gospoda
• v
«
t il IS
f
narodil
*
Izhaj
sako sredo po celi poli. Velj
v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol
1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn
V Ljubljani v sredo 21. maja 1862.
Razglas c. k. Ijublj. deželnega poglavarstva
zavolj premij za kobile in žebice.
Vidi se v
naši
okolici
mnogo
ki so sicer
smrek vsake debelosti,
v
se
zelene in so tudi pomladanske mladike po
gnale, vendar je njih barva nekoliko bolj rujavkasto zelena Delile se bojo letos te premije prvikrat v Postoj ni memo drugih in pa, će so ravno zelene, že omagujejo (venijo).
na Notranjskem, in sicer 14. dnevelikega srpana, to je,
Naletel sem unidan na kmeta v gojzdu blizo Čircic
dan pred vel. Smarnom. Ob devetih zjutraj mora vsaki go- ki svoje smrecje žalostno
ogleduje.
Praša me: kaj da ta
spodar s svojo živino na mestu biti in seboj prinesti pismo nova božja kažen pomeni, ker smreke na videz zdrave se
vremenu, kakor je letošnje, tako hitro za-
ugodnem
od soseskiuega župana, ktero potrjuje, da je kobila z ze- v tako betom, že preden je žebe storila, tistega gospodarja bila, čenjajo sušiti. Sekiro sva imela pri rokah, odsekává neko-
da je trilctna žebica od take ko- liko skorje od smreke , ki se je nama bolehna dozdevala,
dobiti, ali
ki želi premijo
bile, ki je takrat, ko je žebe storila, njegova bila in pa od in glejte! gomezelo je pod njo vse polno njega izrejena. Brez tega županovega spričala ne more čez Savo na desni breg, kjer ima přemožen gospodar velik
črvičev.
Gledava
nobeden dobiti premije za pripeljano živino, če je še tako in lep smrekov
o*
P9
ojzd
i
pa
v
ze
od dalječ sva naštela več ko
lepa.
50 smrek, ki bodo preden dojde sv. Jakob, že rujave
Po novi postavi zamore tudi taka triletna zebica pre- postale.
vpregi
mijo dobiti, ki je že v o z i 1 a, pa ni po pokvarjena bila in se za pleme posebno dobro kaže.
kakorkoli
Nevednemu kmetu, kteremu se je ta od nekaj znana, stara smrečja bolezen nova božja kazeti zdela, lastnosti
Razdelilo se bo letos 10 premij, skupaj 48 cekinov, tega škodljivega kukca razloživši prosim tudi
„Novice",
naj
namrec
sopet opomnijo posestnike gojzdov, da brž ko brž vse en a premija z 10 cekini za naj le pš o kobilo z že- sušice z gojzdov s pravijo. i ih omajijo, skorjo
betom 4 do 7 let staro,
pa
i
v kteri zarod tega mrcesa prebiva, vso so
5 premij po 4 cekine za druge lepe (dobre) kobile žgejo, preden da kukec, ki h koncu tega in v za
z žebetom,
četku prihod nj ega mesca roji, svoj zaplodek sopet
en a premija z 8 cekini za tako triletno zebico, ki se smrekovi kozi podtakne.
kaže za pleme najboljo
i
To je e d i n a pa
gotova
pomoč odvrniti nadlogo hosti ;
en a premija s 4 cekini za triletno zebico, ki je za al cisto vse tako smrecje se mora pobrati iz gojzda. Le
uno
8 cekini) najlepša
9
dve prémii po 3 cekine za še druge dve lepe tri
letne žebici.
povrh in nečimerno to storiti, ne pomaga
nič
9
in škoda ve
lika je potem res kazen božja nemarnega gospodarja!
ti njo
Zraven cekinov prej me vsak gospodar še srebrno sve
v
za dobro pleme in rejo
a
Će pa se več kot 10
kobil ali žebic premije vrednih pripelje in tedaj za ostale gospodarje ne morejo cekinov dobiti, pa prejmejo oni gori omenjene srebrne svetinje.
To je dalo si. c. kr. deželno poglavarstvo v Ljubljani 5. dne t. m. na znanje. Radovedni smo, kakošno blago bojo kaj Notrajnčanje pripeljali ; se vé, da pa tudi iz vseh druzih krajev Krajnskega zamorejo gospodarji s svojo živino priti in se za premijo potegniti.
i ISLJ Opomin gospodarjem
zastran zakožnega crva v smrekah.
Iz Kranja 17. maja. 0 Smrekovina v naših gojzdih
Hrast in vrba
zvezi
poljskimi sadezi
pomaga gojzdom na višo stopnjo.
Poskuševal sem na več golin, potem ko sem jih že enkrat precej obdělal in nekoliko let kakor njive rabil, prvo leto ovsa sejati, pa na nektere krompirja vsaditi, da bi travo popolnoma zatrl. Ko mi je to obveljalo, sem podoral že pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi po 5 —T palcov ffloboko vrbovih šib in sicer na to vižo :
<5
Pokladal sem šibe podolgoma v brazdo; na tisto stran, kjer se ima povleči, se nekoliko vtaknejo, da jih konji tako lahko
na tišti strani, kodar
Huda suša lanskega leta umo
ne spodrijejo. Vrbove špice se morajo dřevo reže, na pošev pokladati, da jih zemlja, ko dřevo okrog pride, tako zasuje, da se le špice iz zemlje vidijo. Pri tem delu se pa ni treba pretežavno vesti, ker mladike, če pridejo le po 2 do 3 palce pod zemljo, začnó korenike
je letos v veliki nevarnosti.
rila je mnogo smrek, posebno v strmih logih, kakor se na- poganjati. Vrbovje se vselej dobro obnaša, ker šibe kore
poganjajo, kolikor jih je s prstjo zasutih, m pozenejo
3 do 5 cevljev dolge mladike.
Za to
hajajo na bregovju ob Savi, kjer le plitva prst skalovje	nine
krije. Zaredil se je v sušicah zakožni črv (Borkenkáfer),	v prvem letu že po
ki je smrekovini strašno škodljiv, kakor smo že večkrat v	vrbovo rejo rabim najslabše šibinice, ktere se po navadi za
Novicah" brali. Prebiva ta kukec najraje v suhih smre-	kurjavo poberajo, in so po 2 ali 3 letne mladike. in če ni kah in v smrekovem štorovju; kadar mu pa
55
9
takega
prebivališča pomanjkuje, napade tudi zdrave in dorašene smreke, ter svoj zaplodek (zalego) pod skorjo ali lubje za-rine. Crviči se živijo z ličjem, ktero na vse strani križem preglodajo in živno moč lesu v krátkém zatrejo.
drugači, so za posadbo tudi po enem letu stare šibinice dobre. Sest delavcov more, če se vsakemu en kos zemlje prepusti, zmiraj toliko vrbovih mladik v brazdo vložiti, kolikor je svetá za zasadbo preoranega. Tište šibe, ki preveč
iz zemlje molíjo , delavci porujejo in globokeje posadijo ;

