TRST. sreda 18. januarja 1956 Leto XII. - Št. 15 (3253) GOR 11 PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 hB???l1STV°: Uk- MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-JO* IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. višine v e P°jlru2. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm nl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja založništvo tržaškega tiska D.ZUZ-rrsi Zakon o parlamentarnih volitvah najprej na vrsti v parlamentu Ker je končana diskusija o zakonu v komisiji, je t/lada zahtevala zanj absolutno prednost - Danes obnovitev zasedanja poslanske zbornice, ki bo razpravljala tudi o incidentu v Venosi - Odloki po zakonu o pooblastilu bodo danes objavljeni Brazilski predsednik Kubiček na obisku v Rimu - <0|) pašega dopisnika) začele’ 17‘ ~ Jutri se bo spet zbornice aQsed.anie, poslanske - c- O tPm nn/irt r n7n 'J tem bodo razna v ra..;!"1 u katerih so doslej v oolitisl.oblikah Polemizirali V nnli*;* poiemizir paKmL 4em °kviru, prišla na ‘arna tla in bodo Vnrač!,?0znost konkretizacije. cev )e državnih nameščen- sebne S"ski. nadrti za po' bencev i0n-!e iavnih osluž-(teknča' zakoni ((tretje faze« godbe i&Ty\ zemlilake P o-kona — ? ’ 0 a volilna za-mi lri u 2 So Slavni proble-Centom °dslej pred par’ dentidvUZ$eio se ^im ie inci" V nodLYenosi. 0 katerih bo no -skl zbornici nedvom-d° bo od6"3 debata- Za vla-nister °dg°var)al notranji mi-obžaln.,1 • 0 verietno izrazil 'bcident -vlade’ da ie do brž *„,»■ pr!sl°- čeprav bo naj- vorn0 t!iH-'dd'jda zani odgo* DelavJ« uZa zzanje krajevne se ®.zbornice. Obenem pa da r>„ ri’ da namerava vla-komLP°">iilih Preiskovalne Poten*- odstaviti kvestorja v čutom dea da bi z večjim Prenrečua odgovornost lahko kaže i Prelivanje krvi. To ločiij 8 b' se vlada rada godet- °-d °dgovornosti za do-— *n da zlasti noče biti pr -p —jo rambroni nedeif°^^'bno zapletena. 2e v Tamb^n^6 notranB minister . Scelbo -— tudi v polemiki bile'bi0 poudaril, da so de ?etcatere policijske meto-V .ljene. znaAii2Vez' z Venoso je še Rom.-° da Je «Osservatore pri , j0” predlagal, naj bi komi.* vladne preiskovalne r.ikj . sodelovali predstav-hovi 'ndlkatov in naj se usta-misiia J5.3 Parlamentarna ko-delav.Vv posredovala v je r-iSr sporih. Prav tako ške ak • da Blasilo Katoli-iavlia01^6’ k‘ sicer zvesto ob-g« i: , komentarje vatikanske-6Plenil ' tega članka sploh ni tazlas ■ ^ političnih krogih nesopi^*? *° k°t nov Znak za cijo 8 a?la med Katoliško ak- brezkn za80Varja predvsem ">stičnmpromisno protikomu-no borbo in ji podreja Vse ivdrug°. »e Uva”om,.ki daje zadnje ča-več poudarka social- in med uradnim vse nim in delovnim problemom. Za zadržanje vlade p'a je značilno, da je poslala v Venoso tudi odposlanca ministrstva za delo, ki se je že vrnil v Rim s predlogi za ukrepe, da se olajša položaj brezposelnih kmečkih delavcev v tistih krajih. Predsednik vlade Segni je danes na Montecitoriu govoril s predsednikom poslanske zbornice Leonom o programu dela zbornice. Ministrski predsednik je izrazil mnenje, da bi bilo treba razpravljati najprej o zakonskih načrtih, ki so že bili predloženi parlamentu — o investicijah tujega kapitala v Italiji (že odobreno v senatu), o ureditvi stroškov za upravljanje državnega odkupa, in o ustanovitvi ministrstva za državne udeležbe v gospodarstvu. S prednostjo pa bo uvrščen na dnevni red zakon o parlamentarnih volitvah, kakor hitro bodo pripravljena v komisiji vsa poročila. poročili večine in manjšine (leva opozicija) sta bili danes že vloženi, pričakujejo pa, da bo jutri vložil svoje manjšinsko poročilo še Alnai-rante v imenu MSI in PNM. Jutri se bodo pri predsedniku poslanske zbornice sestali predsedniki poslanskih skupin, da bi se dogovorili o delu zbornice. Kolikor se izve, se predstavniki PSI ne bodo upirali predlogu, naj pride volilni zakon takoj na dnevni red. Predložili pa bodo spreminjevalni predlog, po katerem bi se volilna pravica raztegnila tudi na prebivalce Trsta ,n cone A. Glede volilnega zakona za upravne volitve pa bodo socialisti zahtevali ,naj se čimprej začne diskusija o njihovem predlogu o ukinitvi volilnih povezav. Sicer pa se zdi, da bo glede volilnega zakona treba čakati na sklepe kongresa PSDI. Segni se je danes razgovar-jal tudi s Saragatom in De Čarom, kasneje pa s pravosodnim ministrom Morom, s katerim je razpravljal o incidentu v Venosi. V razgovoru z De Čarom in Saragatom pa je bilo sklenjeno, da MRZLIČNA posvetovanja skupin v Franciji Prevladuje mnenje, da bo Coty prav ptovo izbral vlade med voditelji republikanske fronte PARI2> Po- sklepih 'h °i7Ii,eSa, soc*alistične stranke he st.rS1, ga odbora radikal-gih e. so v političnih kronik da bo predsed- tov0 fi^blilte Coty prav go-ljev bral enega od vodite-sestav„ublikanske fronte za Se v?°, .nove vlade. Vsi pa ali hn rzujejo napovedovanj, des f- Pre 8lavni difelii ; Poujadistični vo- In centralni komite *ronte °kv’.ru republikanske ?an se.*-8 za iufri napove- ^fende. Jek med Molletom in bredv.eJ ki morata Sram ^ izdelati skupen pro-Za načfi katerega vlada tildi, a! u s°Slasje. Zdi se g°Voril= bosta oba voditelja v hovi *,? zazdelitvi ministrov v*dovar,i-u ’.ker bo po napo-hiaiu. Iib število ter zelo biajhi R b? (9 ali 10) skapVakalna Darl parlamentarna ?estanka tmela danes dva !e*ilo 4d katerih se je ude-’* da ,._p°s*ancev (značilno Je Vaia7o -Pradne statistike na-8*ahcev \ mendesističnih po-a^dpini’ « J" ostali pripadajo dvojnn P°slancev, ki so imeli ln RGRl .'festlturo: radikalno alne -- s, ‘tev nove ra. dik de nn.*Pa!'lamentarne skupi-vPrašan)lavl]a zel° kočljivo stavij-ip vnihno jedro pred-tVe Ja ? tisti, ki so na voli-v ^ °krilju stranke, gonili ^ ^pino. b°do lahko didiraii .tisti, ki so kanuji so aT ll,stah RGR. Na 4aniu .veK0?11 tudi 0 vpra-skpPščinT b»?e glasovanja v p°teau « Mendes-France se a°- ko „.a določeno discipli-hja. za važna vpraša- raznen*osk' tisk odraža danes V raffi. ‘j.« 'er kn^V. poUtif"ih krogih, stičneal 1 a sklep® socia- heea 8 kongresa ga vodstva. da s^^pHp'2*!11^, mnenja, sedaj lahko misli, da in radikal- bo vlada republikanske fronte lahko dobila v skupščini precejšnjo večino. «Combat» pa očita, da radikalno socialistični program nima «dovolj obširnega obzorja«. «Express» posveča svoj u-vodnik poujadistom, ki jih o-stro napada. List ugotavlja, da je na zborovanju poujadistov prišlo «do histeričnih manifestacij, ki so jih spodbujala fašistična in protirepublikan-ska gesla«. O tem zborovanju poroča list pod naslovom ((Fašistično zborovanje na Vel. d’Hiver». Nocoj pa je golistični poslanec Michel Bokanowski sporočil, da ustanavlja «odbor za obrambo republike«, ki se bo boril proti poujadizmu. Izjavil je, da bi ta odbor vseboval ljudi vseh političnih nastrojenj, ki pa bi se strinjali glede tega, da se je treba boriti proti poujadizmu. Bokanovvski izjavlja, da Pou-jada obkrožajo bivši sodelavci Nemcev v drugi svetovni vojni. bo De Caro (minister za zvezo s parlamentom) na jutrišnji seji predsednikov poslanskih skupin zahteval, naj se na prvo točko dnevnega reda postavi zakon o parlamentarnih volitvah. Medtem so na dnevnem redu jutrišnje prve seje zbornice odgovori na interpelacije in vprašanja. Danes pozno ponoči je državno kontrolno sodišče pregledalo 18 vladnih odlokov, izdanih v okviru zakona o po. oblastilu. Zdi se, da bodo odloki objavljeni že jutri v Uradnem listu. Za tisk posebne številke Uradnega lista, ki bo obsegala 200 strani, so mobilizirali posebne skupine stavcev, ki bodo delale vso noč in predpoldne do zaključka dela. Izvoljeni predsednik Brazilije, Juscelino Kubiček de Oliveira, je prispel danes predpoldne ob 10.25 na uradni obisk v Rim. Na letališču Ciampino ga je pozdravil predsednik vlade Segni z raznimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi rimski župan, ki je gosta pozdravil v portugalščini. V svojem pozdravnem govoru je predsednik vlade Segni poudaril prijateljske vezi med Italijo in Brazilijo in želel gostu prijetno bivanje v Rimu. Kubiček pa je sporočil «tople pozdrave brazilskega ljpdstva italijanskemu ljudstvu« in izrazil željo, da bi bili odnosi med obema državama tudi v bodoče čim boljši. Predsednik Kubiček jo hil nato gost na kosilu pri predsedniku republike Gronchiju na Kvirinalu. Po kosilu si je v avtomobilu ogledal Rim in okolico, ob 17. uri pa ga je na Viminalu sprejel Segni, s katerim je imel uvodne razgovore A. P. ve Evrope«. Seja je bila pod predsedstvom Jeana Monneta, ki je v svojem govoru izjavil, da «gre za uvedbo evropskega naddržavnega sodelovanja na področju uporabe a-tomske sile v miroljubne namene«. Monnet je predlagal ustanovitev evropske atomske komisije, ki bi ji šest vlad udeleženk dalo potrebna pooblastila. Pozval je predstavnike šestih držav evropske premogovne in jeklarske skupnosti, naj v tem smislu vodijo akcijo v svojih parlamentih, sindikatih in med javnim mnenjem. ZAPOSTAVLJANJE CRNCEV SE BO V M1SSISSIPIJU NADALJEVALO 7alro je izjavil novi guverner in bivši predsednik vrhovnegh sodišča Coleman JACKSON, 17. — «Država ner. ne bo nikoli uspela da Mississippi bo brez uporabljanja sile ohranila ločitev črncev od belih navzlic nasprotovanju zvezne vlade«. To je izjavil novi guverner te države J. Coleman v govoru, ki ga je danes imel ob svojem ustoličenju. Po trditvah govornika daje sedanje razmerje med črnskim in belim prebivalstvom (črncev je približno 45 odstotkov od celotnega prebivalstva) večjo važnost vprašanju razločevanja v tej državi Nfckor v ostalih državah ZDA. Coleman je dalje izjavil, da zgodovina ne nudi primerov «vlade, ki bi prisilila kako pleme, da se proti svoji volji izenači z drugim plemenom«. «Kljub vsemu spoštovanju, ki smo ga dolžni vladi ZDA. in naj bo ta vlada še tako močna, je dodal novi guver- nam vsili sprejem resne integracije ne v Mississippiju ne v nobeni drugi državi, kjer se prebivalci temu upirajo«. Pred svojo izvolitvijo za guvernerja je bil Coleman državni pravdnik v Mississippiju in predsednik vrhovnega sodišča te države. Pagajanja o Gvineji DJAKARTA 17. — Indonezijska vlada je včeraj odpoklicala iz Ženeve svojo delegacijo, ki se pogaja z nizozemsko delegacijo o zahodni Novi Gvineji. Predstavnik indonezijske vlade je danes izjavil, da odpoklic delegacije pomeni samo začasno odložitev konference, ker so potrebna nova posvetovanja. Dodal je da bo indonezijska vlada v kratkem podala izjavo o rezultatih dosedanjih razgovorov. NADALJNJI ODMEVI NENNIJEV1H IZJAV V TRSTU Tudi francoski ponovno načenjanje vprašanja meje V Beogradu pa še prav posebej obžalujejo, da je vprašanje poskušal načeti človek, ki se šteje med socialiste (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Govor Pietra Nennija v Trstu je izzval živahne komentarje ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu. V obveščenih krogih v Beogradu ugotavljajo, da je Pietro Nenni v Trstu nastopil ne samo nesocialistično. temveč je tudi na nedemokratičen način začel obravnavati vprašanje odnosov s sosednjo socialistično drža vo. V Beogradu posebno obžalujejo, da je človek, ki se šteje med socialiste, prav v Trstu ponovno načel vprašanje, ki je bilo jabolko razdora med obema državama, in to prav v času, ko se je polagoma pričelo ustvarjati o-zračje, ki je obetalo, da bo Trst postal vez prijateljstva, DULLES POTRJUJE SVOJE STALIŠČE o koristili preračunanega tveganja Državni tajnik pravi, da sicer ni ne napisal ne pregledal članka, objavljenega v reviji „Lite", da se pa z njegovo vsebino strinja - Vloga vojnobujskašklh Izjav v letošnjem volilnem letu Izraelske-sirski spor pred Varnostnim svetom NEW YORK, 17.. — Varnostni svet OZN je danes nadaljeval debato o sirskem protestu proti izraelskemu napadu ob Galilejskem jezeru Sedanji predsednik Varnostnega sveta Victor Belaunde je poudaril, da današnja seja sovpada z deseto obletnico prve seje Varnostnega sveta Britanski predstavnik Di-xon je sporočil, da je bila vnesena sprememba v resolucijo. ki so jo predložile tri zahodne države. «Namen te spremembe je, je izjavil Dixon, pojasniti, da ovire, ki so jih postavljale sirske oblasti proti izraelskemu delovanju na Galilejskem jezeru, ne opravičujejo izraelskega napada«. Sirski delegat Sukeiri je pozval Varnostni svet, naj priporoga članom OZN, da u-kinejo sleherno gospodarsko pomoč Izraelu vsaj za eno leto. Vztrajal je tudi, naj se od Izraela zahteva izplačilo odškodnine Siriji. Izraelski delegat Abba Eban je izjavil, da «nobena vlada na svetu ni podvržena taki sovražnosti, kakršno izkazujejo arabske države do Izraela«. Dodal je, da Izrael lahko sprejme načelo plačila odškod-rine, samo če bo to veljalo tako za izraelska kakor za arabske žrtve. Seja je bila zatem odložena na jutri popoldne. Monnelov preiii za evropsko atomska skopnosl PARIZ, 17. — Danes je bila v Parizu prva seja ((akcijskega odbora za Združene drža- W ASHINGTON, 17. — Državni tajnik John Foster Dul-les je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da m napisal, pregledal ali cenzuriral članka, ki je bil objavljen v reviji «Life», in da je članek videl šele, ko je bil že natisnjen. Dodal pa je, da članek v veliki meri odraža njegova stališča, kot jih je že poprej večkrat izrazil, in da je po objavi naročil državnemu tajništvu, naj sporoči, da «izjav ni treba popravljati, kar se tiče njihove vsebine«. Dulles je še dodal, da je velika večina izjav, ki mu jih pripisuje revije «Life», citati ali parafraze, ki se zelo približujejo temu, kar je še poprej izjavil. V vsem članku je samo ena ((dvoumnosti), da pa je tudi njo lahko razumeti, če se bere v sklopu vsega teksta. Ko je Dulles tako dejansko prevzel očetovstvo za članek, ki je povzročil toliko polemik in slabe krvi, je dejal, da morajo ZDA ((uporabiti vsa častna sredstva, da se izognejo možnosti, da bi bile zapletene v vojno«, da pa ((obstajajo osnovne moralne vrednote in življenjski interesi, ki jih branimo, in da je najboljši način za preprečenje za zaščito Formoze in Peska-dorskih otokov. Dejal je, da mu gre za to, da se ((prepreči računska napaka morebitnega napadalca«. Po svoji izjavi je Dulles odgovarjal na številna vprašanja v zvezi s člankom. Razgovoi o tem je obsegal večino tiskovne konference. Politika ZDA do otokov Macu in Kve-moj se ni spremenila, je dejal Dulles, in še enkrat opozoril, da pooblašča poseben zakon predsednika, da lahko uporabi oboroženo silo, če se mu zdi, da bi napad na otoka pomenil ogrc-noje Formoze. Glede Koreje je Dulles menil, da bi 16 držav, ki so pod zastavo OZN sodelovale v korejski vojni, »moralo vedeti«, da bi se obnovitev sovražnosti, če bi se premirje razbilo, ne mogla omejiti na korejsko ozemlje. Glede In-dokine pa Dulles ni hotel pojasniti, ali je bila predvidena ameriška intervencija proti Kitajski, če bi se ženevska pogajanja razbila: nato je dejal, da ZDA niso sodelovale pri podpisu premirja, ker niso sodelovale v indokitajski vojni in ker so nasprotovale nekaterim določilom premirja, zlasti «glede usode katoličanov v Severnem Vietnamu«. Nato je Dulles nadalje raz- vojne v tem, da vnaprej spo- | vijal svojo teorijo o potrebi ročimo, da smo pripravljeni braniti ta načela tudi za ceno življenja«. Dodal je, da ta politika «ni osebna«, temveč da jo izražajo pogodbe o vzajemni varnosti, sklenjene z 42 državami, pa tudi zakon, ki pooblašča predsednika ZDA, da uporabi oborožene sile na področju Formoze, če se mu to zdi potrebno Tarifna zveza med FLRJ In Avstrijo Konferenca v Mariboru MARIBOR, 17. — Konec tega meseca bo v Mariboru redna letna konferenca zastopnikov železniških uprav, članic jugoslovansko-avstrijske tarifne zveze. Na konferenci bodo poleg tarifnih vprašanj in tranzita skozi Reko razpravljali tudi o sprejemu uprave madžarskih železnic v zvezo S0USTEI.LE GROZI Z 0STAI/K0 čb se ne sprejme njegoc načrt Alžirski guverner je sinoči prišel v Pariz, da uradno predloži vladi svoje poročilo ■ Novi, vedno hujši spopadi v Alžiru PARIZ, 17. — Francoski generalni guverner v Alžiru Jacques Soustelle je danes prišel z letalom v Pariz, kjer se bo razgovarjal s predsednikom vlade Faurom. Predvideva se, da bo Soustelle ostal v Parizu dva ali tri dni in se bo razgovarjal s številnimi osebnostmi med katerimi tudi z Mendes-Franceom in Guy Molletom. Soustelle bo uradno predložil Fauru svoje poročilo o Alžiru, ki naj služi kot podlaga bodočemu predsedniku vlade. V intervjuju z dopisnikom lista «Paris-Presse» je Soustelle izjavil, da bo odstopil, če ne bo nova vlada sprejela njegovega načrta o popolni integraciji alžirskega ozemlja s francosko metropolo. Soustelle je dalje izjavil, da v svojem poročilu proučuje različne mogoče rešitve alžirskega vprašanja, dodal pa je, da je po njegovem mnenju edina primerna rešitev integracija, češ da bi sleherna rešitev na podlagi federacije imela ((katastrofalne posledice in bi povzročila dokončen razdor med Francijo in Alžirom«. Izjavil je dalje, da muslimansko prebivalstvo očita Franciji, «da ne ve, kaj hoče« in da ni zmožna zajamčiti, da ne bo znova spremenila svoje politične linije čez šest mesecev ali čez eno leto. Zato bi po njegovem mnenju bilo bolje izvajati «tudi srednjo politiko, ki pa naj bi se je držali, nego stalno menjavati idejo«. Kar se tiče pošiljanja okrepitev v Alžir, je Soustelle mnenja, da se tam ne sme voditi prava vojna in je zato potrebno postaviti kolikor mogoče gosto varnostno mrežo, Kar se tiče zlorabljanja in represalij, o katerih piše- jo številni listi, je Soustelle dejal, da «se je do sedaj obotavljal prikazati ljudstvu podatke o grozodejstvih, ki so jih izvršili Felahi, in je dodal, da ga z več strani obtožujejo šibkosti, ker ne odredi usmrtitve vseh na smrt obsojenih upornikov. Dodal je, da «je tudi mogoče, da je prišlo do zlorab«, toda naj bo to še tako neprijetno, ni mogoče zadeve nadzorovati«. Spopadi pa se v Alžiru ponavljajo v vedno večjem obsegu. Po uradnih vesteh so francoske čete v zadnjih 48 urah ubile nad 150 upornikov v več spopadih v različnih krajih. Koliko izgub so imele francoske sile, pa ni znano. Pred svojim odhodom v Pariz je generalni guverner sporočil, da «spričo sedanjih izrednih razmer v Alžiru ne bo sprejel odstopa izvoljenih predstavnikov«. •preračunanega tveganja« za «ohranitev miru« in potrdil, da je resnična trditev revije • Life«, ca so v treh navedenih primerih (Koreja, Indo-kina, Formoza) ZDA res prišle do roba vojne. Končno je Dulles izrazil obžalovanje, da je revija toliko poudarjala njegovo osebno vlogo, češ da to res lahko povzroči kritike v kongresu. Ob koncu tiskovne konference je Dulles govoril še o drugih vprašanjih in med drugim izrazil upanje, da bo kongres odobril stališče vlade o potrebi, da se določi dolgoročni program pomoči tujini. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je Dulles v zadnjih dneh pokazal nerazpolo-ženje zaradi napadov na njega in njegovo politiko, ki jih je povzročil članek v reviji «Life» tako v demokratičnih krogih v ZDA kot v tujini, zlasti v Angliji in Indiji. Obenem pa mnogi opazovalci sodijo, da z volilnega stališča vsa zadeva bolj koristi republikancem, kot pa škoduje, zlasti se, ker so se za Dul-lesa zavzeli nekateri vidni republikanski predstavniki, med njimi podpredsednik Nixan in Harold Stassen. Opazili pa so tudi skrajno rezervirano zadržanje predsednika k: so jo stavili Sirija, Egipt in Saudova Arabija. Minister je najprej omenil, da je jordanska vlada dobila spomenico omenjenih treh držav, s katero vprašujejo, kakšen postopek naj bi začeli, da lahko nudijo Jordaniji ((bistveno finančno pomoč«, ter se predlaga sestanek zunanjih ministrov teh štirih držav. Izjavil je, da je jordanska vlada sklenila predlagati predvsem sestanek zunanjih ministrov vseh arabskih držav, in jt dodal, da bi morali na tem sestanku razpravljati o omenjenem predlogu in morali bi se sklicati pred sestankom zunanjih ministrov štirih prizadetih držav. Poudaril je tudi, da spomenica treh držav ne omenja obsega ponudene pomoči, in da ta ponudba «se ne tiče britanske pomoči Jordaniji«. «2e večkrat smo bili deležni finančne pomoči arabskih držav«, je dodal minister. Kakšne so posledice vodikove eksplozije LONDON, 17. — Uradna brošura, ki je bila objavljena v Londonu pod naslovom •Nuklearno orožje«, vsebuje zanimiva pojasnila o vprašanju zaščite pred učinki atomskega orožja. Brošura prikazuje med drugim učinke eksplozije vodikove bombe z močjo 10 megaton, torej petsto-krat močnejše od atomsko bombe, ki je eksplodirala nad Hirošimo in Nagasakijem. Po računih izvedencev bi takšna vodikova bomba, če bi eksplodirala pri tleh. izkopali v zemljo lijak s premerom poldrugega kilometra, povzročila popolno porušenje v krogu s polmerom 5,5 km, ((nepopravljivo škodo« v nadaljnji razdalji 8 km, precejšnjo škodo pa vse do 21 km od kraja eksplozije. Manjša škoda bi nastala do razdalje 32 km. V zadnjih dveh razdaljah bi deloval predvsem zračni pritisk. Osebe, ki bi bile na prostem v razdalji manj kot 4 km od eksplozije, ki imele 50 odstotkov možnosti, da prestanejo izžarevanja, medtem ko 6.5 km od kraja eksplozije izžarevanje ne bi bilo več nevarno. Pač pa bi do te razdalje lahko bila smrtna vročina, ki bi nastala pri eksploziji, in vse do 13 km bi obstajala nevarnost hudih opeklin. Pred opeklinami pa človek ne bi bil docela varen v krogu s polmerom 32 km. Po mnenju izvedencev bi se ljudje, ki bi bili oddaljeni več kot 25 km od kraja eksplozije, lahko zaščitili pred učinki toplote in zračnega pritiska, če bi se takoj po eksploziji spravili na varno. Doslej še ni bilo mogoče izdelati zaščitne obleke, ki bi nudila učinkovito varstvo pred izžarevanjem. Radioaktivno izžarevanje pa določa enakopravnost med moškimi in ženskami«. Egiptovske ženske so se dolgo borile za enakopravnost. Gibanje »Hčera Nila«, ki ga je vodila gospa Safik, se je od leta 1948 odločno borilo za žensko enakopravnost in za priznanje volilne pravice ženskam. Gospa Safik, ki ima 37 let, se že dolgo bori za emancipacijo arabskih žensk. Leta 1948 je ustanovila združenje «Hčera Nila« in marca 1954 je proglasila gladovno stavko, ki je trajala osem dni, da opozoril javno mnenje na to borbo. Obiskala je tudi več držav, da doseže podporo in da spodbuja druga gibanja za žensko enakopravnost. ne pa razlog za razdore med obema državama. Nocojšnja ((Politika« ugotavlja, da iz ust italijanskih politikov že dolgo ni bilo slišati takšnega jadikovanja o • italijanski Istri in Julijski krajini« ter o «prevaranih Istranih«. Nenni je napadel celo tiste, ki so v londonskem sporazumu videli uspešen prispevek k utrditvi miru v Južni Evropi. «Nennijev govor in namigovanja nekaterih italijanskih listov, ugotavlja »Politika«, dokazujejo, da se nekateri ljudje v Italiji še niso odpovedali starj protijugoslovanski koncepciji.# Po vesteh iz Pariza je tudi francosko časopisje negativno ocenilo Nennijev govor v Trstu. «Aurore» ostro napada voditelja italijanskih socialistov zaradi njegovih «super-patriotskih izpadov«. Ponovno načenjanje tržaškega vprašanja lahko po mnenju lista spravi Tržačane samo v negotovost. Trst si lahko pridobi blaginjo samo s pogojem, da se ohranijo miroljubni odnosi med Rimom in Beogradom. • Aurore« meni, da je Nenni ponovno načel to vprašanje samo zaradi svoje življenjske ambicije, da bi postal predsednik italijanske vlade, Nenni je po mnenju lista hotel s svojim govorom izolirati ministrskega predsednika Segni-ja od njegovih sodelavcev, iredentističnih elementov v aemokristjanski stranki. B. B. Konzularni sporazum med Italijo in Avstrijo danes vse potrebne pogoje, da v razmeroma kratkem času reši «osnovno gospodarsko vprašanje, ki se postavlja pred ZSSR: doseči in preseči najbolj razvite kapitalistične države v proizvodnji dobrin na prebivalca«. List dodaja, da načrt ajasno odraža splošno leninsko politiko komunistične partije, ki stremi predvsem za razvojem težke industrije«. «Pravda» poudarja, da je eden izmed glavnih ciljev nove petletke, da se ((zagotovi prehod socialističnega gospodarstva in njegovih proizvajalnih sil na tehrfično zelo visoko raven«, in da bodo imeli v tem okviru velik pomen ukrepi za miroljubno uporabo atomske energije. Nova petletka, dodaja glasilo KP ZSSR, uresničuje ((težnje milijonov sovjetskih državljanov po boljši prihodnosti«, obenem pa «pred vsem svetom izraža mirovno politiko sovjetske vlade«. Glede pomena šeste petletke za mednarodne odnose pravi «Pravda», da bo ZSSR tudi med izvajanjem novega petletnega načrta zagovarjala načelo miroljubne koeksistence držav z različnimi političnimi sistemi in se bo trudila razširiti svoje trgovinske odnose z vsemi državami na osnovi vzajemnih koristi ATENE, 17. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel danes v Atene ter se je zvečer razgovarjal z ministrskim predsednikom Ka-ramanlisom in zunanjim ministrom Theotokisom. Hammarskjoeld, ki se je ustavil 24 ur v Londonu, bo jutri na- med FLRJ in Francijo BEOGRAD, 17. — Po vesteh iz gospodarskih krogov se bo v začetku februarja sestal v Beogradu jugoslovansko-fran-coski odbor za gospodarsko sodelovanje. Mešani odbor, ki ga sestavljajo ugledni strokovnjaki obeh držav, je bil ustanovljen s sporazumom, ki je bil podpisan julija lani v Parizu. Na prvem sestanku v lanskem oktobru v Parizu so določili okvire in splošni načrt medsebojnega sodelovanja in tehnične pomoči. RIM, 17 — Danes je stopil v veljavo nov italijansko-avstrijski konzularni sporazum, na podlagi katerega ita- daljeval pot v Aman. lijanski državljani lahko potujejo v Avstrijo brez vizuma bodisi za tranzit ali pa za začasno bivanje, če imajo reden italijanski potni list veljaven za Avstrijo. Za začasno bivanje se razume čas ki ne presega treh mesecev. Avstrijske oblasti lahko podaljšajo ta čas preko treh mesecev. Italijanski državljani, ki nameravajo odpotovati v Avstrijo za več kakor tri mesece ali za nedoločen čas, ali pa se mislijo tam zaposliti, si morajo preskrbeti avstrijski vizum, ki bo brezplačen. Šesta petletka v Sovjetski zvezi MOSKVA, 17. — Današnja «Pravda» objavlja uvodnik o šestem sovjetskem petletnem načrtu in pravi, da ima ZSSR Nov Nehrujev poziv :jza prenehanje poskusov z vodikovo bombo NOVI DELHI, 17. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes slovesno pozval velesile, naj prenehajo s preskusnimi eksplozijami vodikovih bomb. Nehru je dejal med drugim: «Svet, v katerem živimo, je svet, ki ga simbolizira nuklearno orožje. Protestirali smo proti vojni in proti atomskim poskusom. Nedavno je prišlo do eksplozije vodikove bombe v ZSSR, zdaj pa se pripravlja nova na Pacifiku. Mi smo govorili o miru, vodili smo politiko miru, formulirali smo pet načel koeksistence, toda vse, kar smo storili, je brez pomena, če vodikova bomba nadaljuje svojo strahovito pot.« SREDNJI VZHOD IN OROŽJE glavne skrbi angleške vlade Na včerajšnji seji je Edenova vlada razpravljala o arabsko-izraelskem sporu in o dobavah zastarelega orožja hgiptu, a ni dosegla soglasja ležaven položaj ministrskega predsednika pred odhodom v VUashington LONDON, 17. — Indijski predstavnik v OZN Krišna Menon je danes odpotoval iz Londona v Kairo kjer se bo razgovarjal z voditelji egiptovske vlade o’ vprašanjih srednjega vzhoda. Po trditvah obveščenih krogov se bo Menon razgovarjal z Naserjem in z izvedenci egiptovske, ga zunanjega ministrstva. V Kairu bo ostal dva dni m se bo nato vrnil v Indijo. Eisanhowerja. Tudi današnji t bi bilo nevarjio tudi za tiste «New York Herald Tribune« I k: bi bili v času eksplozije v zagovarja stališče državnega tajnika, obžaluje pa razlage, ki so se pojavile v drugih virih. V Angliji pa danes Dul-lesa brani desničarski konservativni «Daily Telegraph«. Tudi v sovjetskem tisku se nadaljujejo ostre obsodbe Dul-lesovih izjav. Dainašnja »Pravda« obtožuje državnega tajnika, da hoče ohraniti napetost na Daljnem vzhodu. Jordansko stališče glede finančne pomoči arabskih držav AMAN, 17. — Jordanski zunanji minister je danes na tiskovni konferenci obrazložil stališče jordanske vlade do ponudbe za finančno pomoč, zakloniščih in to vsaj še 36 ur po eksploziji. Brošura navaja, da preizkušajo razne načine za ((razkuženje« tal Najboljše zaklonišče bi bil po mnenju izvedencev rov, izkopan pod hišo in pokrit z vsaj 60 cm zemlje. Popolna enakopravnost egiptovskih žensk KAIRO, 17. — Ob razglasitvi nove egiptovske ustave so agencije poročale, da ta ustava ne predvideva volilne pravice za ženske. Ravnatelj za politične zadeve v predsedstvu egiptovske vlade Ali Sa-bri pa je to zanikal in je poudaril, da nova ustava predvideva volilno pravico tudi za jenske. «To, je poudaril, je razvidno iz člena 30, ki LONDON, 17. — Angleška vlada je imela danes pod Ede-novim predsedstvom važno sejo, na kateri je razpravljala o vprašanjih Srednjega vzhoda in zlasti o arabško-izrael-skem sporu, ki bo med prvimi na dnevnem redu bližnjih razgovorov med Edenom in Eisenhovverjem v Washing-tonu. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da se britanska vlada še vedno drži «Edeno-vega načrta«, ki ga je britanski ministrski predsednik prikazal v svojem govoru 9. novembra lani. Kot je znano, bi po tem načrtu Izrael moral pristati na nekaj mejnih popravkov, arabske države pa bi obljubile, da ne bodo več zahtevale povratka arabskih beguncev v Palestino. Ce bodo ZDA sprejele ta načrt — doslej pa zanj niso pokazale dosti navdušenja — ga bosta Washington in London predložila Izraelu in a-rabskim državam kmalu po zaključku anglo-ameriških razgovorov. Nadalje zatrju-jo v dobro obveščenih krogih, da bi v tem primeru Velika Britanija in ZDA dale skupno jamstvo za rešitev iz-raelsko-arabskega spora s pogajanji. Kot sodijo v Londonu, pa bi morebitna pogajanja med obema strankama utegnila trajati precej dolgo. Nadalje predvidevajo v britanskem glavnem mestu ponovitev tristranske izjave iz leta 1950, s katero so tri zahodne velesile jamčile mejo premirja v Palestini. Vlada je danes prav tako razpravljala o končnem načrtu «bele knjige« o dobavah odvečnega vojaškega materia- la Egiptu. Zdi se pa, da se ministri niso mogli sporazumeti o besedilu «bele knjige«. Manjkalo je nekaj ministrov, med njimi lord Salisbury in lord zasebnega pečata R. A. Butler. ki ju imajo za Edenova tekmeca. Težave, ki so nastale v zvezi z odobritvijo besedila «bele knjige«, kažejo, da križi ministrskega predsednika še niso končani. V političnih krogih sodijo celo, da pomeni današnje nesoglasje v vladi poraz za ministrskega predsednika, zlasti še. ker je do njega prišlo glede vprašanja, ki je bilo med osnovnimi elementi nedavne kampanje proti njemu. To potrjuje hipotezo, ki jo je danes navajal filolaburistični «Daily Mirror«, da je namreč desno krilo konservativne stranke sklenilo nadaljevati kampanjo proti Edenu in proti njegovi politiki. «Bela knjiga«, za katero pravzaprav ni potrebna odobritev vlade, bo verjetno kljub vsemu objavljena v četrtek ali petek, sodijo pa, da bo vsaj deloma spremenjena, da bi upošteva- la ugovore nekaterih ministrov. Takoj ko bo knjiga izšla, bo laburistična opozicija sklenila, ali naj zahteva debato o njej v spodnji zbornici, ki se bo spet sestala 24. januarja. Splošno mnenje je, da bo opozicija poskušala to debato doseči čimprej. da bi izkoristila notranja nesoglasja med konservativno večino. Ministrski predsednik Eden bo odpotoval v ZDA z ladjo «Queen Elizabeth«, ki bo od- orožju bo torej kaj malo časa. Po današnjem uradnem poročilu bodo v Edenovem spremstvu zunanji minister Selwyn Lloyd, stalni namestnik podtajnika v Foreign Of-ficeu sir Harold Caccia in načelnik urada za Srednji vzhod Evelyn Shuckburgh. Kanadski zunanji minister Lester Pearson pa je danes povedal, da je Kanada poslala v Egipt prva tri vojaška letala za vežbanje vrste «Var-vard« izmed 15, kolikor jih je naročila egiptovska vlada. Naročilo je bilo sprejeto poleti, preden se je napetost na Srednjem vzhodu zaostrila. Pearson je dodal, da letala, ki jih Kanada pošilja v Egipt, niso primerna za uporabo v borbi. Posarske stranke za spremembo ustave SAAhBRUECKEN, 17. — Po-sarski parlament je danes popoldne soglasno sklenil, naj se izroči komisiji za zdruzr-tev in za evropska vprašanja predlog komunistične stranke za ukinitev uvoda v posarski ustavi, ki določa politično ločitev Nemčije in Posarja ter gospodarsko združitev Posarja s Francijo. Govorniki nemških strank so izjavili, da so tudi njihove stranke za ukinitev uvoda in nekaterih drugih določb ustave, ki niso v skladu s sklepom, ki ga je 23. oktobra sprejelo posarsko prebivalstvo, ko je zavrnilo evropski statut in se s tem izreklo za povratek k Nemčiji. Dodali pa so, da morajo spremembo ustave komisije prej skrbno pripraviti. V imenu evropeističnih socialistov je poslanec Petri izjavil, da je njegova stranka načelno pripravljena ukiniti uvod ustave. V istem smislu plula iz Southamptona 25. ja-|se je izrekla predstavnica kr-nuarja zjutraj. Za debato olščanske ljudske stranke^ aroMiKNKi uvevi Na današnji dan so leta 1943 savinjski partizani osvobodili Solčavo, Danes, SREDA It, januarja Sv. Petra st. v Rimu, Vera Sonce vzide ob 7.41 in zatone Ob 16.50. Dolžina dneva 9.09, lajna vzide ob 9.43 in zatone ob 22.41. Jutri, ČETRTEK 19. januarja Kanut kr., Branimir PII lil SIMA ZIMSKEGA ZAKKOAAIJA TRŽAŠKEGA IIBfi. SVETA Obrazložitev nejasnih postavk letošnjega občinskega proračuna Izdatki za osebje predstavljajo 107 odst. celotnih rednih letnih dohodkov občine - Neumesten napad odbornika za računovodstvo na tisk Na sinočnji prvi seji zimskega zasedanja tržaškega občinskega sveta je odbornik za računovodstvo dr. Bonetti predložil letošnji občinski proračun. Odbornik se je izognil čitanju poročila o proračunu, ki so ga svetovalci že svoj čas dobili na dom in je dal samo nekaj pojasnil glede nekaterih postavk ter načel polemiko s tiskom, češ da večkrat netočno piše in poroča o raznih občinskih vprašanjih. Znano je, da je odbornik Bonetti zelo občutljiv za kakršnekoli kritike svetovalcev in še posebno tiska glede delovanja njegovega resora. Sinoči pa se je upal celo govoriti o »pretirani svobodi tiska* o »ignoranci« časnikarjev in javnega mnenja do določenih vprašanj samo zato, ker je po njegovem mnenju neki časopis netočno pisal o nekih postavkah letošnjega proračuna. Ni naša naloga, da analiziramo in preiskujemo, če je bilo omenjeno pisanje točno ali ne, saj je to_ utemeljeval na dolgo in široko odbornik sam. Menimo pa, da so bili napadi dr. Bonettija, ki jih je posplošil na ves tisk, ne samo neumestni in neupravičeni, ampak tudi žaljivi za časnike ib časnikarje, ki sledi delovanju tržaške občinske uprave in obveščajo javnost o vsem, kar se v občinskem svetu govori in sklepa. Kot smo že poročali, predvideva letošnji proračun 4 milijarde 369 milijonov 49 000 lir dohodkov in 7 milijard 47 milijonov 617.000 lir izdatkov, z 2 milijardama 678 milijonov 568.000 lir primanjkljaja. V tem primanjkljaju je vključenih tudi 550 milijonov predvidenega primanjkljaja občinskega podjetja ACEGAT, ki ga mora kriti občina. Dejanski primanjkljaj občinskih stroškov pa znaša 2 milijardi 128 milijonov 568 000 lir. Dr. Bonetti je poudaril dejstvo, da ima tržaška občina še vedno preveč stroškov z osebjem, ki znašajo več kot redni občinski dohodki. Za letos predvidevajo 3 milijarde 871 milijonov 379.000 lir rednih dohodkov. Za osebje pa bodo porabili skupno 4 milijarde 196 milijonov 704000 lir sli 107 odstotkov celotnih rednih dohodkov- Odbornik Bonetti je priznal, da se to stanje ne more nadaljevati v nedogled in je predlagal^, naj se postopno zmanjšuje število občinskega osebja z upokojitvijo starih delavcev in z naravnim izločanjem uslužbencev sploh. Poudaril je, da ostale italijanske občine porabijo za osebje povprečno od 45 do 81 odstotkov svojih rednih dohodkov. Opozoril je tudi na nevarnost, na katero smo mi že večkrat opozorili, da vlada lahko odreče kritje primanjkljajev in da bi jih morala občina kriti s posojili. Dejstvo je. da je na tržaški občini v službi 3728 oseb in da to število presega dejanske potrebe občine. V začetku seje so svetovalci postavili razna vprašanja. Svetovalec Radich (KP) je zahteval od občinskega odbora ustrezne ukrepe proti previsoki eeni mesa v Trstu in poudaril, da je meso v drugih italijanskih mestih cenejše. Hkrati pa je ponovno načel vprašanje avtomobilskih iz-voščkov in zahteval, da občina čimprej pripravi nova pravila v tem pogledu, da se uredi položaj zaposlenih šoferjev. Povedal je tudi, aa so nekateri lastniki taksijev odpustili iz službe sindikalne zaupnike, ker se ti borijo za izboljšanje položaja zaposlenih šoferjev. Na prvo vprašanje je odgovoril župan, ki je poudaril, da je odbornik Zar-chi že pripravil poročilo glede mesa, klavnic in higienskega nadzorstva nad mesom, ki ga bo predložil občinskemu svetu na eni od prihodnjih sej Odhornik Rinaldini oa je dejal, da v drugih italijanskih mestih že obstajajo komisije za cene. V Trstu je bila ta komisija šele ustanovljena in upa, da bo v kratkem tudi redno poslovala. Glede avtomobilskih izvoščkov je odbornik Rinaldini poudaril, da so mu znani nekateri primeri krivičnih odpustov šoferjev in da je glede tega že osebno posredoval. Svetovalec Morpurgo (PDI) je predlagal županu naj se zanima za zgodovinsko gradivo o življenju Bude, ki ga je zbral profesor tržaške univerze Ambrosi na meji med Pakistanom in Afganistanom, ko je potoval skupno z italijansko ekspedicijo na »K 2« predlagal je, naj bi bilo to gradivo in gradivo, ki so ga na isti ekspediciji zbrali Se drugi učenjaki, shranjeno na tržaški univerzi. Zupan je od. govoril da se bo za to zanimal. Dalje je svetovalec Morpurgo zahteval dopolnilo pravilnika o cestnem prometu glede parkiranja avtomobilov na kra.iih, ki so namenjeni motornim kolesom. Tudi to vprašanje bodo proučili. Svetovalka Gruber-Benco je zahtevala preiskavo glede namestitve plinskih ogrevalni-kov v ljudskih stanovanjih, ki jih je sezidala občina, ki so povzročili že nekaj smrtnih žrtev. Zahtevala je tudi. naj občinski odbor seznani občinski svet z zapisniki o kolav-daciji teh ogrevalnikov m o predaji stanovanj Zavodu za ljudske hiše. da se ugotovijo morebitne odgovornosti. Zupan s« je izognil neposredne- mu odgovoru in je dejal, da je sedaj samo še vprašanje, kdo bo plačal namestitev no-vih električnih ogrevalnikov, ker so bili stari odstranjeni Dalje je svetovalka Gruber-Benco omenila načrte za gradnjo tovarne papirja pri Stivanu in opozorila na nevarnost, da bo voda papirnice okužila morsko vodo štivan-ske ribogojnice. Zato je predlagala, naj bi v tem pogledu sprejeli ustrezne ukrepe Zasedanje avstrijskega odbora za prevoze Na prvem zasedanju novega odbora za politiko prevozov, ki je bil izvoljen v okviru avstrijske trgovske zbornice in ki je bilo včeraj na Dunaju pod predsedstvom generalnega ravnatelja Friesa, so obširno razpravljali o vprašanju izvajanja italijansko - avstrijskega trgovskega sporazuma glede tržaškega pristanišča. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno — kot poroča tiskovna služba zvezne gospodarske zbornice — da so bile zahteve avstrijskega gospodarstva in ustrezni sklepi. ki jih je svoj čas sprejel odbor, uresničene s sporazumom med Italijo in Avstrijo, ki je bil sklenjen 5. OKt. 1955. Sporazum se je že ugodno odrazil v znižanju prevoznih stroškov s Trstom in ostalimi severnimi pristanišči. Z ustanovitvijo komisije, ki jo predvideva sporazum in z avstrijskim stalnim predstavništvom v Trstu je bil ustanovljen organ, ki daje avstrijskemu gospodarstvu možnost, da pred-oči sv oje potrebe za promet s Trstom in da zastopa avstrijske koristi. Zaključena kongresa demokristjanov in socialdemokratov Preteklo nedeljo sta se v Trstu zaključila dva kongresa in sicer XIV. pokrajinski kon. kres krščanske demokracije ter pokrajinski kongres socialdemokratov (PSDI) za izvolitev delegatov za vsedržavni kongres v Milanu, Kongres DC je bil dokaj nezanimiv, ravno tako diskusija na Romanov referat, ki je sicer nakazala aktualne probleme, ki pa jih ni niti poglobila, in še manj dala o njih kakšne konkretne za- ključke. Med drugim so sprejeli na predlog župana Barto-lija tudi resolucijo, v kateri so polemizirali z Nennijevimi izjavami na zborovanju v gledališču Rossetti. Pri volitvah za novo pokrajinsko vodstvo DC je zmagala, kot je bilo pričakovati, sredinska lista, ki ji je načeloval prof. Romano in ki je dobila 9 od 15 mest. Ostalih 6 mest je dobila lista »demokratične iniziative« z dr. Franzilom na čelu. Na kongresu PSDI pa so bili za tržaške delegate ki se bodo udeležili vsedržavnega kongresa PSDI v Milanu, izvoljeni poleg tajnika tržaške federacije prof. Lonze še Ce-sare, Invvinkl, Marcosini, Robba in Zucca. 20. t.m. izredna skupščina sindikata občinskih Sindikat občinskih uslužbencev Delavske zveze-CGIL je sporočil, da se je 11. t.m. sestal izvršni odbor in zaupniki posameznih oddelkov. Na sestanku so proučili razna vprašanja, predvsem tista v zvezi s poenotenjem plač. Prisotni so ugotovili, da pet mesecev po izdaji dekreta in kljub številnim zagotovilom občinski odbor še ni odobril ustreznega sklepa. Zaradi tega napoveduje sindikat občinskih uslužbencev mezdno gibanje ter sklicuje za petek 20. t.m. izredno skupščino, ki bo ob 17.