahko razpravljajo o možnosti arbitraže. Poročila iz rudarskih distrik-tov, ki Jih je prejel odbor, kažejo, da eo rudarji v veliki večini še vedno odločni nadaljevati štrajk ne glede na to, da so še štirinajst tednov brez dela. Zakaj M Je Britanija lapoaodla •edem mil Jonov dolarjev? Waah!agton, D. C. — Velika Britanija si je v letu 1918 izposodila od Amerike sedem milijonov doiaifav, ki se uporabijo sa nakup fttveia v "severni Rusiji". leklarfnlUrt uradniki rasumejo to atvar tako, da je šal denar zs provfjantlnmje invazije v Ar-h angelu. r San Franc|sco, CaL — Ko Je golph, župan tega mosta, sklical konferenco, da se doiene, kdo ovirs in zadržuje stavbin-iko industrijo, je rekel: "Pest nilijonsrjev ne bo povzročila, da ostanejo siromaki in oni, ki nbrez strehe, vso zimo na mra-io in dežju, ker se milijonarji ned sabo prepirajo, kakšen II-stek bo delavec nosil, lep pride m delo." Industrijsko društvo je namreč odredilo, da trgovci ze smejo prodajati stavblneke-ft materi jsla onkn podjetnikom, ki zaposlijo unijake delavce. Gradi se dom za siromake in zašiljeni so organizirani delavci. Tako se gradi tudi nekaj šol, In na teh stavbah tudi delajo samo organizirani delavci. Vršila se je na Dunaja v začetka tega meeeca. Nova pomožna organizacija Je v zveri s delavsko športno interaacionalo. 8t. Loala, Ma. — Vsled nam», rszuma v drušlnl se Je »9-lstnl John A. Schaetaek, oče šest no-doraslih otrok obesil v okrajni .jstnlšnici v Claytonu. ' PROSVETA quailo Bwvmrnm wabopw roopoaua jgpMOtp | lAfaLNA HIX)VBlfHjWAiODNB POPFOKIf TOOT». ~ Nw^ruru»« Z< diojcM drUv (Ursn Chic*«®) $6.00 M Mto, IMS «¡1 pol uumas U tri m «mm; ChiMfo in CImto fiJO » Uto,*JS ss »d| to*. iu» Mjri 'ygSK^0 w,ffr industriji, ali kako ? In taty je rudar riščajo piemogovni- NMfef «s na Imf silk • -PBOgVBTA" 111741 Ss. Uflfck A ENU THE OesW bf Str«-*»*—I pwifll Adrtrifrly nrt«» so sr»»^ poiskati si delo tudi v rudar seli, ako nima 3ei i ostati v kraju, kjer ga mi in bojevati se za priznanje organizacije slika o razmerah v neorganiziranih premogovni-pove, zakaj je treba rudarje takoj podpirati, kot Premogovniški podjetniki »krbe s svojimi _____imi metodami, da so rudarji in njih družine ¡i, ko delajo. In kadar rudarji odjpže svoje njih trpljenje še pove&L S tega vidika je tre-razmere y premogovniški ftohistriji in poznali je rudarjev in njihi)oje za priznanje rudar-organizacije. _ _ Sekcija upodabljajočih umetnosti je po fnicijativi Ivana Me- mil m .■!■! 1IBMBER of THE FEDERATED PRESS" * «nd Ctsfds UM »« nate* ▼ ukUm)" »• pr d» )•'(•■ m M Mtefl iut. rHK FEDERi "....... ■al» (Jum t«. IMS) m^g rikfi V NEORGANIZIRANI ODIRAJO IN IZK< SKRAJ1 PREMOGOVNIKIH 'AJO RUDARJE DO MEJE. Začetkom tegs leU je nekoliko jugoslovanskih kulturnih debt književnikov v New začelo akcijo za spora* Amerike s kulturnimi, umetniškimi pridelki Sr-ir, Hrvatov in Slovencev, in že tekom zime je bilo osnovano v to sveho "Jugoslovansko prosvetno kolo" (Yugoslav Circle), v katere g* odbor so vstopili gg. . Aitaraz, Zlatko Bslokovič, F. Htoeha, Etbin Kri-Milan Marjanovič, Ivan č, Adtla'; Milčinoyič, Ivan Mladinec, prof. M. I. Pupin, Y< Ljudje, ki ne poznajo izkoriščanja rudarjev y neorganiziranih premogovnikih, mislijo, da je le kaprica ru-darjey, da zahtevajo priznanje organizacije, "check-off sistema itd. - . I Srtijan Tucič, Konstantin Jok»i-V resnici Je pa že priznanje organizacije aa rudarje T^„ikove posle je prevelika pridobitev brez drugih zahtev, ki so vedno združe- ^ g. i. Mlsdineo (222 Fourth ne s priznanjem organizacije. Ave., New York City,} Veliko ¿banje za organiziranje rudarjev je sedaj v The Yugoelsb Circle ni repre- okraju Indiana v Pennsylvaniji. Glavni stan se nahaja ^ «jSSS £ na štev. 1^-14 Wearmerjevo poslopje v Indiani. ££ rJB §PKejem* v svoje ko- Kdor se hoče prepričaj zakaj se rudarji organizi- lo one osebe, jugoslovanske ali rajo, naj samo en teden pifbije na glavnem stanu, pa bo Porodne, ki vedel, zakaj se rudarji organizirajo v svoji strokovni or- JJM^ ^^SS^. ganizaciji. Prepričal se bo, da rudarji prihajajo vsak dan ^ jf v glavni stan in pripovedujejo o strašnem izkoriščanju!bJlo v tri "kola": v neorganiziranih premogovnikih. Oni pred vsem zahte- Glssbeno, knjiievno-dramsko in vajo, da se vrne zaupnik rudarjev k tehnici. Oni izjav- upodabljajočih umetnosti, in ljajo, da jih kompanijski naatavljenec pri tehtnici odga- odborniki so prevzel» ni vsak dan najmanj za 500 iuntov premoga. Ako rudar j^ftSTJi «u dela tri sto dni v letu, je torej prikrajšan na zaslužku za M v javnosti nič ne objavi, do-pet in sedemdeset ton premoga. Tako je po najnižji oce- kler ne bo nekaj izvršeno in do-nitvi! Kaj pa tam, kjer jih kompanijski naatavljenec pri|s«ieno tehtnici odgani vsak dan za več ko 500 funtov premoga? Rudarji dalje zahtevajo pravico, da kupujejo svoj____ potrebščine pri trgovcih, ki si jih sami izberejo. Zakaj ? I u m svojegapovwjsniksv Ju-Ker kupujejo živila, obleko in druge potrebščine ceneje kot goslaviji profesorja zagrebške-vkompanijski prodajalni! Kompanije imajo namreč svo- i» konservatrojia Bersa. Vo- je prodajalne, v katerih je vse dražje, kot pri privatnih! ^^T^ltriL b požrtvovalnostjo I. Mefttroviča in foa, ki »ta prednjmila ¡dosegla, da bo ju Mroviča njenih prof. vse s gosioyanska umetnost predstav Ijena na mednarodni razstavi v Philadelphiji Poslanih je bilo preko 70 slik in črtežev od dvajsetine najboljših mlajših jugoslovanski umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Razstava je bila že otvorjena s takim uspehom, da so jo ameriški strokovnjaki proglasili za najboljši oddelek umetniške sekcije philadelfijske razstave. Yugoslav Circle hoče na to započeto delovanje za upoona-vanje Amerike z jugoslovanskimi kulturnimi pridelki opozoriti in pridobiti v sodelovanje tudi mnogoštevilne sinove in hčerke nadih priseljencev, ki se nahajajo v višjih ameriških šolah, o-ziroma ki so jih dovršili. Ti bi mogli mnogo doprinesti k temu plemenitemu delovanju v Čast rodu, iz katerega so izšli. Yugoslav Circle želi, da se tudi v drugih središčih Amerike u-stvarjajo slični Circles in da z njimi vzajemno sodejuje. Končno je Circle pripravljen sodelovati ia ¡podpirati vsako prizadevanje, katerega svrha je prosvetno delovanje med našimi priseljenci.