PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Strettabe Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 5 (13.236)
Trst, sobota, 7. januarja 1989
Varnostni svet OZN tudi včeraj o ameriški sestrelitvi libijskih migov
ZDA prikazujejo sestrelitev kot samoobrambno dejanje
Sovjetski predstavnik v OZN ostro obsodil ameriško vojaško akcijo - V Libiji manifestacije pri kemični tovarni v Rabti - V sredo izredno zasedanje Arabske lige
V Parizu konferenca o kemičnem orožju
^ Parizu se bo danes začela konferenca o uporabi kemičnega orožja. Na njej bo sodelovalo vseh 113 podpisnic Ženevskega protokola iz leta 1925, ki govori o prepovedi uPorabe kemičnega orožja. Na konferenci bodo sprejeli zaključno izjavo, s katero naj bi obsodili vsako uporabo 'ega orožja in potrdili vlogo OZN. Prisotni se bodo tudi avzeii za čim hitrejši začetek pogajanj o kemičnem °zju v Ženevi. V delegaciji SZ in ZDA sta tudi zunanja ministra Ševardnadze in Shultz, ki se bosta jutri sestala, ij® srečanju bo George Shultz skušal prepričati sovjet-j)?ga kolega o upravičenosti nedavne sestrelitve libij-klh migov.	(Telefoto AP)
NEW YORK — Varnostni svet OZN je včeraj nadaljeval razpravo o ameriški sestrelitvi dveh libijskih migov. Kot vse kaže, do formalne obsodbe tega dejanja ne bo prišlo, ker bo Washing-ton izkoristil pravico do veta in tako preprečil -varnostnemu svetu sprejetje kakršne koli odločitve.
Samo zasedanje se je začelo v četrtek zvečer in je bilo prekinjeno po medsebojnih obtožbah med Libijo in ZDA. Pri tem je ameriški delegat v OZN Herbert Okun obtožil libijskega predstavnika, da laže, ker naj bi trdil, da sta bila sestreljena miga neoborožena. Kot dokaz, da libijske trditve niso resnične, so v VVashingtonu objavili fotografije, ki so jih posneli ameriški lovci. Te fotografije naj bi po trditvah iz Pentagona dokazovale, da sta imela miga pod krili rakete zrak-zrak.
V razpravo je včeraj posegel tudi sovjetski predstavnik Belonogov, ki je obsodil ameriško vojaško akcijo in pri tem poudaril, da je nesprejemljiv princip, po katerem lahko letala ene države streljajo na letala druge, če se ta letala v mednarodnem zračnem prostoru približajo na določeno razdaljo. Belonogov je prisotne spomnil, da so Američani pred časom, ko naj bi tudi mislili, da se jim približuje sovražno letalo, sestrelili iransko potniško letalo, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi.
VVashington je včeraj tudi objavil posnetke zračnega spopada med ameriškima F-14 in libij-
skima migoma. Posnetki so izredno nejasni in le proti koncu nekajminutnega posnetka si je od daleč možno predstavljati zadeto letalo. Predvsem pa iz posnetka ni razvidno, da bi imela libijska miga namen napasti ameriški letali, kar v bistvu trdi Pentagon in celotno akcijo prikazuje kot povsem zakonito samoobrambo. Predstavniki ameriških oboroženih sil namreč izjavljajo, da naj bi ameriška pilota začela streljati šele takrat, ko sta opazila, da libijski letali usmerjata svoje rakete proti njima. Da pa ni tako, dokazuje tudi sam posnetek, ki prikazuje enega od migov od zadaj, kar najbrž pomeni, da se je pilot po sestrelitvi prvega miga skušal čim prej umakniti s prizorišča spopada, kar pa mu ni uspelo.
V Libiji je položaj dokaj miren. Polkovnik Gadafi se ne pojavlja v javnosti, niti ni sklical javnih manifestacij. To naj bi bil po mnenju nekaterih znak, da še obstaja možnost za pogajanja in s tem za preprečitev napovedanega ameriškega »kirurgičnega posega« v zloglasni tovarni v Rabti, kjer naj bi proizvajali tudi kemično orožje. V okolici tovarne se tudi nadaljujejo manifestacije, kot poroča libijska tiskovna agencija Džana pa manifestanti izjavljajo, da so za obrambo te tovarne pripravljeni tudi umreti.
Na zahtevo Libije pa se bodo v Tunisu v sredo sestali zunanji ministri arabskih držav na izrednem zasedanju Arabske lige, da bi obravnavali ameriško-libijsko krizo.
Ameriški jumbo: Arafat bo dal »pomembne informacije«
JERUZALEM Atentat na ameriški jumbo, ki je 21. decembra strmoglavil na Škotskem, so skupaj pripravili pripadniki odpadniške palestinske skupine Ahmeda Džibrila in teroristi iz vrst Irske republikanske armade. To trdi izraelski dnevnik The Nation, ki se sklicuje na dobro obveščene kroge v izraelski protiobveščevalni službi. V atentat naj bi bili posredno vpleteni tudi Libija in Sirija. Peklenski stroj, ki je povzročil strmoglavljenje ameriškega jumba, je baje prispel v Frankfurt iz Libije, Džibrilove skrajneže pa naj bi navdihovala Sirija.
Saudski dnevnik Al Medina pa je včeraj zapisal, da je Jaser Arafat že zbral, »pomembne informacije« o atentatu na ameriški jumbo. Te informacije bo vsak čas posredoval vladam raznih držav Zahodne Evrope.
Medtem se je izvedelo, da so se skalili odnosi med Londonom in Prago. Češkoslovaške oblasti baje niso hotele britanskih seznaniti s pošiljkami češkoslovaškega eksploziva semtex bliž-njevzhodnim državam.
Ni enotnosti glede uvedbe večstrankarskega sistema
V okviru predsedstva SZDL razprava o uvedbi strankarskega pluralizma
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Predsedstvo SZDL Slovenije je včeraj skoraj ves dan zavzeto razpravljalo o političnem pluralizmu in njegovih pojavnih oblikah, o spremembah Socialistične zveze in o večstrankarskem sistemu. Razprava je bila plodna, ni pa bila zaključena, saj so se dogovorili za posebno delovno skupino, ki naj izdela predloge, in za konferenco, na kateri bo socialistična zveza vsa ta vprašanja poglobila.
Za razpravo Socialistične zveze je obstajalo upravičeno zanimanje, saj se z njo odpira osnovno vprašanje sodobne slovenske pomladi. Kot dobro izhodišče je služilo uvodno poročilo tajnika SZDL Dušana Semoliča, ki je izhajal iz osnovne programske usmeritve, sprejete že pred letom dni in ki pravi, da gre svoboda trženja z roko v roki s svobodo misli in besede. Prav ta stališča so izziv za Socialistično zvezo, ki mora upoštevati stvarnost in iz nje izhajati.
Semolič je nadaljeval: »Ni dobro sejati iluzije, da le večstrankarski sistem prinaša blagostanje. Premalo je slišati argument, ki bi v tem trenutku opravičeval posejati v slovenski in jugoslovanski prostor nekaj, kar ima svoje korenine v povsem drugačnih družbenih raz-
merah. Uvajanje večstrankarskega sistema bi verjetno zaustavilo nekatere pozitivne procese demokratizacije družbe, ki so najbolj vidni prav v prenovi Zveze komunistov. Verjetno ni prava alternativa, da eno priviligirano elito zamenja druga. Zato je samoupravni politični pluralizem glede na slovenske in jugoslovanske razmere in cilje - stopiti na višjo gospodarsko in kulturno raven - veliko skladnejši in racionalnejši ter mnogo bolj v skladu z našimi zgodovinskimi posebnostmi kot strankarski pluralizem. Ljudje naj se opredeljujejo do konkretnih vprašanj brez strankarske impregnacije.«
V nadaljevanju se je Semolič zavzel za konkurenco programov in ljudi in v tem okviru je treba gledati na ustanavljanje raznih novih zvez in drugih oblik organiziranja. Le-te so legitimne če dosledno spoštujejo jugoslovansko ustavno ureditev in če se opredeljujejo za delovanje znotraj sistema socialističnega samoupravljanja. Nove zveze izražajo pripravljenost delovati v SZDL, vendar ob ohranitvi svoje samostojnosti in ob istočasni zahtevi, da je treba prenoviti SZDL.
SZDL se zastavlja vprašanje njene nadaljnje demokratizacije in za sodobno, učinkovito SZDL bo treba opraviti kar precej nalog. Semolič je v tej zvezi navedel nov statut,
nova pravila, predvsem pa program, ker sedaj ni mogoče več brez lastnega programa, ki naj zamenja program ZK. Važne so volitve in to že sedaj volitve člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Takoj je treba poiskati stvarne možnosti, da se zainteresirani direktno vabijo na seje SZDL, da se v skupščinske organe vključi predstavnik Kmečke zveze in podobno. Razmišljajo o festivalu SZDL, ki naj bi bil 27. aprila, ko bi istočasno praznovali tudi dan vstaje slovenskega naroda. Kot že rečeno, se je razvila živahna razprava, v kateri so se kresala mnenja predvsem okrog političnega in strankarskega pluralizma, saj so nekateri razpravljale! odkrito zahtevali večstrankarski sistem. Mnogo je bilo opreznejših in je prevladovalo mnenje o svobodnem združevanju v okviru obstoječega sistema in avtonomije novih združenj, kot to že velja za Kmečko zvezo. SZDL se torej preoblikuje in raste, pri čemer se je tudi v razpravi pogosto omenjala prvotna ideja Osvobodilne fronte in njena uspešnost.
Na sejo so bili kot aktivni udeleženci že povabljeni predstavniki vseh že ustanovljenih združenj, zvez in organizacij, ki so tudi aktivno posegli v razpravo, čeprav obstoječi statut nekaj takega formalno še ne predvide-
Stmik in veleslalom za SP
Slavje Avstrijcev in Schneiderjeve
□ c n
Smučarski skoki
Holland presenetil na turneji Intersport
□ □ □
Košarka: italijanska A-2 liga
Danes v Vidmu Fantoni-Segafredo
NA 10. STRANI
Sindikalna zveza bo danes določila dan splošne stavke
RIM Sindikalna zveza CG1L, CISL, UIL bo danes določila datum in obliko štiriurne splošne stavke, ki je predvidena ob koncu meseca ali kvečjem v začetku februarja. Vsedržavna tajništva sindikatov so soglasno negativno ocenila zadnji gospodarski manever vlade, vendar si niso še edina glede podlage, na kateri bo temeljila stavka. Glasnik CGIL je prepričan, da ne gre oklicati tako pomembne vsedržavne protestne manifestacije samo zaradi davčne reforme, ki ni v bistvu prinesla nič novega, ampak je samo še povečala že stare krivice. »Platforma« stavke mora zaobjeti tri bistvene probleme, in sicer: gospodarsko in zaposlitveno krizo na Jugu države, velike družbene reforme in prožnejšo, predvsem pa pravičnejšo davčno politiko. CGIL je prepričana, da bo mogoče pravilno usmeriti davčno reformo šele tedaj, ko bosta vsaj deloma rešena ostala dva navedena problema.
Tudi za CISL mora vsedržavni protest zoper davčne krivice temeljiti na točno začrtanih smernicah; sindikat je vladne ukrepe ocenil za
nezadovoljive in deloma zgrešene, ki nikakor ne zadoščajo zahtevam sindikata in poštenih davkoplačevalcev. CISL meni, da je treba desetletne zahteve sindikata po zdravi davčni in plačni politiki enkrat za vselej rešiti. »Če v prihodnjih dneh ne bo prišlo do pozitivnega odziva vlade,« je dejal glasnik CISL, »bo splošna vsedržavna stavka neizbežna.«
Za UIL pa postajajo razhajanja med vlado in sindikatom vse večja in se počasi spreminjajo v boj brez zmagovalca in brez poraženca. Tajnik sindikata Benvenuto je dejal, da obstajajo skupne odgovornosti, ki jih je treba končno razčistiti. »Nesprejemljivo je, da v vladi desna roka ne ve, kaj dela leva,« je dejal Benvenuto nanašajoč se na dogovor med sindikatom, De Mi to, De Miche-lisom in Colombom, o katerem zakladni minister Amato menda ni vedel ničesar. Poleg tega pa UIL meni, da je vlada s tem, da je črtala nekatere ukrepe proti davčnemu grabežu, zagrešila grobo politično napako, na katero bo sindikat reagiral s splošno stavko.
Umrl Hirohito
V starosti 87 let Je včeraj po 105 dneh agonije umrl japonski cesar Hirohito. Na prestolu je bil od leta 1926. Njegovo zdravstveno stanje se je močno poslabšalo 19. septembra lani, ko so ga zaradi raka na pankreasu in dvanajsterniku sprejeli v bolnišnico. Od takrat si ni več opomogel.
Medtem ko je Izrael vedno bolj osamljen in zagrenjen
Arafat žanje nove diplomatske uspehe Zahodna Evropa podpira njegovo politiko
NIKOZIJA — Položaj na širšem bližnjevzhodnem območju je iz dneva v dan bolj dinamičen. Vodja PLO Ja-ser Arafat je po pogovorih v Saudski Arabiji in v Združenih arabskih emiratih včeraj prispel v Aman, kjer je ha-šemitskega suverena seznanil z zadnjimi uspehi palestinske diplomatske pobude. Jordanski kralj Husein je Arafatove napore vsestransko podprl in se zavzel, da bi Palestinci tokrat sami odločali o svoji usodi. Tega mnenja je tudi iraški predsednik Sadam Husein, ki včeraj ni varčeval s kritikami na račun Sirije, Irana in Izraela. Za iraškega predsednika se mora Sirija takoj umakniti iz Libanona in prepustiti Libanoncem, da sami odločajo o svoji usodi, kot naj to velja tudi za Palestince. Husein je še opozoril, da Iran ponovno kopiči čete ob meji, ob tem pa navedel, da se Irak ne bo odpovedal kemičnemu orožju dokler bo Izrael
nadaljeval s proizvodnjo bojnih strupov.
Ob takem razvoju dogodkov je torej Arafat lahko zadovoljen. Med drugim so tako v Parizu kot v Haagu predstavništvom PLO zvišali diplomatski status, kar je seveda sprožilo ostre obsodbe Izraela. Po žolčnem napadu na italijansko politiko izraelski premier Šamir s strahom ugotavlja, da tako politiko zagovarjajo tudi druge članice Evropske skupnosti.
Španija kot predsedujoča v Evropski skupnosti bo gostila v Madridu Ja-sera Arafata. Španski zunanji minister Francisco Fernandez Ordonez pa bo skupaj z grškim ministrom Papuliasom in francoskim ministrom Dumasom 14. in 15. januarja odpotoval v Jeruzalem, da bi izraelske voditelje seznanil s stališči Evropske skupnosti do palestinskega vprašanja in miru na Bližnjem vzhodu.
V obračunavanju med kriminalnimi tolpami je bil ubit neki Izraelec, židovska desnica pa skuša tudi ta umor pripisati Palestincem	(Telefoto AP)
Potonila ladja Kumanovo iz Kotora
KOTOR — Ladja »Kumanovo«, last kotorske Jugooceanije, je včeraj okoli polnoči potonila po trčenju z maroško ladjo Masira. Do trčenja je prišlo 5. januarja ob peti uri, približno 150 navtičnih milj zahodno od Gibraltarja v Atlantskem oceanu. Vseh 35 članov posadke se je rešilo. Iz reševalnih čolnov in splavov so jih rešili pomorci Masire in mornarji ladje Rifer Sea, ki pluje pod karibsko zastavo. Del posadke so prepeljali v Casablanco, drugega pa v Lizbono, njihov prihod v Jugoslavijo pričakujejo danes.
Ladjo »Kumanovo« so pred 24 leti zgradili na Japonskem. Njena nosilnost je bila 39 tisoč ton, plula pa je iz Philadelphie v Kardeljevo. Peljala je premog za potrebe metalurškega kombinata Zenica. Predstavniki Jugooceanije so povedali, da so bile po dosedanjih informacijah vremenske razmere v času trčenja ugodne. Ladja Masira je trčila v krmni del »Kumanova«, zato je voda vdrla v strojnico in vsi poskusi, da bi ladjo rešil, so bili neuspešni.
Dvojni umor kot opomin Grazianovim
NEAPELJ — V zasedi pri Sarnu v bližini Sorrenta sta včeraj umrla brata Mario in Valentino Graziano. Fanta sta bila stara 27 in 21 let, bila pa sta sinova pokojnega Salvatoreja Giulia-na, nečaka Raffaela Pasgualeja Grazia-na, bivšega župana mesteca Ouindici pri Avellinu. Leta 1984 ga je predsednik republike Pertini odstranil, da ne bi ogrožal javne varnosti. Umrla brata sta bila tudi nečaka sedanjega župana malega irpinskega središča.
Skupina plačanih morilcev - najbrž šest oseb na dveh avtomobilih - je streljala na brata Graziano, ki sta sedela v svojem avtomobilu. Preiskovalci menijo, da je dvojni umor najbrž sporočilo, ko že ne opomin, družini, ki dolga leta odloča o političnem življenju v Ouindiciju in tudi v bližnji okolici.
Bivši župan Pasguale Graziano je trenutno na begu, saj so pred kratkim ugotovili, da je v Ouindiciju prišlo do goljufij. Za županstvo sta se potegovali dve mogočni družini, in sicer Graziano vi ter njihovi nasprotniki, ki so se uprli izidu volitev in jih hočejo sedaj razveljaviti.
Tiskovni konferenci radikalnega voditelja Marca Pannelle v Trstu in v Ljubljani
Obrabljena motika Podpora manjšini
TRST — »Doslej smo obdelovali svoj vrtiček z motiko. Sedaj pa je to orodje že obrabljeno in neustrezno. Vrt je veliko večji, predvsem pa je okužen s pesticidi.« Tako je radikalni voditelj Marco Pannella včeraj v Trstu na sedežu časopisne agencije ANSA pojasnil svoje prepričanje, da se mora radikalna stranka razpustiti, njeno vlogo in njeno delo pa mora prevzeti neka druga struktura, ki bo bolje odgovarjala izzivom in potrebam sodobnega sveta.
Radikalni voditelji so sklicali tiskovno konferenco, da bi pojasnili rezultate večdnevnega dela strankinega federalnega sveta, ki je začel svoje zasedanje v Trstu in ga na vabilo predsedstva ZSMS končal v Bohinju. Sploh je bila izkušnja dvodnevnega bivanja v Sloveniji v ospredju Pan-nellovega razmišljanja, ki je pohvalil jugoslovanske novinarje zaradi poudarka, ki so ga dali zasedanju federalnega sveta, obenem pa kritiziral italijanske liste, ki niso, po njegovem mnenju, posvetili radikalcem zadostne pozornosti. Z njemu lastno neskromnostjo se je Pannella pobahal, da so radikalci s svojo iniciativo v teh dneh precej prispevali k razpravi o demokraciji in pluralizmu v Jugos-
laviji in so omogočili, da se je država približala Evropi. In sploh po njego-vih besedah povpraševanje po radikalnosti preplavlja Evropo. Prav zaradi tega stranka razmišlja o svoji razpustitvi, da bi s to svojo žrtvijo, s svojim izpostavljanjem prispevala h graditvi nečesa novega.
O teh vprašanjih bodo radikalci razpravljali na federalnem svetu, ki se bo sestal februarja, in na kongresu, ki bo proti koncu marca, po možnosti v Jugoslaviji ali v kakšni drugi evropski državi, če bi jugoslovanske oblasti vztrajale pri svoji prepovedi.
Navzlic razmišljanju o razpustitvi, pa je federalni svet sklenil, da začne s kampanjo vpisov. V tem okviru je določil tudi članarino: izkaznica radikalne stranke bo stala aktivista 182.500 lir na leto ali 500 lir na dan. In kaj bo če se stranka razpusti, če bodo radikalci obesili motiko na klin, da jo zamenjajo z drugačnim, sodobnemu času ustreznejšim orodjem? Na to vprašanje radikalni voditelji niso odgovorili. Najbrž še vedno krepko držijo toporišče v rokah, saj je konec koncev in prosto po ljudskem pregovoru še vedno boljša motika v rokah kot buldožer v nedorečenih sanjah. (VT)
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bila včeraj izredno dobro obiskana zaključna tiskovna konferenca o večdnevnem skupnem zasedanju slovenskih mladincev in transnacionalnih radikalcev. Predsednik ZSM Slovenije Jože Školč je ob zaključku poudaril, da za vabilom slovenskih mladincev radikalni stranki ne tiči nobena skrivnost. Skupni namen je namreč v emancipaciji političnega obnašanja in razbijanju tabujev. Mladinci se zavzemajo za stik z Evropo, k temu pa lahko pripomore in je pripomogla akcija radikalcev. Obisk radikalcev in korektno poročanje jugoslovanskega tiska sta dokazala, da »česar ne poznamo, sploh ni nevarno za integriteto Jugoslavije«.
Zoran Thaler je nato utemeljil podelitev častnega članstva ZSMS zgodovinskemu voditelju radikalcev Marcu Pannelli. Slednji se je ponovno zavzel za takšno Evropo, ki bo odprta za Jugoslavijo.
Med živahno tiskovno konferenco je naš dopisnik vprašal Pannello, kaj namerava narediti radikalna stranka za zaščito Slovencev v Italiji in ali bo ponovno vložila svoj zakonski predlog. Od slovenskih mladincev pa je želel izvedeti, kakšne stike imajO z zamejskimi mladinci.
Pannella je odgovoril, da vlagajo zakonske osnutke zato, da so sprejeti in nikoli iz oportunističnih ali propagandističnih razlogov. Problem Slovencev v Italiji je pomemben politični problem in radikalci se bodo zavzemali za njegovo rešitev, ne samo v Trstu, temveč tudi v videmski pokrajini, prav tako bodo Ščitili
Italijane v Istri. Bistvo problema je v krepitvi samozavesti, v odporu in premagovanju lažne tržaške bojazni pred »bilingvizmom« in radikalci bodo na prvem mestu v splošni bitki za te cilje.
Predsednik ZSMS Školč pa je (tudi v zvezi s komentarji v Delu) dejal, da mladinci vedno opozarjajo vse svoje goste na nerešena vprašanja zamejskih skupnosti, kar so naredili tudi tokrat. To je problem, ki ga je treba reševati, in evropski okvir nudi boljše možnosti, saj ga postavlja v povsem novo luč. Zoran Thaler pa je dodal, da imajo tesne stike s slovenskimi zamejskimi organizacijami, za kar obstaja posebna koordinacija. Njihov cilj je prenesti napore s področja mednarodnih odnosov na obravnavanje konkretnejših problemov, (bs)
Lovci na arheološke najdbe
Tajski policist straži 1.300 let star nadpražnik, ki bi lahko v kratkem postal tarča lovcev na arheološke najdbe. Pred časom so izginili tudi trije kitajski nagrobni kamni	(Telefoto AP)
Tudi na Hrvaškem ustanavljajo alternativne politične stranke
ZAGREB — V odmevu razgovorov o ustanovitvi slovenske demokratske zveze in razpravo o tem, kaj bi lahko ta zveza pomenila kot temelj nove politične pobude, se je v Zagrebu te dni neuradno izvedelo, da bodo prihodnji teden, v torek, 10. januarja, verjetno ustanovili združenje za jugoslovansko demokratsko pobudo.
Po istih informacijah sta pobudnika za ustanovitev tega združenja prof. Predrag Vranicki in dr. Branko Horvat, kot morebitnega predsednika pa navajajo Predraga Matevljeviča. Ob imenih še nekaterih drugih intelektualcev iz tega okolja, ki imajo tudi širši ugled in med katerimi so Rudi Supek, Ivan Kuvačič, Jovan Mirič, Srdjan Vrcan, Slavko Goldštajn in Rada Ivekovič, omenjajo tudi edini pogoj za včlanjevanje v to združenje. Pristopi lahko vsakdo, ki se ni kompromitiral z nacionalno izključnostjo, nestrpnostjo in šovinizmom, mislijo pa predvsem na hrvatski maspok.
Ker bolj zanesljivih in še posebej uradnih podatkov za zdaj ni, ni jasno, ali bo omenjenemu ustanoviteljskemu zboru pristopil še kdo iz drugih krajev Jugoslavije. (dd)
Uvedba vizumov bi ovirala odnose med SFRJ in Nemčijo
BEOGRAD - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je zunanjemu ministru ZR Nemčije Hansu Dietrichu Genscherju poslal poslanico v zvezi z novico o uvedbi vizumov za jugoslovanske državljane. V njej je Lončar podal jugoslovansko stališče v zvezi s tem vprašanjem in opozoril, da bi vračanje k vizumskemu režimu med državama zaviralo skupni razvoj in doseženo raven medsebojnih odnosov.
Takšen ukrep bi bil po njegovem mnenju tudi v nasprotju s tokovi v sodobnem svetu, še zlasti v mednarodnih odnosih in gotovo ni primeren način za reševanje težav, ki jih občasno povzroča svoboden pretok državljanov, (dd)
Papež Janez Pavel II. sklical izredno sinodo o veri v Afriki
VATIKAN Po daljšem potovanju, ki ga je pred nedavnim opravil v južnih afriških državah, je papež Janez Pavel II. sporočil, da bo sklical izredno sinodo o vprašanju vere v Afriki. Sinoda bo imela seveda nalogo, da preuči zapletena cerkvena vprašanja, ki v Afriki znatno vplivajo na družbo in moralo.
Papež je sporočil vest o sklicanju sinode, ki bo najbrž zadobila obliko pa-nafriškega koncila, med angelovim češčenjem. Mnogi črnski škofje so trdili, da bi morali posvetiti več pozor-
nosti perečim vprašanjem krščanstva v Afriki. Vera je namreč izgubila dobršen del svojega prvotnega sporočila, ker je vsrkala tudi tribalne komponente in druge družbene prvine, ki se največkrat ne skladajo s cerkveno moralo.
Že med svojim pastoralnim obiskom je papež Janez Pavel II. na primer opozoril, da je mnogoženstvo nedopustno, pa čeprav je redno v rabi tudi v tistih predelih, kjer je prebivalstvo sprejelo novo vero.
V Jugoslaviji kroži preveč bankovcev
BEOGRAD Jugoslovanska Narodna banka bo verjetno kmalu izdala bankovec za 100.000 dinarjev, s čimer bi se, kot pričakujejo, zmanjšala količina gotovine v obtoku, saj je trenutno izven trezorja NBJ približno dve milijardi bankovcev in prav toliko kovancev.
Tolikšno število bankovcev bi zadostovalo tudi državam, ki imajo trikrat večji obseg prometa in storitev, kakor jih ima Jugoslavija. Zaradi takšnega stanja, ki je posledica pobesnele inflacije, je vlada skupščini SFRJ poslala osnutek odloka o izdaji bankovca za sto tisoč dinarjev. Pričakujejo, da bodo odločitev sprejeli do konca januarja, tako da bi se bankovec pojavil v obtoku prihodnji mesec. S tem se ne bi le zmanjšalo število bankovcev v obtoku, ampak tudi stroški proizvodnje denarja. Tudi pogoji za delo v gotovinskem prometu bi bili znosnejši. Zaradi velikega števila bankovcev so trezorji preobremenjeni, to pa povzroča velike stroške ne le pri varovanju, ampak tudi pri umiku denarja iz obtoka in pri uničevanju poškodovanih bankovcev. Da so za racionalno in učinkovito opravljanje gotovinskega prometa potrebni tudi bankovci z večjo nominalno vrednostjo, priča tudi praksa številnih držav, v katerih je inflacija skoraj simbolična. Če upoštevamo, da poteka v teh državah promet v glavnem z brezgotovinskimi sredstvi plačevanja, s karticami in čeki, v Jugoslaviji pa obratno pretežno z gotovino je jasno, da je to nujno. Še toliko bolj, ker v ognju inflacije njihova nominalna vrednost naglo kopni. Za primer naj povemo, da je bil v času pobude za izdajo bankovca za 50.000 dinarjev vrednosti ta vreden 105 ameriških dolarjev, zdaj pa je le še 15 dolarjev, (dn)
Ob 15. uri v gledališču Ristori
Jutri v Čedadu Dan emigranta
Na manifestaciji se bo predstavilo tudi Beneško gledališče
ČEDAD — V gledališču Ristori v Čedadu bo jutri že tradicionalni Dan emigranta, ki ga pod pokroviteljstvom čedajske občine prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine. Dan emigranta je osrednja manifestacija Slovencev videmske pokrajine in lepa priložnost povezovanja med tistimi, ki so ostali na rodni zemlji in izseljenci, ki se za božične in novoletne praznike vračajo domov. Predvsem pa je dan boja za jezikovne, kulturne in gospodarske pravice beneških Slovencev. O tej problematiki bo na letošnji manifestaciji (začela se bo ob 15. uri) v imenu vseh slovenskih organizacij govoril Pavel Petričič, svoj pozdrav pa bodo prinesli tudi predstavniki italijanskega političnega življenja in sicer čedajski župan Pascolini ter poslanca Silvana Schiavi Fachin in Gabriele Renzulli. Na prireditvi se bo po dolgem času predstavilo tudi Beneško gledališče s komedijo Preklet Computer. Z glasbo in rezijansko besedo bosta prisotna tudi Silvana Paletti in Rino Chinese.
V lanskem letu 130 milijard lir škode
v kmetijskem sektorju F-JK
VIDEM Deželna uprava bo podpirala proces posodabljanja kmetijskega sektorja, tudi v pričakovanju na leto 1992. Tako je zagotovil deželni odbornik za kmetijstvo Vinicio Turel-lo, ki je obenem ugotavljal, kako so vremenske neprilike v lanskem letu močno prizadele ta sektor. Zračni vrtinec v pordenonski pokrajini in dolgotrajna suša sta namreč povzročila več kot 130 milijard lir škode. Na srečo pa so v nekaterih sektorjih (v mlečni industriji, vinogradništvu, vrtnarstvu in sadjarstvu) dosegli dobre rezultate. Odbornik Turello je tudi poudaril, da je deželna uprava kljub nižjemu finančnemu prilivu v letošnjem proračunu namenila enako vsoto denarja za kmetijstvo (125 milijard lir), kot v lanskem letu, kar po njegovem dokazuje, da sektorju posveča veliko pozornost. Pri tem pa je dodal, da je povpraševanje po finančnih prispevkih mnogo večje od razpoložljivih sredstev, zaradi česar bodo le-ta razdeljena na osnovi prioritetnih lestvic. Deželno ravnateljstvo je že pripravilo osnutek o kriterijih, katerega bo moral sedaj odobriti deželni odbor, za tem pa bosta z njegovo vsebino seznanjene stanovske organizacije in svetovalska komisija.
Ob koncu lanskega leta je deželna uprava, je še dodal odbornik, izbrala nekatere načrte, ki jih bo uresničila v prihodnjih mesecih.
Zimske športne igre A-J v Kranjski gori od 11. do 13. marca
KRANJSKA GORA - »Naredili bomo vse - je izjavil predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj (ki je tudi predsednik organizacijskega odbora iger) - da bi četrte zimske športne igre Alpe-Jadran zadobile poseben pomen in da bi z njimi obogatili naše izkušnje z mladinskimi športnimi igrami mednarodnega značaja«.
To je izjavil v teku zaključnega zasedanja, ki je bilo na Bledu in katerega so se udeležili strokovnjaki in predstavniki dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Na njem so v podrobnostih določili program te športne prireditve, ki bo letos v Kranjski gori, od 11. do 13. marca.
Deželo Furlanijo-Julijsko krajino je na blejskem zasedanju zastopala An-namaria Troiano z oddelka za športno dejavnost, ki deluje v okviru deželne uprave F-JK.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo tekmovanja v slalomu in veleslalomu v Kranjski gori, tekmovanje v' smučarskih poletih na skakalnicah v Planici, smučarji-tekači pa se bodo pomerili na progah v Ratečah. Tekme hokejskega prvenstva bodo glede na visoko število prijavljenih ekip (svojo prisotnost je doslej zagotovilo že deset moštev, verjetno pa je, da se jim bosta pridružili še dve) v športnih palačah na Bledu in na Jesenicah.
Jamarski rekord na Kaninu: 850 metrov v globino
KOPER — Zadnje dni lanskega leta je skupina 15 slovenskih jamarjev na Kaninu pripravila
kluba Dimnice in Kranjčan Igor Potočnik - se je ob pomoči tovarišev spustila 850 metrov globoko v Skalarjevo brezno, kar pomeni rekordno globino na slovenskih tleh (čeprav je to treba še uradno izmeriti).
Jamarja je pri 850 metrih ustavila ožina, sicer bi se lahko spustila še 50 metrov nižje. Vse pa kaže na to, da jama »premore« celo tisoč metrov globine. Začenja se na nadmorski višini 2.300 metrov, nedaleč od planinskega doma Petra Skalarja.
Slovenski jamarji bodo tam ponovno že sredi tega meseca, saj bi radi prodrli do novih rekordnih globin. Nenazadnje je blizu jugoslovanski rekord, ki ga ima kraška jama Brezno na Vjetrenih gorah na Durmitorju (tuji jamarji so ga raziskali do globine 898 metrov), drugi veliki izziv pa je globina tisoč metrov.
S tem bi se slovenski jamarji vpisali v seznam izjemnih jamarskih dosežkov, kakršnih je v svetu le malo.
lep podvig. Dvojica izmed njih Mitja Vezovnik iz koprskeg
zakaj tako?
Pozabljene
Hrastovlje
KOPER Nedavno so člani kor-pskega občinskega izvršnega sveta sprejemali tudi osnutek ureditvenega načrta za značilno istrsko vas Hrastovlje. Ker je šlo za osnutek, ki so ga dali v javno obravnavo, posebne razprave niti ni bilo, vendar pripombe Cirila Koprivca, podpredsednika IS ne gre prezreti.
Opozoril je namreč na to, da se nalilo bliža 13. julij 1990. leta, ko bo v Hrastovljah proslava ,ob 500-letnici hrastoveljskih Iresk.
V zanimivi, z obizdjem obdani cerkvici je namreč 1951. leta slikar Jože Pohlen odkril znamenite freske Janeza iz Kastava, vendar to dragocenost, znamenitost v koprski občini skrbno skrivajo. Na poti iz Istre proti Ljubljani, pa tudi iz Ljubljane proti Istri namreč ni niti enega samega smerokaza, opozorilne table, ki bi popotnike Gabila v ta zanimivi kotiček Slovenske Istre.
Mogoče pa se bo pred proslavo čez Poldrugo leto le našel kdo, ki bi poskrbel tudi za pomembno malenkost -Pokaj opozorilnih tabel, vabil v Hras-tovije. (D. G.)
Nekoliko več možnosti za prenovo Pirana
PIRAN Šele v zadnjem letu ali dveh je prenova zaščitenega zgodovinskega mesta stekla nekoliko hitreje in vse kaže, da bi lahko v naslednjih dveh letih stekla še hitreje. Te dni na primer zaključujejo prenovo četrte faze mestnega predela Zidovski trg, s čimer bodo zaokrožili ta nekakšen »preizkusni model« prenove, s katerim so se v piranski občini sprva manj, potem pa vse bolj uspešno ubadali polnih deset let.
Četrte faze prenove Židovskega trga so se lotili povsem drugače - hiše so tu zrušili do temeljev in zgradili veren posnetek starih hiš. Tako so prenovili še 16 stanovanj in pet poslovnih prostorov. In če so prej potrebovali leta, da so sploh začeli s prenovo prve faze Židovskega trga, so z zadnjo fazo opravili v dobrih osmih mesecih. Aprila lani so zrušili stare hiše in takrat celotno naložbo ocenili na 1,43 milijarde dinarjev, danes bi bil predračun verjetno trikrat višji.
Pomembna poteza pri prenovi (odrazila se bo v prihodnjih letih) je bila gotovo tudi odločitev občinske skupščine, da sprosti prodajo starih stanovanj v družbeni lasti, s čimer bi naj stanovanjska skupnost prišla do potrebnega denarja za prenovo ostalih družbenih objektov (stanovanj). Hkrati pa seveda ob prodaji občinskih stanovanj terja od kupcev tudi, da čimprej poskrbijo za ustrezno prenovo novopridobljenih stanovanjskih površin.
Tako so v piranski občini ustanovili komisijo za odkup stanovanj v lasti občine, ki je v minulem letu prejela 185 prošenj (venomer pa prihajajo še nove) in jih ocenila na osnovi kriterijev, sprejetih na seji občinske skupščine. Ti kriteriji so, na primer, da v občini ne prodajajo stanovanj v hišah na obali, ali na obodih priranskih trgov,
ne prodajajo stanovanj iz tistih hiš, kjer že ni katerega stanovanja v zasebni lasti (v eni hiši naj ne bi na novo ustvarjali različnih lastninskih oblik), prav tako ne prodajajo občinskih hiš s tistih območij, za katera izdelujejo zazidalni načrt, tudi ne prodajajo občinskih stanovanj tistim, ki že imajo kakšno nepremičnino in prav tako ne prodajajo ruševin starih hiš ali gospodarskih poslopij (družbene lastnine), ampak jih prenašajo v sklad stavbnih zemljišč.
Doslej so že izbrali nekaj deset takih (menda 50), ki bi jim lahko prodali družbena stanovanja.
Pri strokovnih službah stanovanjske skupnosti se zavzemajo, da bi uveljavili še dve novosti - da bi smeli prodajati tudi novejša stanovanja (če se izkaže, da se jih ne izplača vzdrževati) in da bi imeli kupci možnost odkupovati ta stanovanja na obroke. In sicer tako, da bi neodplačani del kupnine (najprej bi seveda morali položiti tretjino cene v gotovini) odplačevali vsak mesec z obroki, ki ne bi smeli biti manjši od višine ekonomske stanarine, povišane za 20 odstotkov. Izračunali so že, da bi tako za dvosobno stanovanje morali plačevati vsaj 500 tisočakov mesečno. O vsem tem pa naj bi dokončno odločala skupščina stanovanjske skupnosti. S temi kupninami bi se bili pri stanovanjski skupnosti čez noč sposobni resneje spopasti s prenovo starega mestnega jedra. Nalog, ki čakajo na tem področju, ni malo, če nočejo, da bo staranje mesta hitrejše od prenove. Po četrti fazi Židovskega trga so se že lotili stavbe na obali, v kateri bodo (poleg dela zasebnega gostišča Pavel) še tri stanovanja in ena garsonjera. Za tem pa imajo pripravljene že vse izvedbene načrte za prenovo hiše na Tartinijevem trgu
Letos pvedvideni tudi dve nogometni tekmi z enajsterico iz Barija
45 let medvojne poti NK Hajduk, moštva NOV Jugoslavije
. KOPER — V novem letu 1989 bo preteklo 45 let od ponovnega delovanja NK "Hajduk" kot nogometnega moštva NOV Jugoslavije.
Organizacijski odbor, ki je bil oblikovan v Splitu pri NK "Hajduk" je Podlagal, da se temu pomembnemu jubileju da širši - jugoslovanski pomen ako, da so v organizacijski odbor v Splitu vključili tudi zastopnike Socialiste zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij.
„ Tokrat bodo pomembno obeleževanje prenesli tudi v Italijo, saj se je Hajduk" NOVJ med vojno največ časa zadrževal prav na ozemlju Italije, kler je odigral tudi veliko število nogometnih tekem, od katerih je še poseb-?° pomembna tista, ki so jo odigrali z reprezentanco britanske armade v “ariju 23. septembra 1944. leta pred rekordnim številom ljudi (bilo je več kot °-°00 gledalcev).
Tekma je ostala v trajnem spominu, je predstavljala svojevrsten pojav ^ množičnem obisku ene športne pri-l^eitve v času druge svetovne vojne. a tisoče ranjencev, ki so takrat bili zdravljenju v južni Italiji (skupaj je *° na zdravljenju v zavezniških bol-j^nicah v južni Italiji v letih 1943-, 45 okrog 12.000 ranjenih in bolnih rcev NOVJ, med njimi tudi 2189 in°rcev iz enot NOV in PO Slovenije) (c ^ru9ih borcev NOV Jugoslavije vr ek° Baze v Bariju se je med vojno 2e . 0 v domovino okrog 35.000 oboroži ■ borcev, ki so bili razvrščeni v e dne partizanske brigade in druge 4je°te NOVJ), ki so bili takrat na ome-He*d tekmi v Bariju pa so v nepozab-"Hp. sPominu ostali zvoki naše himne sk J Slovani" in ponosno dviganje za-p0ne nove Jugoslavije, kar se je znova Ovdo na povratni tekmi, ki so jo
odigrali v osvobojenem Splitu 26. decembra 1944. leta. To tekmo so si ogledali tudi številni borci 8. dalmatinskega udarnega korpusa, ki so bili po kninski bitki na počitku v raznih krajih Dalmacije, med njimi tudi borci 3.in 5. prekomorske brigade, 1. tankovske brigade, artilerijske brigade, letalci, pomorščaki in drugi.
Organizacijski odbor je v Splitu sprejel program različnih aktivnosti, ki jih bodo izvajali skozi celo leto 1989 in ki med drugim predvideva tudi dve nogometni tekmi med NK "Hajduk" in FC Bari". Prvo bodo predvidoma odigrali na istem stadionu v Bariju, kot so jo pred 45 leti, in sicer 31. maja 1989, povratno pa v Splitu, ki jo načtrtujejo za mesec september 1989.
V ta namen načrtujejo tudi organizacijo množičnega izleta z ladjami
"Jugolinije" v Bari. V okviru bivanja v Bariju bodo izletniki obiskali spominsko grobnico v Barletti, nekdanje bolnišnice, v katerih so se zdravili naši ranjeni in bolni borci, kraje, v katerih so bile razne enote baze mornarice NOVJ, številna prehodna in druga taborišča, itd.
Organizatorji manifestacije bodo povabili na tekmah v Bariju in v Splitu tudi angleške in jugoslovanske igralce, člane takratnih moštev.
Za razliko od drugih tekem, v katerih je "Hajduk" NOVJ nastopil z novim klubskim simbolom - peterokrako rdečo zvezdo, na omenjenih dveh tekmah je "Hajduk" NOVJ nastopil kot reprezentanca NOV Jugoslavije z zastavo nove Jugoslavije na dresih, ob igranju državne himne "Hej Slovani" in ob ravnopravnem plapolanju britanske in zastave nove Jugoslavije na drogovih, kar je predstavljalo simbol mlade in v borbi ustvarjene Titove Jugoslavije v znanih političnih pogojih kakršni so bili po II. zasedanju AV-NOJ-a, delovanju NKOJ kot začasen vlade, prvega srečanja tovariša Tita s predsednikom britanske vlade Win-stonom Churchillom, itd.
Naj še dodamo, da je organizacijski odbor poskrbel tudi za ponatis dopolnjene knjige "Po medvojnih poteh Hajduka", ki jo je napisal Srečko Este-
Gledalci na nogometni tekmi jugoslovanskih in zavezniških enot, ki je bila
15. maja 1945 v Tržiču
rovič, snemanju dokumentarnega filma "Hajduk v NOVJ", ki ga pripravlja Zastava-film iz Beograda. Pripravljajo tudi snemanje posebne priložnostne TV oddaje o NK "Hajduk", itd.
Pri organizaciji tako zahtevne akcije pa bo organizacijski odbor koristil tudi izkušnje, ki jih imajo ob organizaciji in obisku "Eli Shatt" v Egiptu leta 1984, "Po sledovih narodnoosvobodil-
ne vojne v južni Italiji 1943-1945«, ki je bila leta 1986 in druge podobne akcije.
Organizatorji te prireditve so predlagali Zveznemu odboru ZZB NOV Jugoslavije, da bi prevzel pokroviteljstvo nad jubilejem ob pripombi, da je pokrovitelj prejšnjih prireditev bil vedno tovariš Tito.
ALBERT KLUN
Po sklepu deželnega nadzornega odbora
Bolj otožno vzdušje ob včerajšnjem prazniku
Vsi člani pokrajinskega odbora ostali naenkrat brez resorjev
Sv. trije kralji odeti v sivino
Nad petstrankarsko koalicijo, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, se zgrinjajo čedalje bolj temni oblaki. Zmedi, ki je nastala okrog vprašanja prometa in zaprtja mestnega zgodovinskega jedra, se je včeraj pridružila vest, da je deželni nadzorni odbor razveljavil vse od-borniške funkcije v pokrajinski upravi. Vest o ukrepu, ki se nanaša na znano afero o vprašanju podpredsednika in starejšega odbornika, je odjeknila kot strela z jasnega ter spravila v zadrego upravo in posebno predsednika Crozzolija, ki sedaj formalno odgovarja za vse odborniš-ke resorje. Formalno gledano gre sicer samo za birokratski zaplet, ki pa zna imeti tudi politične posledice na stabilnost petstrankarske koalicije med Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci.
Vsedržavni zakon, ki določa pristojnosti pokrajinske uprave in urejuje njeno delovanje, ne predvideva podpredsedniške funkcije, ampak samo funkcijo starejšega odbornika, ki je torej avtomatično predsednikov namestnik. Tajniki petstrankarske koalicije so se konec poletja sporazumeli, da bo za starejšega odbornika in istočasno za podpredsednika Pokrajine izvoljen republikanec Cervesi. Na pokrajinski seji pa je na volitvah novega odbora (verjetno ob odločilni pomoči MSI) prejel največ glasov demokristjan Can-none, ki je tako po zakonu postal starejši odbornik in Crozzolijev namestnik. Republikanci seveda niso bili s tem zadovoljni in so v skladu s sporazumom med zavezniki zahtevali in dosegli, da še v pričakovanju razpleta dogajanj dodeli njihovemu
Povezava med Katinaro in Drašco
WWF zbira podpise za alternativno traso
Krajevna sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF je v preteklih dneh priredila dobro obiskano javno razpravo o problemu avtocestne povezave med Katinaro in Drašco. Na njej je obnovila svoje kritike o projetku, ki ga je odobrila Tržaška občina, in predlagala bolj varno in za okolje manj bolečo alternativno traso. Za dosego spremembe sprejetega projekta pa so se pri WWF odločili, da bodo zbirali podpise pod peticijo, h kateri sta že pristopili tudi Kmečka zveza in Liga za okolje.
Republikanec Giovanni Cervesi, čigar izvolitev za "političnega" podpredsednika pokrajinske uprave je deželni nadzorni odbor razveljavil
predstavniku Cervesiju politično podpredsedstvo. Crozzoli je to imenovanje vključil v upravni sklep, ki dodeljuje odbornikom posamezne resorje in ga dal v razpravo pokrajinski skupščini, ki ga je brez težav odobrila, deželni nadzorni odbor pa ga je sedaj v celoti razveljavil.
Pokrajinski odborniki so se tako naenkrat znašli brez resorjev, za katere sedaj v celoti odgovarja predsednik. O tem čudnem zapletu se bo
prihodnji teden ukvarjal pokrajinski svet, ki bo moral sedaj v skladu z zakonom ponoviti vsaj izvolitev starejšega odbornika, seveda pod pogojem, da Cannone odstopi in da se KD enkrat za vselej sprijazni, da pripada to mesto republikancem. Afera je vsekakor izbruhnila precej pričakovano, saj so pogajalci sredi poletja zelo dobro vedeli, da Pokrajina po zakonu nima podpredsednika, ampak samo starejšega odbornika. Vseeno pa so vztrajali na tem stališču, morda v upanju, da bo deželni nadzorni odbor, tudi iz političnih vzrokov, zadevo spregledal in prižgal zeleno luč imenovanju novih pokrajinskih odbornikov.
Mestni promet in deželni nadzorni odbor sta torej spravila v težave petstrankarsko zavezništvo, ki kaže prve znake nervoze, čeprav posebno demokristjani trdijo, da gre le za manjša nesoglasja, ki jih ne bo težko premostiti. Najbolj jezni so republikanci in posebno liberalci, ki zahtevajo, da bi za vprašanja mestnega prometa odgovarjal le njihov zastopnik Trauner, medtem ko je za to področje sedaj delno odgovoren tudi odbornik za urbanistiko, socialist Cecchini. Tudi to je vsekakor vprašanje, ki bi ga lahko tajništva strank brez težav rešila že med poletnimi pogajanji za oblikovanje novih odborov na Občini in Pokrajini. V pričakovanju razčiščenja, če bo do njega seveda sploh prišlo, je sedaj vso problematiko mestnega prometa vzel v roke župan Richetti, ki bo na ponedeljkovi odborovi seji v prvi osebi predlagal ukrepe za prometno zaprtje nekaterih ulic v Terezijanski četrti.
Včerajšnji praznik svetih treh kraljev je zaključil razmeroma dolgo obdobje božičnih in novoletnih praznovanj, čeprav bo mesto spet dobilo vsakdanji delovni videz šele v ponedeljek, ko se bodo spet odprle šole in ko se bodo vrnili v Trst tisti številni občani, ki so si privoščili oddih na smučiščih (kjer je pač še bilo kaj snega) in v bolj ali manj oddaljenih leto-viščarskih krajih.
Sicer je bilo včeraj vzdušje v mestu bolj malo praznično, saj je bilo vreme bolj jesensko kot zimsko. Mestne ulice so bile napol prazne, trgovine zaprte, promet je bil redek in tekoč. Veliko bolj živahno je bilo na mejnih prehodih, kjer so se ponekod, še posebno na Fernetičih, ustvarile dolge kolone avtomobilov. Praznični dan je bil na-
mreč kot naročen za nakupe onstran meje, tako da je na stotine Tržačanov kar navalilo na veleblagovnice v neposredni bližini meje. Marsikdo je tudi s pričakovanjem zrl v sivo nebo in upal, da bo zagledal prve kaplje dežja ali snežinke, vendar njegove želje niso bile uslišane. Vremenoslovci napovedujejo že za danes izboljšanje vremena, vendar se tudi oni kdaj pa kdaj zmotijo (tako vsaj upajo ljubitelji smučanja).
Tudi prazničnih prireditev je bilo ob včerajšnjem prazniku bolj malo. Veliko poslušalcev je v jutranjih urah pritegnil poskočni koncert miljske godbe Refolo v Tergesteu, prav tako številni so bili v popoldanskih urah obiskovalci jame pri Briščikih, kjer so speleologi sekcije C Al Alpina delle Giulie spustili v jamo "befano" z darili za najmlajše. Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje pa je za svoje starejše občane priredil "praznik za ostarele" v Vili Prinz. Na prireditvi je nastopil kantavtor Simonetto, ki je v svoj spored vključil predvsem znane pesmi in popevke iz drugega povojnega obdobja in ciganske pesmi.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnji koncert miljske godbe Refolo v galeriji Tergesteo.
• Tržaška občina je na osnovi zakona št. 59 iz leta 1986 o zaščiti in družbeni integraciji prizadetih oseb sprožila nov projekt za delovno usposabljanje handikapiranih. Pobuda je namenjena predvsem civilnim invalidom in predvideva štipendije za tečaje poklicnega usposabljanja. Za prošnje in informacije se zainteresirani lahko obrnejo na VII. oddelek - Socialno skrbstvo Tržaške občine.
Danes ob 17.30 na Borznem trgu
Manifestacija za mir v Sredozemlju
Danes ob 17.30 bo na Borznem trgu manifestacija za mir v Sredozemlju, h kateri so doslej pristopile organizacije ACLI, CGIL, CISL in UIL ter tržaška federacija KPI.
Manifestacija je bila sklicana na osnovi enotne resolucije z naslednjim besedilom:
»Ameriška sestrelitev dveh libijskih lovcev mig predstavlja izredno hudo dejanje in povzroča zaskrbljujoče povečanje napetosti v Sredozemlju. Položaj tvega tako prerasti v novo spiralo nasilja in vojne.
Italija mora dati svoj prispevek k pozitivnim, pogajalskim rešitvam odprtih problemov. Prevladati mora razum. Sredozemlje mora postajati vse bolj morje miru, cvetoč bazen novih izmenjav in nove kooperacije. Mednarodna skupnost pa mora akcije nasilja in slepega maš-
čevanja označiti kot nesprejemljive.
Probleme domnevnega proizvajanja kemičnega orožja v Libiji, odgovornosti za atentat na ameriški jumbo in oživljanja temnih terorističnih naklepov je mogoče in potrebno rešiti s pogajanji, s preiskavami, z nadzorovanjem in s prizadevanji, ki bodo sad nove, široke mednarodne solidarnosti.
Nova faza, ki se je v zadnjih tednih začela z razpoložljivostjo PLO za pogajanja, predstavlja novo upanje za mir in za popuščanje napetosti na bližnjevzhodnem območju. To območje potrebuje zato novo in koherentno razpoložljivost, ne pa ponavljanja stare logike nasilnih dejanj, ki so se že izkazala kot nesposobna za rešitev odprtih problemov na njem.«
Pasolinijeva retrospektiva Cappelle Under-Underground
S prijetnim večerom v Prosvetnem domu zaključena akcija »Kupuj na Opčinah«
» ... Film je govorica, je transnacionalna in transklasična govorica: ko prebivalec Ghane, Američan ali Italijan uporabljajo to govorico, jo uporabljajo na isti način. To je sistem znakov, ki je veljaven za vse narode sveta ... « S tem Pasolinijevim citatom predstavlja Cappella Under-Underground (gre za mladinsko sekcijo znanega tržaškega kinokluba) svojo letošnjo filmsko sezono, ki je v celoti posvečena pesniku, pisatelju, esejistu in filmskemu mojstru Pier Paolu Pasoliniju. 10. januarja bo v kinodvorani Lumiere s projekcijo filma Amore e rabbia - Vangelo '70 startala namreč retrospektiva, ki jo mladi tržaški kinefili posvečajo tragično umrlemu umetniku.
Cappella Under-Underground bo do 15. marca predstavila skoraj vse Paso-linijeve filme. Za uresničitev tega kulturnega projekta so organizatorji morali potrositi precej energij, saj ni beneški bienale, ki je septembra v okviru festivala priredil podobno retrospektivo, dovolil, da bi kopije, ki so jih predstavili v Benetkah, vrteli še v drugih italijanskih mestih (lahko jih vrtijo samo izven Italije). Kopij Pasolinijevih filmov pa je malo in so slabo ohranjene. Cappelli pa je kljub težavam uspelo prirediti skoraj popolno retrospektivo.
V kinu Lumiere bodo ob najavljenih dneh predstavili bolj ali manj znane Pasolinijeve filme, kot so Mamma Roma, Evangelij po Mateju, Teorema, Kralj Ojdip, Medeja, Dekameron in drugi. Skupno bodo prikazali 13 celovečercev, pet krajših filmov in tri epizode iz drugih filmov (te bodo prikazali na sedežu Deželne kinoteke). V Beneški hiši v Miljah bodo 18. februarja otvorili fotografsko razstavo »Pier Paolo Pasolini: 11 lavoro del dnema«. Ob zaključku retrospektive pa bodo 16. marca prikazali film Pasqualeja Misurace Angelus Novus o zadnjem obdobju Pasolinijevega življenja.
Tako kot se je začelo, se je v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek zvečer na družabni prireditvi tudi končalo - veselo, ob dobri večerji, pijači in seveda plesu.
Loterija pod geslom »Kupuj na Opčinah« je torej zaključena. Znane so številke in serije izžrebanih listkov, niso pa znana imena srečnih dobitnikov. Vsaj na družabnem večeru se še nihče ni javil, da je njegov listek med izžrebanimi. In tako so bili ob dodatno zabavo tisti, ki so na tihem upali, da bodo njihovi listki le med izžrebanimi, kot drugi, ki so si samo želeli nove milijonarje ogledati »od blizu«.
Večer je bil kljub temu prijeten in zabava je trajala tja do zgodnjih jutranjih ur. Letos se je v dvorani zbralo nekaj nad 150 gostov. Omejili smo število ljudi, ker jih je bilo lani preveč, so nam povedali organizatorji. Vstop je bil samo z vabili in razen gostov so si udeleženci tudi sami plačali večerjo.
In kakšna je bila večerja? Vsi so rekli odlična. Vsakdo si je izbiral jedi po svojem okusu, vse pa je bilo razstavljeno na dolgih mizah, od koder so natakarji hiteli nosit izbrane dobrote gostom.
Že v veži Prosvetnega doma so goste postregli z dobrimi aperitivi, potem pa je na mizah kraljevalo vino.
Kako ste kaj zadovoljni z letošnjo loterijo, smo povprašali nekatere od članov Združenja »Skupaj na Opčinah«, ki so bili tudi organizatorji te pobude.
»Letos smo razdelili 500.000 listkov, kar je za približno 15 odstotkov več kot lani. Pri akciji je sodelovalo 98 trgovin in drugih podjetij. Med kupci pa niso bili le prebivalci Opčin, temveč so se našemu vabilu "Kupuj na Opčinah" odzvali številni Tržačani in drugi.«
Ker je kupec prejel loterijski listek za vsakih deset tisoč lir, ki jih je potrosil v eni od trgovin, smo takoj izračunali, da je bilo skupno kupčij za kar pet milijard lir. In to res ni od muh.
Akcija »Kupuj na Opčinah - Zlato na Opčinah« se je tokrat začela že sredi oktobra in se je podaljšala tja do konca decembra. Delo in stroški, ki so jih v izvedbo loterije vložili člani, so se torej dobro obrestovali.
Tako smo zadovoljni s to pobudo, so nam povedali nekateri od udeležencev, da že razmišljamo, če bi napravili kaj podobnega tudi v poletnih mesecih, na primer v času, ko je na Opčinah že tradicionalni Tabor. Zaenkrat so to le želje. Toda, ker so loterije v vse večjem porastu, ni rečeno, da bi tudi tu pri nas ne zrasla še kakšna nova.
Pa seveda vso srečo dobitnikom lepih nagrad v zlatih žetonih! (ni)
Celoletna
Mesečna
125.000 lir
16.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□' Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn Zl i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.

Tudi letos beli vlak
Jutri bo iz tržaške železniške postaje spet odpotoval beli vlak, ki bo mlade in starejše navdušene športnike popeljal na najlepše smučarske terene: Nevejsko sedlo, Ovčjo vas in Trbiž. Ravnateljstvo železnic je v sodelovanju z Avtonomno letoviščar-sko ustanovo sklenilo, da se tudi letos ne bo izneverilo nekajletni tradiciji. Beli vlak bo na izletnike čakal vsako nedeljo od 8. januarja do 12. marca.
Kdor bo odpotoval s Trsta, bo za vozno karto odštel 13.500 lir (otroci bodo plačali 9.200 lir), za Tržičane bo karta stala 11.600 lir (za otroke 7.800 lir), iz Gorice bo potovanje stalo 10.300 lir (za otroke 7.000 lir), iz Vidma pa 8.100 lir (za otroke 5.600 lir). Potniki belega vlaka bodo imeli pravico do raznih oljašav. Predvsem bodo imeli na razpolago avtobus, ki jih bo popeljal od železniške postaje do smučišč, poleg.tega bodo lahko zastonj pustili svojo prtljago v garderobi in bodo lahko že na vlaku po znižani ceni nabavili karto za žičnice in sedežnice. Tisti, ki nimajo lastnih smuči, pa si jih bodo lahko izposodili prav tako po znižani ceni.
Beli vlak bo vsako nedeljo odpotoval iz glavne železniške postaje v Trstu ob 7. uri zjutraj, iz Tržiča ob 7.25, iz Gorice ob 7.45, iz Vidma pa ob 8.16. V Trbiž bo vlak privozil ob 9.43. Smučarji bodo imeli čas do 17.13, ko bo vlak odpotoval iz Trbiža. V Trst bo predvidoma prispel ob 19.59.
Tvoren predlog Koordinacijskega združenja kraških vasi
Kako urediti bivše taborišče
in vojni muzej pri Padričah
Nezaslišano je, kar se dogaja z de Henri-guezovim vojnim muzejem. Njegove resnično edinstvene zbirke starega orožja'in drugega dragocenega zgodovinskega materiala so hudo zanemarjene praktično vse od leta 1974, ko je njihov ustvarjalec umrl v še vedno premalo pojasnjenih okoliščinah, konec lanskega leta pa so povrh tudi formalno ostale brez uprave, saj se je pravno razpustil konzorcij, ki so ga v ta namen ustanovile Občina Trst, Pokrajina Trst, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Tržaška turistična ustanova. A velika škoda je tudi, da je bivše begunsko taborišče pri Padričah, v katerem je zbran dobršen del de Henriguezove zapuščine, slabo izkoriščen praktično vse od leta 1972, ko je odslužilo svojemu prvotnemu namenu, kljub temu da bi ga lahko s pridom uporabljali za krajevne in širše potrebe.
Koordinacijsko združenje kraških vasi (KZKV), ki združuje prebivalce in društva iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč ter od Banov in Ferlugov, namerava konkretno prispevati k rešitvi obeh nakazanih vprašanj. Že pred časom je s pomočjo izvedencev izdelalo načrt za uporabljanje taborišča, zdaj pa je dalo strokovnjakom izdelati še okvirni načrt za dokončno ureditev de Henriguezovega muzeja v istem kompleksu. Kot prvi korak v tej smeri KZKV namerava urediti svoje odnose z lastnikom bivšega taborišča, se pravi z državo. Že dolga leta je dejanski posestnik kompleksa, zdaj pa bo vložilo prošnjo na Finančno upravo v Trstu (Intendenza di finan-za), da bi kompleks dobilo v najem ali ga kako drugače redno prevzelo. Tako je sklenilo vodstvo združenja predsinočnjim, in sicer potem ko je v preteklih dneh že dobilo nekaj pomembnih predhodnih zagotovil, da bi takšen korak ne šel v prazno.
V nasprotju s tem, kar so v zadnjih časih objavljala nekatera tržaška italijanska občila, pa tudi s tem, kar so izjavljali nekateri tukajšnji politični predstavniki, velja poudariti, da KZKV uporablja bivše taborišče pri Padričah
od leta 1973 dalje, se pravi od časa, ko je bilo zapuščeno. Poleg tega je KZKV že večkrat poskušalo urediti svoje odnose z lastnikom. Tako je že leta 1974 zaprosilo pristojno državno upravo, da bi dala vsaj del kompleksa na razpolago krajevnim društvom in organizacijam za športne, kulturne in gospodarske dejavnosti. Prošnjo je ponovilo leta 1985, vendar ni ničesar doseglo tudi zato, ker se je medtem za bivše taborišče začela zanimati tržaška občinska uprava. Poleg tega je od leta 1982 manjši del kompleksa sporazumno s KZKV zasedel de Henriguezov vojni muzej, ki je zaradi ustanovitve Centra za raziskave moral zapustiti zemljišča ob Trbiški cesti. To stanje je bilo potrjeno leta 1986, potem ko je tržaška občinska uprava sklenila s Finančno upravo v Trstu pogodbo za uporabljanje kompleksa.
Da je KZKV zakoniti posestnik bivšega begunskega taborišča, je prišlo jasno do izraza tudi v pravdi, ki jo je oktobra 1987 proti združenju oziroma proti njegovemu predsedniku Karlu Grgiču sprožila tržaška občinska uprava z županom Staffierijem na čelu. Pretor De Simone je namreč julija 1988 zavrnil vse tri obtožbe, po katerih naj bi KZKV motilo občino kot zakonito posestnico.
Seveda pa s tem niso bili urejeni odnosi KZKV z lastnikom, se pravi z državo. In prav to namerava zdaj KZKV storiti. Na četrtkovi seji je njegovo vodstvo odobrilo besedilo prošnje na Finančno upravo, ki ga je pripravil odvetnik Bogdan Berdon. Povedati velja, da se je Berdon dan prej sestal z glavnim tržaškim občinskim odvetnikom Fabbrom, ki mu je v imenu župana Richettija sporočil, da se načelno strinja s tem, da bi KŽKV prevzelo bivše begunsko taborišče, kakor tudi, da bi dalo pobudo za ustanovitev novega konzorcija za upravljanje de Henriguezovega vojnega muzeja. KZKV namerava s svojimi načrti natančneje seznaniti javnost na tiskovni konferenci, ki jo bo verjetno sklicalo že konec prihodnjega tedna.	j^j. g
Sinoči v Kulturnem domu v priredbi G M
Tradicionalni novoletni koncert z orkestrom mariborske Opere
V polni veliki dvorani Kulturnega doma je bil sinoči že tradicionalni novoletni koncert v organizaciji Glasbene matice ter z gmotno pomočjo treh slovenskih denarnih zavodov iz tržaške pokrajine (Tržaške kreditne banke, hranilnic in posojilnic na Opčinah in v Nabrežini). Nastopil je orkester mariborske Opere pod vodstvom Borisa Švare, ki je za to priložnost vključil v svoj program predvsem operno glasbo. Nastopili so tudi znani operni pevci, med katerimi je poseben aplavz žel tržaški rojak, basist Ivan Sancin. Koncert bodo ponovili danes v deželnem avditoriju v Gorici z začetkom ob 20.30.	(Foto Magajna)
Zakaj je zakon dobri dve desetletji tičal v predalu?
Za potrditev osebne identitete zadostuje tudi ustna izjava državljana. Niso torej potrebni najrazličnejši dokumenti oziroma potrdila, kot tista o družinskem stanju, o stalnem bivališču, o državljanstvu, o uživanju političnih pravic, o civilnem stanju, o opravljeni vojaščini, ali pa rojstni, poročni in mrliški listi itd.
Ne, ne gre za kako prijetno vizijo prihodnosti, Pač pa za zakonski predpis, ki je bil sprejet pred natančno 21 leti! Zakon štev. 15 z dne 4, januarja 1968, ki nosi naslov »Norme o administrativni dokumentaciji«, pravi v svojem 2. členu, da lahko osebne Izjave (ali t. i. »autocertificazione«) nadomestijo z9oraj našteta potrdila. Državljan zapiše ali izjavi neposredno javnemu uslužbencu svoje podatke, pod katere se nato podpiše, uslužbenec pa jih overovi.
Taki podatki imajo uradno veljavo, javna administracija pa ima nato nalogo, da jih preveri. In kaj na tak način dosežemo? Veliko: občuten prihranek na času in denarju.
Samo po sebi se po vsem tem vsiljuje vprašanje, čemu v teh 21 letih zakona ni nihče izvajal. »Ker je birokracija počasna in lena,« je v nekem intervjuju izjavila tržaška občinska odbornica za demografsko službo Luisa Nemez in dodala, da je zakon ob koncu lanskega leta s posebno okrožnico priklical k življenju minister za javne uprave in da se ga torej velja držati.
Rekli smo, da bi z izvajanjem-zakona štev. 15 lahko bili v vseh teh dolgih letih prihranili veliko časa, živcev in nenazadnje denarja. In prav ta ugo-
tovitev je napotila komunistično občinsko svetovalko Ester Pacor, da se je s polemičnim vprašanjem o tem, zakaj župan ni izdal preprostega odloka za izvajanje zakona, obrnila na župana samega in na pristojno odbornico ter zahtevala razpravo v občinski skupščini. »Kako more odbornica svetovati državljanom, naj se poslužujejo zakona oziroma okrožnice, ko pa prav občinski uradi še naprej zahtevajo vse omenjene dokumente?« se sprašuje Pa-corjeva v tiskovnem sporočilu in zaključuje, da ne gre le za vprašanje časa, ki ga porabimo čakajoč da pridemo na vrsto v anagrafskih uradih, ampak tudi za neutemeljeni "davek", ki ga moramo plačati občinski administraciji kljub temu da ga ne predvideva noben zakon.
Zakaj je zakon dobri dve desetletji tičal v predalu?
V ponedeljek na DTTZ Žiga Zois dijaki zborujejo
Dijaški predstavniki Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois obveščajo, da bo v ponedeljek, 9. januarja, s pričetkom ob 10. uri dijaško zborovanje. Na dnevnem redu zborovanja bo obravnava problemov, ki onemogočajo reden potek šolskih dejavnosti.
Požar v bivši umobolnici
Moncini zdaj baje čaka na postopek za izgon
Tržaška policija objavila obračun lanskega delovanja
Za Alessandrom Moncinijem se je V Prostranih Združenih državah Amerike skorajda izgubila vsaka sled. Včeraj je bilo namreč nemogoče izvedeti, kje se ločno nahaja in kdaj ga bodo izgnali iz ZDA. Zapor Latuna v El Pasu v Teksasu 1® zapustil v četrtek, ko so ga zvezni ®9enti Službe za priseljenstvo in naturalizacijo (kot se glasi dobeseden prevod Za Immigration and naturalization servi-®e) odpeljali v urade za izgnanstvo, kjer so tudi celice za bivše jetnike, ki jih morajo izgnati iz države.
Funkcionar, ki se ukvarja z njegovim primerom in je v prejšnjih dneh rade volje odgovarjal na vprašanja časnikarjev, je bil včeraj ves dan odsoten, njegovi sodelavci in kolegi pa so znali povedati le lo, da o Monciniju niso slišali nič novega. Moncini je torej po vsej verjetnosti zaprt v celici omenjenega središča. Kot nam je omenil newyorški dopisnik agen-cije ANSA, pa ga verjetno ne bod& iz-
pustili vse do ponedeljka. »Weekend« bo namreč prekrižal račune tržaškemu podjetniku, ki bi se baje rad čimprej vrnil v Trst, da bi obiskal hudo bolno mater. Pred ponedeljkom mu bo namreč zelo težko urediti vse potrebno, saj bodo vsi uradi zaprti, funkcionarji pa si bodo za konec tedna privoščili počitek.
Kaj pa zadržuje Moncinija v ZDA? Res banalna zadeva. Kaže, da morata Moncini in njegov odvetnik razčistiti, kdo bo poravnal stroške za njegov povratek domov: sam Moncini ali ameriške oblasti. Stvari naj bi se zapletle, ker tržaški podjetnik ne zna dovolj angleščine. Ko bi Moncini takoj izjavil, da si bo sam plačal polet iz ZDA, bi ga lahko izpustili že včeraj. Ker pa ni bilo jasno ali želi, da mu potovanje plačajo ameriške oblasti, so ga zadržali. V tem primeru naj bi bila zadeva namreč veliko bolj zapletena, ker bi v El Pasu morali šele začeti postopek za njegov izgon (!).
Tudi za policijo je januar čas obračunov. Tako so na tržaški kvesturi v prejšnjih dneh naredili »inventuro« vseh lanskih uspešnih akcij, hkrati pa so pregledali tudi upravno dejavnost. Iz poročila, ki so ga pripravili za sredstva javnega obveščanja, je razvidno, da je policija tudi lani imela največ opravka z razpečevalci in prodajalci mamil. V lanskem letu so namreč zasegli več kot kilogram mamila, v glavnem kokaina in heroina, uspelo pa jim je tudi odkriti tolpo tatov, ki je bila specializirana v kraji in prodaji velikih avtomobilov, ter tolpo »umetniško« navdahnjenih tatov, ki so kradli v jugoslovanskih cerkvah.
Prvo veliko akcijo so izvedli že januarja, ko so pretrgali mrežo libanonskih in sirijskih razpečevalcev, ki so hoteli ustvariti primerno tržišče na Tržaškem. Tržaški policisti so aretirali štiri osebe, med katerimi je bila tudi
Hud zastoj zaradi lažje nesreče
Ulica Ginnastica se je sinoči spremeni-a v pravo prometno norišnico. Lažja Prometna nesreča, ki je sicer terjala pre-gmotne škode, a ne ranjenih, je na-i e® povzročila polurni zastoj v prome-,P- Čeprav je zastoj trajal sorazmerno , ratko, pa je hupanje nestrpnih
bistov povzročilo precejšnjo zr.-
esrefe je prišlo malo pred 18. uro nžišču med ulicama Ginnastica in |Peus. Kaže, da je renault 4, ki je peljal F?. Ul. Ginnastica, peljal čez križišče gub rdečemu semaforju in na tak način •^c’l v ritmo, ki je pravilno peljal po Ul. rrueus. Hudo poškodovani ritmo je mo-ul odpeljati pajek. Do njegovega priho-a Pa je v Ul. Ginnastica zavladal pravi kaos.
avtomo-zmedo. Do na Ti-
Gre spet za steklo lisico?
Včeraj dopoldne so na Cesti za Bazovico našli še eno poginjeno lisico, ki je po vsej verjetnosti stekla. Ko bi držala domneva uslužbencev občinskega pesjaka, da je žival umrla za steklino, bi to bila 21. stekla lisica v naši pokrajini. Od 20. avgusta do konca lanskega leta so našli namreč 20 steklih lisic (lovski čuvaji so jih lani pobili in pregledali skupno 128).
Poginjeno lisico, ki je ležala ob cestnem robu nasproti kamnoloma Čok, so malo po 10. uri zagledali izletniki, ki so se z avtomobilom peljali proti Bazovici. Ti so takoj poklicali mestne redarje, ki so kmalu prihiteli, a si iz strahu, da je bila žival okužena, niso upali dvigniti lisice. Zato so poklicali uslužbence občinskega pesjaka, ki so previdno odpeljali poginjeno žival.
Uslužbenci pesjaka domnevajo, da je bila lisica stekla, ker na njenem truplu niso našli nobenih ran, ki bi pričale o morebitni nesreči. Zato izključujejo, da jo je podrl kak avtomobil, in menijo, da je poginila zaradi bolezni. Ker se je steklina v naših krajih v zadnjih mesecih znatno razširila, je torej najbolj verjetno, da je bila tudi ta lisica okužena.
Truplo poginjene živali so včeraj poslali v Zavod za živalsko profilakso v Padovo, kjer bodo opravili vse potrebne analize. Za rezultat pa bodo zvedeli šele v torek ali sredo prihodnjega tedna.
ena ženska, in zasegli pol kilograma heroina. Drugo uspešno akcijo so izvedli februarja v sodelovanju z beneško in goriško kvesturo. Takrat so prišli na sled veliki tolpi italijanskih tatov, ki so v največjih italijanskih mestih kradli prestižne in reprezentančne avtomobile ter jih potem ko so ponaredili dokumente, prodajali v tujini. Aretirali so pet oseb in vrnili zakonitim lastnikbm avtomobile, vredne pol milijarde lir.
Tudi sodelovanje z jugoslovansko milico je obrodilo dobre sadove. Junija so namreč odkrili mednarodni promet umetnostnih izdelkov ter jugoslovanskim oblastem vrnili dragocene slike, ikone in druge umetniške predmete velike zgodovinske vrednosti.
Jeseni so bili ponovno na vrsti razpečevalci mamil. Oktobra so namreč agenti letečega oddelka izsledili tri osebe iz Tržiča, ki so razpečevale kokain na Tržaškem. Ob tej priliki so zaplenili 300 gramov najčistejšega kokaina. Novembra pa so z dobro organizirano akcijo in izredno hitrostjo prijeli morilca Marie Angele Lobinu De Vecchis le nekaj ur po umoru.
Zadnjo večjo akcijo so izvedli decembra, ko so prestregli tolpo ponarejevalcev državnih vrednotnic. Vrednost ponarejenih vrednotnic, ki jih je tolpa skušala plasirati v Italiji, se je sukala okrog milijarde lir.
Tržaška policija je v letu 1988 aretirala skupno 263 oseb, sodnim oblastem pa jih je prijavila 2.047. Precej dela je imel tudi urad za tujce, ki je izgnal iz Italije 1.539 tujcev, 528 jih je prijavil sodnim oblastem, izdal pa je tudi 2.269 dovoljenj za bivanje v Italiji-
Upravni oddelek kvesture pa je lani izdal 23.070 potnih listov in 60.300 prepustnic.
Sinoči nekaj po 22. uri je izbruhnil požar v gornjem delu kompleksa bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu. Plameni so zajeli večnadstropno zgradbo, ki stoji nedaleč od vrat, ki gledajo na Ul. Alfonso Valerio, se pravi na cesto, ki iz mestnega središča pelje mimo Nove univerze proti Bazovici oziroma Opčinam. K sreči je zgradba bila prazna, saj so jo nameravali celo porušiti, tako da zaradi požara ni bil nihče v nevarnosti, pa tudi gmotna škoda ne bo kdove kako velika, razen če požar ne bo imel kakega nepredvidljivega razpleta.
Gasilce je poklical na pomoč duhovnik Simeone, ki deluje v kompleksu bivše umobolnice. Gasilci so prišli z več cisternami, v trenutku, ko pišemo, pa niso še povsem ukrotili plamenov. Na kraj požara so prišli tudi karabinjerji in policisti letečega oddelka. Po prvih preiskavah naj bi požar izbruhnil v višjih nadstropjih stavbe, po vsej verjetnosti pa naj bi bil namerno podtaknjen.
Ob izgubi drage mame Štefanije izreka KD Slovan iskreno sožalje Karlu Kalcu in družini.
Ob smrti drage mame Marije iskreno sožalje Francu in Silvani
Ana, Magda in Vojmir
Ob izgubi drage mame Marije Sta-rez izreka TFS Stu ledi globoko sožalje Francu, Silvani in ostalim svojcem.
Iskreno sožalje ob izgubi ljube mame izrekata Silvani
Mariza in Saša z družinama
Po oskrumbah obeležij in smerokazov v naših vaseh
Dovolj je mazaških akcij!
Kot smo včeraj poročali, so se črni mazači v noči od srede na četrtek spravili nad spominska obeležja padlim v boju za svobodo v repentabrski občini in v Križu. Kot kaže slika na levi, so na Repentabru pomazali tudi slovenske krajevne napise na smerokazih in celo na turističnih tablah, v Križu pa je bila tarča njihovega napada
tabla v spomin na Josipa Košuto in Ivana Grudna (na sliki desno), ki so ju nacifašisti usmrtili prav na dan sv. treh kraljev pred 45 leti. Čas bi že bil, da bi pristojni organi napravili konec tem nečednim poslom, ki ne žalijo samo manjšine, ampak tudi demokratična čustva slehernega občana, (foto Magajna)
_________gledališča______________
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAME BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 - predzadnja predstava - bo Komika Teatro predstavil Monico Vitti v delu B. Hechta in C. MacArthurja PRVA STRAN. Režija Giancarlo Sbragia. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 10. do 22. t. m. bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 se bo gledališka skupina Geppyja Gleijesesa predstavila z delom LA PALLA AL PIEDE Georgesa Feydeaua. Režija Armando Pugliese. V glavnih vlogah nastopajo Arnoldo Foa, Geppy Gleijeses, Mila Vannucci in Ma-rilu Prati.
koncerti
Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1988/89 - v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KVARTET - Stelia Doz - sopran, Giorgio Blasco - flavta, Ennio Guerrato - kitara, Patrizia Tassini - harfa. Na sporedu: Sofi-anopulo, Coral, Vidali, Stravinski. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič obvešča, da bo v jutri, 8. t. m., ob 9.30 v prostorih TPPZ seja glavnega odbora.
Slike o proslavi ob 100-letnici Ciril-Metodove šole, ki jih je posnel Mario Magajna so na ogled v Tržaški knjigarni.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L’orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Jack Wallace; ob 23.45 premiera: Sala-am Bombayl, Indija 1988, r. Mira Nair.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. LIoyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 21.45 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La scar-petta e la rosa, (Cenerentola).
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey.
G R ATT ACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III,
pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Bagno di linguas... per cavalli in calore, pom., □ D
VITTORIO VENETO - 16.00, 21.30 L'ul-tima tentazione di Cristo, dram., ZDA 1988, r. Martin Scorsese, i. Willem De-foe.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Sotto il vestito niente II.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 U2 - Rattle and Hum.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Wall Street, i. Michael Douglas.
RADIO - 15.30, 21.30 Peccati del giorno dopo, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Tržaška knjigarna
obvešča
cenjene stranke, da bo
danes, 7. t. m., zaprta zaradi inventure
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarke Adriane CICOGNANI. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 19. januarja.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bodo danes ob 18.00 odprli razstavo kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE v Gorici išče uradnico/ka. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uvoz-izvoz".
APE prodam, skoraj nov, po ugodni ceni. Tel. 824381 - ure delavnice.
PRODAM novo peč na drva ali premog, z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
PRODAM fiat duna 60, eno leto star, me-talizirane barve, z vsemi pripomočki za 8.500.000 lir. Tel. 822728.
PRODAM drva za kurjavo najboljše vrste, po želji tudi suha metrska. Tel. 0481/884161.
PRODAM pando 30 po ugodni ceni. Tel. 229224.
V ČASU marec/april (tri tedne) organiziram potovanje po Tajski po zelo ugodni ceni. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tajska".
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 7. januarja 1989
SVETOSLAV
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 7.52 in zatone ob 15.59.
Jutri, NEDELJA, 8. januarja 1989
BOGOLJUB
PLIMOVANJE DANES: ob 2.51 najnižja -8 cm, ob 8.31 najvišja 49 cm, ob 15.34 najnižja -69 cm, ob 22.21 naj višja 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo,morje skoraj mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. januarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
L argo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar ...... 1315,350 1305.—
Nemška marka........ 735,350 733,500
Francoski frank..... 215,340 214.- -
Holandski florint ... 651,450 650.-
Belgijski frank.....	35,059	34,600
Funt šterling....... 2373,400	2355.—
Irski šterling...... 1966.— 1950.—
Danska krona........ 190,450 188,500
Grška drahma........	8,846	8,300
Kanadski dolar...... 1105,900 1070.—
razne prireditve
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi BOŽIČNI KONCERT jutri, 8. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu in v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Dekanih.
ANPI-VZPI prireja v soboto, 14. januarja, tradicionalno DRUŽABNO VEČERJO. Razne informacije nudi in prijave sprejema pokrajinski sedež VZPI-ANPI -Ul. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12.00 ali pa vaške sekcije VZPI-ANPI.
ZZB - NOV Štorje pri Sežani in VZPI-ANPI Prosek-Kontovel prirejata PROSLAVO OB 45-LETNICI OBEŠANJA 16-LETNEGA PARTIZANA MARJANA ŠTOKE jutri, 8. t. m., ob 10.30 v Štor-jah. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel ter mladinci iz Štorij z recitacijami. Govornika bosta predstavnika ZZB NOV občine Sežana in VZPI-ANPI tržaške pokrajine.
Mladinski dom Boljunec priredi BOŽIČNI KONCERT danes, 7. t. m., ob 20. uri v vaški cerkvi. Nastopajo: domači ženski pevski zbor, zbor s Kolonkovca in zbor od Sv. Antona Novega, vmes bo nagrajevanje ex tempore na božični motiv. Božično misel bo imel prof. Vinko Beli-čič.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, s
sodelovanjem osnovne šole priredi PROSLAVO V SPOMIN PADLIH TOVARIŠEV 10. 1. 1989 ob 20. uri v prosvetni dvorani v Borštu.
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine v jutri, 8. t. m., ob 17. uri gostuje amaterski oder J. Štoka z veseloigro Josipa Tavčarja LOČITEV. Režija Drago Gomp.
Društvo slovenskih izobražencev -
Ulica Donizetti 3 - vabi na prvi večer v letu 1989, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30. Božo Rustja bo predstavil nov roman Alojza Rebule JUTRI ČEZ JORDAN.
Japonski jen ......... 10,487	10.—
Švicarski frank..... 866,280	864.—
Avstrijski šiling... 104,533	104,100
Norveška krona...... 199,900	197,500
Švedska krona....... 213,600	210,500
Portugalski eskudo .	8,943	8,400
Španska peseta ..... 1146,500	1090 —
Avstralski dolar.... 1146,350	1070.—
Jugoslov. dinar ..... —	0,210
ECU................. 1529,300
ZADRUGA DOLINA obvešča cenjene obiskovalce, da ponovno obratuje
ZADRUŽNA GOSTILNA
V DOLINI
nova upravnica MARIJA BANDELJ Odprtje danes, 7. t.m., ob 19 uri
Krznarstvo
PELUCCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost — Modni kroji po ugodnih cenah
menjalnica
5. 1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
MILAN
TRST
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Zimski vozni red vlakov
Velja od 25. septembra 1988 do 27. maja 1989
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.15	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.25	K Portogruaro § (1) (2)
6.50	E Benetke
8.12	H Benetke
8.50	E (Benetke Express) Benetke
9.50	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim * *
12.25	H Benetke
13.45	K Portogruaro §
14.15	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.10	H Benetke
17.28 K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.55	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.53 E (Simplon Express) Mestre-Mi-lan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.30	H Benetke
21.35	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.50	K Portogruaro
7.20	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst)
7.45	K Portogruaro § (2)
8.13	E Rim-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Budim-pešta samo ob četrtkih in sobotah)
8.50	E (Šimplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.20	H Benetke §
10.13	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.13	H Benetke
13.05	K Portogruaro § (1) (2)
13.30	E Milan-Benetke
14.23 H Benetke
15.26	H Benetke
16.20	H Benetke §
17.50	H Benetke	»
19.10	H (Benetke Express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.40	B (Tergeste) Turin-Milan-Me-stre □
23.20	K Benetke 23.49 E Benetke
D. - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
* - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- vozi samo do 22. 12. 1988; od 9. 1.
do 22. 3. 1989 in od 30. 3. do 27. 5. 1989
(2)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-
BUDIMPEŠTA-MOSKVA-
ATENE
Odhodi iz Trsta
9.25	E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Moskva (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi Pariz-Zagreb; spalniki Rim-Budimpešta samo ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah)
13.40	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
20.40	E (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Ate-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene)
Prihodi v Trst
7.27 E (Benetke Express) Atene-Skopj e-Beograd-Lj ubij ana-Opči-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke)
9.35	H Ljubljana-Opčine § (1)
16.28 H Ljubljana-Opčine § (1)
19.23 E (Simplon Express) Moskva-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zag-reb-Pariz; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih)
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8. in 26. 12. 1988; 6.1., 27. 3., 25. 4. in 1. 5. 1989
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.55	H Videm-Trbiž §
7.05	H Videm (1)
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.30	H Videm (1)
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak; B - brzec;
E - ekspresni vlak
17.00	K Videm §
17.40	H Videm-Benetke
18.00	K Videm §
19.37 H Videm
21.05	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
23.15	K Gorica §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (3)
6.30	K Gorica § (1)
7.00	K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
8.45	H (Čsterreich-Italien Express) Munchen-Dunaj-Trbiž-Videm
9.30	H/K Videm § (1)
10.25	H Videm
11.55	K Videm §
14.16	H Videm (1)
15.00	K Videm §
15.35	H Videm §
16.48 H Videm
17.45	K Videm §
18.50	K Videm §
19.42 H Trbiž-Videm
21.12	K Videm §
22.13	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
(3)	- vozi samo na dan po prazniku,
razen 26. 12. 1988; 27. 3. in 1. 5. 1989
Tedenski pregovor:	
Kdor ima ovco rad,	l	<? e
ji ne gleda na volno.	fe y
M?
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 60 leti: 1. 1. 1929 je v Ljubljani začel izhajati mesečnik delavske kulturne in telovadne organizacije Svoboda. Nehal je izhajati decembra 1936.
□	Pred 15 leti: 1. 1. 1974 se je beneško glasilo Matajur preimenovalo v Novi Matajur. .□ Pred 45 leti: 12. 1.1944 je Izvršni odbor OF izdal odlok o ustanovitvi Znanstvenega inštituta.
□	Pred 45 leti: 12. 1. 1944 je bilo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče za osvobojeno in po enotah NOB ter Partizanskih odredov Slovenije kontrolirano ozem-lje.
□	Pred 20 leti: 12. 1. 1969 je društvo Slo-vensko gledališče na občnem zboru sklenilo, da se ustanovi Slovensko stalno gledališče.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v torek, 10. L, ob 19.30: večer samospeva - nastopata mezzosopranistka Dunja Vejzo-vič in pianist Dorde Stanetti (Schumann, Wolf).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 12. L, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solista Suzy'Whang - violina in Drago Golob - oboa, dir. Gyorgy-Gyorivanyi-Rath (Ajdič, Sibe-lius, Wagner, R. Strauss; ponovitev 13. 1.).
Slovenska filharmonija
V	nedeljo, 15. L, ob 11. uri: koncert Komornega ansambla Slove-nicum, solist Stanko Arnold - trobenta, dir. Uroš Lajovic (W. A. Mozart, L. Mozart).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 10. 1., ob 20.30: monografski koncert Gershwinove klavirske glasbe - nastopa pianist Frangois Joel Thiollier.
VIDEM
Gledališče Zanon
Nocoj, 7. L, ob 21. uri: v okviru sezone Contatto Musiča - nastopata Bruno Romani Ottetto in Cojaniz Trombetta Duo (ponovitev 8. L).
LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 7. L, ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. Vladimir Kobler (ponovitev 11. L).
V	torek, 10. 1., ob 19. uri: balet Pesmi ljubezni in smrti (Mahler-Šparemblek).
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 8. L, ob 20.30: rock musical Rocky Horror Show (glasba in besedilo Richard 0'Brian), rež. Andrej Rozman-Roza, nastopajo Marko Derganc, Matic Rozman, Judita Zidar, Vlado Kreslin, Neca Falk, Andrej Rozman-Roza, Goje Lešnjak in Marko Vezovišek (ponovitve 11., 13., 14., 15. in 18. L). Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 7. L, ob 19.30: Ko so cvetele buče (Dragoslav Mihailovič), rež. Vinko Modemdorfer (ponovitve 9., 10. in 13. 1. ob 19.30, 12. 1. ob 16. uri).
V	sredo, 11. L, ob 16. uri: Volčji čas ljubezni (Rudi Šeligo), rež. Meta Hočevar.
Mala drama	,
Nocoj, 7. L, ob 20. uri: Žabe (Gregor Strniša), rež. Barbara Hieng.
V	sredo, 11. L, ob 20. uri: enodejanki Krvnika in Guernica (Fer-nando Arrabal), rež. Jurij Souček.
V	četrtek, 12. L, ob 20. uri: Zapiski blazneža (Nikolaj V. Gogolj), rež. Zvone Šedlbauer.
MGL Ljubljana
V	ponedeljek, 9. L, ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar (ponovitve 10., 11., 12., 13. in 14. l.j.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 7. L, ob 20. uri: Dramski observatorij Zenit, nastopa Rdeči pilot (ponovitvi 10. in 11. L).
V	četrtek, 12. L, ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan.
NOVA GORICA PDG Nova Gorica
V	VELIKI DVORANI KD Nova Gorica v četrtek, 12. L, ob 20. uri: politični kabaret Novi prispevki za Krležev obračun z nami, nastopa Rade Šerbedžija (ponovitev 13. 1. ob 11. uri).
VIDEM
Palamostre
V	sredo, 11. L, ob 20.45: Marionette che passione (Rosso San Secondo), rež. Giancarlo Sepe, nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice s skupino La Comunita Teatrale Italiana (ponovitve 12., 13. in 14. L).
Gledališče Zanon
V	četrtek, 12. L, ob 21. uri: v okviru sezone Teatro Contatto - Le visioni di Mortimer, nastopa Paolo Rossi (ponovitvi 13. in 14. L).
ČEDAD
Gledališče Ristori
Nocoj, 7. L, ob 20.30: La mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. Italo Tavoschi, glasba instrumentalne skupine Dramsam, nastopa videmska gledališka skupina Baraban.
GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 9. L, in v torek, 10. L, ob 20.30: gledališka predstava Kaj je videl batler (Joe Orton), rež. Radoslav Dorič, gostovanje PDG Nova Gorica; prireditelj SSG Trst.
V	četrtek, 12. L, ob 20.30: film v okviru pobude Gorica Kinema '89; prireditelj Kinoatelje.
V	petek, 13. L, ob 18. uri: otvoritev slikarske razstave Salvatoreja Pudduja in Franca Milanija; prireditelj ZSKD.
V	sredo, 18. L, ob 20.30: premiera monodrame Povest služkinje Zerline (Herman Broch), rež. Žarko Petan, nastopa Bogdana Bratuž; prireditelj SSG Trst.
V	četrtek, 19. L, ob 20.30: film v okviru pobude Gorica Kinema '89; prireditelj Kinoatelje.
V	petek, 20. L, ob 19.30: koncert pianistke Licie Gruden in flavtistke Marie Laure De Ponte ob otvoritvi razstave Avgusta Černigoja v Galeriji Exit; prireditelj Galerija Exit.
V	četrtek, 26. L, ob 18. uri: srečanje s pisateljem Fulviom Tomiz-zo ob izidu knjige L'ereditiera veneziana; prireditelj Kulturni dom Gorica.
V	četrtek, 26. L, ob 20.30: film v okviru pobude Gorica Kinema '89; prireditelj Kinoatelje.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA).
Trst
□	Glavna bolnišnica (Trg dell Ospedale - tel. 040/7761): vsak dan
18-19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30 in 18-19.
□	Katinarska bolnišnica (tel. 040/7761): vsak dan 18-19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30.
□	Otroška bolnišnica (Istrska ulica - tel. 040/7695): ostetrični oddelek vsak dan 14-15 in 19.30-20; pediatrični oddelki ob delavnikih 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-11.
□	Bolnišnica pri Sv. M. Magdaleni (Ul. Molino a Vento - tel. 040/393362): ob torkih in petkih 16-17, ob nedeljah in praznikih
10.30-	11.30.
□	Bolnišnica za kronične bolnike (Ul. S. Cilino - tel. 040/567714): vsak dan 12-13 in 17-19.
□	Psihiatrična univerzitetna klinika (Ul. S. Cilino - tel. 040/51344): vsak dan 11-12.30 in 18-19.30.
□	Sanatorij pod Obeliskom (Ul. Bonomea - tel. 040/7761): ob četrtkih, sobotah in nedeljah 15-17.
□	Zdravilišče v Nabrežini (tel. 040/201071): ob torkih in četrtkih
14.30-	17, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30 in 14.30-17.
Gorica
□	Splošna bolnišnica (Ul. Vittorio Veneto - tel. 0481/30011): ob ponedeljkih, sredah in petkih 19-20, ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-12 in 15-16.
□	Bolnišnica Fatebea«fratelli (Ul. Fatebenefratelli - tel. 0481/3821): vsak dan 15.30-20, ob nedeljah in praznikih tudi 10-12.
Tržič
□	Splošna bolnišnica (Ul. Rossini - tel. 0481/482181): vsak dan
19-20, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi 15-16.
Gradež
□	Splošna bolnišnica (Ul. Marchesini - tel. 0431/82561): vsak dan 12-13 in 19-20.
Čedad
□	Mestna bolnišnica (Ul. S. Chiara - tel. 0432/730791): ob delavnikih 12.30-13.30 in 19-19.30, ob sobotah 10.30-11.30 in 19-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30, 15.30-16.30 in 19-19.30.
Ankaran
□	Ortopedska bolnišnica Valdoltra (Jadranska - tel. 066/51830): ob sredah in sobotah 14-16, ob nedeljah in praznikih 10-15.
Koper
□	Mestna bolnišnica (Santorijeva - tel. 066/25681): ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 15-16.
Izola
□	Bolnišnica (Polje - tel. 066/63121): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Sežana
□	Bolnica Ivana Regenta (Cankarjeva - tel. 067/73641): ob torkih in sobotah 15-16, ob četrtkih, nedeljah in praznikih 14-16.
Postojna
□	Bolnišnica (Vilharjeva - tel. 067/21020): vsi oddelki (tudi porodniški in ginekološki) vsak dan 14-15.30.
Šempeter
□	Splošna bolnišnica Franca Derganca (tel. 065/31811): ob sredah in petkih 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Idrija
□	Psihiatrična bolnišnica (Devetega korpusa - tel. 065/71611): vsak dan 9-12 in 14-17.
Ljubljana
□	Univerzitetni klinični center (Zaloška - tel. 061/323641): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
□	Bolnica dr. Petra Držaja (Vodnikova - tel. 061/555233): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
DORNBERK
Nocoj, 7. L, ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane.
HUM
Nocoj, 7. L, ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra.
BUKOVICA
V	nedeljo, 8. L, ob 20.30: igra skupina Bolero iz Nove Gorice.
KOBJEGLAVA
V	petek, 13. L, ob 20.30: igra skupina Cafee Rock (bivši Telefon Blues band) iz Zagreba.
ŠEMPAS
V	petek, 13. L, ob 20.30: igra skupina Novi fosili iz Zagreba.
filmske premiere
eva fornazarič
Wanda, ženska z ribjim imenom
UN PEŠCE Dl NOME VVANDA Produkcija: Michael Shamberg □ Scenarij: John Cleese in Charles Crichton □ Režija: Charles Crichton □ Fotografija: Alan Hume □ Glasba: John Du Prež □ Igrajo: John Cleese (Ar-chie Leach), Jamie Lee Curtis (Wanda Gerschvvitz), Kevin Kline (Otto), Michael Palin (Ken Pile), Tom Georgeson (George), Patricia Hayes (Mrs Cody), Maria Aitken (Wendy)
Ljubezenska zgodba pri ribi in z ribo je bila nedvomno med naj lepšimi, kar smo jih letos gledali na Beneškem festivalu. Ribi je ime VVanda. Je brhka eksotična ribica z dolgimi in prozornimi plavutkami, živi pa pri Kenu Fileju, jecljajočemu fantu, ki sovraži pogrebe in nasilje, a se preživlja tudi s pobijanjem stark.
Ribica ni edina filmska VVanda. Zdaleč prikupnejša in z lepšimi okončinami je VVanda Gershwitz, čistokrvna Američanka, kot je razvidno tudi iz priimka. Dekle ima nekaj osnovnih
*
jim
pomanjkljivosti: laže in, zvesta ljudski modrosti, tudi krade. Njenemu ljubimcu št. 1 je ime George. Skupaj sta izmaknila nekaj pesti izredno dragocenega nakita, zaradi tega pa sedi George v zaporu, medtem ko VVanda izbira med ljubimcem št. 2 in ljubimcem št. 3, ki ga sicer brhko dekle šele snubi. Pa še kako!
Komičnih zapletov je v Ribi Wandi po deset na sekundo, saj je scenarij hudomušne britanske komedije nastal iz sodelovanja med Johnom Cleese-jem in Charlesom Crichtonom, ki je tudi podpisal režijo. Oba avtorja sta sicer znana predvsem kot ustanovitelja in dolgoletna člana razpuščene komične skupine Monthy Phytonov.
Dolgin John Cleese igra v filmu vlogo bodočega VVandinega ljubimca št. 3, to je pristnega britanskega odvetnika Archija Leacha, VVanda (ženska in ne riba) pa še vedno niha med njim in razburljivim ljubimcem št. 2. Fant je nasilen in krvoločen, ime mu je Otto. Georgeu, ki sedi v ječi, in Kenu, ki se pogovarja z VVando (ribo in ne žensko), pravi, da je VVandin (to je ženskin) brat, a ni prav tako.
Kaj se dogaja med njima je seveda tako sladka skrivnost, da je gledalci nikakor ne smete zamuditi. Vedite le, da se ljubezen prepleta z brezupnim iskanjem skritega nakita, saj je vendar denar gorivo, ki poganja svet. Seveda ne vedno. Tu pa tam se lahko tudi zgodi, da je dober nasmeh vsaj tako učinkovit kot pest dolarjev (Jessica Rabbit docet). Prav tako učinkovito pa je šepetanje na uho, še posebno, če je dami všeč, da ji kdo našteva jedilnik v italijanščini ali govori o političnih vedah po rusko. Sicer pa tudi to ni bistveno. Pomembno je le to, da lahko v omikani družbi, recimo britanski, nekdo, ki pobija in krade, postane minister za pravosodje v Južni Afriki. Mi ne verjamete? Pa pojdite v kino!
tu in tam
Sprehod po galerijah
Poleg stalnih zbirk je ta trenutek v Benetkah na ogled kar precej zanimivh razstav, za katere bomo skušali nuditi kratek presek.
Samo še jutri je, denimo, odprta razstava z naslovom Rojstvo nekega naroda v Galeriji sodobne umetnosti v Ca' Pesaro. Razstava je zanimiva, ker ped-stavlja skoraj 60 slik neakademskih umetnikov, ki so s svojimi deli začeli pisati zgodovino ameriškega slikarstva v dobi med leti 1730 in 1880. Enostavna dela teh slikarjev naivcev, kot dokazuje tudi spodnja reprodukcija (Call - Nagrajeni bik), nosijo v sebi včasih primitivna, vendar tudi zelo individualna in zanimiva sporočila.
Še dva tedna, točneje do 21. januarja, bo odprta razstava Sodobnih stripov v razstavni dvorani v Ul. Einaudi v Mestrah. Na razstavi sodeluje kakih 30 italijanskih in tujih avtorjev z originalnimi stripi, ki jih dopolnjujejo načrti in osnutki, nekakšen pregled razvoja stripov. V posebnem oddelku z naslovom Meltin Pot so razstavljena dela, ki so jih avtorji pripravili nalašč za to razstavo. Občinstvo, ki se zanima za tovrstno umetnost, je pretežno mlado in in išče v delih nekakšno novo urbano dimenzijo, ki je istočasno kulturno ogledalo vsakdanjosti.
Razstava Carrajevih risb iz dobe primitivizma (1915-1919), ki privablja kar precej obiskovalcev, bo odprta do 15. februarja v beneški cerkvi sv. Jerneja, medtem ko bo razstava z naslovom Archeofon - fonografi, gramofoni in radijski sprejemniki 1888-1934 v Palači Fortuny na ogled do 5. marca, (nak)
Oskrbe z vodo ni mogoče več reševati na občinski ali medobčinski ravni
Bodo vse pogostejše težave v oskrbi z vodo vplivale na hitrejši proces racionalizacije in integracije vodovodnih omrežij v pokrajinskem merilu? Primer s področja avtobusnega prevoza ni ravno spodbuden, saj še ni uspelo speljati do konca pred več kakor dvanajstimi leti začetega postopka. Na področju oskrbe z vodo pa je dogovarjanje že pred nekaj leti zašlo, kot se zdi, v povsem slepo ulico. Za oskrbo z vodo skrbi danes v goriški pokrajini pol ducata raznih ustanov, od vodovodnega konzorcija CAFO, ki združuje petnajst občin, do goriškega mestnega podjetja, raznih manjših konzorcijev (Ronke in Krmin) do direktne režije vodovodne službe, kakor jo imajo recimo v Gradežu in Steverjanu.
Vse to na geografsko zelo majhnem prostoru in ob razmeroma omejenem številu prebivalstva.
Dediščina preteklosti ali trmasto vztrajanje pri zagovarjanju zelo ozkih interesov? Eno in drugo, bi lahko rekli, predvsem pa pomanjkanje prave politične volje za reševanje sicer precej zapletene problematike.
Posledice kratkoročne politike so dovolj vidne, še bolj pa bodo po vsej verjetnost v prihodnjih letih, ko bo vprašanje onesnaževanja podtalnice veliko bolj aktualno. Oskrba s pitno vodo na precejšnjem območju Goriške je že danes problematična, tako glede kakovosti, kakor glede zadostnih količin. Na Krminskem so ugotovili večjo prisotnost herbicidov, v Dolenjah so spet imeli opravka z biološkim onesnaženjem, v zajetju v Petovljah zmanjkuje voda, določene težave, ki bodo čez kakšno leto še hujše, se kažejo tudi v novem zakjetju pri Fari, kjer so uspeli navrtati vodnjak le do podtalnice v globini petindvajsetih metrov, namesto do večje globine.
Posledice niso samo v kakovosti vode in težavah dobave v kritičnih obdobjih. Posledice takega stanja razdrobljenosti se kažejo tudi drugače: v ceni vode, ki je zelo različna, čeprav vsaka po svoje utemeljena.
Kot najbolj zgovoren primer take raznolikosti je občina Steverjan. Vodo kupuje po osnovni tarifi (tako kakor
plačujejo vsi porabniki) od občinskega podjetja v Gorici. Vodovodno službo bremeni tudi velik strošek za elektriko, saj je treba vodo iz Grojne, od kraja prevzema, potiskati skoraj dvesto metrov visoko do griča pri cerkvi. Nič čudnega če je torej voda v tem kraju precej dražja. Z drugačno ureditvijo vodovodnega omrežja in z večjo pri- / pravljenostjo na dogovarjanje, bi se dalo taka in podobna vprašanja prav gotovo rešiti. Emblematičen primer je območje občine Dolenje, ki sicer sodi v okvir konzorcija CAFO, ki pa ima samostojno omrežje z zelo plitvim zajetjem v strugi Idrijce, kar je razlog zelo pogostega onesnaževanja. Na drugem bregu reke, vzporedno z občinskim vodovodom, teče glavna cev drugega vodovodnega omrežja.
Po svoje rešujejo vprašanje oskrbe z vodo v Krminu in Medei, nekatere občine na Tržiškem, Gradež. Vsak po svoje, v svojem malem. Kako dolgo tako stanje lahko sploh še traja spričo vse bolj prisotnega onesnaževanja podtalnice v vrhnjih plasteh in obenem zniževanja gladine podtalnice?
V avditoriju orkester mariborske Opere
Nocoj novoletni koncert
Novoletni koncert, ki nam ga ob začetku zadnjih nekaj let že redno ponujajo slovenski denarni zavodi na Goriškem, v sodelovanju z Glasbeno matico, bo nocoj v deželnem avditoriju v Ul. Roma ponudil poslušalcem spored, ki je. osnovan na znanih arijah iz nekaterih oper. Glasbo bo izvajal orkester mariborske Opere, ki ga vodi tržaški rojak Boris Švara. Skupaj z orkestrom bodo nastopili tudi nekateri operni solisti, basist Ivan Sancin, sopranistki Svetlana Cursi-na - Magdič in Olga Gracelj ter tenorist Jurij Reja.
Med odlomki, ki jih bodo izvajali na nocojšnjem koncertu naj omenimo arije iz Rossinijevega Seviljskega brivca, Smetanove Prodane neveste, Verdijeve Traviate, opere Danila Švare Slovo od mladosti. Poleg tega bo program obsegal še vrsto drugih arij iz znanih oper, v zadovoljstvo ljubiteljem opernega petja kot morda tudi glasbeno manj podkovanim poslušalcem, ki pa od časa do časa radi prisluhnejo zlasti najbolj znanim motivom in zakladnice resnejše glasbe.
Koncert bo nocoj ob 20.30. Vstop je z vabili, ki so jih delili v naših bančnih zavodih, Kmečki banki v Gorici ter hranilnicah v Sovodnjah in Doberdobu.
GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Joe Orton
Kaj je videl Batler
Režija: Radoslav Doric
V ponedeljek, 9. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A v torek,	10. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B
v Kulturnem domu v Gorici
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
Trije kralji v znamenju oživljanja ljudskega izročila
Dober večer, gospodar... so zapeli na Vrhu
Fantje na Vrhu so ravnokar pričeli svoj obhod
Trije kralji zaključujejo božično in novoletno praznovanje. S praznikom je povezanih nešteto ljudskih običajev, različnih iz kraja v kraj, različnih po času nastanka.
Sicer pa današnji čas s poudarjenim individualiz-. mom, ni najbolj primeren za negovanje starih običajev, ki so po navadi vezani na skupinsko delovanje in doživljanje. Pa so vendarle tu pa tam še izjeme. Zanimiv način koledovanja ohranjajo mladi fanti na Vrhu, ki na dan treh kraljev obiščejo vse družine v vasi, pri vsaki hiši pa odpojejo celo ljudsko vižo Dober večer gospodar ali samo nekaj kitic. Gospo-
(foto Klemše)
dar in gospodinja jim seveda postrežeta z domačim vinom, prigrizkom, obvezen pa je seveda dar v obliki denarja ali v naravi.
Tudi včeraj je kar lepa skupina fantov poskrbela za oživitev tradicije. Pred začetkom obhoda so se zbrali v domači gostilni, osvežili besedilo pesmi in melodijo in nato začeli krog po vasi, od hiše do hiše, ki se je sklenil v večernih urah, v kulturnem in športnem centru Danica, na družabnosti, kamor so povabili po enega člana iz vsake vrhovske družine.
V furlanskih krajih, v bizjakeriji in drugod pa je ob treh kraljih v navadi prižiganje kresov, bodisi na
(foto Bumbaca)
predvečer praznika, kakor tudi na praznični dan popoldne.
Izvor tega običaja menda sega v predkrščansko obdobje, ko so v naših krajih živeli Kelti. Po smeri, ki jo je ubral dim so v starih časih prerokovali, kako uspešno bo novo leto. Napovedovanje pa je bilo letos sila nezanesljivo. Veter je, kot je slišati, pogosto menjaval smer. Prihodnost bo zanesljivo prav tako nestabilna.
Kresove, v krajih na Bizjaškem jim pravijo tudi "seime", so ponekod prižgali že v četrtek zvečer, drugod pa sinoči.
V četrtek zvečer je zagorel kres v Gradišču
Na pobudo skupine trgovcev
»Befana« za mestne redarje
Starka z metlo na križišču pred goriškim sodiščem	(Foto Marinčič)
Befana v Gorici včeraj ni osrečila samo otrok, pač pa tudi mestne redarje. To predvsem po zaslugi skupine goriških trgovcev, ki so v zadnjih letih prispevali k oživitvi stare navade, da se na ta dan obdarijo policaji, morda v upanju, da bi bili med letom nekoliko bolj prizanesljivi. Skupina se je tako včeraj ponoči ponovno podala na delo in edini preostali kiosk redarjev v mestu, pred gostilno Al Cavallino na križišču ulic Sauro, Filzi, D'Aosta in 24. maja, "preoblekla" v več metrov visoko starko z metlo.
Priznati je treba, da so se tudi tokrat potrudili. Medtem ko so pred dvema letoma izdelali debelušastega policaja, lani pa vitko in visoko Befano iz vreč za odpadke, so simpatični ženici letos dali obliko kope sirčja, oziroma koruznih stebel.Podvig seveda ni bil sam sebi namen, saj so pod Befano zbirali darove, ki so jih združenja in zasebniki namenili mestnim redarjem.
Po poskusnem zaprtju Korza
Različne ocene in predlogi, za ureditev prometa v mestu
Otok za pešce, ki ga je občinska uprava pred božičem poskusno uresničila v centru mesta, je takoj izzval nasprotujoče si reakcije: nekateri so navdušeno pozdravili pobudo in izrekli željo, da bi trajno zaprli Korzo prometu z motornimi vozili, drugi so ostro protestirali in označili pobudo kot neumestno in škodljivo.
Po prvih reakcijah je prišel čas treznejšega razmisleka, ko se bodo morali občinski upravitelji odločiti kako ukrepati za izboljšanje stanja glede prometa v mestu. Taki ali drugačni ukrepi bodo najbrž nujni, saj je sedanje stanje, tako kar zadeva parkiranje kot hitrost premikanja v mestu nezadovoljivo, pa čeprav ne tako hudo kot v večjih mestih.
S tem v zvezi se te dni oglašajo socialdemokrati, ki ugotavljajo, da je bilo zaprtje Korza ob praznikih pozitivno. Prišle so sicer na dan nekatere pomanjkljivosti (bolje bi bilo Verdijev Korzo zaprte samo do Ul. Crispi, pravijo; občane bi bili morali bolje informirati o alternativnih možnostih parkiranja), vendar namen poskusa je bil prav ta, da bi ugotovili njegove učinke in zbrali izkušnje za bodoče ukrepanje.
Zato predlagajo naj Občina ustanovi posebno tehnično komisijo, ki naj upoštevajoč mnenja občinskega in rajonskih svetov ter gospodarskih združenj, izdela študijo za novo ureditev prometa v mestu. Sami predlagajo uvedbo enosmernega prometa po Kor-zu, ureditev novih parkirišč (pri Rdeči hiši in Ul. S. Chiara, pri avtobusni postaji APT in podzemno parkirišče pri ljudskem vrtu). Takoj pa naj bi uvedli ponekod prepoved parkiranja pred 9. uro, tako da bi vozila trgovcev in javnih uslužbencev ne toliko bremenila mestnega središča, na območju pred županstvom do Ul. Roma pa naj bi v
isti namen namestili posebne parkir-neure, s katerimi bi dovolili le parkiranje proti plačilu in za kratek čas.
V trčenju umrl mlad karabinjer
Včeraj ponoči se je v Furlaniji smrtno ponesrečil mlad karabinjer, ki je služil vojaški rok pri 13. karabinjerskem bataljonu v Tržaški ulici v Gorici. Žrtev je 19-letni Luca Masiero iz Premariacca. Mladenič se je predsino-či skupaj s prijateljem vračal proti domu. Nedaleč od Premariacca je prišlo do trčenja, v katerega so bila vpletena tri vozila. V nesreči je bilo nekaj oseb ranjenih, najtežje poškodbe pa je dobil prav Masiero, ki je umrl.
Počila je cev vodovodnega omrežja
Precej težav je bilo včeraj v Tržiču, na odseku Ulice Prvega maja, v neposredni bližini bara Cristallo, zaradi vode. Počila je namreč cev na omrežju. Okvaro so skušali odpraviti že včeraj, vendar se je izkazalo, da gre za zahtevnejši poseg in bodo delo dokončali šele danes dopoldne. Stanovalci bližnjih poslopij so bili nekaj časa brez vode, ki je sicer zalila del cestišča.
■ Športno združenje "Gorizia nuo-
to" obvešča, da bodo v ponedeljek, 9. januarja, ponovno odprli občinski pokriti bazen na Rojcah. Bazen bo v zimskem času v letu 1989 odprt za občinstvo s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 19. do 20. ure; od torka do petka vsak dan od 20. do 21. ure; ob sobotah od 19. do 21. ure. Ob nedeljah bo bazen zaprt.
Radio Val Gorica
danes, 7. januarja, ob 20.30 neposredno prenaša iz avditorija
NOVOLETNI
KONCERT
na valovni dolžini 101 MHz.
Za uresničitev prenosa se zahvaljujemo
Kmečki banki
Kozmetični salon
DANAJA
Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437
—	nega obraza, vratu, dekolteja
—	trajno odstranjevanje dlačic
—	depilacija rok. nog. pazduh
—	ličenje (dnevno in večerno)
vazne prireditve
Koncert božičnih pesmi bo v nedeljo, 8. t. m., ob 15. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Sodelujejo Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in Otroški zbor "Ladjica". Posamezne nastope bo povezoval Gregor Pertot, orgelska spremljava Beatrice Zonta.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da napovedanega avtobusnega izleta v Škofjo Loko jutri, 8. januarja, ne bo zaradi premajhnega števila prijav.
Kmečka zveza obvešča, da 10. januarja zapade rok za plačilo 4. obroka kmečkih prispevkov (SCAU).
KD Danica vabi na občni zbor, ki bo v petek, 13. januarja, ob 20. uri v kulturno-športnem središču na Vrhu.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Rambo III«. S. Stal-lone.
VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 15.15-20.20 »Red e Tobi, ami-ci nemici«. Walt Disney.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Un affare di donne«.
EKCELSIOR 17.00-22.00 »Rambo III«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Best seller«. 22.00 Nočni kino: »Hawai«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Vrnitev v šolo«.
DESKLE 19.30 »Živalski vrt ponoči«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Roselli 23 - tel. 410340
pogrebi
Danes v Gorici ob 12.30 Roza Sfiligoj iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče.
Kulturno življenje Slovencev na Švedskem
Na Švedskem živi kar precejšnje število naših zdomcev - Slovencev, ki 'so ostali Slovenci in so z domovino še povezani. Večinoma so prav dobro obveščeni o vsem, o čemer poroča ljubljanski radio, saj se prvi program dobro sliši, zlasti ponoči. In noč je v švedski zimi precej dolga. V mnogih družinah imajo en radioaparat stalno na valovni dolžini I. programa Radia Ljubljana.
Simpatično glasilo Naš glas, ki ga izdaja Koordinacijski odbor slovenskih društev na Švedskem, povezuje med seboj vseh devet društev, ki gojijo kulturno dejavnost.
Najbolj aktivni so pevski zbori. Zdaj delujejo štirje: dva mešana in dva moška. Med kratkim bivanjem na Švedskem sem se z njihovim delom pobliže seznanil. Pevski zbor jim najprej pomeni družabno srečanje in šele potem umetniško dejavnost, kar je zaradi specifičnih okoliščin lahko razumljivo. Na vaje in nastope prihajajo z občudovanja vredno zavzetostjo. Nekateri se pripeljejo celo po 40 km daleč. Pri delu se ubadajo z mnogimi težavami. Najbolj očitni sta dve. Prva je kadrovska. Zbore sestavljajo v veliki meri pevci, ki so prišli na Švedsko pred več kot 20 leti. Mnogi že takrat niso bili več rosno mladi. V zbore niso znali (mogli...?) privabiti mlajše generacije, zato se zbori nujno starajo in njihova kakovost zaradi glasovne utrujenosti seveda ne more rasti. Saj je enako pri nas v domovini, čeprav imamo neskončno večje zaledje. Koder niso znali z zanimivim programom in mladim privlačno družabnostjo v zbore privabiti mladih, jih pač nimajo. Vse zagotavljanje, da so zelo in močno dobrodošli, mladih ni prepričalo.
Druga težava, s katero so se doslej precej neuspešno spoprijemali, pa je program. Zborovodje - s tremi sem se prav obsežno in izčrpno pogovoril - sami priznavajo, da ne poznajo kaj dosti slovenske vokalne literature. Pevci in poslušalci iz razumljivih razlogov čutijo potrebo in željo predvsem po slovenski ljudski pesmi. Njihove zaloge tovrstnega notnega materiala pa so minimalne, zato pojo tisto, kar jim pač pride pod roko. Pa ni vselej vse primerno za tisto zasedbo in pevsko izurjenost določenega zbora. Pa še estetsko je včasih dvomljivo. Izbrano je bilo, ker se je pač na prvi pogled zdelo lahko in obetalo dosti hitro pot do cilja. Pomoč domovine bi bila tu zelo dobrodošla in močno potrebna.
Za sklep še beseda, dve o Prvem slovenskem mladinskem festivalu na Švedskem, ki je bil 12. XI. 88 v Malmoju.
Dopoldanski čas so izpolnila športna tekmovanja med slovenskimi, jugoslovanskimi in švedskimi ekipami. Popoldanski, kulturni del pa je bil z eno samo izjemo slovenski. Mlada generacija deluje v njim domačih oblikah kulturnih dejavnosti. Predstavili so se v manjših pevskih skupinah, v razvedrilni glasbi, pa tudi v dramatiki in slikarstvu.
Večerna zabavna prireditev se je začela s pravo slovensko večerjo, z domačo pečenko in praženim krompirjem, nadaljevala pa s plesom, na katerem je bila bolj pogosta domača polka od tujerodnih plesnih oblik. Če bi ne točili samo skoraj brezalkoholnega piva, bi na trenutke lahko pozabil, da nisem na pravi slovenski veselici, ki jih pri nas doma ni več.
JANEZ MOČNIK
Nadaljuje se abonmajska sezona Teatra stabile
Goldonijeve »Primorske zdrahe«

V gledališču Rossetti se s polno paro nadaljuje abonmajska sezona Teatra stabile. V torek (10. januarja) bo namreč nova premiera. Gostoval bo Venetoteatro, ki bo predstavil Goldonijeve »Primorske zdrahe«. Predstava bo zanimiva tudi zaradi tega, ker jo bomo lahko primerjali z uprizoritvijo SSG pred nekaj sezonami
Kogojeva
zbirka
Izšla je zbirka ZBORI Marija Kogoja, ki vsebuje 23 mešanih in moških zborov tega našega najpomembnejšega skladatelja polpretekle dobe. Izid zbirke je toliko pomembnejši, ker je v njej prvič objavljenih kar devet skladb, pet od njih pa še ni bilo izvedenih. Redakcijo zbirke sta opravila Jakob Jež in Borut Loparnik. Ta je tudi napisal obširno revizijsko poročilo.
Zbirka je opremljena z barvnim portretom Marija Kogoja, ki ga je upodobil Veno Pilon, naslovnica zbirke pa je delo Božidarja Jakca.
revije - revije - revije - revije - revije
Mariborski Dialogi
Tudi mariborska revija Dialogi je zaključila leto 1988 in s tem svoj štiriindvajseti letnik izhajanja. Tokrat je dvanajsta številka prišla med bralce pravočasno, kar ni bila odlika te revije, ki še vedno išče svoje mesto med tovrstnimi slovenskimi publikacijami.
Zadnja številka Dialogov prinaša zajeten pregled literarnih dosežkov raznih avtorjev in treba je reči, da uredništvo posveča posebno skrb mlajši slovenski književnosti, ne izmika pa se svetovnim razgledom. Tokrat sta v prevodih objavljena Charles Baudelaire in Josip Brodski, ki je sicer v uvrščen v razdelek Razmišljanja. V tem sklopu je posebno zanimiv prispevek Borisa Paternuja, ki piše o Prešernovi Zdravljici skozi čase. Ta Prešernova politična pesem, katere čar je, da s svojo vsebino daleč presega politiko v ožjem in vsakdanjem pomenu besede, je imela zanimivo zgodovino.
Kot običajno se tudi ta zvezek Dialogov zaključuje s pregledom, nekakšno kulturno kroniko, ki je zbrana v poglavje Miscellanea, pomembno pa je tudi letno kazalo, ki omogoča takojšen uvid v vsebino celotnega letnika mariborske revije.
Tržaška Mladika
Deseto številko tržaške Mladike, ki zaključuje lanski letnik, uvajajo poezije Ljubke Sorlijeve, ki so ubrane na temo božiča in Kristusovega rojstva. Nasploh pa je v tej praznični številki več literarnih prispevkov, ki so jih podpisali Vladimir Kos, Saša Martelanc, Bruna Pertot, Milena Merlak in Pavle Zidar. Za slednjega velja, da se čedalje bolj intenzivno posveča poeziji, kar je razvidno tudi iz drugih objav tega avtorja v slovenskih revijah.
Nasploh skuša biti tudi ta številka Mladine pestro polemična, kar velja predvsem za dva sestavka: Težave s strešicami in Ob novi premieri SSG. Prvi se nanaša bolj na italijanski krog, v drugem pa P. S. odklanja zadnjo premiero Strička Vanje v režiji Dušana Jovanoviča, češ da gre za eksperimentiranje in ni »opravila vzgojnega dejanja med našo mladino«...
Eden izmed stebrov revije je vsa ta leta rubrika Martina Jevnikarja o zamejski in zdomski literaturi. Znani slavist obravnava tokrat knjige Franca Sodje, Vinka Beličiča, Maje Haderlapove, Mirka Mazore in Jakoba Renka. Ob vsem tem gre omeniti še kroniko dogodkov, ki so se dogodili v zadnjem času.
Skladatelj Anton Foerster je oče slovenske opere
Ni dvoma, da je bila slovenska odrska glasbena tvornost dolga leta zelo skromna; omejevala se je na vložke igram, na spevoigre in na kratke operete. Tudi "Gorenjski slavček" Antona Foersterja, je bila prvotno opereta. Obsegala je trinajst zaključenih, zvečine kratkih in tedanjemu nezahtevnemu okusu poslušalcev prikrojenih glasbenih točk. Od teh jih nosi šest okrasni vzdevek "arija", pravzaprav gre za takšno oznako zgolj v komentarjih, ki so sledili prvim uprizoritvam. Tudi tako imenovani klavirski izvleček, ki je bil objavljen leta 1901, je skromnejši in našteva poleg uvertur samo prizore, kar nedvomno bolj ustreza celotni dispoziciji prvotne operete.
Kot je svoj čas zapisal znani slovenski skladatelj, pedagog in muzikolog Lucijan Marija Škerjanc (njegov stanovski tovariš Anton Lajovic ga je celo označil za "zvezdo naših prihodnjih dni", seveda v glasbenem smislu - op.p.j, nam šele pogled na dokončno izdajo Foersterjevega "Gorenjskega slavčka" v vseh odtenkih razodeva upravičenost razdelitve po prizorih in nastopajočih osebah. Po Škerjančevi sodbi opera pravzaprav ne pozna pravih naključnih glasbenih oblik, saj so solistični spevi tako rekoč napevi, ki hitro prehajajo drug v drugega. Toda, to je le kritični del ocene odličnega poznavalca naše glasbene umetnosti, pri čemer skladatelj Lucijan Marija Škerjanc Foersterjevemu nesmrtnemu delu v nobenem pogledu ne odreka njegovega zgodovinskega pomena za malodane stoletni razvoj slovenskega opernega gledališča.
Od otvoritve sedanje osrednje slovenske operne hiše v Ljubljani, bo leta 1992 minilo že sto let, kar bo brez dovma izjemen jubilej v zgodovini slovenske operne umetnosti in slovenske kulture v celoti. Začenši s spevoigrami, pozneje z operetami in slednjič z operami, je ljubljanska Opera z leti dosegla tisto mesto, ko so jo upravičeno - a žal le za dve desetletji - uvrstili med vodilna evropska operna gledališča. V svojih zlatih letih je ljubljanska Opera namreč izvedla nad 200 različnih opernih del in veliko število baletov, ne upoštevajoč pri tem tudi mnoge operete.
Toda, vrnimo se k očetu prve slovenske opere, Antonu Foersterju. Njegova sposobnost, znanje in stremljenje ter v veliki meri glasbena spretnost, so bile vsekakor dovolj močne lastnosti, ki so Foersterja usposabljale-za zgodovinsko nalogo - ustvariti prvo slovensko opero.
Tudi srečnemu naključju se moramo zahvaliti, da je bil Foerster po rodu Čeh, ki ga je zaneslo k Slovencem, da med njimi zaseje seme glasbene kulture. Povsem naravno je bilo, da je bil zanj izje-men zgled nesmrtni Bedrich Smetana in za komično opero kajpak njegova 'Prodana nevesta". Naravno je tudi bilo, sodeč po Škerjančevih zapisih, da je bilo Foersterjevo operno delo poslano v pregled in oceno češkim mojstrom Smetani, Prohazki in Ben-dlu. V Foersterjevi, takrat še opereti, so našli potrdilo pravilnosti svoje glasbene usmerjenosti, zato
so razumljivo za Gorenjskega slavčka" izrekli najvišjo oceno.
Skladatelj Anton Foerster se je torej pri ustvarjanju "Gorenjskega slavčka", še danes nedvomno najbolj priljubljenega glasbeno-odrskega dela na Slovenskem in v zamejstvu, zgledoval po Smetanovi "Prodani nevesti". Z libretom in s slovensko glasbeno osnovo, se je kljub svoji češki narodnosti zapisal v zgodovino slovenske glasbene umetnosti kot skladatelj prve slovenske opere. Foersterjev "Gorenjski slavček" kot splet slovenske glasbene zgodovine, je doživel krstno uprizoritev v ljubljanskem Deželnem gledališču 27. aprila 1872. V Blei-weisovih Novicah je tedaj časnikar in pisatelj Rado Murnik zapisal:
»S častnim deželnim darilom proslavljena opereta gospoda Antona Foersterja, je bila - in to po pravici - navdušeno sprejeta. Krasen idilični prizor je, prva narodna igra, ki nikjer ne žali naravnosti, kakor je to navada pri operetah francoskih in nemških današnjega časa.«
Dvajset let pozneje (1892), se je Foerster odločil, da "Gorenjskega slavčka" preoblikuje v opero. K predelanemu libretu, ki ga je sprva pripravila pisateljica Luiza Pesjakova, je skomponiral še vrsto novih glasbenih točk in zamenjal govorjeno besedo z recitativom. V svoj operni prvenec je vpletel tudi nekaj znanih slovenskih narodnih in ponarodelih napevov. Med njimi so nekatere še danes zelo priljubljene zborovske pesmi: Že priletela ptičiča, Boš me, dekle, rado imelo, Mizo sem ribala, Kikeljco prodala bom, Eden po cesti gre, Zdaj pa veseli vsi, Potrkan ples in nekatere druge.
Krstna izvedba "Gorenjskega slavčka" kot opere je bila 30. oktobra 1890 v slovenskem Deželnem gledališču v Ljubljani. Da bi svojo glasbo približal vsem slojem poslušalcev, je Foerster vnesel v opero še nekaj narodnih napevov, med katerimi sta bila v ospredju Goreči ogenj brez plamena in Vsi so prihajali. V predvojnem in povojnem obdobju so priljubljeni slovenski operni dirigenti Anton Neffat, Mirko Polič in Rado Simoniti, dodali še nekatere spremembe in dopolnila, ki so posegla v prav vse glasbene elemente Foersterjevega "Gorenjskega slavčka". Tako stoji danes prva slovenska opera pred nami kot plod mnogih naporov, teženj in hotenj bolj ali manj posrečenih posegov v prvotno Foersterjevo operno delo.
"Gorenjski slavček" je opera v klasičnem smislu, saj je v njej zajeto pravzaprav vse od arij, due-
tov, tercetov, kvintetov in zbora. Vsebuje torej vse prvine, ki so značilne za opero, je pa seveda naše, slovensko delo in zato ga z velikim veseljem in umetniško navdušenostjo že nekaj desetletij z enako vnemo pripravljata in uprizarjata obe slovenski operni gledališči v Ljubljani in Mariboru. Tako so krstni izvedbi konec oktobra 1896, doslej sledile številne uprizoritve ljubljanskega in mariborskega opernega gledališča. V ljubljanski Operi so "Gorenjskega slavčka" postavili na oder v sezonah 1939/40, 1943/44, v povojnem obdobju pa 1952/53, 1966/67, 1975/76 in 1984/85. Na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je prvi povojni operni dirigent Anton Neffat naštudiral "Gorenjskega slavčka" že v prvi sezoni 1945/46, ponovno pa so ga uvrstili v spored opernega gledališča v sezonah 1953/54 in 1966/67 ter ponovili še v sezonah 1975/76, 1977/78, 1978/79 in 1979/80. Tako je "Gorenjski slavček" samo v Ljubljani in Mariboru doživel doslej nad 400 uprizoritev.
Anton Foerster, ob Franu Gerbiču in Benjaminu Ipavcu, vodilna osebnost slovenske glasbene romantike, se je rodil 20. decembra 1837 na Češkem. Sprva je bil vodilni skladatelj slovenskih cecilijan-cev in 'regens chori", povsod, kjer je služboval. Že njegov poklic ga je usmerjal na področje cerkvene glasbe, ki ji je prispeval veliko svojih glasbenih del. Znani sta Foersterjevi slovenska in staroslovanska glagolska maša. Po mnenju uglednega slovenskega muzikologa, akademika dr. Dragotina Cvetka, pa v začetku svojega ustvarjanja Foerster še ni bil cecilijanec. Njegove prve cerkvene kompozicije kažejo namreč naslonitev na pozno klasicistično tehniko in zgodnji romantični izraz. Kot vodja kora ljubljanske stolnice pa naj bi se precej spremenil. Očitno ga je prevzelo nemško cecilijansko gibanje, s katerim se je idejno povsem strinjal. Novo prepričanje je vsaj za nekaj časa narekovalo njegovemu skladateljskemu delu nov slog, z njim pa tudi nov glasbeni izraz.
Toda v Foersterju je bilo preveč polnokrvnega glasbenika, da bi lahko povsem zanemaril svoj umetniški izraz. Iz tega in takega pojmovanja, so nastale nekatere skladbe, ki jim gre tehtna umetniška vrednost. Med najboljša dela tega Foersterjevega obdobja sodita nedvomno Missa Ouilisma in Missa in honorem Jacobi Apostoli, posvečena znamenitemu dovškemu župniku in skladatelju Jakobu Aljažu. Obe maši se uvrščata med najboljše in najzrelejše Foersterjeve latinske maše. Z visoko umetniško ravnjo svojih del in z idejno zavzetostjo, je
zato kmalu postal osrednja osebnost slovenskih ce-cilijancev. Vplival je na jihovo usmeritev in na širjenje njihovega glasbenega kroga. S tem je opravil izredno obsežno, predvsem pa pomembno delo v razvojnih tokovih glasbenega ustvarjanja na Slovenskem.
Potem, ko je dve leti kot vodja cerkvenega zbora najprej služboval v Senju v Dalmaciji, se je leta 1867 odpravil v Ljubljano in postal pevovodja Narodne čitalnice, kar štiri desetletja pa je v slovenski prestolnici vodil stolni glasbeni kor. Vmes je sodeloval v Dramatičnem društvu in Glasbeni matici, učil glasbo v bogoslovju, bil prvi ravnatelj znamenite Orglarske šole in profesor v raznih drugih glasbenih zavodih. Foerster je pisal tudi teoretične in metodične glasbene pripomočke in sourejal revijo Cerkveni glasnik. Vestransko prizadeven je bil še v letih, ko je že užival zasluženi pokoj. V Ljubljani je živel in ustvarjal do leta 1917, torej polnih petdeset let. Potem je odšel v Novo mesto, kjer je umrl leta 1926 v starosti 89 let.
Sprva sicer eden od ustanoviteljev cecilijanske-ga gibanja na Slovenskem in Orglarske šole v Ljubljani, je bil Anton Foerster predvsem romantik. Njegov skladateljski opus obsega skoraj 400 samospevov, zborov, kantat, klavirskih in violinskih del, predvsem na operi "Gorenjski slavček" (1872) ter "Dom in rod", s katerima se je močno približal slovenskemu glasbenemu občutju in izrazu. Tudi v svojih komornih skladbah, je Foerster uporabljal slovensko motiviko. Tako je svojim delom poleg osebnega skladateljskega izraza vtisnil tudi izrazito slovensko obeležje. V dolgih letih svojega življenja in dela je deloval povsod, kjer so cenili njegove izjemne glasbene sposobnosti. Bil je odličen "regens chori", organist in pianist, izvrsten glasbeni teoretik, publicist, pedagog in skladatelj.
Poleg številnih kompozicijskih del je Foerster ustvaril tudi vrsto izrazno močnih zborovskih skladb. Med najboljše sodijo priredbe slovenskih narodnih pesmi Ljubica, Samo in pretresljiva žalos-tinka Umrl je mož - mož živi na znano Gregorčičevo besedilo. Omeniti velja tudi priljubleno zbirko Foersterjevih samospevov z naslovom Triglav. Zbirki je dodal češki podnaslov in razlago slovenskih besed z željo, da bi med rojaki na Češkem populariziral slovenske narodne in ponarodele pesmi. Pravzaprav popularizial glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost svoje druge domovine Slovenije, ki ji je ostal zvest do svoje smrti. Ne samo kot eden od ustanoviteljev cecilijanskega gibanja na Slovenskem, ali kot vodilna osebnost slovenske glasbene romantike ter tvorec znamenite ljubljanske Orglarske šole, v največji meri kot oče prve slovenske opere "Gorenjski slavček", pripada skladatelju Antonu Foersterju častno mesto v zgodovini slovenske glasbene umetnosti.
IVAN VIRNIK
Na moškem smuku v Laaxu za svetovni pokal
V tretjem ženskem veleslalomu za svetovni pokal
Zmagoslavje Avstrijcev Pravi polom Švicarjev
LAAX (Švica) — Od pričakovanega dvoboja med Švicarji in Avstrijci na včerajšnjem četrtem smuku sezone ni bilo nič. Švicarji so namreč doživeli pravi polom, ki je še toliko bolj nerazumljiv glede na to, kar so v prejšnjih dneh pokazali na trenungu, ko so bili daleč najboljši. V zameno pa je bilo zmagoslavje Avstrijcev popolno, saj so povsem zasedli zmagovalni oder s Stockom, VVirnsbergerjem in Hoeflehnerjem.
Seveda je bilo veselje Leonharda Stocka izredno. Olimpijski zmagovalec iz Lake Placida (leta 1980) je namreč na zmago v svetovnem pokalu čakal kar 12 let. Med najboljšimi je bil sicer že osemkrat, a nikoli na naj višji stopnički.
Vse do nastopa vodečega v svetovnem pokalu v smuku, Hoeflehnerja, je sicer zgledalo, da bo zmaga šla Italijanu Mairu, ki je bil hitrejši od velikih favoritov, Zurbriggna in Girardellija. Ho-eflehner je Maira prehitel, nakar sta zablestela še VVirnsberger in Stock. Vsekakor je 4. mesto za Maira lep uspeh.
Danes bo v Laaxu spet smuk, jutri pa superveleslalom.
Vrstni red: 1. Stock (Av.) 1'51"19; 2. Wirnsber-ger (Av.) 1'51"67; 3. Hoeflehner (Av.) 1'51”81; 4. Mair (It.) 1'51 '85; 5. Tauscher (ZRN) 1'51"88; 6. Wasmeier (ZRN) 1'52 "17; 7. Besse (Švi.) 1'52"50; 8. Skaardal (Nor.) 1'52"51; 9. Girardelli (Luks.) 1'52"57; 10. Zurbriggen (Švi.) 1'52"59.
Vrstni red smuka za SP: 1. Hoeflehner (Av.) 69; 2. Atock (Av.) 45; 3. Mueller (Švi.) 40; 4. Zurbriggen (Švi.) 38; 5. VVirnsberger (Av.) 37; 6. Mair (It.) 32.
Leonhard Stock
Skupna lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 128; 2. Girardelli (Luks.) 99; 3. Hoeflehner (Av.) 77; 4. Bittner (ZRN) 69; 5. VVasmeier (ZRN) in Stock (Av.) 60; 7. Tomba (It.) 52; 8. Strolz (Av.) 51; 9. Mueller (Švi.) 44; 10. Gstrein (Av.) 42.
Schneiderjeva tretjič uspešna Svetova s 15. kar na 4. mesto
MELLAU (Avstrija) Vreni Schneider, letos najboljša smučarka na svetu, nadaljuje s serijo sijajnih zmag v tehničnih disciplinah.
V	tretjem veleslalomu sezone je izbojevala tretjo zmago. To je že njena sedma letošnja zmaga in skupno dvajseta v svetovnem pokalu. Velik uspeh je dosegla tudi Jugoslovanka Mateja Svet, ki se je z odličnim drugim spustom prebila s 15. na 4. mesto in je zdaj sedma na skupni lestvici za-SP ter druga na skupni lestvici za veleslalom.
Že po prvi preizkušnji je bilo jasno, da bo Schneiderjeva zmagovalka tekme, saj je imela že 93 stotink sekunde prednosti pred presenetljivo Kanadčanko Percyjevo in 95 pred rojakinjo Wal-liserjevo.
V	drugem spustu je Scheiderjeva dosegla drugi najboljši čas s samima dvema stotinkama zaostanka za Avstrijko Maierjevo. Na drugi progi je zablestela Svetova, ki je izkoristila ugodnosti štartne številke ena (proga se je kmalu pokvarila) in dosegla tretji najboljši čas, bila je namreč le za 15 stotink počasnejša od Meierjeve, zaradi majhnih zaostankov s prvega spusta pa je napredovala kar za 11 mest. Sicer pa sta jo od zmagovalnega odra ločili dve desetinki sekunde.
Trener Jugoslovank Drobnič pa po tekmovanju le ni bil kaj prida zadovoljen, saj je Šarčevi (35.) in Pušnikovi (40.) spodletela uvrstitev med trideseterico. Matejino vožnjo pa je takole komentiral;
»V drugi vožnji je Svetova potrdila svojo kakovost. V prvem spustu ni bila agresivna. Kazalo je, da smuča dobro, a je dosegla slab čas. Upam, da bo na jutrišnjem (današnjem, op. ur.) veleslalomu še boljša.«
Uvrstitev Compagnonijeve na 21. mesto je za obubožano vrsto Italijank v bistvu uspeh.
Kot rečeno, bo torej danes v istem kraju še četrti veleslalom sezone, v katerem je seveda znova favoritinja Vreni Schneider.
Vrstni red veleslaloma: 1. V. Schneider (Švi.) 2’22"24; 2. U. Maier (Av.) 2'23"23; 3. M. Walliser (Švi.) 2'23"85; 4. M. Svet (Jug.) 2'24'Tl; 5. K. Percy (Kan.) 2'24 T4; 6. C. Merle (Fr.) 2'24"26; 7. C. Quit-tet (Fr.) 2'24"44; 8. T. Haecher (ZRN) in S. VVolf (Av.) 2'24"69; 10. S. Huber (Av.) 2;24"70; 11. C. Nilsson (Šve.) 2'24 "71; 12. Z. Haas (Švi.) in I. Sal-venmoser (Av.) 2"24' 77; 14. C. Meier (ZRN) 2'25"35; 15. P. Kronenberg (Av.) 2'25"35; 21. D. Compagnoni (It.) 2'26 "32.
Skupna lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.) 182 točk; 2._ Maier (Av.) 98; 3. Wachter (Av.) 62; 4. Figini (Švi.) 59; 5. Merle (Fr.) 57; 6. VValliser (Švi.) 56; 7. Svet (Jug.) 52; 8. McKinney (ZDA) 51; 9. Moesenlechner (Av.) 47; 10. Fernandez-Ochoa (Šp.) 40.
Skupna lestvica veleslaloma: 1. Schneider (Švi.) 75; 2. Svet (Jug.) 42; 3. VVachter in Maier (obe Av.) 35; 5. VValliser (Švi.) 26.
Smučarski skoki: presenečenje na zadnji tekmi turneje Intersport
Jugoslovane čaka trdo delo Mladi Cecon italijanski up
Na rallyju Pariz-Dakar
Findanno huje poškodovan
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
BISCHOFSHOFEN Zadnjo tekmo 37. novoletne skakalne turneje Intersport je presenetljivo dobil Američan Mike Holland, 28-letni varovanec enega najuspešnejših skakalnih trenerjev, Daliborja Motejlka, ki je vrsto ZDA prevzel po koncu lanske sezone. Skupni zmagovalec turneje je postal mladi Finec Risto Laakkonen, ki je od vseh favoritov za končno zmago edini zares dobro opravil oba skoka, med-,tem ko se Nykaenen in VVeissflog to
pot nista uvrstila niti med prvo petnajsterico. Miran Tepeš in mladi Trbi-žan Roberto Cecon sta bila najboljša v ekipah Jugoslavije oziroma Italije, oba pa sta pristala na solidnem 13. mestu.
Po tednu dni lepega vremena je to pot skakalcem malce ponagajalo vreme, čeprav je tekmovanje nazadnje minilo v zelo normalnih razmerah. Dokaj čudnemu razpletu je bolj kriva svojevrstna skakalnica z izredno položnim zaletiščem, kjer sneženje ali pa tudi kaka druga motnja znatno močneje vplivata na potek tekme. Rahel vzgornik, vetrček, ki si ga skakalci
zmeraj želijo, sta najbolje izkoristila Američan Holland in Čehoslovak Šva-gerko, ki pa je v drugem nastopu napravil precejšnjo napako in Američan,
20-letni študent ekonomije iz Norwic-ha v državi Vermont na severovzhodu ZDA, je slavil zasluženo zmago, prvo ameriško na turneji Intersport sploh, potrdil pa je tudi, da je novi trener iz CSSR zares mojster, on sam pa talent, za katerega je nedvomno škoda, da ga je šele sedaj dobil v roke pravi strokovnjak.
Jugoslovani so turnejo končali v slogu, ki pušča veliko neodgovorjenih vprašanj in prav nihče s skromnim izkupičkom ne more biti zadovoljen. Do SP v nordijskem smučanju je zares še več kot mesec dni, vseeno pa bo treba pljuniti v roke in se temeljito nabrusiti, kajti v nasprotnem primeru bi sloves srebrne ekipe iz Calgaryja utegnil zbledeti že v prvi poolimpijski sezoni. Po drugi strani so Italijani, seveda še s skromnejšimi ambicijami, lahko zadovoljni vsaj s svojim mladim upom Robertom Ceconom, ki je dobro zdržal hud napor, saj je njegovo 13. mesto na zadnji tekmi ne le znamenje velikega talenta, temveč tudi dobre kondicijske in psihične pripravljenosti.
Nogomet: kvalifikacije za SP
V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo so včeraj odigrali več srečanj, rezultati pa so naslednji: Kuvajt - Pakistan 1:0 (1:0); Oman - Irak 1:1 (1:1); Katar - Jordanija 1:0 (1:0); Egipt -Liberija 2:0 (2:0); Alžirija - Zimbabve 3:0 (2:0).
Dirka tris
Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 16-12-19. Dobitnikov je 258, prejeli pa bodo po 4.883.114 lir. Skupni nagradni fond je znašal 1.852.711.000 lir.
NIAMEY (Niger) — Včerajšnja osma etapa (Tahous - Niamey, 220 km) rallyja Pariz-Dakar ni prinesla sprememb na vrhu skupnih lestvic, na katerih sta Belgijec Ickx med avtomobilisti in Italijan Picco med motociklisti obdržala vodstvo.
Prav Italijani pa so zgubili enega svojih tekmovalcev, motociklista Gi-ampiera Findanna, ki se je pri padcu huje poškodoval. Findanno, ki je že petič na tem rallyju, se je udaril v glavo in za dve uri zgubil zavest. Poleg raznih zlomov so ugotovili, da tudi krvavi iz ušesa.
AVTOMOBILISTI
Vrstni red: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 2.09'50"; 2. Fraguelin (Fr.) peugeot po 6'44"; 3. Ickx (Bel.) peugeot 10'46"; 4. Kenijiro (Jap.) mitsubishi 1705"; 5. Tambay (Fr.) mitsubishi 17'55".
Skupna lestvica: 1. Ickx (Bel.) peugeot 13.57 34 "; 2. Vatanen (Fin.) peugeot po 10'25"; 3. Tambay (Fr.) mitsubishi 1.56'48"; 4. Tijsterman (Niz.) mitusbishi 4.10'20"; 5. Fraguelin (Fr.) peugeot 4.54'49".
MOTOCIKLISTI
Vrstni red: 1. Peterhansel (Fr.) ya-maha 2.13'04"; 2. Picco (It.) yamaha po 1'02"; 3. Moralles (Fr.) honda 1'45"; 4. Lalay (Fr.) honda 2'07'; 5. Magnoldi (Fr.) honda 3'33".
Skupna lestvica: 1. Picco (It.) yama-ha 28.52T2”; 2. Lalay (Fr.) honda po 7 39"; 3. Moralles (Fr.) honda 1.28T4"; 4. Peterhansel (Fr.) yamaha 1.32'42"; 5. Magnoldi (Fr.) honda 1.46"53"; 6. Orioli (It.) cagiva 2.20’36"; 7. Neveu (Fr.) ya-maha 2.2T56"; 8. Mas (Šp.) yamaha 3.06'20"; 9. Marinoni (It.) yamaha 3.09’45"; 10. Doures (Fr.) honda 3.30'53".
Na sliki (AP): Giampiero Findanno.
Rezultati iz Bischofshofna
Vrstni red: 1. Holland (ZDA) 219,5 točke (111 in T07 m); 2. Nikkola (Fin.)
217.0	(105 in 112,5); 3. Bokloev (Šve.) 215,0 (108, 111,5); 4. Kjoerum (Nor.) 2144,5 (106, 108); 5. Thoma (ZRN) 214,0 (103, 111,5); 6. Fidjestoel (Nor.) 213,5 (104, 109); 7. Haim (Avs.) 212,0 (104, 104,5); 8. Švagerko (ČSSR) 210,0 (110,5, 100) in Vettori (Avs.) 210,0 (105, 103); 10. Laakkonen (Fin.) 208,0 (101, 105,5); 13. Tepeš (Jug.) 205,0 (105, 103) in Cecon (Ita.) 205,0 (105, 102); 18. Nykaenen (Nor.) 202,5 (98,5, 107); 30. J. Debelak 192,5 (104, 93,5); 35. P. Kopač 188,0 (97, 103); 45. M. Debelak 172,5 (104, 85); 49. Zupan 157,0 (98,5, 80) (vsi Jug.); 61. Pinzani (It.) 81,5 (91.5); 66. Ulaga (Jug.)
79.0	(89); 67. Lacedelli 78,0 (87); 75. Lunardi (oba It.) 71,5 (83,5); 79. Lotrič 65,5 (98,5); 85. Štirn (oba Jug.) 64,5 (80). Uvrščenih 90 skakalcev iz 18 držav.
Končni vrstni red: 1. Laakkonen 841,0; 2. Nykaenen in VVeissflog po 838,5; 4. Thoma 837,0; 5. Bokloev 833,0; 6. Kjoerum 831,0; 7. Vettori 821,0; 8. Holland 802,5;
9.	Klauser 792,0; 10. Fidjestoel 790,5; 11. Tepeš 775,0; 12. Puikkonen (Fin.) in Haim 772,0; 14. Stranner 771,5; 15. Cecon 769,5; 23. J. Debelak 746,5; 33. Ulaga in M. Debelak po 647,0; 40. Pinzani 524,0; 42. M. Zupan 619,0; 47. P. Kopač 527,5; 53. Lotrič 508,0; 58. Lunardi 414,5; 59. Štirn 404,0; 60. Lacedelli 396,5.
Svetovni pokal - posamezniki: 1. Thoma (ZRN) 131; 2. Bokloev (Šve.) 130; 3. Laakkonen (Fin.) 110; 4. Nykaenen (Fin.) 106; 5. Vettori (Avs.) 85; 6. Nikkola (Fin.) 64; 7. Heumann (ZRN) 63; 8. Opaas (Nor.) in VVeissflog (NDR) po 47; 10. Puikkonen (Fin.) 44; 11. Holland (ZDA) 43; 12. Dluhoš (ČSSR) 42; 13. Kjorum (Nor.) in Fidjestoel (Nor.) po 41; 15. Suorsa (Fimn.) 37; 22. M. Debelak 20; 24. Cecon 18,29; 25. J. Debelak 16; 27. Zupan 13; 29. Lacedelli in Tepeš 9; 41. Ulaga in Lotrič 3.
Svetovni pokal - ekipno: 1. Finska 361; 2. ZRN 255; 3. Norveška 193; 4. Avstrija 149, 5. Švedska 132; 6. ČSSR 90; 7. Jugoslavija 64; 8. NDR 47; 9. ZDA 43;
10.	Italija 27; 11. Švica 12; 12. Japonska 10; 13. Poljska 9; 14. Francija in SZ po 2 točki.
Košarka: za današnjo anticipirano tekmo italijanske A-2 lige
Današnji deželni derbi v košarkar- f skem prvenstvu A-2 lige med videmskim Fantonijem in goriškim San Be-nedettom je v središču pozornosti ne samo košarkarskih ljubiteljev, marveč vseh, ki se zanimajo za športno dogajanje.
Zato je pričakovati, da bo športna palača Carnera v Vidmu do zadnjega kotička zasedena, čeravno bodo drugi polčas srečanja (ob 17.30) neposredno prenašali po 2. sporedu italijanske televizije. Tekma je za obe ekipi, ki sta trenutno z 12 točkami na sredini lestvice, dokaj pomembna za nadaljnji del prvenstva. Videmčani so prav v zadnjih srečanjih pokazali določen napredek v igri, medtem ko smo pri San Benedettu opazili delni padec v primerjavi z uvodnimi uspešnimi nastopi.
Zaradi specifičnosti derbija je težko govoriti o favoritu. Če upoštevamo dosedanje rezultate, potem bi morali Videmčani, ki igrajo doma, biti v prednosti. Fantoni je namreč na 6 domačih srečanjih zmagal petkrat (izgubil je s Filodorom, 89:97), Goričani pa so na tujem slavili uspeh le proti Filodoru s 83:80. Toda dosedanji medsebojni obračun med goriško in videmsko peter-
ko se nagiba v korist prve, ki je na 15 prvenstvenih srečanjih zmagala desetkrat, a v Vidmu je v 7 tekmah zmagala štirikrat. Glede na letošnja medsebojna srečanja so v prednosti Goričani, ki so proti Fantoniju zmagali tako na turnirju v Lignanu kakor tudi na srečanju. v okviru turnirja Alpe-Jad-ran.
Trener goriške peterke Paolo Bosini je v predvidevanjih dokaj zadržan in daje rahlo prednost Videmčanom (60%), čeravno pristavlja, da je derbi srečanje posebnega značaja, v katerem je lahko vsako predvidevanje postavljeno na glavo.
V ilustracijo navedimo nekaj primerjav med ekipama v dosedanjih prvenstvenih srečanjih. Na posebni lestvici metov za 2 točki je San Benedet-to na 4. mestu (337:591, 57%), Fantoni pa na 10. (317:579, 54,7%). Pri metih za 3 točke je goriška ekipa na 3. mestu (63:145, 43,4%) a videmska na 4. (103:239, 43,1%). Pri ulovljenih žogah v obrambi so Furlani četrti (294), Goričani šesti (290); Fantoni je v napadu doslej polovil 152 odbitih žog, San Be-nedetto 143. Glede izgubljenih žog je
Bosinijeva ekipa na neslavnem 2. mestu (174), Tothova na šestem (159). Pri posebnem točkovanju nastopajočih igralcev pri Fantoniju izstopajo King (412 točk), Crow (232) in Bettarini (128). Od Goričanov je bil doslej naj-
boljši Aleksinas (386), ob njem sta se izkazala še Hordges (225) in Boris Vitez (123). (R. Pavšič)
Na sliki: trenutek s srečanja San Benedetto - Fantoni na letošnjem turnirju Alpe - Jadran.
Nogomet: deželni pokal
Lep uspeh Vesne
S. SERGIO - VESNA	0:2 (0:0)
STRELCA: Neldi v 55' in Podgornik v 85".
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Podgornik, Rados (Švab v 75'), N. Sedmak, Pichierri, R. Candotti (Babič v 46"), Kos-tnapfel, Naldi, Papini.
Prvi polčas je bil dokaj izenačen, čeprav je treba povedati, da je S. Sergio imel dve res lepi priložnosti (zadel je prečko in vratnico). V 2. polčasu pa je Vesna zaigrala konkretneje in nasprotnika, ki se je dobro držal na sredini, kjer Križani niso bili najboljši, spravljala v težave zlasti s protinapadi in tudi prišla do gola z Naldijem. Domači so se podali v napad, vendar se je obramba Vesne solidno držala, vsekakor bolje kot v 1. delu tekme. Do drugega zadetka so Križani prišli neposredno s prostega strela, ki ga je sodnik dosodil po prekršku nad njihovim napadalcem. Vesna bi zatem lahko še povišala s Švabom in Naldijem, ki pa priložnosti nista izkoristila.
Rokomet: v moški C ligi Kras Trimac drevi v gosteh
V anticipirani tekmi 6. kola prvenstva C lige bo Kras Trimac drevi ob 20. uri gostoval v San Donaju. Ekipa iz San Do-naja igra vse prej kot povprečen rokomet, tako da bo za krasovce prva tekma v letu 1989 naporna preizkušnja. (Pjotr)
Košarka: jadranovci jutri ponovno na prizorišču
V Trstu proti prenovljenemu Bertonu se začenja zasledovanje ubežnikov
Minilo bo natanko 17 dni od zadnjega zmagoslavnega nastopa v Oderzu, ko bodo Jadranovi košarkarji stopili v domačo areno in se spoprijeli s postavo DU.CA. Berton iz Vicenze.
Pravzaprav je tu nujno pojasnilo: lanski Dueville si je v dodatnih tekmah za obstanek priigral pravico do obstanka med drugoligaši, nakar se je začela preosnova članskega moštva. Vodstvo je obnovilo zaupanje trenerju Carnacciniju, odstopilo pet igralcev ter nabavilo 7 novih. S tretjeligašem iz Vicenze so sklenili sporazum za vzajemno izmenjavo igralcev in se poleg tega dogovorili, da bo Berton igral domače tekme v Vicenzi, Vicenza pa v kraju Dueville. Nekoliko zapleteno, vendar (tako menimo) dovolj jasno. In doslej so se košarkarji Bertona odrezali znatno bolje kot lani, saj so že zbrali 14 točk in jih od jadranovcev ločita samo dve točki. Od »stare garde« sta ostala le centra Sartori in Michelon (oba po 204 cm), medtem ko so iz vrst Vicenze pristopili Rigon, Bortoli in
Barbiero, iz Tržiča pa Zuppel, ki igra Lahko bi rekli, da se z jutrišnjo tek-na vlogi krila.	mo za Jadran začenja zasledovanje
ubežnikov proti vrhu, ki bi se uspešno izteklo samo, če bodo modri bojevniki igrali brez večjih odstopanj in nihanj od tod do sklepa rednega dela prvenstva. Trener Brumen je v svojem pregledu dosedanjega poteka lige dovolj jasno nakazal, kje so še rezerve naše združene ekipe in tudi od katerih posameznikov pričakuje večji delež k skupnim prizadevanjem za dobro uvrstitev, oziroma pravico do nastopa v play-off tekmah. V Oderzu je ekipa ?e-agirala tako zrelo in odločno, da je presegla tudi najbolj rožnata pričakovanja, čeprav velja, da so tudi takrat nekateri posamezniki igrali bolj medlo. Sedaj pa je konec tudi vseh negativnih odsevov minulega prestopnega leta in to predstavlja razlog več, da optimistično zremo v bližnjo bodočnost. (Cancia)
Na sliki: trenutek s srečanja na zadnji Jadranovi tekmi na domačem igrišču, kjer je premagal Asolo.
V moški odbojkavski C-l ligi
Za 01ympio neposredni tekmec
Goriška 01ympia je z zmago po tie-breaku nad Petrarco iz Padove dosegla zelo pomeben uspeh, predvsem s psihološkega vidika. S tem je namreč pretrgala serijo štirih zaporednih porazov in igralcem vrnila nekoliko več samozaupanja.
Sedaj pa je važno, da goriški odbojkarji nadaljujejo na tej poti in čimprej odpravijo vrsto nerodnosti, ki so postale že značilnost sklepnih delov tekem in zaradi katerih so doslej izgubili tudi marsikatero prepotrebno točko. . Drevišnje srečanja v Cessaltu bo za Špacapana in tovariše dokaj zahtevno, saj gre za enega od dvobojev proti izpadu. Goričani so v rahli prednosti zaradi dveh točk več na lestvici. To pa je premalo, da bi Jakopičevi varovanci lahko odšli v Venelo v prepričanju, da bo naloga lahka.
Po vsej verjetnosti bo tekmo dobila tista postava, ki bo pokazala mirne živce in več prisebnosti v ključnih trenutkih. Za goste je torej bistvenega
Gregor Sfiligoj
pomena, da srečanje zaključijo v slogu velike zbranosti.
V ženski odbojkarski C-l ligi
Bor Elpro za nov niz zmag
Borove odbojkarice čaka drevi v bližnji Villi Vicentini dvoboj z ekipo, ki ima na lestvici po osmih kolih isto število točk - šest.
Tamkajšnji Vi vil je bil lani ena od boljših šesterk v ligi in je tudi letos začel prvenstvo s precejšnjimi ambicijami, vendar pa je bil štart te ekipe presenetljivo slab in le v zadnjih kolih (dve zaporedni zmagi s Frattejem in Fincantierijem) so si Furlanke, podobno kot borovke, nekoliko opomogle.
Njihova najbolj reprezentativna igralka je devetnajstletna Stabilejeva, ki je bila lani na tem, da prestopi celo k večkratnemu državnemu prvaku Teodori iz Ravenne, a do »kupčije« nato ni prišlo zaradi nesoglasja med društvoma.
Če ne upoštevamo vodilne dvojice Feltre-Dolo (neposredni dvoboj med tema ekipama bo danes), ni med ostalimi tekmeci bistvenih razlik v kakovosti (svojo tretjo zmago je na primer Vivil dosegel proti tretj euvrščenemu
Cervignanu), zato je na dlani, da sodi tudi to gostovanje borovk med številna srečanja brez pravega favorita.
Plave so dve od svojih treh zmag dosegle v gosteh (Fiume Venelo in Fincantieri), zato zanje ne velja pravilo o slabšem učinku daleč od domačih tleh, kar je tudi pred tem srečanjem, v katerem imajo borovke seveda realne možnosti, da se dokopljejo do zmage, dokaj spodbudno.
FIkrati želijo borovke obnoviti niz zmag (tri zapored), ki ga je prekinil neroden poraz v mestnem derbiju z OMA, v katerem sicer borovke tudi po igri v bistvu niso razočarale, tako da lahko govorimo o vzponu učinka kapetanke Nacinovijeve in tovarišic, ki igrajo zdaj precej bolje kot v začetku sezone. S točkama bi borovke tudi utrdile svoj položaj na sredini lestvice, ki pa je v tako izenečenem prvenstvu vse prej kot jamstvo za mirno nadaljevanje.
V 9. kolu deželnih odbojkarskih lig v ospredju tretjeligaši
V Gorici derbi Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz
Že prvo kolo v novem letu ponuja ljubiteljem odbojke edini letošnji der-W v moški C-2 ligi. V telovadnici gorskega Kulturnega doma sp bosta namreč pomerili šesterki združene ekipe Meblo Imsa in Bora Cunja Avtoprevoz. Pred nekaj leti je bil to tudi glavni slovenski odbojkarski derbi sploh m prav v sezoni, v kateri je takratni Val napredoval v C-l ligo smo bili tudi priča »zgodovinski« zmagi Goričanov nad Tržačani, s čimer je prišlo tudi do simbolične predaje lidestva v slovenski moški odbojki med obema Pokrajinama. Letos so razmere nekoliko drugačne. Težišče moške odboj ek seveda še naprej nesporno ostaja na Goriškem, vendar ima svojega najbolj reprezentativnega predstavnika v piympii, po pomalditvi v vrstah Meb-*a Imsa pa se v deželnem tretjeligaš-kem prvenstvu mnogo bolje držijo borovci, ki po osmih kolih celo delijo
prvo mesto v družbi ekip ASFJR iz Čedada in Natisonie. Tudi drevi so borovci favoriti, velja pa, da so eno od svojih dosedanjih treh zmag Goričani povsem nepričakovano dosegli prav na račun vodilne Natisonie in bi še posebej drevi podvig želeli tudi ponoviti...
V	ženski C-2 ligi bosta naši šesterki pred težkima gostovanjima. Po dveh zaporendih porazih bodo slogašice nastopile v Casarsi, tamkašnji Juniors pa ima na lestvici le točki manj od Peterlinovih varovank in sodi v zdaj dokaj širok krog ekip, ki se potegujejo za vrh. med temi je tudi dre višnji Ago-restov gostitelj Villacher Bier, ki si v srečanju z našo združeno ekipo ne more privoščiti napak. Po drugi strani si je Agorest zdaj vendarle nekoliko opomogel in lahko zaigra mirneje.
V	moški D ligi bo zadnjeuvrščena Soča Sobema gostila Intrepido, ki deli
prvo mesto s Prato in Nuovo Pallavolo Trieste. Gostje so v tem srečanju nesporni favoriti, sočani pa ne smejo zamuditi priložnosti ob morebitnem podcenjevanju nasprotnika.
Naš najuspešnejši ženski četrtoligaš - Sokol Indules - bo v domačem srečanju s Pepelko Virtuosm opravil le golo formalnost, sa je je razlika v kakovosti med ekipama ogromna. Zanimevej bo v Dolini, kjer bo breg Agrar gostil Promovollev, ki ima na lestvici enako številko točk od brežank, vendar pa je odigral tekmo več. Varovankam trenerja Kušarja se torej obeta lepa priložnost, da obnovijo začetno serijo zmag. Kontovel Electronic Shop, ki se z dvema samima osvojenima točkama nahaja v slabih vodah, bi lahko svoj prepord zače drevi v Pasianu proti ekipi Cecchini. Gostitlejice so doslej zbrale eno zmago več od Kontovelk, vendar pa so odigrale kar dve tekmi
več, povrhu je bil eden od dveh uspehov na račun zadnj euvrščenega Virtu-sa, kateremu je še celo prepustil - doslej kot edini - niz. Skratka, gre za nasprotnika, ki ga lahko Kontovelke z dobro igro ukrotijo.
ŠD BREG
organizira smučarske izlete 15., 22. in 29. 1. ter 12. 2. 1989 v Sappado. Vpisovanje v telovadnici v Dolini v ponedeljek, 9., in torek, 10. januarja, od 20. do 21. ure.
SK BRDINA
priredi smučarski izlet na Monte Elmo - Šesto v nedeljo, 15. t. m. Vpis na sedežu v torek in četrtek od 19. do 21. ure v Proseški ul. 131 na Opčinah. Vsi ljubitelji smučanja so vabljeni!
DANES
SOBOTA, 7. JANUARJA 1989
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.00 v Cessaltu: Cessalto - 01ympia
ŽENSKA C-l LIGA
20.30	v Villi Vicentini: Vivil - Bor Elpro
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
17.30	v Casarsi, Drevored Rimembran-za: Juniors Casarsa - Sloga Koimpex; 20.30 v tržiški športni palači: Villacher Bier - Agorest
MOŠKA D LIGA
19.30	v Sovodnajh: Soča Sobema - In-trepida Mariano
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Dolini: Breg Agrar - Promovol-ley; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -Virtus Trst; 20.30 v Pasianu, Ul. Coletti: Gammalegno Cecchini - Kontovel Electronic Shop
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, šola Volta: DLF A - Bor;
20.30	v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Volpi - Sloga Sagor
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, licej Petrarca: Legovini Šport - Sloga Sagor
UNDER 18 MOŠKI
16.15 v Ronkah: Acli Ronchi - Soča Ce-rimpex
UNDER 18 ŽENSKE
18.00	v Nabrežini: Sokol Indules - CUS
UNDER 16 ŽENSKE
18.00 v Trstu, telovadnica Chiadino: DLF B - Sokol Indules
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
20.30	v Ormellah, Ul. Salute: Ormelle -Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
18.30	v Trstu, šola Da Vicni: Ferrovia-rio - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Repnu: Polet - SGT Tecnoluce
DEČKI
18.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-tas - Kontovel Electronic Shop
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
20.00	v San Donaju: San Dona - Kras Trimac
JUTRI
NEDELJA, 8. JANUARJA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Basket Dueville
PROMOCIJSKA LIGA
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Cicibona; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scoglietto - Breg Adriatherm
DEŽELNI MLADINCI
14.00	v Miljah: CGI Dino Conti - Sokol; 14.00 v Trstu, Poggi: Saba - Cicibona
DEČKI
9.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi A -Bor Indules; 10.30 v Repnu: Polet - Scoglietto
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Brugneri: Tamai - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Carlinu: Indipendente - Kras;
14.30	v Moši: Mossa - Juventina; 14.30 v Santi Marii: Santa Maria - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Begliano; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina - Primorec; 14.30 na Opčinah: Sant' Andrea - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina; 14.30 na Padričah: Gaja - Romana; 14.30 v Šlovrencu ob Soči: San Lorenzo - Sovod-nje
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, licej Galilei: Prevenire -Bor Friulexport A; 11.00 v Dolini: Breg -DLF Trst
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Tržiču: Fincantieri - Agorest
UNDER 16 ŽENSKE
9.30 v Trstu, šola Visintini: Club Altura Omse - Sloga Sklad Mitja Čuk
UNDER 15 ŽENSKE
10.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg
Z novim letom vrsta pomembnih spopadov za naše enajsterice
Po dveh tednih počitka se bodo amaterska nogometna prvenstva jutri nadaljevala v 1. in 2. amaterski ligi s pari predzadnjega kola zimskega dela, v 3. amaterski ligi pa bodo odigrali zadnje kolo prvega dela.
1. AMATERSKA LIGA
Tamai - Primorje
Za Primorje bo to eno najdaljših gostovanj, saj je Brugnera oddaljena 15 kilometrov od Pordenona, toda za navijače bo kot ponavadi na voljo avtobus. Tamai je lani igral v skupini A ter z 31 točkami zasedlel 6. mesto. Letos je dosegel še ooljše rezultate, s točko zaostanka sledi namreč godeči dvojici Codroipo - Palmanova, ki ima po t9 točk. Tamai je v 13 nastopih zgubil le v 3. kolu s Sangiorgino. Razpolaga s solidno obram-Dobil je le sedem golov, štiri v gosteh in tri oorna. Posebno zanesljivi so bili branilci v zadnjih sedmih nastopih, v katerih so prejeli le dva 9°la. Od trinajstih doseženih golov jih je šest dal ?aPadalec Zambon. Primorje bo moralo na igriš-Ce brez napadalca Sullinija (je v Novi Zelandiji z nalij ansko državno reprezentanco slušno prizadetih).
Indipendente - Kras
Ekipa iz kraja Carlino v videmski pokrajini (60 km od Trsta) je lani igrala v skupini D in s 27 točkami zasedla 12. mesto. Tudi letos ni dosegla vidnih rezultatov. Na domačih tleh je premagala J? San Marco, štirikrat remizirala, podlegla pa Elandru. Na lestvici ima točki več od Krasa, a
naša ekipa ima tokrat težave s postavo. Fonda je poškodovan, Rota je izključen zaradi četrtega opomina, Furlani je v dvomu zaradi vojaških obveznosti, Purič pa je že tako odsoten pet nedelj. Remi bi zato predstavljal za Kras nadvse pozitiven nastop. Za navijače, ki bi radi sledili Krasu, naj omenimo, da se Carlino nahaja med krajema San Giorgio di Nogaro in Marano Lagunare. Santa Maria - Vesna
Santa Maria je bila že lani dobra ekipa (v skupini D 33 točk in 5. mesto), a letos se je s serijo dobrih rezultatov postavila v ospredje. Trenutno deli drugo mesto prav z Vesno. Santa Maria je uspešna posebno na domačih tleh, kjer je v šestih tekmah eno samo točko prepustila le Štaran-canu in to v zadnjem nastopu. Najboljši strelec je Berni s šestimi zadetki. Za Vesno je to naporno, vendar ne brezupno gostovanje, saj so Križani letos presenetili večkrat prav v gosteh (štiri zmage). Ker Križani v velikem številu sledijo ekipi, naj omenimo, da je Santa Maria na pokrajinski cesti Palmanova - Videm 5 kilometrov od Palmanove.
2. AMATERSKA LIGA
Mossa - Juventina
Štandrežci bodo prvo srečanje v novem letu odigrali v Moši, kjer se bodo srečali z ekipo, ki je pred prvenstvom sodila med najresnejše kandidate za napredovanje. Furlani imajo namreč večletno tradicijo v tej in višjih kategorijah, zato je bilo pričakovanje za končni uspeh tudi upra-
vičeno. Dosedanji potek pa tega ni potrdil. Mossa ima, tako kot Juventina, 13 točk na razpredelnici. Zato je pričakovati, da bo jutrišnje srečanje izenačeno.
3. AMATERSKA LIGA
Zarja - Begliano
Begliano, ki je lani kot Zarja izpadel iz 2. amaterske lige, je letos odlično začel (7 tekem, 12 točk), nato pa precej popustil, saj je v. zadnjih štirih nastopih zbral le 2 točki. Zato sta ga na vrhu lestvice dohitela Isonzo in Zarja, kar pomeni, da izid jutrišnjega dvoboja bo odločilnega pomena za naslov zimskega prvaka, upoštevajoč tudi, da Isonzo tokrat počiva. Če računamo, da Begliano zdaj ne igra najboljše, so obeti na strani zarjanov.
Junior Aurisina - Primorec
Novoustanovljena ekipa iz Nabrežine nima najboljšega napada (8 golov), a ima dokaj solidno obrambo (5 golov). Sicer kar se tiče obrambe, so zdaj v ospredju Trebenci, ki so v zadnjih šestih nastopih dobili en sam gol. Če se bodo izkazali tudi v Nabrežini, lahko Trebenci računajo vsaj na točko tudi zato, ker bo imel trener Favento na razpolago vse nogometaše.
SanVAndrea - Breg
Ekipi imata enako število točk, kar pomeni, da je v tem srečanju možen vsak izid. Nekoliko na boljšem so seveda Tržačani, ker brežani po tekmi z Junior Aurisino ne bodo imeli na razpolago
za štiri nedelje vratarja Suracija, za tri pa Silvana Olenika.
Gaja - Romana
S prvo zmago v letošnjem prvenstvu v zadnjem nastopu z Mladostjo je Romana prepustila rep lestvice Flermadi. Vrh tega bodo morali ga-jevci na igrišče v okrnjeni postavi, ker so Stran-šča, Vengust in Alfieri diskvalificirani. V primeru zmage Gaje in remija v Bazovici med Zarjo in Beglianom bi se ob koncu prvega dela prvenstva znašli na vrhu lestvice z enakim številom točk prav Gaja, Zarja in Begliano.
Mladost - Aurisina
Novo leto, novi trener. Tako je pri doberdob-ski Mladosti, saj je med novoletnim premorom prišlo do zamenjave trenerja (Uraniča je nasledil Barbana) v želji, da bi odpravili krizno stanje. Če pomislimo, da med Doberdobci in vodilnimi na lestvici je le 5 točk razlike, potem lahko rečemo, da Kraševci niso še izgubili vseh možnosti, da se vključijo med najboljše. Da to dosežejo pa morajo proti Aurisini pospraviti obe točki.
San Lorenzo - Sovodnje
Sovodenjci bodo igrali proti ekipi, ki ni še izgubila vseh možnosti, da se pridruži skupinici na vrhu razpredelnice. Zato je pričakovati, da bodo igralci iz Šlovrenca igrali dokaj napadalno in iskali zmago na vse načine. Nevarnosti se morajo Sovodenjci dobro zavedati in se primerno oborožiti. Še posebno z dobro izpeljanimi protinapadi bi znali sredi Šlovrenca pripraviti prijetno presenečenje.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.200 - din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/tl. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7. januarja 1989
Kljub številnim prošnjam za pomilostitev
Morilca premierke Indire Gandhi sta včeraj končala na vešalih
S puščicami in naravovarstveno barvitostjo
Poslovili smo se
tudi od Befane
NEW DELHI Včeraj zjutraj ob zori sta na vešalih umrla morilca indijske premierke Indire Gandhi. Z izvršitvijo smrtne obsodbe se je zaključil dolgotrajni proces, med katerim sta oba obsojenca večkrat prosila za pomilostitev. Vse do zadnjega pa so se vrstile prošnje in zahteve zlasti s strani uglednih indijskih osebnosti in književnikov, ki so zahtevali preložitev obešenja. Med procesom, ki je trajal skoraj tri leta so namreč prišli na dan indici, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil Satwant Singh le obrobno vpleten v umor.
Usodnega 31. oktobra 1984 se je In-dira Gandhi sprehajala po parku rezidence, ki leži na indijsko tibetanski meji. Člana osebne straže Satvvant Singh in Beant Singh sta začela nenadoma streljati proti premierki, streli pa so priklicali ostale čuvaje, med temi tudi Reharja Singha, ki je bil šef policijskega oddelka v rezidenci. Senata Singha so vojaki ubili, pozneje pa se je izkazalo, da je umor naročil prav Rehar Singh, medtem ko naj bi Satwant Singh dejansko streljal na premierko.
Satwant Singh (levo) in Rehar Singh (desno) sta zaman zagovarjala svojo nedolžnost	(Telefoto AP)
RIM - V italijanski tradiciji je svete tri kralje nadomestila Befana, starka, ki pridne otroke obdari z igračami, porednim pa daruje premog. To je zadnja priložnost med dolgimi božičnimi in novoletnimi prazniki, da ponovno sežemo v žep in obdarimo predvsem naše najmlajše. Resnici na ljubo je ta tradicija v naše kraje prišla skupaj z italijanskimi vojaki šele po prvi svetovni vojni, tako da se je pri nas udomačil izraz »Befana fascista«. Drugod po Italiji pa ta praznik nima zgo-dovinskoideoloških predznakov, saj ga spoštujejo tako katoličani kot laiki in seveda tudi komunisti, saj so se vsi kompaktno zavzeli za ohranitev Befane, ko je vlada ta praznični dan zbrisala iz koledarja.
Befana v Italiji je bila včeraj v znamenju najrazličnejših verskih in folklornih prireditev. Marsikje pa so starko izkoristili za strupene puščice proti krajevnim upraviteljem. V Bariju so tako na balkon občinske palače neznanci obesili štiri metre dolgo nogavico z zgovornim napisom »premog«. V nogavici je bil namreč paket z navadnim premogom za župana, za občinski odbor pa so poskrbeli sladki premog. Mestni redarji so bili tako ne-
rodni, da so nogavico sneli, kar po tradiciji pomeni, da so dar sprejeli. Podobni goliardični triki so bili tudi v drugih krajih Italije, v glavnem pa lahko trdimo, da je letošnja Befana minila v bolj umirjenem tonu, brez običajne mrzlice.
Seveda je večina Italijanov izkoristila praznični dan za krajše izlete v gostilne na podeželju. Marsikdo pa se je tudi vračal domov po dolgem božičnem in novoletnem prazničnem mostu. Letošnja Befana ni namreč obdarila severnoitalijanskih zimskošportnih delavcev s toliko pričakovanim snegom, ki so ga meteorologi napovedovali vsaj za vzorec. Megla in nizka oblačnost sta še vedno kraljevala nad dobršnim delom Italije. V Forliju je tako megla preprečila, da bi v Befane preoblečeni padalci obdarili otroke. Megla pa v Benetkah ni preprečila tradicionalne regate Befan. V Cesenaticu je komunistična partija obdarila otroke za njihova likovna dela, v katerih so prikazali umiranje Jadrana. Letošnja Befana je bila marsikje naravovarstveno obarvana, otroke je opozarjala na nevzdržno stanje, ki ga na italijanskem ozemlju povzroča nespoštovanje narave.
Železniške nesreče v SFRJ pričajo o majhni varnosti
Preprodajalcem mamil v New Yorku zaplenili 20 milijonov dolarjev
BEOGRAD Črna serija na jugoslovanskih železnicah se nadaljuje in v četrtek je v nesreči na železniškem prehodu med vasema Putinac in Golu-binac pri Stari Pazovi umrlo devet ljudi, med ,115 ranjenimi pa jih je še nekaj v zelo težkem stanju.
V skupnosti Jugoslovanskih železnic so ob tem povedali, da se letno na železniških prehodih v SFRJ pripeti približno 500 nesreč, v katerih umre najmanj 120 ljudi, več kot dvesto pa jih postane trajnih invalidov. Najpogostejši vzrok za nesreče je neprevidnost in nespoštovanje prometnih znakov s strani voznikov, medtem ko naj bi le za 3,5 % nesreč nosili krivdo železničarski delavci. Še posebej je zaskrbljujoče, da je vedno več nesreč na prehodih, ki so zavarovani s svetlobnimi napravami in zapornicami. Za nekatere voznike namreč niti spuščene zapornice ne predstavljajo zadostnega opozorila, saj so le na področju Beog-
rada lani vozniki polomili več kot tisoč zapornic.
Toda vse krivde ni mogoče pripisati nevestnim voznikom. V Jugoslaviji se ceste in železnica križajo na 5.251 mestih, le 26% teh prehodov pa je opremljeno, kot to zahtevajo varnostni predpisi. To pomeni, da je varnost na 4.642 železniških prehodih odvisna izključno od spoštovanja cestno-promet-nih znakov. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da je na mednarodni progi Jesenice-Gevgelija kar 370 prehodov popolnoma nezaščitenih.
Po varnosti na železnici je Jugoslavija na predzadnjem mestu v Evropi, položaj pa bi lahko rešili z izgradnjo prehodov v dveh nivojih, kar pa je povezano z velikanskimi finančnimi sredstvi, ki pa jih jugoslovanske železnice nimajo. Zato bodomajbrž še naprej na železniških prehodih v SFRJ edino varnostno opremo predstavljale široko odprte voznikove oči.
NEW YORR — Po dvomesečni preiskavi je newyorška policija včeraj skupini Rolumbijcev zaplenila skoraj 20 milijonov dolarjev, ki so jih iztržili s prodajo mamil. Rot je povedal predstavnik policije, gre za ™r"’5«ii mr-sek, ki so ga kdaj koli zaplenili v taki akciji. Toda pri tem je predstavnik policije tudi poudaril, da ta denar predstavlja le dvotedenski zaslužek pri prodaji kokaina na drobno v eni izmed newyorških četrti. Denar so našli na nekem tovornjaku, ki je služil za prevoz pohištva. Med samo preiskavo so policisti zaplenili precej orožja in aretirali enajst oseb. Med njimi je le ena ženska, vsi pa so kolumbijski državljani, ki so v ZDA prišli nezakonito. V skladu z ameriškimi zakoni jim grozi do 20 let zapora.
Na sliki (Telefoto AP); Zajeten »kup« zaplenjenih dolarjev in orožja so pokazali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili po končani akciji.
Montgomery Clift heroj jesensko-zimske mode italijanskih stilistov
MILAN — Gizdalini, pa tudi vsi ostali moški, ki vam ni vseeno s kakšno obleko se podate v svet, napnite ušesa! V Milanu se pripravljajo na odprtje salona moške modne kolekcije jesen 89-zima 90. Salona seveda ne kaže zamuditi, pa čeprav so defileji namenjeni izključno trgovcem in kupcem, je prav v Milanu mogoče zaznati modni utrip prihodnje sezone.
Milančani so namreč že dognali, da se bodo modni kreatorji oddaljili od črnine in bodo svoje manekene oplemenitili z barvami. Pri tem ne smemo seveda pozabiti na dejstvo, da gre za jesensko-zimsko kolekcijo, zato bodo barve predvsem tople. Med številnimi nijansami rjave barve bodo izstopale tiste z bakrenimi odtenki oziroma one, ki spominajo na toploto grčavine, prava novost prihodnje zime pa bo nedvomno nezasluten hit rdeče barve.
Elegantni moški si bodo morali do jeseni priskrbeti volnene suknje živordeče ali vinskordeče barve. Modni kreatorji svetujejo obnovo tudi mlajšim, a dovolj bogatim, generacijam, saj je Valentino posvetil svojo linijo Oliver prav prikupnim dvajsetletnikom. Njim svetuje precej oprijete hlače, ki jih prekrivajo precej dolgi suknjiči iz blaga z belimi črtami. Podlaga je seveda na izbiro, saj lahko gizdalinček odloča med temnosivo podlago ali novejšimi rdečimi odtenki.
Valentinova kolekcija Couture, ki je namenjena kupcem srednjih let, pa uvaja krajše živahno kariraste jopiče. V duhu »nič ne umre, vse se vrača«, bodo hlače podobne smučarskim iz petdesetih let. Ozke hlače pa bodo kot nalašč za obutev, ki bo višja in podobna škorenjčkom. Bolj umirjeni so nasveti družbe Byblos, ki svetuje svojim kupcem obleke iz mehkega volnenega blaga temnomodre barve.
Giorgio Armani je odločil, da bodo njegovi »Miami Vice« tokrat deležni težkih volnenih sukenj, pod katerimi bodo lahko oblačili srajce brez jopičev. Ar-manija sicer zelo skrbi odprtje novih trgovin po svetu (10 v Veliki Britaniji, 10 v ZRN, 4 v Franciji in 75 na Japonskem), ni pa zamudil priložnosti, da je kolege spomnil, da se vrača moda Caryja Granta in Montyja Clifta. Končno!
Neokusna novinarska šala ali hudomušna potegavščina?
Novinarja TF1, ki sta v New Vorku izročila trem letalskim družbam lažno bombo, sta na začasni prostosti. Zaradi svoje »šale« tvegata do pet let zaporne kazni	(Telefoto AP)
Egidio De Luca je načrt za atentat izdelal sam
RIM — Neverjetni načrt, ki ga je sam skoval poddirek-tor kaznilnice Rebibbia Egidio De Luca, zadobiva vedno jasnejše obrise. »Žrtev« (De Luca) je bila več časa zaposlena na zunanjem ministrstvu preden so jo premestili v kaznilnico in očitno se ni mogla privaditi na novo okolje. Mož je menda večkrat prosil za premestitev, a zaman. Ro mu je bilo prošenj dovolj je odločil, da bo kar sam izpeljal načrt, po katerem naj bi mu pristojne oblasti ugodile. V načrt je vpletel tudi zaporniškega čuvaja Carmina Panicciarija, ki je usodnega večera res streljal proti svojemu šefu.
De Lucov sicer natančni in verodostojni načrt pa je propadel zaradi malenkosti, na katere možakar verjetno sploh ni računal. Morda pa je šlo za usodno pozabljivost. V njegovem avtomobilu so namreč preiskovalci našli letake tako imenovanih rdečih brigad oziroma njihovih sorodnih struj, ki pa ne obstajajo. S tem se je hotel De Luca izogniti morebitnim demantijem pravih rdečih brigad. V kovčku pa je bil tudi seznam oseb in časopisnih redakcij, katerim bi moral nekdo telefonirati takoj po napadu na De Luco. Preiskovalci še iščejo tretjega sodelavca, katerega ime je zbegani De Luca menda pozabil. Tudi podatka, da se je poddirektor kaznilnice prekomerno zadolžil s hazardno igro, preiskovalci še niso ovrgli. Če bi šlo vse tako, kot je De Luca previde-val, bi namreč dobil oškodnino kot »žrtev« terorizma. Preiskovalci pa so sedaj spet odprli preiskavo v zvezi z atentatom, katerega žrtev je bil De Luca že pred leti. Takrat so mu »neznanci« zažgali hišo in ni izključeno, da je premetenec že takrat iztržil mastno odškodnino.
Pred pariško konferenco o kemičnem orožju obujanje spominov na prvi svetovni spopad
PARIZ — V pričakovanju začetka današnje mednarodne konference o kemičnem orožju zahodne tiskovne agencije obširno navajajo izpovedi redkih preživelih po napadih z bojnimi plini v prvi svetovni vojni.
Polkovnik francoske vojske Jea Creange, ki ima sedaj častitljivo starost 92 let, je med redkimi, ki je preživel prvi nemški plinski napad na Jeper v zahodni Flandriji, ko so nemške enote v aprilu leta 1915 zasule zavezniške položaje z iperitom, strupeno dušikovo
spojino. Creange je zaradi plina oslepel, kasneje se mu je vid na enem očesu povrnil. Bil je eden redkih, saj je večina umrla po nekaj urah.
Nemčija je segla po bojnih strupih v upanju, da bo. prebila zahodno fronto in zasedla Francijo. Že po nekaj tednih pa so zavezniki svoje enote oskrbeli z zaščitnimi plinskimi maskami in sami začeli proizvajati bojne strupe.
Od napada na Jeper so kemična orožja motila sen strategov in politikov. Njihova izde-
lava je bila cenena in lahka. Ti bojni plini pa so bili dvorezen meč tudi za napadalce, nenadna sprememba smeri vetra je namreč plin vrnila napadalcem, ti pa so le s težavo prodirali po zastrupljenem ozemlju, saj jih so plinske maske in posebni kombinezoni ovirali, ko so iperit nadomestili z bolj smrtnonosnimi bojnimi plini. Rljub temu pa je v prvi svetovni vojni zaradi plinov izgubilo življenje 94 tisoč vojakov.
Fantastične tudi milijarde
»Moram priznati, da sem s svojim delom zadovoljen. Ko bi mi še enkrat ponudili vodenje sobotnega varieteja z novoletno loterijo, pa bi te naloge ne sprejel v drugo!« Tako je izjavil Enrico Montesano le nekaj dni pred zadnjo oddajo varieteja, ki ga je od jeseni vodil s prikupno Anno Oxa. Letošnji Fantastico, že deveti po vrsti, je bil po njegovem mnenju kar uspešen, saj so skoraj v celoti uresničili začetno zamisel tradicionalnega sobotnega varieteja.
Nocojšnji poslovilni Fantastico bo (seveda le za nekatere) tudi zlata priložnost. Novoletna loterija znaša namreč rekordno vsoto 50 milijard,. prvi izžrebani listek bo srečnemu dobitniku prinesel sanjske 4 milijarde... Fantastico 9 pa je med drugim dosegel tudi rekordno udeležbo tv gledalcev: vsako soboto je pred malim ekranom posedalo povprečno 11,5 milijonov navdušencev, odposlanih pa je bilo več kot 37 milijonov in pol nagradnih razglednic, tako da je zaloga skoraj predčasno pošla. Nocoj (na RAI 1 ob 20.30) se bo torej izčrpala še letošnja fantastična pustolovščina, že čez teden dni pa se bodo sobotni tv gledalci lahko začeli opajati ob Banfijevem varieteju, ki bo usklajen z loterijo Viareggio...
film
sobota 20.30 RAI 3
Lawrence dArabia (zgod.) nedelja 20.30 RAI 3 II gruppo (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Ritorno al futuro (fant.) torek 22.30 Odeon Lultima onda (fant.) torek 0.40 in sreda 0.15 RAI 2 Napoleon (zgod.) četrtek 20.30 Rete 4
II diavolo in corpo (dram.) četrtek 22.05 RAI 3 Papa e in viaggio d affari (dram.) petek 20.30 RAI 1 E la nave va (dram.)
glasba
sobota 0.15 TMC Poje Huey Lewis četrtek 22.10 TMC Koncert: Jethro Tuli Live
šport
sobota 9.55 RAI 3 in TMC
9.55	in 12.55 RTV-Lj 1 in TV-Kp Ženski veleslalom
sobota 11.55 RAI 2, RTV-Lj 1, TMC Moški smuk vsak dan 20.30 TV-Kp po 23. uri Italia 1 Rally Pariz-Dakar nedelja 9.55 in 12.50 (12.55)
RAI 3, RTV-Lj 1, TV-Kp, TMC Ženski slalom nedelja 10.55 RAI 2 in TMC
12.00	RTV-Lj in TV-Kp Moški superveleslalom ponedeljek 21.00 Telefriuli
Košarka: Fantoni-San Benedetto torek 10.25 RAI 2, 12.55 RAI 1
10.25	in 12.50 RTV-Lj, TV-Kp, TMC Moški veleslalom četrtek 12.25 RAI 3 in RTV-Lj Ženski smuk četrtek 23.15 RAI 1
Košarka: Scavolini-Nashua petek 10.50 RTV-Lj 1 in TMC Ženski smuk
petek 12.25 RAI 1, RTV-Lj 1, TV-Kp Moški smuk
ali
nedelja 22.10 RAI 2 Roland Petit (balet)
ITALIJANSKE TV MREŽE •
RAI 1_________________________|
8.30	Izobr. oddaja: Loreto, finestra aperta sul mondo
9.30	Nanizanka: II commissario Mou-lin della Polizia Giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato (1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	II mercato del sabato (2. del)
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma
14.45 SP v smučanju: ženski veleslalom (posnetki iz Mellaua) in moški smuk (posnetki iz Laaxa), odbojka (povzetki)
16.30	Informativna oddaja: Sodobni umetniki - Antonio Recalcati
16.55	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Loterija in nabožna oddaja
18.20 Koncert v spomin na papeža Janeza Pavla I.
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico (zaključna oddaja)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________|
8.00	Aktualno: VVeekend
9.00	Izobraževalna oddaja: Dietro lo specchio
9.30 Variete: Ciao Jerry!
10.45	Medicinska rubrika: Trentatre
10.55	Film: Charlie Chan e il castello nel deserto (krim., ZDA 1942, r. Harry Lachman, i. Sidney Toler)
11.55	SP v smučanju: moški smuk (iz Laaxa)
13.00	Dnevnik
13.35	Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Inf. oddaja: Animazione
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes odbojka in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Vita privata di Sherlock Holmes (krim., VB 1970, r. Billy Wilder, i. Robert Stephens, Co-lin Blakely)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50 Variete: Videocomic
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
| RAI 3____________________________
9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Mallaua)
11.00	Variete: Black and blue
11.30	Inf. oddaja: Drobci
12.00	Variete: Magazine 3 12.55 Ženski veleslalom (2. tek)
13.30	Variete: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Inf. oddaja: Italia delle Regioni
15.00	Umetnostno drsanje (iz Brixna)
16.00	Variete: Videobox
16.45	Film: Citta nuda (krim., ZDA 1948, r. Jules Dassin, i. Barry Fitzgerald)
17.45	Glas. oddaja: Dancemania 18.15 Variete: Black and blue
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokument.: Pred 20 leti 20.05 Zabavna oddaja: Spett.le Rai
20.30	Film: Laurence d Arabia (zgod., 1962, r. David Lean, i. Peter O -Toole, Omar Sharif)
23.30	Rubrika: Filmske novosti 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Dokument.: Pred 20 leti
Z novim letom nova sobotna tržnica
Po lanskoletnem uspehu se vrača na male ekrane gospodinjsko-družinski tednik Sobotna tržnica z vsemogočimi koristnimi podatki, rubrikami, igrami, strokovnimi nasveti in seveda z nekaterimi novostmi. Voditeljica Luisa Rivelli (na sliki) bo ob 11. uri po prvi italijanski mreži ponujala nasvete gospodinjam in ostarelim, istočasno bo pregledovala kotaciie nepremičnin, ukvarjala se bo z vrednostnimi papirji, pa tudi z žlahtnimi kovinami.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
8.00 Nanizanka: I Jefferson
8.30 Film: Scusi, dov e il fronte? (kom., ZDA 1970, r. Jerry Lewis, i. Jerry Levvis)
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.-15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nan.: I Jefferson
12.35	Kvizi: Il pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Due notti con Cleopatra (kom., It. 1953, i. Sofia Loren, Alberto Sordi)
16.50 Dokumentarec: L'orso e la bambina
17.55 Kvizi: O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30 Film: Victor Victoria (kom., ZDA 1982, r. Blake Edvvards, i. Julie Andrevvs, James Gar-ner)
23.10 Umetnostno drsanje
0.45 Nan.: Attenti a quei due, 1.45 Sceriffo a New York, 2.45 Mas-guerade
RETE 4_____________
7.30 Nanizanke: Lou Grant, 8.20 Adam 12, 8.50 Pet-rocelli
9.50 Film: Viale della can-zone (glas., It. 1965, r. Tullio Piacentini, i. Peppino Di Capri) 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Arabesgue
13.30	Dokumentarec
15.30	Film: Lo specchio scu-ro (krim., ZDA 1946, r. Robert Siodmak, i. Olivia De Havilland)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato, 18.00 New York New York
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Lottery
20.30	Film: lo ti salvero (dram., ZDA 1948, r. Alfred tiitchcock, i. Ingrid Bergman, Grego-ry Pečk)
22.35 Oddaja o parlamentu
23.20 Film: Fanfan la Tulipe (pust., Fr. 1951, r. Christian-Jacgue, i. G. Lollobrigida)
1.05 Nanizanka
ITALIA 1_____________
7.30 Otroška oddaja
10.00	Nan.: Boomer cane in-telligente, 10.30 L uo-mo di Singapore, 11.30 Mork e Mindy
12.00	Otroška oddaja
14.00	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored
18.30	Nanizanki: Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke
20.30	Film: Kruli (fant., VB 1983, r. Peter Yates, i. Ken Marshall, Lysette Anthony)
22.45 Šport: Superstar of VVrestling
23.30	Rally Pariz-Dakar
24.00	Film: L astronave ato-mica del dottor Qua-
termass (fant., VB 1955, r. Val Guest, i. Brian Donlevy)
1.30 Nan.: Star Trek
ODEON______________
8.00	Risanke
9.00	Nadaljevanka: Il segreto di Jolanda
10.00	Dražba
12.00	Nan.: T.H.E. Cat, 12.30 Il supermercato piu pazzo del mondo
13.00	Otroška oddaja: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia 15.45 Otroška oddaja: Sugar,
vmes risanke in nanizanka Captain Power
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: Sguilli di morte (krim., ZDA 1982, r. Michael Anderson, i. Richard Chamberlain)
22.30	Nanizanki: Un salto nel buio, 23.00 I classi-ci delVerotismo
23.30	Vesti: Odeon News 0.30 Filmske novosti
TMC__________________
7.30 Vesti: Evening News 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (prenos iz Mellaua)
11.00 Risanka: Snack
11.50	SP v smučanju: moški smuk (iz Laaxa)
12.50	Ženski veleslalom
13.30 Vesti: TMC News
13.40 Rubrika: Šport Show
16.15	Aktualno: Galileo
17.15	Film: L amico indiano (pust., Kan. 1980, r. D.
Shebib, i. VVill Sam-pson)
19.00	Nanizanka: Autostop per ilcielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30 Film: Ouestione d'o-
nore (dram., ZDA 1982, r. Jud Taylor, i. Ben Gazzara)
23.00	Film za TV: 1 posseduti (srh., ZDA 1977, r. Jerry Thorpe, i. James Fa-rentino, Joan Hackett)
0.15 Glasbena oddaja: Huey Lewis
TELEFRIULI_________
11.15	Dražba
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica
13.30	Šport: Šport Club
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanka
15.45 Glasbena oddaja: Musič Box
18.00	Nadaljevanka: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Film: Cammina cam-mina (dram., It. 1983, i. Alberto Fumagalli)
22.15	Opera: La fanciulla del West (Puccini)
1.10 Dražba
1.40 Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
■ SLOVENSKE MREŽE ■			i	ŠPORTNI
				
RTV Ljubljana 1		RTV Koper		
8.35 Matineja: Radovedni Taček, 8.50 Lonček kuhaj, 9.00 Leteča hišica, 9.20 Volk in kozlički		9.55 in 12.50 SP v smučanju: ženski | veleslalom (iz Mellaua) 13.30 TVD Novice		
9.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Mellaua)
10.45	Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima
11.15	Nanizanka: Čiračara (zadnji del)
11.50	SP v smučanju: moški smuk (iz Laaxa)
12.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Mellaua)
14.55	Film: Skrivnostni neznanec (ZDA 1982, r. Peter H. Hunt, i. Christopher Makepeace)
16.30	Poročila
17.00	Šport: košarka
18.25	Dokumentarec: Človek in čas
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Naš utrip, Risanka, Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Čipke (2. del)
21.30	Križ kraž
22.50	Dnevnik
23.00	Film: Častna policajska (Fr. 1984, r. Jose Pinheiro, i. Alan Delon, Jacgues Perrin)
13.40	Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.10	Rubrika: Sottocanestro
16.00	TVD Novice
16.10	Umetnostno drsanje (iz Bercyja)
18.50	TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Rally Pariz-Dakar (14. etapa)
21.00	Košarka: prvenstvo NBA Today
22.45	TVD Novice
23.00	Tednik: Sportime magazine
23.15	Ženski veleslalom (povzetek)
23.45	Šport spektakel
RTV Ljubljana 2
14.30	Otroška predstava
15.30	Kako biti skupaj
16.00	Narodna glasba
18.30	Dramska nadaljevanka
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Zgodba z zahodne strani (ZDA 1961, glas., i. Natalie Wood)
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi;
14.45	Filmi na ekranih; 15.00 Glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violončelistka Simona Slokar, pianist Tullio Simonetti; 18.00 Umetniški večer z Mileno Zupančič; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Prometni servis; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja;
10.05	Kulturna panorama; 11.05 Veliki novoletni koncert; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes ob 13.00; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno;
19.25	Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Drobež; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zabavna glasba; 23.15 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Popevke primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-7.15 Glasba in rubrike;
7.35	Jutranji variete; 7.40 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo včeraj in danes; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Zabavna oddaja; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.05 Disco scoop;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Knjige v izložbi; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14,00_ Glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Športne vesti; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
LA CITTA' NUDA — Naked City — Golo mesto, ZDA 1948.
V soboto, 7. januarja, ob 16.45, na RAI 3.
Filmska kriminalka. Oddelek za umore newyorške policije raziskuje zapleten primer uboja plesalke. Inšpektor irskega rodu (odlični Barry Fitzgerald) prebrska najrevnejše predele velemesta, da bi odkril morilca... Pripovedovalec poudari, da je to le ena od 8 milijonov zgodb iz golega mesta. In res po uspelem Dassinovem filmu je nastala zelo popularna tv serija "zgodb iz golega mesta". Jules Dassin (1911) je angažirani hollywoodski avtor znamenitih filmov (Groba sila 1947, I corsari della strada 1949), ki se je moral zaradi protikomunističnega lova na čarovnice" preseliti iz ZDA v Evropo. Tudi tu je realiziral več uspešnic: Rilifi 1955, Topkapi 1964. Njegovo Golo mesto pa je zaslovelo predvsem zaradi učinkovite črnobele fotografije VVilliama Danielsa (prejel je oskaija), ki skoraj dokumentaristično prikazuje newyorško podzemlje.
Franco Picco
Vse leto je Italijan Franco Picco čakal, da se znova zapodi po saharskem pesku, pod katerim so mu lani ostale pokopane želje po zmagi in slavi. Skoraj vsak dan je trdo delal, bil je tudi na Japonskem, kjer je skupaj s tehniki Vamahe pripravljal svoje vozilo. Nič niso smeli prepustiti slučaju, saj je konkurenca na rallyju Pariz-Dakar, kateremu so bile posvečene vse njegove misli in na katerem je startal kot eden glavnih favoritov, neizprosna, kot je tudi neizprosna dirka sama, interesi pa so ogromni.
Lani je Picco, ki na tej prestižni tekmi še ni zmagal, zasedel drugo mesto za rojakom Oriolijem, ki ima letos precej težav, saj se po hudem padcu na rallyju faraonov ni mogel pripravljati intenzivno kot ostali. Picco tekmuje za isto hišo kot na prejšnji izvedbi, ob sebi pa ima prekaljene tovariše, kot, recimo, Francoza Cyrila Neveua, že petkratnega zmagovalca Dakarja, ter rojaka Mari-nonija in Signorellija, evropskega prvaka enduro (125 ccm). Tudi vozilo je isto, mono-cilindrični yamaha OW 94 (750 ccm), medtem ko konkurenca razpolaga z dvocilin-dričnimi motorji.
V začetku je bilo nekaj bojazni, da bi v taki ekipi samih asov lahko prišlo do nesporazumov, vendar kaže, da doslej ni bilo težav. Težave so drugačne: imenujejo pa se Francozi. Italijani so od skupnih 500 posadk v začetku sicer imeli kar 107 motociklistov in avtomoblistov, a sosedje z onstran Alp niso bili nič manj »bojeviti in oboroženi« in dosedanji potek tekme je potrdil, da bodo Piccu prav Francozi do zadnjega grenili življenje. Konec pa je še daleč, skoraj teden dni muk in naporov, dotlej pa se tudi Picco ve sanje znajo uresničiti ali znova razbliniti kot fatamorgana.
VIDEO NOTES
Oddaja:_______________
Postaja: ______________
Ura:_______i__________
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30 Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti
19.50 Vreme in dnevnik
.20.30 Film: Sette donne per i Mac Gregor (vestern, It. 1967, r. Franco Giraldi, i. David Bailey, Aga-tha Flory)
22.05 Športna nedelja (vodita Sandro Giotti in Maria Teresa Ruta)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2________________________
8.00 Rubrika: VVeek end 8.30 Mladinski variete: Patatrac
10.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Laaxa)
12.00	Rubrika: Video VVeek end
12.30	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mladinski variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo)
15.15 Športne vesti
15.25	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.45 Film: La signora del venerdi
(kom., ZDA 1940, r. H. Hawks, i. Cary Grant, Rosalind Russell)
17.25	Variete: Chi c'e... c'e
18.20	Športne vesti, vmes smučanje
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Zabavna oddaja: Videocomic
21.55	Dnevnik - nocoj
22.10 Mixer: Balet - Roland Petit
23.20	Rubrika: Protestantizem
23.50	Inf. odd.: Storia - San Nicola 0.50 Koncert: Bluesin '88 - Ron Wood
in Bodiddley
RAI 3________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre 9.50 Dnevnik - nedelja 9.55 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Mellaua)
11.25 Film: II maggiordomo (kom., ZDA 1935, r. Leo McCarey, i. Charles Laughton, Mary Boland)
12.55 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Mellaua)
13.30	Atletika: maraton sv. Silvestra (iz Rima)
14.00	Deželne vesti
14.10 Variete: Va' pensiero
16.45	Film: Portami in citta (kom., ZDA 1953, r. D. Sirk, i. Ann She-ridan, Sterling Hayden)
18.05 Risanka
18.35 Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: II gruppo (dram., ZDA 1966, r. Sidney Lumet, i. Candice Bergen, Joan Hackett)
23.00	Filmske novosti in dnevnik
23.20 Deželni nogomet
Nedelj sko-salonski klepet med športom in spektaklom
Med športno-zabavne oddaje koprske televizije spada nedvomno Noi la domenica - Mi ob nedeljah. Urednika oddaje Cesare Cadeo, ki oddajo tudi vodi, in Paolo Ziliani skrbita, da vsebuje oddaja v enaki meri športne dogodke in spektakelske elemente, skratka da je klepet z gosti dovolj nedeljsko-salonski. Med današnjimi gosti bodo
■ ZASEBNE T
Ombretta Colli, Cannel ali »dekle morositas«, znani potapljač Riccardo del Rosso in pevka Valerie Stili; seveda ne bosta manjkala že običajna Gian-maria Gazzaniga in Franco Rosi. V okviru oddaje bo manjši prostor odmerjen tudi povzetkom dnevnih smučarskih dogodkov in posnetkom s tekmovanja umetnostnega drsanja v Ottawi.
V POSTAJE •
CANALE5_____________
9.00 Nabožna oddaja
9.30 Film: Canzone del Mississippi (glas., ZDA 1952, r. Allan Dwan, i. Ray Middleton)
11.30	Nanizanka: I Jefferson
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: La moglie cele-bre (kom., ZDA 1948, r. Henry H. Potter, i. Lo-retta Young)
15.45	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 16.45 Fox, 17.45 Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito album
20.30	Film: Bello onesto emigrato Australia sposerebbe compaesa-na illibata (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi)
22.45	Nan.: Top Secret
23.45	Film: I 7 senza gloria (vojni, VB 1968, r. A. De Toth, i. M. Caine)
2.00	Nanizanka: Baretta
RETE 4______________
8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Film: Gli ultimi cin-que minuti (kom., It. 1955, r. G. Amato, i. Linda Darnell)
12.15 Rubrika iz parlamenta
13.00	Nanizanka: Detective peramore
14.00	Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. VVil-liam A. VVellman, i. Gregory Pečk)
16.00 Nan.: Lou Grant, 17.00 Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Lottery
20.30 Film: Dietro lo spec-chio (dram., ZDA 1956, r. N. Rav, i. James Ma-son, Barbara Rush)
22.20	Nanizanka: Spenser
23.20	Film: II barbiere di Si-viglia (kom., It. 1946, r. Mario Costa, i. Ferruc-cio Tagliavini)
1.00 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
8.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.30	Nanizanke: Boomer cane intelligente,
11.00	Automan, 12.00 I ragazzi del Computer
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Capitan Blood (pust., ZDA 1935, r. Michael Curtiz, i. Er-rol Flynn)
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.00	Film: Asterix e Cleo-patra (ris., Fr. 1968)
19.30	Risanki: Benjamin,
20.001	Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Glasbena oddaja: Be Bop ALula
23.20	Rally: Pariz-Dakar 23.50 Film: I vampiri dello
spazio (fant., VB 1957, r. Val Guest, i. Brian Donlevy)
1.20 Nanizanka: Star Trek
ODEON______________
8.30 Risanke
9.00 Rubrika: Filmske novosti
9.30	Nan.: Mary Hartman
12.00	Guinness dei primati
12.30	Vesti: Odeon News
13.00	Film: Pals - due amici un tesoro (kom., ZDA 1978, r. Lou Antonio)
15.45 Otroški variete: Sugar, vmes film Luomo dal-la maschera di ferro (ris.), nanizanki The Bill Cosby Show in Captain Povver
19.00	Rubrika: Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Progetto mortale (dram., ZDA 1986, r. Frank Harris)
22.30	Film: A gabbia nuda (dram., ZDA 1986, r. Paul Nicholas, i. Shari Shattuck)
1.00 Nan.: Mary Hartman
1.30	Film: Un magnifico ceffo da galera (pust.)
TMC_________________
9.55 SP v smučanju: ženski slalom (iz Mellaua) 10.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Laaxa)
12.00 Papežev blagoslov 12.15 Risanke
12.50 SP v smučanju: ženski slalom (iz Mellaua) 13.45 Film: L'anello di fuoco (pust., ZDA 1961, r. An-drew L. Stone, i. David Jansen)
15.30 Film: Bellezze al ba-gno (glas., ZDA 1944, r. George Sidney, i. Ester VVilliams)
17.15	Nanizanki: I predatori delVidolo doro, 19.00 Autostop per il cielo
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: Piove sul nostro amore (dram., Šved. 1946, r. I. Bergman, i. Berger Malmsten)
23.15	Dok.: Sinji planet, 0.15 Hidrologija
TELEFRIULI__________
10.30	Nanizanka: Primus
11.00	Dražba
11.30	Nanizanki: Julia, 12.00 Provaci ancora Lenny
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nan.: Lo sceriffo del sud, 17.00 Paper Moon
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športna oddaja
20.30	Film: Cammina, cam-mina (dram., It. 1983, r. Ermanno Olmi, 2. del)
22.30	Nanizanka: Anna, Ciro e... compagnia
23.00	Športna oddaja
24.30	Dražba
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport

1
SLOVENSKE MREŽE
RADIJSKI VAL
RTV Ljubljana 1______________
8.30	Matineja: Živ žav
9.20	Nad.: Vrnitev antilope (pon.)
9.55	SP v smučanju: ženski slalom (iz Mellaua)
10.45	Nadaljevanka: Čipke (2. del)
11.50	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Laaxa)
12.50	SP v smučanju: ženski slalom (2. tek, iz Mellaua)
13.30	Domači ansambli: Veseli planšarji in Beneški fantje
14.00	Film: Zgodba z zahodne strani (glas., ZDA 1961, r. Robert Wise, i. Natalie Wood, Rita Moreno)
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Bomba (dram., ZRN 1987, r. Helmut Christian Gorlitz, i. Michael Degen, Rosel Zech)
18.30	Pastirske igre iz Semiča
18.45	Risanka
19.00	Mernik in Okno
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.20	Drama: Kliment Ohridski (Tome Arsovski, 1. del)
21.30	Žrebanje; Podarim-dobim
21.45	Zdravo
RTV Koper____________________
9.55	SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (iz Mellaua)
12.00	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Laaxa)
12.55	Ženski veleslalom (2. tek)
13.30	TVD Novice
13.45	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica (vodi C e šare Cadeo), vmes smučanje (povzetki) in drsanje (iz Ottavve)
20.00	Rally Pariz-Dakar (povzetek 11. etape)
20.30	Športna oddaja: A tutto campo (vodi Gigi Garanzini)
22.00	TV novice
RTV Ljubljana 2____________
10.00	Danes za jutri
13.00	Anglunipe
13.15	Kmetijska oddaja
14.15	Športno popoldne
18.40	Reportaži o smučarskih tekih
19.00	Inf. oddaja: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Dok.: Epopeja rdečega križa
20.45	Eksperim. satelitski program
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska;
10.00	Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder - Šola za strahove; 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediš-ki zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja: Edvard Kocbek - Pisma Borisu (rež. Sergej Verč, bere Vladimir Jurc); 15.00 Popoldanski zbornik: šport, rezultati, komentarji, ob 17.00 Božični koncert iz cerkve sv. Justa, ob 18.00 prenos tekme Jadran-Basket Dueville;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke: Bobri in bobrčki; 8.39 Glasba; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Nedeljska humoreska: Sanje; 18.00 Operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Otvoritev - glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Van-ka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka tedna;
8.45	Športne vesti; 9.30 Glasba; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 14.40 Lo-candina; 15.00 Glasba in športne vesti;
17.00	Avtomobilizem; 17.33 Made in YU; 18.00 Lestvica LP; 19.00 Glasba;
19.30	Dnevnik in šport; 20.00 Nočni spored, prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Otroški kotiček na Radiu Trst A
Uredništvo otroških in mladinskih oddaj Radia Trst A je tudi za prvo tromesečje 1989 pripravilo mladim poslušalcem dve tedenski oddaji. Na sporedu bosta vsak torek in petek ob 14.10 pod skupnim naslovom Otroški kotiček.
Ob torkih bodo otroci lahko prisluhnili nagradni seriji Marka Sosiča Detektiv Prismoda. Ob duhovitih dogodivščinah nerodnega detektiva . Prismode in njegovega zvestega pomočnika Agentiča, ki bosta vsak teden reševala nov detektivski primer, se bodo lahko iz srca nasmejali, lahko pa bodo tudi preizkusili svoje detektivske sposobnosti. Med tistimi, ki bodo odkrili krivca in poslali rešitve na radio, bodo nekateri izžrebani za nagrado. Režija je poverjena Marku Sosiču (na sliki). Prva oddaja bo na sporedu v torek, 10. januarja.
Ob petkih ob istem času pa bodo najmlajši v okviru Otroškega kotička lahko prisluhnili nizu oddaj Pravljični svet v barvah Milana Pasarita. Oddaja je namenjena vsem otrokom, ki radi poslušajo pravljice in ki še raje - rišejo! Vsak teden bodo namreč lahko ilustrirali prebrano pravljico, svoje izdelke pa poslali na radio in tekmovali za nagrado.
CAPITAN BLOOD — Captain Blood — Kapetan Blood, ZDA 1935.
V nedeljo, 8. januarja, ob 14. uri, na Italia 1.
Pustolovski film. Michael Curtiz, avtor Casablance in drugih uspešnic, je posnel z zavidljivo spretnostjo ta klasik pustolovskega filma. Kapetan Blood je bivši zdravnik, ki je postal gusar in »strah morja«, potem ko so ga oblasti kaznovale zaradi zdravljenja upornikov. S svojo hrabrostjo postane podkralj v Port Royalu in osvoji srce ljubljenke.
V vlogi razboritega kapetana Blooda nastopa posrečeni Errol Flynn (1909-59), ki se je uveljavil prav s to razgibano morsko pustolovščino. Flynn se je v svoji nedolgi karieri vživel kot pravi naslednik legendarnega Douglasa Fairbanksa še v drugih spektakularnih akcijskih filmih: La carica dei 600 (1936), La leggenda di Robin Hood (1938), 11 sentiero della gloria (1942).
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.....■ ■_
Postaja: ■ j -/____ .	■.
Ura:___..._____________
\________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: N on basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Velike razstave
15.30	Športna oddaja
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA 1984, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd)
22.30	Dnevnik in filmske novosti
22.45	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.45	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: II mondo e pieno... di papa! (kom., ZDA 1967, r. Peter Tew-ksbury, i. Sandra Dee)
10.00	Variete: Ciao Jerry!
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Il mistero del Morca
17.30	Dok. oddaja: Živali sonca 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Nan.: Le strade di San Francisco
22.30	Dnevnik, nato kviz II sicario
23.00	Variete: Chiappala chiappala 23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: La carica dei seicento (vojni, ZDA 1936, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn)
11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Io inse-gno... tu impari
15.00	Informativna oddaja: Ameriška šola o narodnostnih manjšinah
15.30	Rokomet: Rimini-Teramo (iz Riminija)
16.05 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - A ristorar le pene
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Nanizanka: Max Headroom
22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
V mrzličnem iskanju novih tv nagrad
Poleg kopice aktualnih, informativnih, izobraževalnih, dokumentarnih in drugih »resnih« oddaj je med zabavno-sproščujočimi kviz še vedno uspešen. Tako se nocoj na RAI 2 začenja nov nagradni variete. Naslov je II sicario, zamisel si lasti Jocelyn, vodil ga bo Luigi La Monica (na sliki), na sporedu pa bo petdesetkrat, od ponedeljka do petka, okrog 22. ure. Naslov pa nenavadno spominja na zagonetna (obenem tudi aktualna) sredstva mafijskih obračunavanj...
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 Laver-ne & Shirley
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II grande sentie-ro (vestern, ZDA 1964, r. John Ford, i. R. Wid-mark, Carroll Baker)
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: II mostro dell'i-sola (dram., It. 1953, r. Roberto Bianchi Mon-tero)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: Papa Gambalun-ga (glas., ZDA 1955, r. Jean Negulesco, i. Fred Astaire, Leslie Caron)
23.00	Filmska rubrika: Ciak
23.45	Film:	Cenerentola
(glas., It. 1949, r. Fer-nando Cerchio, i. Pina Del Signore)
1.40	Nanizanka: Vegas
ITALIA t____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.15	Variete: Megasalvi-show
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nanizanke: Cingue ra-gazze e un miliardario,
21.30	La bella e la bes-tia, 22.301 Robinson
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Rally: Pariz-Dakar
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Film: L'esperimento del dott. K (fant., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče)
1.35	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
7.30	Nan.: II fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Aguaviva
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giornifelici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nanizanke: Mary Hartman, 12.00 T.H.E. Cat,
12.30	II supermercato
13.00
vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.30	Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. The Bill Cosby Show in Captain Power
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Fuga dal Bronx (pust.)
22.30	Film: La schiava io ce l'ho e tu no (kom.)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
piu pazzo del mondo Otroški variete: Sugar,
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Un uomo per tre donne (kom., ZDA 1985, r. Peter Bonerz, i. Ed Marinaro)
17.45	Inf. oddaja: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Ljudje in turizem
22.45	Vesti: TMC Nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Košarka A2: Fantoni-San Benedetto
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4____________
SLOVENSKE MREŽE
FILM TEDNA
RTV Ljubljana 1________________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV mernik, Oči kritike, Da ne bi bolelo
11.45	Igrani film (pon.)
13.15	Video strani
16.10	Žrebanje: Podarim dobim
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike, Da ne bi bolelo - Spremenimo našo šolo (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ogledalo, Ljubo doma, kdor ga ima
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Veter (Aleš Verbič)
20.45	Mali koncert: Slovenski madrigalisti
21.00	Osmi dan
21.45	Dnevnik
21.55	Glasbeni večer: Koncert Mon-sarrat Caballe na Dubrovniških poletnih prireditvah
22.40	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.10	Košarka NBA (pon.)
16.00	TV novice
16.10	Šport spektakel: košarka in am. football NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja	,
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (12. etapa)
21.00	Ameriški football NFL
22.30	TVD Novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.00	Košarka NBA
RTV Ljubljana 2______________
17.45	Dokumentarec: Od jezera Titica-ca do pustinje Atacama
18.15	Svet športa
19.30	Dnevnik	,
20.05	Po sledeh napredka
20.35	Umetniški večer: dokumentarec o rež. Davidu Leanu in film Bežno srečanje (VB 1945)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca;
8.40	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi;
15.00	Roman: Moj Kras (Slataper, i. Minu.Kjuder, 3. del); 15.16 Hit Parade;
17.10	Mi in glasba; 18.30 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Za mlade radovedneže;
14.20	Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Ansambel Jožeta Privška; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.15	Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta;
18.35	Popevke; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Sanremo; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.30 Revival parade; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.43 Orkester Ca-sadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Mixage; 16.33 Ždravo otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Mi in vi; 19.00 Glasba; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
1
FILMI NA MALEM EKRANU
Povratek v prihodnost
RITORNO AL FUTURO — Back to the Future-— Povratek v prihodnost, ZDA 1985 Režija: Robert Zemeckis □ Scenarij: Robert Zemeckis in Bob Gale □ Fotografija: Dean Cundey □ Montaža: Arthur Schmidt in Harry Keramidas □ Glasba: Alan Silvestri □ Igrajo: Michael J. Fox, Christopher Lloyd, Lea Thompson, Crispin Glover, Thomas F. Wiison Tv premiera v ponedeljek, 9. januarja, ob' 20.30, na RAI 1.
Znanstvenofantastični film. Izredni avtorski par največje božične uspešnice Kdo je ugnal Ro--gerja Rabbita, režiser Robert Zemeckis in producent Števen Spielberg, se je »izbrusil« v prejšnjem skupnem projektu, v fantastični pravljici Povratek v prihodnost, ki je prinesla rekordni dohodek tako v kinodvoranah kot z distribucijo; videokaset. Zgodba je prijetna in neverjetna.
Povprečni in zdolgočaseni študent Marty McFly (Michael J. Fox) sreča ekscentričnega i znanstvenika Dr. Browna (nori Christopher, Lloyd), ki je izumil in zgradil v svoji garaži-labo-i ratoriju poseben (športni) avtomobil na jedrski pogon, da lahko potuje skozi čas. Tako se Marty' znajde v začetku 50. let pred svojim rojstvom vi rodnem mestecu in se sproprijatelji prav s svojimi še neporočenimi starši... Toda njegova »bodo-i ča« mati se raje zagleda vanj kot v njegovega: »bodočega« očeta, zato se mora Marty pošteno i potruditi, da se bosta starša zaljubila in poročila.
Zemeckis-Spielbergov film navdušuje predvsem zaradi svojih neverjetnih domislic in bogatih posebnih efektov, a tudi zaradi realistične rekonstrukcije 50. let, ki ponuja možnost revival-sko-nostalgičnega vtapljanja v noro in eksplozivno vzdušje tiste dobe.
I
BEŽNO SREČANJE — Brief Encounter, VB 1945.
V ponedeljek, 9. januarja, ob 20.35, na RTV-LJ 2.
Filmska melodrama. Umetniški večer na 2. slovenski mreži je tokrat posvečen osebnosti in opusu britanskega avtorja filmskih kolosalov Davidu Leanu (1908) in otvarja istočasno ciklus njegovih filmov. Prej je na sporedu biografski dokumentarni film rež. Nigela VVattisa Življenje za film (1985), ki opisuje zasebno in javno-umetniško življenje velikega režiserja. Nato je na vrsti Leanov prvi veliki uspeh, ki se odvija z razliko poznejših veličastnih postavitev v dokaj komornem vzdušju. Lean tenkočutno prikazuje katkotrajno in nemogoče ljubezensko srečanje med mlado gospo (Celia Johnson) in zdravnikom (Trevor Ho-ward); oba sta že poročena in imata družini. Avtor izvirne drame in scenarija, po katerima je nastala »ena najuspešnejših melodram vseh časov«, je angleški dramatik Noel Covvard.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.... '____•_—
Postaja:_pip_pip_!_•-
Ura: ■...vi..' i_	-	■, -
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
12.55	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica: Luomo e il serpente
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
RAI 2
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Natale al campo 119 (kom., It. 1947, r. Pietro Francisci)
9.55 Dok. oddaja: Živali sonca 10.15 Medicinska rubrika: Trentatre
10.25	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05 Nanizanka: II mistero del Morca
18.00	Rubrika: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30' Film: La notte dellaguila (vojni,
VB 1976, r. John Sturges, i. Michael Caine)
22.25	Dnevnik, nato kviz II sicario
22.55	Variete: Chiappala chiappala
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Napoleon (zgod., Fr. 1927,
r. Abel Gance, i. V. Roudenko)
RAI 3________________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Otroški laboratorij, 15.00 Zgodovina olivnega olja
15.30	Popoldne z opero: Un ballo in maschera (G. Verdi; Luciano Pavarotti, Katia Ricciarelli)
16.35 Umetnostno drsanje (prenos iz Brixna)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta 21.20 Nanizanka: Schimanski sul luo-
go del delitto
22.55 Dnevnik - večerne vesti
23.15	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delFarcobaleno
23.50 Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Kot če bi svet za vsakogar nekaj pomenil
Na tretji državni televizijski mreži se letošnje novosti v sklopu, posvečenem aktualnosti začenjajo z nocojšnjo oddajo Greenpeace -La nave delVarcobaleno (RAI 3 ob 23. uri). Oddaja nosi v podnaslovu premisleka vreden stavek: kot te bi svet za vsakogar nekaj pomenil. Zamišljena je kot nekakšno razsodišče, na katerem bo vsakič izpostavljeno po eno vprašanje ne ekološko temo. Oddajo bodo vodili Steiano Munafo, Silvia Zamboni in VValter Ganapini (na sliki).
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 11 pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanka: La časa nellaprateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30 Nanizanki: Dallas,
21.30	Dynasty
23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.50Mannix
7.45	Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Switch
9.45	Film: Il tradimento di Elena Marimon (dram., It.-Fr. 1954, r. Henry Calef, i. Isa Miranda)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 C osi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00 Nanizanka: New York New York
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Assassinio sull-Orient Express (krim., VB 1974, r. Sidney Lu-met, i. Albert Finney)
22.55 Dok. oddaja: Big Bang
23.40 Film: Sinfonia di pri-mavera (dram., ZRN 1983, r. Peter Schamo-ni, i. Nastassja Kinski) 1.40 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55 Variete: Smile
15.15 Variete: Megasalvi-show
15.25 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: D'Artagnan
20.30 Film: Il Diavolo e l'ac-
guasanta (kom., It. 1983, r. Bruno Corbuc-ci, i. Tomas Milian)
22.20 Nan.: I Robinson
22.50 Variete: Megasalvi-show
23.05 Rally: Pariz-Dakar 23.35 Rubrika: Premiere 23.45 Film: La vendetta del dr. K (fant., ZDA 1959, r. Edvvard L. Bernds, i. Vincent Priče)
1.15 Nanizanka: Star Trek
ODEON
7.30
8.00
10.00
10.30
11.00
11.30
12.00
13.00
14.00
14.30
16.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
1.00
Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe Nad.: Agua viva Nanizanka: La fattoria deigiornifelici Kviz: La spesa in va-canza
Nan.: Mary Hartman Kviz: La spesa in va-canza
Nanizanki: T.H.E. Cat, 12.30 II supermercato
vmes risanke Nanizanka: Rituals Nadaljevanka: Maria Spgar... (2. del)
Filmske novosti Variete: Benny Hill Show
Nanizanka: Biancane-veaBeverlyHills Film: Picnic ad Han-ging Rock (dram., Av-stral. 1975, r. Peter Weir)
Film: L ultima onda (dram., r. Peter Weir) Nan.: Mary Hartman
piu pazzo del mondo Otroški variete: Sugar
TMC_________________
10.20 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.50	Moški veleslalom (iz Kirchberga)
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Qlip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: L'assedio di Sid-ney Street (dram., VB 1960, r. Baker-Berman, i. Donald Sinden)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15 Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Chicago story
21.50	Rubrika: Galileo
22.50	Aktualno: TMC nocoj
23.05 Rubrika o motorjih
23.40 Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45 Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Ouando arriva il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00' Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
11
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1________________|
10.05	Video strani '
10.20	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
11.15	Mozaik. Šolska TV: Planet zemlja - Usoda zemlje, Pamet je boljša kot žamet
12.20	Tečaj angleščine
12.50	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
13.40	Video strani
15.45	SP v smučanju: moški veleslalom (posnetki iz Kirchberga)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, Tečaj angleščine
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Sadni napitki, Periskop - Bliža se železna cesta
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ciklon Tracy (3. del)
21.10	Omizje, vmes Poročila
23.10	Video strani
1 RTV Koper_________________________
10.20	SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek (iz Kirchberga)
12.50	Moški veleslalom, 2. tek
13.40	TVD Novice
13.50	Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.20	Ameriški football NFL (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Hokej na ledu NHL, vvrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče, nato nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (13. etapa)
21.00	Košarka: ena od tekem za Evropski pokal
22.30	TVD novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.30	Mednarodni nogomet
RTV Ljubljana 2_________
18.45	Naša pesem: Zborovodje vi
19.30	Dnevnik
20.05	Hokej: Jesenice-Medveščak
20.45	Videogodba
21.30	Loto, Svet na zaslonu
22.20	Zabavni torek
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Moj Kras (4. del); 15.13 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Granellova hiša (rež. M. Uršič); 18.45 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.25 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Do konca; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na Radiu Kp; 13.45 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasba; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba, Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti;
9.30	Revival parade; 10.05 Disco scoop;
10.40	Družina; 11.00 Turizem, Pismo; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 14.32 Popevka; 14.40 Lo-candina; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Čokoladno popoldne; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Mi in vi; 19.00 Melodije z ekrana; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1
OSEBNOST TEDNA
Jimi Hendvix
Marsikateri predstavnik mlajše generacije, ki raste ob skoraj izključni dieti Duran Duranov, Michaela Jacksona in Madonne, verjetno ni še nikoli slišal za Jimija Hendri-xa. Hendrix spada v sam vrh tiste skupine glasbenikov, ki so ustvarili zgodovino rock glasbe. Umrl je leta 1970, v enem najtemnejših obdobij zgodovine rocka. V kratkem razdobju nekaj let so zaradi pretiravanja z mamili (Fm experienced) namreč umrli Brian Jones, pravi lider skupine Rolling Sto-nes, Janis Joplin, sam Hendrix, Jim Morrison, dušo skupine Pink Floyd Sida Barretta pa so zaprli v umobolnico.
Hendrixa vsi soglasno proglašajo za največjega rock kitarista. Zvokov, ki jih je on izvabljal iz svojega električnega fenderja, ni še nihče uspel posnemati. Dovolj je, da poslušate Dylanovo Ali Along The Wat-chtower v Hendrixovi izvedbi in razumeli boste, zakaj zrejo navdušenci starega rocka tako zaničljivo na zagovornike današnje plehke elektronske glasbe. Legende pravijo, da je Jimi spal in se celo ljubil s svojo kitaro, dejstvo pa je, da je to glasbilo obvladal na res popoln način. V spominu so nam ostali predvsem posnetki, na katerih Jimi igra na kitaro z obrnjenimi strunami - bil je levičar - kar za hrbtom, nato pa še z zobmi. Višek doseže z igranjem ameriške državne himne tako, da strune drgne ob stojalo mikrofona. Kitaro nato polije z bencinom, jo zažge in še razbije na odru.
Nocojšnji Nočni rock (na RAI 1 ob 22.30) bo v celoti posvečen liku Jimija Hendrixa. Prvič bomo videli posnetke koncerta leta 1969 na berkeleyski univerzi. Ogled svetujemo predvsem tistim, ki Hendrixa še ne poznajo, saj bodo tako spoznali intenzivnost prave rock glasbe.
NAPOLEON — Francija 1925-27.
V torek, 10. 1., ob 0.40, in v sredo, 11. 1., ob 0.15, na RAI 2.
Zgodovinski film. Monumentalni zgodovinski ep, ki ga je francoski cineast Abel Gance posvetil življenju in dejanjem velikega Korzičana, je zaradi svoje tehnične dovršenosti in sugestivnosti prešel v zgodovino filma, na sam vrh naj-večjih mojstrovin skupaj z Eisensteinovo Oklepnico Potemkin, VVellesovim Državljanom Kaneom ali Dreyerjevo Jean d'Are. Nepoleonovo otroštvo na Korziki, njegove bitke, zmage in porazi, drugi okvirni zgodovinski dogodki, vse to je predstavljeno zelo spektakularno in dinamično (nekajkrat celo na treh vzporednih ekranih) ter obloženo z raznimi simbolističnimi asociacijami. Pri tem zahtevnem pionirskem projektu je Gance uporabil številne trike in iznajdljive tehnike snemanja, ki še danes vzburijo občutljivost vsakega ljubitelja sedme umetnosti.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: _______________
Postaja: __'	- ' ; j,. ' : ; ■	-
Ura:___________________
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE •
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dokumentarec: Kvarkov svet
14.45	Pravljica: L'asino e il bastone
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola, 15.30 Block Notes
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Sapore di gloria
22.30	Dnevnik
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Športna sreda: boks, Angelo Rot-toli-Taoufik Belbouli
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezzanotte
RAI 2
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Monte miracolo (dram., It. 1943, r. L. Trenker, i. D. Bini)
10.00	Inf. odd.: Marylin Monroe
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
15.30	Športna oddaja: Oggi šport
17.00	Dnevnik, nato risanke
17.25	Tednik o kulturi: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Rubrika: Večerni Diogenes
20.30	Film: Indagine speciale (krim., Fr. 1985, r. Michel Vianney, i. Richard Berry, Carole Bouguet)
22.05	Dnevnik, nato kviz II sicario
22.35	Variete: Chiappala chiappala
23.00	Dnevnik
23.25	Glas. oddaja: International DOC 0.15 Film: Napoleon (2. in zadnji del)
RAI 3	_____________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Mednarodna panorama
15.30	Popoldne z opero: Un ballo in maschera (Giuseppe Verdi; Luci-ano Pavarotti, Katia Ricciarelli; 2. dejanje)
16.15	Hokej na ledu: Bolzano-Milano (iz Bočna)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: I dieci comandamenti (zgod., ZDA 1957, r. Cecil B. De Mille, i. Yul Brynner, Charlton Heston)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Prijetni popoldnevi ob opernih arijah
Že več tednov nam RAI 3 v popoldanskih urah ponuja ogled znanih opernih del. Oddaja je sicer na sporedu v nekoliko nenavadnem časovnem pasu (ob 15.30), tako da si je mnogi res ne morejo privoščiti. Vsekakor se niz Popoldne z opero od vsega začetka odlikuje po zelo dobrih izveddbah izbranih oper, priznani pa so tudi izvajalci in dirigenti. Tokrat je na vrsti Verdijevo delo Un ballo in maschera, poleg Pavarottija poje še Katia Ricciarelli (na sliki).
Z A S E B N E T V P O STAJE ■
CANALE5____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia ameiicana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giustol, 19.00 II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30 Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDA 1986, r. Ivan Reitman, i. Robert Redford)
22.45 Aktualno: Canale 5 News
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Barretta,
1.45	Mannix, 2.45 Ma-sguerade
RETE 4_______________
7.45	Nanizanke: Lou Grant, 8.45 Svvitch
9.45	Film:	Suor Maria
(dram., It. 1956, r. L. Ca-puano, i. F. Marži)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: I berretti verdi (vojni, ZDA 1968, r. Wayne-Kellogg, i. John Wayne)
23.00	Nanizanka: Špencer
24.00	Film: Rigoletto (glas., It. 1947, r. Carmine Gallone, i. Tito Gobbi)
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55 Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25 Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 HappyDays
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: I tartassati (kom., It. 1959, r. Steno, i. Toto, Aldo Fabrizi)
22.30	Nanizanka: I Robinson
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15 Rally: Pariz-Dakar 23.45 Rubrika: Premiere 23.55 Film: I figli dello spa-zio (fant., ZDA 1958, r. J. Arnold, i. M. Ray) 1.20 Nanizanka: Star Trek
ODEON
7.30 Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, nato Il segreto di Joalnda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Nanizanki: T.H.E. Cat, 12.30 II supermercato piu pazzo del mondo
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, nato Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
19.30	Rally: Pariz-Dakar
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Due sporche ca-rogne (krim., Fr. 1968, r. Jean Herman, i. Alain Delon)
22.30	Film: Poliziotto, solitu-dirie e rabbia (krim., It. 1968, r. Stelvio Massi, i. Maurizio Merli)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nad.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Due čare cana-' glie (kom., Avstral.
1978, r. Gene Levitt, i. Tony Lo Bianco)
17.35 Aktualno: TV dolina
18.45	Dokum. o naravi 19.15 Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Arrow Beach - la spiaggia della paura (dram., ZDA 1973, r. Laurence Harvey, i. Joanna Pettet)
22.10 Dok.: Segreti e misteri
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45 Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nad.: Francesco Berto-lazzi investigatore
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
■ SLOVENSKE MREŽE
PLOŠČA TEDNA
RTV Ljubljana 1________________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan. Svet na zaslonu
10.50	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Svet na zaslonu (pon.
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Ba-tujina škatlica (Zgodba o dveh izdelovalcih violin iz Bosne se prepleta s cigansko pravljico o nastanku gosli), Volk in kozlički (J. Grobovski, zadnji del lutkovne igrice)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Izza rešetk (dram., Izrael 1984, r. Uri Barbash, i. Ar-non Zadoch, Muhamad Bakri, Hilleil Ne'eman)
21.50	Dnevnik
22.00	Svet poroča
23.00	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.10	Košarka: ena od tekem za Evropski pokal (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: ameriški foot-ball NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (14. etapa)
21.00	Ameriški football NFL
22.30	Dnevnik
22.45	Tednik: Sportime Magazine
23.00	Košarka: ena od tekem za Evropski pokal
RTV Ljubljana 2_________________
17.00	Iz satelitskih programov
18.30	Mariborska kronika
19.00	Moja krajevna skupnost: Laze v Tuhinjski dolini
19.30	Dnevnik
20.05	Opereta: Netopir (J. Strauss)
21.55	Iz satelitskih programov
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Moj Kras (5. del); 15.18 Kviz: V našem zaporu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti se vrstijo; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja Oslo; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13h; 13.30 Čestitke; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti;
21.05	S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Gorenjski slavček; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Od enih do treh, pesem tedna,
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah in jutranji spored; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Dragi Luciano...; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Čudovitih sedem;
10.40	Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno;
14.00	Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling;
17.33	Show Business; 18.00 Dee-jay;
18.33	Noi e voi; 19.00 Lahko poslušanje; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
MARIJAN
SMODE
»SVAT«
KMEČKO DEKLE NEJOČI OČE
Marijan Smode
»SVAT«
Novo leto nam je podarilo novo kaseto Marijana Smodeta Svat. Štajerski kantav-tor, ki je zaslovel predvsem zaradi Jožice, je tokrat posnel album v mariborskem studiu Piramida. Osnovna značilnost pesmi »novega« albuma je, da so vse zgrajene po istem kopitu: motive sestavljajo v glavnem banalni teksti in trije spremljevalni akordi, petje je v tercah. In to je tudi vse. Zdi se, da so polke in valčki našli svoj prostor tudi v svetu slovenske moderne glasbe, saj jih igrajo domala vsi znani rock in pop ansambli v Sloveniji. Res je sicer, da so glasbeniki, ki se posvečajo pravemu rocku, nekako zapostavljeni, vendar to ne bi smel biti razlog, da se vsi peljejo v to smer.
Očitno je življenje glasbenika v Sloveniji možno edino na Smodetov način (ljubim Anko, snubim Stanko...). Pesem, ki vam bo gotovo ostala v ušesih, je koroška Skrjart-ček, zelo pretresljiva je tudi Ne joči oče. Ljubiva se še nocoj jasno izraža neuspeli poizkus pop pesmi. Torej še ena »izredna« producija, ki bo zadovoljila večino slovenskih poslušalcev. Slovenski glasbi se verjetno ne obeta prav nič dobrega...
Pesmi so: Kmečko dekle, Svat, Ko sem gledal tvoje solzne oči, Telefon, Rdeča roža, Ne joči oče, Škrjanček, Brez tebe, Ljubiva se še nocoj, Kako naj ti povem.
I DIECI COMANDAMENTI — The Ten Commandaments — Deset zapovedi, ZDA 1956.
V sredo, 11. januarja, ob 20.30, na RAI 3.
Zgodovinski film. Hollywoodski veteran Cecil B. De Mille je realiziral kar dve varianti na temo biblijskega mita o Mojzesu. V prvi veleprodukciji Deset zapovedi iz 1. 1923, ki je stala poldrugi milijon dolarjev, je povezal dogodke iz Mojzesove dobe s sodobnim časom. V poznejši inačici z istim naslovom iz 1. 1956 je De Mille rekonstruiral v 219 minutah razkošnega spektakla s še bolj obogateno hollywoodsko scenografijo vse postaje Mojzesovega pohoda od Rdečega morja in do predaje 10 božjih zapovedi na gori Sinaj. Tu smo priča zadnjemu sijaju hollywoodskega produkcijskega aparata pred veliko krizo 60. let. V številni igralski zasedbi je množica zvezdnikov: Čharlton Heston (Mojzes), Edward G. Robinson, Yul Brynner, Vincet Priče, Vvonne De Carlo, John Carradin...
VIDEO NOTES
Oddaja:_,_________,____
Postaja: _____————
Ura:	: :	—— .
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1_________________________|
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Evropske pravljice: Rastline in
korenine
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualnosti: Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Herbie al rallye di MonteL carlo (kom., ZDA 1977, r. Vincent McEveety, i. Don Knotts)
22.15	Dnevnik
22.25 Dokumentarna oddaja: Kvark
23.15	Košarka: pokal prvakov, Scavoli-ni-Nashua Den Bosh (iz Pesara)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezzanotte
RAI 2________________________
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Boudu salvato dalle acgue (kom., Fr. 1932, r. Jean Renoir) 9.50 Dokumentarec: I butteri
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Inf. oddaja: Mladi in najmlajši
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II medico in diretta 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: La Polizia ringrazia (dram., It. 1972, r. Steno, i. Enrico Maria Salerno, Mariangela Melato)
22.10 Dnevnik, nato kviz II sicario 22.40 Variete: Chiappala chiappala
23.05	Dnevnik - večerne vesti
23.30	Glas. oddaja: International DOC 0.25 Film: La morte di Mario Ricci
(dram., Švica 1982, r. Claude Go-retta, i. Gian Maria Volonte)
RAI 3________________________
11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Variete: Black and Bine
12.25 SP v smučanju: ženski smuk (iz Grindelwalda)
13.30	Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Nastanek Rima
15.30	Popoldne z opero: Un ballo in maschera (Giuseppe Verdi)
16.35 Dok. oddaja: Drobci
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.05 Film: Papa... e in viaggio d'affari (dram., Jugslavija 1984, r. Emir Kusturica, i. Miki Manojlovip, Mirjana Karanovič)
0.10 Rubrika: Filmske novosti 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Tudi Jethro Tuli so stari že 20 let
Med raznoliko glasbeno ponudbo privatnih televizijskih mrež spada tudi nocojšnji "koncert na Telemontecarlo (ob 22. uri). Predstavila se bo namreč skupina Jetro Tuli (na sliki) z nastopom v slavnem newyorškem Madison Square Gardenu. Jethro Tuli je pod vodstvom Jana Andersona gotovo ena od skupin, ki so napisale marsikatero stran v zgodovini angleške rock glasbe. Na dvajsetletnico nastopanja opozarja tudi posebna compact plošča, ki je izšla pred kratkim.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 Laver-ne & Shirley
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito, 20.30 TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Baretta,
1.30	Mannix, 2.30 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: Tormento d'a-more (dram., It.-Šp. 1958, r. Claudio Gora)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film 11 diavolo in corpo (dram., It. 1985, r. Marco Bellocchio, i. Maruschka Detmers)
22.30	Riflettore (2. del)
23.30	Film: Il nipote di Beethoven (biog., ZRN 1985, r. Paul Morrisey, i. Dietmar Prinz)
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-. jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Film: Maledetta estate (dram., ZDA 1985, r. Philip Borsos, i. Mariel Hemingway)
22.30	Nanizanka: I Robinson
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Rally: Pariz-Dakar
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Film: Volo su Marte (fant., ZDA 1951, r. Les-ley Selander, i. Came-ronMitchell)
1.35	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, nato Il segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Nanizanki: T.H.E. Cat,
12.30	II supermercato
13.00
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, nato L'amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: La capra (kom., Fr. 11981, r. F. Veber, i. Gerard Depardieu)
22.30	Film: Che ci fa un pre-te tra le thailandesi? (kom., Fr. 1972, r. R. Thomas, i. J. Balutin)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
piu pazzo del mondo Otroški variete: Sugar
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Athena e le sette sorelle (kom., ZDA 1954, r. Richard Thor-pe, i. Jane Powell)
17.45	Aktualno: TV donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Collega-mento internazionale
22.10	Koncert: Jethro Tuli Live
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Športna oddaja: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Wes-tern di cose nostre
21.30	Dok.: L'oceano di Ca-pitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1	_________
10.50	Video strani
10.10 Mozaik. Šolska TV: Računalništvo in robotika, Angleščina v pravljici
12.20	SP v smučanju: ženski smuk (iz Griendehvalda)
13.15	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Poročila
16.45 Mozaik (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Zbirajmo star papir
19.05	Risanka
19.15	TV okno -
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00 Nadaljevanka: Zbledeli blišč (J. P. Priestley, r. Alan Grint, i. Co-lin Firth, John Castle, 3. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Retrospektiva jug. filma: Volk samotar (pust., Jug. 1972, _r. Ob-rad Gluščevič, i. Slavko Štimac, Željko Metalija)
,23.30 Video strani
RTV Koper_________________
13.30	TVD Novice
13.40 Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.10	Ameriški football
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: bezbol MLB 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (lS.etapa)
21.00	Košarka: za Evropske pokale
22.30	TVD Vsedanes
22.45 Tednik: Sportime Magazine
23.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.30	Šport spektakel (povzetki)
RTV Ljubljana 2______________
19.00 Čas, ki živi: Dražgoška bitka 19.30 Dnevnik
20.05 Mali koncert: Elegija za kontrabas in klavir
'20.15 Slovenci v zamejstvu 20.45 Oči kritike
21.15 Dokumentarec: Ptice na Kosovu - Albanska vas za zidovi 21.50 Kratek film
RADIO ■ RADIO : RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Nediški zvon (pon.); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj Kras (6. del); 15.12 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Gimnazijski moški zbor Virag Benedek iz Nagykanizse; 18.00 Srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole; 18.25 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost;
11.30	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj;
18.30	Slov. skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kraljev ansambel;
20.00	Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.35 Ansambli narodnozabavne glasbe; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo; 8.35 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina; 11.00 Turizem; 11.43 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Počitnice; 17.33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.30 Mi in vi; 19.00 Orkestri;
19.50	Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
V ŽARIŠČU
Emir Kusturica
Star je 35 let in je po rodu Sarajevčan. Uspeha prvih dveh filmov si morda nekateri niso pričakovali, tretjemu pa mednarodna priznanja skoraj ne morejo uiti. Trenutno poučuje filmsko estetiko na Columbia University in marsikdo se sprašuje, če se bo še vrnil v Jugoslavijo. Predstavitve njegovega zadnjega filma Dom za obešanje v filmskem gledališču Skenderija se je udeležilo preko 5000 ljudi, kot na nekaterih rock koncertih so vstopnice prodajali na črno za ceno do 10 milijonov dinarjev. Trenutno najperspektivnejši jugoslovanski filmski režiser je lahko s svojim delom zadovoljen. V resnici že razmišlja o naslednjem projektu, o nekem filmu, ki naj bi mu bila literarna predloga roman Zločin in kazen.
Emira Kusturico je širše občinstvo spoznalo ob filmu Se spominjaš Dolly Bell, ki mu je leta 1981 kot debitantu prinesel nagrado na Beneškem festivalu. Tri leta kasneje se je pojavil Oče na službenem potovanju (ki ga bo nocoj ob 22.05 ponovno predvajala RAI na tretji mreži). Film je režiserju prinesel zlato palmo v Cannesu.
Zadnji film Dom za obešanje je Kusturica snemal devet mesecev in sam je povedal, da mu ogromno pomeni zaradi izkušenj, ki mu jih je prinesla bližina Romov. Ob predstavitvi filma v Sarajevu se je zdelo, kot da se mu mesto želi oddolžiti, kot da za vedno odhaja v tujino. Res je, da predstavljajo njegovi filmi skoraj nekakšno gibanje, v katerem se razpoznavajo predvsem mlajše generacije. Bivši basist rock skupine, ki se navdušuje ob nogometnih tekmah, jim je očitno blizu, kot dokazujejo tudi njegove teme...
PAPA'... E' IN VIAGGIO DAFFARI — Otac na službenem putu — Oče na službenem potovanju. Jug. 1985.
V četrtek, 12. januarja, ob 22.05, na RAI 3.
Politični film. V povojni Jugoslaviji se zelo travmatično občutijo posledice
nedolžni sarajevski funkcionar Predrag Manojlovič, ki ga obtožijo neobstoječega zločina in ga pošljejo na prisilno delo v rudnik. Njegova žena Mirjana Karanovič pove otrokoma, da je šel »oče na službeno potovanje«. Občutljivi Malik (desetletni debitant Moreno de Bartolli) ne verjame maminim besedam in gleda na dogajanje po svoje... Pravzaprav sloni vsa moč Kusturičeve uspešnice (zlata palma v Cannesu) na liku malega pripovedovalca-pričevalca tistih burnih časov, ki sanjari in hkrati gleda izredno zrelo na svet odraslih.
informbirojevske resolucije iz leta 1948 in Titovega odklona iz preveč utesnjujočega objema Stalinove SZ. Žrtev histeričnega vzdušja in obračunavanj je tudi
n\
VIDEO NOTES
Oddaja: ■ ;; -. ' ..' '.'.... .;..
Postaja: __________-____
Ura:________________-—
X_________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
BAI 1_________________________|
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66 12.25 Moški smuk (iz Kitzbiihela)
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobraževalna odd.: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: E la nave va (dram., It. 1983, r. Federico Fellini, i. Freddie Jones, Barbara Jefford)
22.35 Dnevnik
22.45	Variete: Elite - Manekenka leta (vodita Tony Binarelli in Isabel Russinova)
23.45	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Dok. oddaja: Otrok 90. let
RAI 2_________________________
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Un tenero tramonto (kom., It. 1984, r. Raimondo Del Balzo, i. Mel Ferrer, Cristiana Borghi)
10.00	Nad.: I ragazzi di Hollywood
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Rubrika o zdravju in estetiki 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.15	Rubrika: Večerni Diogenes
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.15	Dnevnik, nato kviz II sicario
22.45	Variete: Chiappala chiappala 23.10 Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Glas. oddaja: International DOC 0.25 Film: La parete di fango (dram.,
ZDA 1958, r. Stanley Kramer, i. Tony Curtis)
RAI 3_______________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Vabilo v gledališče: La famegia del santolo (Giacinto Gallina, i. Cesco Baseggio)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Marija Tereza in reforme Milanske države, 15.00 Med mitom in zgodovino - Vino
15.30	Film: Amazzoni bianche (kom., It. 1936, r. Gennaro Richelli, i. Paola Barbara)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Telefone giallo
22.00	Dnevnik
23.15	Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Danes
0.05 Dnevnik, nato jahanje
0.25 Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Včeraj
Slovenci v zamejstvu odslej ob petkih
Oddaja Slovenci v zamejstvu, ki je bila običajno na sporedu RTV Ljubljana ob nedeljah pozno popoldne, se je premaknila na petek ob 17.45. Drugi ljubljanski spored, ki je tu pri nas dosegljiv le redkim, jo sicer posreduje že ob četrtkih ob 20.15. Oddaja bo ta teden posvečena Benečanom in Dnevu emigranta, ki je bil po mnogih letih spet v čedajskem Gledališču Ristori. Na letošnjem praznovanju je nastopalo tudi Beneško gledališče (na sliki) z igro Preklet komputer.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5_____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 Laver-ne & Shirley
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. 11 prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30 Film: Miami Super-cops (krirn,, ZDA 1985, r. B. Corbucci, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.25 Aktualnosti: Forum 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Baretta, 1.40 Mannix, 2.40 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Switch
9.45	Film: Cingue poveri in automobile (kom., It. 1952, r. Mario Mattoli, i. Aldo Fabrizi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Il tormento e V-estasi (biog., ZDA 1965, r. C. Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison)
22.50	Nanizanka: Spencer
23.50	Film: La serva padrona (glas., It. 1962, r. Mario Lanfranchi, i. Anna Moffo)
1.15 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55 Varieteja: Smile, 15415 Megasalvishovv
15.25 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30 Film: Arturo (kom., ZDA 1981, r. Steve Gordon, i. Dudley Moore, Liza Minnelli)
22.20 Nanizanka: I Robinson 22.50 Variete: Megasalvishovv
23.05 Rally: Pariz-Dakar 23.35 Rubrika: Premiere 23.45 Film: Lultima spiag-gia (fant., ZDA 1959, r. S. Kramer, i. Ava Gar-dner, Gregory Pečk)
ODEON______________
7.30 Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe 8.00 Nad.: Agua viva, nato Il segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Nanizanki: T.H.E. Cat,
13.00
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, nato Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Ninja licenza di sterminio (pust., Filipine 1987, r. York Lam)
22.30	Športna rubrika
1.00 Nan.: Mary Hartman
TMC__________________
10.50 Ženski smuk (iz Grin-delvvalda)
12.15 SP v smučanju: moški smuk (iz Kitzbuhla)
12.30 II supermercato piu pazzo del mondo Otroški variete: Sugar
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Il viaggio nel passato (fant., ZDA 1979, i. George Fena-dy, i. Ray Milland)
17.45	Rubrika: TV donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Lenny (biog., ZDA 1974, r. Bob Fos-se, i. Dustin Hoffman)
22.25 Nanizanka: Il teatro di Ray Bradbury
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45 Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Wes-tern di cose nostre
22.25 Inf. odd.: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca
1.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
I
I
I
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_________________|
9.35	Video strani
9.45	Mozaik. Tednik
10.50	SP v smučanju: ženski smuk (iz Grindelvvalda)
11.45	Glasbena oddaja
12.15	SP v smučanju: moški smuk (iz Kitzbiihla)
13.20	Video strani
15.55	SP v smučanju: moški smuk (posnetki iz Kitzbiihla)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.45	Slovenci v zamejstvu
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Drej-ček in trije Marsovčki (2. del), Zlati dež (1. del)
19.05	Risanka, TV okno
19.17	Naše akcije
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Dok.: Naš edini svet (1. del)
20.50	Nanizanka: Detektivka iz Miamija (2. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Klute (dram., ZDA 1971, r. Alan J. Pakula, i. Jane Fonda, Donald Sutherland)
RTV Koper_____________________
12.15	SP v smučanju: moški smuk (iz Kitzbiihla)
13.30	TVD Novice
13.40	Rally Pariz-Dakar (povzetek)
14.10	Košarka: za Evropski pokal
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (16., zadnja etapa)
21.00	Ameriški football NFL
22.30	TV novice
22.45	SP v smučanju: moški smuk (povzetek)
23.30	Rubrika: Sottocanestro
RTV Ljubljana 2	________
19.00	Narodnozabavna glasba
19.30	Dnevnik
20.05	Balet: Leningrajski spomini
21.35	Skupščinska kronika
21.55	En avtor en film: retrospektiva Bogdana Žižiča
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega_ repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Moj Kras (7. del); 15.14 Naši kraji in ljudje; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 11.05 Za starejše občane;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Korbarja; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Oddaja za pomorščake; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Zbori; 18.30 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Sanremo včeraj in danes; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Popoldne ob treh;
16.00	Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.33 Mi in vi; 19.00 Stari spomini;
19.50	Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
MODA TA HIP

Tap Model
Siusy Blady (na sliki) poznajo skorajda vsi, saj se je z možem Patriziom Roversijem - Samotnim volkom že izkazala na razne načine. Njeni pobudi gre pripisati tudi revijo lepotic Tap Model, ki je bila v preteklih dneh v Bologni. Ne gre za tiskarskega škrata, saj je bilo tekmovanje namenjeno dekletom, ki ne dosegajo 160 centimetrov višine. Od tekmovalk so zahtevali predvsem dobršno mero smisla za humor in av-toironije, kar je seveda povsem razumljivo. Bladyjeva je izjavila, da skuša revija Tap Model podati nov ženski ideal, ki naj bi bil dostopen vsem. Idealna Tap Model naj bi bila demokratična, postfeministka, pfenev-rotična, transekshibicionistka, autoironična in predvsem angažirana v avtovalorizaciji.
Srednja višina tekmovalk se je sukala okrog 152 centimetrov, starost pa od 17 do 41 let. Med njimi so bile zbiralka svetinjic iz doline Camonice, zdravnica in celo odlična poznavalka ruščine. V žiriji so med drugimi bili Rita Pavone (ki bi kot konkurentka lahko ciljala na dobro uvrstitev), avtorice oddaje La Tv delle ragazze, bivša kraljica strip-tiza Dodo D'Amburgo, psiholog Gianpaolo Lai ter izvedenec za look Marco Orea Malia. Med zapriseženimi »izvedenci« sta bila tudi kopališki mojster in voznik tovornjakov. Organizatorji so namreč menili, da sta kot predstavnika družbenega sloja, ki še ni podvržen modnim stereotipom, objektivnejša.
T
|
i
E LA N A VE V A — Ladja gre, It.-Fr. 1983.
Tv premiera, v petek, 13. januarja, ob 20.30, na RAI 1.
Dramatični film. Leta 1914 krene potniška ladja Gloria N. proti Egejskemu morju. Na njej se peljejo sami ugledni potniki, ki spremljajo na zadnji poti najslavnejšo pevko na svetu in nameravajo odvreči njene posmrtne ostanke sredi morja. Čudaški pogrebni sprevod zmoti najprej prihod »umazanih« srbskih revežev, ki bežijo pred vojno. Potem pride še pravi sovražnik, skrivnostna ogromna oklepnica, ki potopi Fellinijevo inačico Titanica. Razdejanju preživita le časni-kar-pripovedovalec zgodbe in... nosorog. V tej »sociološki pravljici« Fellini ni štedil z vsakovrstnimi simboli in filozofsko-psihološkimi implikacijami; mimo vsake razlage je izredno zabaven in ironičen njegov že običajni presežni, razsipni in čudaški »živalski vrt« človeških tipov.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:_________,______
Postaja:_______________
Ura:_ .	_______________
V________________________J
Zadnja leta so bila za ljubitelje rock glasbe res izredna, saj so si lahko v živo ogledali več res kvalitetnih koncertov. No, tudi sezona 1989 ne bo skoparila s podobnimi prireditvami, saj si bomo v Italiji verjetno lahko ogledali skupine U2, Talking Heads, Cure, Inxs, Simple Minds in Marka Knopflerja. Ob že uveljavljenih umetnikih se nam bo letos predstavila tudi nova generacija ženskega rocka: Michelle Shocked, Tanita Tika-ram, Gail Ann Dorsey in Tony Childs. Posebej pa bi spregovorili o povratku »dinozavrov«: zdi se, da nas bodo obiskali Paul McCartney, Patty Smith in skupina Oueen, veliko se govori tudi o ponovni združitvi skupin Rolling Stones in Who. Pete Townsend verjetno ne bo več razbijal kitar na glavah najbolj vsiljivih oboževalcev, vendar sta z Daltre-yem že dokazala, da je skupina kljub smrti Keitha Moona še sposobna odličnega izvajanja. Stonesi se medtem tudi niso dolgočasili, posebno ne Bill Wyman, ki je menda razkril skrivnosti življenja 35 let mlajši Mandy Smith. Keith Richards (na sliki) je objavil svojo prvo solistično ploščo, tudi Mr. Jagger se je doslej že dovolj izkazal z izdelki, ki niso bili vedno na zadovoljivem nivoju. Zato je petorica verjetno tudi menila, da je napočil trenutek povratka. Upati je le, da se »fantje« - njihova skupna starost se suče okrog 250 let - na odru ne bodo obnašali kot pred kakimi dvajsetimi leti.
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov.