* 124- V Gorici, v četrtek dne 31. oktobra 1907. Ubija trikrat na teden, in sicer 7 torek, Četrtek gototc ob 4. uri popoldne ter atane po poŠti ^jemana aH v Gorioi na dom poSiljana: Tečaj XXXVII. vsa leto . 15 K . 10 , . 5 » posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje fzf5Tn& yrilQg(f:10Bfff6-,n, lota ..Kažipot po Goriškem in Gradilfianskem" in ijlpot po IJaMjatu in kranjskih mestih", dalje dva j^t v I,f« „Vo«Ji wd žrleaiic, paraifeov in postni* flrt" ter masečno prilogo »Slovenski Tehnik". jaroCnino sprejema »pravništvo v Gosposki nlto ... 7 I. nadstn v.. »Goriški Tiskarni« A. jGabjtiM . j4 BsroCiia brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi itt poslanice se raSunijo po Petit-vrst&h &> šiaao 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka inu. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ~~ .. Btilaine in Spisi v ijreaniikera delu BU v vrsta. Za .-tjio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vsa t*, narod, svobodo in napredek i< Dr. K' Lavrii, Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St, 7 v Gorioi v I. nadstj, Z urednikom je mogoc^ govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndhe ter od 5. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do J2, dopolndne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1» upravništvu ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali g!d. J-60.c »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul.,Jollersitzv Nunski ul, Ter. Leban na tekalni Jos • Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopah^čni„ulici,L_MaUussi v uUoi Formicarl^Hovanski v Korenski ulici St. 2L; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni nredmk in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T*l«ion it. 83. Eazmere na reaM ? Borici. Že nekaj let prihajajo sedaj pa sedaj v javnost pritožbe o nenavadnih azmerah na realki v Gorici. Splošno je sicer znano, da naše srednje šole trajno bolujejo na tisti globoki rani, ki se imenuje nemški učni jezik, ki je tuj jezik ogromni večini dijakov. Na goriški realki pa je položaj poostren še na poseben način. Pritožbe se obračajo zlasti zoper nove učne moči, ki postopajo brez ozira na tukajšnje razmere. Odgovornost za to pada na svnatelja, ki najrajši kliče za suplente nemške Tirolee. Seveda iz kakš-,t'ga klerikalnega zavoda mora priti isti, ki je tako srečen, da ga pozove klerikalni nemški ravnatelj. Gospodje, ki prinašajo s seboj omejeno obzorje klerikalne vzgoje, se ne uživijo lahko v »mere nemške šole na Goriškem. Dolžnost ravnateljevabibila, da suplente primerno uvede v tukajšnji delokrog. Toda mož je sam bil že po* rod ponovnim resnim pritožbam ne le naravnost v prizadetih krogih mladine instarišev, ampak tudi v časopisju in v mestnem svetu Goriškem. Tak ravnatelj, ki sam še ni pokazal, da se hoče ali zna uživeti v dolžnosti svojega odgovornega mesta, je menda tem manj voljan ali sposoben, da bi učil svoje tirolske suplente pravilnega postopanja. V letošnjem šolskem letu so se ponovno oglasili italijanski časniki s pritožbami zoper enega izmed novih učiteljev. Ako ravnatelj ne ve, kaj se godi na njegovem zavodu in ga je o tem treba poučiti še le v javnosti, se da to pač težko opravičiti. Tem manj pa, ako kljubu javnemu klicu na pozor vendar Še nič ne ukrene. Vesti v Časopisih so dijaštvo, ki trpi v neopravičljivih razmerah, razburile. Vsak razsoden človek je uvidel, da je treba hitre '» modre odpomoči, sicer zaidejo dijaki na krivo pot samopomoči. Ravnatelj Gassner pa, ki se mu ce more očitati, da sije inteligenca iz njegovega obraza, pa menda ne zna &ko daleč naprej misliti, ali pa ga ve-seli gledati, da mladina zapade kazni a ima o n priliko, da pokaže svojo ki as t in se veseli, kakor tisti brez-5?5než, ki trpinči slabotno nedolžno šival. In res, ko so bili klici po Časnikih °stali brez uspeha, so dijaki sklepali, da ravnatelj odobrava postopanje ^plentovo, in odloČili so se pogumno J* nesrečno samopomoč. Nasledki niso ^ostali. Kakor čujemo, kar de-iul'e disciplinarnih kazni. Mladina trpi, veselje do dete se )l ubiva in značaj kvari, —- glavni kri-*ec pa (baje bivši odgojitelj grofice lontignoso) se zadovoljno šopiri pod V]Šjim pokroviteljstvom, namestu da bi *a poslali tja, kjer bi bil najbolj na ^estu po svojih nagnjenjih in aposob-n08tih, namreč za cerkovnika v *»k&no vas na Tirolskem. »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck *;> pri c. kr. okr. glavarstvu tolminskem o! ječi c. kr. cimentarijski urad razširi tako, Tolminu. Vsled odloka c. kr, namestništ\;; « dne 20. julija t. 1. št. m. 81. 