► I Do sedaj je bilo' v tsh par me-ih izvedeno alsdsčs; Glasbena sekcija je postavi- I med bev, ono iz-najboljUih pevskih dru-da tukaj pred afneriškim bo e&očil,'komu naj gre nagrada. Knjiievno-drsmsks sekdja, zlasti njeni člani, Helena Hla- 'dine, so unpeli spraviti v ravno-Od vsake mezde mul ka izdani ibornlk najboljših ednarodnih povesti "Grest dežja je nekako 16 palcev na leto. Dasi so nekateri ie dve zima tam, ne vedo ničesar o tistem hudem vetru, kateri odnaša kure po svetu. Ono malo vetra » severa pa je naravnost blagoslov za tam Živeče sadjerejce. Prina-¿a namreč do 90 odstotkov gorke valove z onkraj Mahove puščave ter i»vzroča, da ni treba v fon-tanskem distriktu rabiti tako-zvanih "smudge pots" za obrambo zoper slano. Tam žiiveČi Slovenci niti ne vabijo niti ne odgovarjajo proti naselitvi. Radevo-1 je pa pojasnijo eno in drugo, in sicer tako, kot stvari v resnici obstoje. Najraje pa vidijo, da si vsak, kdor se zanima za južno Kalifornijo, stvar na meetu o-gleda ter se na lastne oči prepriča, ali raste alfalfa in druga zelenjava ter sadeži. Vožnja stane na izletniških vlakih nekako $150.00 za sem in tja. Akei; zemlje na Fontani stane od $400 do $1600. Odvisno je, kaj je nasajeno, bodisi oranže, limone, orehi, grortije ali drugo. Ko sem se vračala nazaj proti domu, sem v Stauntonu, lil., obiskala mojo teto m rs. Joe Coas. Se jim prav lepo^ahvalim za vso postrežbo. Visem Slovencem na Fontani, Cal., se zahvaljujem za gostoljuben sprejem, posebno pa družini A. Hočevarjevi, J. Pečnikovi, A. Rihtarjevi in drugim. — Mrs I^ouise Pickl. močan klub, knjižnico in dramski odaek, čeprav *|im nekateri nasprotujejo. Jaz jim dam pa le prav. Sapa študiram, če bi ne pristopil v njihov klub. Morda bom s časom. Daj, Joe, pridi kaj k meni in se bova o tem kaj več pogovorila. Mislim, da bo to tudi najina dolžnost, da se pridruživa k tisti skupini, ki res dela na to, da bo človek postal človeški ter bo brat ljubil brata in mu pomagal. Vidiš, zakaj bi pustila, da se nekateri žrtvu-jujo za tiste, ki živimo brezbrižno." Tako sta se pogovarjala na*a rojaka in pogovor je bil res zanimiv. Prodno sta se razšla, je mesec prilezel precej visoko in prijazno, razsvetljeval jezero z nekaterimi zaljubljenci vred. Tu sta si rojaka zagotovila, da bosta prišla z drugimi družinami vred k Pircu na koncert dne 8. avgusta, in si voščila lahko noč. —• Opazovalec. Dalje zahtevajo rudarji, da so prosti ovaduhov i: ogleduhov, ki so jim vedno za petami. Poslušajo njiji po-1 občinstvom iznese našo pesem. menke, jih zalezujejo celo v privatnih zadevah in nane-| t^n^o sejo vse na nos kompaniji. ^^^^^^^^^^ Rudarji dalje zahtevajo, da so zavarovani proti kri-1 letošnjo kontpozicijo za orkester vičnemu odslovijenju. Ua irosli, ki bi se mogla izvajati V neorganiziranih premogovnikih ne plačajo rudar-1 ^^^ jem takozvanega mrtvega dela. irihodnjerih marca vposlsti avo- 2e te krivice povedo jasno kot beli dan, zakaj rudarji|kl T!^*)*^ ^ zahtevajo priznanje rudarske strokovne organizacije. * " ^ Postoje pa prav v okraju Indiana premogovniki, v I ^i'lov'anske ni^ne"pOTnir',4Ju katerih so razmere naravnost neprenosljive. Na pr. sestavljen od trojice ugled-Emestu so v Margaretnih premogovnikih atraine razme-| i1*??**®^ rt. Za nakladanje se plača od tone sdmo 52 centov. Rudarji nimajo svojega zaupnika pri tehtnici. Za mrt^i_ _ d.U, H, ne plača. Kakemu rudarju, ki k« ^X^^^A^Z MU niča za delo poslala iz Homesteada, je kompanija nila trideset dolarjev za preselitev. je^odtegnila pet dolarjev. Ko je napočil zadnji dan v me-, ou Q4 , . ¿. w . , -ecu je bil rudar Mian kompaniji |9.80 ko so mu od- S^tb..!«' T'ino tegnili za ntanovanje, kompanijsko prodajalno in druge slovensko, hrvatsko fo «rtsko stvari. Zaslužil je povprečno po štiri dolarje na dan in povest. .Prevajateljica sloven-delal je po tri dni v tednu. Nekateri ruŽarji so pa delali P°v«8tI «no iHned v tako slabih prostorih, da so zaslužili povprečno komaj j ^Mob^ .inr^^!?^-po dva ali tri dolarje na dan. v i Lov je v prevodu 'glasi "Chll- x Iz Tydala so poročali rudarji, da morajo plačevati po- dren snd OW Folks". Prevede-trebščine v kompanijski prodajalni od deset do pet j^l?» knratsjm i^veot je A. lUto-dvajaca odstotkov dražje kot pri privatnih trgovcih. Zrt^^ JSJS? V n^ V Iselinu morajo podirati streho v premogovniku, sy aprilu se je ns ameriškem ki je debela od osem do štirinajst palcev. Ža mrtvo delo H1,0 <,Tmm® 44Tr»vaU" ne dobe PWane^ niti oncK. centa. . ' ^Zl^^Z^l I aka so poročila tudi iz dragih premogovnikov. Suir New Yorku; predstavils se je nji in tlačani tudi niao živeli v slabejših razmerah, le me- M-krat skosT 6 tednov. V sep-tode izkoriščanja so bile drugačne. Rudar ki dela v takih t*mbru *9hoy «l#d*,l4*u premogovnikih, je skoraj vedno dolžan kompaiiiji in tako Ri n^.'TSktl^^ je priklenjen vedno na en premogovnik, kakor sta bilajv enem izmed velikih broadway-suženj in tiačan na gospodarjevo posestvo. Ko mine m»> sec, ne dobi rudar densrj», ampak račun, koliko i* it kompaniji dolžan. In ker rudar nima denarja, ae tudi more seliti it takega izkoriščevalnega kraja. U organizacija reši rudarje moderne meidne noeti. Rudar ja res prost samo v teoriji, v praksi je pa at ienj premogovniških baronov. Dovoljeno mu je eeHd sklh gledalMč v managementu rtmlt^ga H. Woods predstavila drama Milana Begov Iča "BoAji Cot jok" pod naslovom "God Incarnate" It IWlJenja daWtirwkege Zagorja v hajdukov. Pisatelj je poveril «hm« Clftla. g. Marjanovičo. da is zastopa ia aadtira priprave «a prediUttt O razmerah v ii|šni Kaliforniji Slovan, Pa. — Hoteča se prepričati na fikitne od o razmerah v južni Kaliforniji, sem se odpeljala dne 21. junija iz Slovana, Pa. Vožnja po Santa Fe železnici je bila nad vse zanimiva. Naša prva postaja v južni Kaliforniji je bilo lepe mesto San Bernardino. Na oddaljenih gorskih grebehlh smo še videli sneg. Ia San Bernardina smo se odpeljali na prlltčno novo slovensko naselbino Fontano, kjer sem bila z mojimi otroci kaj gostoljubno sprejeta, za kar se vsem najtop-leje zahvaljujem. Precej na prvi pogled mi je zelo ugajalo v tem prijaznem kraju., vseeno se nisem hotela prenagliti, hotela sem videti še več. Družina A. Hochevar, kakor tudi drugi rojaki, so mi šli v tem osi ru zelo na roke ter.me opozorili na to in ono. Po njih zaslugi smo si ogledali mesta in nsselblne: Hlverside, Rislto, Ontario, Pol monon in druge krasne kraje južne Kalifornije. Ena je lepša 'od druge. Venidar mi nI nikjer ugajalo, kot r%vno v Fontani, kjer sem kupila zemljo s poma rančami zaasjeno, približno 400 dreves. Fontapa obeta biti nSj večja slo venska naselbina sa mestom Los Angele som. Tam živeči Slovenci se brez izjeme pečajo s kokošjerejo In ssdjerejo. Vcči noma lantujejo od enega do (Ka in pol akrs ssmlje. kar je po nj^h mnenju popolnoma zadosti, ako se prlselnlk temu posveti. Eden prvih nasetoikov je Hochevar-jeva družina. Oni so se nastanil tam pred nekako dvemi leti Vseh slovtjskih družin je pa ns Fontsni nastanjenih dosedaj 12. Imajo svoje društvo "Oranln cvet" št. &*» 8. N. P. J. Po obde vanju z njimi aem se prepričala, da so ju* I o gostoljubni ter napredni ; nikjer nisem slišala dru gega, kot o itbornih med seboj nth odnoAajOi- V resnici sama uljutfnost ta bratstvo vladata med njimi. V ostalem so me starejši in še dal) #asa Um živeči naneljealki zagotavljali, da so klimstične rasmere naravnost aeprekonljKt. Do 300 solnčnih dni v letu. V primeri s drugim bližje morja leftečiml kraji je lo malo megle ter po timl malo več dežja, kot na primer v Los Angelesu. Norm«In« padavina Iz urada tajnika Slovenski Dom-Milwaukee, Wis. — Začetkom junija je bilo po listih poročano o delovanju za slovenski dom v Milwaukeeju. Mnogo se med tem časom ni spremeailo. Odbor in približno vedno enako Število zastopnikov ae, redno u-deleiuje mesečnih sej, ki se vrše vsaki tretji petek v mesecu Tamsetovih prostorih. Ugiblje in ukrepa se na vse načine, ka^ ko posprešiti in poživetr to idejo, ki jo negujemo že dokaj let, a izgleda še vedno kakor bi biia uprežena v voz s strašno težkim tovorom. Zastopniki pohajajo na dan vedno s staro pesmijo: "To ali ono društvo ali ta ali oni je zato, da ae postavi dom, ampak čakajo, da se prične, al da se jim pokaže kaj črnega na belem" m še nešteto drugih ni-čevih izgovorov, ki delajo sra moto Slovencem v Milwaukeeju Kaj je vzrok temu? Površnih vzrokov za to našo -skupno brezbrižnost slišimo dovolj vsaki dan. Pravim, da so le površ ni in namišljeni, pravih in res ničnih vfcrokoV se še ne upamo dotakniti. Saj ni samo ideja za slovenski dom tako osamljena vsepovsod vidimo bolezen, ki se tako strašno ukorenjuje pr nas. T -J Za skupnost nima pretežna večina prav nobenega smisla, o-ziroma ga noče imeti, da ne b pri tem mogoče trpeli škodo posamezni business!. Tudi na West Allisu jim ne gre v tenr oziru nič boljše. Ni še d&go te mu, ko sta bila v milwauškem "Vestniku" priobčena dobra člunka, tikajoče se naših gospodarskih prilik in poziv, da so o-glasijo posamezniki in podijo svoje mnenje in nasvete o tem Zdi se» da tudi ta glas v'puščav ne dobi od nikoder odrtieva. Ni Čudno, če iz drugega kraja v Milwaukee došli rojak v svo jem razočaranju nad našo to postjo zapiše, da smo Slovenci v\ Milwaukeeju "PETO KOLO" Med drugim je v Št. 154 "Pro-svete" zapisal neki Frank Sajec v svojem dopisu dobesedno tele resnične besede: "Kakor sem med brati $loven ci in Hrvati opazil, v Milwaukee "Ja, ali nič ne bereš Saj je ju tudi Bložni niso. Koder ho Pogovor ob Mišiganskem jezeru Sheboygan, Wisconsin. — Čeprav so nam napovedovali, da letos ne bo vročine, smo imeli letos nekaj prav toplih dni. She-boygančani imamo pač lepo priliko, da se ohladimo ob večerih in se oddahnemo od'napornega dela, ko stopimo na obal Miši-ganskega jezera. Zanimivo je vrvenje ob tem jezeru. Vrti se staro in mlado, vse mrgoli v vo di in polno je ljitfi na pesku. Nekaterim se ne ljubi kazati svojih reber, menda radi debelosti ali radi suhosti, in sede rajši po klopeh ter med pogovarjanjem opažu jejos vrvenje. Sedela sta na klopi med drugimi tudi dva Slovenca, Stajerc n Kranjec. Pogovarjala ata se piknikih. Prvi je rekel, da komaj čaka nedelje, da bo šel na piknik, na katerem navadno preživi nekaj veselih uric, drugi pa mu je odgovoril, da ga taki pikniki pray nič ne vlečejo, kar na njih «amo pijejo, druge zabave pa ni. "Na piknikih mora biti zabava in razvedrilo. Zadnjič smo na pikniku zapeli tudi tisto: Tam čez jezero, ' dol čez gmajnico . . i Vidiš, to mene veseli, da zapojemo. To je vse kaj (Jrugega kot pa sama pijača." "Well, potem pa moraš iti na koncert, če rad poslušaš petje in imaš rad svojo pošteno zabavo. Milwaučani bodo skupno tukajšnjim socialističnim klubom priršdili velika zabavo koncertom. Tako ao pisali po listih in vsi govore, da bo to nekaj imenitnega, izrednega za Sheboygan." "Kdaj bo to?" - SOBOTA, 31. JULUA. | 2MR0MET Poor devil! Hudič je res hudič. 