KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
INDUSTRISKE SVOIINE
UPRAVA ZA ZASTITU
RAZRED 37 (1)
PATENTNI SPIS ST. 14550
IZDAN 1 JANUARA 1939.
Kirchner Ignatz Adolf, Wien, Nemčija.
Postopek za izdelovanje masivnih stropov s tlačnimi telesi.
Prijava z dne 6. februarja 1938.	Velja od 1. avgusta 1938.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 15. maja 1937 (Avstrija).
Pri izdelovanju masivnih stropov po monolitičnem gradbenem sistemu so se med betonske nosilce polagale opažne pločevine, nad katerimi se je vršilo izbetoni-ranje tlačnega dela. Kot naležaj za opažne pločevine so povečini služile kljuke, katere so bile tvorjene na koncih žičnih ali pločevinastih s-tremenov, položenih čez vrh nosilca.
V smislu izuma se prihrani uporaba opažnih pločevin is lem, da se med betonske, opečne ali kombinirane nosilce v Mačni coni polagajo izgotovljena telesa tlačne cone — katera so ločena od elementov, tvorečih ravni plafon — na prikladne naležaje, ki so nameščeni na nosilcih, nakar se prostor med vrhom nosilca in telesi tlačne cone napolni z vezanja zmožnim betonom (eventualno ob uporabi armaturnega železa). Naležaji za izgotovljena telesa tlačne cone morejo biti pri tem tvor-jeni po betonskih, opečnih ali kombiniranih nosilcih samih ali po žicah ali pločevinah, katerih konci so izobličeni v spone, kljuke ali tace, katere oklepajo vrh nosilca. Ko je po izgotovitvi tlačnega dela izpolnil nosilni most, tvorjen iz žic ali pločevin, svojo nalogo kot nosilni organ za telesa tlačne cone, se morejo te žice ali pločevine na nekem mestu, ki se nahaja med betonskimi nosilci, prerezati in zapogniti navzdol ter porabiti za obešenje ometanega stropa ali pod.
Nadaljne podrobnosti izuma so razvidne iz sledečega točnejšega opisa postopka, kateri je izveden na temelju risbe.
Pri izdelavi stropa po sl. 1 risbe se
uporabljajo trapecasti betonski nosilci 1, na katerih vrhu so nameščene kljuke 2, katere so tvorjene ob koncih žic ali pločevin 3, napetih med nosilci 1. Na ta nosilni most 3 se sedaj položijo betonska ali opečna telesa 4 in sicer smotreno tako, da ležijo s svojimi spodnjimi stranskimi robovi na prepognjenih mestih ob koncih žic ali pločevin 3. Telesa 4 morejo namesto neposredno na nosilnih žicah ali pločevinah sloneti tudi na podlagah kakor deskah ali pod., katere nosijo te žice ali pločevine. Telesa tlačne cone 4 posedujejo samo one dimenzije, katere so potrebne za vzprejem maksimalne tlačne obtežbe, in smotreno ne segajo preko tlačne cone navzdol. Spodnja stran telesa tlačne cone 4 se smotrenio izvede v obliki oboka v svr-ho, da se doseže čim večja togost teles in čim manjša poraba materijala. Spodnja stran pa more biti tudi ploščata ali pa more imati kakršnokoli drugo obliko, na primer more imeti poligonalen ali drugačen presek. Kakor je razvidno, se telesa tlačne cone 4 smotreno navzgor zožujejo, tako da med njimi in betonskimi nosilci 1 preostanejo prostori 5, kateri izkazujejo navzgor rastoče preseke. Ti prostori se sedaj zalijejo z betonom in s tem se tvori polnilno telo 6, katero oklepa vrh betonskega nosilca in ga s telesom tlačne cone 4 veže v enotno celoto, katera izpolnjuje pogoj monolitičnega gradbenega načina. V svrho zvišanja zveznega učinka je priporočljivo, da se v stranskih stenah teles nosilne cone 4 predvidijo žlebaste zareze 7, s čimer se povezanost zveze še po-
Din. 10.—
veča. To zvišanje zveznega učinka se more doseči tudi s samim ubočenjem ali iz-bočenjem stranskih sten.
Telesa tlačne cone 4 katerekoli (oblike morejo obstojati iz poljubnega materijala, ki zdrži pojavljajoče se obtežbe. Po želji se morejo v to svrho uporabljati tudi steklena telesa.
Pločevinasti ali žični stremeni 2, 3 morejo biti različno oblikovani. Tako n. pr. more konec kljuke ali spone na oni strani, katera je obrnjena od nosilnega mostu, segati do pod nosilce 1 in more — kakor je naznačeno pri 8 v sl. 1 — služiti za zvijanje s sosednim enakim koncem žice v svrho pričvrstitve letve pod nosilci 1, na katero letvo se s pribijanjem ali pod. pričvrstijo tkanine ali plošče v svrho tvoritve ometanega stropa oz. ravnega plafona. Enaka pnčvrstitev ravnega plafona pa se more izvesti tudi pri uporabi kljuk ali spon, katere ne segajo čez tlačno cono navzdol, s, tem da se, po izdelavi nosilnega stropa, žice ali pločevine 3 na nekem mestu, ležečem med nosilci, prerežejo in zapognejo navzdol. Ta postopek je vsled manjše porabe žice bolj štedljiv. Z zvijanjem koncev po dveh žičnih delov, katera visita navzdol na različnih straneh nosilca, se tudi doseže zavarovanje na vrhu nosilca sedečih kljuk ali spon napram eventualnemu zdrsnjenju z vrha nosilca.
Pričvrstitev ravnega plafona se more slednjič izvesti tudi s pomočjo žic, obešenih na nosilcih mostovih 3.
Bodi še omenjeno, da nudi razpored-ba nosilnega mostu 3 to prednost, da se more uporabiti kot naležaj pri polaganju cevi, zlasti za vzprejem električnih vodov.
Postopek glasom izuma pa se more uporabiti tudi pri uporabi znanih, čez vrh nosilca položenih žičnih stremenov, kateri niso medseboj zvezani z nosilnim mostom, s tem da se namesto opažnih lokov položijo telesa tlačne cone 4 na kljuke, tvor-jene na konceh stremenov potom zapogmi-tve slednjih, kakor je to shematično pre-dočeno v sl. 2.
V sl. 3 risbe je predočena neka druga izvedbena oblika izdelave stropa glasom izuma. Kakor je razvidno, tu ni predviden nikakšen posebni nosilni most ali drugo nosilno sredstvo za telesa tlačne cone 4, marveč slonijo slednja neposredno na odstavkih 9 nosilcev 1. Pri tem morejo biti predvidene še posebne podlage za telesa tlačne cone v obliki letev 10 iz lesa ali drugega materijala, katere slonijo na odstavkih.
Telesa tlačne cone 4 morejo, kakor je v navadnem pogledu predočeno v sl. 4, posedovati žlebove 11, kateri služijo za
i
teles tlačne cone 4 se smotreno zalijejo z vzprejem armaturnega železa. Stični utori betonom in morejo z odgovarjajočim izo-bličenjem čelnih ploskev ob stičnem mostu dobiti prikladno obliko tudi za vlaganje armaturnega železa.
Slednjič bodi še omenjeno, da se more postopek glasom izuma uporabljati tudi v kombinaciji z znanimi postopki. Tako se morejo zlasti za take dele stropa, kjer se radi drugačnih razdalj nosilcev ne morejo uporabljati obstoječa izgotovljena telesa tlačne cone, ali za izpolnitev prostorov med telesi tlačne cone in steno uporabljati znani postopki z razporedbo opažnih lokov in z zalivanjem celokupnega tlačnega dela z betonom.
Patentne zahteve:
1)	Postopek za izdelovanje masivnih stropov (rebričastih stropov) s tlačnimi telesi označen s tem, da se med betonskimi, opečnimi ali kombiniranimi nosilci (rebri) v tlačni coni polagajo izgotovljena telesa tlačne cone, katera so ločena od elementov, tvorečih ravni plafon, na prikladne naležaje, razporejene na nosilcih, in da se prostor med vrhom nosilca in telesi tlačne cone napolni z vezanja zmožnim betonom (v danem primeru ob razporedbi armaturnega železa), v svrho tvoritve monolitično učinkujoče tlačne cone.
2)	Postopek pio zahtevi 1) označen s tem, da je naležaj za telesa tlačne cone tvorjen po žicah ali pločevinah, katere so med nosilci razporejene po načinu mostov in katere oklepajo vrh nosilca s pomočjo na njihovih koncih nahajajočih se spon, kljuk ali tac, pri čemer morejo prosti konci spon, kljuk ali tac segati do pod spodnjo stran nosilcev in služiti za pričvrstitev ometanega stropa ali pod. oz. ravnega plafona.
3)	Postopek	po	zahtevah	1)	in	2),
označen s tem, da se žice ali pločevine po izgotovitvi tlačnega dela na nekem med nosilci nahajajočem se mestu prerežejo in zapognejo navzdol ter se s svojimi prostimi konci uporabijo za pričvrstitev ometanega stropa ali pod.
4)	Postopek	po	zahtevah	1)	in	2),
označen s tem, da se na niosilem mostu, ki je tvorjen po žicah ali pločevinah, na po sebi znani način namestijo navzdol viseče žice, na katere se obesi ometani strop ali pod.
5)	Telo tlačne cone za postopek po zahtevi 1), označeno s tem, da je na svoji zgornji ploskvi opremljeno z izrezami (11) za vzprejem armaturnega železa.
Ad pat. br. 14550