155. številka. I Ljubljani, i irtrtik 11. julija 1918, IL leto. 07EHSKI 6 »Slovenski Narod" za Avstio-Ogrsko cc! > leto skupaj naprej • • K 50 — p i leta „ „ , • , 25 četrt leti „ .... 13—- na mesec « 4 50 »O poiti: za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 55 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 60- V raSanjem glede I.:.eri!ov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka ffj ravniStvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica i t. 5, telefon it S 5. Izhaja vsak mlir isvienill nodelj« in praznike. Tnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih inserdjah po dogovoru. Novi naročniki aaj pošljejo naročnino redna HT po nakaznici. ~35flB Na samo prsmeae aarsEbe brez postatre denarja se ne moreno nikakor ozirati. „Harodna tiskarna" telefon št 85. celo leto naprej pol leta „ »Slovenski Naaod* velja w dostavljen na dom sli če se hodi ponj: . . . . K 48«— I četrt leta „ . . . . ., 24 — I na mesec „ I2-— 4 — Posamezna številka valja 30 vinarjev Dopisi naj se tratikirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snallova ulica it 5 (v L na istr. levo), telefon it 34. FenetDdie našega časopisja. j Samotna" ustavljena za nedoločen žas. Jutranja tedaša »Slovenskega Naroda" Naš odgovorni urednik je dobil da-r s dopoldne dostavljen tale odlok c. kr. I lieijskega ravnateljstva v Ljubljani: Z vlego z dne 10. julija 1918 ste na-znanju, da prične »Slovenski Narod« v i:oči od 15. na 16. julija t. 1. izhaiati kot ; rtranji list in da se bode predlagal v cenzuro ob pol 1. ponoči. Policijsko ravnateljstvo tega na-r ranila ne more vzeti na znanje, ker mu z laj še ni na razoolago zadostno število z i cenzuro potrebnih uradnih moči. Pač pa se policijsko ravnateljstvo obenem c ^rača do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da sporazumno z državnim pravdnikom ; -mudoma ustanovi poseben tiskovni < idelek. Proti odklonitvi Vaše prošnje je Vam prosta pritožba do c. kr. deželne vlade, ki bi se morala vložiti tekom 14 dni po vročitvi tega odloka pri c. kr. po-jiiskem ravnateljstvu v Ljubljani. Pritožbi se z ozirom na dejanske rizmere ne more pripoznati odložilne vroči. C kr. vladni svetnik bi policijski ravnatelj: K ii n i grl. Protest proti nasilnostim in samovolju. Za nerodne pravice. Včeraj, 10. t. m., sta bila načelnik S. D. S. dr. Ivan Tavčar in načelnik S. L. S. prelat K a 1 a n pri deželnem predsednika grofu Attemsu ter sta mu izročila nastopno izjavo: V imenu ogromne večine slovenskega prebivalstva naše dežele izrekava, da naše ljudstvo nima in noče imeti nobene dotike s Trumbieem. in najodločneje ugovarjava, če se je gotovim krogom zljubilo, našo deželo očrniti z neresnično trditvijo, da ie okužena in prepojena po Trumbićevih nazorih. Dalje izjavljava, da smo v pokorščini vdani vladarski dvojici in da je posebno grda laž. kakor da so se tudi po naši deželi širile kake nesramne govorice proti nji, ki je našemu ljudstvu vzor vladarice. Vsi občutimo, da Je za nas žaljivo, če nas hoče kdo komandirati k patrijotični ljubezni in vdanosti do Njegovega Veličanstva. Tudi mainiška deklaracija naših državnih poslancev se opira na avstrijski temelj in zato se ji ljudstvo noče in ne more odpovedati in se ji odpovedalo ne bo! Obžaluiemo, da se v novejšem času in v dobi. ko se mora ljudstvo radi pomanjkanja živil silno krotiti, razširjajo v deželi napačne vesti, k; morajo prebivalstvo še bolj razburili, posebno če se s temi vestmi skušajo opravičiti koraki kričeče nepostavnosti. Zastopnika strank, kateri reprezenti-rata ogromno večino prebivalstva, morata zategadelj opozoriti vlado na razmere v našem deželnem odboru, ki so brez vsake kontrole in ki se. kar se tiče avtonomije občin, že približujejo pravi anarhiji. Prebivalstvo ni voljno prenašati avtokratizma deželnega odbora, in vlada, ki je čuvarica postave, naj tukaj nap:, i red, predvsem v tem oziru, da bodo občine v popolni svobodi uživale vse dobrote svoje avtonomije. Občina je v tej dobi, ko mora naše ljudstvo vztrajati in ko v resnici do skrajnosti vztraja, najmočnejša podlaga iavne uprave, ona je glavna stvariteluca tistega zdravega in neomahljivega javnega prepričanja, kojega predvsem potrebujemo. Zato obsojamo vsako izoodkopavanje veljave občin, in vlada bo v tem oziru najbolje storila, če skliče deželni zbor. da se izkaže, kaj ljudstvo resnično želi in hoče. Končno protestirava, da smo Slovenci v tej slovenski deželi brez tistih pravic, katere nam zajamčuic ustava. Persekucije v deželi naj že vendar enkrat prenehajo, ker ne vidimo povoda zanje. Po nemških kronovinah se dopušča shod za shodom, in vsak jc naperjen proti slovenskemu narodu, ki se pa braniti ne sme. Kakšna pravica je to? In kako se naj tako tlačenje svobodne besede vzdržuje in opravičuje? Tudi zavračamo vsako vmešavanje nemško-nacionalne zveze v razmere dežele, ker je ta zveza pri nas brez vsake veljave ter bi se vlada le osmešila, ako bi se ozirala na denuncijacije takega parlamentarnega faktorja. Dež. predsednik je vsprejel izjavo v vednost z zagotovilom, da bo o njej poročal na pristojnem mestu; zagovarjal je stališče vlade, ki mora skrbeti za mir in red v deželi in zato ne more dopuščati javnih shodov, ker se z njimi širi razburjenje: izrazil ie nazore v deklaraciji, ki smo jih vajeni citati po nemških listih. Zastopnika slovenskih strank sta opozarjala vlado, da ni nobenega stvarnega razloga za prepoved zborovalne svobode, da so trditve narodnih nasprotnikov o majnižki deklaraciji prazne klevetve in da bi take izjave moral biti pameten avstrijski državnik najbolj vesel. 2al, da se sedanji avstrijski državniki še niso povspeii do te sodbe in še vedno mislijo, da je Avstrija nemška država. Obtožba ministrstva. Dunaj, 10. julija. ■ V današnji konferenci načelnikov parlamentarnih klubov se je posrečilo j Češko - jugoslovanski opoziciji doseči, > da je bil kot druga točka prihodnje državnega zbora postavljen na \ seje dnevni red češki predlog o obtožbi ministrstva Seidlerjevega. Seja je bila zelo dolga. Predsednik poslanske zbornice dr. Gross je predložil konferenci načelnikov klubov dnevni red, kakor ^a je želela vlada. Po tem načrtu naj bi bila 1. točka dnevnega reda prvo branje proračunskega provizorija skupaj z debato o nujnih interpelacijah, 2. točka dnevnega reda naj bi bila predloga o vojnih kreditih, 3. točka pa oredlo^e, ki so jih odseki že predelali ali jih imajo sedaj v delu. Nasproti tem željam vlade se je končala konferenca načelnikov strank z rezultatom, da so bile postavljene na dnevni red prve seje poslanske zbornice te - le točke: 1. točka. Prvo branje proračunskega provizorija in nujne interpelacije, izvzem-ši one, ki se tičejo italijanske f r o nt e in s p 1 o h v o j a Š k i h zadev: 2. točka. Češki predlog glede obtožbe Seidlerj eve-g a ministrstva, oziroma nekaterih članov njegovega ministrstva: 3. točka se bo šele določila na prihodnji konferenci načelnikov klubov, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 15. julija. Današnja konferenca načelnikov klubov je imela torej za vlado zelo ne-razveseliiv izid in se je morala odgoditi do ponedeljka. Na konferenci je večkrat povzel besedo načelnik Češkega svaza Start e k. ki je srovoril tudi v imenu odsotnega načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Poslanec Stanek je kritiziral postopanje predsednika poslanske zbornice, ki se ni z vso energijo zavzemal za sklicanje parlamenta, tako da pada zasedanje parlamenta v pozni poletni čas in bo trajalo vsled tega le LISTEK. ' mM HStai lin fim Ml (: 8. julija 181S v Banjaluki. + 20. maja 1857 na Dunaju.) Zvesti prijatelji in tolažniki so bili bosenski frančiškani svojemu narodu \ es čas, kar je Bosna bila pod turškim gospodarstvom. Le čitaj stare bosenske zgodbe! Povsod najdeš marno roko teh \ rlih mož. Njih samostalno in nacionalno miš-] enje še kažejo dandanes v naši jugoslovanski politiki. Proti nadškofu Stad-lerjn stoje na strani jugoslovanske misli. Eden izmed najvrednejših bosenskih fi ančiŠkanov naše preteklosti je Ivan i ranjo J u k i c, prijatelj znanega pes-r ika fra Grge Martića. Naj se ga ob sto-Ltnici njegovega rojstva in v teh letih velikega jugoslovanskega trpljenja in vstajenja spominjamo tudi mi — njega, ki je za svoje delo ječal v turških eari-Krajskih ječah- Jukič se je narodil 8. jnfija 1818 v Kanjaluki. S 16. letom je stopil v fran-t iškanski samostan v Fojnici, kjer si je i lidobil prvo srednješolsko znanje; na- to pa je prišel študirat v Zagreb, baš v dobi, ko je Lj. Gaj razvil ilirsko (jugoslovansko) zastavo. Pridružil se je kolu naših preporoditeljev ter pisal v Gajevo »Danico« in »Srbski narodni list«. Pozneje je izdal sam več knjig. n. pr. »Zemljepis i poviestnico Bosne« (Zagreb, 1851). Izdajal je tudi časopis »Bosanski prijatelj« (1850, 1851). Marljivo je nabiral stare rokopise in se zanimal za narodne pesmi. Bosenski frančiškani, rojeni v Bosni sami, so poznali dušo svojih turških političnih gospodov ter znali spretno z njimi občevati. V petdesetih letih ie bil v Bosni gospodar Omer-paša. poturčen Hrvat. Z njim je Jukić imel mnogo opraviti, a končno ga je lokavi poturčenec ipak prevaril ter ga kot veleizdajnika vrgel v ječo. »Šest mesecev je Jukič v Banjaluki in Sarajevu ob suhem kruhu in mrzli vodici pogrešal največje blaginje, človeške svobode.« Omer paša ga )e na to iz Bosne poslal v Carigrad, vendar se je posrečilo JukkSa rešiti. Usmilil se ga je škof Strossmajer ter mti dal gostoljubno zavetišče. Radi zdravja je odšel na Dunaj, a tu v frančiškanskem samostanu sv. Jeromina umrl 20. maja 1857. Svojo literarno zapuščino ie ftred smrtjo izročil vodstvu samostana. Še pred njegovo smrtjo je o njem v Bleiweisovih »Novicah * (4. aprila 1857) pisal K. Z. (Kočevar Zavčanin). češ, sigurno bo čitatelje zanimalo citati nekoliko iz življenja in delavnosti tega mu-čonca krščanstva in rodoljubja, ter fe izpodbujal slovenske svečenike, nai bi po zgledu Jukićevem nabirali narodne pesmi, zapisovali običaje in druge »žive starine«. Jukieevo smrt je »Novicam« (27. maja) naznanil »P. F. S—n« ter poročal o njegovih zadnjih dneh. »Bodi junaku v življenju in smrti zemljica lahka!« Spomnil se je mrtvega Jukiča s pesmijo tudi slovenski pesnik Fr. Cegnar (v »Novicah« 1. avgusta 1S57)1). Ta pesem se začenja tako-le: »Ne vem, če bode sveti križ na Tvojem grobu stal, M nosil ga do zadnjega si dneva potrpljivo, azuanoval z gorečim srcom ga, z besedo živo in nisi se verig, temotnih ječ se nisi bal...« Ne vem. pravi Cegnar, če se bo po letih vedelo za hladni grob meniha, rodoljuba, mučenika, a to vem, da kali seme. ki ga je on zasejal, in da bomo brusili srpe, ko pride žetev ... _ Dr. Fr. L *) V izdanju Cegnarjevih »Pesmi« 1860 le ena (zadnja) kitica več. malo časa. Poslanec S t a n e k je zahteval, da se postavi kot prva točka na dnevni red zbornice predlog Češkega svaza in Jugoslovanskega kluba o obtožbi Seidlerjevega ministrstva. Njegovo zahtevo so podpirali tudi češki napredni poslanec dr. S t r a n s k y ter poslanca Habermann in T u s a r. Italijanski poslance C one i jc bil tudi za ta predlos: ter je označil za nujno potrebo, da sc najprej razmotriva vprašanje, ali vtakne zbornica v žep usta-volomstvo sedanje vlade ali ne. Od te rešitve so odvisna vsa druga vprašanja, zlasti vprašanje, katera vlada naj pred tem parlamentom zastopa proračun. jclnik Poljskega kluba dr. Ter-t i 1 je izjavil v imenu kluba, da bo meritorni nastop Poljskega kluba pri glasovanju odvisen od zaupanja Poljakov napram oni vladi, ki bo v trenotku glasovanja o proračunskem provizoriju na krmilu. Zanimivo je, da se je udeležil današnje konference načelnikov klubov tudi ministrski predsednik dr. vitez S e i d 1 e r, toda samo za prav kratek čas in da je izpregovoril samo v vojaških zadevah, dečim se politične diskusije ni udeleži!. Dtmai. 10. julija. O poteku konference načelnikov strank poročajo še, da je nredsednik zbornice dr. Gross opozarjal zbornico, da se nahaja v stanju ex lex. Izvenustavno stanje traja že deset dni. Zato je predvsem treba rešiti vprašanje proračunskega provizorija. Pridružil se mu je poslanec dr. \Valdner, ki je opozarjal, da morajo vsi agrarci ..ena dela smatrati za mnogo važnejša, kakor zsisedanie državnega zbora, če bi se to zavleklo. Zato je govoril za predloge predsednika zbornice, kakor smo jih prenesli v prvi brzojavki. Tudi poslance S tanek je priznaval, da na dolgo zasedanje parlamenta ni misliti, zato tega zasedanja ne gre preobremeniti. Najvažnejše pa jc vsekakor odgovornost glede kurza vlade. Ta kurz z zasledovanjem češkega in jugoslovanskega časopisja mora enkrat za vselej prenehati. Zato zahteva obtožbo ministrstva kot prvo točko dnevnega reda zasedanja parlamenta. Poslanec dr. Stranski je izreke! prepričanje, da je vlada potisnila parlament v ozadje, da izvrši prelom ustave. Debata o obtožbi ministrstva, ki se bo morala vršiti v parlamentu, po njegovem mnenju ne bo trajala delj kakor dva dneva. Cc je mogel nr o raj unski provizorij čakati do 16. julija, bo mogel čakati tudi še do 18. julija. Socijalni demokrat poslanec Seitz je pač pritrdil predlogu o obtožbi ministrstva, zahteval pa je, da se razpravlja o te" zadevi še le v drugi točki. Poslanec Daszinskv, poljski socijalist, se je izrekel za načrt predsednika dr. Grossa. zahteval pa je, da naj se o vo-[aških zadevah samostojno obravnava. Nemški radikalec poslanec Wolf se je seveda popolnoma pridružil predsednikovim predlogom. Izid posvetovanj prve konference načelnikov strank je bil ta. da je bHa obtožba ministrstva postavljena kot druga točka na dnevni red zasedanja zbornice Dana!, 10. julija. Na konferenci načelnikov strank je sporočil predsednik dr. Gross. da je v zadnjem času več slučajev, da naj bi bila vojaška sodišča zaslišala poslance. Poslanec dr. Funk je bil poklican zaradi neke interpelacije, ki je obravnavala rezervat, povelje praškega staciiskcga poveljništva, da bi povedal, k Jo mu je dal to povelje na razpolago. Dr. Funk ni hotel priti pred sodišče in predsednik se je takoj obrnil do domobranskega ministra s pismom, v katerem je opozarjal, da to postopanje ne odgovarja S 16. drž. osnovnega zakona o imuniteti poslancev. Poslanec Zahajkiewicz je bil vložil interpelacijo zaradi gotovih dogodkov v Galiciji, pri čemur se je dolžila neka skupina raznih grozodeistev. Divizijsko sodišče je zaprosilo predsedstvo za naslov poslanca dr. Zahajkie\vieza. da ga more zaslišati kot pričo. Predsednik se je zopet pritožil na domobranskega ministra. Domobranski minister mu je na to sporočil, da povabila poslancev pred kako sodišče nikakor ne more smatrati za kršenje ustave, kateremu naziraaju pa se predsednik zbornice ne more pridružiti. Ministrski predsednik dr. v. Seidler je izjavil, da smatra za nemogoče, da bi sc kak poslanec prisilno privedel pred sodišče. Obljubil je, da bo tozadevno posredoval pri vojaških oblastni. Dunaj. 10. julija. Danes popoldne ob 5. po konferenci načelnikov klubov so se nemško - poljska posvetovanja nadaljevala. Posvetovanj so se udeležili nemški naciionalci, Poljaki in nemški krščanski socijalci. Dunaj, 10. julija. Pod predsedstvom poslanca dr. Tertila so se danes nadaljevali nemško-poljski razgovori. Konferenca je trajala tri in pol ure. Vršil se jc zaupen razgovor o težkočah položaja. Opažalo se je, da so se vsi udeležniki trudili najti skupno pot, da premagajo ovire. Do kake rešitve ni prišlo. Konference se bodo v kratkem nadaljevale. Gospodarski nazor IDS. Komaj en teden je pretekel, odkar je ustanovljena JDS., a že danes se lahko reče, da je globoko v narodu vkore-ninjena. Široke plasti so se oprijele njenih idej ter prijaviie vstop. Ni čuda, kajti še nobena stranka na Slovenskem ni stopila s tako velikimi idejami pred narod, kakor ravno JDS. Na prvo mesto svojega gospodarskega programa si je napisala nacijonaliziranje premoženja. Kaj razumemo pod to besedo? Velika ideja o samoodločbi narodov zahteva, da si mora vsak narod sam določiti državo, v kateri naj živi, in da mora biti politično popolnoma neodvisen. Politična neodvisnost pa se more le tedaj praktično izvesti, ako je tudi glavno premoženje, ki se nahaja na ozemlja naroda, last njegovih članov. Vzemimo si n. pr. Madžare m Slovake. Kaj bi pomagala Slovakom samostojna država, ako bi ostali Madžari lastniki vseh industrijskih podjetij, veletrgovine ter velikega dela polja, travnikov ter posebno gozdov? Politična samostojnost bi bila le na papirju. Samoodločba narodov nujno zahteva, da preidejo tudi gospodarska sredstva, ki se nahajajo na ozemlju naroda, v njegove roke. Nikakor pa ne to pomeni, da se mora premoženje, kakor posestva, podjetja rtd., podržaviti, ampak da mora narod stremeti za tem, da postanejo ta posestva, podjetja n a -rodna. Ideja o nacionaliziranju premoženja je mogočna, njene posledice za slovensko gospodarstvo velikanske važnosti. Vzemimo si n. pr. železnice. Do sedaj je prispel Slovenec, ako je bil priden, poslušen ter politično zanesljiv, navadno do postajenačelnika- Za večje postaje je prišel le redkokrat v poštev. Mi pa zahtevamo, da ne dosežejo Slovenci samo postajenačelništvo, ampak tudi višja mesta„ ravnateljstvo ter tehnično in trgovsko vodstvo. Naše zahteve gredo še dalje, da bode namreč železniško omrežje, ki je na naš"em ozemlju, naša last ter njega uslužbenci Slovenci. Od zadnjega dninarja pa do nrvega ravnatelja morajo biti Slovenci. Le tam. kjer zahtevajo trgovske potrebe, se sme pritegniti trgovski kapital in tudi tuji uradniki. To načelo o osamosvojitvi velja za zemljo, to je polje, travnike, gozde ter za podjetja. Na ta način bo dana vsakomur tudi. otrokom zadnjega dninarja prilika, da se pribori z marljivostjo in bistroumnostjo do najvišjih mest. Dosedanja politična in gospodarska zavisnost nam je postavila mejo ter nam zabranila pot do višjih stopenj. To razumeva J. D. S. pod nacionaliziranjem premoženja, le pod to zastavo je mogoča materijalna osamosvojitev našega naroda. Druga važna programatična točka je izločitev strankarsko političnih borb iz gospodarskih vprašanj. Gospodarska podjetja naj stoje, kolikor zadevajo interese naroda, izven strankarsko - političnih borb. Zlasti velja to načelo za z a-družništvo, kjer naj bi se s sporazumom strank izločila vsaka strankarska politika. V zemljedelstvu, industriji in obrti naj ne odločujejo strankarski interesi, ampak treba je v prvi vrsti gledati na to, da se produkcija in z njo blagostanje naroda čim bolj dvigne. J. D. S. zahteva, da se notranji ustroj gospodarstva depolitizira Ta ideja je logična posledica samoodločbe narodov, ki pravi, da ne sme noben narod drugega gospodarsko izkoriščati. Kar velja za razmerje med dvema narodoma, tega se morajo tembolj držati stranke istega naroda, Ko se uresniči ideja o samoodločbi narodov, zdi se mi, da bo morala človeštva napravila velik korak naprej. Kajti narodi se bodo morali odreči pravici Iz-koriščevati drma; iiKlix;Jc J<* ^ Stran 2. .SLOVENSKI dne 11. julija ItMo. 165. štev. roko s to visoko moralo, se bo popte-menitik) tndi notranje politično življenje. J. D. S. je zgradila na temelju te visoke morale svoj program, ki zahteva, da se vzdrži gospodarskih Činov, ki bi škodovali celoti. Do sedaj je pogosto veljalo načelo, da je stranki dovoljeno vse, kar ji more koristiti ne glede na to, ali se s tem narod oškoduje, J. D. S. zapušča ta princip ter r>ozivlja tudi druge stranke, da se mu pridružijo. Vzemimo praktičen slučaj. Do sedaj so se naše zadružne centrale pobijale tudi na ta način, da je ustanovila vsaka v eni in isti vasi po eno zadrugo. Veščaki so že zdavna spoznali, da se na ta način zapravljajo Človeške in gospodarske moči ter so tudi mnenja, da bi se zadružništvu ter s tem kmetijstvu jako pripomoglo, ako bi .se združile vse slovenske zadružne zveze v eno centralo. Mnenje veščakov je za našo stranko merodaj-iio, zato si želi tako centralo. Takih slučajev pozna gospodarsko življenje nešteto. J. D. S. se hoče podvreči mnenju strokovnjakov, kajti prepričana je, da le na ta način je mogoče znatno in trajno povečati produkcijo naše zemlje. Hočemo, da bo zemlja rodila našemu narodu in njeg# otrokom več sadov kakor dosedaj, da bo naše ljudstvo, tudi najrevnejši sloji, dobro preskrbljeno z vsem potrebnim. Ta veliki ideal ima stranka pred očmi; zdi se ji, da je vredno prinesti žrtev na oltar blagostanja celega naroda. Odpoveduje se pravici vplivati na kako gospodarsko vprašanje tako da bi škodovalo celoti. Zahteva pa, da ji sledijo tudi druge stranke na tej poti, ker drugače bi bil cilj nedosegljiv. Na ta način se bo | gospodarstvo depolitiziralo; v gospo- | darskih stvareh bodo odločevali strokovnjaki. Taka načela morajo z nepremagljivo silo vsakogar pridobiti zase. Saj mora vedeti, da bodo on in njegovi otroci najbolje vspevali. Naša zemlja nudi vsem slojem, ki si hočejo pošteno služiti kruh. dovolj zaslužka. Treba je samo, da zasledujemo darove naše zemlje po strokovnih predpisih ter da nam ne zastavijo poti notranje politični prepiri. Pod tem praporom plove J. D. S. Ruska usanfia. (V >Ceški Straži c Adolf Cemf). Ruska revolucija, ki je zrušila ca-rizem, je presenetila ves svet s svojo naglo in skoro nekrvavo zmago. Že to je bilo svetu zagonetno in zagoneten mu je ostal tudi daljši razvoj ruskih stvari: v njega obratu k boljševištvu so se slutili tuji prsti. Notranje vzroke obrata pa ie malokdo iskal. Večina opa- ( zovalcev ie obračala oči na osebe: Ke-renskij in Kornilov, Trockij z Leninom, vsi so bili nejasni in zagonetni, ravnotako kakor razvoj dogodkov samih . . . Končno vidi svet vrsto >sa-mostaJnihc držav na ozemlju evropske Rusije, v katerih ima Nemčija poslušne vlade (Ukrajina, Poljska, Finska, celo Velika Rusija), ali pa vsaj stranke, ki nai vstvariio take vlade (litavska >taryba<, nemško plemstvo v Kur-landiji). a raz ven tega povsod (razen boljševiške Rusije) tudi svojo okupacijo ki na jugu stalno še napreduje v smeri na vzhod. Roko v roki z okupacijo je šlo odstrani e vani e lastne vojske >samostalnih« držav (Rusije in Ukrajine) ali onemogočevanje, ustvariti tako vojsko (Poljska). Vnanji vzrok razvrata Rusije, ki smo ga prej le slutili, ie s tem postal jasen vsemu svetu, le še ne ukrajinskim voditeljem, ki so nemško okupacijo priklicali in potem po svojem het-manu Skoropadskem celo dali oklic >k velikemu in.močnemu narodu nemške-mu<, naj jim velikodušno pomaga proti >tujcem<, proti ruskim boljševikom. Oim bolj ie bil jasen vnanii vzrok ruskega padca, tem bolj smo začeli iskati še notranjih vzrokov. Bilo je slišati glasove, češ. rešitev Rusije, nezrele za republiko, bi bila v carizmu. Kdor pa ve, da ie del bivše carske rodbine bil prepeljan na Nemško, da je bil na celo nemških čet, prodirajočih iz Ukrajine na vzhod, postavljen knez hessenski, brat ruske carice, da ie Skoropadski. eden izmed bivših ruskih reakcionar-cev, iie bo tako sodil. Tistim, ki vse to vodijo, sigurno ni za ohranitev Rusijo. V Rušili sami razen naj reakcionara ej-ših ljudi nikdo ne misli na obnovo ca-rizma. Temeljni vzrok ruskega padca ne teži v odstranjenju carizma, ampak v carizmu samem, v brezdušnem carskem absolutizmu. >Samodržavje<, ki je držalo ljudstvo v največji temoti in preganjalo vsako svobodnejše šibanje inteligence, ie rodilo vzroke, ki po padcu carizma niso dovolili, ustvariti nov red, ampak so prinesli pravo revolucijo boljše vikov. Prof. Masarvk ie nedavno umrlemu socialistu Plechanovu iasno rekel: >Največja napaka carizma ie bila, da Rusije ni naučil delati. Zato so se ruski revolucionarji navadili na postopanje, ki le ruši. Zaprli so se v svoj krog in izgubili svet izpred oči. Ni odpor proti carizmu jim ni dovoljeval, študirati državno upravo, odtod njih blodnje brez delovanja, njih spori mesto dela« Pisatelj Gorkij je imenoval boljševike >dogmatike, ki se ne brigajo za bodočnost naroda, narod iim ie le materijal za njih poizkuse«. >Je drzna laž«, pravi Gorkij, >da bi bili vsi kadeti eksy ponenti buržoazije in veleposestva, ki ga treba uničiti. To ie laž pustolovcev in dogmatikov. Ce bi pripadnost k temu ali onemu stanu odločevala o nazorih človeka bi moral sibirski plemič Uljanov-Ljenin stati v vrstah ruskih agrarcev, a Trockij hi spadal med trgovske agente . . .« Ruski socijalizem je imel za temelj smisel republike, kjer naj bi formalno in zares in neomejeno vladale ljudske mase; v istini pa se ie pokazala kot vlada samo enega sloga namreč ljudi, telesno delujočih, vsi ostali sloji so se smatrali ali za družabno škodljive ali vsaj nekoristne. Trpka izkustva so se-jdai pofrasala, da ie ta ideja, ki ni objela vsega naroda, kateri naj bi se sam vladal, v svoji osnovi izgršena. K tej reviziji svojih misli prihaja sedaj ona ruska inteligencija ki je prej zastopala socializem enega stanu. Ruske oči se odpirajo in spoznavajo in to je začetek obrata k boljšemu. Začeti se mora pozitivno delo na temelin izkustev, drago plačanih. Nemško napredovanje v Rusiji ni le prevrglo ruske države, ampak tudi ruske simpatije do Nemcev, obratno pa ie sigurno pripomoglo k poglobitvi slovanskega umeva-nja v ruski intelegenci. In zunanji del ruske uganke? A^: ostane Rusija tako raztrgana? Da bi Nemčija trajno obdržala zasedene ruske zemlje, na to pač niti sama ne misli, ker bi ji to fizično bilo nemogoče. Tudi si take razkosanosti ruskih zemelj ni mogoče misliti : gospodaski interesi jih pritegnejo zopet skupaj; nemški pri je v Rusih zbudil zavest in nagnenie, da se poedini deli Rusije zopet združijo. Svobodni neruski narodi ne bodo vedeli, zakaj bi se branili federacije z Rusijo, h kateri jih bodo vlekli gospodarski interesi. A treba bo dela, dela . . . Ruski absolutizem je strašil še L 1848. najboljše slovanske može izven Rusije, da so puščali Rusijo iz svojih računov ter ie na pr. Ceh Palaekv svoje češko-slovansko stališče naravnost stavil v nasprotje z Rusijo. Dandanes ruskega absolutizma ni več. Italijanska ofenziva. NASE URADNO POROČILO. Dunaj. 10. julija. (Kor. urad.) V dolini Brente So naše varstvene čete zavrnile italijanski sunek. Pod pritiskom močnih sovražnih sil smo umaknili svojo albansko Južno fron. to preko črte Berat-Fieri. Bojni stik je bil bd včeraj zjutraj le zelo rahel. — Šei generalnega štaba. Mesto B e r a t leži v srednjem delu južne Albanije ob rečici Osum, vas F i e r i pa zapadno od Berata blizu obale Jadranskega morja. Naša fronta poteka torej kakih 30 km severno od Valone od izliva reke Semeni v Jadransko morje proti vzhodu čez Berat in ob dolini gorenjema Devolija nekako do južnega brega Mališkega jezera (ki leži južno od Ohridskega jezera). Konec i t a 1 i i a n s k e ofenzive ob Pi a vi? Iz Ženeve. Vojaški kritik v »Tempsu« izvaja, da Italijani no mislijo na nikako načrtno ofenzivo preko Piave, ker vedo, da ima avstro - ogrska armada zadosti rezerv in more odbiti take sistematične ofenzivne akcije sovražnika, ali ne le to, marveč je avstro - ogrska armada tako močna, da more sama začeti napadati na gorski fronti. Italijani se bodo torej najbrže ob Piavi utrdili in bodo skušali z angleško-francosko pomočjo potisniti sovražnika proti severu v Trentinu, na asiaški visoki planoti in med Brento in Piavo. Francoski vojaški kritiki ugotavljajo, da avstro - ogrska armada ni nastopila v ofenzivi proti Italiji z vsemi svojimi silami, zato bi bilo nespametno misliti, da je italijanska fronta stalno izločena iz kombinacij osrednjih držav. Italijansko - francoska ofenziva v Albaniji. Iz vojaškega raz-motrivanja dne 10. julija. V Albaniji so nadaljevali Italijani in Francozi svojo ofenzivo z močnim pritiskom. Sunku nadmoćnih sovražnih sil smo se izognili in zasedli zaledno črto severno Fieri - Berata. Italijani so s sprednjimi četami prekoračili spodnji Semeni in slede nam, obotavljajoč se. Poročil o položaju v gorenjem Devoliju, kjer napadajo Francozi, danes ni. Vendar pa naša situacija na makedonskih jezerih in na prostoru pri Bitolju najbrže še ni prizadeta po italijansko - francoski ofenzivi. Španski glasovi o umiku ob Piavi. Madrid, 7. julija. Vse neodvisno madridsko časopisje presoja umik avstro - ogrske armade č&z Piavo za operacijo, katero je provzročila višja sila, in naglasa, da se da sklepati iz visokega števila italijanskih vjetnikov, da so bili Italijani poraženi. Celo ententi prijazni »Fl Sol« pravi: Ni bilo ne spopadov, ne zasledovanja ki bi opravičili število 45.000 avstro-ogrskih vjetnikov. Tudi ni nikakega znaka za to, da bi bila črta umika enega dela avstro - ogrske armade ogrožena. Samo hitro prodiranje Italijanov v nižino San Dona di Piave bi bilo moglo imeti take posledice. Avstro - ogrski odpor prvi bojni dan je onemogočil obkoli te v. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 9. julija. Vzdolž vse fronte navaden artiljerijski ogenj in delovanje naših patrulj. Sovražni napad na Comonu ju/no Sassa Rossa, je bil gladko zavrnjen. Albanija. Naša na levem krilu po artiljerijski pripravi pričeta akcija, katere so se udeleževali na učinkovit način monitorji angleške mornarice, je trajala dalje. S spodnje Vojuše prodirajoča infanterija je očistila po ljutem boju višine med Levani m samostanom Posani sovražnika, istočasno je konjenica med zapadniml pobočji Ma-lakastre in morjem drzno vrgla na zaledne sovražnikove zveze in podrla most čez Semeni v Metalih. Zavojevall smo kraj Fieri. V središču se nahaiajo močne pozicije Cafe Glave in Korecova, katere je sovražnik besno branil, v naši posesti. Pri To-morici smo se polastili višine Cafe Devrisa. Naša in angleška letala so podpirala boj na uspešen način. Število vjetnikov znaša nad 1300. Pripeljali smo topov, letal in strojnih pušk v še ne prešteti množini in številen plen. Makedonija Ponoči 8. julija Je poskusil sovražnik po ljutem artilierijskem ognm dva nenadna napada v zoni točke 1050; bil pa je z našim ognjem pognan v beg. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 8. julija. V dolini Skumbija smo s svojim ognjem pregnali francoski izvidni oddelek. V loku Črne je bilo obojestransko bojno delovanje v časih sil-nejše. Naše napadalne čete so vdrle pri vasi Makovo v sovražne jarke ter se vrnile z raznim plenom. Vzhodno od Dobrepolja smo pregnali sovražne napadalne čete, ki so se skušale približati našim najsprednjim postojankam. Južno od Hume zmerno obojestransko topovsko streljanje. Ob izlivu Strumc živahno artiljerijsko delovanje. Dogodki na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 10. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina prestolonaslednika Ruprehta. V pokrajini ob Kemmelu. ob Lysi In ob So m ml je v večernih urah bojno delovanje oživelo. Ponoćni izvidni sunki sovražnika. — Skupina nemškega prestolonaslednika. Francozi so nadaljevali svoje silne delne napade. Jugozapadno od Novona in južno od Aisne so Izvršili večkrat z veliko silo sunke ter se ustalili v pristavah Porte Ferme in Ferme des Loges zapadno od Antheulla ter v starih francoskih Jarkih severno od Longponta. V sosednih odsekih smo ga zavrnili z ognjem. V krajevnem uspešnem sunku zapadno od Chateau-Threrrva smo vjeli več sovražnikov. Živahno izvidno delovanje na obeh straneh Rebusa. — Skupina vojvode Albrehta. V Sundgau so pripeljale čete po sunku iz francoskih jarkov severno od Largitzna vjete. — von Lndendorff. NEMŠKO VEČERNO POROCf! O. Berolin, 10. julija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega. Pristavi Porte Ferme in Ferme des Loges ležita zapadno od vasi An-theull ob veliki cesU Montdidier - Ressons-Compiegne, kakih 10 km severozapadno od Compićgna. — Vas Longpont leži ob potoku Savieres ter ob železnici Soissons-Crepy - Pariz, blizu 10 km vzhodno od mesta Villers Cotterets. — Kraj L a r g I t z e n leži v Sundgavu, par kilometrov Južnoza-padno od mesta Altkirch. blizu točke, kjer se stikajo francoska, švicarska in nemška meja. Pred novimi boji na zapadu. Curih, 10. julija. »Secolo« poroča, da je neposredno pričakovati nemške ofenzive na zapadu. Prvi glavni sunek bo najbrže naperjen proti severnemu delu angleške fronte. Obenem pa je računati tudi z mogočnim sunkom proti Amiensu in Reimsu. Pred norimi dogodki v Rusiji. Moskva, 8. julija. (Kor. urad.) Listi poročajo: Dne 28. julija se je izkrcalo v Arhangelsku nekako 10.000 Srbov in Francozov. Poveljujoči general je izjavil, da hoče ščititi deželo in mesto pred napadom nemških vojnih vjetnikov. Stockolm, 9. julija. Iz Helsingforsa poročajo: Rusko-finska meja je bila včeraj zaprta. Moskva, 8. julija. Vlada naznanja, da je vstaja socijalnih revolucionarjev levice vdušena. Mesto ima zopet normalno lice. Aretiranih je bilo baje kakih 1000 oseb. Železniški promet je pretrgan. Moskva. 8. iuilja. (Kor. urad.) V smeri Jekaterinburg - Celjabinsk prodirajo čete sovjetov proti Čehom in Kozakom. Enako prodirajo zmagovito v smeri na Tobolsk. V ozemlju Kubana so kozaki zasedli postaje Velika Kanja-šeskaia in Tor ga Vija. Kijev. 8. julija. (Kor. urad.) Tu je bilo objavljeno to-le sporočilo ruskega ljudskega komisarijata za vojaštvo. Socijalni revolucionarji levice, ki so se izdajalsko za nar ur polastili majhnega dela mesta Moskve in brzojavnega urada, so razširili provokatorične vesti, da je bila oblast sovjetov baje s pomoTjo moskovske garnizije, ki se jim je pridružila, vržena. Sporočam s tem, da je bila vstaja provzročena od peščice blaznih zločincev že brez vsake težkoče potlačena od moskovske garnizije, ki je ostala zvesta stvari delavske in kmetiške vlade. Kolovodje so aretirani. Mir je v mestu obnovljen. — Vodja operacijskega oddelka ljudskega komisarijata za vojaštvo: Varalo v. Stockholm. 10. julija. V Petrogradu je prišlo do novih velevažnih aretacij. Aretirana sta bila bivši ministrski predsednik Kokovcev in bivši vojni miri pter Vrhovskij. V petrogradskih političnih krogih z napetostjo # pričakujejo razvoj spora med Rusijo in Anglijo. Ententni poslaniki imajo neprestano konference. Angleški poslanik se bo baje v par dneh preselil v Arhango1 Vlada sovjetov je prepovedala vsa potovanja na murmansko obal. Oficijalno glasilo sovjetov piše o rusko - angleškem sporu: Angleži nastopajo na našem ozemliu. kakor bi biH tu doma. > brigajo se za protest ruskih oblasti ter delajo neprestano v taki smeri, da ni mogoče biti v dvomu o njih namenih. Zato se ni čuditi, da se je razmerje ta; ko poostrilo, da se pripravljajo delavci in kmetje v Rusiji pregnati nasilnike iz svojega ozemlja. Berolin, 10. julija. Listi poročalo iz Moskve: Med osebami, ki lih hočejo ljudski komisarji za vsako ceno dobiti v svojo oblast Je tudi bivši trgovinski minister Sternoh. ki ima mnogo pristašev v stranki socijalnih revolucionarjev, celo več kakor Kerjenskii. Glasom nekaterih poročil se Je postavil Črnov na čelo številnih dobro oboroženih kmetijskih čet ter koraka proti Moskvi, da iz neposredne bližine zasleduje dogodke v glavnem mestu. Sternoh si je baje za slučaj napada na boljševike zagotovil pomoč donskih kozakov. Berolin, 10. Julija. »Vossische Zeitg.« poroča, da se Je dne 2. julija vršila pri ko-misarijatu za trgovino in industrijo v Moskvi seja, ki se je Davila z vpraašnjem odškodnine vojne škode, ki jo Je Nemčija trpela v tej vojni s strani RnsIJe. Skupni znesek javnopravnih in privatnopravnih zahtev Nemčije znaša po sestavi komisije 7 milijard rabljev, pri čemer obstoja Nemčija, ki zelo potrebuje ruskih rabljev, na tem, da se ta njena zahteva v najkrajšem času Izpolni. Nemški mir brez odškodnin bo stal torej Rusijo najmanj 35 milijard kron. Ženeva, 10. julija. Ie Toki j a poročajo 7. t. m.: Japonsko brodovje S linijskih ladij in 8 križark ie odplulo v Vladivoatok. Berolin. 10. julija. Od umora grofa Mirbacha sem se nočejo poleči vesti, da namerava Nemčija poseči v ruske zadeve. O tem vsaj aa enkrat ni govora. Ker pa prinašalo nekateri listi podrobnosti ter razširjajo govorice, da ie Trockij sam izjavil, da bi bilo želeti, da Nemčija nastopi, so se potrudili nemški merodaini krogi izjaviti, da so vse te vesti prišle samo s prozornim namenom iz ententnih krogov. Po umoru grofa Mirbacha Nemčija ruski vladi ni ponudila vojaške pomoM. Ce ie Trockij kal oodobnega izjavil, je hoif samo opozoriti rusko javnost, da M podpiranje entente in naraščanje en-tentne propagande v Rusiji imelo za posledico intervencijo Nemčije. Tudi so vojaške operacije entente v Rusiji za enkrat tako malenkostne, da ni vzroka za vznemirjanje. Moskva. 10. iuliia. (Kor. urad.) V ponedeljek popoldne so se vršili v hiši nemškega diplomatičnega zastopstva v Moskvi interni žalobni obredi ob krsti poslanika grofa Mirbacha. Zvečer je bilo njegovo truplo prepeljano na Aleksandrovi kolodvor, od koder ga spravijo v Nemčijo. Na kolodvor je prišel komisar za zunanje zadeve čičerin, da še enkrat izrazi sočustvovanje ruske federativne republike ob smrti moža, ki je umrl za stvar miru. Berolin. 10. iuliia. Truplo v Moskvi umorjenega nemškega poslanika grofa Mirbacha je dospelo danes zvečer v Berlin. Kerjenskii in Izvolskij. Ženeva, 10. junija. Med svojo navzočnostjo v Parizu se ie KerienflkH izogibal sestati se z bivšim veleposlanikom Izvolskim, kateremu pripisuje Kerjenskii namen obnoviti s pomočjo generala Gurkova carizem. Pariški vodilni krogi kliub temu nadaljujejo svoje prizadevanje zbližati Kerjenskega ;n izvolskega, da podpišeta oba klic ruskih državnikov po pomoči do entente. Po§itišft@ vesti. = Občinski odbor v Hotiču, zbran v seji dne 7. julija 1918, jemlje okrožnice deželnega odbora z dne 21. junija 1918 št 7078, 3. julija 1918 št. 7079 ter 3. julija 1918 št. 7080 na znanje ter izjavlja, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja 1917 s povdarkom pod habsburško - lo-renško dinastijo ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. = Govorice. Dasiravno ni popolnoma po našem okusu, hočemo vendar navesti, kaj piše zadnja »Information« o vesteh, ki so se razširjale v naši cesarski dvojici. »Die Information c piše: Dr. v. Seidler je jovijalen človek. Razgrnil je veliko plahto, vladni komunike nad razgovor, ki ki ga je imel z nem-ško-nacijonalnimi poslanci o »govoricah«. Mnogo vzroka imamo domnevati, da poročilo o tem komunikeju ni bilo popolno in da jc potrebno dopolnila. Ministrskemu predsedniku in notranjemu mi-nistu ne bo neznano, kaj se je dogodilo na zborovanjih v Velikovcu. Št. lUu, Mariboru in v Gradcu, in v kaki zvezi je bilo to z »govoricami«. Morda so se ti dogodki v razgovoru tudi omenili. Morda je vladni šef vprašal svoje ljudi, kako to, da se take stvari dogajajo v njih volilnih okrožjih. Morda si je napravil svojo sodbo o hinavskem ogorčenju nemško - nacijonalnih Gracchov. Morda je mislil celo glasno. In mogoče je bil mnenja, da ljudje, ki nastopajo tako, kakor ta njegov obisk, ki neupravičeno kritizirajo najsvetejše v monarhič-ni državi na svojih zborovanjih, nimajo pravice dolžiti druge, da škodujejo državi. = Nemški »Volkstag« v Brucku na Muri. V nedeljo se je vršil nemški »Volkstag« v Brucku. Tudi tam so mislili, da morajo na vsak način zarohneti proti Jugoslovanom, kajti večkrat jih je spreletavala mrzlica ob misli, da se utegne vendarle ustanoviti Jugoslavija, katere se boje povsem neopravičeno, kakor da bi jim Jugoslavija pisala smrt, dočim jim piše dobro zaledno življenje in temu zalednemu življenju in njega udejstvovanju primerno udeležbo morja. Veliko je bilo nemško bobnanje za ta shod, češ, tudi tu gor sega jugoslovanska nevarnost, kateri se treba postaviti po robu. AH po velikem bobna-jočem ognju jc priju risala v Bruck le neznatna nemška »infanterija«. Komaj tisoč ljudi je bilo. Okrog odra na glavnem trgu je bilo poleg privabi j enih kmetov nekaj inteligence, največ jih je bilo inteligentov iz G r a d-c a, malo meščanov iz Brucka, toliko več pa Mravlakarjev in sličnih. »Volkstag« je otvoril Jobann Peng von Auheim (bogataš iz ThorlaV ki je govoril nekaj, da je nemško ljudstvo v nevarnosti, po-zdravni nagovor je imel župan Knot-t i n g e r, na kar je začel govoriti hruški prost dr. S c h e 11 a u f. Iz poročila, ki smo je dobili o shodu, sledi, da je izborno govoril in ni niti najmanje bil njegov govor šovinističen, odrezal se je bolj »po domače . udrihal je po Židih in framazonih, omeni! pa nt niti z besedico Slovanov kot sovražnikov nem-štva. Poročilo v »Tagespošti« pa pravi, da je govoril prelat o notranjih sovražnikih nemškega naroda, da ruvanje notranjih državnih sovražnikov ogroža nemštvo v njegovem svojstvu in gospodarski blagor. Proti tej nevarnosti treba nastopati jednotno. Vsled prizanesljivosti vlade se je razvila velika pohlepnost drugih narodnosti itd. Naše poročilo pravi nadalje, da je pa dr. M r a v 1 a g tem bolj udrihal po nas, zlasti po dr. Korošcu. »Tages-pošta« poroča, da je bruhal jezo in srd na jugoslovansko gibanje, osobito, ker so zahteve Slovencev vedno večie. In dr. KoroSec je hotel Preprečiti celo »Volkstag« v Brucku! (Živahni »Fuj«-klici.) Agitacija za jugoslovansko deklaracijo sega daleč preko Spodnje Štajerske, dr. Mravlag pravi, da so v Weizu in drugodi celo Iskali podpisov za deklaracijo in jih tudt nabrali. Baje se ustanove v Milrzzu-schlagu, Kapfenbergu in Do- na w i t z u dvojezične Šole in žuga celo nevarnost, da se tudi okrajni zastooi na Gor. štajerskem iztrgajo iz nemških rok. (Glede šol v Miirzzuschla-gu itd. bi bilo le prav in človeško, za kar bi se moral zlasti zavzeti vsak k u 1-turonosec da se da otrokom slovenskih delavcev slovenska šola. Skrajno barbarska Je nemška zahteva, da naj slovenski delavec poleg svojih fizičnih in duševnih sil vrže nemškemu kapitalu v žrelo Še svoie otroke. Glede okrajnih zastooov pa je bil dr. Mravlagov strah tako smešen, da ga niti gorenještajerski kmetje niso smatrali resnim.) Resolucijo, polno vsenemškega duha. ki zahteva zvezo z Nemčijo, privilegije za Nemce v Avstriji in prosto pot do Adri-j e. je prečital mladi nemški hujskač asistent južne železnice v Brucku Grailer. ki je sploh duša nemškega življa v Brucku. Shod je trajal od 3. do 6. popoldne. Končal sc ;"e z »\Vacht am Rhein«. Strašno je bilo to petje, »herz-zerreissend, ohrbethorend«. Ulice so bile okrašene z zastavami. »Tagespo-šta« s ponosom poudarja, da so prevladovale zastave v barvah nemške države. Bruck pa je vendar še na avstrijskih tleh in veleizdajalcev ni v njem. == Kaj vidijo Nemzl v Avstriji, značilno za našo državo je, kar se je govorilo v nemški gosposki zbornici o razmerah v Avstriji, katero so razni govorniki postavili svojim tovarišem kot svarilen vzgled. Tako je izvajal grof Stol-berg: Kam pridemo s pomanjkljivim gospodarstvom, nam dokazujejo razmere v Avstriji. Sam sem videl v Avstriji, da imajo bogataši tam vse. revni ljudje pa ničesar. Nobene kontrole ni, sramota je, kako ljudje tam stradajo. Zupan Koch iz Kasla je izvajal, da morajo stati v bogati Ogrski revni budje po celo noč za 30 gramov masti in še ni gotovo, da kai dobe. Magistrat ima celo dostikrat namen te reveže segnati s silo. = Solnograška pogajanja. Berolin-ske vesti pravijo, da se bo solnograška konferenca bavila tudi z odpravo carine na žito. = Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice se je zavzemal grof Pallavicini brezpogojno za žensko volilno pravico. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovarjal na interpelacijo glede gospodarske zveze z Nemčijo, ter izjavil, da so se vršila dosedaj samo predpogajanja. Nikdar se ni nameravalo uvesti polne prometne svo*-bode, marveč se bo uvedla celo varstvena carina za gotove industrijske panoge. Z ozirom na izjave nemškega podkanclerja v. Paverja je izvajal, da se bodo pogodbe sklenile za enkrat izključno Ie med Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Ce bi se priklopile še druge države, bo treba na vsak način zavarovati ograrno stališče Ogrske. Glede prehrane je izrekel pričakovanje, da bo mogoče zvišati količino moke za vsako osebo. = »Leipziger Nachrichten« v Avstriji prepovedane. Notranje ministrstvo je odtegnilo na podlagi § 26. tiskovnega zakona periodični tiskovini »Leipziger Neueste Nachrichten« poštni debit. List je popolnoma v nemško-nacijonalnem vesteh, ki so se razširjale o naši cesar-napadal celo avstrijsko cesarsko hišo. = Nemški državni kancler o političnem položaju. Iz Berolina poročajo, da se vrne danes nemški državni kancler v Berolin, da se posvetuje z glavnim odsekom državnega zbora o političnem položaju. = Hintzejeva politika. V glavnem odseku nemškega državnega zbora bo podal nemški državni kancler izjavo o bodoči politiki državnega tajnika v. Hin-tzeja. Gotovo bo naglasa!, da državni tajnik ne dela lastne politike, marveč da se mora naslanjati na državnega kanclerja. Jasno je. da bo zopet ponovi! vse fraze o pripravljenosti Nemčije skleniti vsako uro mir. = Von Kiihluiann in von Hlntze. O kandidatu za mesto državnega tajnika za zunanje zadeve v. fiintzeju, ki ga reklamirajo Vsenemci za sebe, pravijo, da strankarsko politično ni vezan na nobeno stran. Nemškodržavnozborske stranke so sklenile na predlog demokratov državnega kanclerja kot edino odgovornega povabiti pred glavni odsek ter ga še enkrat opozoriti na lansko letno spravno formulo. Ce bi moral odstopiti tudi Paver. bi bila kanclerska kriza neizogibna. Na noben način pa vlada ne misli državnega zbora že prihodnji teden odgoditi. — Kiihlmannov padec ne izpremeni kurza. Z merodajne strani poročajo, da Kiihlmannov odstop ne pomeni premem-be sistema. Brez podlage da so tudi vse govorice, da je v. Hintze vsenemec in aneksionist. Kurz politike ostane stari. Vsi berolinski vladi blizu stoječi listi z vnemo širijo to naziranje. socijalistični listi pa vztrajajo pri trditvi, da je bil Kiihlmannov padec vpriaorjen od vse-nemške strani ali od mogočnih faktorjev, ki delujejo v vsenemškem in konservativnem zmislu. Stranke levice v nemškem parlamentu so ozlovoljene, ker se je odstop Kiihlmanna in izbranjc njegovega naslednika izvršilo brez sporazuma z večino državnega zbora, da Je bil torej parlament zopet postavljen pred zaključeno dejstvo. ar= Italijanski žumallst, k| ?e razžalH nemškega cesarja, v Švici obsojen. Iz Berna poročajo, da je bil italijanski žur-nalist Perri, urednik lista »Document«, radi razžaljenja nemškega naroda in nemškega cesarja obsojen na 15 dni zapora in 200 frankov globe, nadalje ima plačati 100 frankov sodnih stroškov. ns Proces radi nrzstrelitve oklopne križarke »Benedetto Brin«. Dne 10. t. m. se je pričela pri vojaški sodniji v Rimu razprava proti vojaku Giorgiu Carpi in petim mornarjem, ki so obtoženi voK. 155. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. julija 1918. Stran 3 izdaje in sporazuma s sovražnikom, ker so 27. septembra 1915 razstrelili oklopno križarko »Benedetto Brin«. = Pcglobitev zveze s Turčijo. Iz Carigrada poroča korespondeneni urad, da je cesarsko otomanski reskript potrdil Šejka ul Iziama in velikega vezirja na njih mestih. Cesarski reskript pravi nndalje: Da bo imela vojna končen uspeh, je potrebno zbrati vse sile dežele, zagotoviti pravičnost in red, braniti navade iziama, odstraniti draginjo živil, pomilostiti politične zločince, ki so se poboljšali in odpraviti obsedno stanje zunaj operacijskega ozemlja. Glede zunanje politike pravi reskript: Ker odgovarja zvezna politika centralnih držav interesom dežele, je potrebno Še bolj utrditi vezi in prisrčne odnosaje, ki obstojajo s temi vladami. M\ iz pliontn dežel. Na zaposlovaluem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani (v poslopju II. državne gimnazije) po prebile zrelostni izpit s povoljnim uspehom nastopne gojenke: I. Za ljudske &ole s slovenskim učnim jezikom: B a lane Frančiška, Gregorič Maksimilijana, I v a n č i č Marija, J a k o p e c Pavla, Kutin Antonija, L e š t a n Stanislava, M a r u š i č Pelagija, P o d g o r-n i k Pavla. Sfiligoi Natalija, S k a r p a Margareta, U r š i e Milena, Vvzourek Zofija, Žitko Ivanka. IL Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Aichhol-7 e r Mira. B o 11 a r Ana (z odliko). F e i g e I Ljudmila, Goljevšček Marija (z odliko). Jo sin Verena, Klampfer Katarina, Lavrač Marija (z odliko). Lukovšek Justina ?z odliko), Obersnu Petra (z odlivi. Paul in Lidija, Savn i k Vida, Smerdeli Vida, T r a n n Albina. Zelesnik Pavla. Za zreli sta bili rudi proglašeni privatistinii Morič Koza (s slovenskim in nemškim učnim jezikom) ter P e r k o Lavrencija (s slovenskim učnim jezikom). Predčasni zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom sta položila tekom šolskega leta enoletna prostovoljca Miklavič Anton in Fon Josip. Kedo izmed vračajočih se iz Rušite bi vedel kai o Stanku Stolfa iz Sežane, ki Je Blažil nri 27. pp.. bil zajet 6. julija 1916 r>ri Horodonki in ie zadnii" >1 v avgustu 1917? Poročila hvaležno prejme proti povrnitvi stroškov njegov oče Ivan Štolfa. Sežana št. 17„ Primorsko. Dnevne vesti. — Občinski odbor v Starem trgu pri Ložu je soglasno imenoval knezo-škofa gospoda dr.Antona B. Jegliča vsled njegove vztrajne odločnosti,^ ne-brojnih ter neprecenljivih zaslug častnim občanom. — Kdo glasuje proti deklaraeiji? Za Lampotovo okrožnico županstvom, torej proti deklaraciiski politiki jugoslovanskega kluba, sta se zavzemala v inskem odboru v Domžalah zlasti -mika Janežič, ki hodi s Tirolci :aire streljat in župnik Bemik, ki je dobil že dva križa. Drugi odborniki se niso upali nastopiti edini mlinar Ber-loneelj je možato zastopal deklaraeij-sko stališče. — Za stotnika je povišan nad poročnik 17. no. Friderik K r e n. — Odlikovanje. Minister! jami tajnik v poljedelskem ministrstvu dr. Maks Schescharg ie odlikovan z \itežkim križem Leopoldovega reda, — Vpokojen je bil v predvčerajšnji seji občinskega sveta magistralni pisarniški ravnatelj in mnogoletni vodja magistratne registrature g. Jernej B o 11 a r. Pri tei priliki izreklo se mu je za njegovo 351etno zvesto in vestno službovanje priznanje in zahvala občinskega 6veta. — Štetje državnih uradnikov. Delajo se priprave za splošno štetje ^ državnih uradnikov v vseh kronovinah. Poleg statistične svrhe gre pri tem tudi za zboljšanje materijalnega položaja državnih uradnikov. — Ljudsko štetje po končani vojni Po končani vojni se namerava izvršiti takoj ljudsko štetje ali le v omejenem obsegu. Misli se namreč, da bo vojne konec vsaj do leta 1920., na kar bi se oL decembra 1920. izvršilo splošno ljudsko štetje v Avstro - Ogrski. — Deželno mesto Deželnega in go-spenjega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko za pridobitev, razvidnost, nameščen je in dodelitev vojaških bolniških strežnic. Poziv. Vsled naredbe c in kr. vojnega .ninistrstva dogovorno z Osrednjim vodstvom Rdečega križa na Dunaju se je ustanovil pri Deželnem in gospenjem pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani poseben oddelek za na Kranjskem bivaioče bolniške strežnice, sposobne za vojaško bolniško postrež-no službo, naj si bodo stražnice po poklicu ali le pomožne. Oddelek ima naslov: >Deželno mesto Rdečega križa z •■ nem društvu Rdečega križa za Kranjskem« v Ljubljani, ter posluje v Ljubljani Strossmaverjeva ulica št 3. Voja eke bolnice potrebujejo veliko število strežnic. Da se more kolikor mogoče hitro ustreči zahtevam in razvidu števila strežnic, ki so na Kranjskem na razpolago, poživljajo se vse strežnice, naj si bodo po poklicu ali pomožne, sploh vse. katere žele opravljati strežniško službo v vojaških bolnicah, naj naznanijo svoj natajični naslov osebno ali pismeno pri zgoraj navedenem mestu ali sploh Rdečemu križu v LJubljani. Za sprejem v službo ie treba kolikor mogoče natančno navesti: poprejšnja službena mesta, predložiti izpitna ali druga spričevala, nadalje, da se prepreči dolgotrajno poizvedovanje, spričevalo o neomadeževanem nravnem in političnem vedenju, nadalje zoravni-sko spričevalo o zdravju in telesni sposobnosti. Plača znaša dnevno poleg hrane in skupnega stanovanja za strežnice po poklicu 4 krone, za pomožne strežnice v prvib 6 mescih 2 K. po 6 mescih 3 K in po 41etni službi 4 K na dan. Nameščenje ter pridelitev v posamezne bolnice izvršuje zgoraj označeno ^Deželno mesto za voiaške bflilnifikft strežnice na Kranjskem v Ljubljani«, kjer se dobe še nadaljna pojasnila. — Iz srednješolske službe. Za prave gimnazijske učitelje so imenovani: provizorični gimn. učitelj v Kranju Fran S t o p a r in tamošnji suplent Peter P r o s e n , nadalje provizorični gimnazijski učitelji na drugi gimnaziji v Ljubljani dr. Gvidon Saj o vic in Fran P a v 1 i č. — Ljudsko šolska vest Za pomožno učiteljico v Dragi je nameščena učiteljica Helena K e n d a. — Stavka v Idriji. Danes zjutraj so se rudarji v Idriji vrnili na delo. Stavka je torej končana, toda le provizorič-no. Delavci namreč vztrajajo neomajno pri svojih zahtevah izrečenih v resoluciji. Delavcem je bilo obljubljeno, da dospe v Idrijo tekom 8 dni en vagon moke in 5000 kg masti. Glede poglavitne točke delavskih zahtev, t. i. glede zvišanja plač, se nadaljujejo pogajanja v Idriji in na Dunaju. Sinoči je dospel z Dunaja odposlanec ministrstva da se pogaja z rudarji. Delavci so nastopali vseskoz premišljeno ter se mir in r ves čas stavke kljub izzivaniu z voja štvom ni kalil. — Nestrpnost. Kakor je znano, so na zadnjem ustanovnem zborovanju JDS. nosili udeleženci narodne znake. Tako znake ie imelo tudi nekaj mladih uslužbencev Tonniesove tovarne v Ljubljani. Te uslužbence je zaradi narodnih znakov prav surovo napadal delovodja imenovane tovarne. Ustavljal jih je po cestah in pred tovarno, jih psoval in trgal znake in grozit da bodo odpuščeni. Najodločneje si prepovedujemo tako nestrpno ravnanje v slovenski Ljubljani. — Slov. pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon«. Današnja pevska vaja i važne zadeve odpade. Prihodnja skušnja \>o v torek, 6. t. m. ob navadnih urah. Jutri v petek zvečer ob osmih odborova soja — Vodstvo I. mestne deške ljudske sole vabi tem potom učence III. c razreda, ki niso doma ali kjerkoli zaposleni, ki so torej brez nadzorstva, da pridejo v soboto, 13. t m. ob devetih v šolo. Te učence bo vodila razredna učiteljica v božjo svobodno naravo, pod milo nebo, kjer se bodo igrali, telovadil L prepevali ter čitali in poslušali lepo pripovedke. Malo južino je prinesti s seboj — kdor jo ima. — Pristoblne za zračno pošto. Med Budimpešto in Dunajem se je uvedla c. in kr, vojaška zračna vožnja s približnim urnikom : ob 4. pop. odhod iz Budimpešto, ob 6. zvečer prihod na Dnnaj letališče Aspern. ob 5. zjutraj odhod z Dunaja, ob 7. zjutraj prihod v Budimpešto in se uporablja za prevažanje navadnih pisem in dopisnic Kot predajni in namembni kraj ie dopuščen v nikajšnjem službenem področju poštni urad 1 v Trstu in Ljubljani, medtem ko se udeležujejo na Ogrskem na tem zračnem poštnem prometu Budimpešta in kraji Arad, Brasso, Debreczen, Eger. Reka, Gvongvos, Kaposvar, Kecskemet Lugos, Marmaros-sziget, Miskolcz, Nacvszeben, Nasrvvarad, Nviregvhaza, Pecs, Satoralja. Ujhelv, Sza-badka. Szeged, Temesvar, Ujvidek. Ver-secz, Zagreb, Zemun in Zombor. Za detične pošfljarve je treba plačati: a) pristojbino za poštno pbšfljatev enake vrste, b) posredovalnim) v znesku 1 K. c) pristojbino za letalno prevažanje po I K 50 v za vsakih 20 gramov pošiljke. Glede drugega poštnega obravnavanja takih pošiljaiev veljajo analogne določbe kakor za zračne pošiljke v Galicijo. — Lovske patrone. C. kr. ministrstvo za poljedelstvo bode letos izdajalo po koncesiioniranih trgovcih z municijo že izdelane patrone za lovske namene. Da se lovci zasigurajo potrebnih patron, naj prijavijo zaželjeno številko pri onem trgovcu, pri katerem so v prefšnjih letih kupovali patrone. Ker ho množina patron, ki se bode svoj čas odkazala, primeroma majhna, naj se prijavi samo najpotrebnejše število. — Nemški list v laškem Vidmu. Od 1. t. m. izhaja v laškem Vidmu (TJdinei nemški list >Tagblatt fiir Venetien und Friaulc. Obsega po večini poročila s fronte, pisana priprosto. — Umrla jc včeraj v Ljubljani v starosti 75 let gospa Josipina Aha-z h i z h roj. Z e s c h k o . vdova po bivšem znanem ljubljanskem odvetniku in veleposestniku dr. Ahazhizhu. Bodi blagi gospe ohranjen ljub spomin, preostalim iskreno sožalje! Nezgoda na železnicL Italijanskega vojnega vjetnika Alfreda Bretozzija Je pograbila lokomotiva na kolodvoru v Šiški tn ga nevarno poškodovala na nogah. Škofja Loka v Nemčiji. Dunajski magistrat oziroma magistratni okrajni urad za drugi okraj na Dunaju je prestavil našo Skorjo Loko v Nemčijo ter je pismo, namenjeno za mestno občino v Škof jI Loki, romalo od 28. junija po Nemčiji, predno je prišlo v prave roke. Morda si je dotični uradnik mislil, da sta Avstrija in Nemčija že eno. Čitalnica In Bralno društvo v Gornjem- gradu uprizorita skupno v nedeljo, dne 14. julija popoldne ob 3. ljudsko igro^ »Deseti brat« v veliki graščinski dvorani. Čisti dohodki se porabijo v dobrodelne namene. PameČe pri Slov. Gradcu. V prid šolskemu harmoniju je bila za 7. t. m. napovedana igra >Andrej Hofer«. Kam plovemo? Treba enkrat za vselej vpri-zoritve te vrste odločno odkloniti. Zakaj nuditi ljudem tujo snov. ki je poudarjeno nemškega značaja, ko imamo vendiar v lastni literaturi in slovanski literaturi sploh toliko lepših, res vzgojnih del! Zbudimo duševne sile svojega naroda, pa le z ljubim glasom matere, z domaČo snovjo, in videli bomo. kako lep in močan je ta narod. Črpati pa moramo iz lastne sile, ceniti lastne vrednote. Le ta pot nas privede v novo dobo. v bodočnost, katero slutimo . . . Kateri je vojaški službeni jezik? Poveljnik 47. pešpolka v Mariboru je prepovedal častnikom govoriti slovensko, t. j. materinski jezik velikega dela moštva v polku. Spominjamo se vsled tega članka, katerega je napisal avstro - ogrski polkovnik Egll nedavno v listu »Leipziger Illnstrierte - Zei- tung«. Tam ostro razločuje med jezikom poveljevanja na vežbališču m jezikom, katerega ima rabiti častnik pred sovražnikom. Tu ni koraandskih klicev, tu je govorjenje z vojaki kot bojnimi tovariši v njih materinem jeziku. Materin jezik je jezik službe in naravno je, da ie in mora biti. So gospodje, ki vidijo samo vežbališče in menijo, da jezik komande velja tudi pred streli sovražnika. Tam pa je službeni jezik materin jezik vojakov in poveljnik, ki ga ne zna, nima zaupanja vojakov. Naj še toliko fn toliko govorijo in ukazujejo nemščino za vojaški službeni Jezik. Je pa v vojni samo pri nemških polkih, pri nenemških pa ga v res-nobi ni in ga ne more in ne sme biti. Bojišče ni vežbališče. Z vlaka je padel pri Prestraneku in-ianterist Silvio Porentin. Nevarno poškodovanega so prenesli v bolnišnico v Postojni. Invalid Metod Sila, ki je zmožen obeh jezikov v govoru in pisavi, ki je dovršil dva razreda meščanske šole in slovenski trgovski tečaj ter zna tudi strojepisje, želi dobiti .službo v kaki pisarni. Ponudbe na Slovenski odbor za vojne invalide v Liubliani. Na kolodvoru v Ljubljani je bilo ukradenih Mariji Rodetovi 1900 K. Izgubljeno. V sobotnem večernem gorenjskem vlaku v kupe j u II. razreda, ko sera se iz Ljubljane peljala do Le-sec, pozabila sem svojo uenjato ročno torbico z manjšo svoto denarja, ključ in zlato zapestnico. Pošten najditelj naj jo proti dobri nagradi odda v upravništvu >Slov. Narodac Železničarska legitimacija se je izgubila v Šiški. Kdor jo je našel, naj jo odda v Spodnji Šiški Št. 108. Izgubljena torbica. Torbica, o kateri Je govora dne 9. julija pod naslovom »Izgubljeno«, je bila oddana postajenačelniku v Žerovnici, s prošnjo, naj jo pošlle v Lesce, da jo od tam dalje pošljejo in oddajo gospe, katera bo po njej vprašala. Zamenjal se ie pn nevednosti paket. Dobi se na Dvornem trgu št. 3, v delavnici g. Kunca. Našla se je srebrna zapestnica. Dobi se pri g. Neži Gomilšek v Bohoričevi ulici št. 27, od Yt8. uro zvečer naprej. Kdor ie v vznožju ljubljanskega Gradu vjel krotko veverico, naj jo proti dobri nagradi vrne pri Pirkerju v Rebri št 11. 3449 A&revizaciJa. 4- Suho sadje na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo suho sadje v petek dne 12. t. meseca in v soboto dne 13. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V petek dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 1 do 200, od 9. do 10. št 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. št, 601 do 800, od pol 3. do po! 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. štlOOldo 1200, od pol 5. do pol 6. št 1201 do 1400. V soboto dne 13. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1401 do 1600. od 9. do 10. št 1601 do 1800. od 10. do 11. št. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2001 do 2200. od pol 3. do pol 4. št. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. št 2601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol kilograma suhega sadja. Kilogram stane 2 K. Prosveta. — Ivan Cankar v češkem prevedu. V založništvu knjigarne A. Neuberta v Pragt in sicer kot 8. št. zbirke >Pestrih kvetov< je izšla knjiga >T fi p o v i d -k yc Ivana Cankarja, ki jo ie pod naslovom >Troje povesti« 1. 1911 izdala >Družba sv. Mohorja«. Prevel jo je dr. Bohuš Vvbiral. (Cena 5 E 60 v). Dobro sta storila prevajatelj in založnik, da sta si izbrala prav to Cankarjevo knjigo; zakaj te tri povesti so same po sebi umetniška vrednost in za Cankarjevo umetnost zelo značilne. Prevajatelj je red povesti obrnil. V slovenskem izvirniku je na prvem mestu povest o dveh mladih zaljubljenih ljudeh Pavletu in Mani, na drugem povest o krčmo rju J liji, na tretjem pa o siromaku Simnu. Vse tri povesti govore o domovini, a tako, da postaja ta motiv od prve do tretjo povesti vedno obceiši; dočim je Pavle v prvi povesti Slovenec ki mu je hrvatski je>ik prav blizu, bi ljudi druge povesti lahko iskali vsaj kjerkoli po jugoslovanskem svetu, kjer krčmari jo tuji židje. a formalistično izvrševanje postav, kakor nam ga slika zadnja povest si lahko mislimo med katerimkoli narodom. Češki prevod je to -adnjo povest, torej najbolj splošnočloveški motiv del na prvo mesto, a na konec ono povest, ki nam kaže usode onih. ki so iskali sreče v tujini. Gradacija je torej po smeri ravno nasprotna gradaciji slovenskega izvirnika, drži namreč od kozmopolitizma v smeri k nacionalizmu. — Prevod ie dober. — Za 2. bos.-hercegovinski polk sc tudi na Slovenskem marsikdo zanima. Hrabri Bosanci so se mnogokrat borili ramo ob rami z našimi polki. Na premnogi napad so vodili »momce« naši rezervni častniki, mnogo jih je tudi umrlo sredi med njimi in mnogo jih še služi pri polku. Njih slike, kakor tudi zanimive slike z bojišč, dejanja in statistike s fronte in iz nadomestnega bataljona iz svetovno znanega Lebrinea bo prinesel vojni album tega polka v hrvatski in nemški izdaji, opremljeni z nad 1000 slikami. Naroča se pri Schriftleitung des Kriegsalboms des b. h. I. Rgt Nr. 2., Lebring, ter stane vnaprej plačan v broširani izdaji 30 K, v krasni izdaji 40 K. Samoobsebi umevno je, da bo vsak naročnik segel le po hrvatski izdafL — Ponovni natječaj. Objavljujemo svim kompozitorima slavenskog juga. Hrvatima, Srbima i Slovencima: Natječaj za najbolje kompozicije n iznosu od K 6000 i to najbolju kompoziciju: I* za glasovir: sonata, suita, rapsodija na svoje ili južnoslavenske pučke teme K 1000; 2. za pjesmu za jedan glas i glasovir (tri nagrade) a) K 400. b) K 300, c) K 200 ukupno K 900. 3. a) za ženski, b) mužki, c) mješoviti zbor a capella ili uz glasovir, tri nagrade po K 350 ukupno K 1050 ; 4. za kompozicije komorne glazbe (sonate za gusle ili violin-cello i glasovir, trio rruartet) K 1500; za glasovirsku priredbu pučkih južnoslavenskih pjesama (najmanje 20) K 250; 6. za originalnu kompoziciju za tamburaški zbor, a) K 200. I K 100 ukupno 300. Rok natječaja: 31. prosinac 1918. Kompozicije morajo biti do sada neštampane, prepisane tu-djom rukom, označene znakom, koji je na zapečaćenom pismu u kojem je ime autora. Rezultat natječaja objavit će se u travnju 1919. preko iugoslavenskih novina. Nagradjeno kompozicije prelaze u potpuno vlasništvo nadoga zavoda, koji se obvezuje, ako prilike dopuste, u roku od godine dana štampati na-gradnjena djela. Nagrade se isplaćuje 15 dana iza objave rezultata preko Jadranske banke Beč I., Tegetthoffstras-se 7, gdje je iznos za ovaj natječaj n siječnju o. g. deponiran. Jurv za ocjenu sastavljaju gospoda: komponist Oskar Nedbal. dr. Gojmir Krek i Milan Obu-ljen. Nenacrradjene kompozicije ima pravo zavod da ustupi redakciji naših glazbenih edicija, koje ih mogu jamrati i honorirati po svojoj stopi. One medjuti ostaju vlasništvo autora. Sve note odnosno rukopisi .-alju se na naslov: Slavenski izdavački zavod, Beč I. Spiegelgasse 4. — U Beču u srpnju 1918. — Slavenski izdavački zavod. Same stvori. * Velika tatvina na Dunaju. Dne 9. julija popoldne je bilo tvrdki Schwarz m Riesa v sedmem okraju ukradenega svilenega blaga v vrednosti 300.000—400.000 JC * Velik požar. V Budimpešti je 8. t. m. ponoči zgorelo neko veliko skladišče lesa. Škoda znaša 9 milijonov kron. * Vlom v palačo nadvojvodinje Klotilde v Budimpešti. Dva dezerterja sta vdrla v palačo nadvojvodinje Kloulde v Budimpešti in odnesla raznih reči in denarja v vrednosti 60.000 K. Vlomilca so prijeli. * Orel proti letalo. Za letalom, ki je neslo pošto iz Budimpešte na Dunaj doe 9. juliia, je priletel velik orel. ki je obletaval aeroplan in se zaletel končno v propeler. Orel je bil smrtno zadet. * Sto strelov na vlak. Ko ie pred kratkim vlak zapustil Zagreb, sta padla še v bližini mesta dva strela na vlak, potem so sledili še trije streli. Sprevodnik je povedal razburjenim potnikom, da je bilo pred par dnevi oddanih na vlak sto strelov. * Bitke za krompir. Dunajčani hodijo v celih trumah v obmoravske vasi po krompir. Prebivalci v Sehringu na praznik še v cerkev niso mogli. marveč so ostali doma in varovali svoj krompir pred Dunajčani. Nekateri so bili tako predrzni, da so kar ruvali krompir iz zemlje, vsled česar je prišlo do pravih bitk med Dunajčani in kmeti. Par dni na to je prišla v te vasi vojaška straža. * Mirovna idila iz Ogrske. V nekem nomškem listu čitamo dopis iz nekega ogrskega majhnega mesta, ki opisuje tamošnje življenske razmere. Na trgu se dobi: salata, grah. špinača, redkev. šparglji, čebula, krompir, čreš-nje, perutnina kokoši, gosi, race na stotine, sir, jajca, surovo maslo, mleka kolikor kdo noče. V kavarni se prodaja vsak popoldne od 2 ure dalje sladoled. V sladščičamah so v izložbi makovi in orehovi štruklji. bisrruit, mlečne štruce, vse iz fine bele moke. sladkornih izdelkov vseh vrst na izbero in vse to brez vsake karte. Dobi se v prodajalnah raznih tekstilnih stvari, dobro ohranjene čevlje, obleka, ovratnike, klobuke, srajce, vsakovrstno perilo, žolezo, toaletno milo itd., vsega dovoli kakor v mirnih časih. In to ni samo en kraj, ampak mnogo tih je na Ogrskem, ki čisto nič ne Čutijo vojnih težkoč in draginje. * Znpnik ustrelil nekega človeka. Iz Bos. Samca poročajo: Na Petrovo je ustrelil župnik Halili iz vojaške puške skozi okno svojega stanovanja nekega človeka na ulici, ki je na mestu obležal mrtev. Pripoveduje se to-le: Neka njegova župljanka, devojka je hodila z možem, katerega iei je mati branila. Oni dan je šla ž njim mimo župnikove-ga stanovanja. Njena mati se je obrnila do župnika z besedami: gle i. odvesti mi hoče mojo hčer po sili. Ubij ga! Župnik je pograbil za puško in ubil človeka. Župnik Halili je mlad človek, inteligenten in izobražen, rodom je Arnavt (Ški-petar). šole ie dovršil v Sarajevu. Za svoje bosanske sirote je v času vojne mnogo storil. Vsem je nerazumljiv njegov čin. govorijo pa, da so se kazali zadnji čas na njem znaki duševne zmedenosti. Ko je izvršil čin, ie rekel: jaz sem Škioetar. ki ne more gledati krivice, moram jo maščevati. Imel je pri sebi mater in sestro. Nesrečnega župnika so zaprli. Gospodarstvo. — Pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, so nadalje podpisale VIII. avstrijsko vojno posojilo sledeče stranke: Josip Zidar, trgovec, Ljubljana, 15.000 K, pri drugih denarnih zavodih 25.000 K, skupno 40.000 K; Posojilnica za ilirsko - bistriški okraj. Trnovo, 50.000 K; Mestna hranilnica, Kamnik, za svoje stranke, 3000 K; T. Mencinger, trgovec LJubljana, 4000 K; J. Ka-stelic, solastnik tvrdke Kastelic & Zabkar, LJubljana, 1000 K; Fran Rabuse, Kostanjevica, 2000 K; Ivan Delfin. LJubljana, 100 K; Okrajna hranilnica m posojilnica, Idrija, 100.000 K; Ivan Kaučič, Mrzla rupa, 2000 K; Okrajna hranilnica in posojilnica. Škofja Loka, 2500 K; Oto Burdvch, c kr. poročnik, po okrajni hranilnici in posojilnici škofja Loka, 100 K; Občinska hranilnica, Postojna, 19.000 kron; Mestna hranilnica, Črnomelj, 60.000 K; Vinko Prohazka, Ljubljana, 1000 Denar, ki ga spod-uninona nneniilavarno naložimo, pisovanjem VUJIICi)d PUMJJIICI povrne država z visoki obrestmi in kapitalnim dobičkom. kron; c. in kr. rezervna bolnica 6, Ljubljana, 100 K: V. Jeločnik Ljubljana, potom rezervne bomice 6, 300 K; Leopold VVeiss, Ljubljana, potom rez. boln. 6, 1000 kron; A. Landeskroner, Ljubljana, potom rez, bolnice 6, 1000 K: Jože Pire LJubljana, potom rez. bolnice 6, 100 K; Matej Oblak, LJubljana, potom rez. boln. 6, 100 K; potom rezervne bolnice 6, so nadalje podpisali: Franc Per-ko, LJubljana, 600 K: Jožef Gorenc LJubljana 50 K; Ivan Robežnik Vič, 2000 K: Josip Pollak, Ljubljana, 1000 K; Josipina Cižman, LJubljana, 1000 K: Ivan PcKlboi, LJubljana, 200 K; Engelbert Franchetti, Ljubljana, 200 kron; Leo Jerše, Ljubljana. 200 K: Ivan Cn-zak, Llubijana, 200 K; Ivan Cuzak, LJubljana, 200 K; Ivan Mrak, LJubljana, 200 K; Josip Damisch, Ljubljana, 1000 K: T. Mencinger, Ljubljana, nadaljnih 1000 K: Josip Zidar, Ljubljana, nadaljnih 5000 K: Ivan Kos, Ljubljana, 1000 K; Anton Sampel, Ljubljana, 1000 K; Ivan Radovan, LJubljana, 100 Ki Martin Beguč, LJubljana, 200 K: Jožef Babic, 200 K: Ignacij Majcen, LJubljana, 200 kron: Vaclav MestaneJc Ljubljana, 200 K: Karel Sittner, LJubljana, 200 K; Franjo Radovan, Ljubljana, 200 K in Danilo Bočak. LJubljana, 200 K: Peter Kozina & Co^ LJubljana, 50.000 K; M. Spreitzer, trgovec LJubljana, 1000 K; Trgovsko - obrtnlžka zbornica. LJubljana, 10.000 K; Danijel Zupane, Ljubljana. VVolfova ulica 6. 1000 K. — V Bukovini poslujejo zopet po$nri uradi: Bossancze za pisemsko pošto, Crer-makowka za omejeni promet z zavitki, Dra-gojestle in VVoloveć v Bukovhri. za plsem-skopoštni in denarni promet za promet z vrednostni pismi in za omejeni promet z zavitki, K i cm en in Nepolokrwci za zasehrtf brzojavni promet. — V vzhodni Galiciji poslujejo sonet poštni uradi: Dom, Krasne pri Grzvmalovn in Milno za pisemsko pošto. Toki in Mielec za denarni promet Cermakowka za promet z zavtttki. Ulaszkowce za denarni promet, in za promet z zavitki Rabka S za pisemsko-postni in denarni promet ter za promet z denarnimi pismi, Tvsmiemca ta m*- sebni brzojavni promet. — Izpremeba firme e. kr. tajništva sa pripravo uvoza blaga v Rumunijo. Odredilo se je, da se firma xs. kr. tajništva za pripravo uvoza v Runmniio< izpremeni v >c. kr. tajniStvo za uvoz blaga: avstrijska blagovna prometna pisarna v Bukarešta.< (K. k. Sekretariat f Ur Warenetnfahr; Osterreicfa*-sches Warenverkersbiiro in Buka- rest). S tem ukrepom, ki se ozira na sedaj izpremenjene razmere v delovanja tajniStva, je hkratu. storjen pripravfiaJ-ni korak, da se po ratifikaciji mirovne pogodbe z Rumuniio ob opustit?! besed >c. kr. tajništvo za uvoz blagac (k. k. Sekretariat tur Wareneinfuar). more preiti na naslov >Avstriiska pisarna za blagovni promet« fOsterreichiseheB Warenverkehrsburo) in s tem aopet u post a vi ti stanje, kakor je bilo pred vojno z Rumuniio. — fz Opatije se poroča: Hoten m zdravilišča v Opatiji so po večini last Avstrijske delniške družbe » zdravilišča tn hotele v Opatiii. Več kakor polovica delnic ie bila do sedal last Ogrske bančne ta trgovske družbe v Budimpešti, Splošne prometne družbe na Reki ter banke »Merkur« na Dunaju. Te tri banke so prodale pred kratkim svoje delnice »Ogrski agrarni hi rentni banki« v Budimpešti, tako da Jc postala ta banka faktična lastnica hotelov, zdravilišč ter stavbfSČ, ki Jih Je posedovala »Avstrijska delniška družba za hotele tn zdravilišča v OpatijU. Kakor se sliši, namerava Ogrska agrarna banka nakupiti le razne hotele, kakor hotel Lovrana, Quar-nero itd. — Kakor se vidi, niso le industrijska podjetja v tujih rokah, ampak rodi podjetja, ki služijo tujskemu prometu. KoTTko dela bo treba še, predno bomo nacionalizirali premoženje, ki se nahaja na naši remiji! Darila. Za slovenske oslepele vojake je darovalo Kat Izobraževalno društvo v Dolenjem Logatcu 250 K, kot čisti dobiček ob prireditvi Igre »Domen« dne 19. maja 1918. Bolnica Rdečega križa Ljudski dom )c prejela od posojilnice na Vrbjrnki dar 400 K za katere se vodstvo bolnice najtoplele zahvaljuje. Upravništvu naših listov so poslali: Za »gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco« med sevnlškimi Slovenci nabrali: učenec Bogdan Vtvod ter nčenkl Valči Ver-tričeva in Vida VIvod ova 520 K, Filip Zabta iz Puija 5 P, Adoff Ivane iz Sodražice 6D K, zbrala vesela družna sodraških* fantor In deklet v gostilni A. Gnidica. častniki c L kr. soškega armadnega poveljstva 320 K m Martin Brišnik, šol. vod. v p. iz Ljubljane 10 K, ker se za storjeno mu uslugo ni hotelo spreieti odškodnine. Skupaj 915 kron. Za »Ciril - Metodovo dražbo« Ffttp Zabin iz Pulla 5 K, Jos. Stritar, nadučitefl Iz ?t. Vida pri Orobelnem 10 K, Franc Kervin, če to vodja iz Brucka ob M.* 20 K, nabrano med zavednimi slov. vojaki na blagovnem kolodvoru v Brucku ob priliki godu slov. apostolov. Jugoslovanski častniki in moštvo pri c. kr. črnovoj. etapnem bataljonu 408 na bojišču 156 K, zavedajoč se slov. patronov in 7. zaupanjem, da bodo drugič še več nabrali, na fantovščini Otmarja PebamTa, tu, se je nabralo SO K. fantje gor. strel, polka 1073 K, za god slovanskih bratov, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani v počaščen-je spomina njegovega umrlega brata f. hrana Kokalj a in razun tega še od s* profesorja Maksa Pleteršnika odklonjeno odškodnino skupaj 100 K, Alojzij* Koprivec iz Grosupljega in Frančiška Tomažič H Škofljice namesto cvetja na krsto in v počaščenje spomina pokojnega g. Ivana Kokalja znesek 30 K in Martin Brišnik, šol. vod. v p. tz Ljubljane 10 K, ker se za storjeno mu uslugo nI hotelo spreieti odškodnine. Skupaj 1484 kron. Za »slovensko šolo v Mariborac Fnn> jo Lesar, rač. podčast 10. stot črnov. pešp. št 27 na bojišču 408 K 60 v, dar moštva pri isti stotniii in dijaki višje obrtne Šole ob zaključku šol. leta zbrali 125 K. Skupaj 533 K 60 v. Za »oslepele slovenske vojake v Odi-Henheima v Gradca« Martin Brišnik, šolski vod. v p. Iz LJubljane 5 K, ker se za storjeno mu uslugo ni hotelo sprejeti odškodnine, Za »Jugoslovansko demokratsko stranko« v veseli družbi s tržišklmt izletniki se 15 na*br^L°i/ 20sti,ni J- Pogačnika v Mengšu 20 K. Srčna hvala! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, One 11. julija 1918. 155 Štev 19* Sprejme se dober "^M brivski pomočnik. Oskrba v hiSi, nastop takoj. Etrinic, Spod. Slaka. 3447 Zamenjajo se novi ćevlfi (ftevro) atev. 37 p o- rllno omaro z ev. doplačilom. Spod. tiska, gostilna Petan. 3437 Mirne stranka brez otrok ičče STANCMANJE 1 SObO in kuhinjo ali samo kuhinjo. Ponudbe pod „SŠ!rna stranka 3438U na upravništvo »Slov. Naroda'. Proda se ve?£a J nnožšna lil Pilil. Kupi se, manjša čedna Ae mogoč« i vrtom . v Izubijani. Naslov 9 pri upr. .SI. N.« 3435 išje službe, najrajši v kaki večji trgovini. Naslov pove upr. »SI. N.« 3354 irluskl poinočhil in vajenec aH učenka se takoj sprejme s celo oskrbo. Lobcrec, Rlms&a cesta štev, 21. 3397 Naslov pove upr. »Sto 3414 Plačilna natakarica ki je vešča kavarnarske obrti, ae sprejme. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3416 Sprejme se brivsli ¥aj«H. Kovač? vic. Spod. Slika, Kolodvorska mlioa ater. ISO 3446 Poizve se v gostilni pri ,4Zvexdi", Spodnja iiina it. 22. 3457 Strojnik stavbni strojni ključavničar, zanesljiv, trezen, oženjen, želi spremeniti službo. Cenjene ponudbe pod »Strojnik" 6aber|e posta Celje, gostilna pri Lebiču. 3448 Tovarniško podetje na deželi išče zanesljivo, samostojno pisarniško moč KONTO RUTI NJO ki je poDOlnoma vešča slovenske in nemške korespondence ter strojepisia. Ponudbe z navedbo dosedanje službe s sliko pošiljajo naj se na „postni predal 73" Ljubljana. 3403 Vsemogočni Stvarnik je sklenil, našo predrago mater, os. staro mater, teto in taščo, gospo Heleno rcairtuanjjev po dolgem bokhanlu danes ob 3.49. uri predpoludne, v 85. letu njene dobe poklicati v boljšo večnost. Pogreb predrage ranjice bo v petek 12. t. m ob 4. uri popoludne iz hiralnice (Radeckega cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služIle po raznih cerkvah. Blaga ranjica bodi priporočena molitvi prijateljev in znancev. 3441 V Ljubljani, 10. julija 1918. Žveplo za žveplale Surovo žveplo v kosih, mleto in v palicah 98°.o dobavljam v vaakl množini. — Knoujem: Šelak oranžni in rubinasti, kafro, boraks, vinskega kamna kislino krist, gumi arabicum, salmiak, Šmirgljevo platno, kopalov lak itd. — A-■ton E. Heider, Gr&dec, Havdng. 10. 3456 gospodična, želi službe pri večjem gospodarstvu na deželi kot zanesljiva opora gospodinji Cenjene ponudbe pod „Marljivost 30 na upravništvo »Sloven. Naroda« 333i Damam m vneten, tmdl začetnikom, a«a***nrn ki se hočejo baviti £ Cm*5csUll U»j se nudi stalen zaslužek. Oglasiti se je 13. t m. od 11.—2. ure pop. pri hišni v hotelu pri Avstrijskem carju. 3455 Brivskega -flBS : vajene sprejme tako i Derganc, Frančiškanska ulica Ljubljana. — Tam se tudi kupujejo sterine. 3389 sik mi (i a: kakor tudi druge zaplembi ne pod žene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Kranj. 2693 Zalu'cči zasstali. Bnz posebnega ct.esti.a. Mestni pejrebni zavod v Ljubljsni. ali inteligentna vdova srednje starosti, zdrava in redoljubna, so sprejme k trem otrokom v starosti 6—9 let. Refiektira se le na tako, ki ima potrebno izobrazbo za vzgojo in ljubezen do otrok. — Poletje na deželi. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 3442 0F Eno in dvevpreftna "TJSffi s krasno popolno konjsko opravo, ter 100 1. najfinej. moške obleke, zimska suknja, ob s frakom, skoro nova, obleka z za tom, salonska suknja, h!ače, telovnik, prazne steklenice od vina in kisle vode. Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. 3431 Za takofšnii nastop so išče za lažja dela, vojaščine prost. Zadostuje tudi krepak mladenič. Služba stalna, pogoji ugodni. — Poizve se v upravništvu »Sloven Naroda«. — 3262 rinievca Vika pl. Eanmeder roj. Ahazhizh naznanja v svojem ter v imenu svojega brata dr. Viktor Ahszhlz&a odvetnika, svoje sestre ekscelence baronice Izabele pl S:hieysr roj. Ahazhizh, svoiega svaka tajne« a svetnika ekscelence barona Leopolda pl. Schleverfa, c. i. kr. feldcajgmojstra, svoje svakinje Sidonlje Ahaz'a*sh roi. Zorer kakor v imenu vnukov Lilly Ncwy pl. Wallersjerg roj. pl. Haameder, Leona barona Schleverja, uradnika namestništva na Dunaiu, Lillv baronice Schle7er, Merile Zmakulste Ahazhizh, Josipine Ahazhizh, Ivane Ahazhiz'i, Edvarda Mpvtv pl. Wallers-borg c. i. kr. majorja, pravnukov Niwes in Fides Nowy pi. WaUersber{j ter v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je bila njih srčnodobra, ljubljena mati, tašča, stara mati, prastara mati, sestra in svakinja, preblagorodna gospa Josipina Aha rof. Zescbbo vdova po odvetalka In velejgosastzi&ii dne 10. julija ti. ob 8. uri zjutraj, po dolgi, mukepolni bolezni previđena s tolažili sv. vere v starosti 75. let poklicana k Bogu Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 12. tm. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg šiv- 11 a v rodbinsko grobnico na pokopališču pri sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Prosimo tihega srža!«?.. V Lfubljani, dne 11. julija 1918. se ceno proda. Poizve se pri Harol Novak, kamnoseški mojster, Št. Vid pri Ljubljani. "sčraznašalcev in sprejme uprava ^Slovenskega Naroda1 Zglasltl se {e v Nar&dnl Tiskarni v Ljublf&ni. 1 kg belega puha (Staub) . . K 45.— 1 kg belega puljenega I. vrsta K 26.— 1 » » » II. » K 17 — 1 » belega nepuljenega 1. vrsta K 10.— 1 » » » II. » K 7 — 1 » sivega puha (Staub). • . K 26.— 1 » sivega puljenega .... K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I. HAL3SR, Praga - fimlchov, "9$ •^s!ieho tf. I. 3026 Zaliva Podpisana se zahvaljuje najtopleje za številno ndeležbo pri pogrebu svojega soproga IVAMA BASTEBJ& železniškega nadrevideata, zlasti izreka zahvalo gosp. postajenačelniku Maverju, Častiti duhovščini, železniškemu uradništvu, železničarjem, sorodnikom in drugim udeležencem. 3445 Vižtnarje, 11. julija 1918. MarSta Panter. (ci8cije$ za Mli stekienice Cena 1 kom. K 3 — A 10 — To povzetju pošilja 5 Bit GRADEC. 'ostfach 30S3 Zahvala. Za izkazano sočutje ob smrti svoje ljube sestre, gospice Malči Vičičeve se najsrčneje zahvaljujejo 3458 žalujoče sestre. POSTOJNA, dne 10. julija 1918. zdravniško priporočen?. Varuje pred otišča-\2m, dobro vsesava, oije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komdet, na garnitura K 12"— 18-—, na leta trpežna K 24«— 30, najfinejša pa E 36.— In K 42'— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivaini aparat 40' — , 45*— I*. Po-šiljatev diskretna — Higijen. blaga trgovina SI. Poiokv Dtutsj, VI. Stistje^gaase 15. 1199 Prazne vreze vsake vrste in suhe sebe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. Kulian, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovsHi use^esr. Kresna za britje najboljša kakovost, porabna brez vode, velik lonček S 6.— MILO sa brit!© pristno, najboljša vrsta, 1 kg E 32.— Po povzetju pošlja RB. Jitaker, eks portno podjetje Zaipreb Sfer. 15, Pe trinjska 3 111, Hrvatsko. 3286 Županstva Jesenice sprejme takof Skladišče ali lilmiti in dragi prostori se da v nniem, — Pomenskega oL 22, A. Hanptman S?. Petra cesta 39. 3443 dobra kuharica ki je zmožna na voditi gospodinjstvo, s2 snreime. — K. rKoš^U, zlatar Francovo rsn'iireiie stev. 31. — 3450 Kupim trgovino na prometnem kraju, z nekaj posestvom. Cenjene ponudbe z natačnimi podatki ped: , Tr^oviaa 3454" na upravništvu »S»ov. Naroda«. STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v m^sru ali v bill'ni *as3*a od avgn^ta sliatp* iembra dalje. Ponudbe pod ,,5tano-van|e" na peštn! predal štev. 2, »ji^i*l;aaa. 3415 mlad, dober 2« vsako porabo. — Po- i7ve se v gostilni v Košatih prt L uaIt".Tli. 3440 Proeafal&al^K na je v Speceriji, galanteriji, manuf ik-turi in trafiki, če mogoče kam na Štajersko Ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod ntelezx;Ina 333 3**. Cl z dvema pastelMOUL Naslov ood šifro: _„Opatija 37 3428"._ ?£5o-n prijaven ^W lahni za gostilno. Kdo, pove uerav. »Slov. Nar.« — 3405 loško kolo s staro pnevmatiko *e naprodaj v K~»!od7orskt nlicl št. 39. kitarske a strojnika S®?" sprejme tako! IS* Narodna TIskarna Srbečico, hraste, Sišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „3&A2A-FOHBF*« mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni fantek K 3—. vc! ki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—. Or. E. FlescJi's Kronsn-Spotliske (5y0r), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna f,pri zlatem Jelenu", Ljubljana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko „SBABATORM" ■ lil mesog ? m 7& £ R I saka dama naj 6Ha mojo velezan.imlvo navodilo o moderaem negovanfn crrad!). Iskušen svet pri vpadlcsti in pomas'-kanjn bnfnosti- — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schanzstrassa 2. odd 41. " II I p I I 1 :iitni:n"fi novi in stari, moški in ženski, klobu-čevinasti, mehki, blago brez lukenj in moljev, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe pod šifro „P- W. 187C" na anončno ekspedicijo EuioH Mosse, Prapa I!.. PfiUopy 6. 3404 mpwr nm iinsnsu tbessaima kopel TOPLICE M DOLENJSKEM Železniška postaja Straia-TooISce. Sezija od 1. maja do i. oktobra i Bogati radioaktivni vrelci ~ 5"^ crotin, nevra!"';^ Cischfas^ e'csad^te itd. B&sanl. od deljeni basenl, msho ne kopeli, elektroteranlja, maiaia. .-.^ff" Lepa lerra, cozdovita okoiica. tujske sob?, restavracija. Prospekte in poiasmln l?je brezplačno 2344 SOP5L3:iO HAV:«ATSLJ5TVO. to sedaj Je potr oba, da skrbite I |# naivataelsel — S težavami dobite kainlt, ki vsebuje BV 14% kalila, ~ma zato prosim cenj. odjemalce, da mi takof podajo naročila, da zamorem jeseni pravočasno po-streči. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago. — 3135 iALIC, ipoflnl« itojtrsko. Kupujem mmm In urgče 3436 in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, za stare, že navrtane, pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kilo, dolge šampanjske zamaške, ne umetne zamaške KI.— komad ter vreče do K 14.— za komad. Prevzamem vsako množino proti prejšnjemu vzorcu in avizu po povzetju. E. Landskroner, nakupovalnica vreč in zamaškev, Gradec, Lendkai 15. ota ie sreča! Po dolgoletnem raziskavama na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajede?, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveZe rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznani! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zastonj pojasnila. Pišite takoj na: L. Decker, Dunaj 56, Predal 19., roj Od^lek 36. 1129 nam RcfleSodetelfa repno sem©, M in vsa druga semena za jesen priporoča 3178 »g Sever k liomp.' prelo Peter Lassnik, Ljubljana, Ufolfova ulica. Kupujemo suhe GOBE, prazne vreče in vse vrste doma uridetena semen?, Za kriliš streh naj&aljsa, odbrana IKA navadna lBibers£*twaR2) in zarezana strešna {SSr^no'aez) Sastnesa izdelka se dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki količini pri :: 3307 FRdHMCH & BICHLERt I i c:.^ica sltnasifi!% izdelkov KARLOVAC. y Izvcs in odprava dovoljena z dolenjske železnico. /-.'j -as ..i_ Wmi centrala za obnovitev Goriške r. z. z o. z. K"«"" razpisuje sledeča slntbena mosta i I Tohnirni unili? m^icma ki naj ima večletno prakso v nad-I. ienniCm VOOja piSanie, talnem stavbarstvu in je sposoben popolnoma samostojnega dela. V poštev pride le inženir po poklicu. II StjivUont tohnifr zmožen samostojnega izvrševanja načrtov 1U «#l6YUWtl! ItRliil*) jn proračiinov, vodstva ter nadzorstva na stavbiščih. 111. €bo ev. vec molkih ali ženskih pisarniških moči, ki naj bodo vešče strojnega pisanja, stenogralije, slovenskega in nemškega jezika, ev. tudi iaščine. 3452 Nekolekovane prošnje z natančnimi podatki o sposobnostih, dosedanjem službovanju in spričevali naj se vlagajo pri Zavoda se po- !5peŠ2YF.^jT! Ofcrtt V L.n&l^sali Bnnafska CCSt2: 22, Navede naj so .~rwwn, o katerem je mogoče nastopiti službo. — Moški prosilci n navedejo nataniue nodatke o vojalttem raziaerio. M7F 21