164
tište pa, ki pod zemljo trdo leze, ceravno jako iz brazde mole
Mi smo zaostali, se vé da ne po lastni nemarnosti,
t
se nekoliko prirezejo, kar se tudi lahko stori, će temveč po hudi osodi.
se z eno nogo na mladiko stopi, in to, kar je je prevec,
odreže.
Če je kraj na to vižo pripravljen, ga drugo spomlad z želodom obsejem, za posetev 1 orala ali 1600Q sežnjev
Treba je, da začnemo na vseh stranéh zbirati vse
V •
svoje moci, ce izobraziti.
se hoćemo resiti iz
tmine, in lastno, narodno
Premišljevati moramo, ktere predstva nam zamorejo jemljem po 10 vagánov želoda; potem dam z želodom ob- pomagati, in kako, da se zamorejo pridobiti in zbrati za sejani kraj s kakim težkim valjarjem povleči, tisti želod pa, naš tako dolgo zapušeni narod.
mora se zavediti, spoznati po svojem rodu,
Narod
naš
ki po vrhu ostane, otroci v zemljo potlačijo. Na to vižo sem si kaj lepo obsetev napravil. Vrbovje sem pa le zato po svoji žlahti, po svojih močeh, po svojem pokliču, po svoji nasadil, da je varovalo, da ni trava hrastičja prerastla; zgodovini. Narod naš mora zvediti, kaj človeštvo na sveta
vrbovje je travo popolnoma zadusilo, in ni mi bilo obilo premisljuje, kako v poljodelstvu, obrtništvu, v vedah in stroškov prizadjalo.	umah napreduje, kaj je dozdaj z duhom in z drugimi močmí
V drugem ali tretjem letu režem mladike,
iz kterih dovršilo. Dozdaj je našemu narodu skoraj vse zakrito.
dam jerbase in druge pletenice plesti, in to delo toliko casa vsako leto ponavljam, dokler jih hrastičje popolnoma ne zamori, kar se že v 8 ali 9 letih zgodi. Tako sem si zaredil lepih in čvrstih hrastičev od leta 1842, ki so eden k dru-
Al to ni strašna osoda obsojenca, kteri mora biti ločen
od najdražjih božjih darov in
blaga
človeškega ?
zemu po 28 čevljev visoki.
Narodu našemu se mora podati pravi poduk, se mora prižgati pravo razjašnjenje brez škodljivih veš, ki pri
kakor prave razsvitljivke, pa so le
drugih
narodih
svigajo
Po novejših skušnjah jemljem sedaj za posetev enega zapeljivke.
orala le po 4 vagáne želoda, ker hrastje vrbe prenaglo za
Narod
naš
je radoveden, neizrečeno prebrisane glave,
dusi orala
i
do 12. leta sem
kakor je cena vrb
iz enega
in hrepeni po znanstvu in novicah o tej ali uni zadevi.
60 gold, skupil; od 12. leta dalje se vrbje od leta
do leta slabeje obnaša , kakor bolj hrastici rastejo in se po
Kaj mu je tedaj treba?
Prave, zdrave trezne dušne hrane.
širjavi razprostirajo.
Slovstvo nase ni
V
se
bogato,
al če
Bog
dá
in se
djala
Najboljšo hrastovino, ki mi ni veliko stroskov priza- rodoljubno se poprimemo pisanja v
mnogovrstnih zadevah.
f
sem si pa tako-le napravil: Kraje, ktere sem mislil hoće se množiti. Dozdaj je naše slovstvo tudi nespačeno;
^	y
z želodom obsejati, sem přepustil delavcom, da naj jih, postenost in čistost slovstva
je moč, v jeseni in pozimi prekopljejo. Spomladi
našega
se
kadar
je na tako obdelane kraje lan posejal, ki se na tacih
vati
i
moramo skrbno varo-da se nam ne pokvari naše pobožno in dobro ljudstvo.
Zamoremo
V
ze
zdaj podati
mnogo
bukev
zanimivega
iu
krajih vselej dobro ponaša. Brž ko se lan zagrebe, se v podučnega zapopadka našemu narodu,
in vsak dan bode
to lože, bolj ko se bode naraševalo število čitateljev.
Posebno željo zastran novih knjig imamo do naših globoko v zemljo, ko se lan poruje, zgodovinskih pisateljev, da naj pojasnejo zgodovino Slo-
napravljene grabnicke želod po 4 cevlje zrno od zrna posadi , in potem takem pride na 2 čevlja dvoje zrn eno od druzega po palcu
ostane želod brez vse overe pri miru. Zdaj morajo delavci vencov in Slovanov, da naj pokažejo, kako da smo vsi sad opléti in zemljo prekopati. V drugem in tretjem letu enega debla razne vejice, kako da smo mi zaostali v razdani zemljo med hrastici zopet prekopati in s kr ompirjem, cvetenju, in da zdaj v dobrem, toplem pomladanskem solncu
fižolom, repo, zeljem itd. obsaditi. Za ta prideiek
?
ki jim
ga vselej brez plačila prepustim
i
druzega ne tirjam, kakor
moramo svoje brstke pognati, razcvetati, da zamoremo z
sad omike roditi v slavo in korist majke slave iu
drugimi
da mi hrastiće čiste držé.
Na to vižo nimam pri obdelovanji nobenih stroškov
5
v spolnjenje nam od Vecnega naložene naloge.
Na dalje naj se spisujejo povestice zanimive iz
tem bolj pa kaj lepo hrastovino, v kteri je po tri leta staro slovenske in sploh slovanské
zgodovine
v probudo
našega
mladje že po 5 čevljev visoko in po palcu debelo; ob enem ljudstva, sem že nekoliko let blizo 180 družinám največo dobroto
Piše naj se dalje
V
se
o tem in drugem raznem pred
skazoval. So mi pa tudi posebno hvaležne, in mi hvalež- metu
i
saj še toliko nerodovitne zemlje leži na polju na
nost svojo s tem skazujejo, da se skušajo, kdo lepšo hra- sega slovstva.
stovino obdela in kvisko
za drugo v gojzdu.
spravi, in
tako zboljsam eno pleho
iz ;,Neue Erfind."
Vse naj se pa pise razumljivo in v narodnem duhu. Jedro naj več velja kakor lupina.
Ker pa
V
ze
s tem, kar imamo, zamoremo za potrebo
Ljudske knjižnice ali bukvarnice.
založiti knjižnice male, začnimo nemudoma jih ustanovljati.
Celi narod
naš
naj se razdelí v take društva
, naj se
Na nebu sijejo vece in manjse zvezdice. Lucica pri lučici veže čarobno nebo razsvitljeno.
Bila je tma v naši predragi domovini. Unele so se
nemogoce
vdelezi pri tacih knjizicah. Kar je posamnemu zavolj prevelikih stroškov, bode složenim in združenim lože,
in budila se bode tudi uzajemnost in bratstvo med rojaki,
krasne zvezde na nebu domačem: čitavnice v glavnih slovenskih mestih. Pokriva še tù in tam kak oblak vstajajoče
ki moramo jeden
drugega
kolikor mogoče podpirati.
Bra
druge sestrice, ki svojimi sestricami.
ga
bodo predrle in zasijale v slogi s
tovska Ijubezen naj popravlja, kar je škodovala tuja sila.
Take knjižnice naj si preskrbć naše rodoljubne ča so
p is e

ki* se vestno in neprenehoma trudijo za
naše
Te poglavitne čitavnice
zvezde veče
se mi zdijo
ktero
stanje, in knjige
domače ter počasi tudi od
blago-
drugih
kakor moćne drzice v mreži razsvitljenja narodnega, mora zamigljati žareče od mnogih drugih manjih zvezdic
naših bratov slovanskih, posebno na
JUSU-
Bukvice naj
gredó
od rok do rok. Ce eden kaj ne
ljudskih knjižnic.
Davno sem že ta nasvčt ali to željo hotel izustiti in srčno me veseli, da naprava neobhodno potrebnih ljudski h ali o b č i n s k i h, ali far n ih, ali selskih knjižnic
rodoljubje nasvetovali v vseh naših posrlavitnih
razume, naj praša bolj zvedenega. Bolj zvedeni in prebri-sani podstopijo naj se ljudomilega delà, da učé svoje so-občane brati in pisati.
Pokažimo, da zamoremo posebno napeti svoje dušne
so že drugi
o
slovenskih časnikih. *»*
Iz
Novic"
„..»..u nam je znano, da pri mnogih farah so že pred već
leti ustanovljali take bukvarnice, kjer so farani ob nedeljah
prehrane bukvice nazaj nosili, pa druge dobivali. Spominjamo se, da smo na Dobrovi poleg Ljubljane sami dovali tako knjižnico. Naj gosp. Toraanov opomin pripomore še već k temu lepemu in vaznému poćetju ljudske omike po vsem
z veseljem ogle
Slovenskem I
Vred.
165
sile in da prava Ijubezen vlada med nami. V tem bode ist denn er gekommen?" Lojzeta ta beseda zbode kakor bi
v slogi pa le dozoreti zamorejo ga bila osa pičila, zato glavo po koncu dvigne in mu na-
rastla edinost in sloga,
veće djanja
ravnost odvrne : „Er wird doch wissen,
Zato
dragi, mili rodoljubj
delo za važne, prevažne
warum er mich
blage duse! zastavíte Vaše bestellt hat!44 Za en trenutek vseh 19 tovaršev, ktere je
učeni mož že tri ure trdo stiskal, omolkne „obstupuere
pripomocke narodnega izobrazenja. Zbirajte po občinah (županijah ali srenjah) ali po farah, ali omnes, intentique ora tenebant44 — al le za trenutek ; potem po8amesnih selih ljudi skupaj, da si z zjedinjeno močjo pa se zakrohotajo, in naredi se taka „allgemeine Heiterkeit*
pravljajo knj
, «M	«	J	i)	... "VjU	...	V«. «V «"»M ^»•«J.VIUVIUU	,
v kterih naj se nasrkajo dobrega da je bila una 1. 1. v državnem zboru le senca proti njej.
medu iz dobrih narodnih knjig.
Kakor se vnema na nebu nebroj
Gospod Magnifíkus so na vse viže barve spreminjali; zadelo
zvezdic ko svitla jih je kakor střela iz jasnega, molčijo precej časa in v tla
odtistihmal niso nikdar nobenega već z „er
mreža celo nebo vspenjajoča, tako naj se zbudi v našem gledajo,
narodu knjižnica pri knj razjašnjenja.
• V
j
u
ki bodo prave luči narodne

nagovorili.
u
Dragi bratje, poprimimo ta nasvet
t
Vse to mi je moj šolski tovarš od Lojzeta pripove-zadnji cas je. doval. Da je mojo radovednost strašno podkuril in da sem
Ceski narod nam je priča, kako obilen sad donašajo take bil zvecer prvi pri „crnem jelenu", mi skoraj ni treba do-knjižnice. V Čehih imajo že 20 —30 let take čitavnice, kterih staviti. Da sva se z Lojzetom precej sprijaznila in da je
i.	A	• ■ J	•	V	i I	*	«	Vi a V	..	•	V
crnem
se zdaj že šteje na stove.
Kakor pa
zvezdogled
vsako novo zasledno zvezdo ra
potem marsikteri večer pretekel v družbi ž njim pri
nnm„ ~~	________ m___; __ _
n
dostno oznani celemu svetu, tako naj se tudi naznanuje porod te ali une nove ustanovljene bukvarnice. Radostni jo bodemo pozdravili in se zahvaljevali njih ustanoviteljem.
jelenu leta
5
se tudi samo po sebi razume. Mesci so se vrstili,
se je spremenilo, al Lojze je bil zmiraj
tekle, marsikaj enak, vedno vesel,
poln sale in prav humorist, večidel suh in po bojih s prepeličarjimu je na glavi čepil potlačen cilinder,
Zato naj ne bode prošnja naša, da naj se nemudoma od vrata do nog je bil elegant, na nogah je imel pa opanke ali
• - V	m	mm V	V V	mm	i i	m	m m m	____-	_
ustanovljujejo ljudske knjižnice, glas upijoćega v pusčavi !
V Radoljci 30. aprila.
Dr. Lovro Toman.
Originali iz domačega življenja

Spisal Valentin Z arnik.
sandale, sam ne vein, kaj bi prav bilo. Vzrok elegancije sred njega života pa je bil, da je Lojzeta osoda mila k nekemu krojaču pripeljala, ki je imel 12 otrok. Te je Lojze že čez 7 let vsaki dan po dve uri brati, pisati in številiti učil, za kar
ga j '^M^HIBÉÉ^HHHHI
krojač

kadar je bilo treba, zmiraj po najnoveji šegi
(Dalje.)
Debelo sem Lojzeta ogledoval,
ker
sam jez
ga
V
se
od vrata do petá okinčal. Dostavil je Lojze, da je pri kro jaču še najmanj za 10 let zavarovan, ker je njegov naj manji nadepolni prihodnji učenec še le 5 mescov star.
nisem poznal. Ko nehoté ravno spet oči v njegove opanke Lojze nam je pel, kakor smo si zbrali , ali prvi
vperam, se mi dobrovoljno nasmeja in mi rece: „Ce si kaj
kunt, dobi mi pri kakem čevljarju lekcijo — pa zdajle enajst gorenske fantovske, je bil pa on prvi sodnik v vižah in v
tenor, če ni bilo drugače tudi „bas terc".
ali drugi So se zapele
bije
moram teči, pri krojaču me že cei kolegij caka.44
tekstu, za kar je tudi dobil priimek „Fant iz fare.44
In pri tej priči prijazno vsakemu izmed nas za slovo roko Brez Lojzeta ni
bilo nobenega veselja

nobene šale, nobe
stisne in na voglu, preden je s cilindrom vred v drugi ulici
nega ropota,
ker le enkrat sem ga resnega vidil. En večer
5
se še enkrat obrne in zavpije: „Fantje, da ne po- namrec je pri „crnem jelenu44 strežaj njemu navadne Frank
zginil
zabite! Zvečer v Kostavnjevici (= predmestje: Landstrasse) furtarce, njegovemu sosedu pa telečje pečenke
§	V	m m	ft m	11« •	V	w • « i V	w

črnem jelenu44!
mu smehljaje reče:
prinesel, kteri
„Vidis,
Lojze
5
Potem se tudi mi raziđemo in jez poprasam tovarsa, kaj zbrala44.
Al
ime „Marta44 je starega
Marta si je boljsi del študenta čudno preši
in od kod da je Lojze in da ga že on tako dobro pozná? nilo; obraz v nenavadne grbe spravi in celi večer ne bele
— . •	• • V 1	•	V	____• i	*_____• 1 _ ^,, ££	^ :	v	* 1	A	••	V.	i • i
— ------ ~ "— 1 """—	ne crne ne crn ne. "--------- — ------------- 1 - J- —
Zakaj nisi šel sinoć z nami k „crnem jelenu
mi
Osupnjeni ga
poprašujemo , kaj da mu
odgovori
po pravici in filozofi precej tikati
bi bil pa spoznal, kak hraber fant je Lojze
je: ali ga mar je kdo razžalil? Pa ni bilo besedice iz njega
reči
on je najbolji „kerlc" med vsemi juristi spraviti. Globoko zdihne, svojo staro dežo s klina sname
to ti je tako židane volje; vsi smo
ga
mogli
in zoper vse običaje ob desetih odide.

nič
ni
tako
„štiman44,
kakor Prezvecnik.
Zvedil sem pozneje
j
da je

pridši domů, luč na omaro
Rekel je, ko je přišel v kremo, da je kakor star studen- pred majhno podobo postavil, kjer mu je draga Ljubljan-
tovsk general přišel ogledovat regrute svoje kranjske bri- čanka namalana visela.
Bila je Lojzetova Marta.
gade.
Vsedel se je potem kakor starašina v kot, kjer ima
spravljeno, ki se „sistem44 imenuje.
dol
go je
slonil pred mično podobo in premišljeval nekdanje
zmiraj svojo veliko pipo Ko potem še mehur iz žepa izleče ga s kresavno

si „sistem44 nabase,
si
srecneje case dali
5
kako so ga mati, poštena
branjevka, v
šolo
?
gobo
zapali in se v cele oblake dima za

da bi enkrat „gospod44 postal, kako se je vsa žlahta veselila tega veselega časa, al Marta Marta je naenkrat vse te nade podrla! Lojze je šel zavoljo nje, skregan z vso
ze
to ti je bil pravi pasa!
Oj. kako smo se mu smejali, on sam sebi pa najbolj.	rodbino, namesto v lemenat na Dunaj. Pri odhodu mu podá
Ko en par klobasic povečerja, nam začne pripovedovati,	to podobo v vedni spomin. Al le podoba mu je ostala,
da je o tej zadevi popolnoma Spartanec. Kar je bila njim	Marta se je v Trst omožila in enega njegovih vseučiliščnih
crna juha , so njemu Frankfurtarce , kterih noben večer v tovaršev vzela. Premišljeval je, kako so njegovi gimnazijalni nemar ne pusti, kajti so najcenejše. Pozneje ti je bil še le tovarši srečni kaplanje, zdravniki, pravniki, uradniki itd.,
smeh, ko nam Lojze začne razkladati svoje dogodke toli- kako vedno novi študentje dohajajo in stařeji čez 4 leta koletnega učiliščnega življenja. Kmali bi bili smeha popokali, odhajajo — le on sam je neprenehoma že čez 12 let tu
le on sam je „stari študent44 xate<;o%8v — le on je postal: stara pomahana glava! Peklo ga je to v srce.
Sveca je do konca pogorela, Lojze se tiho sleče mr-
ko nam je pravil, kako je za vselej izplačal Magnifikus-a dr. Harampašata, ki je od nekdaj slovel zavoljo svoje sirovosti do študentov. Bil je konec semestra in Lojze je mogel zavoljo svojega Knafel-na ravno pri njem colloquium (mali izpit) mraje refrain znane nemške študentovske pesmi: „Die Wein, narediti. Učeni mož jih je za eno dopoldne 20 in med njimi der Bier und das verfluchte Liebe haben mich auf die Hund tudi Lojzeta odločil , na kterega je pa pozneje popolnoma gebracht!44 Preden ga Morfej popolnoma objame, še enkrat pozabil. Imel je pa navado študente namesti po postavi s zdihne: Marta, Marta! Zjutraj že solnee predrzno skoz
kar z „on
(nemški ,,Eru) nagovorjati. Se ve,
tr
da
„gospod44 —
~	V.---------- 7?--J ""5" --J	-	7
Lojzeta ni po obrazu poznal, in ko ga v zadnji klopi kakor
poniznega grešnika vgleda, zarenči hudo nad njim : „Wozu

Izrek roed Slovenci na Dunaji za jude, ker so v pušavi pre
pelice jedli.
Pis


okno sili, ko se Lojze iz trdnega spanja prebudi je že — naglo iz postelje skoči, ker treba je i ti
pozno poslanec se mora po svojih očitnih del i h soditi, ne pa
v „tabrh"
po obrazu ali druzih životnih lastnostih, pa tudi ne po mošnji otroke učit). Veselo pesmico zažvižga, cilinder enmalo polni ali prazni kakor nevesta. Dr. Razlag je že dosti
z rokavom okrtači in hitro odide spet
t
Loj
brez
mu kar vec na misel ne pride
(Kon
očitno pokazal
i
da je
mož
pravice, bistra glava in da mu
vse sentimentalnosti, lahkomiseln, poln muh; prošli večer srce
živo
bije za blagor naroda slovenskega. Al ker ga ne
kteri niso vidili, ga niso volili !
Pa kaj se je še godilo?
Nemskutarija je napenjala se kar je le
mogla.
Slišal sem
Ogled po svetu.
na svoje ušesa iz ust nekega uradoika tote besede: „Wenn wir den dr. Razlag wâhlen, so wird man aufs Jahr keine (Koliko ljudi more v najveće cerkve, kijih Worte mehr deutsch sprechen diirfen". (Če dr. Razlag-a
volimo, za leto in dan ne bomo smeli nobene nemške be-
Pa pri
gre
sede
spregovoriti).
laž! kako velika
nadloga
Evropa ima). V St. Petersko cerkev v Rimu jih 54.000, v veliko cerkev v Milanu 37.000, v St. Pavlovo
cerkev v Rimu 32.000, v veliko cerkev v Bol on i i 24.000,	...........,
v F i or en ci 24.000, v Lateransko cerkev v Rimu 22.000,	bi bilo glasovanje
v cerkev Matere Božje v Parizu 21.000, v veliko cerkev	je bii pa ta-le razloček: Ko je kdo imenoval
si!
vsem tem , ko bi bil dr.
Razlag
gotovo
pri volitvi se bil prikazal, bolj na-nj vleklo. Pri volitvi sami
viteza
v Pizi 13.000, v Stefanovo cerkev na Dunaji 12.400, v
v
Resingen-a,
je to vodja volitve vselej
glasno
gosp
oznanil
i
ko
St. Petersko cerkev v Bol on i i 12.300. v Dominikansko
i
cerkev tudi til 12.000. v cerkev St. Marka v Benetkah
je pa kdo imenoval dr.
Razlag-a
i
je to nekako tiho zgo
voril; zakaj tako, ne vemo; proti meni, ko na vrsto pridem
7000, v veliko cerkev Maria-Einsiedeln v Švajci tudi 7000. in dr. Razlaga imenujem, pa mrmra: „jafreilich: Dr. Razlag".
Se marsikaj bi se dalo povedati, kako je ua priliko bilo, ko
Dopisi

je vodja volitve pred volivce stopil in med
drugim
(ali
o skrbi za
Iz Keke 8. maja. Tukajšni poštarski
v «
nik gosp
vedil)
Resingen
a ali za
go voril
takole :
n
G. De po li, bode v spomin velike svečanosti, ki se bode bote razspricali itd. obhajala 25.
j
pa
Razlaga,
dajte ------
pustimo obširniši
bo sain najbolje
achtun0.
da si popis
ga
9
štime ne volivci so
dne t. m. na Grobničke m polji o posve- volili; dr. Razlag je dobil 67 glasov, vitez Resingen pa ve-čenji zastave županije reške, izdal litografijo „Grobnič- či no. Ne rečem, da je volit va zato nesrečna za nas, zakaj
koga polj
i okolice mu sve do
morja" ;
zraven tega pa
vitez
Resingen
ni ne sovražnik Slovencov in ni
slavofa0-

tudi
fotografij
slovesnega posvećenja; vse skupaj bode v ampak je na vsako stran pošten, pravicen moz; le nase
veličini 3
Nadja
vizal
cevlj
Predplača sliki je
1 gold
nov. dn. rane nemškemu gospodu niso znane kakor so dr. Raz
se
v .
9
da tudi vsaki slovenski rodoljub se bode pod- lagu, sinu kmetiških starišev, ki bi bil v zboru pri vsaki
priložnosti iskren zastopnik slovenstva in branitelj pravic
• V
ckega
ocitl se na sliko polja
zgodovinsko-pomenlj
Grob
9
pa treba je, da se brž oglasi in pred- slovenskega naroda. Sliši se, da bomo imeli še dve volitvi
pošlj
gori omenjenemu izdatelj
lz Goi
14. maja
»•z
Naš svetli knez in nadškof,
9
za Gradec. Pozor tedaj !	V
Iz tlolnje Avst rije 15. maja. J. Ž.
h
9
volivec. Naznaniti
iT
osp. dr. Gollmayer, se bojo podali v Rim, kjer bo o bin- vam imam danes žalostno novico. 11. dne t. m. je umri
veleumni slovenski jezikoslovec in znani spisovatelj več
koštih velika
kvena svečanost
Iz Maribora. (Od Mariborske čitavnice.) V nedeljo učenih sostavkov in v povestnico
segajocih odlomkov za
25. dne t. m. zvečer ob 6. uri bode v naši čitavnici beseda, koroško in vseslovensko gospod Don Julian Hornbek, h kteri se s tem prijazno vabijo častiti članovi v mestu in Slovencom znan po imenu Kelič, rojen Korošec pri sveti
na kmetih.
Pri besedi bode neki
t=>
ospod
pravnik govoril
o
Margareti 15. februarja 1827, sočlau gosp. Don-Barnabitov
predmetu opisanem za one knjižice, ki jih namerjava nek sv. Pavla v samostanu sv. Martina v trgu Mistelbach-u na tukajšen mecen izdajati za povzdigo narodne omike. Pred- doljni Avstrii, za dolgo in hudo hudo pljučnico. Vse svoje
lozi se tudi skupsini v posvčt, kako bi naj se konca julija dostojno slavila obletnica naše čitavnice.
?)dbor Mariborske čitavnice.
žive Ijub
9
dni in do zadnjega dihljeja je bil rajnki gorec dorno-kakor jih malo ima mati Slava; živa priča tega so
njegove delà. Bil je rajui
mu vsi. ki so
Iz okolice celjske 17. maja. Sj.
Gospoda brata
blag
9
izgled
ga poznali, in pa
vsem. kteri udarec nemile osode, zrokovane iz
9
doktorja Ipavca bota v krátkém na svetio dala zvezek zavisti ali bodi ktere strasti od nezvestih in spacenih do-svojih kompozieij z notami in besedami, ktere bode založil movine sinov, večkrat s kervavimi solzami pokropljene, voj-knjigar Tarmon v Celji. Nadjamo se, da naši pevci, čitav- skovaje se za prid in korist domovine, v nemili ptujščini
kakor razpostavljeni kitajski rojenčiči občutujejo! Popisati kar je meni slavni pokojnik razodel, ne spada v časopis
pevci, citavnice in drugi bojo z veseljem segli po tem novem delu
9
naših po vsem Slovenskem slovečih kompoziterjev.
Ra
9
dostni
čujemo, da bomo
na binkoštni pondeljek imeli v Celji ampak v njegov životopis
9
kterega
3. „besedo".
Iz okolice celjske 10. maja. (Volitev deielnega kratke besede latinskega klasika: „Multa tulit".
se morebiti izvrstnise pero kakor je moje, kadaj lotilo bode. Jaz samo navajam
... 10 let
poslanca v Celji.) Ker se je bil g. Jož. Wolf odpovedal se je bořil s
kulturtrágerji
neumorno; pa žalibože! zastonj,
poslanstva za Gradec
9
je
bila volitva druzega poslanca 8.
dné t. m. v Celji za več sosesk, ki v celjski volitni okraj
spadajo. Naj povem, kako se je kaj godilo. Pridem v Celje slovenščine in vseslavjanscine polje materinsko obdeloval in vidim tam pa tam množico ljudi pogovarjati se; stopim bilo kaj lepega sadja v mili domovini sedaj
ker samec je živel med ptujci in cilj a, za kterega se je on
Da bi bil ta izvrstni učenik
bi
tukaj potegoval,
doseci ni mogel.
9
ogledati ;
bližej njih in poslušam , kam kaj veter žene. Zadovoljen nemila osoda mu je kaljivo seme zmozne besede in uspes-sem bil slišati, da večina glasov bi utegnila našemu ro- nega poslovanja za materinščino zamorila. Bodi mu zemljica
doljubu dr. Ra z lag-u veljati. Pa žali Bog! nismo bili za to volitvo se prav pripravili. Zakaj? Ko tam stojim, me
la h ka!
prašajo nekteri mozje : „Kdo pa je tisti dr.
Razlag?
Pivke. (Obgojzdenje Krasa. Sadjoreja. Várod-
Kaj je?	nost.) (Konec). Znamenito je in zamolčati ne morem, kar
Ali še ima starše? Ali še imajo njegovi starši grunte? Ali	pripovedujejo tukaj stari ljudje od luknje, skozi ktero pod
je danes tukaj, da bi ga vidili in poznali?" Na vse to sem	vhodom v suho jamo voda Pivka gré pod zemljo. Pravijo
kakor sem vedil. Ako bi bil sam přišel in se	namreč, da voda nekdanji čas ni ondi se ponikvala, kjer se
bi bil voljen. Rekli so mi nekteri,	zdaj vidi, marveč nekoliko spred proti Postojni; da je pa
odgovarjal
9
volivcom da ženin mera je
pokazal, gotovo
pred ko nevesto snubi, jo pred pogleda. Ta pri dosti klavrna, ker nevesta in
9
enkrat del hriba nad jamo se
utrgal,
navdol vderl in vodi
pa poslanec je dvoje: pot zaprl, tako da je velika povodinj nastopila, dokler se
167
li i nova luknja odprla, po kteri voda zdaj odteka. To se je lani in predlanskim. Kako pa prenapeti nemščini tukaj gré
uteguilo zgoditi pred več ko sto leti.
S predaj nad vhodom je lahko v dokaz ravno tišti

or t-> •
K
v jamo se še dobro spregleda
i
da se je velik del skalovja „Novic" jo tudi v T
V « V
ki je po zadnjem listu
odločil in proti vodi posul; znotraj v jami, od Doma nazaj dni hodil po
slabo naletel. Dasiravno je dva
proti Postojni se tudi še kaže prostorna in precej dolga votlina, ki na koncu ni zaprta z živo skalo, ampak s za
Postojni, vendar ni mogel skupaj spraviti aka
skozi
kterega
ko se je Pivka narastla, še voda pri-Po takem je ljudska pripoved zadosti verjetna in
sipom, haja. gotova.
Ali smem tudi o narodnosti kaj malega še ome-niti? Kar je na Pivki iu pod Nánosom kmečkega, se vé da je le slovenskega rodu in duha; če se vpraša za ktero ptujo kulturo, je tista najbolj italijanska; iz italijanščine
demrje
Novice" so že
lani potožile, da naša gimnazija, ki jo oskrbujejo vrli
za svojo humoristično vorlesungo.
Iz Novela mesta 10. maja.
n
p. franciskani, ni izdala konec leta po vseh gimnazijah navadnega le tni ka (programa), ki svetu odkrije, kaj se
je godilo cez leto. Ne vemo, ali naše gimnazije ne bo tudi letos zadela enaka nemila osoda ! Ce visoka vlada ne vzame malih stroškov na-se , bi pač lepo bilo , da bi kaki
ravno privzema ptuje: „finiti", )?komplitiu,
D
durati" itd.
In
če se hoče kdo kaj več izobraziti, sicer v mladosti
gre v
Postonjsko šolo, kjer se učí nemščine; potem pa kmalo
u, tako da bi kdo mar
V V
hiti
v Trst, kjer naglo zná „parlar italiano
sikterega Pivčana ali lijana
je
obilno razširila; malo
Pivčanko v Trstu imel za rojenega Itali Italljanko. V Postojni pa nemščina veliko veljá, kar glavna šola, ki je ondi že od leta 1819 utemeljena,
dobrotniki na Dolenskem te stroške za dolensko gimnazijo pobotali, kakor dobrotniki na Gorenskem donašajo pripomoć gimnazii krajnski. Saj imamo tudi na Dolenskem domoljubnih mož, ktere bi ta mala pripomoć težko ne stala.
potrkali smo, Bog daj, da bi
u
r>
g
ospodarjev je in malo odraščenih mladenčev in deklic, da bi se ne znali po nemško odrezati, ceravno se ne more reci, da jo znajo popolnoma.
Kdor trka, se mu odpre se nam odprlo!
Iz Mihovega na Dolenskem 16. maja. Tudi nam
revnim Dolencom ni prizanesel mraz 16. in 17. aprila. Orehov, črešinj in češpelj ni skorej nič, po vinogradih se pa le sèm ter tjè kaj grojzdičkov vidi.
Vinogradniki
lav
Y7endar zatega voljo tukaj ne gospodari ultra-tevtonščina ; nemščina se rabi bolj za djansko korist, dasiravno večkrat
tudi za skazovanje, koliko da kdo zná. Nemscini nasprotuje na Notranjskem italijanščina, in ji ne dá veljati, da bi tista sama posedla vso kulturo. Ce to besedo , namreč o itali-janščini, tukaj bolj razločno postavljam, ima to svoj temeljit vzrok. Kolikor namreč Slovenci imajo omike iz ptujega, ni
kajo rekoči: Odkod bomo denarjev dobivali, da bi davke plačevali? Zraven te uime nas pa še tudi druga nesreća napada, goveda so pričele ne le za nevadno bolezen na gobcu in parkljih , ampak tudi za crni sajevec in žabico
cepati; crno kri živinče šči in v 24 urah ali na še
pa
Tudi pisatelja teh vrstic je že ta ne
zg
olj plod nemške kulture, marveč je zlasti iz
prvega
tudi
gricih
sad italijanščine. Ko so nemski vitezi po slovenskih
, da so ljudstvo ložje držali pod jarmom , so Italijani po slovenskih dolinah
Ijudem
pred je po njem sreča zadela. Zalostno je to za nas, sosebno, ker po naših višavah nimamo ne nobenega pravega živinskega zdravi-
Po-
telja
i
ne zdravil zoper to nevarno bolezen (sajevec).
znali samo gradove po sužnjih rokah zidati
vejte nam ve , kaj bi zoper to bolezen rabili, Vam bomo
gotovo hvaležni zato!
J. 0. Lepstanski.
in ravninah širili trgovstvo in obrtnijstvo. Libro, bokal in sold je popřej poznal, kot funt, firtelj in krajcar; znal je rač un iti popřej kot rechnen; še zdaj vé za štacuno, za oštarij o, za ťužino bolje, kot za loden birtsaus ali celó za schmiede. To, to začnite enkrat
Dostavek vredništva. Kaj početi pri bolezni na gobcu
in parkljih, smo razložili v letošnjih „Novicah" na drobno,
kaj početi zoper naglo in strašno bolezen, ki se ime-
y
nuje crni sajevec ali crni ovcic (anthrax), ki se pri kaže v različnih podobah in tudi v tej,
bolj trdo in glasno praviti tistim Ultra-Tevtonom, kterih očetje so sami največ prve omike přinesli čez Snežnike iz lepe Italije, zdaj se pa znašajo , kakor da bi se bila vsa
da živina črno kri skor vsako leto v „Novicah"
kultura evropejska rodila v košatih gojzdih in medvedjih brlogih stare Germanije. Sicer se tudi ne sme pozabiti, da Slovenci so izprva bili podložni italijanskim duhovskim in deželskim oblastuikom, akvilejskim patrijarhom in furlanskim
šči (krvomok), smo že toliko, podučevali, da si ne upamo ponavljati teh podukov, ki jih hranujejo „Novice", pa tudi naše obširne živinozdra-vilske bukve. Napotujemo Vas tedaj, predragi prijatel
y
vojvodom; in če so koroški vojvodi bili nemškega rodu bili zraven tudi italijanski knezi, markezi veroneški
y
y
SO
in
da iz imenovanih virov si vzamete pripomoći in da jo rodoljubno srce Vaše potem sosedom svojim delí. Eno pa je se posebno potrebno, da Vas opomnimo, namreč, da črni sajevec in te baže krvomok je kužen in strup en, in da je treba, da gosposka za to bolezen zvé.
grofje furlanski, in ondod niso dobivali zgolj
I I ^^HHHI
nemske kul
Iz Koćevskega
od Stare cerkve.
%«* y/ V ^
Prvo ne
marveč drugačno; in če so na slovenskih gradovih deljo P<> veliki noci je gorelo v Slovenski vasi ravno med
nemški vitezi se prevzetovali, so mnogokrat ondi oblastovali deseto mašo, ko je bila vsa vas zapuscena. Ogenj je v
tudi italijauski gospodje, ne sami žlahni Auerspergi, barji kakor smrten srp skoraj vso vas zajel. Vas šteje 48
in orodjem
hiš
; pogorelo jih je 38 s hlevi
podi, zitnicami
Šarfenbergi in Ortenburgi, temuc tudi blagorodni
de Portis, de Attems, de la Torre, de Porcillis, vred v kakih dveh urah. Da je kaj lesa bilo pri hišah, je
komaj tu ali tam kak žalostěn spominek ostal; tudi sadne
de Valvasore, de Cuchagna, in to sicer v srednjem
času. Samo ta razloček je obveljal, da dokler je segal italijanski upliv , ondi je ostala slovenska narodnost samosvojna, namreč od jadranskega morja do Drave; kamor pa je segal zgolj nemški upliv, ondi se je slovenski duh večidel
drevesa so vse posmojene, celó hlodje pri
vodnjakih, ki
so
po sred vasi, so pogoreli.
Le velik kriz leseui v vasi je ostal in zraven njega novo zidana Marii posvećena kapela v sredi vasi. Ta opominja zdaj siromake, kje da naj išejo
y
unstran Drave proti Donavi slovenska meja ne sega pomoči. Veliko je revezev,
deleč. Ce Italijan slovenske narodnosti ni uničil, se lahko
ki druzega
niso resili kakor kar
so na sebi odnesli. Skoda se ceni na 68.000
Treba
y
razume, da mesto, ki je edino na Pivki, namreč Postojna se dobro zavé svoje izvirne narodnosti. Poznava jo na trgu in v cerkvi, v šoli in v uradnii. Ce se solski poduk za-
, se vendar zopet
cenja s slovenšcino
zvisuje
z nemščino
zveršuje s slovenšcino; in če pride italijansk deček semkaj
je tukaj hitre pomoči. Milosrčni deželni poglavar so mi obljubili razpisati po deželi nabiro milih darov, naj si bodi v dnarji, obleki ali hrani, kar bi v sili revežem pomagalo. Gosp. dekan Jožef Župan in gosp. P. Benvenut sta nabrala lep dar iz rok nekterih milosrčnih mestjanov; al 450 ne-
se nemscine in slovenščine učit, se mu iz prva tudi dá še italijanski katekizem veljati. V postonjski uradnii pa se je, če se tudi amtira po nemško, vendar že marsiktero slovensko pismo prepisalo in vpisalo, ne še le letos, temuč že
srečnih pogorelcov
vzdiguje
še zmiraj roke po milih da
Vred.
*) Přejeli pa oddali gosp. M. Vilharju. **) Da smo mogli že danes natisniti ta klic po pomoci v naš
list, bilo ga je treba okrajšati.
Vred.
16$
rovih. Ravno toliko jih je tudi, ki bodo hvaležni vedno smo, da bo dokazati si prizadjala, da so bile Tomanové
roke vzdigovali in nebeškega Očeta prosili, naj
te in vse druge
blage
srca za njih bratovske delà.
blagoslovi
Tudi
jez jih ne bom pozabil; obljubim vsem dobrotnikom, da se jih bom pri sv. maši spominjat, dokler
trijanski dom govoril Frankobroda „unseligen Andenkens von anno 1848."
* njeno visocega konja
besede napačne, ki jih je za
brez
živim.
Iz Tržica 18. maja
Juri Steurer, fajmošter.
Al namesto tega zasede „vredništvo" pa z ošabno besedo piše „abfertigung-o
": kako da se
«
pre
*
drznemo" (!!) zoper „Laibacherco" črhniti, in h koncu pri
Dragi
gospod M—y! kako stavi še gnjusno denuncijacijo
ste se na limance vjeli! Molčati smo hotli iz ljubezni do
vas samih od druge „voiiesun
or
rt
e
u
y
ktero je napravil
ar
O
ospod
pa ne vrednistvu „Laib
«
Na to moremo odgovoriti zakaj s tem nimamo nič opraviti, ker vemo , da je čisto nedolžno, ampak pisavcu
K. v Tržiču, ker tudi k tej jih ni več prišlo kot sedem njegovemu dr. Issleib-u.
Z „Laibacherco" nimajo
n
No
glav, ceravno si je „protektor*4 skorej jezik zbrusil s svojim vice" opraviti skor nikoli vabilom k
y
drugi
ker (razun kakosnega „Einge-
besedi. Al ker ste v „Laibacherci" od 17. sendet" iz Tržiča ali popisa kakošnega ognja in kaj ena-maja omenili to besedo, moremo Vašim besedám pristaviti, cega) od dopisnikov iz dežele zap ušen o siroto celó mada polovica nazočih se je podala že po prvém govoru v lokrat v roko vzamemo. Da pa dr. Issleib-u tako strašno drugo izbo krčme, in menda v tej izbi ste imena nazočih presedajo
n
die
zapisali
in
našteli ono dvanajstico ,
ki je
representirala
druge strani
wahrheitliebende" Novice, izvira od vse Novice" dobro vejo
„nemški" Tržič, kajti celó pošteno ime Boncelj ste prekrstili gespošto v nemški Wanzel. Da pa smo res Vaš prijatel, posnamete
u
55
y
da on pisari v „Ta
„Novice",
y yy
Triesterco" et comp
y
in t
kot
braniteljce domaćega prava
y
nesramne dopisi res sučejo več
lahko iz tega, da celó za mo Ici mo: kolikšni so bili do- krat na raželjnu oštre kritike, in jih bojo brez milosti su
hodki obeh ..vorlesun
v
u to y
ar
ki jih je skupil
or
K. pri nas.
kale
y
Iz Ljubljane. Kar se je te dni godilo v državnem
dokler se bo krivica upirala pravici, zlobnost poste-
ker dr. Issleib
nosti, ptujšina domaćinstvu. Zato nam je
y
zboru
spoda
y
nas je
Crne
vse domaće z velikim veseljem navdalo. Go- ima kakor Janus
in Toman sta odkritosrčno „govorila in se
z
drugim
pa
za
dva obraza: z enim pisari za „Laibach.",
Tagespošto". ..Triesterco
ty
y
55
in
mozato potegovala za pravice
slovenskega
naroda v sod
enake liste, kompon
yy
njima
Thierfabule" etc. etc., da se mo-
niških kancelijah. Spet smo eno stopnjo naprej, česar se ramo danes na uno „abfertigung-o" obrniti do nedolzne
©
imamo zahvaliti vrlima braniteljema naših pravic, čeravno sta jima nasprotovala gospoda Brolih in D es h m an n. Sam
d n i b t
55
abfertigung-o
cc
yy
Laibacherce" , ktero se je podpisalo pod
y
in mu
reči
y
da
55
Novice" ne boj
mu
gosp
minister Lasser seje vstopil na stran Tomanovo naprošene ljubavi stoi
in z njim
većina
poslancov; pomagal pa je k
zmagi
po
vidile
y
da
in ne bodo molčale, dokler boj<
ne duha ne sluha o tem
y
sebno veliko škof iz Galicije g. Litvinović. „Novice" bojo
vprihodnje Crn eto v in Tomanov govor prinesle popolnoma po stenografičnih spisih, kar pa za danes nikakor ni
v „Laibacherci44 ni
kar naš narod slovenski želi, kar ima pravico terjati, in kar tolikrát očitno izgovarja, in dokler bo „Laibacherca" taka
y
da bravec njeni misliti more, daje krajnska dežela kje zunaj
bilo mogoče.
SI o vnik naš se prodaja zdaj prav dobro;
ze je veliko čez 1000 iztisov prodanih; kupčija se je po
Lasser prvikrat zagotovil,
da
v
ali
boj
yy
Reich-u" v Krautheimu, Schweinfurtu, Reiss-Schleitzu
er si vidile
bodi da
y
y
55
Novice" ne
boj
molčale
y
dokler
15 žu
svoje popise
y
sebno oživila, kar je minister v sodnijah bo treba uradnikom pisati po domače.
panov iz okolice ljubljanske je nek položilo prošnjo slav. „Ostd. P." deželnemu poglavarju, naj ukaže c. k. kantonski gosposki, kteri bi se mogel da jim pošilja spise v domačem jeziku, kakor se delà imelo, ravnati povsod po svetu, da vsak dobi pisma iz kancelije v ti ste m jeziku, kterega razume.
Laibacherca" v sedanjem vaznem času kar se v državnem zboru godi, posnema iz
Y)
ali „Presse" ,
v r a d i
ne
pa iz „Wiener
Zeitunge"
5
po
list
y
če bi vredništvo kaj takta
nas toliko zanimivo debato v 118. seji
državnega zbora je skrčilo v 12 vrstic in Cernetov celo uro
Clolgfi
in prevažni govor v 11 besed!!!)
dokler bomo
Iz Ljubljane. (Ziv dokaz, kako potreba je do- vidili
da vredništvo vradnega časnika take pogreške delà
H Ci UJMUIJI1I1V« y MLJVV	Hti/iH/ //l/tl C LM«/ J O til/""	V 1U 1 11 < VI« \ 1 t/U 11 IO V V U VlUUUVy^U i
mači jezik v kancelijskih pismih). 22. dan p. m. je neka da kadar se zadušnica v stolni c. kr. okrajna gosposka poslala pismo nekemu županu,
kvi opravlja za rajno
v
cesarico Marijo Ludoviko Beatrico, pa se v kterem mu priporoča, naj zemljomercu gospodu Janezu da zadušnica je bila za maršala Windischgr
»
Laib
a
y
Gotzu, ki bode mesca septembra tudi v njegovo sosesko smo brali v 78 přišel svet merit, v vsem prijazno na roko gré itd. Pisalo se mu je po nemško tako-Ie: „Nach Inhalt ....
wild der
" pise, kakor
dokler bomo take in enake napake vidili v „Laib.", o kterih smo dosedaj molčali, bomo vprihodnjič očitno govorili, da bo vredništvo vidilo, da nismo
Evidenzhaltungs-Geometer Johann Gotz im Monate Septbr. „unberechtiget und unberufen". Sp 1. J. in diesem Bezirksbereiche eintreffen. Der Gemeinde- zdaj ni dosti jasno, da mož, ki je vorstand wird daher beauftragt, dem Geometer bei dessen sterčni" korešpondent
b o m o
komur se
yy
Ta
or
postní
:tt
in „Ti
y
ki ni avstrijanski državlj
Feld-Operationsarbeiten hulfreiche Hand zu leisten" in tako ne razume našega jezika in ne pozná
h razmer
y
ki ki
Župan, pošten Krajnec, ki ne razume
nemškega,
dalje.
slovenski pa bere in piše, si misli, da je pismo kakošna
zapiše na to pismo: ,,Tega Janeza
nima takta za vradni list. tud
za
navadna
„vorladung-a
u
y
Gôtza ni v senčnrski gmajni. M-a V-č
Uí
dnarj
î d n i s t
plačuje,
ipfp y
vradnega
ni
lista
posoben, da piše pri
ktero