1 "Častita" Aimee Semple 5herson v Los Angelesu je H krinkana, da se je naslajala! srčkanih objemih «voj^a |jt bimca v skritem gnezdeču v Carmelu tiste dni, ko so J0 njJ ni častilci objokovali kot utaj jaako ali ugrabijenke. To jel o lepo -r- ampak zdaj j, hud "Sestra" Aimee pravi, dal razkrinkan je tx>vzroČil h aciič, | je vsega zmožen. Hudi< si ^'j, UHlPiP^Vl' ona ljubirfl Kdor ne verjame njej, je hudi Amen. V Mehiki je tudi hudič. pre sednik Calles prvič v zgodovfl Mehike izvaja zakon, ki do« da mora biti cerkev polfo ljudstvu. Doslej je bilo nard ljudstvo je moralo biti pokcfl cerkvi. In Calles je zdaj hudič Velik hudič! Dokler ni bilof lesa, so bila nebesa v Mehi] Zdaj so sami hudiči. Bog je samo eden — toda hu dičev je dosti. Skolastični fij zofi jih sicer niso prešteli — ] jim hudič ni dovolil tega! — huditevska armada mora ti velika, drugače bi ne oper hkrati-po vseh deželah, mest in vaseh. Skolastični filozamo, da senator Reed jie bo površen pri zaslišanju "leader-v v", in da bo posvetil v to zadevo z "največjo lučjo." Kal^o arogantni so nekateri, je pa pokazal slučaj zaslišanja Thomas W. Cunninghama, poli-tičarja v Pennsylvaniji, katere-fa senatni odsek ni mogel dobiti, ko je preiskaval pennsly-vamsko volilno korupcijo. Izginil je in ni ga bilo nikjer; in sedaj Ka je pa senatni odsek pj-*val v Chicago, da pojasni, kje Je dobil nad $50,000, katere je potrošil za Varevo kampanjo. kci' način, brez korupcije, podkupovanja in kupovanja «lasov, £ r* dokazal senator Reed, ko * J*>zvs1 na zasfUsnje Brook-\hkrta, ki j« pri primarnih volita v low i dobU nominacijo jeznega Menatorja. Tudi Brook-je kandidiral ns programu od «vetovnegs rmmočiU*, *<* j« Hmith v Illinoisu Brook-hardt j« namreč valed radoved-**ti navzoč pri zaslUIsnju, in r Reed gs )e prosil, ds nsj Javori na nekatera vprašanja »prašni gs je namreč, koliko je Silen vikar v nad 200 mrtvih Najbolj prizadelo je Hahamnko otočje; vsa škoda t* ceni nad-dfMit milijonov; nad dvesto <**b izgubilo življenje. Naaaau, BaKamu. — Silenvhu-rikan je obiskal vse tukajšnje otočje,- in napravil velikansko škodo na poslopjih, poljih in mestih. Vsa posedaj ocenjena škoda se ceni nad deset milijonov dolarjev, in nad dvesto oseb (je izgubilo življenje. Hurikan je pričel divjati v noči med pon-deljkom in torkom. Pogrešanih je veliko število obrežnih ladij in privatnih jaht. Vsa brzojavna in telefonska zveza je pretrgana, in ravnotako tudi vsa električna napeljava. Ljudstvo je v največji paniki, ker vihar je porušil popolnoma nekatere vasi in mala mesteca, in drugod pa porušil brezštevila poslopij. Prizadeto je tudi obrežje Floride in Georgije. Potnici na o-brežnih ladjah so domalega vsi utonili, in vsaka pomoč je bila brezuspešna, ker se v tem strašnem viharju ni nihče upal iti na pomoč ladjam, ki so klicale na pomoč. V vseh prizadetih mestih je ustavljen ves obrat in trgovina popolnoma počiva. Prebivalci prizadetih krajev so popolnoma brezupni. Hitrost vetra je presegala 180 milj na uro. Vihar je pričel že v nedeljo popoldne in v ponde-ljek zjutraj je dosegel višek svoje razdiralne moči* Že v nedeljo ponoči so bile pretrgane vse e-lekrične žice in mesto je bilo zavito v popolno temo, dočim je zunaj divjal strašni vihar, odnašal strehe, ruval drevja in rušil slabejša poslopja. Vsa brzojavna in telefonska zveza je bila na mah pretrgana. Prva poročila o tej nesreči so poslali v svet časnikarski poročevalci, ki so v smrtni nevarnosti odpotovali v mesta, ki niso bila prizadeta po viharju. Zvezni uradniki izjavljajo, da bo preteklo nekaj tednov", pred-no bo mogoče oceniti vso Škodo in dognati, koliko oseb je izgubilo življenje. Iz Portorika poročajo, da je zadnji petek obiskal to otočje tak silen vihar, kakoršnega Žc ni bilo nad 25 let. Vse komunikacije so uničene in morski valovi so na nekem kraju porušili pet milj železniške proge. KrojaiM delavci ustavili dalo redi nove pogodbe Pogodba m' k* dih. — Nekaj jih «|o delat že prihodnji dan. — Dragi se pa vrasjo še v tek« t New York, N. V. — Preden je bila sprejeta |>ogodba med organizacijo krojaških delavcev Amalgamate Clothing Workers Union in otganisRcijo krojaških podjetnikov, ki izdelujejo moške in otroške oblake, so biLi sklicani shodi, da delavci pogodbo odobre. Delavci so tisti dan, ko so imeli odobriti pogodbo, prenehali delati eno uro preje kot po navadi, nakar so napolnili zboro-valne dvorane. Pnečitana jim je bila pogodba. Slišali so se ugovori, o katerih so «e vršile razprave, in na to so delavci glasovali o pogodbi. Sprejeta je bila z ogromno veČino. Takoj drugi dan se Je vrnilo na dek> več ko osem tisoč delavcev, drugi se vračajo in preden mine teden se vrnejo vsi. Od vseh delavcev jih mogoče ostane kakšnih deset tisoč na stavki, preden vsi neodvisni podjetniki podpišejo pogodbo. To se pa zgodi v kratkem, ker od strani podjetnikov nj resnega odpora, razen pri onih, ki so bili še preje sovraini delavski organizaciji in so vodil odprte delavnice. ŽRTVE PROHIBICIJE. Chicagfc ni. — Anne Heil-man, stara 42 let, ee je tako na-pila munšajrfa, da je v pijanosti zadavila svojega soproga Hermana. Na policijski postaj i je iz j>ovedala, da je to storila v sa-mobranu, ker Ji je soprog gro-zHt da ji bo prerezal vrat. Toda policija dvomi tej izpovedi, ker pri hišni preiskavi ni dobila noj benega noža v sobi, kjer ae je izvršil umor- Sosedje pripovedujejo, ds sta imenovana dva zakonca pila munšanj cplo popol dne in se tudi prepirala. Dva njih otroka sta božala od doma takoj, ko sta se pričela prepirati. MUN&AJN ZAHTEVAL JfclV UENJE 44 OSEB. Buffalo, N. Y. — Tukajšnja zveana veleporota je obtožila 01 oseb kršenja prohibicije. V zsd njem tednu je nsmreč umrlo v temu mestu in bližnji okolici 44 oseb na zastrupljenju z lesnim alkoholom, ko so pili munšejn. kateremu je bfl primešan lesni alkohol. Zveznim prohibicijoni-škim uradnikom in domači policiji se je posrečilo dobiti 91 oseb ki so vsi obdotženi ,da so dobsv-I jšl i prizadetim ossbsm «trup v obliki opojnih pijsč. Ktala njegova (Brookhardtova) kampanja pri primarnih volitvah. Brookhardt je odgovoril, da ne nad šesttisoč dolarjev, do-ftfn Je senator Cumm in« po njegovem mnenju potrošil okrog 50,000. Za Brookhardte so vsi delaV takor«koč brezplačno, največ organizirano delavstvo In fsrmsrji; po njegovem ni potrebno Imeti nobene posebne vsote denar js za kampanjo, oko kandidira kandidat ns plstfor-mi, ki js v resnici za ljudstvo. STAR ZAKON IZKOPAN PROTI KROJAŠKIM DELAVCEM V WAUKEGANU. S takim početjem ae hoče ovirati organiziranje krojaških delavcev. WauKegan, III. - Obtožbe proti organizaciji krojaških delavcev so bile obnovljene, čel, da je organizacija Amalgamated Clothing Workers Union uničevala lastnino v Goldstetaovi kontraktorski delavnici s polivanjem kislin po blagu pred enim letom, ko je Goldstein imel spor z delavci, in je bilo aretiranih pet članov člkaških unij. Dt žsvni pravdnik Smith izjsvlji, ds so bili delsvci identificirani. Vsak delavec je moral položiti deset tisoč dolarjev poroštva. Te aretacije* zopet ofcivljajo tožbo zavoljo zarota, ko so bili obtoženi Sidney Jlissman in d|ugi, da so polili.blago s kisli no. Organizirani delavci p« smatrajo oživljenje te totbe za poizkus, ki ima namen ovirati kampanjo za organiziranje krojaških delavcev pri tvrdki Grs-nert & Rotchijd. Zadnje tri t* dne se vrši med delavet, ki so uslužbeni pri tej tvrdki podučita kampanja. Delavcem se dokazuje, ksko velika je razlika med delavnicami, v katerih delajo organizirani delavci, in delavni cam i, v kat^-ih delajo neorganizirani delavci. . Organizacija krojaških delav cev je izvojevala zmago v tej delavnici, ko je mestni pravdnik odločil, da so policijski uradniki v zmoti, ako mislijo, ds se delavcem, ko odhajajo na delo, ns smejo deliti letaki. # OBSEŽNOST OBDELANE ZEMLJE SS JE ZNIŽALA. Wafthingtsa, D. C. — Obssfc-nost obdelsns zemlje se Je sni-žsls ns 19,000,000 skro*. To se je zgodilo v zadnjih petih letih. Siftne In possijs so ss pomno-Žiis zs 9,000,000 skrov. CestnošelesalAka druiba as ^ajs olmo* iti pogodb«. ' New • Orisan«, L A. StrsuM je opozoril tupana O'-Keefsja, ds js New Orlesn« Public Service kompenijs imela pogodbo s cestnoiolezn išk Im I u alužbenci «kozi edsn in dvsjset let. Opozoril Je dalje župane, da naj občinski svet pods izjsvo, ds tvorijo stavkokazi, ki so bfl import i rani s namenom, da se uvede <«lprt» delavnica, aevar-nost, da ss pomoote zločin, v mestu. Izjavil je, da «o ee«tno-želecniški uslužbenci zsdovoljri s sedanjo pogodbo, nikakor pa ne s tako, v kaUrrl jo zapiaan«. da poleg organiziranih uslužbencev lahko- dolnjo tudi aeor ganizirani. Cikaški "Hrvatski Glasnik'1 piše, ds je za policijsko, spremi stvo ljubljanskemu škofu Jegliča ob njegovem prihodu v Nsw York odgovoren ga J« povozil nek osebni vlak imenovane le- Mf k Jiro&livll» ŽALOSTNO • STANJE V .POPLAVLJENIH KRAJIH. SlGvsAski Narodna UkUMvtiM» S. IS04 KRirn oCB» Ktl N. Y. — Jo«h bo morsl rsdi kruto-svojl 14-letni hčeri zagovarjati prsd «odllčem. Obtošes Jo. da Je priklonil svojo Mer k podstavku kopalne ban)", ker Js potrošilo 60 centov, kate- ra Je sama zaslužil», ko J« šis » »"uicdaHllob ltoograd, 1. julija. Po vesteh' is poplavljenih pokrajin je položaj še vedno zelo nevaren in kritičen. Dunav in Sava »ta danes v Beogradu akorsj nespremenjena. Pri Somboru Dunav še vedno narašča, valed česar je nevarnost katastrofe še vedno zelo velika. BaAka in Baranja strašno trpita vsled naraščanja rek. Skoda je ogromna. Prebivalstva se je polastil popoln; obup, ker jim Je vode odnesla vse, kar»eo imsli. Morala je pri njih tako selo padla, da je veliki župan baike oblasti nujno Interveniral, naj pride vendsr nekdo od ministrov, dar pokaže interes drftsve ns vsliki nesreči. V Slavoniji je deftovje uničilo >ko-ro vso žetev. Seno, v kolikor ga ni vode odnesla, gnije in ni več za rabo- To velja tudi za posevke, ki Jih Je mokrota aH pa naraslo vodovje popolnoma uničilo. V osijeiki okolici gre »koda v milijone. Tudi iz Bosne prihs jsjo vesti, da se polaščs prebivalstva obup. Skoro vse reke ao izredno narasle In prestopile bregove, ker so ae ns mnogih krsjih utrgsll obiski. Posebno huda js povodenj v okolici Bs-njsluke, kjer je sltuscljs na ravnost kstsstrofalna. /lasti hudo js prizadeto mesto Zepte in tudi več drugih krajev. Nevernost je tudi selo vellks. Vodovje narašča tudi pri Obrenov-cu, kjer je Sava prodrla nasipa in popolnoma poplavila vaa Krstlno. ftkoda je ogromna, preko dva tisoč ha plodne zemlje je pod vodo. Poslsnec Gllgo-rije Botovič Je poelsl dsvi no-tranjemu ministrstvu brzojavko, v kateri veli, da je v mltro-viškom okrožju mnogo vasi dobesedno pod vodo. Beograd, 18. julija. Današnja "M" selo ostro obsoja postopanje vlade v tskosvsnl akciji za podporo poplavljencem List pravi, da rtftuna vlada \ prvi vrati na milosrčnost prebivalstva. To ne bo mnogo pomagalo, ker je žnano, da js doslej že vsaka taka akcija propadla. "Rsč" zahteva, da se takoj skliče Narodna skupščina, ki nsj odobri potrsbne izredne kredite ss pomoč onim bednim, ki Jim je povodenj vse odnešls. Pp iptte-nju lists bi bilo v tajita» trebnih psr sto mllljonoV dinarjev. Razpravljajoč o krivdi vlade na katastrofi ugotavlja 'Reč', da Js morala priti grozna poplava in nastati škoda v atotins milijonov, prodno je prišla vlada do tega, da imatra to vprlanjc gi pereče in vašnejše od vaeH vprašanj, s katerimi se je bavila te dni, Priti js moralo, da Js ns tisoče rodbin brez strehe in kruha, ds Jim povodenj sega po golem šlvljenju, prodno je začela vlada čutiti, da Je treba napeti vse sile, da se rell ono, kar se še da rešiti. Z nyienjem g. Uzu-moviča dostavlja list ,sogtaAam« v tem, da vlada ne more preprečiti dežja in naraššanje rok. Vlada pa bi morala rešiti nasipe In pravočasno storiti vss podobne koreke, ds bi fells škoda msnjšs s je dolgo gledsla prekrl žanl rok •.. Dr/Pran Detela umrl. Dne 11. julija Je po kratki bolezni u-mrl v Ljubljani dr. Prank De-tcle, gimnazijski ravnatelj v pok. In zelo mar'Jlv slovenski pi-ostelj. SUr Je bil 76 lat. L ORGANIZIRANO DELAV« HTVO V OH 10 ZA OMf-IJ EN JE pbohibicijb. ' Akrsn, O. — Ns konvsociJI ohljske državne delavske Cede-racije Js blls aprejeU rosolucljs za dovoljenj« Izdolsve In prodaja lahkih opojnih pijač — 2.7» odstotno pivo lo lahko Wno —; a^lnlje J« sprsJeU izolacijo, v kateri ss strlnjs s sedsnjimi primarnimi volitvami s dodatkom da naj bodo glssovniss urejen« po avstrslsksm načinu, kjer ni potrat» pri primarnih volitvah volito-m izjaviti, h kateri poli Učni stranki pripada. v Wi — Wss9ilng-tonska državna delavska cljs Js ns svoJ«m PttO»fM Jadsots I v4rM ISO? GLAVNI STAN. ZS67-SS SO. LAWNOALC AVIL, CHICAGO, ILLINOIS ^ IsvrAevalnl odbor: l l'UAVNI ODHKKl I Predardnik Vlnrral C.UUr; MsrMMalli Andrew VMrlch. IL F. a T, « IM. Jokaaluwa, Pa.t si. tajnik M«uh«w Turk; tajaik b>»laiakra« udd.lk« sa Novaki rI. kla«ojaik Jukn \oK.uh; urodalk «U»IU Jul* Xavarinlk. upravi!«IJ rlmlb rili» <*dim( vrhoval «dravnlk Dr. P. J. K »m, «13JI HI. Clair At*. g»vri«nd. OMu. UOHIH)l)AR8KI OlNIRKi Frank Snmrak. prednik, m K. 711 k M., Clev«Und. Oklu; Krank) Aleak. S124 S, Crawfurd Ave., CklcaR», III.; Jacob KupaniW, MST 8. KW ft-way At»-, Cfclcaao. III. ^ POHOTNI ODftEKl Joka Gorštk, prrdaednlk, 414 \T.H«y 8t.. BprtnifiaU, I U.J Jaha TrinlJ. tX, Ml riban*, IV; Tony SchraRal. R. K. 11. N«. I, Joknaton CUy. IIL) Prask ISidbui. Box «I, l'ark- Hill. Pn.( Antun Au1ar< H»x 104, Uron^ Kana. BOLNIŠKI ODHKKt OMKDNJB OKROllKt Blaa Novak. prdbora, llgsr ssalev Je agsral. Vsi prlslvl ss gl. porotni odsek «e naj polity«!? ss naslovi Joka Getše 414 W. Hay Rt.. HprlsgH«M, III. Val dtplal la dragi apial, aaanaaila, uglaal, ssfsislss Is «pisk vse, ker J« v «vosi s glaaBom išlaota. ss) na eešUJe as asslnvi "pborvbt SM74I Rs. Lawndale Ave« Ckiaage, III. . pa," NIČ KAJ PRtJHTNA PRIHOD-NJOHT HE NE OHBTA ZAKONSKIM MOŽEM, Amsterdam. Ako «o bo vse to ureenlčlid, kar zahtsvsjo dale-gstlnje na tukajšnji konvenciji mednarodni federacije univerzitetnih žensk, tedaj do najbolje, ako oni moški, ki se mislijo oženiti, tudi napravijo pred poroko izpit o 'kuhVnJeslovJu' (Kitchen-logle), NI ss trebs, prsv niš smejati, umpak je vse «veta in gola resnica. Kajti na tej konvenciji so delegatinje razpravljali na dolgo In široko o dolžno« stih, katere ima rakonskl mož v k uhlji. Najbolj Je bila vneta zagovornica tega predmeta Lillian M. Gilbert iz MonclalrJa, N. Y. { Imenovana Je mati sedem o-trok, in Je tudi pred«ednlca ne« ke korporacljo industrijelnlh inženirjev. Ona bo menda imela predavanje o tem na "sedanji žen«kl sve^ajvažnejšo vprašanje", da Ao pjpolnoma enianci-plrane. Po njenih na*orlh Je namreč vsak zakon nejiopoln, ako mož ne Izvrši vsaj i»olovlco kuhlnjskogs dala In ravnotoliko pri ogkrbl otrok, ali bolje rečeno, da mora biti mož pomotfnlk v kuhinji ln pestunje. Povdarja, da mora mož znati ravnotoliko o vseh hišnih In kuhinjskih delih kot žena. Biti morata torej v vseh ozlrlh "fifty-fifty". Na-dalje Izvaja, ako se tp ne izvrši, tedaj Ženski spol ne more tega vršiti, "ss kar Je poklican". in dijaki na nekaterih višjih šolah so pričeli to že vpoštevati; tako so dijaki na pennsyl-vanjakl državni gimnaziji, na gimnaziji Cornell In Purdue prijeli zahajati k kuhlnj«kint te-lojem ne samo Jesti ln se zabavati c kuharicami, ampak u-Hii se puhati. Vsaj tsko Izjav-IJa Mlllsn «Hbreth, ds bodo ti dijskl v resnici vior "modernih zskonsklh mož", Hlcer ps'to nI posebno novo; v marsikateri družini oprsvljs zskonaki "moži^ek" v«s kuhinj* «ks dels in neguje tudi otroke. ■ 1 * *>lHlhovnlc*,, strsšno huda. Ur Angolee, CrI. — Zadnja odkritja o "ugrsbljsnju" pridl-jrsrlce McPher«on, katere je dobil pomošnl državni pravdnik Joseph Ryan ln njegovi pomočniki Je tako razburil duhovnico McPherson, da ss kar pspl Jose. Zabavlja čres vae sodnlKf. odvetnik.'. policijske uri posebno ima ps v žel< tlvskoga načelnika Herman Cllns in iiomoinsgR drtavnsgs pravdniks Joseph Ryana, o katerem pravi, da "poskuša it-kopati vsepovsod kolikor mogočo največ blata Jn ga namsUtl na njsno čisto ln neotnadofteva-no ime, In dR hočetR persekutl-rati protestsntovskegR duhovna", Ona smatra vos to aplo-šno zaroto nasprotnikov uničiti njsn "Angeljskl tempelj". Na posiv, da naj predlo*! protldoka-ze, da nI bila v Carmel v družbi Ormlstons, kot IiJrvIJrJo pomožni držsvnl pravdnik In drugI policijski uradniki in priče, ki so Jo videle, odgovsrjs, ds naj poiščejo mehlksnsks cigana, ki so jo ugrabili In dršall proti odkupnini pol miljonR dolarjev. Da, da Apss J« ps velik. HlAA NA PRODAJ. Tu ss nudi I spa prilika onim, ki Jih veseli I moti ljudi na stR-novsnju In hrani "Boardtrja". Hiša in oprava vaa Jo v dobrem stanju, «kupaj prinaša $8600 letno«tanarlne (renta). To posestvo se tudi zamenja za trgovino sli za farmo, ki ni dnlje od 100 milj od meetR Chicago. III. Vač ss poizvs prtt J. Mur, 1r4r So. May Street. Chicago. III. (Adv.) Železniški 'airojevodja aorlall v Msasachsaetía. — Hi* lall at Una atranka v IfassschuseUau Je imenovala želirznišk«gs strojevodja Walter R. Hutchlnaons. Hsns Brstovščine železniških atrojevodij, zs governer«kegs kandidata. van/n «prejela reaolueijo, v kateri zahtsvs. ds «e as Maceo in Vensetlljs dovoli novs sodnlj-•ks obravnava. ŽENITVENA PONUDBA« Fant, star 34 1st, mirnega značaja a «talno chslbo In nekaj prihranki, «s. želi seznaniti r svrho poznanja za PRBRaJŠo ženi tov s Slovenko ali Hrvatico v ■ta ros 11 od 1R do 24 1st. TaJ-nost Jamčena. Pisma s sliko, ki ss ns zahtevo vrasjo, Je iioslatl pod naslov: KANT, 2467 So. Uwndale Ave., Chicago, III, (Adv.) tENITVENA PONUDBA« Zalim el dopisovati s Sloven* ko dobregs značaj s v svrho ženit ve. Jas aent atar 40 Iti Ir» «tujem obssŠRo čs katero vossll farmi In misli reano, nsj piés In irlloRi nsj sliko. MoJ naslov Ja: OMark. P. O. Coal wood, (AdvJ JÜLU, "Ne . . . ne," reče naposled. "ZmMi ttvse- ... Jas sem mati tiste gospe." Sprevodnik je spustil klešče, s katerimi Je preščipsvsl karte. J^tir __J Zenica pokima s glavo in ae sopet smehlja. V očeh ji aije skriti ponos. "De," reče. "Mati. Sprem-ljam jo v mesto nazaj. Bila je pri meni . . . Vest«, majhno posestvo imamo, pa sem jI dala s seboj nekaj pridelka. Bolje diši domače, 'nego kupljeno. In povrh je še v mestu vse take drage, Sker je njen mol velik gospod, sato se pelje ona v prvem rasredu . . . Direktorje . . . Ali domače je le domače . . ." Zenica Je gladila s suho, zdelane roko težak jerbas, poln domačega pridelka, njenega lastnega znoja, ki je stal zraven nje na tleh in bila ponosna, da se mors njena hčerka voziti v prvem rasredu. ^ ^ Sprevodnik je pregledal vse vagona. Preščipal je karte. Prvi« v življenju njegove deaetlet-ne službe se mu je pripetilo, da nI poznal, komu je že pregledal karte in kemu jih ima še pregledati Pred njegovimi očmi je bfla ženica z jerbasom v tretjem razredu, srečna,- da pelje svoj pridelek svoji hčerki, ki sedi v Piščalka zapiska. Kolesa vlaka se zganejo. Sprevodnik vstopi v voz, da pregleda karte. V prvem rasredu mu pokaže elegantna dama dve karti. Eno za sebe, drugo pa za tretji razred. - "To je . . ." pogleda damo sprevodnik, daai je vedel, da je karta za služkinjo. <• # • "Te je za mojo alužkinjo," reče hladno dama, kot bi hotela reči, naj je ne vznemirja. "Tam v tretjem razredu sedi." Sprevodnik aalufifa In gre. "Prijazna pa nI," si misli sprevodnik in navajen na take reči, brž pozabi na njen neprijazni ton. V drugem vagonu tretjega razreda vidi služklpjo. V dobrohotnem, razoranem licu je začrtano vse življenje njeno, kakor aa gramofonski plošči. Prijazne oči so s« smehljale v nekaki zadregi in gledtfe v obraz sprevodnika. Sprevodnik vidi, da hoče npksj povedati in reče: "Dobro, dobro ... že znam. VI ste služkinja gospe v prvem rasredu tam. Pokasala mi je vašo karto." Obrne «e k drugemu potniku. Nekaj mogočnega je prisililo sprevodniks, da se je Še enkrst obrnil k služkinji. Zdrsnil ae Je. Njene oči so buljile vanj. prvem rasredu, ker Je njen mos velik gospod in ki ¿rži v rokah karto za svojo sluttinjo tam v tretjem razredu . služkinjo lastno mater . . . "Kak/Šal aužnji smo mi pred veličanstvom mamona," je rekel v mislih. In postalo mu Je tako grenko v ustih in tesno v prsih, da bi se najraje vrgel pod dirjajoča kolesa . J . ,r - Stara ženica, že nekoliko vpog-njenega hrbtišča valed dolgoletnega vsakodnevnega dela in trpljenja je težko nesla za mlado, eleglntno in lepo damo težak jerbas-prtljago. Tam le v U vagon vstopite," je rekla mlada dama in pokazala na vagon tretjega razreda. Gledala je, kako ae je trudila ženica dvigniti težak jerbas v vagon. Videla j«, kako so Ji drhtele mišice od napora na rokah in—ni pomagala. To ae, mladi, lepi dami tudi ne spodobi. Zato je alužkinja, ki se jo "Lepo sedite. Karto imam jaz. Bom že sprevodniku povedala," Jo Je poučevala. 2enica ae je naamihala nekako hvaležno, dobrotno. Ljubeče, bi rekel, je pogledala sa mlado, elegantno damo, Id je vstopila v zraven stoječi vagon prvega razreda. "Rada Ima avojo goapo" je pokimaval «prevodnik, opazujoč vae to. "Privezana ji je, kakor domač pas, dssl ji niti s mezincem ni pomagala pri dviganju težke košare . . . Zares, zvesta služkinja." Uc»m)zm Kaj je filozofija t Iskanje resnice. Kako more biti ^potemtakem filozofija v prijateljskih odno-šajlh z vjedajoflmi razredi? Vladajoči razredi plačajo filozofa, da odkrije le take resnice Mi ajbšijo' njihovemu namerni .v * • < A če bi hoteli odkriti njim ne- PrIŽiS^njm?zaUži, in tega Kaj je zgodovinar Poročilo o preteklosti, sestavljeno v smislu, ki Jtfjja vladajo-tlim razredom. , A če bi smisel nI'prijel? Potem Je to Škandal. Kaj Je škandal?'?; Vse, kar žal{ vladajoče ras-rede. 1 • ■ Z ' V< Kaj je estetikaT Umetnost, sprejemati ali odklanjati umotvore. Kateri timotvcef; se morajo apre jemati? tisti, M*e laskajo vladajočim razredom. Zategadelj sta Rafael in Michelangelo najslavnejša umetnika, ker sta se ls-skala verskim lažem vladajočih razredov. Shakespeare je oboževal kralje in Goethe samega sebe, piscfc£a vladajoče raSrede. Kako pa Je z ostalimi umotvori? Drugih umotvorov pa ne sme biti! .............................."e ■ ■„" 'f Tmapr—' NA PRODAJ FARMA. Proda se 119 akrov obsegajoča farma, fltrakrovr je Jačtščene-ga, ostalo jr gozd ln pašnik. 1 In H milje do poetaje, mesta ln do šole. Pet sobns hiša, dve zidane kleti velik hlev. Dobra pitna voda. Živina, konji, kokoši, vozovi,' Ford truk, orodje, pridelki, všl prodam, radi smrti v družini in Hčer «o sek> nizki ceni. Za planila pišite nana-alov: Roy Pirnat, R. R. No. 1. Millaton; Wis. (Adv.) DA SKUHA8 DOBRO PI-VO, PlftL POWABB nekaterih solz, nečesa v vodo zapisanega, srečnega trenutka, zadMJega. Bila je velika žrtev, ki sem'jo oprsvila Karlinu, ds sem se po treh letih vrnila v Veno, Vedno sem mu bila dobra, toda sporočil* !* Jenne bi me moglo pod-žgati k že vse drugačnim žrtvam zanj, nego je ta, In opravljala bi jih z veseljem, vedoč, da sem pri tem zapravila sleherno lastno zaslugo. 8 tvojim pismom nisem zadovoljna, povem ti zakaj; toda ne sedaj. Tukaj pišem preslabo ln zdaj ss spušča doli od visokih travnikov velikanska megla na studenec, zraven piha mrze} sever. Moram paziti na avoje zdravje radi Karlina. Tudi to je žrtev, ker sovrašim avoje zdravje 1 Pozneje. Noeml, ali ne bi mogla ukreniti tako, da bi mu priložena, s svinčnikom pisana polovica lističa prUUapred oči^Tt se^ obotavljaš, pove- vsaj pomagati, da mu dam to vedeti na* ta način? » . /;• S tvojimi ,pismi nisem zsdovoljna, predvsem. ker so prekratka. Ti veš* kako sem ne-nasitna glede novic o nJem, on je gost v isti hiši kakor ti, v Subiacu gotovo ne veš, kam bi s časom, pa se me odkrita* v par besedah 1 — Zdaj mu je bolje. — Mnogo bere. — Delal je na vrtu. -— Morebiti ostane čes poletje pri nas. — Piše. — In nisi ml še znala povedati, kakšno bolezen ima prav za pj»av, kaj bere, kam pojde, če oe oatane Čes poletje pri vas, ali piše pisma ali knjige, ln e šem se vidva razgovarjata; ker nI mogoče, 4* se včasih ne razgovarjata. Ne ponavljaj mi svojegs Izgovora, da je same tem bolje, čim manj se mi o njem pripoveduje. Ta isgovor, ki si sl fa izmislila, js res pripraven, a tudi bedast; ker Js vseeno, čujem U govoriti o njem ali ne. Moje upanje Je pokopano. Oživeti ne more več. Zato le na dolgo piši. Prepričana sem, da te on hoče izpreobralti, da Imata intimne pomenke med seboj in ds ml zato tako malo govoriš o nJem. Ne bilo bi bog-vekaj slavnega, veš, ispreobrnitl tebe, ker glede vere sl ti sentimentalna stvar, nimaš jasnega, mrzlega In saneeljivsgs gledanja resnice, kakor gs žal Imam jas, ne da bi bila študirala, In ki bi ga tako rada ne Imela. • \ Kdaj as namerava vrniti v Belgijo? Ali U tvoje koristi ne kličejo tja? Nekoč al ml pravila o nekem svojem agentu, ki ti ne vzbuja posebnega zaupanja. Midva, se sdi, bova potovala v avgustu. Tako vsaj govori sedaj Kar-liao, ki pa navadno pozneje rad ispremlnja načrte. Rada bi videla Holandako v septembru, s teboj. Zbogom. Torej piši. Ce on mnogo bere, bi sl U lahko izposodila pri ajem kakšno knjigo ter pustila onega pol lističa v njej kot znamenje. Skratka, (znajdi kaj! To ali one; saj si ženska. Isnajdl, če me imaš le kaj rada. Sloer pa mislim, ds že nič več ne maraš same. Tako je, le prlanaj resnico. Tu v gostišču pa Je*heka gospa, XI je zaljubljena vame. Le amej ae, res Je pa le. Drugače živi v Rimu. Njen aopro* Je državni podtajnik. Na vsak način hoče, naj prihodnjo zimo preživim v Rimo. To be odvisno od Karlina. Gospa ga oble-g*tn on se daje oblegati, ne brani se siosr, pa t«sj| ne kapitulira. Zbogom, piši, piši In piši. Noaml prijateljici Jeaaae (IS francoščine). « Subiaco, 8. julija . . . Ukrenila sem še bolje. Moj svak mu je v moji prisotnosti povedal aa pamet neki latinski navedek, k! ga Je salo sedel navedek o nekakšnih menihih starega veka, v času pred Kriatom Pro.U Je Ivana, naj mu ga napMe. BiH smo v oljtaem gaju nad vilice, sedeli smo na'travi. Jas sem rečno pomolile Ivanu svinčnik In oaega pol llatlča s belo, nepopiaaao stranjo navigor. Svak ga je popisal ia Maironl Je vasi polovico lističa, prebral je latinski nave-deti ter ga vtaknil v žep, as da bi psdedal drago stran.* BUe je pravo tsdajetve In postala sem isdajalka Is IJubeaal do tebe. • Ali boš še dvomila o meni? .. . „a . P r MMM (Dalje.) Semod Jenne —hitri koraki. Utihnili so nekoliko pred nJim. Deklica se bliža Benedet-tu, ponudi mu boječe steklenico vode in kosarec Ur zbeži nazaj. Benedetto jo začuden pokliče k sebi; ons pride počasi, sramežljivo. Ko jo oo povpraša po imenu, molči; ko jo vpraša po < starših, molči. Nskl glas reče: ' "Gostilničarjeva je." Benedetto spozna glas ln zagleda v bledem luninem svitu tiho postavo, Id je ostala v ozadju radi litega rshlega čuta, ki ji Je narekoval, naj vzame deldlco s seboj. "Hvsls," Js tekel. Ona se js nskollko približale ln držeč dok-lleo za roko ssšepeUis: "Ali veste, da sta duhovna govorila s materjo umrlsga? Ali v*te, ds zdaj U ženska obdottujš vas, da ste povzročili njegovo smrt?" Benedetto Je odvrnil z nekoliko strogim glasom: "Zakaj ml to pripovsdujete?" Ona js sposnsla, da mu Js povsročlla nejevoljo, ker gs js adaj tudi ona nekam dolži-la; vzkliknila je obupana: "Ah, odpustite tN In povsela je: "Ali vas smem neksj vprašati?*' ••Govorite." "Ali se šs kdaj vrnete v Jenne?" > . "Ne." {enaka je obmolknila. Od daleč so se sa-čult koraki mezgarja la njegovega mezga. Ona je rekla nekoliko tišje: "Za Boga, samo še eno vprašanje. Kako sl vi predstavljate žlvljcaje po smrti? Ali mislite, da človek tam lahko sopet najde osebe, ki Jih je posnal v tem življenju?" Da ni bila lunina svetloba tako medla, bi bil videl Benedetto polasti dve debeli solsl po licih mladenke. "Mislim" je odgovoril resno, "da bo sa nas po smrti našega plamene življenje onstran grobs veliko neprestano delo na nJem In da ss tukaj vsi umovl, hrepeneči po resnici In edln-stvu, sopet anldejo pri delu." Podkovani čevlji mesgarja odmevajo v bližini po kamenju. Zensksreče:* "Zbogom." To pot se solze glasijo tudi Is besed. Benedetto odgovori: "K Bogu." On Jezdi na mezgu nevadol proti dolinskim sencam, vss žareč od mrzlice. Torej pojde k Selvovlm. Ve, Izvedel je od mesgarja, da ns nsjde gospodične Noeml, tods to mu Js zdaj vseeno, ne boji se Je, niti spominja se ne več onegs trenutka lahke ganjenosti. Druga misel, vtgana od mrzlice, se dvlfa v njegovi duši. V njej vihrajo besede don Klementa, besede onegs mladenlčs AJbertlJa, besede stare angleške dsme, po njej blh*ajo raztrgane podobe vizije. K Helvovim, da, a le za malo časa! On Jecdl nsvsdol in mogočni glas Anicna mu rjove naproti Iz gtobočine, močneje ln močneje: "Rim. Rim, Rtm." 8EBTO POGLAVJE. TROJE PI8EM. Jeaaae prijet»!jftri Noeml. Vena di Fonte Alta. 4. julija . .. Oprosti, da ti pišem s svinčnikom. Zopet sem prebrala tvoje pismo tu, pol ure od gostiča. na robu korita, kamor prihajajo pit črede živi-ns. Drobni curek vode. ki pada iz lesenega Žle-btta, me s svojim nežnim glasom spominja ne-česar, kar ml povvots «rtae holetlne: »prehoda s nJim po travnikih in gosdovih. v megli, pdpočitta pri tsm stnfcocu, bolestnih besed. TUca rabili m matt* fa škafe, tfattnice, ¿sadike, knjige, koledarje, letaka itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, feflctm, nemškem, angleškem JesUra in dragih. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE 1657-59 South Lawadala A veno«, Chicaro, DL TAM SB DOBS NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA varnost POTREBUJEMO PRODAIXA Ossbo, ki js saisise oreenlmlroti pedagsaeljo v ajtgevo podroCJ« ss prodajan)« «Mrs la srsdaje ceno poslopja is bUvMMs, aa Wiks odpUttl-ns obroke. Isvrstas priliki. Oflul-le SS V ».Ohl 90S, Wstask Building, PltUburth, P**~