//fknv
NO. 153
1 Ilmeri$k/i Domovi im/i
/r{ O AM€R1CAN IN SPIRIT	SLOV6NIAN	SJfiHHfe
/0°0j AM6RICAN IN SPIRIT fORtilGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 10, 1972
Sovjetski odhod iz Egipta je zaključen
Novi giobovi
John Kaluža
V St. Alexis bolnišnici je v Egiptu je ostalo izpod umrl 79 let stari John Kaluža z 2.,000 sovjetskih vojaških! 24200 Effingham Blvd., Euclid, Strokovnjakov, ki pa bodohojen v St. Petru na Krasu (Pivka), od koder je prišel v ZDA 1. 1910, vdovec po 1. 1967 umrli ženi Jennie, oče Mrs. Stanley (Rose) Rožic, Franka, Mrs. Robert (Marion) Sporcich, 10-krat stari oče, brat Franka in Mary Prelec (lil.). Pokojnik je bil do svoje upokojitve 1. 1958 zaposlen 25 let pri Fisher Body Co in bil član ADZ št. 6. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Jennie (Ivana) Čeligoj
Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 17921 Landseer Road, Cleveland, 87 let stara jenme (Ivana) Čeligoj, rojena v irnovu pri ilirski Bistrici, od koder je prišla v ZDA pred 66 1953 umrlem
tudi postopoma odšli "po kratki in omejeni dobi”.
KAIRO, Egipt. — Arabski diplomatski viri trdijo, da je sovjetski odhod iz Egipta zaklju-Za enkrat je ostalo tam še Nekako 2,000 Rusov, manj kot kdajkoli preje do časa neposredno pred junijsko vojno leta •1267. Vsa letalska in pomorska °porisča, ki so bila v izključno Sovjetskih rokah, so bila izroče-lla' Egiptu.
Ea’ed Mari, prvi tajnik Centralnega komiteta Arabske soci-alistične zveze, edine politične stranke Egipta, je dejal na zbo-■Tovanju Zveze, da je sovjetski °dhod iz Egipta zdaj končan in a Je le omejeno število instruk-0rjev ostalo “za kratko in o-jnejen d°bo” Diplomatski virF ielij y;ov; po L
JO, da je teh inštruktorjev u FranKU; mati Franka nj kot 2,C00 in da bodo tudi ti Mexico), Mrs. Frank (Anna) opno odšli iz Egipta.	i Karun, Mrs. Stanley (Frances)
Pret^-i-0 ^ Predsednik Sadat Frzen, 8-krat stara mati in 6-spor6'-!1 mesec Sovjetski zvezi kraj prastara mati. Pokojna je je na.) umakne sv°je osob-1 biia članica SNPJ št. 312 in 2n nnr, tPPt3’ ie bilo tam okoli Kluba slov. upokojencev za U’0°0 vojaških
Van Thieu odpustil i Br8ŽRi8» w rad
I či zunanji minister dr. Moha-Predsednik Južnega Vietna- med Zayyat je dejal časnikar-ma je odpustil obrambne- jem v ponedeljek, da je glavni ga ministra zaradi nepra-1 ta;jnik Komun istične partije vilnosti v vojaškem skla- Sovjetske zveze sporočil pred-du.	sedniku Sadatu, da bi se rad z
SAIGON, J. Viet. — Nguyen njim sestal in razgovoril o vseh Van Thieu je odpustil obramb- perečih vprašanjih, ki zadevajo nega ministra gen. Nguyen Van obe državi. Minister je pripom-Vy, ko je prišlo na dan, da so v | nil, da se Sadat še ni odločil, ali vojaškem hranilnem skladu de- bo ponudbo sprejel in če jo bo, name nepravilnosti in druge ne- kdaj.
rednosti. General je bil upoko- Sporočilo Brežnjeva v Egiptu jen in prepovedano mu je zapu- ne smatrajo za kak odločilen ko-stiti državo. Predsednik je izro- rak v odnosih s Sovjetsko zvezo, čil obrambno ministrstvo pred- ki so precej hladni, odkar je E-sedniku vlade Tran Thien Khi- gipt odslovil sovjetske vojaške emu, ki je sicer že tudi notra-1 s v e t o v al c e in strokovnjake, nji minister.	I Smatrajo ga vendar za toliko
Poleg obrambnega ministra je važnega, da je Sadat pozval iz bilo odpuščenih iz obrambnega1 Moskve poslanika na posvet, ministrstva še 7 polkovnikov in Sovjetski poslanik v Kairu Vi-3 civilisti. Vsi naj bi bili v zve-] nogradov je že preje prišel na zi z odkritimi nerodnostmi. Vo-j razgovore domov, jaška oblast je začela preiskavo' O sovjetskem predlogu za sebi pravijo, da še vedno ni izklju-1 stanek na vrhu v Egiptu je prvi
,	-o----- svetovalcev in
rokovnjakov in okoli 25,000' ^a.nov njihovih družin. Od tega j ^aJ bi bilo okoli 12,000 pripad-šk-i?V recbub sovjetskih voja-ce1 S^’ vojaških svetoval-0fV’ 03tanek pa posebni vojaški
strokovniaki.
to	katere vlada je izrazi-
in proti-njegovem . proti ZSSR odločno Pira. Tudi Sirija, ki je z E-')rn Libijo članica Arab-
Protikomunistična 0vjetska, Sadata v Nastopu
Holmes Avenue okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 Sl. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na Perry pokopališče v Perry Township, Ohio. iMa mrtvaški oder bo Položena nocoj ob 7.
Anna Petrovich V ponedeljek je umrla v Euclid General bolnišnici stara Anna Petrovich
ceno, da bo odstavljeni obrambni minister moral pred sodišče.
Vojaški hranilni sklad, v katerega mora vsak vojak prispevati po 100 piastrov (nekako 25 centov) mesečno, ima od 8 do 10 milijonov dolarjev. Iz njega plačujejo vojnim vdovam in vojnim invalidom. Ko so v preteklem marcu mlajši častniki trdili, da so v skladu nerednosti, je gen. Vy to odločno zanikal in obdolžil podpredsednika republike, ki je vodil preiskavo, ne-pristranosti.
Gen. Vy se je vežbal v Fran-76 let1 ciji in je služil v francoski kolo-z 20361 j niaini armadi. Star je 56 let in
§ipto
Sk f	ciaiii
vite .federacije, soglaša z odslo-Yal 0 sovjetskih vojaških sve-jjFCeV	str°hovnjakov, četudi
darSama za sedaj še trpi. Ven-hed na'* 131 bil Predsednik Asad, be kVn° oc*klonil obnovo pogod-
L.	00 .SOVIAt cin’m ctvr»_
b°Vn jakom.
jida bodo
sedanje pogodbe potečejo.
Arbor Ave., roj. Telesman v Samoboru na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, vdova po 1. 1967 umrlem možu Charlesu in preje po 1. 1942 umrlem možu Josephu Miko-vicu, mati pok. Ann Yovich, Josepha Mikovicha, Thomasa Mi-
60 sovjetskim stro-1 kovica, Johna Mikovica in Ed-v Siriji, kar pome- warda Mikovicha, 13-krat stara morali iz dežele, ko mati, prastara mati, sestra pogojnih Josepha, Toma in Mariina Telisman ter Madge (Hrv.). Pokojna je bila članica HBZ št. 235, Kluba hrv. upokojencev za St. Clair Avenue področje in
---—o-----
mu je uničila za trezne sodbo
Ela _ AL LET- OPORIŠČE, hlan • Psi,hiater dr- M. N. Weis-Hai,„ Pr* sodni razpravi proti
°bto^kU W‘ T- Perkinsu, ki je Sovipt , Vohunjenja v korist Prei ?e 2vfze> dejal, da mu je pijav 1 ° uživanje alkoholnih popjj vsak dan skozi leta je dhičil^° Eet™° galona viške — presojo Sposobnost za stvarno
“Z ' v, '	•
ipiej "ačinor» Pitja, kot ga je
da so J;. Perkms, mi je jasno,
Podova1-1 njeS0Vi možgani P0-
in njegova presoja u-Je dejal zdravnik, pa da ima obtoženi
Cenaj
> Prizna,
Precei	— ------------
Prekoi. 0rinalna Jetra”, ki jih ^dim em° bivanje alkohola
bedolŽen u 6 zagovarja. da je P°d m T ker J6 bil skoraj redno
-'''uiovvn ” • w^ jc kazal
^jhiŽia17 8 F' d°sle^ za ta dan blest o	emPeratura v našem
b^adno Večinoma sončno in d° 7q ' Naj višja temperatura
dejansko ni imel nobenega o-pravka z vodenjem vojne v Južnem Vietnamu. Njegova odgovornost je bila pretežno administrativna.
Nevaren prehod
CHICAGO, 111. — Okoli 55% vseh smrtnih nesreč pešcev v prometu je zaradi tega, ker gredo preko cene na ne za to zaznamovanih krajih.
pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev sv. Križa ob 9., nato na All Souls 3ŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega 1 pokopališče.
sporočil Al Ahram, znani dnevnik, katerega urednik Hejkal je bil zaupnik Naserja in je zaupnik Sadata. Ker je predsednik Sadat, izjavil v svojem zadnjem govoru, da ne bo več hodil v Moskvo in da se bodo morali novi razgovori vršiti v Kairu, je jasno, da bo moral Brežnjev na razgovor sam, če bo hotel, da do tega pride. Egiptu se izgleda, ne mudi preveč.
POVIŠANJE DAVKOV BO POSTALO NEIZOGIBNO?
Znani kongresnik Wilbur Mills se je odločil podpreti Ni xonovo zahtevo po omejitvi izdatkov na 259 bilijonov.
WASHINGTON, D.C. — Iz- 24 bilijonov primanjkljaja, za datki zvezne vlade naraščajo v tekoče poslovno leto pa ga na-taki meri in tako naglo, da bo povedujejo 25 bilijonov, prizna-povišanje	dohodninskega	davka	vajo pa, da	utegne narasti celo
neobhodno potrebno,	če	ne	bo	na 35 ali 40	bilijonov.	Tak pri-
manjkljaj bi po sodbi kong. Millsa brez dvoma sprožil nov val inflacije, pa tudi novo dolarsko krizo v	svetu. To	je treba
preprečiti z	omejitvijo	izdatkov
in če to ne bo dovolj, še s povišanjem zveznega dohodninskega davka.
Kong. W. Mills je trezen in stvaren človek, ki ve, kaj govori, zato se je iboljše sprijazniti z možnostjo povišanja davkov, kot pa sprejemati za resnico volivne napovedi davčnih reform, ki bodo malemu in srednjemu davkoplačevalcu zmanjšale davčno breme.
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
! Iz Clevelanda
i
in okolice
Kongres omejil izdatkov zvezne vlade. Do tega zaključka je prišel načelnik Domovega odbora za pota in sredstva Wilbur Mills. Istega mnenja je tudi naj starejši član republik anske stranke v tem odboru John W. Byrnes iz Wisconsina.
J. W. Byrnes je dejal, da je nesmiselno misliti na kak drug izhod kot na povišanje davkov. Cn seveda to lahko trdi in pripoveduje, ko ne misli več kandidirati.
W. Mills je napovedal, da bo on poskusil omejitev izdatkov na 250 bilijonov obesiti na kak zakonski predlog, če tega ne bo stoil G. M. Mahon, načelnik odbora za finančna pooblastila.
Letos je imel zvezni proračun
Razprava v Grčiji proti ugrabiteljem
ATENE, Gr. — Pretekli teden so postavili pred vojaško sodišče 8 Grkov, obtoženih kovanja zarote in upora proti vladi in ugrabitve Johna F. Kenne-dyja, 11 let starega sina pokojnega predsednika ZDA.
Pripadajo menda “novi levici”, podtalni organizaciji, ki se' bori proti sedanjemu vojaškemu režimu v Grčiji.
Sodišče je od osmih obtožencev 3 oprostilo, 3 obsodilo pogojno, dva pa na nekaj let ječe. Sodba je bila torej sorazmerno mila.
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Črni katoliki so za Cerkev, ne pa za njene vodnike
CLEVELAND, O. — Laični vodniki črnih katoličanov v ZDA so se zbrali na svoj letni povset na St. Jojin College na 1033 Superior Avenue. Predsednik njihovega zborovanja Joseph Dublin iz Detroita, je dejal, da črni katoličani verujejo v katoliški nauk, so s katoliško Cerkvijo, toda niso z njenim vodstvom, ker so to “za nje premalo briga”.
“Nikdar ni bilo zgrajeno kako novo poslopje za črne vernike v središčih mest. Če duhovnike ne brigajo vprašanja mestnih središč, potem hočemo mi, da gredo od tod...” je razlagal in u-temeljeval črni šolnik svoje stališče do katolicizma in katoliške Cerkve.
V ZDA naj bi bilo okoli en milijon črnih katoličanov s 160 črnimi duhovniki in s 800 črnimi redovnicami.
Ozadje sovjetske prijaznosti do Združenih držav
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza se v zadnjem času očitno prizadeva za o-hranitev in tudi za izboljšanje svojih odnosov z Združenimi državami. Da tega ne dela iz kakih človekoljubnih vzrokov, ampak iz izključno lastne koristi, razume vsakdo, kdor se je kdaj ukvarjal na splošno z mednarodno politiko. Sovjetska zveza je v svojih odnosih do vseh drugih držav, tudi do socialistic,nih, prav tako sebična, kot so kapitalistične države, če ne še bolj, ker je v tem v neki meri doslednejša.
Jurij Arbatov, glavni sovjetski strokovnjak za Združene države, je dejal:	“Ni po-
trebno, da imamo drug drugega radi, da bi mogli med seboj vršiti posle in sodelovati. Jaz sem za izboljšanje sov-jetsko-ameriških odnosov, ker sem dober sovjetski domoljub in ker vem, da so izboljšani odnosi dobri za mojo deželo!”
Te misli so ozadje nove sovjetske politike do Združenih držav. To politiko je dejansko začel že Hruščev v času pred-
sednika Eisenhowerja, pa jo opustil po sestrelitvi ameriškega vohunskega letala U-2 nad Sverdlovskim maja 1960 in razbil sestanek velikih štirih, zbranih v Parizu. Kot piše Harry Schwartz, sodelavec NYT, priznavajo sedaj v Moskvi, da je Hruščev tedaj napravil veliko napako, pa tudi škodo Sovjetski zvezi.
Odnosi med ZDA in ZSSR so se začeli zopet popravljati po kubanski krizi v času predsednika Kennedyja, ko je Hruščev spoznal, da mladi predsednik ni voljan kloniti pod pritiskom. Tudi pod Ken-nedyjevim naslednikom Johnsonom so medsebojni odnosi ostali znosni, četudi je ameriški poseg v Vietnam povzročil precejšnjo novo napetost. L. B. Johnson jih je skušal izboljšati s povabilom predsednika sovjetske vlade A. Kosygina v Glassboro, pa ni veliko opravil. Poslabšali so se pred 4 leti, ko je Sovjetska zveza s svojimi sateliti vojaško zasedla Češkoslovaško, kjer je Aleksander Dubček
skušal dati komunizmu bolj “človeški obraz”.
Od tedaj se sovjetski vodniki prizadevajo, da bi izboljšali svoje odnose do ZDA, kjer je le možno in združljivo z njihovimi koristmi. Ko je predsednik Nixon obiskal Peking in začel normalizacijo odnosov z rdečo Kitajsko, so ga vodniki Sovjetske zveze v preteklem maju sprejeli v Moskvi, četudi je komaj malo preje obnovil obsežne letalske napade na Severni Vietnam in miniral njegova pristanišča. Prišli so do zaključka, da je za ZSSR važnejše, da je v dobrih odnosih z ZDA, kot pa v dobrih odnosih s Severnim Vietnamom. Temu še vedno pošiljajo orožje in vojaške potrebščine, toda ameriško blokado Severnega Vietnama puščajo v miru.
Egipt je zahteval od Sov-jetke zveze ofenzivno moderno orožje, ta mu ga ni dala, je rajše umaknila od tam svoje vojaške svetovalce in strokovnjake, opustila svoja letalska in pomorska oporišča.
Če bi bila Egiptu ustregla, bi se zapletla v nove spore in celo v nevarnost odprtega spopada z ZDA. To ji nikakor ne gre v račun.
Vodniki sovjetske zveze hočejo ustvariti in ohraniti dobre odnose z ZDA, ker bi od teh dobili radi obsežno gospodarsko in tehnično pomoč. Prepričani so, da jim to more dati samo Amerika. Nič manj važno je za Sovjetsko zvezo, da ostane Amerika prijazna do nje, ko se sama vedno bolj pisano gleda s Kitajsko. Prav te dni je “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, ostro prijela Kitajsko zaradi novih atlasov, v katerih si je “prilastila1* okoli 600,000 kvadratnih milj ozemlja Sovjetske zveze.
Dobri ameriško-sovjetski odnosi so važni tudi za Jugoslavijo, ko niha med zahodnim in sovjetskim blokom v strahu pred Moskvo. Dokler bo namreč Moskva iskala naklonjenost Washigtona ali se vsaj izogibala očitnemu sporu z njim, se ji jo Jugoslaviji ni treba bati.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval zakonski predlog o prepovedi prodaje in izdelave revolverjev, ki so krajši od G palcev, ki jih največ uporabljajo pri umorih. Vsi poskusi predlog okrepiti in vključiti vanj še nova orožja ali njihovo prijavo, pa tudi poskusi predlog oslabiti so bili odklonjeni. Predlog je bil končno izglasovan s 68:25. Poslan je bil v razpravo in glasovanje v Predstavniški dom.
WASHINGTON, D.C. — Odbor za notranjo varnost Doma bo danes razpravljal na posebni seji, kaj naj napravi s predlogom o zaslišanju igralke Jane Fonda, ki naj bi bila preko radia Hanoi pozivala ameriške vojake v Vietnamu k nepokorščini.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj je bila prva obletnica uvedbe internacije za pristaše 1RA.
Katoličani po vsej Severni Irski so protestirali proti internacijam in zahtevali izpustitev vseh prijetih. Od skupno blizu 800 prijetih pred enim letom jih je zaprtih še okoli 300. Izgredi, nemiri in streljanje se nadaljujejo, prav tako eksplozije bomb in min.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so napadli vasi komaj 17 milj od Saigona in pokončali tam 58 pripadnikov krajevne milice, nato pa se pred rednimi četami umaknili v džunglo.—Rdeči imajo zbranih v bližini mesta Hue kakih 10,000 vojakov in vladne sile pričakujejo njihov napad na mesto. V Quang Tri mestu se še vedno drži kakih 400 rdečih
Prijeten obisk—
Včeraj sta se oglasili v uredništvu AD ga. Vlasta dr. ščan-čarjeva z 1148 E. 168 St. in njena sestra dr. Sonja Masle iz Slovenj Gradca v Sloveniji, ki je na obisku v Clevelandu. Izročila je pozdrave č.g. Jožeta Fa-leža, nekdanjega kaplana pri Sv. Vidu, zdaj župnika v Radomirju. Hvala za obisk in prijeten razgovor. Dr. Sonja Masle je pri svoji sestri in jo tisti, ki bi jo želel dobiti, lahko kliče na tel. 481-0005.
V bolnišnici—
Mrs. Theresa Kodelja, 802 E. 156 St., je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 716. Obiski so dovoljeni.
Perkov pomočnik v volivni kampanji—
Robert Hart, administrativni pomočnik župana R. J. Perka, j je vzel neplačan dopust, da bo j lahko sodeloval v volivni kam-I panji predsednika Nixona. Po ! volitvah v novembru se bo vrnil na svoje službeno mesto z $19,-000 letne plače.
Avtobusi do Erieview—
Na pritisk župana R. Perka bodo avtobusi vozili namesto do Public Square do Erieview, ki naj bi bil skupaj z mestno hišo novo prometno in poslovno središče mesta.
Seja—
Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne redno sejo v SND na Stanley Avenue na Maple Heights.
Prošnja gospodinjam—
MZA, ki prireja v nedeljo na Slovenski pristavi “misijonski” piknik, prosi slovenske gospodinje, da prispevajo zanj domače pecivo. Vse bo hvaležno sprejeto. Na piknik že zdaj vsi prisrčno vabljeni!
“Mir in blagostanje”!
WASHINGTON, D.C. - Re-pulikanska stranka si je za letošnje volitve izbrala geslo ‘Mir in blagostanje’ ter ‘Nixon zdaj bolj kot kdajkoli!’ Pripričana je, da bosta obe gesli našli dober odmev med volivci.
Miru sicer še ni, vendar je vojskovanje v Vietnamu toliko omejeno, da ga ameriška javnost ne čuti, četudi našo deželo še vedno stane precej v krvi in še veliko več v denarju. Napetost se je na splošno v svetu precej unesla, odkar se je Nixon odločil za normalizacijo odnosov s komunističpo Kitajsko in s Sovjetsko zvezo.
O kakem posebnem blagostanju govoriti ibi bilo nemara pretiravanje, vendar moremo reči, da so se razmere v zadnjih mesecih nekaj popravile tako v po-v citadeli, S^du zaposlitve kot v pogledu
osrednjem, z obzidjem obda- cen- Inflacija kljub vsemu še ni nim delom mesta.	j ukročena in brezposelnih, ki bi
REJKJAVIK, Island. — Fischer; želeli redno delo, je še vedno
in Spassky sta včeraj 12. igro šaha končala remis. Fischer ima zdaj 7 točk, Spassky pa 5. Danes bosta igrala 13. igro. Skupno je določenih 24 iger in Fischer mora dobiti skupno
preko 5 milijonov.
Jeklarska unija ostane pri volitvah nevtralna
PITTSBURGH, Pa. - Jeklarska unija, ki ima skupno o-12 točk in pol za pridobitev koli 1.2 milijona članov, je skle-naslova svetovnega šahovske-1 nila, da za letošnje predsedniške ga prvaka.	j volitve ne bo podprla ne demo-
PARIZ, Fr. — Danes so se tu kratskega in ne republikanske-ponovno sestali rdeči in za- ga kandidata, vezniki na razgovor o konča-1 Unija bo osredotočila svoj nanju vojne v Vietnamu. Rdeči por v izvolitev kongresnikov, so ponovili očitke o ameriških1 senatorjev, državnih in krajev-
letalskih napadih na rečne nasipe in jezove, ki pa jih ZDA odločno zanikajo.
nih kandidatov, ki so naklonjeni delavstvu, je dejal predsednik unije I. W. Abel.
HMEmštui Domovina
V VI* ■ 1 / • <- » V— I K >	-
6X17 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
83
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 153 Thursday, Aug. 10,
1972
Komunisti v Sloveniji pritegujejo vijak

BESEDA IZ NARODA
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmemmmmmmsmi
h življenja in delovanja Slovencev v lilwankeeju
MILWAUKEE. Wis. — Premišljujem. kako naj bi dogodke, ki so se v mesecu juliju odvijali pri nas, spravil na papir, da bo za vse prav.
Po mojem — in verjetno še koga drugega — mnenju je bil velik dogodek za slovenski krog ljudi — MISIJONSKI PIKNIK, Za te vrste piknikov je bil pri nas led prebit lansko leto. Takrat je s tem delom pričela ga. Mici Coffelt in z njim letos nadaljevala. Obakrat si je pridobila gotov krog ljudi za sodelovanje, pa je vseeno obakrat največ j e breme nosila sama. Pogumno — ni bilo brez očitkov — je to breme prenesla in se na koncu opravljenega dela z vsemi ostalimi veselila velikega u-speha letošnjega misijonskega piknika.
Tisto nedeljo zjutraj okrog 8. ure, ko je bilo vse pripravljeno za piknik, je začelo deževati. Vse nas je obšla žalost. Kaj bo, če dež ne neha, vse delo bo zastonj, ves trud uničen. Kaj storiti? V dežju smo se podali na pot — kar bo, pa bo! Med potjo mi je prišla na misel tista o ciganu. Doma so včasih rekli, da se cigan takrat smeje, kadar de-žr;e, ker dobro ve, da bo za dežjem spet lepo vreme. Poleg tega sem si še mislil, če je misijonski piknik dobra stvar, jo bo gotovo tudi Bog podprl s tem, da nam bo poslal lepo vreme. Cez eno uro potem se je oboje uresničilo. Oblaki so prešli in posijalo je sonce. Imeli smo krasen dan. Med tem so že začeli prihajati prijatelji in gostje iz Milwau-
I.
Po vseh republikah Jugoslavije se v zadnjih tednih vršijo napadi in izpadi režimskih govornikov proti nacionalizmu. Vidijo ga povsod in mlatijo po njem na vse načine. Nacionalizem naj bi bil največja nevarnost za “delavski razred” in za socialistično samoupravljanje. Naravnost cinizem je pa v tem, da se partijski bonci v teh govorih postavljajo v pozo branilcev delavskega razreda, med tem ko kažejo statistike in dejansko stanje, da je delavskemu razredu zelo malo do komunizma in da se za partijo navdušujejo najmanj delavci.
Tudi v Sloveniji se je režim poostril. Slovenski komu-niti pa vidijo kar dva sovražnika: nacionalizem in klerikalizem. Zlasti klerikalizem vidijo povsod. Celo slovensko romanje v Lurd, ki je bilo 5. do 12. julija, jih je spravilo iz ravnotežja in so videli v njem sovražno dejanje in vsiljevanje klerikalizma. Napadali so agencije, ki romanja podpirajo in organizirao. Poleg tega so tri dni pred romanjem komunistične oblasti odpovedale posebne vagone za romarje. Zato so morali ti potovati do Trsta v izredno neprijetnih okolnostih. V Trstu pa so jim dali Italijani na razpolago vagone do Lurda in so jih potem tudi sami odpeljali iz Lurda v Ljubljano. Že ta primer dokazuje, kaj vse si komunisti predstvaljajo pod klerikalizmom, kateremu so napovedali neizprosen boj.
V	govoru 1. julija v Horjulu na proslavi 15-letnice Iskrine tovarne v tem kraju in proslavljanja raznih komunističnih obletnic je predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit imel govor, ki je povzetek najbolj strastnih propagandnih govorov na komunističnih mitingih med revolucijo.
V	uvodnih besedah je Popit, navdahnjen verjetno še po Kocbekovem medvojnem prepričanju o nujnosti pobijanja duhovnikov rohnel takole, ko je opisoval dobo revolucije :
“Borbeno prebujanje osnovnih t. j. delovnih množičnih mest in vasi ni v ničemer ogrožalo religije, pač pa je o-grožalo prosvetni — politični in ekonomski interes klerikalnih in liberalnih veljakov, vseh tistih, ki so družbeno moč in boljše življenje gradili na revščini drugih. Z brezobzirnim izkoriščanjem religije v politične namene in s pomočjo okupatorja se je tej gospodi posrečilo zavreti enotnost ljudstva in postaviti belogardistične postojanke tudi na tem območju, kjer je bil delavski razred maloštevilen in šibak. V tistih usodnih dneh za slovenski narod in bodočnost delovnih ljudi se je z vso ostrino izkazalo, da uradna rimsko-katoliška cerkev na Slovenskem in precejšnje število duhovnikov upošteva samo materialni in politični interes cerkve kot družbene organizacije, ne pa religioznih potreb vernikov. S porazom okupatorja so bili poraženi tudi ti, poraženi zaradi boja vsega slovenskega ljudstva — njegovih vernih in nevernih članov.
Glede delokroga Cerkve in duhovnikov je Popit nadaljeval: “Ne bi govoril o tem, če bi bilo vse to že za nami.
Toda poraz, ki ga je doživela klerikalna poHtika, ni zmod-ril vseh. V cerkvenem tisku in dejavnosti nekaterih duhovnikov, pa tudi laikov, se zaradi predpostavljanja interesov cerkvene kot prosvetne družbene organizacije zanemarja religiozni interes vernikov. Poskušajo spremeniti ustavno določilo o ločenosti cerkve od države, želijo se vtikati v šole, jo idejno podreti, težijo ustanavljati svoje cerkvene socialne, varstvene in druge ustanove in organizacije, skratka, radi bi ločili verne in neverne državljane in ohromili uspešno delo obstoječih od družbe ustanovljenih institucij.”
Ko je Popit iskal “sovražnike ljudstva”, je ponovno dokazal in priznal, da svoboda velja v komunističnem režimu le za komuniste, za druge pa ne, najmanj pa za vernike. Takole je dejal:
“Ko z zaskrbljenostjo gledamo takšno delovanje nekaterih duhovnikov in laikov, izražamo svojo odločnost, da ne bomo popustili načelom, da je sovražnik ljudstva tisti, ki hoče izkoristiti religijo za ustvarjenje razdora med ljudmi. Vztrajamo pri tem, da je svoboda religije in pravica do religioznega življenja sestavni del demokratičnih pravic,.	—
cioveka, sestavni del svobode vesti vsakogar. Nikdar nismo!skupaj se ie nabralo bili in nifcdar ne bomo komunisti tisti, ki bi ovirali posa-j
rili ca
bor je kupila Mici Coffelt z denarjem, ki ga je dobila za “ra-mic sel” in s prodajo naročenih tiskanih naslovov za pisma, zapestno uro je daroval E. Majhenič. To so vsaj v glavnem našteti dobrotniki.
Društvo Triglav je popolnoma brezplačno dalo na razpolago vse prostore in so člani pri vsem tem napornem delu tudi z dobro voljo pomagali v kuhinji, bari in kjer je bilo treba prijeti. Nihče ni bil siljen k temu delu, vsak je po svoji vesti storil, kar je storil za namen dobrih del, edino, kar bomo lahko nesli s seboj s tega sveta. Ga. M. Coffelt in g. K Wolbang se vsem naj lepše zahvaljujeta!
m
TRIGLAVOV ŠPORTNI DAN IN PIKNIK se bo vršil v nedeljo, 20. t. m., v parku Triglav. Ko ob tej priliki vabimo vse naše prijatelje in znance iz Chicaga, Waukegana, Jolieta, Lemon-ta in Racina ter vse naše prijatelje in znance ter podpornike društva iz Milwaukeeja, obenem sporočamo, da bo na dan piknika ob 11. uri sv. maša pri kapeli, kar bo za marsikoga u-godno. Opoldne se bo pričelo servirati dobro pripravljeno kosilo. Na razpolago bodo na ražnju pečeni piščanci, pečenice in hamburgarji s krompirjem in domačo solato. Na razpolago bo domače pecivo, kava, pivo, vino in soda. Torej vse za vse.
Ko se bomo pošteno podprli, bomo šli gledat tekme v odbojki. Vsi prijatelji mladine in športa ste še posebej k tej izred-
keeja. Iz Clevelanda so obiskali! tekmi lepo vabljeni, šlo bo
za to, kdo bo od treh klubov, to je Cleveland, Chicago in Mil-
1,500 porcij. Vreme je bilo v soboto zelo lepo, v nedeljo pa so o-blaki cel dan strašili s ploho, pa so vzdržali vse do večera. Proti koncu festivala, ko je bilo tam na stotine in stotine ljudi, pa se je vlilo kakor iz škafa. G. župnik p. Klavdij Okorn in z njim vsi, ki so delo vodili, so se gotovo oddahnili, da je vreme čakalo do zadnjega, ki pa končno ni moglo več vzdržati. Letos je sploh te žava s pikniki, ko nikoli ne veš, če bo vreme naklonjeno.
*
SLOVO OD MLADOSTI IN DELA je vzel član društva Triglav g. Lojze Galič. Sam je tako zapisal v A.D. Navadno je tako, da sta ti dve reči trdno združeni — slovo od mladosti in dela — s tem dvojnim izrazom, če ga združiš v eno besedo, se reče — penzijon ali po maše “retajerd”. Vsak človek tega častnega naslova niti ne dočaka. Lojze ga je im je vesel, da ga je. Mi mu lahko k temu samo čestitamo z željo, da bi ta “stan” še dolgo v sreči in zdravju užival s svojo ženo Francko! Bog ga živi!
F. Rozina
IMaj spominov z obiska v Sfovomji
naš piknik Dragarjevi, ki so prišli k nam v družbi Skvarčevih iz Racina. Med tem je g. Janez Gerjol iz Jolieta pripeljal v družbi Gabrovih in ge. Marije Vaupotič, misijonske pionirke, še č. g. Karla Wolbanga, ki se je ob tej priliki pozdravil in seznanil z vsemi prihajajočimi.
Piknik se je pričel s sv. mašo ob 12. uri pri kapeli v parku. Maša je bila v slovenskem jeziku. Maševal je misijonar g. K. Wolbang, ki je imel ob tej priliki tudi kratek govor povzet iz evangelija tistega dne, ki govori o gorčičnem zrnu. Med drugim je dejal: “Mi vsi smo kakor gorčično zrno. Iz majhnega zrna moramo rasti in zrasti v veliko drevo dobrih dejanj. Sv. Duh pa je tisti, ki v človeku veje, kjer hoče.” Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodil pevovodja g. E. Majhnič. Berilo pa bral F. Rozina.
Po maši je goste čakalo dobro pripravljeno kosilo. Med kosilom in potem vse popoldne je v parku med ljudmi vladalo sko-kojno ozračje in prijateljsko razpoloženje. Mladina s Franci-tem Coffeltom na čelu je med tem igrala, kar je prineslo skupaj 163 dolarjev za misijone. Proti koncu popoldneva je bila delitev glavnih dobitkov. (Med glavnimi dobitki so bili sledeči predmeti:	kolo, srebrni pribor,
zapestna ura, posteljno pregrinjalo.) Naj samo na grobo naštejem in navedem, da je to prineslo 563 dolarjev, kuhinja' 329 dol. (piščance je daroval g. Jože Dragan, solato in krompir pa Ivanka Modic). Pecivo, ki je bilo darovano od naših žena, je prineslo 100 dol., nabirka pri masi 72 dol. G. J. Butinar je daroval še posebej $15. G. Marjan Jakopič je iz Clevelanda poslal k temu pikniku svoj prispevek $10 za namen piknika. Vsega za misijone pri tem dobrodelnem pikni-
meznika v tej njegovi pravici, ampak nasprotno, borili se ku $1,423, kar je za naše sloven-bomo preui vsem, ki bi skušali ustvariti neenotnost, ki bi | ske razmere tukaj zelo lepa šte-onemogocaii skupne napore vseh delovnih ljudi za razvoj vilka. Upoštevati je treba, da so slovenske in jugoslovanske samoupravne socialistične bili vsi, vsaj po večini, dobitki družbe, napredek in lepše življenje vseh ljudi.”	| darovani ali pa na drug način
(Dalje sledi)	, prisluženi. Kolo in srebrni pri-j dali — tako sem slišal — čez Igrala je tajnica njegovo ploščo.
waukee odnesel pokal. Gostovali bodo namreč športniki iz že o-menjenih mest, katere že v naprej na tem mestu toplo pozdravljamo in jim želimo, da bi se med nami počutili prav prijetno in zadovoljno.
Po tekmah se bo razvil piknik in prijateljski pomenek. Vem da bodo nekateri šli radi balinat, drugi pa k jezeru in plavat, nekateri pa samo na sprehod po zelenem triglavskem parku. Za tiste, ki se radi zavrte, bo pa igral Sesonov orkester stare in novomodne melodije. Že spet za vse. Tako je pri nas Trigla-vanih. (Tudi delo je za vse, čeravno tega ne slišimo vsi radi.)
OBISKI. — Pred kratkim so se v Triglavski park pripeljali Medvedovi iz Chicaga in tam o-biskali svoje prijatelje. Z njimi sta bili od g. Toneta sestra ga. Martina, učiteljica, ki je prišla na obisk iz Slovenije s svojo svakinjo gospo Geri Jerič, sestro ge. Medvedove. Z njimi je bila tudi družina g. Markuna. Zadržali so se v parku in si ga ogledali. Bilo jim je zelo všeč. Nazadnje smo vsi skupaj posedeli pri Modicevih v njihovi letni “rezidenci” pri dobri kapljici in potici.
Pri g. Jožetu Butinarju in ge. Mileni Svetlič . so na obisku iz Ljubljane brat zgoraj omenjenih g. Rudi Butinar z ženo Milko in vnukom Mišom. Na dan misijonskega piknika so se oglasili v parku. Hvala za obisk vsem omenjenim.
Pri svoji sestri in družini Rozina je bil na obisku za nekaj dni župnik slov. župnije v Montrealu g. Ivan Jan. Bil je večkrat tudi v Triglavskem parku, kjer mu je bilo zelo všeč — ima rad mir.
EUCLID, O. — Počitnice so prišle in vsi so govorili, kam pojdejo. Veliko se jih je odločilo za obisk Slovenije. Tudi jaz sem se odločila za tja in sporočila svojo odločitev Kollandru. Ko je prišla od tam pošta z datumom poti, je moja hčerka Anne Cooke, ki je bila prav tisti dan doma, dejala: Jaz grem s teboj. Prvič čez morje! Rečeno, storjeno.
Odločile smo se za skupino R. Vadnal za tri tedne, ker smo toliko slišale, kako so bili vsi zadovoljni s potovanjem lani. Začeli sva s pripravami in naglo je bilo vse pripravljeno, pa tudi čas odhoda je bil pred vrati.
Odleteli smo 23. junija v srebrnem Boeingu 707 iz Clevelanda in se ustavili v Bostonu, da so ptiča napojili, nato pa kar do Brnika nad Ljubljano. Iz Clevelanda smo odleteli ob 9.30 zvečer, naslednji dan opoldne smo bili na Brniku. Z nama je sedela v letalu 32 let stara Slovenka iz San Francisca v Kaliforniji, rojena v Detroitu v Michiganu. Kako sta se z mojo hčerko čudili lepotam Slovenije! Vozili smo se proti Ljubljani in na o-beh straneh so nas spremljali griči z belimi cerkvicami na vrhu. Hiše so se belile med drevjem sredi vrtov z rdečimi rožami na oknih ...
Solze ginjenja so nam stopile v oči, ko so nas pripeljali pred Grand hotel Union. Povsod vse slovensko, povsod prijazni, domači ljudje. Rojakinja iz Kalifornije naju je spraševala, kaj je to, kaj ono. Na 26. junija zjutraj smo se odpeljali na 7-dnev-ni izlet po Sloveniji. Najprej smo se ustavili v Otočcu ob Krki, kjer smo imeli okusno kosilo, nato pa dalje preko Dolenjske v Zagreb. J. Žele in žena E-dith so bili z nami.
Ko smo se vozili mimo Leskovca, je Edith vprašala, naj pokažem, kje je bila njena mama doma. Pokazala sem ji in povedala, da tam preko hribov je fara Zdole, kjer sem bila jaz rojena in kjer je foil doma njen oče Johan Černelič. Na levo je Sv. Križ, kjer je bila doma njena mama. Peljali smo se dalje skozi Gorjance, mimo gradu Mokrice na levi. Prav lepo predelano in urejeno za turiste. Velik hotel z vrtom ter košatimi drevesi.
Bili smo v Čateških toplicah
V Zagrebu smo prespali v ho- ljudstva. Zanimivo je bilo, ko so telu Dubrovnik. Zgodaj zjutraj {pripeljali 9 voz z lojtrami, lepo
smo videle, kako so žene nosile na glavah in v rokah pridelke na trg. Pravim, pojdimo gor čez Jelačičev trg, boš videla, koliko vsega je tam. In res je bilo tako, tudi spominčkov ni manjkalo. Morale smo nazaj, da nas ne bi drugi čakali. Bilo ji je žal, da ni bolj zgodaj vstala, kot sem jaz želela. Ogledali smo si znano katedralo in druge zgodovinske zanimivosti. Potem smo se peljali proti Varaždinu skozi Zagorje in prišli v Ormož na Štajerskem. Tam imajo največjo vinarno v Jugoslaviji. Vse " so nam razkazali, velikanske sode in vse drugo.
Videli smo naprave za točenje in zapiranje steklenic. Te gredo v primerne shrambe, kjer čakajo, da se vino primerno “postara”, nato gre na trg. Grozdje kupujejo v Slovenskih goricah, pa tudi na Bizeljskem. Na dolgi mizi so nam natočili čaše vseh vrst vina, da smo ga poskušali. Na poti dalje proti Mariboru smo se ustavili za fino južino. .Nato dalje ob Dravi in preko polj v Maribor, kjer smo prenočili v hotelu Slavij a. Po večerji so vsakemu poklonili steklenico rizlinga, ki ga je direktor vinar-ne v Ormožu poslal za nami. Oh, kakšno veselje so nam napravili.
Tretji dan smo se peljali ha Trojane, kjer delajo prav velike krofe in prodajajo vseh vrst pijače. Vseh dobrot smo se naužili. V Postojni imajo lep, moderen in velik hotel. Šli so si v Jamo ogledat čuda narave. Jaz sem ostala zunaj, ker sem si jc že preje ogledala. V Portorožu smo ostali dva dni in dve noči, nato smo bili na Bledu, kjer smo se tudi mudili dva dni in dve noči ter se prijetno zabavali. Seveda smo se ustavili v Kranjski gori, bili na Voglu in v Bohinju.
Na 1. julija zjutraj je vratar v hotelu Golf, Bled, prinesel ducat rdečih nageljnov z listom, da je to poklon k mojemu rojstnemu dnevu. S hčerjo sva bili začudeni, pa tudi veseli. Čez dan smo se vozili v čolnu po jezeru in prepevali. Drugo presenečenje, ko so zaigrali Vadnalovi in so vsi zapeli Happy birthday.
Po večerji so spet prišli k naši mizi vsi igralci in pevci in zapeli posebno pesem, lepo zloženo za mene. Zapeli so po tonu sv. Lucije. Nato so pripeljali veliko torto s prižganimi svečkami za mojo hčerko in mene, ker hčerka ima rojstni dan 5. julija. Pridne ženske so razrezale torto, da je vsak dobil en kos. Imela je okus po rumu, pa bila ne le lepa, ampak tudi dobra.
Nikoli ne bomo pozabile tega presenečenja. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Prav posebno še Vandalovim Igralcem, ker so nas vedno zabavali, kjerkoli smo ibili!
Na Brezje smo se peljali 2. julija in naš vodič Štefan je povedal, da je govoril z župnikom, da nam bo podelil blagoslov. Tja smo se pripeljali ob desetih in se podali v cerkev. Zaslišali smo ono milo pesem “Marija k lebi vse hiti, Marija pomagaj nam Ti!” Kar solze so nam prišle v oči. Med petjem so prepevali Marijine pesmi. Vsi verniki so bili obrnjeni v stranski oltar, kjer je Marijina podoba.
okrašenimi, da bi starejše naložili in jih peljali gor. Pravijo, da je bilo nas, ki smo vstopnino plačali 17,000 in še 3000 drugih, ki so prišli s svojimi avti. P° programu se srečamo s sorodniki in gremo v hotel po kovčke ter se odpeljemo na Videm-Krško k Alojzu in Pepci Skrabar, roj. Godlar. Od tam smo se obiskale v Venišah pri Leskovcu mojega svaka Alojza Godlai-ja, njegovega sina in ženo z o-otroci. Čez cesto sta brat in šesta Mavrič, malo naprej Pa Pavlinovi. Franc je bil naš šofer tiste dni. Njegova žena je starejša hči, Godlarjeva Anica. Z njima in dvema fantoma živi še 80 let stara mama Pavlin.
Potem še obiščemo moje mlade sorodnike v fari Zdole, Pa mrtve na pokopališču... Gremo z mojo nečakinjo, ki živi tain blizu, k župniku in dali smo za nekaj maš. Odprl nam je cerkev, da je tudi moja hčerka videla, kje sem bila krščena in kje sem hodila v šolo. Župnik P. Pletel1' ski bi moral imeti v juliju zlato mašo, pa naju je že lani vabil na njo. To je sošolec Jožefa Presnika. Na zadnje je bil v fa' ri Sromlje. Župnik je povedal, da je preveč delaven v vinogi'a' du Gospodovem. Hodil je poma' gat v Kozje in še drugam, pa le zbolel in je sedaj v bolnišnici v Vojniku. Bog mu vrni zdravje!
Na 17. julija smo se srečno preko Pariza vrnili v Clevelan na letališče Hopkins in domov-Anna Godlar
B;
o
Nobenih pogajanj o coniB
V rimskem senatu je italijan ski ministrski predsednik G^ dreotti odgovoril na vprašan]3 neofašistov, ki so zadevala P° ložaj ozemlja ibivše cone B. tem je pripomnil, da bo ponov^ !o, kar je o tem že povedal poslanski zbornici. Obstaja mo en sporazum glede cone drugih ni. Ne razpravljanj® njih ne v celoti ne napol z goslavijo. To je sporazum, ki, vsebuje londonska spomenica soglasju iz 1. 1954. Andreotti pripomnil, da so večletna priza devanja pripeljala do tega, da s® bile meje res v korist prebiva^ stva odprte in da obmejno Pre^ bivalstvo lahko živi v medseboJ nem miru.	v. ,
Senatorju Boninu, ki je očita > da je Italija podelila Jugoslav1^ pomoč, ki gre v milijarde, in^ milijarde ne bodo nikoli P° > njene, je Andreotti odgov°v^ da gre za pomoč državam v voju v duhu pozitivne sveto politike. Italija je storila, kar bilo v njeni moči. Zgrešeno bilo soditi, da je bil ta denar bo naložen.
sla-
Avtovlak
Ljubljana-Koper
Od 27. julija 1972 lahko P^ jejo motorizirani potniki s
imenovanim avtovlakoh1 _
Ljubljane v Koper. Avt0I£°per ska cesta iz Ljubljane v ^0_ je namreč med potovalno ^ no včasih tako obremenjena^^ je potrebno z avtom čaka i večkrat po tri ure, včasih Pa , ko PreV°h v dveh i Jo
urah in pol. Avtovlak vo^ ^ 15.. septembra dvakrat	.
v obeh smereh. Odhod iz
po
tudi dalj, medtem avtovlak to razdaljo
Koder smo se ustavili, povsod j1!®116 le ob 5-33 in ob
smo si ogledali zanimive več sto! KoPra ob 10-10 in ob 17'J cmer
znaša v eno sn
pri Brežicah, kjer je bilo na sto-FARNI FESTIVAL, ki se je line kopalcev. Bil je res vroč vršil pri župniji sv. Janeza v so-! dan- Pri hotelu smo malo počili
boto in nedeljo, 5. in 6. avg., je;in se okrepčali. Hotela sem po-očividno zelo dobro uspel. Ob-! kazati prijateljem, kje smo se čudoval sem vso organizacijo de-: Precl petimi leti, ko sem bila tu, la, ki je bila vzorna. Zato tudi 'kopale. Ko pridemo tja, se za-velik uspeh. Samo kosil so pro-1 čudim, ker je naš Edi Kenik pel.
let stare cerkve. Te so bile v prejšnjih časih čudovito lepo narejene, naj so bili v hribih ali v dolinah.
V	nedeljo popoldne pridemo v Ljubljano v hotel Union, kjer so bile vse skupine. V ponedeljek, 3. julija, zvečer od 8. do" 9. ure so bili naši igralci in pevci na radiu. Različne skupine iz Clevelanda, Chicaga, Kanade in iz Ljubljane so ibile v narodnih nošah, kar je vse napravilo izredno lep vtis.
V	torek, 4. julija, je bil veliki piknik v Škofji Loki. Poln hrib
na za vozilo znaša v — 60 dinarjev in je za vse vozil enaka. Potniki
transport avtomobila
m°raj°
prigl
i UndiO^
namanj šest ur pred °	^
vlaka in eno uro pred o ° spraviti vozilo na ramp0-
Medicinske fakultet
Po podatkih svetovne z^ein stvene organizacije je na -^et-svetu 918 medicinskih fa V minulih desetih letih soj ^ ustanovili 236, med	v
Braziliji 53, v Indiji 4 ZDA 21.
P- S. FINŽGAR;
BELI ŽENIN
je rekel malomarno “Nič se ne boj, Polona; ni je pod
“Aha,
^rban. Polona je ta “aha” raznesla in takoj utihnila. Dober °s poti sta prevozila molče. Ob retoki, kjer hudournik seka cesto, je Polona povzela vnovič: dolgčas ti je, jeli? — Oh, to se nam naredi s smrtjo, vdovcem 111 vdovam.”
N0 da bi se ozrla vanj, ga je vsndarle pogledala prav iz kota °či in opazila, da ji je hvaležen. at° se je opogumila, čaj no! Uho pri srajci ti f10!! tako nerodno kvišku—” in e Je bila postrežljiva roka pod yratom in zgibala štrleči uhelj grobega ovratnika pod telovnik.
rban je dvignil brado in zadoni] en prenesel tako strežbo.
Takole je, ko nimam niko-?ar> je vzdihnil prvo besedo in Ze bolj živo dodal: “Kako sta s Sliaho?”
^oga zahvali, da je ne uča-aš’ l^0 imaš same hčere. •—Bla-g0^ se ti, da take.”
^Govoriš, ko ne veš.”
, „^0> n°, Vrban! Nič takih ni v fari.”
^Rajnica ni nobena.”
To že, ko niso trpele. Moža e samo žena, pa nobena dru-§a; Tudi lastna hči ne.”
Vrb
kašli
a]a je po nepotrebnem za-
^ jal švrknil po konju in dvig-glavo. Beseda ženske se mu e zdela kot razodetje: žena edi-a cime moža!
Suhadolka je razumela in ga 1 dramila, ko se je zamislil in - --j?, kradoma včasih pogledal. Že i šilna. ^Zu gostilne, kjer se je usta-
soncem, kot si bila ti. Prav pa nisi naredila, da si šla. Ali me kaj vidiš, kako sem sam in revež? Ko bi vedela, iz groba bi vstala.”
Počasi se je okrenil, začel hoditi gor in dol in mrmrati pretrgane stavke. Slednjič je legel na pol oblečen na posteljo. Noč mu je zakrila prazni kot in iz njega se je pritihotapila Suha-dolka.
“Polona je — kakor ona. — Še trdna. Gospodinja je bila kar dobra. — Postreči zna, vse vidi. — Ali si mi jo mar ti poslala na cesto, ko sem šel zavoljo tebe... Polona?”
Vrban se je dvignil na postelji. Srce se mu je oglasilo z nemirnimi udarci.
“Polona — morda pa res?” Šinila mu je v glavo misel, da se je je sam prestrašil in ni mogel več strpeti na postelji.
“Polona, povej, ali bi bila huda? — Ali se ti smilim in si zato poskrbela zame ter mi jo poslala na voz?”
Zdrknil je na tla in stal v temi v plašni tihoti spečegu kmečkega doma. Njegovo srce in nihalo ure sta se srečavali z udarci. Glasno je vprašal samega sebe:
“Ali naj se res oženim?” Tako' neverjetno mu je zazvenela ta beseda v gluhoto sobe, da se je prijel za usta. Vendar pa se mu je zazdela misel odre-
vljal Vri
jo je vprašal: pa za nazaj, Polona?”
- vem, kdaj bom opravila.
“Kako
“Ne
čitii
večeru tudi ne bo take vro-
“Spet dobim Polono!”
Toda v istem hipu ga je bilo samega sebe sram; sedel je nazaj na posteljo, počasi legel in šepetajoč molitve za rajnico za-_jai'„Bog Plačaj, k° sem se pe-1 drema!. Ni vedel, kako dolgo iijl	je spal. V snu so se mu motale
kosilu >.°r VeŠ’ Jaz odrinem P° misli od Polone do Suhadolke.
J11 sta se razšla.
tink^911 ^	Prve četr-
vsako misel na
Zametoval je ženitev.
.	_ Ko je budil spomine na Polo-
prismukaG P° 0bedu’ b° se ^ no> Pa se mu je že spet ponudila “Vig ■;„ » V brcmo Suhadolka., suhadolka in za njo vdani obraz
i jo;’ se je razveselil Vriši ’ ^ sedel sam in se ponu-
Jai z vinom.
je gj a^° srečo sem imela, da mi Vi'St°,b°t P° roženkrancu vse po
šeVrban je naročil pol litra bolj-r ga ji natočil. Polona se je ^zziveia ob vinu, da je bil do-4v°lje še Vrban in je, skrti Iz' riazadnje naročil celo kavo. sta rnes^a je Vrban pognal; ko s^o pa Privozila na samotno čekom ^ PePC-sKi vajeti, da je darj P°easi kinkal, pa je še ven-l°v.^e Prenaglo prišlo razpotje Za Z6’ kolona mu je popravila pp^]0v° Plahto na nogah, pota-^°nja P° vratu in izginila iiejj .Khve. čez ramo se je še je ra^ ozria za Vrbanom, ki hfjj aj gonil po prašni cesti kot Seren fant.
IV
Ij£e	NOČ
ki s .6 so se razveselile očeta, 0clka 16 Vrn^’ kakršen še ni bil, “yrvSo zagrebli mater, je ^eekrat bi morali kam,” ga stre Ta Polonica, ko mu je dtl0 d3 2 Ve^erj°i “k° ste pa veste Ki0rna samo tuhtate, zato ,igako žalostni.”
thuj^ ,P°jdem, nič se ne bojte.
“čud ^ VsaJ postrežejo.” ga je no’ ^a me nič ne znamo,” lostnB2rrriila Pofocrioa bolj ža-■cg. w ot Užaljena.
Pak znale, če bi hotele. Am-Seiu va^na je vaša misel, da “Oč S naP°ti-”
ib stn6-! je kriknila Polonica
“NaS Predenj'
res ■ rasoaj
le pa_„
se je°niCa je zajokala,
Ro maknil v sobo. kot v ^ 'je Pozdravil zapuščeni Ša je arnri, se je zgrozil in vest 0tPadegaPe^a’ da je danes jode, geva^ spomin rajne Po-kjer m i °p^ j6 prav do kraja, stelji	j krat stal ob njeni po-
^ačef je sam pri sebi:
rajnice: “Vrban, kakor veš, tako stori!”
Ves predramljen je gledal v okna in iskal dne. Nekdaj je povpraševal: “Polona, posveti, koliko je ura.” Sedaj nima nikogar.
“Ne, ne morem več...”
Planil je s postelje, vse je mrgolelo po njem. Vžigalice so se mu lomile, ko je hotel upras-niti luč.
“Polona, ti si mi jo pokazala!”
Sam ni vedel, kdaj si je ogrnil suknjič in pokril klobuk. Po prstih je tipal iz sobe — prvič tako po štiridesetih letih — iz sobe v vežo in od tam na dvorišče. Sesedel se je na tnalo, ki ni bila več ista kot za njegovih fantovskih let, toda taka in prav tam je stala. Podprl si je glavo in se pogreznil v misli. Kužek je prišel iz steljnika in se mu stisnil k nogam. Vrban ga ni opazil.
(Dalje prihodnjič)
se, kolikor hočeš,
Vrban
FASHION ABC’S—“A” it’s adorable — this smart new alphabet shorts set for toddlers. “B”—the blouse and bottoms abound with brightly colored letters to catch the attention of curious young minds. “C”—it’s made of comfortable cotton and polyester_ by Charter’s,
PRISTANEK NA OCEANU
Zaradi gneče na sedanjih treh potrebuje New York četrto letališče. — Stalo bi sedem milijard dolarjev, omogočalo pa bi do 600 vzletov in pristankov.
YORK — Največje ga središča.
NEW
mesto na ameriški celini, ima težave: tri letališča so zastarela in niso več kos naraščajočemu prometu. Za četrto letališče je razmeroma malo možnosti. Nihče ga ne mara v svoji bližini, pri potnikih povzročajo že tri sedanja precej zmede. Kje je izhod? Več predlagateljev išče rešitev na morski gladini. Razmišljajo o letališču na splavih, o nekakšnem umetnem otoku na At-lanitiku do 6 milji od mestne-
Newyorsko podjetje Lerner, ki po naročilu zvezne uprave za letalstvo (FAA) proučuje možnosti za veliko letališče na oceanu, predlaga za območje velemesta deset železniških postaj, s katerih bi električni vlaki s hitrostjo okoli 60 milj v četrt ure prepeljali potnike na letališki kolodvor, arhitekt Kenneth Bratcher pa se zavzema za prevoz s helikopterji.
Železniške proge na mostovih do letališča ali pa helikop-
nf
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue
431-0628
terji— s tem bi bila premagana ena najhujših sedanjih težav. Tri newyorška letališča Kennedy, La Guardia in Newark nimajo niti površinske niti podzemske železniške zveze z osrednjim delom mesta, prav tako ni posebnih dovoznih cest. Avtomobilske ceste, ki peljejo na tri letališča, so predvsem običajne prometne žile ter izhodišča na obalo in v rekreacijska središča.
Ob nalivih so pod vodo veliki odseki teh cest, ker je kanalizacija zastarela in zamašena z umazanijo. Avtomobili vozijo v kilometrskih vrstah s hitrostjo pešcev. V lepem vremenu je le malo bolje, kajti mnogo ljudi vleče tudi med tednom k morju in v zeleno okolje. Kdor hoče na letališče, porabi marsikdaj za pot tja več časa, kot ga kasneje presedi v letalu.
“Novo letališče na valovih je edina rešitev, ” pravijo strokovnjaki, “ če hočemo doseči, da letala z vseh koncev sveta ne bodo letela mimo New Yor-ka.” Izvedba zamisli bi odpravila sedanje prevozne težave, hkrati pa ublažila hudo gnečo v zraku. Zgodi se, da na ducate letal po več ur kroži nad letališčem, preden dobijo dovoljenje za pristanek, ker je zmogljivost stez povsem izkoriščena. Včasih tudi še po pristanku ne gre brez težav. Letala vozijo po stezi sem in tja, preden dobijo prostor pri izhodni rampi.
Letališče na Atlantiku bi tudi, glede tega pomenilo rešitev. Po predlogu nekaterih strokovnjakov bi bile steze na umetnem otoku tako postavljane, da bi omogočale do 600 vzletov in pristankov na uro, medtem ko lahko zdaj vzleti ali
pristane na treh newyorskih letališčih do 173 letal. Ustrezno in še večjo zmogljivost bi imeli tudi prostori za potnike v letališčkih stavbah.
Otoško letališče, ki bi stalo kakih sedem milijard dolarjev in ki bi ga lahko zgradili do leta 1985, s tehničnega stališča baje ne pomeni posebnih težav. Skupine splavov iz jekla in betona bi bile zasidrane na morskem dnu in tako grajene, da bi kljubovale tudi vihaknim valovom, visokim šestnajst metrov. Celo v takih izjemnih vremenskih razmerah bi se o-toški splavi po mnenju arhitekta Bratcher j a premaknili kvečjemu za deset centimetrov, j emu za pet palcev.
Ulster bo z glasovanjem odločil o združitvi z Irsko republiko
BELFAST, S. Ir. — Britanski državni tajnik za Severno Irsko W. Whitelaw je izjavil, da bo prebivalstvo Severne Irske s splošnim glasovanjem odločilo, ali želi združitev z Irsko republiko ali ne. Glasovanje bo izvedeno, kakor hitro ga bo mogoče pripraviti. Najprej mora britanski parlament sprejeti poseben zakon o tem.
Glasovanje o tem zahtevajo protestanti, ki so vsi proti združitvi, med tem ko se katoličani zavzemajo za njo. Protestantov je nekako en milijon, katoličanov pa le pol, izid glasovanja je torej lahko napovedati.
Za danes je povabil W. Whitelaw na razgovor vodnike socialnih demokratov in delavske stranke v Ulsterju, glavnih zastopnikov katoličanov. Ti so nakazali, da bodo povabilo nemara sprejeli.
Obseg Antarktike
Antarktika, kopno okoli Južnega tečaja, obsega 6 milijonov kvadratnih milj površine, kar je približno toliko kot vsa Evropa in pol ZDA.
Help wanted — female
FEMALE HELP
Light factory assembly work. Must have 2 years factory assembly experience $2.16 per hour. — Off E. 70th & St. Clair 361-6264 Call before 11 am only.
(164)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dobra 4-družinska, z alumi ni jem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572
(154)
HIŠE NAPRODAJ
Nova zidana 2-družinska, 6-6, 1 in pol kopalnice, dvojna priključena garaža, predeljena klet, v fari sv. Kristine.
2-družinska, 4 spodaj, 3 zgoraj, $23.900, dober dohodek, Euclid E. 200 St. okolica.
Imamo veliko izbiro hiš v Eu-clidu, novih in rabljenih, po cenah v 20-tih in 30-tih.
Za pojasnila kličite:
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(154)
Lastnik prodaja
bungalov z dvema spalnicama, od E. 185 St., vse na novo deko-rirano, airconditioner, lepe preproge, garaža. $21.000.
Kličite 871-6124
-(153)
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
„	(174)
Hiša naprodaj
Čista hiša, 3 nadstropja, 3 spalnice, nove preproge vseskozi, družinska soba in rekreacijska soba, garaža za 2 kare.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(154)
V najem
Enodružinska hiša, 5 sob in kopalnica v fari sv. Vida. $80 mesečno. Kličite 321-9317 ali 321-3204.
_______________________ (134)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob in kopalnica, 3 sobe in kopalnica, čisto vseskozi, 2 plinska furneza, na Bonna Ave., med E. 58 in E. 60 St. Kličite lastnika 391-9487 od 6. do 8. zvečer.
-(156)
Iščejo sobe
Mirna slovenska družina išče stanovanje štirih sob v Collin-woodu ali blizu Grovewood Ave. Kličite 486-3749 _______________________ (154)
STANOVANJE V NAJEM
Odda se 3-sobno čisto in lepo pritlično stanovanje s kopalnico in kletjo vse pod enim ključem, starejši čisti samo eni osebi, blizu cerkev in trgovin, naslov dobite pri “Ameriški Domovini” pod štev. 431-0628.
-(154)
3-bedroom ranch
Includes full basement with paneled office, rec. room, workbench, carpeting and drapes throughout, many extras. Lovely desirable area. $25,900 or best offer.	692-0929
________________________-(154)
Hiša naprodaj
E. 286 St., blizu Lake Shore Blvd. lepa drevesa na cesti, zidana hiša, aluminijasta obloga, 3 spalnice, 2 obloženi kopalnici, kamin na drva; velika cedar shramba, stainless steel lijak in vrh; več drugih posebnosti. $28,900.	Kličite 943-0466
-(155)



IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
“Sta fermo! Stoj!” so ga ustavili in prijeli pri belem dnevu kraj samotne pricestne taberne oboroženi ljudje. Spoznal je v njih inkvizitorske biriče in se moral s spričevali izkazati, kdo je in kam gre. Ko so stražarji spoznali, da je miren in pošten potni, so postali vljudni. Ustavil se je z njimi pred taberno in poizvedoval, čemu tako strogo pazijo. Eden med njimi, kaj rokovnjaški in živahen, je zavihtel nekako moško čepico in dejal smeje se zlostno:
“To kapo smo našli. Tistemu bi jo radi vrnili, ki jo je izgubil. Ti je nisi.”
Magister je strmel, ne da bi mogel umeti. čepico je poznal. Bila je Stradiotova ...
“In kaj je zagrešil tisti človek?” je vprašal magister čez trenutek, da se otrese tesnobe, ki ga je vse bolj stiskala za vrat.
“Tja zadaj stopi in poglej!” je menil vsakdanje birič.
Magister je obšel hišo in stal pred polu podrto lopo, kamor so spravljali poljsko orodje in domača vozila. Približal se je. Videl je voz, kakor je v tistih krajih navaden. Na njem je ležalo nekaj siršča. Na tem siršču pa je ležal dolg človek vznak in brez giba. Magister je mislil, da ima nekoga spečega pred seboj j in se je obrnil vstran.
“Poglej vendar, saj ne spi,” je spregovoril tedaj ob njem birič. “Duhovniški je, pozdravi ga, kakor mu gre čast.”
Biriču v glasu je zvenela nekakšna čudna gorečnost. Ni se več igral. Magister, ki se je ozrl po njem, mu je z obličja bral, da mož govori kakor čuti, prepričano. Spet je pristopil in se približal, da bi videl ležečega bolj natančno. Pa je zdajci zavpit od groze in presenečenja. Človek, ki je ležal dolg in brez giba na siršču, je bil mrtev. V strašno bledem, a še vedno srditem licu, ki je bilo grozno udarjeno, je spoznal magister znani mu obraz gospoda tomajskega vikarja Luke ...
Omahnil je z medlim vzklikom in se nato zrušil ob mrtvem na kolena. Ko se je dvignil, so ga biriči zopet obstopili in izpraševali. In je povedal, kakor je vedel, kdo je umorjeni in kdo ga je utegnil ubiti. Tudi svojo bridkost je potožil po h-

levno, vdano. Ko pa je zdajci videl biriča, ki je bil najbolj priljuden v obraz, je umolknil. Strah ga je postalo. Mimo vsega, kar je vedel o Juriju, se mu je smilil ta človek.
“Jurij, gorje ti!” mu je šlo skozi misli. “Bratje usmiljenja, Bog te jim ne daj v roke.”------
VI. Jožefovo v letu 1559.
Bilo je dobri dve leti pozneje na praznik rednika božjega svetega Jožefa. Vikar Jože, ki je godoval, je imel pri kosilu gosta, prijatelja Mateja iz Koblje glave. Vikar Matej, ki je bil doma odmaševal še pred dnem, je duhovskemu bratu diakonil pri slovesni maši in mu bral list, kako hvali Sirah Mozesa, ki je bil ljub Bogu, da ga je poveličal sovražnikom v strah in ga počastil pred kralji.
“Zaradi njegove zvestobe in krotkosti ga je posvetil,” je pel gospod Matej, “in ga izvolil izmed vsega človeštva.”
Vikar Jože pa je oznanjal evangelij po Mateju o Jožefu, možu Marijinem, ki je bil pravičen in mu je angel v sanjah govoril:
“Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je namreč spočela, je od svetega Duha.”
Tako sta bila duhovna odda-rovala in sedla nato k mizi. Kljub veselemu dnevu in v sve-sti si božje prijazni in čilega zdravja prijatelja nista bila vesela. Še močno in zdravo vino ju ni hotelo nič kaj ogreti, tako da sta bila skoraj molče poobe-dovala. Tedaj pa sede gospodu Joži kakor snelo z ramen, da je oživel. Kar je prvo spregovoril, je bilo iz Siraha:
“Zaradi zvestobe in krotkosti je Bog blagoslovil Mozesa.” Vikar Matej se je razgibal in vprašal togo:
“Ne misli, da se pačim po tebi. A dejal bi, da sem prav takisto občutil kakor ti, ko sem tako bral zjutraj pri maši.”
Vikarju Joži je hotelo zaigrati hudomušno podsmehljivo ob ustnah. Neredkokrat je očital Mateju, da spakuje njegovo učenost. Zdaj je občutil, da je ura resna in se je premagal.
“Trdiš,” je dejal, “če bo tako, kar nič čudno ne bi bilo in še Mica naša v kuhinji ve, da je sicer za tri kuhala in ne za dva.
F

POSLOPJE NAPRODAJ
z veliko prenovljeno delikatesno trgovino, zgoraj 9-sobno stanovanje, cementna klet, dvojna nadstropna garaža, zaradi bolezni. Idealno za Slovence ali Hrvate
Odprto v soboto in nedeljo, na 1060 E. 71 St.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
C rajnem Luki si mislil, kaj?” “Bog mu daj mir in večno plačilo!” je potrdil Kobljeglav-ski. “Vprašal sem se, Bog naj mi ne sodi, če sem krivično, ali je bil krotak, kakor stoji zapisano, da bodimo, in ga, lej, nisem mogel potrditi, da je bil.”
“Ne, krotak Luka ni bil,” je dejal vikar Jože, “goreč pač in pa vojaški z mečem. Zato pa se mu je tudi zgodilo, kakor se mu je, Bog mu daj nebeško veselje.”
“Po vojaško?” je dvomil nekam gospod Matej. “Ali umiraš po vojaško, če padeš 'med roparje? Neumno, reci, neprevidno.” “Seveda,” je šlo prikrito nekaj vedrega gospodu Joži krog ustnic, ki jih je bil za svoj god skrbneje očedil in obril kot sicer in ni mogel skriti niti najbolj tihe porednosti. “Seveda, če tako presodiš, da je kakor jeri-honski človek med roparje cep-nil pa duhovna mene, levita tebe in še Samarij ca usmiljenega utrpel in bridko pogrešil.” “Kako naj pa govorim in sodim?” je vprašal Kobljeglavski. “Mar ga niso skoraj do golega oplenili? Saj smo čuli takisto.” “Oplenili,” je potrdil vikar Jože navidezno, “oplenili. Kajpada so ga. Vpraša birič, ko
mrtvaka pobira, ali bo za mrličem v jamo vrgel, kar se mu je prstov prijelo, ko je s ceste vzdigoval, če je take vere po vrhu, da gre dela usmiljenja plačati, kakor vsako drugo.” “Vendar ne misliš —,” je vzkliknil gospod Matej, ne da bi dogovoril. Prijatelj mu je padel v besedo:
“Ne mislim, a vem. Najinega prijatelja nimajo roparji na vesti. Žerjava tomajskega je ubila jeza in ugnal en sam.”
“Zdaj boš seveda tega človeka še kar povedal,” je menil pikro in nejeverno vikar Matej.
“Bom ga,” je odgovoril gospod Jože in dvignil roko, kakor za zarotitev; “bom ga, če ga uge-niti ne znaš, Judeža, lovača Jurija, prav tistega, ki ga je rajni kot šolarja ravnal, lasal in k dobremu obračal, poslej pa tako divje gonil in pojal; in nobeno čudno ni, če je potepencu potrpljenje pošlo pa se je, po svoji hudičevi volji zmislil in si dejal, da bo pa kar on prvi udaril, preden bi gospod Luka, lej, da bo že mir dal nadležni birič kraški in pojavi žerjav.”
Gospod Matej je vzdihnil: (Dalje prihodnjič'
Oglašajte v “Amer. Domovini”
crr
Society”
of CT To J°uEr, il eo
\US4
ONE FA1RLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, baskeiball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President.......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary ................... Robeit M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
Poslušajte
AMERIŠKI SLOVENSKI NARODNI PROGRAM
na radio postaji WZAK-FM 93.1 ME
od ponedeljka do petka od 10-N dopoldne
ODDAJO VODI MARJAN KAVGIC The ethnic voice of Northeast Ohio
The Holy Family Society oi the U.S.A. D.S.D. SUPREME BOARD MEETING July 15,1972
The members of the Supreme Board were called for the semiannual meeting this 15th day of July, 1972.
The meeting was called to order by President Joseph Konrad at 11:00 a.m.
President Joseph J. Konrad called on the 1st V-President, Ronald Zefran, to open the meeting with prayers for the living and deceased members of the Holy Family Society of the U.S.A.
At this time, President Joseph J. Konrad called upon the
Recording-Secretary, Joseph L. Drašler to call the roll of Officers of the Supreme Board.
The present members are as follows: President, Joseph J. Konrad; 1st V-President, Ronald Zefran; 2nd V-President, Anna Jerisha; Treasurer, Anton Smrekar; Secretary, Robert M.
Kochevar; Recording-Secretary, Joseph L. Drašler; 1st Trustee, Joseph Sinkovich; 2nd Trustee, Matthew Kochevar; 3rd Trustee, Anthony Tomazin, Jr.
Members absent, Rev. Aloysius Madic and Social Director, Nancy Owen.
A motion was made by Anthony Tomazin, Jr. that since the Secretary, Robert M. Kochevar, has sent a copy of the minutes to each member, that we dispense with reading the minutes of the last Supreme Board Meeting. Seconded by Joseph Sinkovich.
Carried.
President Joseph J. Konrad now called on the 1st Trustee, Joseph Sinkovich for his report.
President Joseph J. Konrad and other members of the Supreme Board:
This morning we were at the Bank for our semi-annual check of the properties of the Holy Family Society of the U.S.A.
To the best of my ability. I can assure the members of the Supreme Board that we have checked our stocks, bonds, checking accounts and other valuable properties of the Society, and I have found everything in excellent order.
Credit must be given to the President, the Treasurer and the Secretary for their very good work.
This is my report to you members.
I thank you.
Joseph Sinkovich,
1st Trustee
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Matthew Kochevar that the report of the 1st Trustee, Joseph Sinkovich be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called on the 2nd Trustee, Matthew Kochevar for his report.
President Joseph Konrad and members of the 'Supreme Board:
I fully agree with the 1st Trustee^ Joseph Sinkovich.
I have also checked with the other members of the Board.
Have checked the stocks, bonds, the checking accounts of the Society and all other valuable properties.
I am happy to inform you that everything we checked thru was in excellent order. I thank you.
Matthew Kochevar,
2nd Trustee
A motion was made by Ronald Zefran and seconded by i Anton Smrekar that the report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called on the 3rd Trustee for his report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
We have spent a great deal of time this morning at the bank. We have checked closely all of the bonds, stocks and checking accounts and other valuable properties of the Society.
Thanks to the President, the Secretary and the Treasurer for their fine work, that we found everything in good order.
I thank you.
Anthony Tomazin, Jr.
3rd Trustee
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anna Jerisha that the report of the 3rd Trustee, Anthony Tomazin, Jr. be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called upon the Treasurer, Anton Smrekar, for his report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
I am very pleased and happy to give you members of the Supreme Board and the members of the Holy Family Society this Financial Report, which is as follows:
First National Bank
Benefit Account ..................... 8,450.50 $ 474,545.
Bonds ................................................. 966,362.72
Stocks — Preferred .................................... 68,308.7
Stocks — Common ....................................... 200,605.22
Certificates of Deposits .............................. 350,000.
Policy Loans ............................................. 25,496^
TOTAL ...............................................$2,085,318.66
LEDGER LIABILITIES
Withholding taxes payable ...............$	914.80
Social Security Tax payable ............. 290.30
Illinois State Tax ...................... (52.78)
Reserve for checks written off .......... 1,945.45
Premium Deposit Fund .................... 1,332.40
$	4,430.18
Total Net Ledger Assets as of
June 30, 1972 ................................... 2,080,888.4»
INCOME FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1972 EXHIBIT 2
INCOME:
Premium Income —r
Life Premiums ...........................$	179,457.04
Accident and Health Premiums ............ 1,344,047.55
TOTAL PREMIUM INCOME ..................................$1,523,504.59
Investment Income —
Interest on Bonds ........................ 32,566.50
Interest on Policy Loans ................. 862.80
Interest on Certificates of Deposit ...... 9,584.33
Dividends — Preferred Stock ............. 906.76
Dividends — Common Stock ................. 820.51 $
ACCRUED INTEREST ON BONDS ..................(-
TOTAL INVESTMENT INCOME .....................$
Other Income —
Profit on Sale — Bonds ...........$	390.82
TOTAL OTHER INCOME ..........................$
INCOME FOR PERIOD ENDED JUNE 30, 1972 ......$1
| \
EXPENSES FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1972 EXHIBIT 3
EXPENSES:
Claims — Death ...................$	11,056.00
Disability Benefits .............. 325.00
Cash Surrenders & Endowments ..... 13,352.49
Claims — Health & Accident ....... 706,891.89
390.82
567,811'°6
TOTAL PAID POLICYHOLDERS ....................$
Commissions Paid —
Policy Fees ......................$	15,427.50
Commissions — Life ............... 47,611.59
73l)625.38
Commissions — Health & Accident
358,806.67
TOTAL COMMISSIONS PAID ............................ $ 421,1
General Expenses Paid —
Rent and Utilities ....................$	18,894.92
Salaries ................................. 95.088.74
Legal Fees ............................... 12,692.13
Medical Fees ............................... 4,502.50
Inspection Reports ......................... 4,231.65
Office Maintenance & Supplies ................ 902.41
Travel ..................................... 4,005.82
Postage, Express, Telegraph & Telephone 10,009.31
Printing ................................. 10,321.68
Promotional .............................. 2,504.(16
Fraternal Activities ..................... 15,813.06
Donations ...................................  60.61
Advertising .................................. 518.70
I. B. M. Service ......................... 24,512.60
Office Equipment ............................. 70,00
Official Publication ......................... 398.80
Dues & Subscriptions ......................... 487.50
Actuarial & Accounting Fees ............... 8,813.65
Insurance ............................. 2,870.001
Rental Post Office Box and
Safe Deposit Box ......................... 78.80
Bank Collection Charges ....................  215.15
Board Meeting and Per Diem ................... 532.20
845.76
TOTAL GENERAL EXPENSES PAID Taxes, Licenses and Fees Paid —
Department of Insurance .........$
O. A. B. Expenses ...............
Director of Labor ...............
Federal Unemployment ............
$ 217,1
525.09
875.00
4,357.70
45.19
114.18
*S 392.6^
TOTAL TAXES, LICENSES & FEES PAID ..............%
...$l,376,388-3°
LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1972
Petty Cash .........................$	300.00
First National Bank
Miscellaneous Account ..........,	465,795.31
TOTAL EXPENSES FOR PERIOD
INCREASE IN LEDGER ASSETS
FOR THE PERIOD ...................$
LEDGER ASSETS AT DEC. 31, 1971 ....
191,«?!* 1,889,466”
LEDGER ASSETS AT JUNE 30, 1972
$2,080,1
This is the Financial Report to you for the last S^X and as I see and feel that the next report to you will better. I thank you.	"
Anton Smrekar,
Treasurer	,econded
A motion was made by Robert M. Kochevar ana urer, by Joseph Sinkovich, that the Financial Report of the Trea Anton Smrekar, be accepted as given. Carried.
(To Be Continued)	_ —