iz deželneg
Kaj res dr. Issleib misii, da bo on ústavo
, in nese písmo
in ustavne pravice šukal za našo deželo po svoji aboti in
s tem odgovorom nazaj. nobenega komentara; potrjujejo pa preočitno potrebo,
Take prigodbe ne potrebujejo trmi nekterih svojih pajdašev? Kaj res misli, da neka mala
da
kopica Ljublj
je cela d
vse nase kancelije (in ne le sodnije) kadar se obra- misli, da bo on čepil „Novicam
? Kaj res dr. Issleib trijanski patriotizem?
caj o do
našega
ljudstva, naj mu dopisujejo v do
yy
Novice" so še v bolj nevarnih časih kakor so sedanj
mačem jeziku, s kteriru bi se bil, postavimo, gori ome- je Frankobrod razruševal Avstrijo, ko so „N njeni ukaz s celó malo besedami razumljivo dopovedal. Kako vojske organizirali okoli nas zoper Avstrijo
itd
y
, ko
crne djansko
more prosti clovek vediti, kaj je „Evidenzhaltungs-Geometer", pokazale, da kot skala stojé za Avstrijo, in ce bo treba, se
kaj so „Feld-Operationsarbeiten" itd. ? saj takih latinskih in
boj
tako pokazale zvestobo svojo pravični Avstrii. Da niso
grskih besed se polovica Ljubljančanov, ki se v nemškem „Te deum-a" pele že letošnji obletnici 26. svečana jeziku za omikane štejejo, ne razume!
y
SO
storile za to, ker so se ravnale po veliki većini našega na
fz Ljubljane. (Pobérki iz raznih časnikov.) Ker
roda, kteri „zahvalne nedelj
cc
ne praznuje že spomladi, ko
smo v poslednjem listu zavinili „Laibacherco" zavolj ne- poljsko seme izročuje materi zemlji, ampak se le v jeseni, ko slane opazke iz „Ostd. P.", ki jo je dodala dr. Tomanovemu je pridelek srečno pospravljen. Ko bomo vidili, da tudi naši
govoru, nismo mislili, da bo molčala na to; al pričakovali
ki k
so p
P
p o 1 n i h
P
169
takrat bomo tuđi mi
»Bog
Tebe hvalimo'4 iz srca peli in imenovati z a časno,
ako je res djavno, se ne more
slovenske srca, zapomnite si to dobro, moz iz Kraut- kot razpušeno navêsti,
ako pa obstoji, se mora po-
heima! pojó vse drugač, vse krepkejše kakor tam zunaj v trebšiua za-nj tudi kot živa spoznati. Zato, da se imajo Reich-uu za Avstrijo. Takrat bomo mi prvi, ki bomo prestave postav za prist ne (polnoverne) čislati, bi rad slavo peli ustavi , ker noben narod ne hrepeni toliko po nekoliko malih racionalnih temeljev navedel, kakor tuđi iz
r
ustavném življenji in se ne želi resenja iz verig absolutizma
zgodovine
in iz positivnega postavodajstva avstrijanskega
kakor ravno mi tako dolgo zatirani narod. AI tega vi ne nekoliko posnel44.
razumete. Ker pa ne razumete , imamo pravico terjati od	Ko dr. Toman naveduje Zeillerjeve besede o lastnostih
Vas. da v listu, za kterega ste iz dnarja naše dežele pla- postav, pravi dalje: „Jezik je kaj imeniten del. Kako bi
čani, ne črnite zastopnikov dežele, ki Vam kruh daje!
bilo pravilo, da se ne more nihce z nevednostjo postave iz
V
55
Tagespoštiu je dopisun te dni povzdigoval „Witz in govoriti, pri narodu mogoce, kteremu se postava oznanja v
Humor44. ki

je protektor Cimbrov poslal v
„Laib.44,
nemškem jeziku, narod ta pa samo
d rug
nenemsk jezik
..Novice" pa po neki lažnjivi denunciacii miluje, da jim je ume?! To ne bi bilo mogoce, kajti od cloveka, kteri ne
„špiritus" že všel.
Dragi
Milcek! kaj ne
veš
y
da smo ume postave, se ne more terjati, da jo pozná in paspolnuje.
ga
ršpiritus" porabili za to , da smo oni „Witz in Humor44 v Pa vendar tako zlo ni bilo s tem pravilom tudi v pretecenem špiritus djali in
?
55
poznim vnukom v spomin hranili za	stoletju ne, kakor sedaj v ustavni Avstrii. Ze ob času
Pressni44 dopisun pravi, da je „Gift und Galle44	Marije Terezije so se najvažneje postave v umljivem, dasi-
... F«* „Lugengewebe" , kar je na svetio dal gospodi M. v	ravno prostém jeziku nenemškim narodom umljivo in zapo-
svoji brošuri „Krain und das Deutschthum44, pa še zmiraj	padljivo razglaševale. Državljanski zakonik pravi v I. članu
žaluje, da se ni še dohtar najdel, ki bi cajtal ali pa odprl tur,
to „žolčno boiezen"
patenta, v kterem je bil razglašen, da
gré zato, da se dá
v kterega se je gnojil
v
Das Deutsch- narodom avstrijanskim národna postava. Národna postava thum in Krain44. „Torbica44 je po kratkem življenji poko- mora imeti lastnosti, ktere sem ravno imenoval. Dana je pana"
se trikrat zlaže. ..Torbica"
pravi dalje ravno ta dopisun. ki dvakrat zine, pa bila pac narodna postava, pa samo enemu (nemskemu) na
V . f
z i v i
in kako bi se tudi zbérka rodu. Odtistihmal pa je izrekla Avstrija osebo posamesno
( rie časnik) solskih vaj prepovedala anno 1862
»
ki je
pa tudi osebo narodov za upravičeno, in odtistihmal ni več
bila dovoljena pod Bachovirn poveljstvom? Kaj se more- en narod, nemški sam, upravičen, temuč vsi narodi so taki
trese v nevarnosti, da šolarji spodnje in odtistihmal mora tudi v razglaševanju postav enakoprav-
kaki veli- nost biti. Ta pravica je že leta 1848 obveljala, zakaj s
biti „celi nemški rajh
gimnazije
se djansko vadijo v slovenščini?
kani smo vendar Slovenci, da 12 nedolžnih pol šolskega patentom od 4. marca 1849 je bil zaukazan državni za papirja že „veliki casniki44 pretresajo v svojih listih! Pa konik v 10 jezikih , in izdajan je bil tako tudi do 27. de
»
Presse" v svojem 136. listu mahoma imenuje cembra 1852. Ko pa je svoboda zginila, so
zginili tudi
pocasi ___
,,jahrelang gefiihltes Bediirfniss der verschieden- pomočki za njih izvrševanje. Izdanje bil 27. decembra 1852
sprachigen Bevôlkerung44, kar je zmiraj pred dala črniti v patent, po kterem se državni zakonik ni več izdajal v 10
svojih d opisi h. Bomo vidili, kako dolgo bo ta pokora pri pristnih besedah , temuč samo v nemškem jeziku, in samo
postave, ktere so zadevale celo cesarstvo ali pa posebej
uji trpela! Na stare grešnike nimamo nobenega
zaupanja
V poslednjem letnem zboru zgodo vinske kranjske kako posamno dezelo, bile so v đezelnih zakonikih razgla-družbe je bilo sklenjeno, naj se družba združi z muzejním ševane. Najhuje pa je nas Nemce zadel patent od 1. ja-družtvom. Ze pred dvema letoma, ako se ne motimo, je nuarja 1860. Ta patent nas je postavil za celo stoletje
gosp
dr. Etbin Costa prvi sprožil to misel, in lani je se- nazaj, zakaj po njem ni bila no bena postava vec v vse danji družbeni tajnik gosp. Dimic ponovil ta pametni nasvčt, jezike prestavljena, ampak osrednjim ravnateljstvom je bilo ki je v poslednjem zboru po predlogih dr. Costa-vih eno- prepušeno, ktere postave naj se prestavijo. In tako se je
zgodilo,
pa druga za prestavo zdela ugodna ;
glasno obveljal. Se vé, da sedaj ima tudi m u zej no družtvo še svoje mnenje o tem izreci; al ni dvombe, da tudi to družtvo bode za zedinjenje, ker je res v marsikterih zadevah eno družtvo drugemu le na poti. Muzej sam pa, kot zbirka Pražak 12. julija primerno interpelacijo (^vprašanje) zastavil,
da se je enemu ravnateljstvu ta postava, drugemu
tako so najvažneje postave neprestavljene ostale. Zavoljo tega je moj častiti tovarš
različnih starinskih , naravoznanstvenih in drugih stvari
5
je
na ktero je Nj. eksc. gospod minister Lasser 12. avgusta
zavod deželni.
1861 tako
odgovoril,
da je res potrebno, da se svobodna in
Novičar iz domačih io ptujih
dežel.
pravu narodov primerna postava od 4. marca 1849, ktero sem gori navedel, sopet v veljavnost dene, da pa temu
^^^^HHHHIiH^HHH^HHHHHHiHHH Ne
okoljšine časa in osnova srenj
V
se
zdaj nasprotujejo.
Iz Dunaj a. (Iz državnega zborti). Přetekli teden verjamem , da to more veljati, ker je ravno patent od 4. so se v zbornici poslancov obravnovali dalje stroški za marca 1849 prestavo deržavnega zakonika v 10 jezikih za-minieterstvo pravosodja. Prvič so na vrsto prišli stroški ukazal; mogoče nam bo vendar tedaj danes to, kar se je takrat
glavnega vodstva. Tschabuschnigg je bral odborovo mnenje, dve cele leti
godilo.
Za to pravilo govori tudi oktobereki
po kterem se je izbrisalo 21034 gl. Dr. Toman vstane
diplom
5
po kterem, kot podlagi našega ustavnega življenja
5
in govori z ozirom na ravnopravnost, da naj se kakor do se ima v deželnih arhivih v deželnih jezikih shraniti.
Do
leta 1860 tako tudi vprihodnje razglašajo vse postave v sledno se morajo tedaj vse ustavne postave v vseh jezikih vseh jezikih pristno (polnoverno) in vredništvo državnega
pristno razglašati.
Toraj je brez odloga treba, da vlada pred
zakonika naj se iznova ustanovi. Govoril je o tem takole: loži dotično postavo državnemu zboru; zavoljo tega na
v
V prevdarku „zacasnih" stroskov in potrebšin za pra
svetujem k 3. odstavku i. delà, namreč osrednjega ravna-vosodno ministerstvo se nahaja tudi potrebšina za razpušeno teljstva, to-Ie: „Izreče se upanje, da bo vlada v prihodnjem vredništvo državnega zakonika. Po prevdarku bi bilo mi- državnem zboru predložila postavo zastran r a zglaševanja
, da je tedaj tudi prestavljevanje državnih postav za- državnih postav in razpisov in zastran vredbe vredništva
časno. Potřebnost vredništva přestav državnega zakonika, ki državnega zakonika44, je do leta 1860 obstálo, razlagati, je komaj treba. Pravilo
Upam, da bo slavni zbor, kteri je obljubil
5
da bo vedno
da imajo vsi narodi enako pravico se postavodajstva ude- branil prava vseh narodov, v tem primerljeju moj predlog leževati, da imajo vsi narodi enako pravico , te postave v podperal in vlado nagovarjal, da priđe dotična postava v
svojem jeziku pristno zvediti, ker potem še le jim je mo
zbor
5
zakaj če se v posamesnem in malem zedinimo
9
se
goce, jih tudi spolnovati, to pravilo, mislim, je sploh spo- bomo mogli v velikem in celem porazumeti"
znano. Ako je tedaj vredništvo potrebno, ne more se
Minister Lasser je zadovoljen s 1. delom Tomanovega
170
predloga, le predlog zastran vredništva zakonikovega naj naše, in ne pustite naših ljudi k nobeni preizkavi, k nobeni se še odloži, in tako je bil tudi dr. Tomanov predlog pravdi, k nobeni ustmeni obravnavi; saj so raut ci,
•	V.	«	• i •	___1	|_	________.	.	. -
od većine drzavnega zbora sprejet in prevdark stroskov za n imajo besed!
«	« .	. ^ ^ ^ a M	«	•	m-m	•	• V	«••	___- .
saj
glavno vodstvo z 1T5015 gl. potrjen. Za naj viso sodnij o
Presvitla cesarica je zdaj v Raichenau-u v
so bili stroški določeni na 304510 gl. Pri tej priliki je doljni Avstrii, pa žalibog! ni tako zdrava kakor smo pred
• V«	1	«	^	•	I V «	1 • I •	•	1 • __....	.	V	V
prišla beseda na to, kaksni uradniki naj sluzijo pri tej
viši
sodnii. Dr. Tasek iz Ceskega s
V
se
13 poslanci onega
mislili in vsi srčno želeli.
Po ces. ukazu se bojo m
ioterije (Lottoko
odbora se potegne za to, da naj se pri oddajanju teh služb lekturen) prihodnjič ravno tako oddajale kakor trafike to gleda tudi na česko in marsko deželo, na Slezijo, Galicijo in
baka
namrec po
t n e m
Bukovino. Na to Crne
besedo poprime in zagovarja enake
P
da se vsak
kdor
jo zeli dobiti, pismeno oglasi in ponudi za-njo , kar misli pravice za Dalmacijo, Primorsko, Krajnsko, Štajersko in Vendar ostane za zdaj še ud o vam mož, ki so loterij<
Koroško. Govoril je vrli domoljub več kot celo uro in spri
imeli
?
cal z zivimi dokazi potrebo, da tudi slovenskemu narodu da dobijo Ioterijo pred vsakim
po ces. patentu od 5. avgusta 1806 še ta pravica

se mora pravica
ze
oditi.
Predsednik Hein ga je večkrat liko kot drugi
drugim,
k
ponudij
to
ustavljal, ker predolg mu je menda bil popis trpljenja slo
■
venskega naroda
9
al kaj more Crne za to
i
da je zgodovina
Stajarsko. Znani gornje-štajarski vremenski prerok

Schokelprofet" prerokuje konec tega
veliko vročino
prve
ta tako dolga ; Crne se ni sprehajal v obcnih frazah, ampak
na beli dan je stavil djanski naš dosedanji žalostni stan, celi mesec deževno mrzlo vreme
»
dni roznika veliko hudega vremena s
točo
potem pa
s kterim je dokazal potrebo premembe v pisarnicah in solah prerokuje francozki Gravier
Njemu nasproti pa
in podpíral svoj predlog. (V prihodnjem listu bomo přinesli
poletje topi
koli dežj
dolgo
i
večkrat pa blisk in tresk
suho vreme Kteri teh
j
izvrstni govor od besede do besede.} Na to vstane B rol i h prerokov slamo je, ali pa oba
in odbija „fremde Wunsche und Erwartungen" dr. Tašekove, pri kterih bi se zgubila zbornica v labirint besedovanja, da
Lasko. 13. dan t. m. je přišel cesarjevič Na pol
v Ncapolj. Ko se je s kraljem prikazal na balkonu
mogla
"?■> ™	---------~ ■ —------------------j 7 ------•	. ~ ~ ~ .j.	J ^ "	(IIIHHUHI uc* uuinuuu , J
niti najti za dnarne predloge. Gospod Brolih zbrana množica kričala: „V Rim! Živil kralj!" Časnik nea
bi ne
menda misli, da je deržavni zbor le „buchhaltung-a*'
imaBHHHHHI
je

ki
politanski pa dva dni potem piše, naj Lahi zavoljo Rima
gole
številke pretresovati, in je čisto pozabil,| kako je nikar preveč ne tišijo , ker utegne še dosti vode v morje
■ •	•	v	•	* v	•	i	___ a.__________.v»	•	.	« »	^	^v v	- _
ravnal tudi prvi pomoženi državni zbor.
Crne-tovega
go
steci
i
preden se to
zgodi
Sv. Oče so 13. t
vora
pravi
ni razume I. „Pravo!" so mu klicali nekteri starost od 70 let
m. dosegli
f > . i, «i. , u u u... v..	— ~ • -- — -------- ---------
levičniki strani, al dr. Toman vstane in se čudi, kako de Brolich, ki veliko bliže Črneta sedí, ga ni razumel, ker
\emcija. Iz Berolina 18. maja. Nemška vlada
ga
kurhesenska je z vlado našo v budem razporu
Naša
V	V
je vendar on dalje od njega razumel in z njim cutil, ko vlada trja, naj kurhesenska prekliče zoperostavno volitev
mu je velika
zgodovina
trpljenja slovenskega naroda iz
dezelnih poslancov; če ne
domoljubnih prsi kipela, da slavno ministerstvo in cela zbor- tisnila. Do 13. t. m. se ni še vdala.
stori tega, bo z vojaško silo pri
Kupcijska z veza,
nica sliši marsikaj kar še ne vé.
Govoril je se Tscha- ki jo je unidan sklenila naša (pruska) vlada z francozko.
buschnigg
kot poročnik odborov; potem se je glasovalo: prizadeva diplomatom veliko
skrbi, ker mislijo
pádel je predlog Tašekov in Cernetov!
9
da ta kup
čij8ka zveza utegne biti prva stopnja politične zveze in ves
Kar pa se v tej
seji ni doseglo
za naso rec v najviši neraski bund prekucniti.
Tursko 17. maja
Crnogorci so trdnjavo Ni ks i ć,
sodnii, se je doseglo drugi dan, ko je prišlo posvetovanje o deželnih sodnijah na vrsto. Dr. Toman poprime ktero so Turki trdovratno in kervavo branili, 13. dan t. m.
y	y
besedo in nasvetuje, naj slavna zbornica izreče pricakovanje, z naskokom vzeli in 800 vjetih Turkov v Cetinje terali. da bode vlada pri viših in nižih sodnijah vseh v tein zboru nadomestovanih dežel le takem uradnikom službo
Za jugoslavensko akademijo v Zagrebu
so darovali dalje iz Štajarskega: gosp. Anton Wolf, župnik Šen-
jezike deželne popolnoma znajo. Dr. Toman je podpiral ta peterski 20 gold., gosp. Franc Ferenćak, župnik Kostrivniški
kteri zraven
tega,
da so za tako službo pripravni
dala,
tudi
cr
z izvrstnim govorom, ki ga bomo tudi
celega v
predio
prihodnjem listu natisnili. Za Tomanom in potrjuje Tomanov predlog, pa pristavlja še, da bi se niži
10 gold., gosp. Anton Balon, far. namestnik Rogatski 5 gold.
govori
dr. Waser
9
sodniški vradniki bolje plačevali; to podpira tudi Rechbauer RiehI, Sartori. Škof L i t v i n o v i ć iz Galicije poprime besedo in gledé na svoje rojake Rusine z iskreno besedo
20. maja 1862
Kursi na Dunaji
v novem denarj
Deržavni zajeini ali posojila.lDruge obligac
z lotrij
y0 obligacijeod
Kreditni lozi po
100
g. 135.60
podpira Tomanov predlog. Tudi ta
govor ves
bomo přinesli
prihodnjič kakor govor g. ministra Lasserja, ki je danes slovesno besedo izrekel, da je vlado trdna volja, da dobijo
5
o
novem dnar. po 100 g. g. 84.9014 '/2 0/0 Teržaški lozi po 100 „ 127.50
posojilo odi. 1854
% metalike
0
41/ 0
* /2 0
vsi narodi svoje pravice; glasoval je za Tomanov predio ko ga je v nekterih besedah nekoliko premenil in
cr
09
ga je ve
4
n
0
čina
zbornice tako sprejela. V te vesele poinenke je le
2 'A °/<
1%
99
99 99 99
51
99 99 99 99 99 99
84.75[5°/0 Donavsko-parabrod-
71.10 ski po g. 100 .. . 64.50] Knez Esterhazy. po g. 40 57.001 Knez Salmovi po g. 40 42.75|Knez Palfyovi po g. 40 36.00|Knez Claryovi po g. 40
St. Genoisovi po g. 40
99 v
r>
99
99
102.25 101.
39.50 38. 36. 38.
edini Deschmann vrinil neprijeten
glas.
G ovo ré zoper Obligacije zemlišn. odkup
Tomana ga je pa nehoté podpiral, ker si je dokazati prizadeval, da oni sodnik, 0 kterem je Toman govoril, ni nemške besede prav zapisal. To je pač dosti očitno, da bi ne bilo potem tište zmešnjave, ako bi bil sodnik pisal
dolnj
KnezWindischgrâz.po g.20„ 22. Grof VValdsteinovi po g. 20 ., 25.
100 gold.)
avstrijanske g. 87.50|^™f Keglevicevi po g. 10
. . po g. 40
gerske.....„ 74.00 Budimski
99
99
15.50
37.00
5% horvaškein slavonske „
'/0krajnske, štajarske koroske, istrijanske
99
72
Cesarske krone 87.50! Cesarski cekini
Denarj
slovenski zapisnik. In ravno to hoče Toman. Dalje je
Deschmann še trdil, da zbornica poslancov ni pravo mesto za Deržavni zajemi z lotrijami.INapoleondori20(frankov) raz8odbo to, ali je jezik slovensk že sposoben za vso sod- Zajem od leta 1860
niško obravnavo itd.! Vidi se iz tega, da je Deschmann
• 99
do sie den v svojem uporu zoper narodne pravice naše. Al le to ga prašamo: če nimarao besed za pisanje, jih
tudi nimatno za govorjenje; tedaj zaprite vse kancelije Dohodkine oblig, iz Komo" l6.75|Srebro (ažii°)
• 99
„ „ „ 1860petink. „
99 99 99 1839	• 99
„ „ „ 1839petink. „ 5°/0 narodni od leta 1854 „
60
Souvratndori Ruski
142 50l Pruski Fridrikdori
Angleški souvraindori
g§ 2ó| Louisedori (nemški)
99 V
99 99 99 99
99
18.13
6.30 10.54
18.30 10.78 11.03 18.39
31
Od

ednik: Dr. Janez Bieiweis
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik