Podlistek. Maribor in Slovenstvo. (Zgodovinske črtice.) Predava] na obfa«n zborovaHJn nZgodoTinskega društra" v MariborH dne 26. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstovšek. (Dalje.) Preselitev škofijskega sedeža v Maribor. Velikegja; pomena za Slovenstvo v Mariboru je nadalje preselitev stolice Lavantinske škofije v Maribor 1. 1859. Rano so si prizadevali, Spodnještajerci, da dobe svojega lastnega škofa. Že 1. 1807. so Mlariboržani oddali osebno cesarjju Francu, ki se je mudil v mestu, prošnjo, da preloži škofijski sedež v Maribor. Se-le po polstoletju se je rešilo to za Slovence /.:n*os cereče vpr;)šap.ie. Koči lnornmo. dn se je pri6ek> s tem zgodovinskim dogodkom med štajersk. Slovenci novo življenjo. Zlasti pa je zasluga prvega Skola, ki ga imenujemo lahko s ponosom slovenskega škofa, škola vseh škofov, da se je takoj spočetka postavila tako mogočna stavba, ki je shranjevala in branila naše narodne svetintfe. Trdimo lahko, da nam je le mila usoda postavila na tako odgovorno mesto moža, ki je z umom in marljivostjo, poleg tega pa z rodoljubnim sroem in gorečo ljubeznijo do svoje matere in svoje zemlje zastavil svoje raoči in pokazal dejanski in s peresom pot, po kateri bi naj hodili njegovi nasledniki in podložniki v prid in procvit slovenskega spodnještajerskega ljiidstva, v napredek slovenskega jezika. V bogoslovju se je pričelo pravo življenj«. PPTaskrb škofova j« bila, da si izgoji dobrih in go- rečih duhovnikov. Slovenščina je začela prodirati med bogoslovce, ki so kakor povsod go|vorili le po nemški. Ko so si I. 1860. osnovali svoj list ,7Lipica" za materinšftino goreči bogoslovci, so jih celo tovariši črnili za panslaviste, fantaste, geHeime politische Sekte. Ti se niso jvstrašili takih natolcevanj; predsednik Žličar jih je tolažil, rekoč: ,,Imeli bomo dobro vest, da, smo se po svoji moči vadili pisati v tistem jeziku, v katerem bomo vero Kristusovo oznanovali. Skoz lepi zgled bomo pa tudi spodbadali vse k Ijubezni do domovino in materinskega jezika." Ker se je vedno govorilo le nemški med bogoslovci, je vskliknil urednik lista pri neki seji: ,,Tovariši! Postavo imamo o praznikih dopoldnfe latinski govoriti, dajmo si sami postavo, druge dni govoriti le slovenski." ..Lipica" je dosegla lepi svoj namen. Skraja so pisali le povosti, potopise, pesmi, smešnioe itd. Lav. Gregorec je uvedel bogoslovno vedo. Ko je ^Lipica" začela hirati, se je 1. 1870. osnovalo literarno društvo, da se navadijo parlamentaričnega gibanja, kakor je to trdil bogoslovec Mlaker, in' se naufie govoriti in javno nastopati, kakor je predlagal Zičkar v to svrho govorniške vaje. ^Lipica" je ostala list do današnjega dne, ki ima lepo zgodovino. Med sotrudniki omenimo le še bogoslovc« Napotnika, Aškerca, MejElveda, Kovačiča, Stegenška i. dr. Iz ,,Lipice" je izšlo lepo število stovenskih duhovnov, ki zavzemajo odlično meslo v pisateljskih krogih in v javnosti: zlasti se je zai5ela gojiti v zadnjem desetletju tudi bogoslovna veda; Izmed mnogih pisateljev navedemo lc starejSe: škoEa SlomSeka, prelata Kosarja, dr. KrižaniCa, Lavr. Herga, dr. Gregoreea, dr. Ulago, škola Napotnika itd. Prava bogoslorna veda se je gojil-a ža t ,,Drobtinicah", pisate- Ijevanje t ,,Voditelj,u"; pa dela čast bogoslovski stolici. Slovanska čitalnica in njen rpliv. Državne razmere po 1. 1860. so deloma tudi same ogladile pot pravemu razvoju Slovenstva in mariborskega slovenskega življa. Družba slovenska je rastla, družabno življenje je ožrvelo, kar je pa tudi dobro vplivalo, na okoligke Slovence. Slučaj je zopet nanesel, da se je zbralo v Mariboru veljavnih mož, ki so uresničili marsikatero idejo. Ti možje so vplivali s svojim delovanjem na razvoj celega Slovenstva, ravno tako kakor je 1. 1848. vodila Gražka ,,Slov^nija" politično gibanje. Zbirali so se ti možje v ,,Slovanski Čitalnici'', katero so osnovali 17. julija 1. 1861. dr. Janko Sernec, dr. Pavlič, dr. Dominkuš, Jan. Miklošič, Jan. Rupnik, Stadler, Svarc Franjo, dr. Prelog, prof. Suman, prof. Majciger, T. Cu&ek, Vučnik, Zemlič, dr. Ploj, Božidar Sinko, Lovro Herg, Viljem Mussi, Jakob Ferk, Ravnikar, Makso Morič. Citalnica Mariborska je prva izmed slovenskih. Ljubljanska se ,je še le osnovala 30. avgusta istega leta. Mariborska ,je imela mnogo vpliva, na svoje posestrime, kar spoznamo iz raznih pisem; čitalničarji so dajali navodila povsod. Vsled marljivosti odbornikov in udov so si pridobili mnogo zaup-anja; zlasti je bila čitalnica spočetka rraravnost uzorno društvo, ki je spodbujalo delovanje drucih Citalnic, ki so bil» krvava potreba za probujo v tej dobi. Značilno je, kar piše umrli dvorni svetnik dr. Gregorij Krek 1. 1863. v nekem pismu: nVrlo se že veselim slovesnosK nekaj tudi za to, kcr sem si svest, da bode skozi in skozi narodna, vsaj ima Vaša čitalnica med| vsemi slovenskimi največ pravega živ\jejiia." Ravno tako že piše leto prej (1862.) slotrensld pisatelj in urednik »Zgodnja Danioe" Luka Jaran mad drugim: ,,KdOi pozna mariborsko Citalnico, tar se iz njegovega dejanja in nehanja razodeva., ta ve, kaj zasluži, torej: Slava jej!" Ni torej čuda, da so se tako oklepali Maxiborskega zavetišča tudi izvenštajerski rddoljubi. Ze prvo leto, 23. avgusta 1861., je obiskal nalašč čitalnico tedaj najslavnejši politik dr. Lovro Tbman, po katerem sem slišal kot dijak imenovati nemšjkega starčka v deželni zbornici na galeriji slovensko ozemlje ,,Tomanien." Se istega leta posetil je društvo kneiz in škof Slomšek 6. oktobra. Njemu na čast je spesnil dr. L. Toman pesem Mar-i-bor. Slavnostni govornik je kaj lepo označil pri Slomšekovi slavnosti 25. sept. 1865. pomen Slomšekovega čjftalniški&ga dfelovanja retooč: ^Reči smem, da so Slomšek vdthnoli dušo v naše 8ruštvo; oni so zafieli besetie pri nas s prvim go— vorom, oni so nam nasvetovali, kaj in* kako bi delaJi, kadar se snidemo, da nam bo društveno življenje v prid in veselje . . . podarili so nam pravi biser s tem, da so vpoljali v društvo duh popolnc enakosJi Baeid članL Razgovarjali so se prijazno z vsakim, naj je bil katerega koli stanu, ino lahko se razumeva, da je taka prijaznost in enakost vse ftlane še bolj združila. Naj bi tako zmirom ostalo pri nas in povsod!" Te slavnosfci se je vdeležilo mnogo izvenštajerskih rddoljubov, tako n. ^r.: dr. Toman, dr. Costa, Svetec, koroški Einspieler in o$a dr. Bleiweis, ki .je že 1. 1862. v pi»mu 2. novembfra rek<il d slavnem škofu: ,,Neumrljivi vladika Slomšek je lastina vseh Slovenoov, tedaj ga tudfi mi Kranjci spošt|ujerao in ljubimo. Spodobi se tedaj tudi, |da ga pr\i omenimo v besedi naši itd." Zlasti so\ pa pokazali mariborski čitalniftarji že J. 1863., kaj da premore dobra volja, požrtvovalaost in marljivost. Zbralo se je tisoče in tisoče ob5instva, da so počastili blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Te prireditve so bile naravnost vzorec za druga društva na Spodnjem Stajerskem. Vdeleženci so se vedno vračali domov navidušeni in spodbujali domačine v raznih krajib, da so prirejali slične narodne veseljice. Infeligenca se pa ni zbirala, samo da bi se razveseljevala. Slomšekova slavnost je rodila misel, da se postavi SlomSekov spomenik; drugega dne pa je šel v svet prvi vseslolvenski program; reševalo se je vprašanje zedinjenja vseh. Slovencefv. Ravno tako je vplivala; čitalnica na posestrime na Stajerskem v gledališnem igranjp. V Mariboru je zlasti uvedel igro dr. Prelog, ki je že 1. 1846. gojil )iramati5ne predstave v tfutomeru s, Tirstenjakom in Gottwei3om; njegov najboljši pomagač je bil pač prol. Suman. Manjkalo je povsod primernih iger slovenskih; dr. Prelog je dal tiskati dva svoja prevoda, 1. 1866. Crnega Petra in 1867. Zakonsko sol. Ta znamenita družba je oživela tudi edno najvažnejših podjetij, t. j. Slovensko Mlatico. Dr. Janko Sernec, Jože Snman, Ivan Majciger in E. Chooholoušek so razposlali oklic in sestavili pravila za to velevažno dmštvo, za kSatero jfe navduševal dr. h. Toman 1. 1863. v Novicajh. Te ideje st> se prijeli Mariboržani dejanski, poldpisalo se jih je 40 z doneski po 50 gld. in poiožili temelj. Tbda^ le vse prepočasno so napredovali Ljubljanfiani tem gospodom. Dr. Jože VoSnjak piše 13. junija 1863: „ . . . da bi le že matica privolfena bila, udov bi v kTatkem še več kot 600 dosiopilo. Bog ve, kaj Ljubljaača<ni tako dolgo delajo? Kaj nek odlašajo? Kaj se zunaša.jo? Oas bo le tekel; in čas je zlata vreden itd." Prihodnjega leta 4. februarja so se vendar potrdila pravila. Kaj je dosegla Slovenska Matica t tej dobi polstoletja, to pač vsakdo vei, takjo da tega ni treba še posebe}, povdarjati. To so najvažnejši dbgodki v naši čitalnici v prvi dobi; nato so sledila borna leta, doklep ni ozdravil zopet bolehnega društva dr. Dominkuš in pripravil poti v novo živahnejšo dobo. Slovstreno deloTanje in pisateljeTanje. Oglejmo si še enkrat slovstveno delovanje, dasi smo že naivedli marsičesa. Slovenske knjige, ki s* se razpečavale po Spodnjem giaierskem, so bile poprej le redkla prikazen, prave bele vrane. Ko so ae začetkoma 19. stoletja začeli zavedati maj-iborski in okoliški rodoljubi, je oviralo njihovo delovanje tiskarstvo. Dali so tiskati knjige deloroa v Gradoi pri Widmannstetovih dedičibJ aJi pri Kietoreichu; znana je posebjno iz te dobe tudi Radgonska tiskarna Waitzingerjeva, ki je oskrbela mnogo slovenskega tiska.i Maribor je imel svojo tiskarno od 1. 1795; osnoval jo je K&rošec Franc Schutz, ki je pomagal urediti že 1. 1771. nemško tiskarno v Lvovu in 1788. v Celju;i 1791. si je uredil svojo tiskjarno v Celji, s kar tero se je preselil 1792. v Ptuj in 1. 1795. pa uredi prvo in za njega zadnjo tiskarho v Mariboru, kakor trdi tudi to v svojem življenjepisu, katerega« je spisal sam na sliko 1. 1806, ki ivisi v Kralikovi tiskarni. Od njoga je dobil tiskarno laktor punšek iz Konjic, ki jo je oddal 1. 1817. JanžiCu. Sin tega Janži6a je fiskal prve letnike ,,Slov. Gospodarja" iB wS1qv. NarodV.; zlasti tai Janžjič je oskrbel mnogo slovenskega tiska, dokler se ni ustanovila lastna siovenska tiskarna. (KoDftc prihodnjifc.)