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2. Na skupščini bodo sklepali o nadaljnjih sindikalnih akcijah, ki naj dosežejo čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Na skupščini bo govoril poslanec Do-menico Marchioro član izvršnega odbora CGIL, ki bo obrazložil važnost sindikalne' konstituante. Na skupščino so vabljeni vsi uslužbenci tržaške občine, ki so člani sindikatov ali pa neorganizirani. Z NEDELJSKE SEJE ZGON1ŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Obračun enoletnega dela zgoniške občinske uprave Sporazum o novih mezdah za uslužbence avtobusov in tramvajev Težave zaradi zakasnele odobritve proračunov - Poročilo o javnih delih in vprašanje SELAD - Nujna je zgraditev šolskega poslopja v Briščkih Kot smo že poročali vče- raj, je bilo v nedeljo v Zgoniku zasedanje občinskega sveta zgoniške občine. Dnevni red zasedanja obč. sveta vsebuje med drugim županovo poročilo o občinskem upravljanju, poročilo o javnih delih, proračun za leto 1956, obračun za leto 1954 in druge manj važne točke. O proračunu za leto 1956 in nekaterih drugih točkah dnevnega reda bodo razpravljali na prihodnji seji v nedeljo 22. t. m., ker preteklo nedeljo niso izčrpali dnevnega reda. Po odobritvi zapisnika prejšnje seje je podal župaR tov. Vladimir Obad poročilo o upravljanju občine v lanskem letu. Najprej je omenil težko-če pri upravljanju, ki nastajajo zato, ker nadzorne oblasti odobrijo proračun za te- koče leto šele konec leta, saj FRED DOKONČNIMI ZAKLJUČKI MEDMINISTRSKE KOMISIJE Podtajnik Russo 24. t.m. v Trstu v zvezi z vprašanjem proste cone Župan Bartoli zahteva v imenu obč. sveta na vpogled poročilo medministrske komisije - Sestanek mestnega odbora za prosto cono brez zaključkov Po sicer neuradnih, vendar verodostojnih vesteh bo prišel v Trst 24, tega meseca podtajnik predsedstva vlade poslanec Russo. Njegov prihod v Trst se spravlja v zvezo s polemiko okrog ustanovitve integralne proste cone, saj je Russo predsednik medministrske komisije za Trst in mora v imenu vlade skupno s podtajnikoma Folchijem in Ferrari Aggradijem odločati o možnosti ustanovitve proste cone. V tržaškin gospodarskih krogih se pričakuje, da bo Russo ob svojem obisku stopil v stik z lokalnimi predstavniki gospodarstva, sindikalnimi organizacijami in političnimi strankami. Na osnovi teh vesti lahko sodimo, da omenjena medministrska komisija ne bo razpravljala o ustanovitvi proste cone pred temi razgovori in da bo od obiska podtajnika Russa v znatni meri odvisen končni zaključek komisije, O prosti coni so včeraj razpravljali pred občinsko sejo načelniki političnih strank, zastopanih v tržaškem občinskem svetu. Ta sestanek je sledil sestanku, ki je bil v ZARADI DISKRIMINACIJ RAVNATELJSTVA CRDA Pravične id zakonite zahteve delavcev ladledelnice Sv. Marka Vprašanje izplačila produkc jske nagrade - Spoštovanje sporazuma glede akordne tarile • Sprejem novih vajeocev itd. Na včerajšnji skupščini v ladjedelnici Sv. Marka so delavci izglasovali resolucijo, v kateri je rečeno; Delavci ladjedelnice Sv. Marka, pripadniki sindikata kovinarjev Delavske zveze CGIL so na skupščini razpravljali o svojih najnujnejših in najvažnejših problemih. Ugotovili so nevzdržen položaj zaradi številnih nerešenih problemov, posebno zaradi tega, ker je ravnateljstvo v nasprotju s sporazumom z dne 1. avgusta 1955, člen 3 (ki predvideva, da bo v 6 mesecih, v primeru morebitnih anomalij pri akordnih tarifah, ravnateljstvo CRDA sporočilo tovarniškemu odboru vse spremembe, ki bi jih hotelo predlagati) samovoljno znižalo za 10 odst. tarife v nekaterih obratih ladjedelnice. Skupščina je poleg tega u-gotovila, da ravnateljstvo CRDA podpira sklepanje manjših pogodb v nasprotju z delavskimi interesi z očitnim namenom, da razdvoji delavce. Skupščina obsoja ta manever in poziva delavce, da okrepijo enotnost ter se borijo proti takim pogodbam. Delavci so zaradi tega pooblastili izvršni odbor metalurških delavcev CGIL, da zahteva sestanek z ravnateljstvom CRDA, na katerem bodo postavili naslednje zahteve; 1. Izplačilo produkcijske nagrade v višini 10.000 lir za vse uslužbence; 2. izplačilo ustrezne akontacije na račun zaostankov doklade za menzo; 3. spoštovanje sporazuma z dne 1. avgusta 1955 glede a-kordne tarife; 4- spoštovanje pogodbenih pogojev o delovanju tovarniških odborov s povišanjem števila dela oproščenih delavcev. Članom tovarniških odborov se mora zagotoviti zadostno število prostih ur na mesec, da bodo lahko Izvršili funkcije, ki so jim jih poverili delavci; 5. prenehanje z diskriminacijo ob sprejemu novih delavcev; 6. sprejem na delo določenega števila vajencev. Skupščina poziva vse delavce Sv- Marka, da ustvarijo enotnost ng delovnem mestu. s čimer bodo podprli tudi z borbo, če bo to potrebno, pravične in zakonite zahteve. Nezgoda Športnika Med trening tekmo v košarki za ekipo Inter je 19-letni Giorgio Franceschini od Sv. M. M. Zg včeraj zvečer v športni palači nerodno padel ’\n ker si je izpahnil levo roko, se je zatekel v bolnišnico. Kljub temu, da so mu ugotovili verjetne kostne poškodbe. ponedeljek in so na njem soglasno odobrili sledeči tele gram, katerega je tržaški župan poslal predsedniku vlade Segniju- «Časnikarske indiskrecije o domnevnih sklepih ministrske komisije za proučevanje proste cone so me iznenadile in to tem bolj, ker o tem ni bil obveščen občinski snet. Občinski svet me je soglasno pooblastil, da tolmačim njego. vo mnenje, ki je bilo izraženo v resoluciji od 14. aprila IS55, zaradi česar prosim, da mi čimprej dostavite v pogled poročilo ministrske komisije za morebitne pripombe, preden bo vlada sprejela kakršen koli sklep v tem pogledu». Zupan je v začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta prebral gornji telegram in dejal, da so ga odobrili vsi načelniki strank zastopanih v občinskem svetu in da je vprašanje proste cone zelo pri srcu vsemu tržaškemu prebivalstvu. Včeraj se je sestal tudi mestni odbor za prosto cono, ki je razpravljal več ur in ni prišel do dokončnih zaključkov, zaradi česar se bo ponovno sestal v prihodnjih dneh. Mestni odbor za prosto cono ni izdal o svojem zasedanju nobenega uradnega poročila, vendar se je vixve-delo, da je razpravljal predvsem o stališču trgovinske zbornice in ukrepih, katere b: bilo treba narediti. Po teh vesteh naj bi odbor ugodno ocenil možnosti za konkretnejše pozitivne akcije. Mestni odbor za prosto cono pa še vedno ni določil datuma plenarnega zasedanja, ker pričakuje konkretnejše rezultate od obiska podtajnika predsedstva vlade. V okviru PSDI se je pričela konkretna akcija za podporo pobudi o prosti coni in tudi za podporo vseh akcij mestnega odbora. V prostorih v Ul. sv. Frančiška 4 se je tako organizirala posebna «Zveza rajonskih odborov za ustanovitev proste cone«, ki bo na javnih diskusijah razpravljala z delavci o koristih in namenih proste cone. Do sedaj je prišlo do ustanovitve odborov v Miljah, pri Sv. Soboti, pri Sv. Vidu, v Pončani, v Sv. Križu, v Mitnici in na Proseku. K omenjeni zvezi lahko pri- PROMhlNA NEZGODA ZARADI MEGLE Z motorjem sta padla štiri metre globoko A/a srečo sta se oba potnika le malo poškodova la in bo le eden od njiju nekaj dni v bolnišnici Megla, ki je bila včeraj proti večeru posebno gosta v okolici mesta je zakrivila nesrečo, ki se je malo pred 18. uro pripetila 52-letnemu zidarju Karlu Guštinu iz Pa-drič št. 7. Guštin se je peljal s svojim motorjem Guzzi, na katerem je sedel tudi njegov 52-letm sovaščan Avguštin Kalc, po cesti mimo Boršta, ko je zaradi goste megle zavozil s ceste in odletel na 4f metre niže ležečo pokrajinsko cesto, pri čemer je priletel na kup gramoza. Kljub globokemu padcu se je Kalc le malenkostno potolkel, zaradi cesar ni potreboval nobene zdravniške pomoči. medtem ko se je Guštin pri padcu ranil na desni nogi in se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 5 ali 6 dneh pridržali na II. kirurškem oddelku. I obrazom v steklena vrata Zaradi rane na desnem licu in prask po obrazu so včeraj zjutraj sprejeli na II kirurškem oddelku 62-letnega vratarja občinskega kopališča v Ul. Veronese, Renata Škabarja. Škabar, ki se je sam zatekel v bolnišnico, je povedal, da je okoli 8.15 po nesreči udaril z obrazom v steklena vrata, pri čemer so se šipe razbile, drobci pa so ga ranili. Poškodbe pa na srečo niso nevarne in zdravniki menijo, da bo Škabar okreval v 6 dneh. Skala v delavca Sredi popoldneva je moralo osebje Rdečega križa oditi z rešilnim avtom v Grljan, kjer jih je čakal 25-letni Anton Vitovac iz Ul. Valmaura 2. ki se je pritoževal nad bolečinami v nogah. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga po ugotovitvi udarca na desni nggi z verjetnimi kostnimi poškodbami in udarca na desnem komolcu, pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega bo Vatovac o-kreval v 8 ali v najslabšem primeru v 35 dneh. Ugotovili so, da se je Vatovac ponesrečil med delom na cesti pri Grljanu. Ko je vrta! z električnim svedrom skalnato steno ob cesti, ki jo širijo, je zgrmela iz višine precejšnja skala, ki ga je na srečo le oplazila, stopijo tako organizacije kot osebe vsak dan od 18. do 20. ure. Takse za zasedbo javnega prostora Občina obvešča, da se bo taksa na zasedbo javnega prostora za krošnjarje plačevala v tem letu po naslednjem umiku: do 31. januarja 1956 morajo biti poravnane vse kvote do leta 1955. Do 29. februarja pa mora biti plačana taksa za leto 1956. Oni, ki ne morejo plačati vse takse do omenjenega termina, morajo v doglednem času oddati prošnjo za plačilo v obrokih, in sicer tako, da bodo plačali tretjino takse do 29. februarja, drugo tretjino do 31. maja, o-stanek pa do 30. septembra 1956. so n. pr. odobrili proračun za leto 1955. šele sredi decembra. Tako občinski odbor niti ne ve, s kakšnimi sredstvi lahko razpolaga in ne more zato primerno ukrepati, zlasti ker nadzorne oblasti krčijo razne postavke in zahtevajo, naj občina svoje dohodke zviša in izdatke zniža. Toda zgo-niška občina je revna in je brez vsake turistične, industrijske in trgovske dejavnosti, ki bi edino lahko pripomogle, da se občinski dohodki v obliki davkov in trošarin povečajo. Povečanje davkov na živino in dodatnega občinskega davka na zemlja-rino in na zemljiški dohodek pa bi povzročilo propadanje kmetijstva in živinoreje. Ko je tov. Obad govoril o javnem prometu in občinskih poteh, je dejal, da je občinski upravi končno le uspelo doseči, da je bil telefon priključen na mestno omrežje ter da so postavili _ telefonske govorilnice v Saležu in Gabrovcu; v kratkem pa bodo postavili javno telefonsko govorilnico tudi v Briščikih. Nujna je modernizacija cest, da bi ustrezale potrebam prometa. Težkoča je bila doslej ta. da so vse ceste občinske, kar je za občino hudo breme. Odbor je vedno opozarjal višje oblasti na slabe ceste in predlagal njihovo asfaltiranje, a doslej le z delnim uspehom. Razveseljivo pa je, da je pokazal dr. Palamara ob svojem obisku v Zgoniku za to vprašanje vse svoje razumevanje. Prej je skrbel za vzdrževanje občinskih cest tehnični urad za ceste, nakar je prešlo vzdrževanje pod SELAD. SELAD je pred nekaj meseci ceste nekoliko popravila in nasula, sedaj pa ni zaposlen pri tem delu niti eden delavec in so zato ponekod ceste v obupnem stanju. Sedaj kaže, da se bo stvar nekoliko popravila, ker je pokrajinska uprava vnesla v proračun za 1956 tudi zneske za vzdrževanje najbolj važnih cest v zgoniski občini. Seveda je vse odvisno od odobritve te postavke v pokrajinskem proračnu. Na šolskem področju je občinska uprava pomagala, kolikor je bilo v njeni moči, v okviru veljavnih predpisov. V celoti pa je skrbela za otro-I ška vrtca v Zgoniku in Ga- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obtožen žeparskega delovanja oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Možakar je deloval skupno z dvema nepoklicanima spremljevalcema «Gira» - Obsojen, ker je izmaknil listnico Po aretaciji in obsodbi 26- letnega Emilija Angelinija in 29-letnega Ermanna Anzija iz Rima, ki sta sledila karavani kolesarske dirke okoli Italije zato, da bi se med potjo obogatila z žeparskim delovanjem, je tukajšnja policija hotela odkriti še tretjega zlikovca, ki je z njima deloval in kateremu se je posrečilo zabrisati za seboj vse sledove. Ime tretjemu pajdašu je bilo Gianni: vsaj tako sta ga klicala Angelini in Anzi. Preiskovalni organi so vedeli, da so žeparji jedli v gostilni »Trieste mia« in uslužbencem te so pokazali več slik tatov. Dva uslužbenca sta spoznala na eni sliki človeka, ki je' prihajal na hrano skupno z Anzijem in pajdašem. Slika je prikazovala 41-letnega Gio-vannija Corio iz Rima. To pa ni bilo vse. Policija je tudi vedela, da je imel e-den od žeparjev nekega sorodnika v Ul. Galleria. Junija lani se je namreč neki potnik filobusa pritožil nad tatvino in tedaj so agenti ustavili vozilo in začeli preiskovati potnike. Naenkrat je eden od teh glasno rekel, da mora izstopiti ker ima sorodnika in sovaščana v omenjeni ulici. Na podlagi teh besed je policija ugotovila, da je Coria tistega dne ko so kolesarji prispeli v Trst prenočil pri svojem sovaščanu in daljnemu sorodniku G. Gilotti, ki je agent javne varnosti. Ta seveda ni poznal umazane preteklosti Corie, zaradi česar mu je ponudil zatočišče in hrano. Preiskovalni organi so tedaj izdali zaporni nalog in Coria je končal v rimskih zaporih Regina Coeli. Tu je seveda zanikal, da bi bil tistega dne v Trstu, kakor je tudi zanikal, da bi poznal Anzija in Angelinija. Dolgo pa ni mogel vztrajati pri svojih izjavah, kajti dejstva so govorila proti njemu in tako je Coria končno priznal, da je bil v Trstu, kjer se je slučajno srečal z Anzijem in Angelinijem. Seveda pa je odločno zanikal obtožbo žeparskega delovanja. Medtem ko je bil Coria v rimskih zaporih se je kratkočasil s sestavo pisma, ki ga je poslal tržaškemu sodišču in v katerem je ponovno zavrgel obtožbo in zaprosil za začasno svobodo. V zaporu pa je tudi izrabil priliko, da je šel k zobozdravniku, ki mu je plombiral zob. Ta plomba pa mu je med kosilom padla v Igrlo in mož bi se kmalu za* dušil zdravniki so ga v zad- njem trenutku rešili bolnišnice, kamor so ga nujno odpeljali. Moža so končno pripeljali v Trst, kjer je prisostvoval razipravi.. Tu je Coria potrdil, da je prišel v Trst vendarle z namenom, da si preskrbi dokumente za vojno pokojnino. Zanikal je obtožbo tatvine in sreča mu je bila precej mila, kajti nihče od okra-dencev ni v njem spoznal tatu. Kljub temu, da je tožilec predlagal zanj obsodbo na 4 leta in 6 mesecev zapora in precejšno globo, zaradi česar je možu postalo slabo, kar je prisililo sodnika, da je prekinil razpravo, ga je sodišče v nadaljevanju procesa, ki je bil včeraj, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov ter istočasno odredilo njegovo izpustitev na svobodo, razen seveda če ni zaprt za kak drug prekršek. Slabše pa se je končalo za 59-letnega Giacoma Poropata iz Ul. Gozzi 5, katerega je sodišče obsodilo zaradi obtožbe tatvine denarnice z 2-400 lirami na leto dni zapora in na 9 000 lir globe. Tatvino je prijavila 42-letna Angela Puzzer por. Perentin iz ezulskega taborišča v Pa-dričah, ki je 9. decembra lani pripeljala na policijsko poveljstvo tudi Poropata. 2enska je povedala, da je opazovala prodajalca neke maže za kurja očesa na Ponterošu, ko je začutila rahel sunek. Takoj je opazila, da ji je izginila denarnica in ker je zasumila v Poropata, ki se je oddaljeval, je stekla za njim in zahteval ukradeno listnico. Po-ropat se je ustavil in jo skušal prepričati, da nima nobene listnice, pri čemer si je celo izpraznil vse žepe. Končno je privolil slediti ženski na poveljstvo komisariata. Medtem ko so agenti sestavljali prijavo, so drugi odpeljali Poropata na mesto, kjer je bila izvršena tatvina in med ogledovanjem so opazili denarnico v nekem čolnu. S tem je bilo jasno, da je Po-ropat, ki ni nov v tem poklicu, zavrgel listnico čim je opazil, da so zadevo odkrili. Poropat je na policiji priznal, da je listnico on zavrgel, vendar je zanikal tatvino. Listnico je našel na tleh in si jo je hotel prisvojiti. Ko pa je ženska začela kričati se je odločil in jo vrgel, da bi se s tem rešil vsakega suma. Posrečilo pa se mu ni, zaradi česar bo moral mož sedaj sedeti leto dni. brovcu, t. j. za osebje, učila, hrano in prostore. Z novim šolskim letom je začela delovati nova osnovna šola na proseški postaji z italijanskim učnim jezikom. Učilnico je dala na razpolago železniška uprava, za opremo pa je poskrbela občina. Občinska u-prava je zaprosila oblasti za otvoritev osnovne šole za prve tri zarzede v Briščikih, kjer je mnogo bolj potrebna kot na proseški postaji, saj morajo otroci iz Briščikov hoditi v šolo na 3 km oddaljene Opčine. Ce so oblasti pokazale razumevanje za otroke na proseški postaji, bi ga morale pokazati tudi za otroke iz Briščikov, ki jih je več in imajo šolo bolj daleč. Morda pa je za to dvojno merilo krivo dejstvo, da je na proseški postaji šola italijanska in bi morala biti v Briščikih slovenska.. Pri gospodarskem načrtu za leto 1955—1956 je bil odobren kredit 25 milijonov lir za zra-ditev novega šolskega poslopja v Zgoniku. Pri načrtovanju novega šolskega poslopja bo občinska uprava upoštevala tudi potrebo učilnic za kmetijsko nadaljevalno šolo, ki jo že dolgo zahteva. V občini vlada tudi precej velika brezposelnost. Dokler je bila SELAD še dodeljena občini, je občinska uprava skrbela, da je bilo zaposlenih čimveč občanov pri tej ustanovi, s 1. julijem pa je bila SELAD preurejena in občina ne odloča več glede zaposlitve; zato se tudi dogajajo nepravičnosti pri izmenah, tako da so nekateri ljudje zaposleni že več kot leto dni, drugi pa zaman čakajo na zaposlitev. Povprečna zaposlitev je padla od julija do decembra od 25 na 16. čeprav bi morali prav pozimi zaposliti največ delavcev. Tov. Obad je nato omenil še socialno skrbstvo in mimogrede javna dela. Dejal je da je občinski odbor posvetil mnogo truda za napeljavo električnega toka in vode v razne zaselke, ki ju še niso imeli. Kar se tiče SELAD je treba poudariti, da je popolnoma zanemarila nekatere poljske poti. Sledilo je poročilo o javnih delih, in sicer v zvezi s prejšnjim,- gospodarskim načrtom, z načrtom 1955—56 in načrtom 1956—57. -V, letu 1955 je bila dokončana napeljava vodovoda za Devinščino in so podaljšali vodovodno napeljavo v Malem Repnu, za kar so izdali 2 milijona lir. Za ureditev ceste od Briščikov do priključka na cesto Mali Repen-Veliki Repen so porabili 2 milijona in pol. za gradnjo zdravniškega ambulatorija v Saležu pa 5 milijonov lir. Za napeljavo elektrike v nekatere zaselke je bilo odobrenih 3 milijone lir, za podaljške vodovodnih napeljav 1 milijon lir. S sredstvi gospodarskih načrtov je bilo lani o-pravljenih za 20 milijonov lir raznih del. Druga manjša dela je opravila SELAD. V prvih 6 mesecih 1955 je bilo opravljenih pri SELAD 6615 delovnih dni. izdanih za mezde pa 10,385.000 lir. Za finančno leto 1955—56 je bil odobren za zgoniško občino gospodarski načrt, ki predvideva 46 milijonov lir, kreditov, od česar odpade 25 milijonov lir za novo šolo. 6.5 milijonov za javno kopališče, 6 milijonov lir za popravilo asfoltiranih občinskih cest itd. Pomladi pa bodo pričeli z deli za asfaltranje ceste Božje polje - Gorjansko, ki je najbolj važna cesta v občini. Za gospodarski načrt v finančnem letu 1956—57 pa so predlagali razna dela v znesku 47,500.000 lir. Po obeh poročilih se je razvila živahna diskusija, nakar so razpravljali še o nakupu zemljišča za novo zgoniško Šolo. Neznosne razmere v livarni Tovarne slrojev V soboto je bila skupščina delavcev livarne FMSA, na kateri je govoril sindikalist Lauri, v diskusiji pa je govorilo več delavcev, ki so prikazali neznosen položaj v livarni. Ozračje v livarni je neprestano napolnjeno s plini, ki škodujejo zdravju. Zrak je neznosen posebno v nekaterih fazah dela, tako da se v nekih trenutkih sploh nič ne vidi- Livarna je grajena po zastarelih načelih ter ne odgovarja najosnovnejšim zahtevam varnosti in higiene. Minister Mprazza, ki je o-biskal livarno, se ni mogel prepričati o nepovoljnih pogojih, v katerih delajo livarji. Rokavice in cokle dobijo delavci v premajhnem številu in v predolgih presledkih. Slabo gorivo, mokro in večkrat umazano z nafto povzroča, da se v zraku nabere še več plina, ki polni pljuča delavcev. Prav gotovo bi se odstotek bolnih delavcev povečal, če bi bili delavci sistematično in večkrat zdravniško pregledani. Kot da to ne bi bilo dovolj, povzročajo delavcem preglavice tudi nekateri delovodje, ki uporabljajo brutalne sisteme, izsiljujejo delavce in z njimi nečloveško ravnajo. V teh pogojih je ravnateljstvo vedno zavrnilo zahteve po izboljšanjih in tudi noče povečati zaslužka delavcem. Sporočajo da je bil v Rimu sklenjen sporazum med predstavniki ministrstva za delo in zastopniki sindikalnih organizacij o novih delovnih mezdah uslužbencev občinskih in privatnih avtobusnih in tramvajskih podjetij, poleg 3 odst. poviška na mezdo, bodo uslužbenci teh podjetij prejeli pri odpustu z dela tudi večjo odpravnino (računali jim bodo 5 mesecev in ne več samo 3) ter bodo imeli več dni letnih počitnic. Delavska zveza v Trstu je zahtevala naj se ta sporazum raztegne tudi na tržaško področje, predvsem na uslužbence openskega tramvaja in drugih podjetij za prevoz potnikov. Toda znano je, da velja v ACEGAT poseben lokalni sporazum, ki je za uslužbence povoljnejši od vsedržavnega sporazuma, sklenjenega pred kratkim. (kbit«k im pomočila) «Galeb» št. 2-3 Te dni sta izšli združeni druga in tretja številka slovanskega mladinskega lista «GALEB». namenjenega v prvi vrsti našim osnovnošolskim otrokom. Vsebina teh dveh združenih številk je zelo pestra in tudi njen izbor je kar najbolj primeren. Poleg večjega števila pesmic in proze v glavnem tržaških avtorjev, med katerimi je mladina sama lepo zastopana, prinaša tudi več drugih sestavkov, ki se nam zde še posebno pomembni. Mislimo pri tem na za otroke zelo lepo Dodan prikaz nekaterih znanih osebnosti. ki so na ta ali drugi način posvetile svoje delo in svoja dela ravno otrokom. Med take sestavke spada kratek a prisrčen spomin Stane Vinšek na učiteljico Slavo Pahorjevo, dalje nekak življenjepis pisatelja Franceta Bevka, kateremu je avtorica Mara Samsova dodala še nekaj svojih mladostnih spominov na pisatelja, ter končno še Jelinčičev prikaz slikarja Milka Bambiča. ki že nekaj let radodarno natresa syo.ie ilustracije po najrazličnejših slovenskih mladinskih listih od Gorice do Ljubljane in od Idrije do Trsta, in katerega šteje med svoje najbolj zveste sodelavce tudi »GALEB«. Med ostalim gradivom prinaša «GALEB» še spominski sestavek na tragično preminulo učenko slovenske šole na Opčinah Lidijo, koristen spis Iva Sosiča o ((Pomanjkanju vode na Krasu«, tri božične pesmi v zapisu Ivana Grbca, nekaj športa, dopisov mladine in ugank Z ilustracijam; so sodelovali Bogdan Grom, Milko Bambič in Sonja Budal. Uvod te dvojne številke pa je namenjen vsej slovenski tržaški javnosti. Uredništvo v njem ugotavlja, da je «Galeb» kljub svoji skromnosti odvisen od najširših krogov našega naroda, kajti le odi teh je odvisen pe le obseg, marveč tudi oblika in vsebina lista. Uredništvo zato prosi vse one. ki jim je dobro in primerno čtivo v rokah naših Joiarč-kov pri srcu, naj postanejo »Galebovi« dobrotniki, s tem da vplačajo namesto letne naročnine, enkratni prispevek v zoe.-ku 1000 lir, čeprav tudi v dveh obrokih. Uprava «Galeba» ie v Ul. sv. Frančiška 20-111. Tudi mi bi želeli v izključno korist naše mladine, da bi ta prošnja uredništva padla na rodovitna tla. j. k. cJli G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 19. in petek 20. t. m. ob 20. uri v KOPRU Milan Begovič: BREZ TRETJEGA ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red A v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah prva predstava VVeberjeve opere »Carostrelec«. Opero bo dirigiral Mario R»' I-OSIAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 pr*-davanje; 12.10 Za vsakogar «£ uavan.te; u.io za vsakogar kaj; 12.45 V svetu kulture; 17-35 Jugoslovanski motivi; 13.50 Slavni pevci; 17.30 Plesna glasb«' 18.00 Beethoven; Koncert za Klavir in orkester št. 2; 18.30 W dijska mamica;18.40 Ameriški zb-" ri; 19.00 Borodin: Plesi iz 2. dajanja opere »Knez Igor«; 19*' Radijska univerza: 19.30 PesRš glasba; 20.00 Šport: 20.05 Vese11 ritmi; 20.30 Vokalni tercet ‘vle" tuljčtk; 21.00 Slike iz naše Pre' teklosti; 21.15 Dvorakovi Slov*1!' Ski plesi; 21.30 Koncert mando«' uistlčnega orkestra; 21.50 La«*: Finale iz Spansike simfonije; 22.0* Iz slovenske književnosti *. umetnosti; 22.15 Hahmap*«Ov' Simfonija št 2; 23.02 Uspavank«-'i' It hi 1' 1. 14.30 Tržaška kulturna kronik*' 18.45 Radijski kvartet izvaja Ber" toni jev Kvartet v B-duru * Haydnov Kvartet v D-duru -yf. 64 št. 5; 19.15 Iz del PaSdlKg Besenghija; 19.35 Oktet Fra«c* Russa; 20.00 Glas iz Trsta. «• «.«« v i . v g ,i a 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m M Poročila ob 5.00, 6.00 900' 13.00. 15.00. 17.00. 19.00 . 22.00. 11.00 Radijski kolekar; li-v-Gospodi niški nasveti; 11.15 !*r„ tamburaški orkester ljubi ianskj" ((Svobod«; 11.35 Pesnik balad romanc (ob 100-letnicj AškercS vega rojstva) - ponovitev; Lahek opoldanski glasbtni red: 12 30 Kmetijski nasveti; D-Jo 10 Chopinovih preludijev; D* Siptarske. bosenske in makedo«' ske narodne pesmi; 14.05 Zaj**: išče sonce (pravljica Mateja nu deta) in Muzikantove sanje. (Pu novltev); 14.35 Želeli ste — H? slušajtei; 15.15 Zabavna gla*pu 15.30 Utrinki Iz literature Youghlll Kang: Streha iz lo«ij 15.45 Pojo mladinski zbori; Vladimir Cvetko: Naš odnos,% otrokovega šolskega dela: >6-, L. M. Škerjanc: Dramatična uV*r* tura: Edvard Elgar: Koncert *. v|oUno in orkester v !?:J5 Skladbe slovenskih avt^ Jev Do J e Mariborski kornor' r^18,45 Nabavne melod11-20.00 F. F)otow: «Marta». oPff v 4 dejanjih. ZAHVALA Vsem, ki so nam na kak*5/' koli način pomagali in poC stili spomin predrage •In/ete Kofol se najtopleje zahvaljuje^ Posebna zahvala vsem d»*u valcem cvetja in pevsk*«1 zboru. Družini Kofol in Boljunec, 16. jan. 1956 — 3 — 18. januarja 19M Ustai/no sodišča in prauiue naiadnega (Irž.ivljana v kratkem bo začelo poslovati ustavno sodišče. Spričo tega se pred javnost, ki ne 'Pada v ožji krog tehnikov, postavljajo nekatera vprašanja praktičnega značaja, ka-°r na pr-: kako posluje u-p?vna s°dišče, o kakšnih spo-™>i bo moralo razsojati, na Kakšen način in s kakšnim* učmki? ..Te naloge ustavnega sodi- šč a, pred katerim bodo mogli »stopati kasacijski odvetni-Je mogoče v preprosti besedi označiti takole; 1. razsoditi o tem če so Pravne norme odnosno zako-> ki jih izda država ali de-'a> v skladu ali v i z načeli ustave; nastat?Slti Spore’ ki niorejo • v men oblastjo države ezele, bi na primor zakonodajna oblast (Parla-nipn } smatraia» da spada v ki b° ^r*s^°jnost neki ukrep. da\ 1 *zvr^na oblast (vla-no r>S^*trala' sPada v nie-jamP 'st°in°st: ali če bi par- ročipn if-^ vlada zašla na podeli,, ie Pridržano sodni »H obratno; dalje je oriul"0 sod'šče poklicano, da -».i 1 glede «sporov o pn- in de- uasprotju <+„( 6 »sporov o ^ojnosti,, med državo ii tn med eno deželo in zelami drugo; -v,*' -,razs°diti končno glede rek?2 ki bi iih morebiti iz’ rf.n„Vi?a Škodo predsednika ‘»Publike in ministrov. Poslednji dve nalogi ne bo-ge VSei verjetnosti mno- sudiŽsreuenjeVaIi ustavneEa Ij; 1 kajti ni verjetno, da Pogosto nastal spor med jjj avnimi oblastmi, spor, ki Pi' * stoPnjeval do nepremost- J ega sodnega spora. Tako .r:.prad videva, da bo redko Prišlo do meljiti na želji, da se razprava odloži in da se tako pridobi na času. Samo kadar je sodnik prepričan, da je odločitev glede vprašanja ustavne narave bistvena za rešitev določenega spora in smatra, da izpodbijanje ni iz trte izvito, izroči akte ustavnemu sodišču. U-stavno sodišče odloči o vprašanju, ki spada v njegovo pristojnost, določi namreč, če je izpodbijani zakon ustaven ali ne, nakar vrne spise rednemu sodniku, ki je — potem ko se je seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča — dolžan nadaljevati in zaključiti razpravo. V primeru, da u-stavnosti nekega zakona ne izpodbijajo niti stranke niti javni tožilec, more to , izpodbijanje izvršiti na lastno pobudo tudi sodnik sam. - J \ MAJVEČJl IjmmRLJSKl Bel g i j ska kolonij a Kongo Nad 40 ameriških koncernov neposredno ali posredno zainteresiranih «/ proizvodnji uranove rude, bakra in drugih strateških surovin - Orjaška zrakoplovna oporišča Leopoldville, glavno mesto belgijskega Konga (trgovsko središče) Belgijska kolonija Kongo ni le dragocen vir industrijskih surovin za gospodarsko močno razvito matično deželo, ampak ima tudi izreden pomen za svetovno gospodarstvo v celoti, ali bolje, za gospodarsko razvite dežele Za-pada. S svojimi 2,385.000 kvadratnimi km je belgijski Kongo 80-krat večji od Belgije same in je eno najbogatejših področij sveta. Zaradi teh izredno številnih virov surovin ima Kongo vedno več možnosti, da postane v bližnji bodočnosti enajvečji industrijski kompleks na svetun, kakor je nedavno napisal «New York Herald Tribune«. RESEN OPOMIN TRŽAŠKIM IN VLADNIM ODLOČUJOČIM ČINITELJEM Konkurenca reškega pristanišča postaja iz dneva v dan boljobčutnain nevarna Le iskreno sodelovanje med obema sosednima državama na tem področju, ki bi upoštevalo koristi obeh pristanišč, bi moglo premostiti to ostro konkurenčno bitko h?mi spora med pokraji- ., ln državo in obratno, ' 0 dejstva, da imamo do rj al °Pravka šele z nekate-Va 1 e^am>, ki jim prizna-, avt„UStava ((posebne pogoje izkli °miie»- Ne moremo pa , .ličiti, da se bo ustavno šin'^6 u*egnilo pečati z vpra-dež^i' k'. zadevaj° avtonomno pr j0 Sicilijo. Obtožbe prgti sedniku republike pa spa- dajo Ijenja republike pa spa-Patologijo javnega živ-imajo že zaradi te- lzJemen značaj, ti ^.?Zsodba glede obtožb pro-Ustav,n'or0m 3e Pripadala po kj Se . l-aria Alberta senatu, Sc(j konstituiral v visoki p. 1 dv°r. Po sedanji ustavi jen;Pr'!>atla pristojnost za 10-in 6 predsednika republike ščun'lJ?‘strov ustavnemu sodi-ttiora a kazenski postopek tejp. sProžiti parlament s Sadiš*1* g*asovanjern. Ustavno l-alo * Pover' svojemu članu j *°, da uvede preiskavo s odlokov. In tu ne j,]e . 2a uradni, teoretični pre-konnv n*k* .vrste revizijo za- 'v°nov rta u- J zanikal- Jlm Priznali ali c i izvršno moč, ampak re^jr*Zsodb°: ki jo je treba lz-jai, sakokrat, ko bi izpodbitem D določeni zakon s *P^tiu zbiul?avo. da 3eVna' Pred P*jlosr«dno izpodbijanje n n i,8 avn*rTi sodiščem mo- kem,, ^niti dežela proti ne-žava drŽaVnemu zakonu, dr-nemuPa Prot* nekemu dežel-drža,.i- onu- Navadnemu brnit, Janu Pa ni dovoljeno o-bo a„jS*. neposredno na ustav-Prim? ker bl se v tasem ru ustavno sodišče 4 n a- bt b?l?ed nežt?t,mi prizivi ki j#tnQ I?! Ved'ni primerov ver- dstiove, ustrezne pravne 'oie? kakJn.' pot' se morejc 1 KM T IjBlll k ustavnemu sodišču? teči", nav£,dni državljani za ' k u<' ’ v teku bprav rakolj keg? 'rtP„°dbi3ati zakonitost Ukre kazenske, civilne ali razprave more kate- *>lec 1i,odJstrank ah javni to-,zpodlv*-'' ®a določenega ne* zakona ali JU »Pa' fe'’ da je v nasnrot-z Ustavo. dok^/?*1 obvezan pokazat. ... ločho a kaiere ustavne do- Zl se krši3° »konom ali «lK Ul ženiti V° razpravo, mora mejah lzP°dbijanje samo v iskave 6 predh°dne prerez _ , e sodnik ima namili, a.8 °g0' da predvsem oce-><-iuč„iraZPrave ni mogoče zw-Ztkonitn » ne *lede na ne-pre«led?S ,itakona- »ato pa trm ’ izpodbijanje ni neutemeljeno«. Kdor izpodbija. z omenjenim om ali z odlokom. Sod- *očit; To da tek pa seved ne bi a z namenom, ra o i oviral1 rednega po-bi Postopka, ker doiočenih ustavnos,i v prjmenn moglo te- Konkurenca reškega pristanišča postaja vedno bolj občutna, kar je priglo lani že jasno do izraza tudi v primerjavi statističnih podatkov o prometu Reke in Trsta. Reka je namreč lani dosegla rekorden promet, katerega še ni zabeležila v svoji zgodovini in ji je hkrati uspelo pritegniti tudi dobršen del tranzitnega prometa, ki je do sedaj šel skozi Trst. Reški promet in tranzit »Slovenski poročevalec« prinaša o lanskem prometu Reke daljši članek, katerega objavljamo zaradi zanimivih podatkov skoro v celoti; V zgodovini reškega pristanišča so lani zabeležili rekorden letni promet. Več kot katero koli leto doslej je šlo skozi to pristanišče našega izvoznega in uvoznega blaga, pa tudi tranzitni promet se je izredno povečal. Promet reškega podjetja «Luka i skladišta« je znašal lani 2.769.964 ton, promet ((Petrolejske luke« (nafta in njeni derivati) ter lokalni promet pa sta znašala skupno 750.00U ton in je šlo torej skupno skozi reško pristanišče rekordnih 3 in pol milijone ton tovora. V pretealih šestih letih je imelo reško pristanišče takle promet; 1956. leta 2,382.677 ton, 1951. leta 2.293.436.677 ton 1952. leta 2,267.861 ton, 1953. leta 2,378.857 ton, 1954. leta 2 milijona 675.935 ton in 1955. leta 3.500.000 ton. V letošnjem letu je za mesec januar najavljenih kar 370.000 ton prometa, kar je v zgodovini reškega pristanišča rekorden enomesečni promet Ce bo tudi v ostalih mesecih približno tako velik promet potem bo šlo letiš skozi reško pristanišče nad 4 milijone ton tovora. Vzrok, za tako povečani pro. met reškega pristanišča je veliko povečgpje domačega uvoza in izvoza, prav tako pa tudi tranzit, ki se od preteklega leta dalje hitro razvija. Morda celo prehitro, saj je postal tranzit zdaj že problem reškega pristanišča, čigar pre-kladalne možnosti so do kraja izkoriščene, tako da postaja tranzit že ovira razvoju našega rednega uvoza in z-voza. V zadnjih šestih letih se je tranzit skozi reško pristanišče razvijal takole: 1950. leta je znašal 1.410 ton, naslednje leto 5.992 ton, 1952. leta 6.219 ton, 1953. leta 36.839 ton, 1954 leta že 100.821 ton, v lanskem letu pa 633.000 ton. Povečanje je bilo torej v prvih petih letih kar stokratno, v šestem letu pa celo šest stokratno v primerjavi s 1950. letom. Zaradi tako velikih količin tranzitnega blaga za Avstrijo, Češko in Madžarsko je reško pristanišče danes tako preobremenjeno, da niso redki dnevi, ko je v pristanišču zasidranih po 22 prekooceanskih ladij, 10 pa jih še čaka na sidrišču, ker niso mogle v pristanišče. Takega stanja na Reki kdaj koli poprej v preteklih desetih letih po osvoboditvi, pa tudi v vsej njeni preteklosti, še ni bilo. Ce ne bomo v najkrajšem času v izgradnjo pristaniščnih naprav vložili resnih naporov ter dokončali že pričetih del na porušenih lukobranih Izredni pomen Konga za belgijsko industrijo in industrijo zapadnih dežel ustvarja že neko določeno koncep- cijo o življenjski važnosti tega afriškega področja za tako imenovani zapadni svet. Danes je že mogoče slišati ne samo določene ljudi z bujno domišljijo, ampak tudi odgovorne vojaške strokovnjake, kako govore, da bo srednja Afrika, oziroma belgijski Kongo verjetno «zadnje oporišče /apadne civilizacije«. Povsem verjetno je. da vsaj do neke mere temelji na takem pojmovanju sklep, da se v belgijskem Kongu zgrade orjaške zrakoplovne baze, od katerih sta dve že povsem pripravljeni za uporabo. Ce pomislimo, da se je let-r.i proračun belgijskega Konga od leta 1939 do 1952 povečal za več kot petdesetkrat, potem je jasno, da se to področje gospodarsko razvija hi. treje, kakor so se razvijale ZDA v času svojega največjega gospodarskega poleta v 19. stoletju. Toda dviganje življenjske ravni domačega črnskega prebivalstva, katerega je okrog 12 milijonov, ni šlo vzporedno s takim gospodarskim razvojem. Nad 3 in pol milijona belcev, pretež»o Belgijcev, zavzema upravna in vodilna mesta v rudarstvu, industriji, trgovini in upravnem aparatu, medtem ko se domačemu črnskemu prebivalstvu dopušča zaposlitev ie kot navadna nekvalificirana delovna sila. Najvišje mesto r.a družbeni lestvici, ki ga črnec more doseči, je mesto kurjača na lokomotivi ali mesto navadnega mehanika. Takim družbenim odnosom med belimi in ((barvastimi# ljudmi v belgijskem Kongu vsekakor ustreza tudi porazdelitev letnega nacionalnega dohodka te kolonije. Jasno je, da pri takih razmerah ne more biti niti govora o neki demokraciji za črnsko prebivalstvo. To prebivalstvo nima volilne pravice. Celotno upravo nad to kolonijo izvajajo uradniki, ki se ne volijo, ampak jih postavlja neposredno belgijska vlada. Belgijski Kongo ima dejansko izredno gospodarsko bodočnost, kar pa seveda ne pomeni tudi možnosti, da bi njegovo domače prebivalstvo živelo boljše, kulturnejše življenje, ki bi ustrezalo fantastičnemu bogastvu njegove domovine. Koncert Preteklo nedeljo je bil v Križu v kino dvorani koncert, na katerem so sodelovali trije zbori: domači moški zbor iz Križa, šempolajski mešani zbor in zbor iz Nabrežine. Križane vodi z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo Guštin Mirko, ki skrbno pazi da zbor poje neprisiljeno in mehko. V Križanih je našel zdrave in lepe glasove, ki pazljivo slede njegovim navodilom. Posebno se je videla skrb za pi amssimo v pesmih «Sijaj sončece« in «Pogled v nedolžno oko». Pri prvi in pri splošno znani eBolen mi ležiš sc je lepo uveljavil solist Vergi-nella. Sempolajci, ki so po daljšem presledku spet obnovili svoj mešani zbor, so se predstavili sicer še maloštevilni, a krepki in polni elana. Pevovodja Zidarič je izkušen pevovodja in zna izvabiti mnogo iz svojih pevcev. Zbor se je posebno uveljavil s krepko eUj Triglav moj dom«. Od tega zbora moremo še marsikaj pričakovati. Nabrežinci, ki jih sedaj vodi Oskar Kjuder, so se predstavili le z dvema pesmima. Zbor je precej številen — o-krog 40 pevcev in pevk — m zveni že precej enotno, Gotovčevo «Nove brazdes so zapeli pod temperamentnim vodstvom svojega pevovodje z vso potrebno ognjevitostjo Svojo Nabrežino so tako pc kvaliteti kot po številnosti zbora dostojno zastopali. 7.e smo mislili, da bomo i-meli nekoliko pavze, pa nam povedo, da je program izčrpan, ker se baje en zbor ni odzval vabilu, in du je vsjga konec. Izvedeli smo namreč, da je vodstvo prosvetnega društva eAlbert Sirko povabilo na to prireditev še druge pevske zbore, med katerimi tudi domači pevski zbor eVesnao. Ta pa je sporočil, de ne more priti, ne da bi pri tem navedel pravi vzrok za to svojo odločitev. Odsotnost tega pevskega zbora je vaščane razočarala, saj je šlo za domačo kulturno prireditev. Razočaranje je tem bolj utemeljeno, saj je poziv za enotne kulturne nastope prišel tolikokrat prav z njihove strani. Mimo tega pa bi hkrati poudarili, da je dolžnost organizatorjev, da poskrbe za primerno dolg program fudi v takih primerih in ne vabijo poslušalstva, dokler ni na razpolago dovolj programa. Taka neprijetna presenečenja kvarijo ugled prirediteljev in nedvomno kvarno vplivajo na obisk prihodnjih prireditev. vu Balet gledališča Počasi, a trdovratno si utrjuje pot baletni zbor gledališča Verdi. Iz skromnega upri-veska» opernih predstav se je v teku zadnjih treh tet razvil n soliden ansambel, ki jt posredoval tržaškemu občinstvu že nekaj uspelih koreografskih del. Nives Poti, ki ji gre zasluga, da je po dolgoletni stagnaciji zavel v baletni zbor svež veter, se jc posvetila v prvi vrsti dobri tehnični pripravi, a je poleg tega vnesla v izvedbo tudi zares izvirne zamisli. Razumljivo je, da ansambel v sedanji sestavi ne bo mogel nuditi vrhunskih koreografskih izvedb, kajti za to bi bilo potrebno, poleg drugega, predvsem ogromnih denarnih sredstev, ki pa jih zmore le neka bolje dotirana centralna ustanova. Ce bo Nives Poli nadaljevala z delom v smeri kakor do danes, pa lahko pričakujemo še nekatere dobre prireditve. Polt in dirigent Luigi Tof-Solo sta si izbrala za tokratni nastop v gledališču Verdi tri dela, ki so bila v Trstu p-vic izvajana. Iz bogate ruske literature Struwinskega balet ((Ognjeni p tič« — mladostno delo slavnega mojstra, ki še cčituje številne vplive svojih vzornikov Rimski-Korsakova, Musorgskega, Debussgja itd-, a ponekod, zlasti v močno poudarjenih ritmih že nakaže bodoča mojstrska dela. Z legendarnega severa nas «Noči v španskih vrtovihu skladatelja De Fali e prestavijo v toplo andaluzijsko noč z zvezdnatim nebom, opojnimi dišavami in strastnimi ritmi. Za* zaključek pa je baletna skupina izvedla rapsodični balet «Pesmi Neapeljskega zalivan, preprosto, a prikupno, svete delo, primerno tudi za okvir manj zahtevnih prireditev. Vsa dela so bila v okviru tehničnih možnosti skrbno pripravljena. Pdleg dirigenta Toffola, ki bi ponekod mogel izvabiti iz orkestra več sonor-nosti, so se odlikovali poleg koreografinje Nives Poli, ki je v vseh treh delih nastopila kot solo plesalka, predvsem Sonja Marmolja, Youra Lo-loff in Fernando Zanoli. Pripomnili bi le to, da so bile izvedbe posameznih solistov mestoma preveč formalno na-glašene, a premalo notranje doživete — nedostatek, ki pa se mu bodo mogli plesalci ob vztrajnem nadaljnjem delu nedvomno izogniti. rTj —— agaHUi ■ ' • i ir i III Usi lili " . ' ■■■ DEKRET PREDSEDNIKA REPUBLIKE Q POMOČI VZHODNI IN ZAPADNI BENEČIJI! 