2. naznanjam županstvo, da c, kr. kupčijsko ministerstvo ni ugodilo z odlokom z dne 27. junija t. 1. št. 10908 skupni prošnji županstev Tolminskega političnega okraja za razširjenje tukajšnega merosodnega urada s tem, da bi bil pooblaščen preiskusiti tudi sode, ker za sedaj ustanovitev merosodnega mesta za sode ni potrebna, in ker ni mogoče združiti isto z se- dTlm urad0ln glede m tQ> da nt sposobnega lofala za tako cimentarijo. V slučaju pa, da bi otvoritev nove železniške proge provzro-čila veliko pomnožitev dovožnje vina v Tolminski politični okraj in s tem tvorilo potrebo za merosodno mesto za sode, bi morala občina Tolmin rešiti na zadovoljiv način vprašanje radi sposobnih prostorov. C. kr. okr. glavar, Prinzig 1. r. — Vže lanskega leta zahtevali so organi c. kr. finančne oblasti, da morajo vsi krčmarji in obrtniki, v zmislu postavnih določb na novo premeriti dati vse sode. — Žugali so posameznim z občutljivimi kaznimi in marsikteri je moral tudi kazen plačati. Ko se je pa uvidelo, da ni mogoče tako veliko množino posod, kakor se nahaja na Tolminskem, v kratkem časn v oddaljeno Gorico in nazaj spraviti, opustilo se je nadalje postopauje za eno leto. — Dne 21/10. t. 1. poslalo je c, kr, okr. glavarstvo v Tolminu vsem županstvom sledeče obvestilo: (Konec prih.) Iz cerkljanskega okraja. Občinsko tonite i Cerknem. — (Razglas). C. kr. namestništvo v Trstu je z odlokom z dne 30. avgusta 1907. St. IX.—255/7 -07. razpustilo na podlagi s 9(5. obč. r. občinsko starešinstvo cerkljansko ter se bodo vršile nove volitve v smislu § 21. vol. reda po sledečem redu: III. volilna skupščina voli: V torek, dne 12. novembra 1907. pričenši z izra-vnim davkom 13 K 82 v. — do vštetih 5 K »ravnega davka in v s r e d o, d n e 13. novembra 1907 od 4 K 99 v izravnega davka do najroanjega zneska. Voli se vsaki dan od 9. do 12. ure predpoldan in od 2. do 5. ure popoldan. II. volilne: skupščina voli: V četrtek, dne 14. novembra 1907. od 9. do 12. ure predpoldan, pričenši z davkom 32 K 88 v do Vi K 93 v. I. volilna skupščina voli: V e e t r t e k dne !4, novembra 1907. od 2. do 5. ure popoldan, pričenši a častnimi volilci; potem volijo davkoplačevalci po imeniku do 32 K 90 v izravnega davka. — Vsak volilec voli 10 starešin in o n a m e s t n i k o v. Kdor bi na volišče kasneje došel, kakor bode klican po imeniku, glasoval bode potem, ko bode ves imenik prečitan ter se mora v to zglasiti pri volilni komisgi — Volitve vršile se bodo v dvorani »Gospodarskega doma" v Cerknem hšt. 202 v. I. natstropju. Županstvo ? Cerknem, dne 24. okt. 1907. Upravitelj: A. Kosmač. Iz ajdovskega okraja. k Brulika doilll. — Že leta in leta smo bili popraševani od enega in drugega znanca, ali se kdaj otvori naša Braniška cesta. V odgovor smo djali, upamo da, akoravno ima naša cesta od nje rojstva 1. 1870, svoje domače nasprotnike; ali pri vsem tem krutem na-sprotstvu smo imeli v svoji,sredi interesant-aega moža, ki ni odjenjaj, da se mu je v letošnjem poletju posrečilo, da je cesto s koncem junija otvoril skozi in skozi ter zvezal goriško in kranjsko deželo skupno. Otvoritev naše ceste nas je jako razveselila, akoravno v t. 1. nismo bili kaj posebno obdarovani s sadnjim pridelkom, da bi ga dovažali na goriški trg, ali hvalefini moramo biti, da smo tako oblagodarjeni z vinsko kapljico, da jo bodemo zamogli dovažati po novi otvorjeni cesti raznim kupcem na postajo v Bihemberg, ker ima isto postaja eno najboljših dovoznih I .......................... j cest (podobno gozdnim kolovozom). Ali pri vsej tej naši splošni radosti o otvoritvi ceste nahajajo se med nami uzorni visoko čislani možje iz slepega ljudstva, katere večuo še ko-kolje po želodcu tako, da še sedaj bi jo radi na veke zatvorili. Vemo pa, da pravo misleči človek kaj takega bi ne verjel, a resnica je: kar navedemo tu le enega takih mož (ako bo potrebno še tudi druge, ki se pod perutmi za sedaj skrivajo) in ta je g. župan Jožef Pavlica v Rikembergu, kateremu možu radi trpežne kolere v želodcu se mu je vse zmešalo ter je postal popolno nervozen, Pred par dnevi bilo nas je več po opravilih v obč. uradu v Gaberji, ter pri tej priliki med drugimi nam je g. župan Kus pokazal neko uradno vabilo (uradno radi tega, ker je bil pečat za strašilo) izdano od županstva v Kihembergu, iz katere pisave (Katzenschrei-berei) se je dalo za silo raztolinačitl, daje g, župan Kus vabyen na neki shod z g. županom iz Itihemberga, Pavlico, da bode posvet, med katere vrste bi se nova braniška cesta uvrstila, ali v onem dopisu je že bila od g. župana Pavlice nasvetovano: med deželne. Prav, g. Pavlica! Blagovolite nam pojasnite, na kateri strani Zak. in ukaz. se nahajajo §§ o deželnih cestah na Primorskem V — Vam g. županu Pavlici svetujemo, potrudite se v svoj občinski urad, poiščite v arhivu letnik 1905., ki se glasi: »Zakonik in Ukaznik št. 21. Zakon z dne 11. oktobra 1905.— Po predlogu deželnega zbora po-knežene Moje grofovine Goriške in Gradiške ukazujem tako le: Braniška cesta od oddelka „Me-sarji" v rihemberski županiji do kranjske meje se proglaša kot skladovna. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve. Dunaj, dne 11. oktobra 1905. Fran Josip s. r. — Bvlandt s. r." Nadalje primite v roke g. župan zakon z dne 21. maja 1894. ter prečitajte §§ 8. 18. 39. in 40. potem boste Vi, g. župan in vsi vaši kolegi, gg. udje cest. odbora za Ajdovski okraj, vedeli, iz katerega fonda se ima od slej naprej braniška cesta gruščati in vzdrževati. Ako pa nima navedeni zakon nobene veljave, proč tudi z zakonom z dne 12. sept. 1907. z št. 32. o novi volilni reformi za de-želnozborske volitve. Sramota Vas bodi, gosp. župan Pavlica, ki še vedno s svojo prefrigano zvitostjo in s kruto sebičnostjo do nas naseljencev braniške doline slepite vse ude novo izvoljenega cestnega odbora, ko se zamore o Vas reči, da ste že tolikrat s slovesno obljubo pred višjim uradniki potrdili, da boste vse po 'zakonih ravnali in zvesto svojemu vladarju služili. Za seuaj amen! Resnicoljubi. Iz goriške okolice. Y ftf|Mt> dne 28. oktobra 1907. Močno je razdražil dopis v BSočia in »Primorcu" prizadete ljudi. Posebno pa Lahe. Na vso moč kričijo in brcajo okoli sebe, Češ komaj se zganemo ali kaj učinimo, že smt :.< eni in obrekovani v naprednih listih. Povemv> vam pa to: Pojdite napravljat take reči v kako laško vas, in potem vas pustimo pri miru. Tnkaf pri nas pa v Podgori vam nikdar ne bodemo mirovali. Še predolgo smo zaspali z dopisom, ker ste nas v delu prekosili. — Širni svet naj zve, ^da sadovi nenfirodne organizacije v Pod- . gori so dozoreli popolnoma. Namreč da vsa stvar je uravnana, in da slovenski mladeniči pridno zahajajo k laSkemu petju. Torej propadli so, obsodimo jih mi, obsodi naj ves slovenski svet odpadnike naroda. Da bi le njih sledovi izostali. Kdo je njih voditelj ? Ta je neki zagrizenec iz nižje Furlanlje, kateri povzdiguje Italijo v deveta nebesa, pa vendar, kakor pravijo, se prav dobro počuti v državni službi avstrijski. Spominjamo se Se, kako je neko slovensko deklico javno osramotil, da je reva skoro omedlela. Zmerjal jo je na najpodlejSi način s »scava sporka". ¦ Tudi je v laški kavarni slovenskim mladeničem s samokresom pretil, (Vse lahko s pri--g čami dokažemo). Torej tega ste si izbrali, S slovenski mladeniči, za učitelja. Ta naj vas 3 uči mile narodne pesmi. Mladeniči! uprizorili ste škandal, laorda ste ^e premladi in neizkušeni, zato svetujemo vam, da zapustite tega sramotilca vaših in naših deklet, naj deli svojo kulturo med svoje. Ne dajte se zapeljati sladkim besedam, ker navadno za ovco tiči volk. In slednjič obiskujte raji narodne gostilne kakor druge. Kokošje titilai t M*L - Kakih 10 let že se vršijo v Vrtojbi kokošje tatvine, ne da bi bilo mogoče kokošarje vjeti. Končno seje posrečilo orožniškemu postajevodji g. F a t u r j u, tem tatvinam na sled priti, na kar je Ivana Mermoljo in Josipa Donatellija aretoval. — Pri tatvini je bilo več fantov udeleženih, kateri so skupno imeli v hiši Mermolje kokošje gostije. — Samo v teku leta 1906. je zmanjkalo 80—100 kokoši, oziroma piščance?. — Prebivalstvo je jako veselo, da se je prišlo tem tatvinam na sled, katere so jim skozi toliko let belile glavo z vprašanjem: Ali so lisice ali tatovi? No sedaj se že ve, ker onih dveh aretirancev nočejo spustiti. Iz bovškega okraja. Občinske volitve i Bovcu dne «28. in 29. t. m. so skončale tako-le: III. razred 116 naprednih glasov, 89 klerikalnih; II. razred 43 naprednih, 52 klerikalnih; I. razred 17 naprednih, O klerikalnih. Naprednjaki so zmagali torej v tretjem in prvem razredu. Bovški trg se je opral klerikalcev. Tako je prav, tako naprej! Samo „Templer* in „Styriatt . vrelec sta kot rogaška kisla • voda postavno zavarovana. Vsi drugi izdelki, ki nosijo znak »Templer — ali ,jStyriaa vrelec ter so kot »Boitscher* v prometu naj se zavrnejo Deželno oskrtništvo vrelec v Rogaški Slatini. Domače vesti. Slovensko gledališča i fierlcl. — 9. predstava. — V nedeljo dne 3. novembra t. 1. se uprizori v ^Trgovskem Domu" novitetal Prvi! Burka v 3. dejanjih. — Spisal Avgust Neid-hardt. — Prevela M. Govdk^rjeva. Gostuje dramatično društvo iz Trsta. Osebe: Anton Platnar, tovarnar Verov-Šek; Bozalija, njegova žena Pnceljnova; Eva, Platnarjevn hči iz prvega zakona Gar-vas o v a; Fran, Rozalijin sin iz prvega zakona, Viktor; Josip Rotman, njegov prijatelj, |Lesič; Eozika, služkinja, Janova; William Smith, Zvez dan; SalomonSchwimer, agent, Veble; Detektiv (0 p a šič. Režiser: Anton Verovšek. Dejanje se vrši v velikem mestu v sedanjem času. I Cene prostorom«. Pritličje: Fotelji 3 K., sedeži I,—IV. vrste 2 K., sedeži V.—VIII. vrste 1 K 50 v. Balkon: Sedeži I. vrste 2 K., II. vrste 1 K 50 v., stojišča 80 v. Djjaki in vojaki do narednika 50 v. Začetek ob 8. uri zvečer. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini %. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu8. „Narodna Prosveta" v Gorici; P. R. gg. luročllken! — Vse one gg. naročnike, ki še niso plačali naročnine, opozarjamo, da imamo le še dva meseca do novega leta. Prosimo torej, da nam v najkrajšem času dopošljejo naročnino. Ni Skupno delo! — Težki časi so prišli nad goriške Slovence. Prinesla jih. je v deželo popustljiva in izdajska klerikalna politika. Samo klerikalci so zmožni sprejeti tako krivičen volilni red, samo klerikalci 30 sposobni zanemariti se tako daleč, d* dobijo Lahi z lahkoto laško trgovsko jp)p y Gorici; to je šolo, za katero daje prfywyek, Jn sicer velik, vsako leto tudi dežela. Tako mora plačevati Slovenec tudi za laško trgovsko šolo, dasi nima nič od nje. Prispeva tudi trgovsko-oSrtna zbornica, dasi nima slovenski obrtnik in trgovec nič od nje. Slovenec, plačuj in molči 1 Tega gesla se držijo Lahi, iu slovenski klerikalci prikimujejo.... Bližajo se deželnozborske volitve. Tu je čas, da se pošteno pomete s slovenskimi klerikalnimi kimovci ter se jih. vrže med staro šaro. Klerikalna stranka se pripravlja na volitve ter računa natanko, koliko moči ima v sebi. Kaj je treba storiti torej proti tej stranki, ki osrečava goriške Slovence le z novimi davki, ki nas meče pod laško peto ter pozablja popolno na našo zahtevo po jednakopravnosti ter po onem stališču, ki nam gre po našem številu in naši moči v deželi ? Pač le to, da seTfreba^zdrtSitrv dolp falanlp, zeiiiniti ter iti skupno v boj proti skupnemu sovragu! Kdor tukaj deli in cepi, ta vrši grdo protislovensko delo, ša dela proti napredku goriških Slovencev ter naravnost pomaga klerikalcem do novih zmag. V takem političnem boju, kakoršen imamo biti sedaj ob bližajočih se deželnozborskih volitvah, morajo odpasti vse malenkostne osebnosti, vsi nepomembni obziri, vsaka nezadovoljnost, pred očmi moramo imeti le cilj, skupen cilj! M je stranke na svetu, v kateri bi ne našel dlakocepec kake reči, ob katero se spotakne; tudi v klerikalni stranki so ljudje, ki niso zadovoljni — ali pri volitvah nastopajo kakor en mož. Tako morajo storiti tudi vsi neklerikalei, ako hočejo doseči vspehov. Ako ne krenejo na to pot, ne bonikakega dobrega rezultata — tri-umfirati pa morajo klerikalci. Ponovno kličemo v pomislek vse to vsem onim goriškim Slovencem, ki vidijo jasno, kako je potreba novih, krepkih, odločnih močij v deželni hiši od slovenske strani, kajti če pojdemo po starem naprej, bomo drli vedno globokeje v laško sužnjost,... Smrtna SlbSa. — Danes zjutraj je umrl po dolgi bolezni g. Karol Čufer, kleparski mojster v Gorici. Pogreb bode v petek ob 1. uri popoldne. Preostalim naše sožalje! Družba sv. Cirili In Metoda v LJubljani naznanja, da so naročili nadalje računske, oziroma gostiloičarske listke sledeče tvrdke: Hotel Lloyd, Ljubljana; Anton Babnik, restavracija pri »Treh Kronah", Trst; — Darovin Lesjak, Ruše; restavracija „pri Lipi", Ljubljana; ^ Franc Žniderčič, Sapjane; - restavracija „pri Roži", Ljubljana; —hotel Vega", Šiška; — Fran Novak, hotel Ilirija, Ljubljana; — restavracija »Narodni Dom", Ljubljana; — Alojzij Pavlin, Podbrezje; — „Nepoznanu, Ljubljana; — hotel južni kolodvor Seidel, Ljubljana. Pričakujemo novih odjemalcev iz Ljubljano pa tudi iz drugih ki-ajs/ kakor Trst, Gorica, Celje, Kranj, Novomesto, Krško itd. Koncert pevskega In glasbenega društvi v Gorici dne 26. t. m. je bil lep uspeh. Tesno skoraj smo čakali, kako nastopi pevski zbor poleg anega najslavnejšega glasbenega umetnika. — Izvajanje „LjubiceB Antona Foersterja po polnem zboru moral je zadovoljiti vsakega. Umetnik sam izrazil se je o skladbi, kakor o izvajanju samem najlaskavejše. Pevski zbor si je bil svest težke naloge, zato je naj-pozornejše sledil izbornemu vodstvu svojega pevovodje g. Josipa Michla. Izvajanje „ Ljubice" je pač najboljši dosedanji nastop zbora pevskega in glasbenega društva. Hibe bile so pač tako malenkostne, kakor jih pozoren poznavalec zasledi tudi pri umetniških zborih. Pelo se je v najtočnejšem ritmu, pravilno ia z izrazito dinamiko v kipečem crescendo in do diha pojemajočem piano, z lepim prednafia-njem. Vsak glas dvigal se je na svojem mesto, lepo tenor v zvonovih, alt zlit kakor v en sonoren glas. Pevsko in glasbeno društvo je dokazalo, da sme nastopiti i v okviru koncerta, na katerem svira Ondfiček. Domače slovensko občinstvo jez obilnim aplavzom priznavalo lep uspeh, nemško in laško, dasi maloštevilno a izbrano občinstvo, bilo pa je naravnost presenečeno. Josip Famčra, ki že 6 let spremlja mojstra Ondfička — kazal se je imenitnega virtuoza na klavirju. „Pesni zimskih noči" enega novejših skladateljev čeških Vitčzsiava Novak-a so polne lepot in tehničnih težkoč, posebno kar se tiče ritma in preciznosti tonov. Famera zmagal jih je s tako labkočo, da jih marsikateri sluSalec skoro ni zasledil. Rajanje karnevalske noči in krik petelina z najtežjimi prijemi, podal je s polno čistoto, pozornega slušalca so prečudni zvoki kar mamili. Ta komad je bil nov ne le za naše malo slovensko občinstvo, nov v pravem pomenu besede, ker zahteva vladanje najmo- dernejše klavirske tehnike in izraža najmodernejšo glasbo. Lep in težak je bil drugi njegov komad Balakirevljev Jsmael", kojega je Famera enako mojstersko izvajal. Občinstvo je mladega umetnika burno priznavalo. O mojstru Ondričku ne moremo nego ponavljati splošno sodbo celega muzikalnega sveta. Ein Kunstler und Virtuoz in seiner ganzen Uni-versalitat, umetnik in virtuoz v celi svoji ve-soljnosti, pravijo najstrožji nemški kritiki; sublime! un miracoloso artista! priznavajo razvajeni Italijani; voila un triomph! vskliknil je najbolj izbrani umetniški svet Pariški; the most gifted end accomplished violinist, naj nadarjeniši in popolniši goslar, trdijo Angleži. Mojster Ondriček je sviral tri komade — vse nove. Vabljen je bil po pevskem in glasbenem društvu, narodno-kulturni slovenski postojanki na jugu, ne po navalnem imprešario, zato hotel je 3 programom podajati komade slovanske glasbe, se izkazati poleg virtuoza i kot komponista ter podajati kompozicije, ki imajo po svoji vsebini — in ne le po virtuoziteti, kojo zahtevajo — vrednost. Mojster Ondfiček, misleč, da igra glasbenemu razumništvu, ki hoče poleg virtuoza uživati i kompozicijo — izbral si je komade za koncert v Gorici. Pevsko in glasbeno društvo z zadoščenjem uvažuje nastop mojstra Ondftčka, ki ni iskal le vnanjega efekta. Kedor je hotel mojstra Ondfička soboto zvečer razumeti, zamisliti se je moral v kompozicijo, potem vedel je tudi, kaj je umetnik podajal. Mojster Ondfiček, dasi ima tridesetletno dobo fenomenalnih uspehov za seboj, še vedno stalno napreduje bogateč na vsebini, a ne upoštevajoč želje občinstva po efektih. Žab da ga morda občinstvo v tem ni docela razumelo, posebno po nastopih Kubelikovih in Kocijanovib. No, ako je občinstvo želelo mojstra slišati v teh smereh, ni imelo pozabiti konven-cijonelnega aplavzn. Ako je umetnika toplo pozdravilo, se mu po nastopu burno zahvalilo, lahko je tudi z novim aplavzom izrazilo željo slišati umetnika Še, in gotovo bi se prepričalo, da zna Ondfiček izvajati čudezuo močne glasove v adaggio. Ondfiček je vsekakor pokazal — da je »umetnik in virtuoz in komponist polne univerzalnosti". Pevsko in glasbeno društvo storilo je prav, da je vabilo nemško in laško občinstvo v Gorici v njih jeziku. — Storiti je moralo to dosledno, ker i Slovenci ob nastopu raznih umetnikov odločno zahtevamo, da se poleg nemških ali laških vabil razpošiljajo i v našem jeziku. Vabilo pa je lahke v zavesti in s ponosom inorodno občinstvo, ker ve, da danes prednjači na polju petja po lastni moči. Moramo pa po drugi strani tudi pribiti, da se je izbrano nemško občinstvo odzvalo vabilu, da so prihiteli poslušat slavnega umetnika iz Tolmina, Kanala in Ajdovščine in goriške ckoliee, da pa je velik del goriške slovenske inteligence ostal doma, svest si stališča, da je pevsko in glasbeno društvo 50 let prezgodaj nastopilo — ali pa da so oni še 50 let za nami. Na koncertu pa smo z zadoščenjem opazili c. kr. okr. glavarja grofa Attemaa s soprogo ter predsednika c. kr. okrožnega sodišča g. Cazafura in c. kr. drž. pravdnika g. Jegliča s soprogo. Šlrltt »SOČO" In »PriBorci". — Napredno časopisje je še vedno premalo razširjeno po naši deželi. „Soča* in »Primorec" imata še vedno premalo naročnikov. Le poglejmo klerikalce, kako uvažujejo moč časnikarstva in kako širijo svoje Časopisje. Naj bodo za vzgled naprednim mladeničem in možem, kako treba širiti časopisje. Moč časopisja je velika, zato pa, rodoljubi, širite „SočoB in „Pri-morca" po celi deželi. — Nasprotniki imajo za svoje glavno orožje — laž, mi pa r e s n i c o in borimo se za to, da se dokopljemo Slovenci na Goriškem kedaj do ravnopravnosti in po tej do boljših časov 1 Rodoljubi, naprednjaki, delujte ter pomagajte širiti povsodi „Sočoa in ^Primorca"! Zahtevajte povsodi naše napredne liste! Bonji proti preraeščenju slov. mikega včltiipča I 6orlCO. — Deputacija tržaškega laškega učiteljskega društva se je predstavila namestniku z zahtevo, da se slov. moško učiteljišče ne sme premestiti iz Kopra v — Gorico, Kakor pišejo laški listi, je baje namestnik pripoznal čutstva Lahov proti premeščenju ter celo obljubil posredovanje pri Slovencih, da bi prišlo učiteljišče v kak slovenski kraji! Tiste tržaške učitelje sploh njč ne briga slov. učiteljišče — kar se pa tiče kraja, je naše splošno stališče znano: v Gorico mora priti učiteljišče in nikamor dru- gam! Vsak drug slovenski okraj b' odbil ogorčeno vsakatero mešet * renje. Vlada in Lahi poznajo tako naše od. ločno stališče! TrgOVSkO ŠOlO v Gorici imamo — pa „e-veda laško! Imenovani so tudi že vodja i učitelji: vodja je Avgust Vierthaler iz Trsta profesor na trgovski akademiji, učitelji: Mario^ Kurschen, R. Zerquenik, E.Jordan, G.Deutach-manu za nemščino in g. Kraševec za slovenščino. — Tako se bodo Lahi izobraževali trgovsko — Slovenci bomo gledali pa v zrak I Slava dičnomu Gregorčiču, ki je odklonil vsako potezanje za trgovsko šolo s slovenskim iu laškim učnim jezikom! Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi Se veliko število novih, krasnih sprejemnic. % temi sprejemnicami je olajšano nabiranje udov-nstanovnikov, letnikov in podpornikov. Priporočamo vnovič rodoljubom, posebno po po-družnicam, da sredstvom teh sprejemnic pridobivajo družbi novih članov in gmotnih virov dohodkov. Cena sprejemnici je 2 h. -. Glede nabiralnikov sporočamo cenjenim nt-ročnikom, da bi po dogovoru morali biti tu uže pred osmimi tedni. Družba je sicer prejela račun pred tremi tedni, nabiralnikov pa ni še navzlic urgiranju. Kadar jih družba prejme, razpošlje jih naročnikom nemudoma. NlČUfNS Stvari Z realki. — Vse vre in kipi med dijaki In skoro bo ogorčenost vski-pela — v splošen štrajk. Prišel je v našo Gorico čuden German, Brechler po imenu, in postavili so ga za prof. opisovalne geometrije na realko. — Ta človek ne razlaga nič, zahteva vse; uvedel je popolnoma novo metodo, dijakom v strah, starišem v žalost Izvanredno je strog, postopa z dijaki brez razlike kot z živallmi. Ta In vse polno drugih vzrokov so dovedli do tega, da so dijaki skrajno ogorčeni in bati se je — katastrofe. — V tej skrajni ogorčenosti so dijaki priredili demonstracije. Dvakrat po dokončanem šolskem poduku so priredili dijaki brez izjeme pred realko tako žvižganje iti obupno kričanje, da se je ta krik razlegal daleč čez Corso na javni vrt in po ulici Morelli. Le en drastičen izgled pretirane strogosti: V soboto, 26. vinotoka 1907: IV. razred. Med poukom je vprašal dijak Torkar svojega soseda Joos-a; koliko ura da je (seveda na tiho). Profesor Brechler reče Torkarju: „Vi šepetalec, kako se imenujete." Odgovor: »Torkar". Profesor: »Popoldne pridite ob 2 V2; bodete zaprti." Za popoldne sta bila povabljena tudi dijaka Orel in Scubli. Popoldne sta prišla Torkar | in Scubli in sta se sprehajala, ker ni biio še 2 V2, po dvorišču. Nato se prikaže prof. Br. na hodniku. Dijaka gresta takoj gori; pred ko sta došla gori, je bil profesor že v razredu, kjer je nadzoroval dva zaprta šestošolca Arrigler-ja in Barzellini-ja. Nato vstopita dijaka g o log lava. Nato jima reče profesor arogantno: „Gehen sie hi-naus und klopfen sie an, sie Kerl" (ta „Kerl" je bil namenjen prvemu došlecu). Dijaka preplašena sta razumela: „Gelien sie nach Haus". To sta tudi razumela oba že zaprta. Dijaka sta poskakala veselo na dvorišče, kjer sta vzkliknila na dvorišču navzočima dijakoma Zadro in Pascojevič-u: „Profesor nam je odpustil." Nato sta srečala sošolca Orla (ki je torej šel prepozno v „arest") in mu naznanila: „Smo frči". Istotako je sporočil Torkar svojej gospodinji: nProfesor mi je odpustil". Seveda Orel se je vrnil domov! Te se je zgodilo soboto. Ponedeljek je bila sklicana konferenca (ogorčenost dijakov je začela delati prof. skrbi) ki, ne da bi zaslišala vse tri dijake (zaslišan je bil samo Orel), jim naložila kazen: Torkar in Scubli 12 ur karcerja, Orel pa 8 ur. Nadalje jima je bilo sporočeno, da ne smeta prinesti nikake jedi s seboj; le sluga jim prinese kruha*in vode. Le po izrecni prošnji enega dijaka jim je bilo dovoljeno prinesti malenkost s seboj, ali dijaki bodo seveda — preiskani. Karcer ima posledico, da dijak mora plačati polno šolnino. Kam smo prišli radi nemškega klerikalnega profesorja! Tem razmeram mora biti konec. Op°* zarjamo poslance, da se zavzamejo za dijake ter rešijo tukajšnjo realko klerikalne shalio-vlade! Dum »T. Cirila Ia Mltoda je poslal državni poslanec g. Fran Roblek del svojih poslanskih dijet v anesku 200 K. Blagemu rodoljubu izrekamo javno najtoplejšo aahvalo. Flltja I filjaeatprirede- v nedeljo 3. novembra javni ples, V nedeljo nletlaliska predstava v »Trnovskem Domu"! Stilni dobi baje stalno garuizijo: povelj-#o dopolnilnega okraja in 1 batalijon 97. ^polka. Tudi Fazin dobi baje garuizijo. Družita sv. Cirila In Metoda v Ljubljani opo-jjrjB slovenske rodoljube na »narodni ko-,ejj« PopraSevanje po njem je nekoliko zastalo. Rodoljubi, uporabljajte kolek dobro LfflneC, ko ste zalepili list, da ste koristili godnemu obrambenemu dekC**V zalogHmaino* Precejšnje število lepenk, ki naj bi opozarjale Jjrodno občinstvo, kje se prodaja narodni ye]{. NaroČil pričakujemo 1 Odprti lekarfll. — Jutri popoludne bosta idprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kuraer*- „Bralno in petsto društvo" v št. Acdrežu ;rfiredi v nedeljo, dne 24. novembra, veselico ;? zaprtili prostorih g. Lutmana. „GiOBUiV edina raejnarodua postavno do-roljena agencija za potovanje V Trstu. —Ta ,',t 8gencija je ustrojena edino v to svrho, da !:i)di pomoč svakemu potovalcu a posebno h-j^jenikom, da zamorejo lahko potovati preko !r«ta z prvimi društvi, bodi si po morju, aH ;0 suhem na sve strani sveta z majhnim 'joskoni in z zelo dobro hrano in % vestnim ^stopanjem, vsled česar niso isti izpostav-m nepotrebnim stroškom, zgubi časa in irugini mukam, kakor se to vsaki dau več-irat zgodi. Da ta agencija ima v svojem poslu naj-•eatenpje namene, je najboljši dokaz ta, da >Ea od nebenega ne zahteva naprej denarja. Velečastoi gg. župniki, cenjeni gg. učitelji, »se upravne oblastnije in sploh vsaki pošten >i»vek, morejo vsakemu z mirno vestjo priporočiti agencijo „Globus,a prvo svoje Trste, kojn ne izkorišča potnike z nepotrebnimi broški za agente, podagente in druge njih amestaike. Toliko na znanje in ravnjanje gg. poto-fikfm in drugim interesentom. Irgovsko - obrtne in gospodarski vesli, Davka p. ito kuhanji žganja za domačo ribe. liiiančno ministerstvo jo izdalo navodilo, :4) kiiterem se dosedanje določbe o davka prostem kuhanju žganja za domačo rabo v marsikaterem oziru spremenijo in zboljšajo. V navodilu so obseženi tudi razni predpisi in a/Danila, ki so bila sedaj raztresena, tako :a je tu združeno vse, kar treba vedeti glede * ^njenega kuhanja žganja. Navodilo pa se u razpošlje le finančnim stražam, marveč di, kur je popolnoma prav, županstvom, da sorejo vse prizadete podučiti, kaj treba storiti in kako postopati v tej reči. Cena srebra. — Začetkom leta 1907. je dla cena finega srebra v Hamburgu 96 mark a kg. .Meseca septembra je padla cena na ^3 mk, zadnji teden pa na 87*50 mk. Suhih Siil se je letos izvozilo iz Srbije 3,22^.586 kg. Cene so bile od 24—45 dinarjev na 100 kg. PomanJSianfS VlgtDIf. — Osrednji odbor za •sfttvo kmečkih interesov je predložil po-ilMski zbornici nujni predlog gledti pomanj-larjja vagonov za blago na državni železnici, ['¦led česar trpi promet s kmetijskimi pri-I *!ki. Predlog zahteva nujno odpomoč. — Pa ;'*di za prevažanje Ijudjj je vedno pomanjka-: c.;e vngouov. To se občuti močno tudi v uaši ¦šfželi na raznih postajah, ko bašejo ljudi v 'Toiove, da so tam natlačeni kakor sardele • škailjil Tudi v tem oziru treba nujne od-jiomoči- Sletenska rrgevska $@la r LjaMjaiil, — Na- --ai sunister Marchet je obljubil državno sbvencijo v določeni višini za slovensko trg. -o v Ljubljani, čim kaka javna korporacija Izvzame ustanovitev iste. Politični pregled. Poslanska zbiralca. ~ V seji 29 t. m. je fedaljevala zbornica prvo čitanje nagodbe. !$rno je govoril ministerski predsednik, ^jujoč med drugim, da nagodba ni v zvezi J&nnadnim vprašanjem ter da se morejo.re-|4 oduošaji — Bosni in Hercegovini le na ktoelju dogovora med obema državama. Go-'0ril je o konverziji ogrskega bloka itd. ^rahamovič je govoril za nagodbo. Govorili •° Se drugi, med njimi Laginja, rekoč, da z javnopravnega stališča je nagodba nevedna, ker brez pritrditve Hrvatske ni ve-i&vna. Dvomi, da se bo zidala obljubljena Ranica po Belikrajini; hrvatski pos: .nci e odločijo gtede" nagodbe, ko dobe potreba psnila. Udržal je imenoval nagodbo nestvor. •mka je interpeliral glede dogodkov v Čev-Vl» kjer 80 ogrg^i orožniki streljali na ne- dolžne Slovake. Prišlo je pri tem do demonstracij proti Madjarom. Zahradnik je predlagal, naj zbornica izrazi simpatije onim narodom, ki trpe pod pritiskom madjarskega barbarstva. Se zgodi z burnim odobravanjem, O nagodbi jo govoril potem dr. Šusteršič, rekoč, da klub predloge pretrese ter pade potem svojo sodbo. Ugovarjal mu je Tresič, ki je imwMM«taa JtiiM nadomestilo pn?8gi srebra hotela, Ftatavradji ¦L pana^om, foepo- a to.