2 milijardi lir za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva Nadiških in Terskih dolin P o dolgih letih končno vključili področje Beneške Slovenije v pasivna gorska področja • Izgradili bodo nove ceste, napeljali vodovode, izboljšali živinorejo in začeli s sistematičnim pogozdovanjem V Beneški Sloveniji so včeraj z zadovoljstvom sprejeli vest o dekretu, ki ga je pred dnevi podpisal predsednik republike in s katerim sta vzhodna in zapadna Benečija vključeni v pasivna gorska področja, ter bosta zaradi tega ' deležni posebne državne pomoči. Področje, ki je predvideno v tem dekretu, je tretje področje v videmski pokrajini, ki bo končno deležno posebne pozornosti. Doslej je bil zakon za pomoč gorskim krajem raztegnjen samo na področje visokega Tagliamen-ta (ki obsega 36 občin) in na področje Celina-Meduna (ki obsega 13 občin). Z novim dekretom bo prebivalstvo Nadiških ir. Terskih dolin, ki so kot znane med najbolj pasivnimi področji v Italiji, končno zadihalo in začelo upati na boljše čase. Praktično se bo pomoč začela, ko bo videmski prefekt s posebnim dekretom ustanovil konzorcij, ki bo koordiniral in upravljal fond 2 milijard lir, ki ga je država določila področju vzhodne in zapadne Benečije. Konzorcij bo izdelal načrt za izboljšanje cestnega omrežja, POTVARJANJE RESNICE V »Primorskem dnevniku» oa 13. t. m. je bilo v članku »Slovensko učiteljišče in pouk materinščine» dovolj jasno povedano, da je podrobno znanje materinščine v govora in pisavi za bodoče učitelje temeljne važnosti. «11 Gazzettino del Lunedi«, ce nima pisec slame v glavi, je menda dobro razumel smisel čianka, a ker vedno išče nekaj zbadljivega in spotiklji-vega, se je to pot spotaknil, da je zastavil ob koncu prevoda našega članka precej neumno vprašanje: Znajo Slovenci v Gorici slovenski ali ne? Kaj če bi mi zastavili piscu vprašanje: Znajo vsi Italijani italijanski? Ze preprost človek bi takoj odgovoril pravilno in pošteno, kajti zvijačnost in potvarjanje sta daleč od resnice. Jasno je, da govori vsak pripadnik katerega koli naroda svoj materin jezik, ki ga je učila mati, a s tem še ni rečeno, da je njegov govor pravilen, da obvlada Jezik popolnoma, da pozna slovnična pravila, književnost in njen razvoj, jezik v vseh variantah izražanja itd. Preprosti ljudje pripadniki katerega koli naroda, sami to vedo in nihče jim tega ne zameri Bolj čudno pa se sliši, če učitelj, ki svoj materin jezik poučuje, ne pozna jezika do potankosti v govoru in pisavi. To in nič drugega vsem tv še posebej gospodom okrog »Gazzettinas, ki bi se radi okoristili, pa ne gre. Sicer pa ima «Gazzettino» vi svoji včerajšnji videmski strani precej dela z dokazovanjem, ali so Furlani Italijani ali ne. Furlansko avtonomistično gibanje je namreč v zvezi z De Castrovim člankom o slovenskih manjšinah zelo ogorčeno, kako je mogel člankar prezreti milijonsko manjšino (okoli 2 odstotka) furlanskih prebivalcev. «Gazzettino» naj torej najprej opravi doma in naj si zapomni lep slovenski rek: Vsakdo naj pometa pred svojim pragoml I napeljavo vodovoda, sistema-1 je bila naša vas popolnoma tično pogozdovanje in izbolj-1 zapuščena in le poredkoma so sanje živinoreje. Predvsem je za Beneško Slovenijo življenjske važnosti izboljšanje živinoreje, od katere je nekoč tamkajšnje prebivalstvo tudi živelo, dokler ni bilo zaradi zanemarjenosti uprave primorano živino prodati iij odditi v emigracijo. Precej ljudi bi lahko živelo tudi od gozdov, toda tudi v gozdarstvu ni bilo ni-kakega načrtnega upravljanja in gozdovi so polagoma začeli propadati. Ljudje so bili pod silo prilik primorani odditi v tuje dežele, posebno v belgijske premogovnike, kjer so svoja življenja postavili v stalno nevarnost. Ce se bo pomoč res smotrno uporabila, se bo lahko marsikaj izboljšalo! Predvsem pa se bodo morali upravitelji državnega denarja truditi, da ga vložijo tako, da bo od njega imelo korist prebivalstvo in ne posamezni špekulanti, ki jih je vsepovsod vedno dovolj. Poskrbeti morajo, da se napolnijo hlevi z dobro živino, da se pogozdi tudi najmanjši delček proste zemlje, da se urede ceste in s tem ustvarijo možnosti za razvoj turizma, ker se bo lahko samo na ta način preprečila emigracija in z njo izumiranje prebivalstva Beneške Slovenije. vanjo zahajali tujci. Z obmejnim prometom upamo, da bo oživela tudi naša trgovina in gostinstvo, kajti že marsikdo je bil na tem, da zapre svoj lokal ali svojo trgovino. Roditeljski sestanek na slovenskem učiteljišču Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča v Gorici sklicuje običajni roditeljski sestanek, k, bo v nedeljo, 22. t. m. ob 10. uri v šolskih prostorih v Ul. Croce in na katerega vljudno vabi vse starše dijakov. Z obmejnim prometom z vahneje tudi v Podbonescu Nekaj dni pred prazniki in tudi za praznike je prišlo v Podbonesec skozi obmejni blok v Stupci mnogo ljudi. V vasi je bilo veselo kot ne pomnimo že dolga leta, prej Pločnik v Ul. Oberdan bo uredilo podjetje SACA V ponedeljek je bila na županstvu dražba za dela pri ureditvi pločnika v Ul. Oberdan. Dela je prevzelo podjetje SACA iz Gorice, ki je ponudilo 4.20 odstoten popust na ceni 700 tisoč lir. 17 REZIJE Enoletna bilanca občinske uprave Ob koncu leta zaključi vsak gospodar svoje račune, da ugotovi, če je dobro ali slabo gospodaril med letom. Tudi mi smo se ozrli nazaj in z zadovoljstvom zaključili naše račune, kajti denar je bil koristno potrošen. Ravenca, kjer je sedež občine, se je v lanskem letu spremenila v prav privlačno vasico, saj je bilo tu napravljenih največ javnih del: uredili so glavni trg in cesto, napeljali so fluorescentne svetlike za javno razsvetljavo, modernizirali občinski sedež, uredili poštni urai, pričeli graditi novo šolo itd. Tudi za nekatere druge vasi je občinska uprava poskrbela, da se je kaj izboljšalo. V Sv. Juriju so preuredili vodovod in mnogi posamezniki so napeljali vodo v hišo. V Oso-janih so tudi popravili vodovod in povečali šolsko poslopje za eno nadstropje, kjer bo otroški vrtec. V Njivi, Lišče-cah in Koritah so napravili okrog šolskih poslopij lepe ograje. RAZPRAVA 0 OBSEŽNEM DNEVNEM REDU Vso _ « bot •• oizre dna se; ia L ^ poki raji nske ga svei ta Razprava o interpelacijah glede IACP, pokojninah posoških delavcev in sestavi odbora prefekture V soboto bo izredna seja goriškega pokrajinskega sveta z obsežnim dnevnim redom. Proučili bodo več interpelacij opozicijskih svetovalcev Poletta in Bergamasa, v katerih zahtevata ureditev pokojnin posoških delavcev, ureditev pomoči na podlagi zakona 2146 od 29. novembra 1925 glede INAM, o reformi o upravnem svetu inštituta o vojnih sirotah v Caprivi o statutu IACP, kakor tudi glede sedanje sestave odbora prefekture, v katerem ni imenovanih predstavnikov pokrajine, čeprav obstaja zakon, po katerem mora imeti pokrajina v odboru prefekture tudi svoje zastopstvo. Pokra j inski, svet- bo razpravljal tudi o ureditvi razstave iz 17. stoletja na Goriškem, imenovanju pokrajinskega svetovalca za predsednika pokrajinske lovske zveze, zamenjavi dveh članov krminske vo- HUDA NAPAKA MESTNEGA VODOVODA Z ODSTRANITVIJO PIPE v Standrežu oškodovanih več družin Prizadeti so poslali županu pismo, naj se zadeva uredi na pametnejši način Pred tedni je mestni vodovod zaprl vodovodno pipo v Ul. sv. Mihaela v Standrežu. S tem je hudo oškodoval 12 diužin, katerim gospodarji niso napeljali vodo v hišo in so se zato morali posluževati pipe pri gostilni Briško. Odkar so odstranili pipo, morajo najemniki po vodo k okoli 200 metrov oddaljeni pipi na glavnem trgu. Vaščani smatrajo, da je mestni vodovod s tem napravil hudo napako. Zlo bi bilo veliko manjše, če bi zaprli pipo na trgu, katere se poslužuje samo ena družina, ki ima eno od treh štandreških pip veliko bliže kot 12 družin pipo na trgu. Prizadete družine so posla- le županu protestno noto. Zupan je obljubil, da bo protest poslal mestnemu vodovodu v proučitev. Svetovalec tov. Bogomil Pavlin bo šel še na upravo mestnega vodovoda, od katerih bo zahteval hitro in pravično rešitev vprašanja. lilne komisije, imenovanju preglednikov računov za obračun 1955, nakupu nepremičnin Tominca med Ulicama Rismondo in Cadorna za zgraditev šolskega poslopja, v katerem bo tehnični inštitut. Poleg tega bo odobril prispevke za šolanje psov - vodičev slepcev, za nakup ambulante Zelenega križa v Gorici in Rdečega križa v Tržiču, odboru Andrejevega sejma, za goriški karneval in nekatere zasebne zadeve o plačnih poviških na tajni seji. 2.250.000 lir nabrali za zimsko pomoč Za sklad zimske pomoči brezposelnim in onemoglim za delo je odbor za zimsko pomoč s sedežem na prefekturi doslej prejel skupno vsoto prispevkov v znesku 2,249.112 lir. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od ?. do 14. januarja 13 rojstev, 14 primerov smrti, 6 oklicev in 2 poroki. Rojstva: Luciana Nemec, Domemco Corcione, Daria Zotti, Enzo Faganel, Adriana Fantin, Rinaldo Dorni, Lu-ciano Hlede, Alberto Passaro, Luciana Stekar, Saschia Ca-setti, Maria Marega, Riccardo Sirk, Patrizia Glessi. Smrti; 82-letna gospodinja Domenica Battista, 73-letni mesar Giovanni Černe, 73-letni trgovec Giuseppe Carlotto 73-letni upokojenec Pietro Bartussi, 39-letna gospodinja Cosima Aversa, 38-letni težak Mario Bonetti, 7 dni star Lo-renzo Paulin, 59-letni delavec Valentino Suppani, 74-letni u-pokojenec Francesco Ipavec, 71-letni trgovec Olvo Antonio, 47-letni dninar Enrico Sbo-gar, 81-letna Agnese Debevc, vd Coniediz. Oklici; inženir Tiziano Bor-toluzzi in uradnica Dina Bre-solin, mehanik Giordano Col-lenz in gospodinja Romana Simonetti, delavec Renato Bi-siach in šivilja Maria Valen-tig, Guido Marchieri in tkal- ka Giuseppina Paglavec, težak Giocchino Fesi in gospodinja Antonia Medelin, podčastnik it. vojske Vincenzo Loccioni in gospodinja Giu-seppa Gullo. Poroke,- inženir Alberto Vice) in gospodinja Maria Ca-neva, državni uradnik Enno Cibeu in gospodinja Nives Cattarin. Obvestilo ASK Simon Gregorčič Gorica Honcerl Ijubljansi opernil) pevcev 28. in 29. januarja Akademsko - srednješolski klub »Simon Gregorčiču iz Gorice nam je poslal v objavo sledeče obvestilo: 1. Akademsko-srednješol-ski klub «Simon Gregorčiču v Gorici priredi v soboto 21. januarja t, l. ob 20,15 na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. predavanje o taborništvu, ki ga bo imel tov. Drago Pahor iz Trsta. Vljudno vabljeni ljubitelji planinstva in življenja v prosti naravi. 2. Akademsko-srednjesol-ski klub «Simon Gregorčiču priredi v nedeljo 22. januarja t. I, ob 14. uri na sedežu namiznoteniški dvoboj z ekipo prosvetnega društva iz Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa. 3. Akademsko-srednjesol-ski klub «Sibion Gregorčič» priredi v soboto 28. januarja ob 20.30 in v nedeljo 29. januarja ob 10. uri v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. KONCERT LJUBLJANSKIH OPERNIH PEV. CEV. Nastopili bodo sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Miro Brajnik, basist Ladko Korošec in pianistka Dana Hubad. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Ascoli 1, od 18. do 20. ure v kavarni Bratuž ter eno uro pred pričetkom vsake prireditve. V zvezi z govoricami, da so vstopnice že razprodane, obveščamo cenjeno občinstvo, da se bodo vstopnice pričele prodajati šele v ponedeljek 23. januarja. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Razprava o nakazilih proste cone in železniški zvezi v Sorici Na zadnji, okoli štiri ure tiajajoči seji odbora trgovinske zbornice so proučili delovanje podtajnika za industrijo Michelija v, korist gospodarskega življenja naše pokrajine. Pregledali so nakazila proste cone in proučili vprašanje obnovitve železniškega prometa med severno in južno postajo v Gorici. Odobrili sp 200 tisoč lir za goriški in 50 tisoč lir za trži-ški karneval, obenem pa so delno spremenili občinski pravilnik o trgu za sadje in zelenjavo na debelo. Na seji so razpravljali tudi o pristojnost- glede odobritve ali zavrnitve gradnje dveh bencinskih čipalk v Gorici in ene v Tržiču. Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da je bila te dni objavljena odredba glede premestitev učiteljev za šolsko leto 1956-57. Odredba je na vpogled interesentom pri šolskem skrbništvu ter na vseh didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vložitev prošenj zapade 15. februarja. dežurna lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 16.30: «Totd in Karolina«, Totč in A. M. Ferrero VERDI. 16.30: «Razbojniki brez strojnice«, G. Raft. CENTRALE. 17.00: «Cilj: Budimpešta«, D. Andrevvs in M. Torren. MODERNO. 17.00: »Pojem za te«. VITTORIA. 17.00: «Zakon proti Billi Kidh«, v barvah, S Brady in B. John. PRED ZIMSKIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI V CORTINI Danes na Dunaju Povsod še zadnja tekmovanja Avstrijci neprekosljivi mojstri v alpskih disciplinah - Besedilo olimpijske prisege bo povedala Gabriella Chenal-Minuzzo CORTINA, 17. — Prvič v zgodovini bo formulo olimpijske prisege povedala ženska' na Lednem stadionu, kjer bo 26. januarja otvoritev Vil. zimskih olimpijskih iger, bo Gabriella Chenal-Minuzzo, ki si je na olimpiarti v Oslu priborila srebrno medaljo, Dri-segla v imenu nastopajočih tekmovalcev. Na današnjih tre.vngin v bobu v dvoje so sani pod vodstvom Montija postavile nov rekord ‘proge; prejšnji rekord je imel Scheibmeie . Monti je dosegel rekord v drugi vožnji s časom 1’22”88 (Schmeibmerier 1'23”30). Tud: drugi tekmovalci so doseg i odlične čase. Bili sta tudi dve nezgodi, ki pa sta se končaii brez hudih posledic: oob Nn-vežana Redgena je na ovinku Antelau zletel s proge, bob Francoza Giacchinija se je pa prevrnil na ovinku Stnesu. Dvojice so se po doseženih časih zvrstile v prvi vožnji v tem vrstnem redu: Italija (Monti), ZDA (Washbond), Italija (Dallacosta), ZDA (Ty-ler), Švica (Kapus), Nemčija (Roesch), Švica (Angst), Francija (Robin), Nemčija (Kreu-sel), švedska (Erbs), Avstrija (Aste), Avstrija (Wag-ner). V drugi vožnji so pa dosegle ta vrstni red: Italija (Monti) 1’22” 88/100, Italija (Dallacosta) 1’24”82/100, Švica (Angst) 1’26” 88/100, ZDA (Washbond) 1’27” 07/100, Avstrija (Aste) 1’27” 80/100, Švica (Kapus) 1’28” 51/100, Švedska (Erbs) 1’28” 88/100, ZDA (Tyler) 1'29” 11/100, Velika Britanija (Schellemberg) 1’29" 60/100, švedska (Axelson) 1’29” 72/100, Nemčija (Kreu-sel) 1’30” 23/100, Avstrija (Wagner) 1’30” 60/100. Italijanska rezervna dvojica pod vodstvom Scheibmeierja je imela v prvi vožnji celo najboljši čas, v drugi pa je bila po doseženem času za Mon-tijem na drugem mestu. Tekmovalci pa so trenirali tudi drugod. Tako so štirje ruski skakalci izvedli več skokov s skakalnice »Italia«. Prav tako pa so Rusi pričeli treninge na Lednem stadionu po razporedu, ki so ga določili organizatorji. V umetnem drsanju so trenirali Kanadčani ter Italijanki Negro in Angeli. Italijanski tekači so trenirali na različnih razdaljah. V teku na 45 km so se tekmovalci zvrstili tako: Carrara, Busin, Mismetti; na 30 km: Compagnoni, De Florian, Za nolli, Chatrian, Mich, Vuerich; na 15 km (za kombinacijo): Prucker, Pedrana, Perin. Prihajajo še vedno vsak dan novi tekmovalci iz raznih držav. V Kitzbuehlu je tekma v slalomu zopet pokazala, da so Avstrijci zares veliki mojstri v vožnji v alpskih disciplinah. Na progi, ki je na 220 m padca imela v prvem teku 60 v drugem pa 75 obveznih vratc so vozili s tako sigurnostjo, da je gledalcem zastajala sapa. Slabše pa gre Avstrijkam, ki so morale tudi drugi dan prepustiti najboljša mesta drugim. Presenetljivi je, da se je takoj za Norvežanko Sand-vik plasirala Rusinja Sido-rova. Rezultati: Slalom — ženske: 1. Sand-vik (Norv.) 111"7 (52”2-56”5) 2. Sidorova (SZ) 112”5 (56”-56”5); 3. Niskin (Norv.) 112"7 (55"9-56”8); 4. Hofherr (Av.) 113”9 (57”7-56”2); 5. Lawrence-Mead (ZDA) 114” (56”4-57"6); 6. Bjornbakken (Norv.); 7. Seltsam (Nemč.): 8. Reichert (Nemč.); 9. Wheeler (Kan.); 10. Jorgensen (Norv.). Slalom — moški: 1. Sailer (Av.) 146”7 (67”5-79”2; 2. Rie-def (Av.) 150”3 (70”2-80”1); 3. Hintersser (Av.) 151”8 (70”5-81"3); 4. Behr (Nemč.) 152”5 (70”l-82”4); 5. Schnei-der (Av.) 153”2 (71”2-82”>; 6. Igaya (Jap.) 153”4 (70”8-82”6); 7. Oberaigner (Av.); 8. Leit-ner (Av.); 9. Miller (ZDA); 18. Burrini Bruno (It.) 160”6; 19. Burrini Gino (It.) 161”2; 20. Zecchini (It.) 161”4; 27. Alberti (It.) 165”8. Kombinacija — ženske: 1. Sandvik (Nor.); 2. Wheeler (Kan.); 3. Sidorova (SZ); 4. Reichert (Nemč.); 5. Niskin (Norv.); Hochleithner (Av.): 7. Speri (Nemč.); 8. Hoerl (Av.); 9. Frandl (Av.); 10 Klecker (Av.). Kombinacija - moški: 1. Sailer (Av.); 2. Hintersser id.; 3. Rieder id.; 4. Werner (ZDA); 5. Schneider (Av.); 6. Miller (ZDA); 7. Oberaigner (Av.); 8. Leitner; 9. Talianov (SZ); 17. Burrini Bruno (It.); 19. Burrini Gino (It.); 20. Alberti (It.). * * # V Megevu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje v alpskih disciplinah za pokal Emila Allaisa. Zaradi tekmovanja v Kitzbuehlu tukaj ni bilo močne mednarodne konkurence. Vuarnet je v smuku dosegel boljši čas od rekorda proge, ki ga je doslej imel Avstrijec Sailer z 2’11”. Rezultati: Smuk — moški: 1. Vuarnet (Fr.) 2’9”9; 2. Pasquier (Fr.) 2’3”2; 3. Collet (Fr.) 2’4”4; 4. Duvillard (Fr.) 2’4”6; 5. Simond (Fr.) 2’5”6; 6. Bo-zon (Fr.) 2’5”8; 7. Bonlieu (Fr.) 2'5"8; 8. Perret (Fr.) 2’9”3; 9. Lacroix 2’9”7; 10. Ga-con (Fr.) 2'9”8; 11. Klabacher (Av.); 12. Carrel (It.); 13. Pa-nissert (Fr.); 14. Ftegler (Av.); 15. Baud (Fr.). Smuk — ženske: 1. Bonlieu (Fr.) 2’35”2; 2. Neviere (Fr.) 2’37”2; 3. Thioliere (Fr.) 2’39’T; 4. Agnel (Fr.) 2’39”2; 5. Lip (Fr.) 2’39”8; 6. Front-Benier (Fr.); 7. Leduc (Fr.); 8. Erny Moris (Fr.) Drugi dan je v slalomu zmagal Duvillard pred desetimi tekmovalci, ki bodo sestavljali francosko moštvo za Cortino. BORBA ZA MESTA V SREDI MED KOŠARKARJI Borletti poražen v Trstu Virtus daleč pred ostalimi, ki si med seboj zamenjujejo mesta Virtus Gira Benelli Borletti Motomor. Pavia Roma Varese St. Azz. Cama SGT Arr. 13 Reyer 13 13 13 13 13 13 13 13 Moški REZULTATI Virtus-Btnelli 83:56 Stella Azzurra-Cama 65:78 S.G.T. Arrigoni-Borletti 76:68 Varese-Gira 90:73 Pavia-Reyer 48:43 Motomorini-Roma 85:70 LESTVICA 13 12 0 1 877 665 24 13 7 1 5 781 783 15 13 7 0 6 805 864 14 6 1 6 947 863 13 6 1 6 801 778 13 6 1 6 708 746 13 6 0 7 825 809 12 5 2 6 863 873 12 6 0 7 844 866 12 5 0 8 779 802 10 5 0 8 744 844 10 3 2 8 717 798 8 Zenske REZULTATI OZO Milano-Bernocchi 57:63 Udinese-Autonomi Torino 25:35 Fiat-Tormo-Cest. Bologna 51:48 Omsa Faenza-Triestina 66:60 LESTVICA Autonomi 9 8 0 1 490 440 16 Bernocchi 9 7 1 1 517 367 15 Triestina 9 6 1 2 567 424 13 Omsa Faen 9 6 0 3 522 461 12 Fiat Torino 9 4 0 5 429 466 8 Ozo Milano 9 3 0 6 417 460 6 Udinese 9 1 0 8 357 520 2 C. Bologna 9 0 0 9 322 483 0 Tržačani so bili v nedeljo lahko zadovoljni: premagali so moštvo, ki sicer letos ne vzbuja med ostalimi moštvi kakega posebnega spoštovanja, a je vendar silno nevarno, kajti od časa do časa le zaigra tako, da se mu pozna, da je bilo nekoč državni prvak. Triestina je v nedelja igrala dobro pa tudi nasprotnik ni drza! križem rok in tako so morali domači do zadnjega paziti, ua obdrže priborjeno prednost. Med gosti je nastopil tudi bivši član Trie-stine Pieri, ki mu gledalci niso prizanašali z nekaterimi »prijaznimi« klici, tako da se je dečko precej zmedel in si kmalu nabral pet prekrškov ter moral zato zapustiti igrišče. Pri vsej stvari pa ima Triestina vendar še vedno nekoliko smole: livornsko moštvo Cama je igralo v Rimu in zmagalo ter je tako se vedno pred Triestino na lestvici. Tudi Reyer je nekoliko presenetil, ker je prišel s točko iz Pavie. Tamkajšnji igralci so bili namreč mnogo preveč mrtvi, kar so gostje lepo izkoristili. In še dobro, da je Andrijaševič v zadnjem trenutku z osebnim podvigom dosegel kos in tako izenačil, ker bi se sicer lahko Benečani vrnili domov še z obema točkama. Drugod so zmagali domačini. Pri tem je Virtus ze tako daleč ušla, da predstavlja popolnoma svoj razred Med ostalimi moštvi se bije boj za boljša mesta; vsaka zmaga ali poraz lahko pomeni znaten dvig ali pa padec na lestvici. V Faenzi pa so Tržačanke doživele poraz, ki končno ni mogel biti tako nepričakovan. Sicer so po prvem polčasu vodile, toda pozneje so jih domačinke dohitele in tudi prehitele. Sedaj je Triestina na tretjem mestu na lestvici, vendar smemo upati, da si bo položaj še popravila, saj bo težje tekme odigrala doma. Rapid-Milan DUNAJ, 17. — Milan bo jutri nastopil proti Rapidu v isti postavi kot je igral v nedeljo proti Torinu, le n4-mesto Ricagnija bo igral D" Monte. Rapid bo nastopil najbrž s temi možmi; Gartner; Halla, Hoeltl; Hanappi, Kafka (Bielek), Lenzinger; Koernef I., Rigler, Dienst, Probsti Koerner II. V Avstriji so športni novinarji izbrali Gerharda Hanap-pija, člana Rapida in 61-krat državnega reprezentanta, najboljšega športnika 1. 1955; prejel je 311 točk. Daleč 7a r.jim sledi Walter Schuster, alpski smučar in član olimpijske reprezentance s 184 točkami. Juqoslavija-lndonezija 7:2 Jugoslovanska reprezentanca je odigrala prvo tekmo 1 indonezijsko reprezentanco v Djakarti in zmagala s 7:2. Kot uradna tekma reprezentanc velja samo ta prva tekma; Med tekmo je padal pravi tropski dež. LAHKA ATLETIKA Jugoslovanski atlet Franjo Mihalič je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v krosu, ki je bilo v nedeljo v Lyonu. • » • Italijanska lahkoatletska zve za je določila, da bo državno prvenstvo v krosu za leto 1956 v Novari 19. februarja. Proga bo dolga 4 km po travnatem 'n valovitem terenu. * * * Nemška atletska zveza i* poslala Atletski zvezi Jugoslavije povabilo, da bi atlet1 Lorger, Marjanovič, MilakoV ir Babovičeva sodelovali na tekmovanju v dvorani v Kie lu in Dortmundu 4. in S februarja. Atletska zveza Jugoslavije je vabilo sprejela, Jugoslovanski tekmovalci bodo odpotovali v Zahodno Nemčijo pod vodstvom Fedor-ja radišnika. Svetovni prvak v teku na 800 metrov (1:45,7), BelgijeC Roger Moens, je izjavil, da na letnih olimpijskih igrah * Melbournu ne bo sodeloval. Odgovorni urednik fTANISLAV RENKO Iskarski zavod ZTT . **•* Kl»0 S It ED R (VIJ predvaja danes 18. t. m. ob 18. uri CEAD film: soda/ rutic itu DjičOtah predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Otrok neznancev SgISggggrg— sgg r.g-TOggsaagsSSS« =GUY DE MAUPASSANT 77/ (LEPI STRIČEK) Ne da bi hišnika kaj vprašal, je šel v tretje nadstropje hiše, ki jo je bil naznačil, in rekel služkinji, ko mu Je odprla: »Gospod Guibert de Lorme je doma, kajne?* »Da, gospod.« Spustila ga je v sprejemnico, kjer je moral nekaj trenutkov čakati. Potem je stopil v izbo visok gospod z odlikovanjem v gumbnici, vojaškega vedenja in sivih las, akoravno še mlad. Du Roy ga je pozdravil in mu nato rekel: »Kakor sem slutil, gospod policijski komisar, večerja moja žena s svojim ljubčkom v opravljeni sobi, ki jo imata najeto v rue des Martyrs.» Uradnik se je naklonil: «Na voljo sem vam, gospod.* Georges je nadaljeval: »Vaš čas je do devetih, kajne? Po tej uri ne smete več vdreti v zasebno stanovanje, da bi ugotovili prešuštvo.* »Ne, gospod, pozimi do sedmih, od 31. marca naprej pa do devetih Danes smo 5. aprila, torej gre do devete ure.* »Torej, gospod komisar, spodaj imam voz, da lahko naloživa stražnike, ki vas bodo spremljali; nato počakamo nekoliko pred hišnimi vrati. Kolikor pozneje pridemo, toliko oolj verjetno je, da ju zalotimo na dejanju.* «Kakor vas je volja, gospod.* _ Komisar je zapustil izbo in se nato vrnil v površniku, ki mu je zakrival trobarvni pas. Umaknil se je Du Royu, da b' ga spustil naprej. Ali časnikar, ki je imel glavo polno misli, se je branil iti ven in Je ponavljal: Za vami... za vami.* Uradnik je rekel: »Pojdite vendar, gospod, saj jaz sem doma.* Najprej sta šla na komisarski urad po tri civilne stražnike, ki so že čakali, kajti Georges je bil že tisti dan sporočil, da bo zasačitev drevi. Eden od mož je zlezel kočijažu na kozla. Ostala dva sta stopila v izvoščka, ki je zapeljal v Ulico des Martyrs. Du Roy je rekel: »Načrt stanovanja imam. V drugem nadstropju je. Spredaj najdemo majhno predizbje, za tem je obednica in potem spalnica. Vse tri izbe leže druga za drugo. Nobenega izhoda ni, ki bi omogočeval pobeg. V bližnji soseščini je ključavničar. Ta bo nared, da ga lahko pokličete.* Ko so prišli pred določeno hišo, je bila ura šele četrt na devet in so molče čakali dalj ko dvajset minut. Ko pa je Georges videl, da bo vsak hip bilo tri četrt, je rekel; «Pojdimo zdaj.* In vzpeli so se po stopnicah, ne da bi se zmenili za hišnika, ki jih sicer niti opazil ni. Eden stražnikov je ostal na cesti, da bi pazil na izhod. Ostali štirje so se ustavili v drugem nadstropju, in Du Roy je najprvo pritisnil uho na vrata, potem pa še oko na luknjico v ključavnici. Nič ni slišal in nič ni videl. Pozvonil je. Komisar je rekel stražnikoma: »Ostanita tu, pripravljena na prvi klic.* Cakah so. Po dveh ali treh minutah je Georges večkrat zapovrstjo potegnil za zvonilni gumb. Iz ozadja stanovanja so začuli nekakšen šum; potem so se približali lahni koraki. Nekdo je prihajal oprezat, kaj je. Tedaj je časnikar z upognjenim prstom krepko potrkal na les vratnih polnil. ženski glas, ki se je skušal potvoriti, je vprašal: »Kdo Je?» Redarstveni uradnik Je odgovoril: »Odprite, v imenu postave.* Glas je ponovil: »Kdo ste?* »Policijski komisar sem. Odprite, ali pa dam vdreti vrata.* Glas je povzel: «Kaj hočete?* Du Roy se je oglasil: »Jaz sem. Ne skušajte nam odnesti pete, bilo bi zaman.* Lahni koraki, koraki bosih nog, so se oddaljili in se čez nekaj trenutkov spet vrnili. Georges je rekel: »Ako nočete odpreti, vlomimo vrata.* Držal je za medeninasto kljuko in z ramenom počasi pritiskal na vrata. Ko pa ni bilo več slišati odgovora, je mahoma tako silovito in krepko potresel, da je stara hotelska ključavnica odnehala. Iztrgani vijaki so zdrknili iz lesa in mladi mož toliko da ni padel na Madeleino, ki je stala v sami srajci in spodnjem krilu, z razpletenimi lasmi in golimi nogami v predizbju. V roki je držala svečo. Zaklical je: »To je ona! Imamo ju!» — in planil v stanovanje. Komisar se je odkril in .stopil za njim. Mlada žena je prepadena šla za njima in jima svetila. Prišli so skozi obednico, kjer je bilo na še nepospravljeni mizi videti ostanke večerje: prazne šampanjske steklenke, odprto skledo s testenico iz gosjih jeter, obrane kosti od piške in nekaj na pol dojedenih koščkov kruha. Na dveh krožnikih, odstavljenih na mizico za posodo, so se grmadili kupi ostrlž-jih lupin. Po izbi je bilo vse narobe, kakor da bi jo bil boj opustošil. Ženska obleka je bila vržena preko stola, na področniku naslanjača so jahale moške spodnje hlače. Četvero čevljev, dva velika in dva majhna, je zvrnjenih ležalo ob posteljnem znožju. Izba je bila taka, kakršne so značilne za opravljene hiše: pohištvo je imela navadno in po vsem prostoru je plaval tisti zoprni, pusti gostinski duh, izhajajoč lz zaves, žimnic, sten in stolov, duh vseh mogočih ljudi, ki so bili tu, v tem občnem stanovanju, že spali ali živeli in pustili za seboj trohico svojega vonja, tistega človeškega vonja, ki se je spajal z vonjem po predhodnikih in se sčasoma zlival v nedoločen, osladen, neznosen smrad, kakršen je enak po vseh takih krajih. Na kaminu je stal pladenj s kolački, steklenka šartreza in dva na pol spraznjena kozarčka. Kipec, ki je krasil bronasto kaminsko uro, je bil pokrit z velikim moškim klobukom. Komisar se je živo obrnil in pogledal Madeleinl v oči: »Vi ste, kajne, gospa Claire Madeleine Du Roy, zakonska žena tu navzočnega gospoda Prosperja- Georgesa Du Roya časnikarja?* Z davečim se glasom je spravila iz sebe: «Da, gospod.* «Kaj delate tu?» Nobenega odgovora. Uradnik Je ponovil: »Kaj delate tu? Našel sem vas zui vašega doma, malodane slečeno, v opravljenem stanovar Po kaj ste prišli sem?* Nekaj trenutkov je čakal; ko pa je še zmeraj molčala, povzel: »Ker sami ne marate priznati, gospa, bom pač pl ljen, da ugotovim.* Na postelji je bilo spoznati obliko čle škega telesa, skritega pod odejo. Komisar je pristopil in zaklical: »Gospod!* Ležeči človek se ni ganil. Po vsem sodeč, je bil obmjei zid in je tiščal glavo pod blazino. Uradnik se je dotaknil mesta, kjer se mu je zdelo, mora biti rama, in ponovil: »Gospod, ne silite me, proš k dejanjem.* Ali pokrito telo je ostalo takisto negibno, kakor da bilo mrtvo. Du Roy, ki se je bil naglo približal, je zgrabil za odejo jo potegnil k sebi; nato je odtrgal blazino, in pokazal se mrliško bledi obraz gospoda Laroche-Mathieuja. Sklonil s« njemu in mu, drhteč od poželenja, da bi ga zgrabil za v; in zadavil, s stisnjenimi zobmi rekel: »Bodite vsaj tol pogumni, kolikor ste podli.* Uradnik je znova vprašal: »Kdo ste?* — Ker zbegani lj' ček ni odgovoril, je povzel: »Jaz sem policijski komisar vas pozivam, da mi poveste svoje ime!* Georges, ki je od živalskega gneva ves trepetal, je zakrlč »Tak odgovorite že, strahopetec, če ne, povem jaz, kdo st Tedaj je ležeči zajecljal: »Gospod komisar, nikar ne do ljujte temu človeku, da me psuje. AH imam opravka z v* ali z njim? Ali moram odgovarjati vam ali njemu?* Govoril je, kakor da nima več sline v ustih. Uradnik je odvrnil: »Meni, gospod, samo meni. Vprai jem vas, kdo ste?* /Nadaljevanje »ledi),