9 O?-® '
Tpfk	0	1	0 St, 235 (15.963) leto UM
_W ff J«/«« «4A /X 1yf/% |	“““"\oo9oao-
minOlT
~	: qQ 1 r"- •'" 0^.-iel.0481/533382
—^MU - Ul. Ristori 28 - Tel, 0432/731190
.-le), 0481/533382
POSTNMA PLAČANA V GOTO VM
7500 LIR Spočne In abbonamento postale
Dobra osnova m bližnje volitve
SandorTence
Regulacijski načrt, ki ga je sinoči odobril de-vinsko-nabrežinski občinski svet, predstavlja velik korak naprej na poti uravnovešenega razvoja občine, ki je v povojnem času doživela vsesplošne pretrese in potrese. Zadeva ni od muh, saj je bilo treba splošne potrebe skupnosti uskladiti s pričakovanji posameznih krajev, kar je, kot vedno, ustvarilo nekaj problemov, doseženi cilj pa je zadovoljiv.
Nosilna razvojna stebra urbanističnega razvoja sta turizem in kmetijstvo, kar odgovarja naravni danosti občine, ki se je doslej »razvijala« predvsem kot velika spalnica ljudi, ki so zaposleni v Trstu in v Tržiču. Načrt ne bo čez noč spremenil te objektivne realnosti, bo pa gotovo prispeval, da bo domače okolje nudilo občanom večjo možnost za ekonomske dejavnosti. Kmetijstvo v sklopu načrtovanega Kraškega parka in turizem, ki se bo razvil okrog Sesljan-skega zaliva.
Odobritev regulacijskega načrta pa ima tudi Velik politični pomen za demokratično in napredno koalicijo, ki je od leta 1993 na krmilu Občine. S tem je uprava župana Depangherja izpolnila eno pomembnejših, če že •le najpomembnejšo •očko in obvezo svojega Upravnega ter političnega programa.
Opozicija (če morda izvzamemo Severno ligo) je zelo pasivno spremljala razvoj dogajanj in njeni svetovalci so sinoči Pred sklepnim glaso-vanjem zapustili sejo. To Potezo so opravičili z Utemeljitvijo, da nočejo •Uieti nič skupnega s tem načrtom in s to upravo, niarsikdo pa je mnenja, da so tako ukrepali, ker Pm ni preostalo nič dru-§ega kot protest, ki bi Zakril pomanjkanje Kakršnega koli resnega načrta za razvoj uprave.
V drugi polovici novembra bodo v devin-sko-nabrežinski občini v°litve. In prav enotno-st> ki se je ustvarila ok-rug tega načrta, lahko Predstavlja osnovo za skupni volilni nastop vseh strank in komponent, ki so zmagale na Zadnjih volitvah in ki so dobro upravljale Obči-jj0- Razhajanja in razko-,l v naprednem taboru • namreč le opogumili esnico, ki si takih daril es ne zasluži.
DEVIN-NABREŽiNA / S SINOČNJO ODOBRITVIJO REGULACIJSKEGA NAČRTA
Nabrežinski občinski svet odpri pot novemu razvoju domače stvarnosti
Projekt so podprle večinske stranke, opozicija je pred glasovanjem zapustila zasedanje Poročilo župana Giorgia Depangherja - Začetna polemika ni skvarila odnosov v koaliciji
SENAT / V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI
Podpora politiki vlade do Slovenije
voril podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je med drugim opozoril, da je zgrešeno z lažnimi obljubami zavajati ezule in manjšine ob meji, ker zagotovo ne bo nikoli možen množični povratek na ozemlja, ki so nekoč pripadala Italiji, ampak bo v najboljšem primeru prišlo do kake geste dobre volje pri vračanju nepremičnin.
Na seji komisije so se predsednik Migone, podtajnik Fassino in številni drugi senatorji z zelo toplimi besedami spomnili senatorja Darka Bratine. Na 5. strani
RIM - Senatna zunanjepolitična komisija je v sredo odobrila ratifikacijski zakon o asociacijski pogodbi med Evropsko unijo in Slovenijo. Zelo pomembno je dejstvo, da je do odobritve prišlo soglasno ter se je torej za ratifikacijo izrekla tudi desnica.
Razprava je bila poglobljena, vendar brez polemik, ki so običajno spremljale tematiko o slovensko-ita-lijanskih odnosih. Po uvodnem posegu predsednika komisije Migoneja, ki je po smrti senatorja Bratine prevzel nalogo poročevalca, je spregovoirilo šest senatorjev, nato pa je vsem odgo-
TRST - Devinsko-na-brežinski občinski svet je sinoči z glasovi napredne večinske koalicije »Insieme-Skupaj« odobril novi regulacijski načrt Občine, ki sloni predvsem na turizmu in kmetijstvu. Opozicija, ki skoraj ni sodelovala v razpravi in pri oceni popravkov, je pred glasovanjem zapustila sejo.
Ce izvzamemo uvodno polemiko o zazidljivem zemljišču v bližini nabrežinske telovadnice, je bila razprava tvorna in umirjena. Urbanistični plan je predstavil župan Giorgio Depangher, navzoč pa je bil tudi načrtovalec Edoardo Salzano. Načrt bo po napovedih stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta.
Na 3.strani
ITALIJA / OLJKA IŠČE MOŽNOST DOGOVORA S SKR
Napor za preprečitev krize
Na trgih razmeroma mimo, a manj zaupanja
RIM - Napetost na finančnih trgih se sicer še nadaljuje, vendar hujšega po predvčerajšnjem močnem strmoglavljenju borznih indeksov ni bilo. Mibtel je nazadoval le za dobrega pol odstotka, medtem ko je lira razmeroma stabilna, na valutnem trgu pa ni znamenj o kakih špekulativnih namenih. Tisto, kar je bolj nevarno, in na kar opozarjajo analitiki mednarodnih specializiranih družb, pa je upadanje zaupanja, ki si ga je Italija v zadnjih časih pridobila pri tujih investitorjih. Na 2. strani
RIM - Oljka je začela ofenzivo proti krizi. »Diplomati« vseh komponent so na delu, da bi poiskali, kot je plastično povedal Fabio Mussi, »ključe, s katerimi bi lahko odklenili zaprte duri SKP«.Roko dialoga je v imenu DSL komunistom ponudil predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, ki je poudaril, da je pogovor o stvarnih problemih možen in da je finančni zakon mogoče izboljšati. Bertinotti je cenil možnost dialoga, čeprav je takoj dodal, da je zaenkrat vse še pri besedah, medtem ko SKP želi dejstva, se pravi korenito spremembo finančnega zakona.K iskanju rešitve, ki bi preprečila krizo, sili tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Pot bi lahko bilo plenarno srečanje večine, katerega pa premier Romano Prodi še ni sklical, najbrž v pričakovaju na rezultat preverjanja diplomatov.
V krizo pa ne verjame desna sredina, ki govori o navideznem sporu.
Na 2. strani
Za Tomizzo je njegova Franziska izraz upanja
OPČINE - Roman Franziska je nastal v želji, da bi spet predstavil možnost o skupnem življenju na skupnem, narodnostno mešanem območju, seveda pa je knjiga v prvi vrsti literarno delo. Tako je Ful-vio Tomizza v Prosvetnem domu (f. KROMA) med drugim označil svoje najnovejše delo, ki je osredotočeno na ljubezensko zgodbo med Slovenko s Krasa in »Italijanom iz Italije«. Na srečanju, ki so ga priredile štiri organizacije (slovenske in italijanske), so prišla v osredje predvsem vprašanja sožitja, nekdaj in danes, pesimističen pogled na jutrišnji dan pa bo oceni pisca lahko omili samo upanje, da se bodo uveljavile osebe dialoga.
Na 7. strani
Trije novi močnejši potresni sunki
RIM - Med prizadetim prebivalstvom v Markah in Umbriji je včeraj spet zavladal strah, zemlja se je trikrat zatresla, najmočnejši sunek je dosegel 5.-6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Izvedenci pa pravijo, da se kljub temu zemlja postopoma le umirja. Nič manj zaskrbljujoči pa niso podatki, ki jih je v parlamentu posredoval podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi: seizmičnega je 45% italijanskega ozemlja, na tem območju živi 40% prebivalstva, kar 65% hiš ni varnih.
Na 2. strani
EVROPSKA UNIJA / VEČJE PRISTOJNOSTI ZA USTANOVE EU
Zunanji ministri podpisali Amsterdamsko pogodbo
Pogodbo morajo ratificirati še parlamenti petnajsterice
AMSTERDAM - Zunanji ministri držav članic Evropske unije so včeraj v Amsterdamu podpisali novo pogodbo o Evropski uniji, ki so jo po petnajstmesečnih pogajanjih oziroma medvladni konferenci sklenili na vrhunskem srečanju 16. in 17. junija letos. Vodje diplomacij so podpisali dva dokumenta - 220 strani obsegajočo pogodbo in sklepni dokument. Po tem dejanju novo pogodbo o EU, naslednico Maastrichtske, čaka še proces ratifikacije v vseh parlamentih petnajsterice.
Na 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Začetek sejma Florest
V	Trstu bodo danes na razstavišču odprli razstavni sejem cvetličarstva Florest, na katerem sodeluje 65 operaterjev iz štirih italijanskih dežel.
Stran?
Sekanje borovcev pri Proseku
V	gozdu med Prosekom in Križem so posekali na tisoče borovcev v okviru programa o ureditvi gozdov, ki ga izvajajo s prispevkom Evropske skupnosti.
Stran 8
Goršetova razstava v Gorici
V	Bratuževem centru v Gorici so predsinočnjim na pobudo ZSKP odprli razstavo del Franceta Goršeta ob stoletnici rojstva.
Stran 15
Sonego v Ljubljani
Odbornik FJK za delo se je z državno sekretarko Zdravko Kovač pogovarjal o monitoriranju čezmejnih tokov delovne sile.
Stran 12
Primorje v drugi krog
Ajdovski nogometaši so se uvrstili v drugi krog pokala pokalnih zmagovalcev. Včeraj so doma po podaljšku izenačih z 1:1 s švedsko ekipo Aik Solna. Na Švedskem pa so zmagah z 1:0.
Stran 16
RIM / DIPLOMATSKA OFENZIVA OLJKE, DA BI PREPREČILI KRIZO
Vabilo vladi, naj skliče srečanje predstavnikov večine - Kartel svoboščin ne verjame v krizo
RIM - Najbolj plastično je stanje prikazal predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi: »Duri Stranke komunistične prenove so še zaprte, vendar iščemo ključ, da bi jih lahko odprli.«
Oljka je včeraj prešla v pravo ofenzivo proti možnosti vladne krize, saj so se »diplomati« vseh komponent spravili na delo, da bi ugotovili, ali je lahko mogoče »pošivati« razpoko v odnosih med Oljko in komunisti. »Možnost dogovora še obstaja,« je menil glasnik Zelenih Luigi Manco-ni. Onfenzivo dialoga je začel dopoldne predsednik senatorjev demokratične levice Cesare Salvi, ki je poudaril, da DSL namerava izkoristiti dneve, ki ločujejo vlado od debate v parlamentu, za diskusijo o vladinem programu. Poudaril je, da je treba z diskusijo začeti takoj in se je treba lotiti realnih problemov, kot so delovni umik, vloga M-ja, zaposlovanje. Dodal je tudi, da je finančni zakonom mogoče popraviti. Te besede so naletele na ugoden odmev v vrstah SKP. Predsednik poslancev Oli-viero Diliberto je dejal, da ceni Salvi j e ve besede in menil, da mora sedaj pobudo prevzeti vlada. Manj je Diliberto cenil predlog Fa-bia Mussija, ki je menil, da bi s SKP morali oblikovati program, ki naj bi zaobjel celotno zakonodajno dobo, SKP pa naj bi na tej osnovi vstopila s svojimi predstavniki v vlado. »Predlog je naravnost smešen,« je Mussija zavrnil Diliberto. In istega mnenja je bil tudi Fausto Bertinotti, ki se je zvečer vrnil v Rim. Tajnik komunistov je sicer priznal, da je Oljka ponudila
dialog, vendar po njegovem mnenju ostaja zaenkrat še vse pri besedah, medtem ko SKP želi dejstva. Bertinotti je ugotovil, da vlada ni pokazala velike odprtosti glede vprašanj, ki jih je načela SKP, saj je v bistvu potrdila dosedanjo usmeritev. Vlada bi po njegovem mnenju dejansko umakniti finačni zakon in pripraviti novega. Odločno je zavrnil tudfi Mussijevo ponudbo, saj »SKP ni mogoče kupiti z nekaj ministrskimi stolčki«.
Massimo D’Alema je ponudil pripravljenost na dialog s komunisti, vendar dodal, da so predčasne volitve edina alternativa dogovom. Podčrtal pa je vsekakor pripravljenost na, soočanje, da bi »preprečili vladno krizo, ki se nam zdi absurdna, škodljiva za državo, nerazumljiva in ki bi hudo prizadela delavni razred«. Parlamentarci DSL so pritrdili D’Alemi, vendar tudi opozorili, da bi zasledovanje vohtev za vsako ceno lahko postalo bumerang za Oljko podobno kot za Chiraca v Franciji.
Podobnega mnenja je bil tudi predsednik vlade Romano Prodi, ki se je včeraj srečal v Chamberyju s francoskimi voditelji. Po pre-mierovi oceni je »še nekaj prostora za razsodnost in pripravljeni smo na pogajanja o resnih problemih«. Dodal je, da je sedanji finančni zakon sad dokumenta za programsko načrtovanje, ki ga je podprla tudi SKP.
Iz Prodijevih besed ni bilo jasno, ali namerava premier sklicati na skupno srečanje predstavnike vseh strank, ki podpirajo njegbvo vlado. K temu ga je povabila Ljudska stranka in tudi
predstavniki SKP so izjavili, da čakajo na Prodijevo povabilo, premier pa še ni določil datuma srečanja. Iz vladnih krogov so sporočih samo, da je vlada pripravljena na soočanje, vendar v jasnem in prozornem pogovoru.
Desnosredinska opozicija pa je prepričana, da bo vladno zavezništvo prej ali slej našlo skupni imenovalec. »Vidim, da je veliko bolničarjev, ki si z obliži prizadevajo, da bi celili rane,« je menil predsednik NZ Gianfranco Fini. Tudi Silvio Berlusconi je prepričan, da krize ne bo, čeprav bo po njegovem cena za dogovor s SKP premik vladine pohtične osi na levo, kar bo imelo kot posledico finančni zakon, ki bo še manj ustrezal vstopanju Italije v Evropo.
Trgi razmeroma mirni, toda zaupanje je načeto
RIM - Drugi dan merjenja moči v vladini večini je bil za spoznanje bolj konstmktiven, kar se je poznalo tudi na finančnih trgih, ki sicer v krizo niso nikoli popolnoma verjeli. Toda zaupanje, ki so ga investitorji v zadnjem času podelili Italiji, je nedvomno nazadovalo. Kar naenkrat se je namreč pokazalo, da je ta vlada, ki je v-svetu pridobila ugled zaradi rezultatov na področju sanacije javnih financ, v bistvu brez večine, ugotavljajo londonski analitiki Morgan Stanleya. Razmere že terjajo svojo ceno, s potekom krize pa se ji utegnejo pridružiti novi davki. Morgan Stanley opozarja, da se je proces
zmanjševanja razlike med italijanskimi in nemškimi obrestnimi stopnjami že upočasnil, največjo nevarnost pa vidi v možnosti, da bi vlada za svoj obstoj plačala ceno zvodenitve strukturnih reform. Podobne so tudi ocene drugih analitikov: če se bo vlada povsem odpovedala skrbstveni reformi, meni Ilaria Fornari, šef ekonomistov pri J.P. Morgan, bo stopnja rasti javne porabe Italiji zaprla vrata v Evropo. Analitiki zavoda CER pa svarijo, da bi kriza z volitvami povzročila podobno reakcijo trgov kot leta 1995, zato je prazaprav dobra vsaka rešitev, ki je alternativna volitvam.
Guverner Banke Italije Fazio, ki se
je v sredo sestal s Prodijem, je šel včeraj na Kvirinal, kjer je predsednika republike seznanil z reakcijo trgov na razvoj politične situacije. Razmeroma dobro zadržanje lire in zajezitev izgube na borzi (Mibtel -0, 56%) je gotovo pomirilo centralno banko, ki pa Ostaja v pripravljenosti za ukepanje ob morebitnem pojavu špekulacije. O tej zaenkrat ni sledu, a je finančni minister Visco vseeno posvaril, da se ne kaže igrati z ognjem. Njegov kolega Treu se zanaša na karto krčenja delovnega časa kot aduta v igri z Bertinottijem, vendar se s tem ne strinjajo podjetja, ki se skrajšanja delovnega časa bojijo morda še bolj kot novih volitev.
- VLADA / V RAZPRAVI VRSTA PREDLOGOV, S KATERIMI NAJ BI OMEHČALI BERTINOTTIJA 1
Začela se je ofenziva proti krizi
RIM - Po predvčerajšnjem tavanju v temi se je včeraj začela ofenziva proti krizi. Potem ko je bila za torek določena parlamentarna razprava, se je Oljka lotila dela in začela tkati mrežo predlogov, potez in diloga, v naj katero bi - s sicer še vedno precejšnjo skepso - ujela Komunistično prenovo pri »prebavljanju« finančnega zakona. Pogajalska ofenziva je usmerjena - ne glede na to, kaj imajo neokomunisti za bregom, ustavne reforme, volilni zakon ali prevlado na levici - na proračunski manever za 25 tisoč milijard lir, na delovni čas, zaposlovanje in na pokojnine. O tem bi se moral z Bertinottijem pogovarjati neposredno predsednik vlade.
Ključna točka je delovni čas. Olj-
ka in vlada preučujeta možnost, da bi ga takoj skrajšali na 39 ur,-kot programski cilj (in ne z zakonom) pa naj bi določili nadaljnje znižanje na 35 ur tedensko. To je med drugim delovnik, ki je že dolgo v kongresnih dokumentih DSL, s predlogom pa se načelno strinja tudi Ljudska stranka. Enakega mnenja so tudi Zeleni, ki predlagajo neobvezno skrajšanje delovnika in pomoč podjetjem, ki bi se odločila zanj. Treba je namreč upoštevati, da bi Bertinottijeva zahteva po skrajšanju delovnika na 35 ur z zakonom pomenila za podjetja 12 do 13 odstotno zvišanje cene dela, zato je logično, da se marsikdo sprašuje, ali ni pravi cilj Komunistične prenove prav ta, da bi povzročila kon-
flikt med vlado in podjetniki, saj je na dlani, da je za neokomuniste težko podpreti finančni zakon, ki ima blagoslov Confindustrie.
Druga točka protikrizne ofenzive je zaposlovanje in vloga Irija. V proračunu za prihodnje leto naj bi bilo vendarle še kakih tisoč milijard lir, ki jih je vlada vpisala kot rezervo za kritje zahtev, ki bi izšle iz parlamentarne razprave. Resnici na ljubo naj bi bila vlada ta znesek že ponudila Bertinotti ju (npr. povečanje sklada za skrajšanje delovnika od 600 na 1.000 milijard), vendar je prejela gladko zavrnitev. Veliko večja je odprtost vlade in Oljke za možnost preobrazbe Irija v agencijo za razvoj juga, medtem ko je razumljivo manj navdušenja nad za-
htevo SKP po vsaj. sto tisoč novih zaposlitvah v javnih službah. Delovnih mest si vendar ni mogoče izmisliti, opozarjajo nekateri v DSL, treba je ustvariti dejanske priložnosti z racionalizacijo obstoječega in z uporabo velikih vsot, ki niso bile izkoriščene.
V pisnem predlogu, ki so ga Zeleni poslali Bertinottiju, je tudi precej dobre volje za kompromis na področju pokojnin, toda popolnega umika posegov si po Cofferatijevi privolitvi v reformo ni mogoče zamišljati. Da ne govorimo o potrebi po strukturnih rešitvah, na katere je včeraj ponovno opozoril Ciampi.
Do tod torej pripravljenost Oljke in vlade. Bo Bertinottiju zadostovala?
NOVICE
RIM / NI MIRU ZA PRIZADETE LJUDI V MARKAH IN UMBRIJI
Martinazzoli: »Andreotti ni podpiral mafije«
PALERMO - Nekdanji pravosodni minister Mino Martinazzoli je včeraj med pričevanjem na procesu proti Giuliu Andreottiju izjavil, da ni dosmrtni senator nikoli skušal pomagati mafiji. Obramba je s tem dobila pomembno točko. Martinazzoli pa je spregovoril tudi o ameriških pritiskih na italijanske vlade za boljše medsebojno sodelovanje v boju proti mafiji. Takratni predsednik Ronald Reagan je želel z močno preventivno akcijo zatreti tihotapljenje droge in s tem prizadeti organizirani kriminal, ki se je oplajal s prodajo mamila.
Železniška nesreča v Rimu
RIM - Ob 7.20 je potniški vlak, ki pelje na progi Avezzano-Rim, silovito treščil v odbijač ob koncu sedmega perona na rimski postaji Termini. V nesreči je bilo ranjenih 26 ljudi: osem so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so večini nudili le prvo pomoč in jih nato odslovili, medtem ko sta dva potnika ostala v bolnišnici zaradi kostnih zlomov.
Preiskava je pokazala, da so vlaku odpovedale zavore, to pa zato, ker so malo pred njegovim prihodom polili tračnice s kemično snovjo, da bi preprečili rast trave in osata.
Preiskava proti Umbertu Bossiju
VERONA - Veronski javni tožilec Guido Papalia je uvedel preiskavo proti vodji Severne lige Umbertu Bossiju zaradi »atentata proti celovitosti države« in »atentata na ustavo«. Za prvo obtožbo tvega dosmrtno ječo, za drugo pa 12 let zapora. Javno tožilstvo je združilo vse kršitve zakona, ki naj bi jih Bossi zakrivil v zadnjih časih na shodih Severne fige.
Poročila izvedencev pa so pomirjujoča, zemlja se le umirja - Zastrašujoči podatki o seizmičnosti v Italiji
Gasilci med delom na pročelju bazilike v Assisiju (Ap)
RIM - Med prizadetim prebivalstvom sta včeraj spet zavladala strah in zaskrbljenost, zemlja se je znova dvakrat precej možno zatresla, tako da so z nekaterih itak poškodovanih poslopij padali omet, opeke, kamenje. O kakšni večji škodi pa ne poročajo. Prva dva sunka sta bila že zgodaj zjutraj, dosegla sta 4. stopnjo po Mercallijevi lestvici, epicenter je bil na področju Colfiorita v Umbriji, kjer je ob 13. uri spet zavladala panika, tokrat je sunek dosegel 5.-6. stopnjo po Mercalliju. Izvedenci pa pravijo, da se zemlja v glavnem le umirja, čeprav je kakšen močnejši sunek še možen.
Preplah je zavladal tudi v Kalabriji, kjer so občutili potresni sunek, epicenter je bil v majhni občini San Giovanni di Ge-race. Ne poročajo ne o materialnih ne človeških žrtvah, potres pa naj ne bi bil v nobeni zvezi s tem,
kar se dogaja v Markah in Umbriji.
Nekakšen »potres« pa sje povzročilo tudi poročilo podtajnika za civilno zaščito Franca Barbierija, ki je v senatu in poslanski zbornici odgovarjal na številna vprašanja. Povedal je, da je seizmičnega kar 45% italijanskega ozemlja in da tam živi 40% prebivalstva: kar 65% stanovanj tega prebivalstva pa ni varnih. »Lahko za vsako občino posebej predvidimo število poslopij, ki naj bi se porušila in domnevno število žrtev, a te številke so grozljive,« je še pristavil Barbieri. Podtajnik je tudi posredoval podatke o pomoči in pojasnil, da so zaloge raznega materiala pošle in so za kontejnerje stopili v stik z raznimi evropskimi državami, s katerimi so že sodelovali na področju civilne zaščite. Javne zgradbe so zaenkrat pregledali v Umbriji (neuporabnih je 18 šol, 63 cerkva in 2 bol-
:i), v Markah pa ^ rreglede dokončati; ) zasebnih poslop1! »položaj izredno re^ na tamkajšnjem P° u je samo 10-1° 0 zgradb, ki s° .
nrotinotresnim
iro je posegel tud* ji minister Nap°m lejal je, da ni pr*-lT‘ s tem, kako je P rihajala leta 198° ju in danes v L i Markah), je Prl iza predvsem P° se izognejo n£jP
reteklosti, v pr^1
1	j:	-
d, ki se bliža z . oraki, nakar pr,l0 o obnova, rim rez strehe nad 8 Oškodovanih P v
>a raste iz dneY g lada je dosle) a 15 milijard m, »ege pri pO*°»
,urhpri>ih
Razvoj nabrežinske stvarnosti bo temeljil
na turizmu in kmetijstvu
Sesljanski zaliv bo popolnoma zaprt za avtomobilski promet Na sliki: nabrežinski župan Depangher (Foto KROMA)

NABREŽINA -Turizem in kmetijstvo sta temeljni gospodarski panogi, na katerih bo v bodoče temeljil splošni razvoj devinsko-nabrežin-ske občine. To je osnovna značilnost novega regulacijskega naCrta, ki ga je po nalogu odbora župana Giorgia Depang-herja izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom urbanista Edoarda Salzana. Po prvi zeleni luči občinskega sveta bo stekel birokratski postopek (trajal bo od tri do štiri mesece), ki se bo predvidoma zaključil v začetku prihodnjega leta, ko bo dokončno povolj-no mnenje o njem izrekel novoizvoljeni občinski svet. Pomembno besedo (glej zaplete s tržaškim načrtom!) pa bo gotovo imela tudi Dežela.
NaCrt je na včerajšnji občinski seji v osnovnih obrisih predstavil župan Depangher, javna predstavitev (projekt so doslej dobili v roke le občinski svetovalci) pa bo v prihodnjih dneh. Postopek za izdelavo nove urbanistične ureditve Devi-na-Nabrežine se je začel junija leta 1995, Salzanu so nalogo poverili decembra istega leta, naCrt Pa je bil nared v začetku letošnjega poletja. Sedanja varianta spreminja splošni regulacijski na-Crt, ki je stopil v veljavo junija leta 1986.
Ozemlje nabrežinske občine naj bi se po no-Vem razvijalo ne več kot Predmestje (spalnica) Trsta in Tržiča, ampak kot sestavni del kraškega °bmocja. Nosilni ekonomski panogi sta, kot reCeno, turizem in kme-
tijstvo, načrtovani urbanistični razvoj pa bi zadostil potrebam nekaj veC kot 10 tisoč sedemsto občanov. V zadnjih petih letih je dosedanji naCrt zadostil potrebi po 210 stanovanjskih gradnjah, demografski trend naj bi jih sedaj zahteval še dodatnih 370 (180 na zazidljvih površinah in 190 na takozvanih celovitih področjih).
Načrt tudi doloCa teoretsko možnost popravil oziroma razširitve 410 rezidenc (v glavnem hiš). Produktivnim dejavnostim namenja projekt vsega skupaj 20 tisoč
kv.metrov, javnih površin za javno uporabo je trenutno 156 tisoč kv.metrov, katerim je Salzano dodal še 186 tisoč. Dobršen del novih površin bodo namenili parkiriščem in javnemu zelenju.
Razvoj kmetijskega sektorja bo treba primerno uskladiti z načrtovanim Kraškim parkom, ki ga Depangher in somišljeniki tolmačijo kot sredstvo za zaščito okolja in hkrati za razvoj tradicionalnih panog, v prvi vrsti kmetijstva. Področje turizma pa se sooča s hudim pomanjkanjem stru-
ktur. Občina se je glede tega odločila za postopne in realistične posege ter se dokončno odpovedala ambicioznim (beri megalomanskim) načrtom.
V tem okviru naj bi postopoma odpravili sedanje razlike (župan je govoril o urbanističnem razkolu) med Krasom in obalo. Kraškim vasem je treba vrniti deloma izgubljeno urbanistično identiteto in ustvariti možnosti, da si bodo lahko domačini primerno uredili bivanjske pogoje. Bistveno vlogo bo pri tem igralo zlasti spe-
cializirano kmetijstvo, kateremu je treba ustvariti pogoje (ceste, urbanizacija itd.) za uravnovešeno rast.
Na področju turizma pripada seveda levji delež Sesljanskemu zalivu. Pri tem je občinska uprava stremela po nelahkem, a prepotrebnem ravnovesju med potrebo po razvoju in istočasno po krajinski zaščiti. Pri tem je naletela na razumevanje in na pomoč lastnikov zaliva, ki podpirajo »filozofijo« postopnega in realističnega razvoja. V zaliv ne bo mogoče več z osebnimi av-
tomobili, zato predvideva plan celo vrsto novih parkirišč (vsega skupaj 2200) in novih dostopov za pešče. Omenja se tudi možnost mehanskih struktur (dvigal ali podobno), pri čemer bo dovoljen dostop z avtomobili za razne službe (npr. do-
stava za hotele in restavracije), za omejen Cas (razna dela in nujna opravila) se bodo lahko do pristana z osebnimi vozili pripeljali tudi lastniki plovil. Tudi oni, kot vsi ostali, pa bodo morali nato avtomobile parkirati nad zalivom.
V Sesljanskem zalivu ne bo prostora za stanovanjske gradnje (stalna bivališča), a le za urbanistične posege v turistične namene. Salzano se je opredelil za možnost razširitve (prostorska podvojitev) Vile Diana, za radikalno sanacijo Grand Hotela, za popravilo stavb v Caravelli in v Castelreg-giu in za nove strukture <.	za rekreacijo
\	' jjjl in prosti čas.
* r" V kamnolomu znaša skupna možna zazidljivost 130 tisoč kub.metrov, skupna zazidljiva prostornina (zaliv in kamnolom) pa dosega največ 180 tisoC kub.metrov. V pristanišču bo pre-p ove dano kopanje, napoveduje se preureditev sedanjega pristana v zalivu in možnost gradnje manjšega pristana pred kamnolomom. Privezi jadralnih klubov bodo v vzhodnem delu zaliva, toCna lokacija pa še ni bila določena.
Sandor Tence
Večina okvirno podprta
smernice novega načrta
. Nabrežina - občinska:
)e začela s poročilom župa: °rgia Depangherja, ki je v bnh obrisih orisal urbani Plan, pred obravnavo šte' Popravkov (največ jih je pre Načelnik skupine »Skupaj-^e«, sicer svetovalec SSk I Antoni) pa so nekateri svet Ppsredovali svoje politično n)e 0 tem planu. Antonije Pravki so bili v glavnem tel Narave in sad sporazuma v skem zavezništvu.
Desničarska opozicija je i ^a zahtevala odložitev raz .es da se mandat obcinskege izteka in da bi moral načrt x Pretres (in odobriti) novoiz\
l'-_ je Rajmund Garii (Se' §a) izrekel velike pomisb ern projektom, ki po njegc draža realne situacije in Sein ne potreb občanov.
. Antoni je poudaril, da je s 1Cni projekt v skladu s pol rtiernicami uprave in koal ,° Podpira, kar prihaja pr 0 izraza z uveljavitvijo tui
s . ^aueva ni tula tako er al )e bilo treba splošne
uskladiti s pričakovanji posameznikov, kar ni bilo venomer lahko. Rezultat pa je še kar zadovoljiv, kar velja tako za kraške vasi, kot za Sesljanski zaliv. Slednji mora biti odraz »krajevne duše«, to pomeni, da mora njegov razvoj upoštevati tudi potrebe krajanov. Načelnik večinske svetovalske skupine je na koncu izrazil upanje, da bodo »višja telesa« (očitno je mislil na Deželo) pokazale razumevanje za potrebe Devina-Nabrežine, da se ne bo torej zgodilo kot z regulacijskim načrtom Občine Trst, ki ga je deželna uprava v marsičem izmaličila.
Ivo Sirca (DSL) je poudaril, da so med svetovalci večine na koncu prevladala enotna stališča. Polemiziral je s stanovskimi organizacijami, Ceš da so zavzele stališče o načrtu ne da bi ga sploh videle, kar je nedopustno, s Čimer so ustvarile v javnosti dezinformacijo. »Slišali smo izjave, po katerih skušajo nabrežinski upravitelji celo blokirati razvoj Krasa, kar sploh ni odgovarjalo resnici«, je dodal Sirca, po katerem bo Kraški park odgovarjal težnji po zaščiti okolja in istočasno po razvoju zainteresiranih območij. Glede Sesljanskega zaliva je končno prevladala usmeritev po
možnem, uravnovešenem in logičnem razvoju. Regulacijski načrt vsekakor ni in ne more biti perfekten, je dodal Sirca, zato ga bo mogoče v bodočnosti spremeniti.
Giuliano Goat (SKP) je napovedal popolno podporo regulacijskemu načrtu in Antonijevim popravkom, Martin Brecelj (SSk) pa je kot eno od pozitivnih aspektov plana izpostavil razvoj kraških vasi in naselij. Ozemlje devinsko-nabre-žinske občine se je v zadnjih letih razvijalo kot neke vrste spalnica Trsta in Tržiča, v bodoče bo treba zaustaviti ta negativni trend in kolikor bo mogoče ustvariti pogoje za samostojni razvoj. Novi regulacijski naCrt gre v to smer.
Postopek (regulacijski načrt so izročili le občinskim svetovalcem) je imel negativne in pozitivne plati. Pozitivno je, da je razprava potekala ob belem dnevu in tako jamčila prepotrebno transparentnost, negativno pa je bilo po Brecljevem mnenju to, da so občinski svetovalci lahko le s popravki dopolnili plan.
Seje se je udeležil tudi projektant Edoardo Salzano, ki bo v prihodnjih dneh predstavil načrt domači javnosti.
Za uvod iskrica v večinski koaliciji
NABREŽINA -V novi regulacijski načrt Občine Devin-Nabrežina so kot zazidljivo površino vključili oziroma pobdi-li tudi zemljišče v Nabrežini Kamnolomi (v bližini centrale ENEL), na katerem namerava neka zadruga zgraditi osem stanovanj. Vprašanje je bilo predmet političnega spora v večinski koaliciji »Insie-me-Skupaj«, ki je popestrilo začetek občinske seje, potem ko so svetovalci Slovenske skupnosti predlagali, da bi zazidljivo območje premaknili bližje nabre-žinskega naselja.
Večina svetovalcev pa ni bila tega mnenja. Zahteva, ki sta ju postavila Martin Brecelj in Maja Lapornik, so podprli edinole njuni somišljeniki, vsi ostali, vključno z županom, so bili proti, medtem ko sta se svetovalca Dario Pertot in Franc Fabec vzdržala. Skupščina je zavrnila tudi podobno stališče Rajmunda Carlija (Severna liga). Zamrznitev namembnosti omenjenega zemljišča je v ljudski peticiji zahtevalo tudi 93 Nabre-žink in Nabrežincev, ki so izrazili bojazen, da bi iz tega nastala nova reziden-čna cona izven vasi.
Brecelj in Lapornikova sta izhajala iz stališča, da je občinski svet svojčas že zamrznil zazidljivost tega območja in da mora Občina upoštevati peticijo Nabre-
žincev. Ne gre za črtanje zazidljivosti, ampak za njen premik na območje bližje naselju. Brecelj je tudi izrazil bojazen, da bo odločitev uprave pogojevala nevarnost, da bi lastniki zemljišč tožili Občino, češ da izneverja sprejetim obljubam, na koncu pa se je vprašal, ali bo isto stališče občinski svet zavzel tudi za ostala zazidljiva zemljišča, ki jih nameravajo črtati iz regulacijskega naCrta. Potrditev zazidljivosti zemljišča je po njegovem vsekakor politična napaka.
Nimam prav nobenih interesov pri tej zadevi, je poudaril Depangher, morebitne sodne posledice bi vsekakor imela uprava, ki jo seveda pravno zastopa župan. A to ni bistveno, omembe vredno je pri tem, da je to območje zazidljivo že od leta 1985 in da so člani zadruge že pred časom začeli postopek za gradnjo stanovanj, je dejal Depangher. Rekel je tudi, da spoštuje mnenje podpisnikov peticije, premik oziroma zamenjava zazidljivih površin pa sta neizvedljiva. Kot župan čuti moralno dolžnost do ljudi, ki so se zanašali na zazidljivost lastnih zemljišč in si zato prevzame tudi politično odgovornost, da glasuje proti zahtevi SSk. Vsakdo naj vsekakor glasuje po vesti, je na koncu rekel še Depangher, kar se je potem v resnici tudi zgodilo.
ŽARIŠČE
Rešijo nas lahko samo ponos,
ljubezen in kultura
^—11
Diomira Fabjan Bajc
2e dolgo nisem slišala tako zavednih, domoljubnih, preprostih, ponosnih in globokih besed, kot jih je v svojem predavanju izrekel 5. septembra na Dragi beneški Slovenec Giorgio Banchig. Prav gotovo nisem mnogo podobnih besed prebrala v Primorskem dnevniku zadnja leta! Jasne in odločne besede prihajajo zadnje Čase iz tistih krajev, ki so bili že odpisani, v svarilo nam, ki smo ob obilici matičnih in državnih podpor pozabili, Cernu naj bi vse te podpore služile: začeli smo misliti, da so za nas, ne pa zato, da ohranjamo, gojimo, širimo slovenščino in slovensko kulturo. To velja tudi, a ne samo, za Primorski dnevnik.
Giorgio Banchig je poudaril (brez vsake polemike), da so se Slovenci (kolikor jih seveda sploh še je) v Benečiji ohranili pod Francijo, Napoleonom, Avstrijo, Italijo - samo iz ljubezni do svojega jezika in do svoje kulture.
Doma imam praprot, ki mi je pred tremi leti skoraj usahnila: ostalo je samo tanko zeleno stebelce. S primernim (ne preveč ne premalo!) in stalnim zalivanjem se je stebelce bujno razraslo in je že cel grm. Tako se dogaja z Benečijo, smo slišali, potem ko je po potresu dobila pomoč od Slovenije in odkar ima dvojezično Solo. Kaj pa pri nas? Prevec zalivanja je povzročilo gnitje pri koreninah našega zamejskega drevesa. Le tu in tam je slišati ponosno izjavo, večinoma poslušamo tarnanje in jadikovanje zaradi pomanjkanja denarja. Lepo je bilo zvedeti, da Aleksander Volk ne bo nastopil na simpoziju zgodovinarjev, ker so mu (med drugim) napačno napisali priimek. Odrekel se je nastopu, kar ni malo. Če bi vedno vsi zahtevali, da nam pišejo pravilno priimke (v kolikor smo si'jih seveda ponovno spremenili v izvirno obliko!), bi si tudi Piccolo moral kupiti strešice, kakor so si jih celo Amerikanci!
Odnose med večino in manjšino pogojuje tudi vedenje manjšine. Ce je manjšina preveC popustljiva in uslužna, si jo večina privošči. Domnevam, da je to psihološki zakon: kdor se vede negotovo in kaže svojo šibkost, v nekem smislu izziva močnejšega, da ob njem in na njem razkazuje svojo premoC. Jasno, da ima tudi naša šibkost in negotovost, naveličanost in pomanjkanje samozavesti svoje psihološke razloge, za katere mo-
goče ni odveC, Ce navedemo nekaj dejstev. Poleg našega majhnega števila so v tem groznem dvajsetem stoletju še nešteti zgodovinski razlogi, ki nas Primorce potiskajo ob tla. Najprej strahotna prva svetovna vojna, katere fronta je potekala prav ob naši zahodni meji in zaradi katere je umrlo ogromno Slovencev. Sele zdaj jim postavljamo spomenik! (V Franciji, na primer, ima vsaka vas seznam padlih v prvi svetovni vojni v cerkvi ali na spomeniku na glavnem trgu; navadno so zraven teh imen Se imena padlih v drugi vojni. Tako se ohranja zgodovinski spomin!) Takrat je bilo porušenih ogromno slovenskih vasi, ogromno ljudi izgnanih itd. Nismo se Se niti oddahnili od tiste morije, že je z vso silo pritisnila na nas fašistična genocidna politika, ki je trajala veC kot dve desetletji: dve generaciji Slovencev sta obiskovali italijanske šole, nista imeli možnosti, da se učita slovenščine. Je mar normalno, da imamo starejše zavedne ljudi, ki so se morali sami učiti materinega jezika? In koliko jih je, ki se niso nikoli naučili slovenščine? Kdo od nas nima kakih »italijanskih« sorodnikov? NiC ne bom rekla o eksodusu Primorcev predvsem v Južno Ameriko! Je sploh kakšna primorska družina, ki nima sorodnikov tam dol?
Ne bom obnavljala petdesetletnega obdobja po drugi svetovni vojni, saj o tem Čivkajo že vrabci na strehi! Se Se kdo spominja napisa Sežana v cirilici na (sežanski) železniški postaji? NiC ne bom rekla o kominformu, o (za nas Slovence) tragični razdelitvi komunistov v Italiji itd. itd.
In zdaj? Je mar Čudno, Ce je marsikdo vrgel puško v koruzo in omagal, ali Ce je postal Črnogled in apatičen, ali Ce ga je pisanje Časopisov prepričalo, da se ni veC vredno boriti za lasten obstoj, Ce je globoko razočaran nad delovanjem naših najvidnejših politikov v (milo reCeno) neprijaznem okolju? Povrh vsega Se gonja o naši ge-nocidnosti, o morilskih nagonih našega rodu, o umazanih namenih našega primorskega osvobodilnega boja!
Ce se nas poloti malodušje, Ce podvomimo vase in v svoje rojake, takrat pomislimo na primere moralne veličine nekaterih Primorcev! Pomislimo na naše matere in none, ki so velikodušno pomagale stotinam italijanskih vojakov, ko so 8. septembra 1943 bežali pred bivšim nemškim zavez-
nikom, tako da so jih preoblekle v civilno obleko. (Zal nisem slišala, da bi se kdo od njih tega spomnil v Časih, ko se neprestano pljuva na nas!) Pomislimo na skupino internirancev v Isernii leta 1943 (kot piše Zorko Jelinčič), ki so po bombnem napadu edini pomagali domačinom in rešili iz ruševin preko 30 ranjencev, potem ko so vse oblasti zbežale! Pomislimo na razne naše deportirance, obsojence in bivše taboriščnike, ki so v sebi premagali sovraštvo do tistih, ki so jim prizadejali toliko hudega! Pomislimo na monsi-gnorja Gujona, ki so ga tako grobo napadli lansko leto. Ob vprašanju, ali se ne boji, je odgovoril samoumevno: »Saj sem prestal fašizem, česa naj se bojim?« Črpajmo pogum pri izviru teh moCnih in velikodušnih ljudi, ki jih ni malo med nami, samo odkriti jih je treba!
Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo vedno skušali in skušamo ohranjati mir na meji, da poznamo jezik in kulturo naših sosedov, zato lahko zahtevamo, da se končno nekaj premakne tudi na njihovi strani. Ne mislim samo na politični ravni, kjer so se stvari, kot vidimo, z levosredinsko vlado Se poslabšale, ampak predvsem na kulturni ravni, ki je trajnejša od politične in gre bolj v globino. Zadnje Čase postaja v Trstu vse večje število italijanskih intelektualcev, ki se učijo in govorijo slovenščino, tudi prevajalcev je že nekaj. To so junaške izjeme med splošnim nasprotovanjem in v najboljšem primeru brezbrižnosti. Tudi v osrčju Italije je zanimanje za Slovence in za Slovenijo rodilo nekaj sadov: kakšno nagrado slovenskim avtorjem, vodnik po Sloveniji, kar dve založbi (Valladi in Zanichelli) sta natisnili slovar na lastno pobudo. Znaki so šibki, vendar nedvoumni: ti ljudje nas imajo končno za enakovredne in enakopravne!
Zato bi bilo prav, da bi imeli pred očmi predvsem te ljudi, ki so nam naklonjeni, po drugi strani pa da bi z odločnostjo skušali doseči, da jih ho Cim veC takih, saj bo samo v tem primem življenje pri nas lepSe in bogatejše za vse!
Imela bi dva predloga:
1.	Ustanovimo Center slovenske kulture za Italijane! Lahko je to samo soba v mestnem središču s slovenskimi knjigami, učbeniki, vadnicami, slovarji, z italijanskimi prevodi slovenskih del, s slovenskimi časopisi in revija-
mi, z osebo, ki zna svetovati in posredovati. Res je, da že imamo knjižnico, vendar je namenjena predvsem Slovencem. Misel za ustanovitev takega centra mi je dal Italijan, jaz jo samo ponujam v premislek! Morda bi nam lahko pomagal konzulat, morda krovni organizaciji, morda edina slovenska banka, ali pa kar v§i skupaj?
2.	Zahtevajmo uvedbo pouka slovenske kulture in jezika v italijanske Sole na obmejnem ozemlju! Multikulturnost je vrednota, trdijo psihologi. Strinjam se, zato skušam (mi vsi skušamo) poglabljati svoje znanje slovenščine in italijanščine (pa Se nekaj drugih evropskih jezikov). A multikulturnost je bogastvo tudi za naše sosede! Ce bi uvedli v vse italijanske osnovne in srednje šole vsaj eno uro na teden obveznega pouka slovenske kulture in zgodovine, v višjih razredih tudi nekaj jezika, bi padlo v Trstu mnogo tabujev, ozračje bi se spremenilo, mogoCe bi naši sosedje končno zaceli gledati na nas normalno. Ko sem nekoč izrazila to mnenje, so mi ga ospo-ravali, Ceš da bi pouk slovenščine ne smel biti obvezen, saj lahko rodi odpor in celo sovraštvo. Ali to ne velja tudi za nas, ki se moramo učiti italijanščine? Odpor ali celo sovraštvo moramo vsak zase premagati, saj konec koncev sožitje ne nastaja samo od sebe in zahteva vedno tudi nekaj osebnega napora. Sama sem se lotila prevajanja v italijanščino tudi iz želje, da premagam odpor do vsiljenega mi italijanskega jezika. To se mi je tudi posrečilo. Po drugi strani menim, da bi obvezno obiskovanje pouka slovenske kulture in jezika olajšalo simpatizerjem slovenščine študij, saj bi ne bili izpostavljeni napadom skrajnežev!
Da lahko zahtevamo kaj takega, moramo seveda biti prepričani, da imamo prav, moramo biti dovolj samozavestni, Čutiti se moramo res enakopravne. Dokler ne bomo sami dosegli te stopnje in dokler ne bodo naši sosedje pristali na to zahtevo, se v Trstu ne bo nic bistvenega spremenilo. Nasprotno: Ce ne bomo zmožni zahtevati nekaj tako naravnega, kot je minimalno (vsaj pasivno) poznavanje in spoštovanje našega jezika in kulture in nas samih, bomo izginili, saj ne bomo mogli dolgo vzdržati pritiska večine.
Rešijo nas torej lahko samo ponos, ljubezen in zvestoba, naj to zveni Se tako starokopitno.
KOROŠKA / SLOVENSKE ODDAJE NA ORF.
Skupni imenovalec organizacij manjšine
Enotna lista ne bojkotira več podpisne akcije - Skupna izjava slovenskih organizacij
CELOVEC - Koroškim Slovencem je v podpisnl akciji za uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega in razširitev televizijskega sporeda na Avstrijski radioteleviziji (ORF) le uspelo najti širok politični konsenz. Enotna lista (EL), ki se je najprej izrekla proti pobudi obeh osrednjih kulturnih organizaciji koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze, zdaj podpira akcijo, ki jo je doslej s svojim podpisom podprlo že nad 3500 koroških Slovencev in Slovenk.
V skupni izjavi slovenskih političnih, kulturnih in strokovnih organizacij je poudarjeno, da odločno podpirajo podpisno akcijo ter da pozivajo pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, da jo v Cim večjem številu podprejo. V ta namen so bo zbiranje podpisov podaljšalo do 20. oktobra letos, zbrane podpise pa bodo organiziciji predali avstrijski zvezni vladi in vodstvu avstrijske radiotelevizije.
Akcija slovenskih organizacij uživa močno podporo tudi v nemško govoreči koroški javnosti. VeC organizacij, med njimi Delovna skupnost »Koroška»in Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO«, podpira akcijo in na številnih prireditvah zbira podpise za bolj obširne in kakovostnejše radijske in televizijske oodaje za slovensko
narodnostno skupnost na Koroškem.
Enotna lista, ki je v zaCetku menila, da gre za »zakasnelo akcijo, ki nima nikakršnih izgle-dov na uspeh«, pa je spremembo svojega stališča utemeljila s tem, da podpisna akcija »ni namenjena ugotavljanju kvalitete Slovenskega sporeda (ORF je že zakonsko zavezan do izravnanega in objektivnega poročanja - op. ured.), temveč prizadevanjem slovenske narodne skupnosti za Cim širše medijsko poročanje v slovenskem jeziku«.
Pobudniki akcije do 20. oktobra pričakujejo, da bo podudo podprlo med 5000 in 10.000 ljudi.
Ivan Lukan
Nepojasnjena eksplozija v Lipnici
GRADEC - V sredo okoli 22. ure je v bližini Lipnice na avstrijskem Štajerskem med nadzorom vozil odjeknila eksplozija, v kateri je bil huje ranjen 48-letni voznik. Izgubil je obe roki in po-dlaht, utrpel pa je tudi težke poškodbe na trebuhu. V eksploziji sta bila lažje ranjena tudi oba policista, ki sta opravljala nadzor.
Ozadje eksplozije je nejasno. Ni izključena povezava s pisemskimi bombami, vendar ta domneva Se ni potrjena. (STA/APA)
SLOVENIJA / PROMET
Pri Arji vasi dokončan avtocestni priključek
ARJA VAS - Na avtocestnem odseku Arja vas - Vransko je dokončan tudi priključek Arja vas, tako da je avtocesta od HoC do Vranskega zdaj v celoti prevozna po štirih voznih pasovih. Dela so bila končana v sredo, promet pa od včeraj že poteka po štiripasovnici tudi v območju priključka Arja vas.
Hkrati na Darsu zanikajo namigovanja o tem, da je bil avtocestni odsek Arja vas - Vransko prehitro predan prometu. Te trditve so popolnoma nestrokovne in predstavljajo zavajanje slovenske javnosti, saj je bilo potrebno ob stiku stare in nove ceste v Arji vasi izvesti določena dela, ki so posegala tako na novo avtocesto kot tudi na staro priključno cesto. Teh del ni bilo možno izvesti, dokler je promet potekal po stari priključni cesti.
Zaradi te pogojene postopnosti gradnje avtocestnega odseka Arja vas - Vransko in priključka Arja vas je bilo nujno voditi in preusmeriti promet po novem odseku pa čeprav v območju priključka Arja vas le po polovici avtoceste. Taka tehnološka rešitev je bila vseskozi načrtovana, izvedba del na povezavi priključne ceste v Arji vasi z avtocesto Arja vas - Vransko pa je bila po odprtju novega odseka za promet pospešena. (STA)
VIDEM / OD DANES DO NEDELJE
Friuli DOC v znamenju tradicije
Poleg gastronomske tudi zanimiva kulturna nponudba
VIDEM - Danes, jutri in v nedeljo bo v središču Vidma tretja izvedba velike manifestacije, ki nosi naziv Friuli DOC. Gre za večplastno in doslej zelo uspešno predstavitev krajevnih agroživilskih tradicij, furlanske kulture in umetniškega obrtništva.
Vse tri dni bo mestni center povsem zaprt za avtomobilski promet. Ulice in trgi bodo opremljeni s kioski in najrazličnejšimi strukturami, ob katerih bo mogoCe bodisi pokušati tipične
furlanske specialitete, kakor tudi najti vse mogoCe informacije o furlanski zgodovini in kulturi. Organiziranih bo veC brezplačnih gledaliških predstav, razstav in folklornih prireditev.
Skratka, obiskovalec bo imel v centru Vidma te dni priložnost, da se seznani z vsem, kar najboljšega in najrazličnejšega ponuja Furlanija, od izvrstnih vin z zaščitenim poreklom, do kulinaričnih proizvodov iz raznih predelov Furlanije. Pripravljene bo-
»Okence« EU v Špetru
SPETEE - V soboto, 4. oktobra 1997, bo ob 11. uri v občinski zborni dvorani v Spetru predstavitev odprtja perifernega urada »Evropskega centra za podeželsko informiranje in animacijo« pri Gorski skupnosti Nadiskih dolin. »Informativna točka« bo nudila pomoč občanom in ustanovam v zvezi s politiko in programi Evropske unije in bo na razpolago tudi državljanom in ustanovam držav, za katere je v teku postopek za pristop v Evropsko unijo.
do tudi jedi iz Napoleonovih Časov, saj poteka letos dvesto let od p°o' piša sporazuma v Carti' poformidu, s katerim s° furlanska ozemlja Prl' padla Avstriji.
Napoleonov cas bo prikazan tudi s predstavami in izvirnimi kosti' mi iz tistega obdobja, Pa tudi program predvid®' nih koncertov ljudske in klasične glasbe se o3 vezuje na francosko do^ minacijo. Letošnja pr(_ reditev bo torej zanbp^ vo zamišljen vpogled kulturo in naCin živi)® nja v Furlaniji, v Cas^
ob izteku osemnajsteg
in na prehodu v def tnajsto stoletje. Na Fri li DOC bodo letos sod® lovali tudi vsi muz®! ljudskih običajev iz P ,
membnejših furlansk
mest. Ob priložn0® manifestacije so vide ske gostilne, restavra® J in hoteli napovedan obiskovlce posebne P puste, (du)
ITALIJA / ZASEDANJE SENATNE KOMISIJE ZA ZUNANJEPOLITIČNA VPRAŠANJA
V senatu prvi korak k ratifikaciji asociacijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko unijo
Poklon senatorjev spominu na Darka Bratino - Živahna razprava in na koncu soglasna odločitev
RIM - V italijanskem parlamentu je bil v sredo storjen prvi korak k ratifikaciji asociacijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko unijo. Kot znano, morajo poleg slovenskega državnega zbora in evropskega parlamenta, ki sta to že storila, ratificirati pogodbo tudi parlamenti vseh petnajstih držav Članic EU. Nekatere države so to obveznost že izpolnile, druge še ne, vendar je od vsega začetka vladalo veliko zanimanje predvsem za Italijo, glede na dogajanja zadnjih let in ostre polemike, ki so dosegle višek v Času Berlusconijeve vlade.
Ce je glasovanje, do katerega je prišlo v sredo v zunanjepolitični komisiji senata, tudi pokazatelj politične temperature odnosov med državama, bi lahko sklepali, da se je stanje zelo umirilo. K temu je nedvomno pripomogla tudi žalostna okoliščina, da je do razprave prišlo na prvi seji komisije po smrti senatorja Darka Bratine, katerega so se številni senatorji spomnili v svojih posegih, vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da so sporazum tokrat podprli tudi predstavniki političnih strank, ki so mu v preteklosti ostro nasprotovali. Seveda je to le prvi korak in počakati bo treba na razpravo v skupščini in nato na postopek v poslanski zbornici, kjer so duhovi bolj razgreti kot v senatu.
Na sredini seji je prišel do izraza Ugled, ki ga je Darko Bratina užival v
senatu. Čeprav bo uradna komemoracija ob prisotnosti svojcev v zunanjepolitični komisiji senata 7 oktobra, kot je napovedal predsednik komisije senator Migone, ki je izrekel družini sožalje v imenu celotne komisije, so se Bratine v sredo v svojih posegih spomnili številni člani komisije. Zelo pomenljiva je bila tako izjava Giulia Andreottija, ki je dejal, da osebno pozna stvarnost na obmejnih območjih in skrajno civilne odnose, ki so se razvili med Italijo in Slovenijo, ter priznava senatorju Bratini, da je prispeval k vzgoji generacije mladih k omikanemu sožitju in s tem znatno pripomogel k spremembi miselnosti, ki je spremenila tragedijo, ki jo je doživela Gorica, v zgledni primer sožitja na obeh straneh meje. Senatorka Tana De Zulueta je dejala, da bo glasovala za ratifikacijo sporazuma tudi v počastitev spomina na Darka Bratino, ki si je tako prizadeval za gradnjo novih temeljev, na katerih se sedaj lahko razvijajo prijateljski odnosi med italijo in Slovenijo. Tem besedam se je pridružil tudi podtajnik Fassino, ki je dejal, da vlada in on sam priznavata Bratini pomen dela, ki ga je opravil za ponovno vzpostavitev odnosov med italijansko in slovensko skupnostjo.
Ce se sedaj povrnemo k razpravi o ratifikaciji asociacijske pogodbe, moramo najprej povedati, da je predsed-
nik komisije Gian Giacomo Migone (DSL) sam prevzel nalogo poročevalca, ki je bila prej zaupana Darku Bratini. To je omogočilo hitro vključitev vprašanja na dnevni red, kajti Migone pozna ozadje sporazuma in je o tem že nekajkrat govoril s slovenskimi poslanci in državniki. Migone je tako uvodoma obnovil potek dogajanj, ki so privedla do podpisa asociacijske pogodbe med Evropsko unijo in Slovenijo in je opozoril, da so bili v začetku odnosi med Italijo in Slovenijo zelo težko ter je Italija ta sporazum pogojevala z rešitvijo vprašanja o vračanju nepremičnin ezulom. To vprašanje se je nagnilo k rešitvi s Solanovim sporazumom, ki je ločil dvostranski spor od multilateralnih vprašanj, tudi glede na dejstvo, da asociacijska pogodba premošCa zakonske ovire, ki so onemogočale tujcem nakup nepremičnin. Sicer pa je ta pogodba podobna drugim asociacijskim pogodbam ter potrjuje prost pretok blaga, ljudi in kapitelov, koordinacijo socialnih sistemov, kooperacijo v gospodarstvu in v kulturi ter preprečevanje kriminala. Predvidena je tudi ustanovitev paritetnega parlamentarnega odbora in Migone je ocenil, da bi bilo dobro, da bi bili vanj imenovani tudi člani zunanjepolitične komisije.
V razpravo je nato poseglo šest se-narorjev. Vera Squarcialupi (DSL) je
vprašala, ali sporazum vključuje tudi priznanje diplom, Francesco Tabladi-ni (Severna liga) je le napovedal, da bo glasoval za sporazum, Saverio Porcari (Nacionalno zavezništvo) pa je kritično ocenil, da se sicer Evropska stvarnost naglo premika in zato ni mogoCe Slovenije ločiti od skupnih evropskih inštitucij, vendar ni mogoCe pozabiti, da Slovenija ni ponudila roke pri reševanju bilateralnih vprašanj: tako ni bilo tistih korakov, ki bi izgnanim italijanskim državljanom omogočili, da zopet pridobijo v last svoje premoženje. Senator Saverio Vertone Gri-maldi (Forza Italia) je nato izrazil željo, da bi se Italija in Slovenija zgledovali po Nemčiji in Poljski, ki nista odpirali starih ran, ampak sta zaceli graditi prihodnost na novih prijatelj-skihg osnovah. Senatorka Tana De Zulueta (DSL) je poudarila pomen tega sporazuma za razvoj severovzhodne Italije, Giulio Andreotti pa je izrazil željo, da bi Cimprej prišlo do širše razprave o sprejemanju novih rednih Članic v Evropsko unijo.
Vsem je odgovoril državni sekretar v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je dejal, da je Italija s pristankom na Solanov dokument stopila na pot novih odnosov, ki bi lahko prispevali k premostitvi nezaupljivosti preteklosti. Na bilateralni ravni so tako sklenili vrsto sporazumov, ki so pripomogli k vzpostavitvi ozračja
medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Vprašanje ezulov, je ocenil Fassino, ostaja z zgodovinskega vidika še nerešeno, ker mora Italija še zagotoviti pravico in resnico v zvezi s tragedijami na obrobju bivše Jugoslavije; vendar pa nihče ne sme ostajati ujetnik svoje preteklosti in zgrešeno bi bilo ustvarjati klimo pričakovanj, ki jih ni mogoče izpolniti, kot velja sicer za rane, ki jih povzročajo vse vojne. Zato je zgrešeno z lažnimi obljubami zavajati ezule in manjšine ob meji, ker zagotovo ne bo nikoli možen množični povratek na ozemlja, ki so nekoC pripadala Italiji, ampak bo v najboljšem primeru prišlo do kake geste dobre volje pri vračanju nepremičnin. Fassino je opozoril, da vodi Italija enako politiko s Hrvaško, ki pa žal ni pokazala enake dobre volje pri obravnavanju stališča Italije o reformi Varnostnega sveta Združenih narodov. Fassino je tudi zagotovil, da Italija nikakor ne namerava ovirati pristopa novih članic v Evropsko unijo in zato zahteva reformo inštitucij EU.
Komisija je nato soglasno odobrila besedilo ratifikacijskega zakona; za besedilo je glasoval tudi senator Porcari, ki pa je svoj glas utemeljil tudi kot stimulacijo Sloveniji, naj bo popustljivejša v bioolateralnih odnosih, vladi pa je priporočil odločnost v odnosih s Hrvaško. Porcari je tudi dejal, da nasprotuje širitvi Evropske unije. .
ŠOLSTVO / SPORAZUM
Konkreten slik med šolo in delom
K protokolu je pristopilo tudi SDGZ
Razkorak med Šolskim sistemom in tržiščem dela predstavlja eno od velikih hib italijanske družbe. Ugotovitev ni nova, doslej pa je bilo res malo storjenega, da bi zapolnili vrzel med obema svetoma in omogočili uglajen prehod iz Šolskih klopi in univerzitetnih laboratorijev v delovno okolje. Na nekaterih Šolah so sicer priredili prakso v delovnih organizacijah in teCaje v podjetjih, taki poskusi pa Se vedno ostajajo muhe enodnevnice.
Sedaj kaže, da se bo-nekaj vendarle spremenilo. Tržaško šolsko skrbništvo bo danes podpisalo protokol o soglasju s tržaškimi obrtniškimi organizacijami, da bi zagotovilo dijakom večji stik z delovnim svetom. K pobudi so pristopile tri organizacije, med temi je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
V	protokolu so podrobno razčlenjeni smotri in nameni tega šolsko-delav-skega sodelovanja. 2e v prvem Členu je zapisano, da sporazum stremi za tem, da bi postali dijaki in študentje protagonisti lastnega formativnega procesa, kar naj bi konkretno pomenilo, da bi lahko sami načrtovali svojo delavno bodočnost. Podpisniki želijo s tem nekako integrirati formativne sisteme s svetom dela.
V	sporazumu je zapisano, kako naj bi to dosegli. Dijaki in študentje naj bi pridobili dovolj znanja, da bi znali presoditi, katera usmeritev jim najbolj leži. Zatem naj bi se seznanili s krajevnimi formativnimi smermi, spoznali naj bi, kakšne bodo možnosti za-
poslitve na krajevni, deželni in mednarodni ravni s posebnim poudarkom na vzhodno Evropo, kar naj bi prav slovenskim šolam in slovenskim podjetjem nudilo določene prednosti.
V sporazumu je tudi poudarek na povsem praktičnih zadevah. V ta okvir spada spoznavanje tipologij neodvisnega dela, poznavanje ustrezne zakonodaje, poznavanje in izkoriščanje podpor in prispevkov za gospodarske dejavnosti, spozna-: vanje novih poklicnih profilov, poznavanje zakonodaje o zaščiti žensk. Izrecno so omenjeni tudi študijski obiski v podjetjih, da bi dijaki na lastne oci videli, kako poteka posamezno delo.
Na podlagi tega spora-
zuma bo v roku dveh tednov po podpisu ustanovljena osemčlanska paritetna delovna skupina, ki bo promovirala dejavnosti omenjene v protokolu. Poleg tega bo pripravila informativno gradivo za šole in podjetja ter bo predložila morebitne pilotne naCrte; nadalje bo ocenila, podprla in koordinirala načrte, ki jih bodo pripravile šole in podjetja. Zelo pomembna bo tudi delovna prakse, ki jo bodo izpeljali v podjetjih. Komisija bo določila, kako bo potekala in kako bo ta neposredni stik med dijaki in delom urejen.
Šolsko skrbništvo in nekatere obrtniške organizacije so torej stopile na skupno pot. Sedaj jo bo treba še skupno prehoditi v pomoC in korist mladim.
BENCIN PO ZNIŽANI CENI / PREVARE
Donaggio: afera ima zelo omejen obseg
Preverjanje podatkov je precej zamudno
Kot so povedali na finančni straži, se preiskava v zvezi z malverzacijami z bencinom po znižani ceni pospešeno nadaljuje, vendar se sedaj v glavnem ukvarjajo s proučevanjem zaplenjenega materiala, preverjajo podatke na računalniških izpisih. Delo ne gre tako hitro od rok, ker imajo bolj malo osebja na razpolago. Na vsak naCin niso zaplenili drugih magnetnih kartic ali Česa podobnega, tudi kaže, da na seznamu osumljencev z izjemo osmerice Črpalkarjev, ki jih obtouujejo prevare na škodo Dežele Furlanije-Julijske krajine in nezakonite uporabe elektronskih naprav za »branje« megnetnih kartic, doslej ni nobenega uslužbenca Trgovinske zbornice. Preiskava pa se bo razširila na vso deželo, torej lahko pričakujemo, da bo o njej govor še precej Časa.
Predsednik trgovinske zbornice Adalberto Donaggio je želel
vso afero redimenzionirati, dejal je, da se mu obseg ne zdi tako velik glede na to, da so v Trstu izdali več kot sto tisoč magnetnih kartic, po vsej deželi veC kot 400 tisoC, sedaj pa je govor o kakšnih sto »Čudnih« primerih ali nekaj veC kot sto, torej naj bi šlo po njegovih besedah za »smešen obseg«.
Donaggio je pojasnil, da so z Deželo in zatem Dežela verjetno s finančno stražo predvideli vrsto kontrol. Tako so Deželi in finančni straži izročili računalniške izpise, iz katerih se da ugotoviti, Ce je kdo mesečno presegel določeno količino goriva. Preiskovalci in zatem sodnik pa morajo ugotoviti, Ce je šlo za prevaro ali za dovoljeno, Čeprav visoko porabo, ker nekdo lahko vsak dan potuje v Milan ali pa se vozi okrog hiše. To je ena plat problema, je še dejal Donaggio. Druga se nanaša na notranjo kontrolo magnetnih
kartic, ker so opazili, da so na nekaterih Čudni podatki. Tudi o tem so seznanili finančno stražo. Varstveni mehanizmi, je še menil predsednik Trgovinske zbornice, omogočajo zelo hitro preverjanje podatkov, a za vse, kar temu sledi, je pristojno sodišče.
Oglasil se je tudi deželni svetovalec Paolo Ghersina, predstavnik »zelenih«, ki so edini glasovali proti zakonu o bencinu po znižani ceni. Povabil je k umirjenosti, ker so po njegovem mnenju osumljenci morebiti žrtve sistema, ki je bil za to operacijo uveden. 2e svojCas je skušal dokazati, da ima ta sistem pomanjkljivosti in da bi se morali odločiti za drugačnega, zanesljivejšega. Tako se zna zgoditi, je še menil Ghersina, da bodo na koncu za mehanske napake plačali edino Črpalkarji, medtem ko bodo s sedanjim sistemom težko odkrili prave prevare.
SOCIALNA DRŽAVA / POBUDA TRŽAŠKE SKR
Protest proti krčenju vvelfara
Pripravljajo ga za 17. oktober, pristopili tudi nekateri sindikati
Tržaška federacija Komunistične prenove pripravlja za 17. oktober javno demonstracijo proti »krčenju socialne države«. K pridruženju vabi vse delavce, stranke in združenja, ki so se 20. septembra udeležili manifestacije proti secesiji v Benetkah. Tržaška pobuda naj bi bila teden pred manifestacijo, ki jo je za 25. oktober sklicalo v Rimu nacionalno vodstvo Stranke komunistične prenove, njena organizacija pa bo v soboto ob 19. uri predmet javne skupščine na tržaškem sedežu Bertinottijeve stranke.
Smisel pobude oziroma
protesta so predstavniki neokomunistiCne stranke pojasnih včeraj na tiskovni konferenci. »Medtem ko se v Evropi Čuti težnja po drugačni ekonomski politiki, ki naj bi vodila k prevladi interesov ljudskih slojev nad interesi mednarodne finance,« je dejal tajnik tržaške SKP Venier, »imamo v Italiji konkretno nevarnost, da prevladajo konservativne izbire in omejevanje sedanje ravni socialne varnosti.« Tako kot na državni ravni, so tudi v Trstu neokomunisti zelo kritični do odprtosti generalnega tajnika sindikata CGIL Sergia Coffe-
ratija do posegov v socialno državo in podpirajo zahtevo radikalnih sektorjev najveCjega italijanskega sindikata, naj le-ta o reformi vvelafara nemudoma organizira posvetovanje s svojimi elani na delovnih mestih.
Sporočila v tem smislu so prišla od sindikata zaposlenih v sektorju komunikacij SLC-CGIL in od sindikata delavcev v gradbeništvu in lesarstvu Fil-lea-CGIL, ki trdo (prvi tudi s pravim zmerjanjem) kritizirata politiko Cofferatija in napovedujeta svojo udeležbo na demonstrabiji 17. oktobra.
DEVIN-NABREŽINA / ODBORN1STVO ZA SOCIALO IN OSEBJE
Velika sredstva v socialo
Odborništvo skrbi tudi za organizacijo 130 uslužbencev
V sklopu novinarskih konferenc, ki jih devinsko-nabrežinska uprava prireja ob zaključku svojega mandata, je vCeraj predstavil obračun dela odbornik za socialo in osebje Franco Todero. Odbornik sicer temu resorju ni sledil vsa štri leta, saj so se na njegovem mestu zvrstili kar trije odborniki. Vsekakor je splošno stanje tega sektorja ocenil za splošno dobro, predvsem Ce upoštevamo težavnost trenutka, ko se sredstva za socialo neprestano krčijo.
Odborništvo je vseskozi sledilo, šibkejšemu delu občanov: hendikapira-nim, ostarelim in mladoletnim s posebnimi težavami. Tako hendikapiranim kot ostarelim so nudili oskrbo na domu, denarno podporo prizadetim družinam ter strokovne nasvete. Uprava je vložila velika sredstva, saj znaša skupni strošek za oskrbo 30 hendikapiranih in 150 ostarelih občanov skoraj milijardo lir. Kar se
tiCe ostarelih je Todero posebno pohvalil delovanje občinskega doma za ostarele v Naselju S.Mauro, ki gostuje 80 pretežno nepokretnih občanov. Pri tem je poudaril nenadomestlijo vlogo skupine prostovoljcev, ki deluje na območju občine.
Poglavje zase je služba za pomoC mladoletnim s posebnimi težavami, ki sledi 50 mladoletnikom. V ta namen uprava namenja letno približno dvesto milijo-
nov.
Med pristojnosti odbomištva sodi tudi organizacija občinskih uslužbencev. Uprava je pred kratkim sprejela nov načrt za restrukturacijo seznama uslužbencev in javnih storitev tudi z uvedbo popoldanskega odprtja občinskih izpostav ter zaposlitvijo novih vodstvenih kadrov in razpisom raznih natečajev. Občinska uprava namreč zaposluje 130 uslužbencev, velik del katerih je namenjen domu za ostarele in šolski mreži. (GB)
UMOR ČUVAJA SANTINIJA
BARCOLANA / PREDSTAVILI »POTI UMETNOSTI«
Potrizia Valenta pred sodnikom
Javni tožilec je sprejel zahtevo po skrajšanem postopku
Patrizia Valenta, ki je obtožena nepremišljenega umora (omicidio preterinten-zionale) Giorgia Santinija, s katerim je svojCas živela, je bila včeraj pred sodnikom za predhodne preiskave Fabriziom Rigom, ki bo odločal o njeni nadaljnji usodi. Njen odvetnik se zavzema, da bi ji sodili po skrajšanem postopku, kar prinaša za tretjino nižjo kazen, tako da bi jo Čakalo od pet do največ dvanajst let jeCe. Kazen bi znala biti še nižja, Ce ji priznajo olajševalne okoliščine. Javni tožilec Giorgio Nicoli je sprejel zahtevo po skrajšanem postopku in je mnenja, da je šlo za nepremišljeni umor (torej za posledice dejanja, ki niso v namenu storilca, kot na primer, da nekoga sicer namerno udarimo, vendar nismo hoteh, da pade na pločnik, kjer se smrtno udari). Odvetnik civilne stranke sicer trdi. da je šlo za nameren umor, obramba Valentejeve, da je bilo dejanje povsem nenamerno. Sedaj se mora o tem izreci še sodnik.
Tragični dogodek se je pripetil 3. januarja letos. Med Valentejevo in Santi-nijem, ki je bil Čuvaj na osnovni šoli »Suvi-ch«, je prišlo do spora, ženska se je branila, na obraz mu je zaCela pritiskati blazino, čuvaj je izgubil zavest. Skušala mu je pomagati, vendar mu ni bilo več pomoči.
Valenta in Santini naj bi v tistem obdobju spet navezovala zvezo, kar neki drugi ženski ni bilo posebno pogodu. Verjetno se je začela vmešavati in tudi tistega dne naj bi telefonirala, a to ni šlo v račun Va-
lentov!, ki se je odločila, da odide. Santini naj bi jo ozadržati, vlekel naj bi jo za majico, padla sta na posteljo, kjer se je zaCelo prerivanje z dramatičnim koncem: moški je izgubil zavest in ko ni dihal veC, je Va-lentovo zagrabila panika in je zbežala. Zatem je poklicala karabinjerje in jim povedala, kaj se je pripetilo, našli so jo na Trgu Garibaldi. Ni pa hotela priznati, da je ona poklicala po telefonu in je veC mesecev zanikala kakršnokoli odgovornost.
Prijeli nasilnega tatiča
Agentom se je 18-letni Manuel Paren-zan iz Ul. Meccanici 47 silovito upiral, dva je celo lažje poškodoval, z vžigalnikom je skušal poškodovati avtomobil, škodo je povzročil tudi v uradu in si tako nakopal vrsto obtožb. Ce se ne bi tako divje vedel, bi bila obtožba samo ena, poskus kraje. Agenti so ga namreč prijeli v Ul. dei Rossi, kjer se je skušal polastiti motornega vozila. Policijo so poklicali prebivalci, ki so opazili namero mladega Parenzana.
Policija je prijela tudi 27-letnega Mauri-zia Olenika (Stara istrska cesta 33), sicer znanega kot »izvedenca« za kraje na avtomobilih. Olenika je v garaži na Čampo Me-tastasio 2 opazil zapriseženi stražnik. Tatica so ustavili po burnem zasledovanju, pri sebi je imel »delovno orodje«, ki mu je služilo za odpiranje vozil, in številne ključe, ki jih je tako priredil, da so bili »univerzalni«.
Izložbe kot male galerije
Umetniki morajo imeti veC prostora. S to mislijo so vCeraj na sedežu Turistične ustanove predstavili pobudo »Poti umetnosti«, ki spada v okvir manifestacij ob priliki Barcolane, priredila pa jo je organizacija za kulturne prireditve Altamarea.
Cilj manifestacije je združiti kulturo s trgovino oz. turizmom, organizatorjem pa se je odzvalo veC kot 120 trgovin, v katerih razstavlja svoja dela približno 80 priznanih likovnih umetnikov. Kot je povedala predsednica združenja Cityclub Pacorjeva, s to pobudo lahko »vidimo Trst v drugi luči, tudi izložbe trgovin so pomembnejše.« Predsednica Altamarea Benvenutijeva je izpostavila množično udeležbo trgovcev, kot tudi znanih umetnikov (Ugo Gara, Fabio Cescutti idr.). Med razstavljale! je tudi Gabriela Osbi-ch, žal pa ni zaslediti drugih slovenskih ustvarjalcev oz. ustvarjalk. V imenu javnih ustanov je deželni odbornik De Gioia podčrtal, da v Trstu primanjkujejo prostori za tukajšnje umetnike, tako da je tovrstna manifestacija dobrodošla. To pa je le prvi korak, s katerim Trst lahko pokaže svoji zre-
lost in občutljivost, saj je treba gledati v prihodnost.
Številne izložbe trgovin so preuredili v pravcate male galerije na Borznem trgu, Korzu in v bližnjih ulicah Terezijanske Četrti, kot tudi pri Sv. Jakobu. Pobudo so razširili tudi na Opčine, k njej pa je pristopilo precej trgovcev.
Umetnine si lahko ogledam0 v naslednjih trgovinah: Dellina' Malalan, Unussi, Arkadia, F°t0 Loredana, Filippi Elvira, Erbort steria, Faggin, Lazzador, K e ’ Časa del bambino, Sara šport, v viana regali in Baloo. Prirediti bo trajala do zaključka Barcolan6, to je 13. oktobra.	A- G'
OPČINE / SREČANJE $ FULVIOM TOM1ZZO
NOVICE
»Zgodba o Franziski je dokaz, da se utopija lahko uresniči«
No večeru, ki so go priredili štiri ročno, je bil pisec zelo prepričljiv
Verjamem v možnost dialoga in zgodba o Franziski je zame tudi dokaz, da moje niso zgolj sanje. Ko bi kdo v prepolni dvorani openskega Prosvetnega doma v sredo zveCer še dvomil v to, da Fulvio To-mizza glede sožitja sodi med »ljudi dobre volje«, bi ga pisec že z navedeno mislijo pridobil na svojo stran. Sicer pa je bilo že na zadetku večera oCitno, da gre za srečanje med podobno mislečimi, med ljudmi, ki jim je Tomizzo-va utopija o sožitju na narodnostno mešanih območjih blizu. Za pisca je sredstvo za uresničitev utopije odprtost, kljuC za polno dojemanje njegove Franziske pa ljubezen.
Občinstvo je bilo do »najboljšega pripovednika o našem življenju na našem mešanem območju« odlično razpoloženo, pisatelj pa v njemu naklonjenem in domačem okolju povsem sproščen. Osnovni pogoj za tako počutje so sicer ustvarili že organizatorji večera, saj so sredino srečanje s Tomizzo priredili Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, Skupina 85 in kulturna krožka Istria in Ob pečini- La Rupe. Večglasna, dasi uglašena na noto pomena želje po medsebojnem spoznavanju, je zato bila tudi predstavitev gosta in njegovega umetniškega opusa, s posebnim poudarkom na delih, ki predstavljajo prepletanje kultur in jezikov na našem ob-rnocju. Kljub sozvočju pa so bila zanimiva različna vprašanja, ki so se pred-stavljalcem - Kostanci Filipovič (Knjižnica), Patrizii Vascotto (Skupina 85), Ric-cardu Devescoviju (Ob Pecini-La Rupe) in Marinu
Vocciju (Istria) - porodila ob branju Franziske. Prvo, ki je terjalo še posebej izčrpen odgovor, je zastavila Patrizia Vascotto, saj je Tomizzo vprašala, zakaj pisec včasih spremeni biografske podatke, na katerih zgradi »svojo zgodbo«.
Franziska namreč ni izmišljena oseba, njeno življenje pa se ni odvijalo povsem tako, kot ga je opisal Tomizza. Osnova za roman so bila pisma, ki mu jih je izročil prof. Pečenko (na srečanju na Opčinah je dodal še nekaj zanimivih podrobnosti), prejel pa jih je od neCaka Franziske oz. Vere Sel (v romanu Franziska nima ne bratov in seveda tudi ne neCakov). Tokrat pa Tomizza, kot je podčrtal, ni želel napisati strogo biografskega romana, kar je npr. knjiga o zakoncih Stanko Vuk-Da-nica Tomažič, temveč je želel ob zasebnem življenju mlade Slovenke s Krasa, ki so jo okoliščine privedle v Trst, prikazati tudi življenje na našem območju za Časa avstroogr-skega cesarstva in nato s propadom vecnarodne državne strukture porast nacionalizma in nastanek nacionalnih držav. V ospredju romana pa je ljubezenska zgodba med mlado, neizkušeno, a do skrajnosti iskreno Slovenko, in starejšim »Italijanom iz Italije«, pripadnikom bogatejšega sloja, ki nikakor ni bil slab človek, vendar pa je svojo ljubljeno povsem zatajil. In kot tretji, v vlogi tipičnega predstavnika tradicionalnega italijanskega mišljenja in »baročnega« izražanja nastopa Častnik, ki pa si kljub delovnim obveznostim jemlje Cas za
Cvetlična razstava Florest
V Prosvetnem domu se je številno občinstvu udeležilo srečanja s Tomizzo (f. KROMA)
dopisovanje z lepim slovenskim dekletom, ki je bolj skromno obvladalo italijanščino. Čeprav se ljubezenska zgodba zanjo nesrečno izteče, po To-mizzovem mnenju Franziska ni poraženka, saj se ni zaprla življenju, drugega moškega ni vzljubila, zato pa se je razdajala za svoj narod (sodelovala je z OF).
In zato je tudi v Franziski oz. v njeni (za Tomizzo značilno slovenski) sposobnosti, da se za ljubezen razdaja, upanje za vse za boljši jutri na pragu tretjega tisočletja.
Ljudje smehljaja, ljudje dialoga lahko preganjajo naš današnji pesimizem o bodočnosti, takšni ljudje, kot je tudi bil sen. Darko Bratina: pred Fulviom Tomizzo se je pokojnega Bratine že na začetku večera v Prosvetnem domu spomnila Kostanca Filipovič.
(bip)
Izvolili predsednika zavoda IRRSAE
Cesare Scalon, redni profesor inprorektor Videmske univerze je novi predsednik Deželnega zavoda za eksperimentiranje in izpopolnjevanje IRRSAE. Novi upravni odbor ga je izvolil soglasno na svoji prvi seji. Odbor bo na prihodnji seji izvolil podpredsednika in predsednike posameznih sekcij, pregledal pa bo tudi predlagane načrte za šolsko leto 1997/98. Med sejo je spregovorila tudi Nadja Debenjak, ki je poudarila, da bi si moral zavod zadati programske smernice, na podlagi katerih naj bi nato razvil svoje delovanje.
V	neformalnem delu so posamezni elani načeli vprašanje povezave z univerzo. V zvezi s tem je Debenjakova predlagala sodelovanje s slovenskimi univerzami, s katerimi pa naj bi ne sodelovala le slovenska sekcija, paC pa celotni zavod IRRSAE.
Ustoličenje študentskega sveta
V	ponedeljek, 6. oktobra, bodo v dvorani Bache-let na pravni fakulteti ustoličili študentski svet, nov reprezentančni študentski organ, ki ga sestavlja vseh 68 predstavnikov študentov, izvoljenih v univerzitetne organe. Svet predstavlja novo možnost za učinkovitejšo zaščito študentskih pravic, za medsebojno komuniciranje in za medsebojno konfrontacijo.
V	okviru univerzitetnih organov ima sicer le svetovalsko in predlagateljsko vlogo, je pa organ, ki odpira študentom nove perspektive. Zato lista levičarskih študentov poziva svoje predstavnike, naj se udeležijo ponedeljkovega srečanja, da bodo s svojo prisotnostjo podkrepili zahteve po demokraciji in participaciji na univerzi.
RAZSTAVIŠČE / DANES URADNO ODPRTJE
V šestdesetih letih so v Trstu prirejali cvetličarsko razstavo, ki je privabljala veliko obiskovalcev. Občudovali so cvetje, ki je takrat še vonjalo, oplajali so se v njegovem živobarvnem svetu. Zatem je razstava zamrla in šla v pozabo.
Po skoraj treh desetletjih odpira danes na tržaškem razstavišču svoja vrata prva razstava Florest, ki naj bi ne bila zgolj nekakšna naslednica takratne prireditve, paC pa v zamisli organizatorjev (Tržaške občine, Sejemske ustanove in Zveze cvetličarjev) še mnogo veC. Postala naj bi pravcato italijansko cvetličarsko okno, odprto proti vzhodu, predvsem Sloveniji in Hrvaški. Operaterje iz teh držav naj bi seznanila z italijansko cve-
tličarsko proizvodnjo, orodjem in napravami, pa tudi z aranžmaji in mejanjem vrtov.
Na razstavi bo sodelovalo 65 operaterjev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Toskane in Lacija, ki bodo s svojimi 120 razstavnimi prostori zasedli štiri hale razstavišča. Med njimi bo tudi razstavni prostor, ki ga je uredila Kmetijska zadruga skupno z gojiteljem cvetja in sadik Pittarom iz kraja Saonara pri Padovi. Na 120 kvadratnih metrih površine bodo na ogled cvetje, semena, sadike, orodje za cvetličarstvo in vrtnarstvo, mehanični deli in drugi proizvodi, ki jih bo Kmetijska zadruga na razstavi prodajala obiskovalcem s popustom.
Razstavo, ki se bo zaključila v
nedeljo, bodo popestrile nekatere spremne prireditve. Danes (ob 11.30) bo na sporedu konferenca o zelenju v urbanih področjih: firenški izvedenec saverio Lastruc-ci bo govoril o tržaškem mestnem drevju. Jutri zveCer bo v paviljonu B nastopila mestna godba Giuseppe Verdi, v nedeljo ob 11.30 pa bo skupščina Zveze cvetličarjev.
Razstava bo danes odprta od 9. do 18. ure (uradno odprtje, na katerem bo spregovoril tržaški podžupan Roberto Damiani, bo ob 11. uri,), jutri bo razstava na ogled od 9. do 23. ure, v nedeljo pa od 10. do 18. ure. Vstopnica stane 5 tisoC lir (otroci in mladostniki od 6. do 18. leta starosti bodo plačali tisoč lir).
rT POMORSKA POSTAJA
Mednarodno zasedanje o inteimodalnih zvezah
Zasedba na konferenci o intermodalnem prometu, torej učinkovite povezave med pomorskimi, železniškimi, cestnimi in letalskimi prevozi, ki bo 17. trn. v Trstu, bo res na visoki ravni: udeležili se je bodo štirje ministri iz heh različnih držav, komisar in razni funkcionarji Evropske unije ter številni javni upravitelji. K nam bodo namreč dopotovali minister za prevoze Claudio Burlando, minister za javna dela Paolo Costa, evropski komisar za prevoze Neil Kinnock, slovenski in madžaraski minister za prevoze Anton Bergauer °z. Karoly Lotz, prisotni bodo župan Illy, deželni odbornik za prevoze Mattassi, beneški župan Cacciari, evroparlamen-tarec Luigi Caligaris, upravitelj na državnih železnicah Giancarlo Ci-moli, predsednik Fincan-tierija Corrado Antonini,
industrijec Sergio Pinin-farina in drugi.
Za zasedanje, ki bo na Pomorski postaji, se je zavzel poslanec Caligaris skupaj z občinama Trst in Benetke. ZaCelo se bo ob 9. uri in bo potekalo tudi popoldne, tema pa bo: »Italijanski sevezovzhod: intermodalno križišče med srednjevzhodno Evropo in Sredozemljem«. Govor bo o strategijah in priložnostih na severovzhodu države v perspektivi vse večje integracije tako sedanjih in bodočih držav Članic EU kot ostalih držav, ki z Evropsko unijo vzdržujejo tesne gospodarske stike.
Evropsko politiko na prevoznem področju bo orisal Neil Kinnock, medtem ko se bodo Cacciari, Caligaris, Illy in Mattassi zaustavili pri vlogi severovzhodnega dela države. Ministra Burlando in Costa bosta posegla popoldne.
ODPADKI / POKRAJINSKA UPRAVA
Poziv deželni skupščini za rešitev pomanjkanja odlagališč
Tržaška pokrajinska uprava je sestavila poročilo o položaju naprav za uničevanje oziroma odlaganje posebnih odpadkov in še posebej inertnega odpadnega materiala, kot je gradbeni. S tem dokumentom želi Pokrajina spodbuditi deželnega zakonodajalca, naj sprejme ukrepe, ki skoraj leto dni ležijo v predalih deželnega sveta in za katere se še vedno ne ve, kdaj bodo odobreni. Položaj v tržaški pokrajini je zaradi majhnosti njenega ozemlja še posebno pereC, zato imajo gradbena podjetja velike težave, potem ko je bilo zamrznjeno izdajanje pooblastil za odpiranje novih odlagališč. Ta zamrznitev je privedla tudi do ekonomskih posledic tako za grabenike, ki morajo plačevati trikrat višje cene (19.000 lir na kubični meter) kot njihovi kolegi v drugih pokrajinah, kot za krajevne uprave, ki ne iztržijo dajatev na odvoz odpadkov na odlagališče. Te znašajo približno 415 milijonov lir na leto, vendar je škoda še večja, Ce ji prištejemo še izgubo zaradi odvoza odpadkov v druge pokrajine.
Pokrajinska uprava je torej še enkrat pozvala deželno skupščino, naj se zavzame za rešitev problemov, ki izhajajo iz pomanjkanja odlagališč, in torej za odpravo znatnih gmotnih posledic za krajevne uprave in za proizvodne dejavnosti v pokrajini nasploh.
Tečaji jezikov v Nabrežini
Občina Devin - Nabrežina prireja teCaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki bodo v prostorih Občinske knjižnice v Nabržini od novembra 1997 do junija 1998. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem Uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2, te. 6703111 - 208, od ponedeljka do Četrtka od 9. do 12. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 11.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30, do srede 15. oktobra 1997.
OPČINE / RAZSTAVA
Likovno ustvarjanje odraslih
Prikaz izdelkov udeležencev začetniškega in nadaljevalnega tečaja
Jutri, 4. oktobra, ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave izdelkov začetniškega in nadaljevalnega teCaja likovnega ustvarjanja za odrasle, ki ju že drugo leto pri SKD Tabor vodi akademska slikarka Ani Tretjak, ki meni:
»Vedno več ljudi si želi odkriti lastno kreativnost, kajti v današnji družbi, ki je preplavljena z vsemogočimi informacijami in ponudbami, ne znamo veC videti bistvenih vrednot. Vse preveC smo zanemarili občutke in celostno gledanje na svet. Z logiko smo razcepili celoto na nešteto delcev in se sedaj počutimo nemočni, ker je ne znamo več sestaviti v enovito podobo.
Potencirali smo racionalno mišljenje, znanost, ki gleda fragmentarno, nismo pa pravilno ovrednotili intuicije, vedenja, ki gleda globalno. Obe obliki mišljenja sta enakovredni, obe nas lahko pripeljeta do istega spoznanja, vsaka iz svojega zornega kota, most med njima pa je kreativnost, Čutna interakcija sedanjosti.
Likovni tečaj je ponudil možnost odkrivanja strukture likovnega
jezika in poglobil doživljanje lastne čutnosti, ker je tehnika bila samo sredstvo, da to, kar občutimo in mislimo, postane vidno.«
Kogar zanima stopiti na pot kreativnosti, naj pride na infroma-tivni veCer, ki bo potekal v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri ob predstavitvi izdelkov tečajnikov ali naj se oglasi na telefonsko številko 220680.
GOZD / MED PROSEKOM IN KRI2EM___________
Posekali so več tisoč borovcev
Gre za novo ureditev gozda s prispevkom ES
posekali več kot tisoč borovcev.
Gozdno območje spada v okvir proseških jusar-skih zemljišč. Domačini so že desetletja čistili gozdič, kot jim je nakazala krajevna gozdna straža. Slo pa je le za odstranjevanje gnilih dreves, dračja in grmičevja; večjih posegov niso opravili.
Ko je postalo jasno, da bo Evropska skupnost finansirala novo pogozdi-tev, je jusarski odbor pripravil usrezni program in ga začel že lani izvajati. »Začeli smo na severnem predelu gozda vzdolž pokrajinske ceste Prosek-Križ, sedaj pa nadaljujemo v osrčju in na sončni, morski strani,« je povedal predsednik proseškega jusarskega odbora Bruno Rupel. »Naš poseg ni nekaj novega: pred 5 ali 6 leti so podobno storili v Bazovici, poskusili so tudi na Opčinah. Eno leto po sečnji prvih borovcev je mogoče že opaziti prve "rezultate"; hrastje, gabri in jeseni so se na urejenem območju že vidno razbohotili. Podobno bo tudi na predelu, ki ga sedaj urejamo. Vse delo poteka, seveda, pod nadzorom gozdnih straž, in bo dokončano predvidoma v teku prihodnjega leta. Vštric s sečnjo in pogozdovanjem pa bo potekala tudi ureditev gozdnih poti. Te poti bodo širše, posipane z gramozom in zemljo, da bo dostop v gozd lažji, kar naj bi tudi olajšalo delo gasilcem ob izbruhu morebitnih požarov,« je še dodal Rupel.
Delo v gozdu se torej hitro nadaljuje. Morda celo prehitro, saj Tržaška občina še ni izdala dovoljenja za novo ureditev gozdnih cest...
TPPZ v Marzabottu
Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič se danes odpravlja na tridnevno gostovanje v Marzabotto, kjer si bo že prvi dan ogledal muzej bratov Cervi, eno od najbolj znanih antifašističnih družin, ki je z visokim številom žrtev plačala dolg svojemu uporu proti nacifašizmu. Se isti večer bo imel partizanski zbor nastop v Marzabottu, s katerim je že vrsto let pobraten.
V soboto si bodo izletniki ogledali Faenzo in tamkajšnji muzej in tovarno keramike. Tu jih bodo sprejeli s svojim nastopom »Sbandieratori di Faenza«. V nedeljo dopoldne bo zbor sodeloval na komemoraciji v Marzabottu v počastitev žrtev nacifašizma. Tu bo navzoč tudi predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante.
Med povratkom se bodo udeleženci ustavili še v Bologni, kjer bo kosilo, nato pa bodo nadaljevali pot proti Trstu. Pevci, pevke in orkester so se pod vodstvom Oskarja Kjudra in Pie Cah vestno pripravljali na to gostovanje, ki bo okrepilo stike med zborom in mestom Bologno, Marzabottom in tamkajšnjimi antifašističnimi organizacijami. V tem času so takšna srečanja in medsebojni stiki še kako pomembni. N.L.
Drevi v Dolini pesniška lepljenka »Kaj bi bilo sonce brez ljudi«
Med uspešnimi predstavniki, ki so sodelovali na nedavnem 2. festivalu zamejskih gledaliških skupin v Mavhinjah, je tudi lepljenka z naslovom Kaj bi bilo sonce brez ljudi. V skupini eksperimentalnih predstav je zaslužila kar tri priznanja, in sicer za najboljšo žensko vlogo (prejela ga je Suzi Bandi), za najboljšo izvedbo in scenografijo. Po poletnem premora in krstni izvedbi na festivalu bo prva ponovitev predstave nocoj, 3. t. m., ob 20. uri na dvorišču Mladinskega krožka v Dolini.
Osnovo ponujajo odlomki poezij štirih tržaških pesnikov, Aceta Mermolje, Marija Cuka, Miroslava Košute in Marka Kravosa. Predstava sloni na nekoliko »drugačnem« podajanju, ki nikakor ni statično, premočrtno ali kakorkoli predvidljivo. V tem smislu je dogodek svež, živahen in radosten, čeprav izraža tudi vsebine, ki gledalcu odprejo nadvse resna vprašanja: o našem prostoru, o manjšinski razsežnosti in o bivanju v njej. Vtis, ki ga gledalec odnese po predstavi, pa je vendarle prijeten in sproščujoč.
Ob nosilni vlogi Suzi Bandi igrajo še Damjana Kočevar, Klara Vodopivec in Ivana Terčon. Zamisel in režija sta delo Nerine Švab, tehnično pomoč nudijo Dejan Kozina, Marina in Diana Colombin. Gledališka skupina nastopa pod okriljem KD Valentin Vodnik, z nocojšnjo predstavo se na pobudo društva v Dolini začenja prireditvena sezona, tokrat tudi s sodelovanjem Mladinskega krožka, (dam)
Roženvenčna procesija v Barkovljah
Vsako prvo nedeljo v oktobra - to že 112 let - imajo v Barkovljah roženvenč-no procesijo, ki ne pomeni samo spomina na tiste čase, ko je leta 1885 razsajala tudi v naših krajih kuga, temveč tudi zahvalo vaščanov, ki so se z molitvijo obrnili do Boga z željo, da bi jim v tej stiski pomagal. Takratni župnik Janez Brecelnik si je zamislil, da bi organizirali procesijo s kipom Matere božje. Kuge je bilo kmalu potem konec.
Barkovljani so v zahvalo oddolžujejo spominu na te težke čase s procesijo, ki se je udeležujejo v belih nošah, kip Matere božje pa krasi venec, ki ga Barkovljanke same pripravijo v farovžu.
Zaradi velikega prometa se danes procesija odvija drugače kot nekoč. Sedaj gredo udeleženci bb morju do barkovljanskega vodometa, kjer pevci zapojejo, župnik pa blagoslovi Barkovlje. Letošnjo procesijo bo spemljala godba na pihala s Proseka - Kontovela. Včasih so imele Barkovlje svojo godbo. V procesiji bodo tudi otroci in odrasli v narodnih nošah. Tokrat bo mašo daroval škofov vikar g. Vončina. Med mašo pa bo, kot je že stara navada, »ofer«. N.L.
Pobude ob 30. obletnici smrti Che Guevare
Kulturno združenje Tino Modotti in tržaška sekcija Združenja za prijateljstvo med Italijo in Kubo »Hilda Guevara« prirejata v Ljudskem domu v Ul. Pon-ziana 14 vrsto pobud ob trideseti obletnici smrti Ernesta Che Guevare. Danes,
3.	oktobra, ob 18.30 bo na sporedu večer z naslovom L’isola che C’(h) e. Slo bo za predvajanje zanimivih diapozitivov, ki so jih posneli maja letos v Havani, v rezervatu biosfere v Pinar del Riu ter v mestih Trinidad in Santa Clara.
V borovem gozdiču med Prosekom in Križem ležita, približno na pol poti, ob straneh jase, ki so jo umetno ustvarila velika kolesa bagrov in tovornjakov, dva velika kupa klad. Iz debel borovcev še prijetno vonja po smoli, kar pomeni, da so drevesa posekali pred kratkim. Na nagrmadenih kupih je na desetine
va je pogozdila območje še v preteklem stoletju s črnim borom, ker je bilo to drevo najbolj primemo za rast na skalnati kraški planoti. Borova življenjska doba traja 80 do 100 let. Bor pa je po svoje posebno drevo; ne pusti, da bi druga drevesa rastla pod njim. Tako je v vseh teh desetletjih onemogočil rast dragih vrst dre-
večjih ali manjših debel; z jase vodijo v več smeri nove poti, po katerih so privozili klade, ne gre pa za uničevanje gozda, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Poseg v borovem gozdiču med Prosekom in Križem spada v sklop načrta o ureditvi gozda.
»Ureditev je bila potrebna, ker je borov gozd med Prosekom in Križem že prestar,« je povedal Aldo Cavani, odgovorni tržaškega sedeža Deželnega oddelka za gozdove. »Avstrijska gozdna upra-
ves, na primer hrastov, gabrov in drugih. Borovce je bilo treba zato razredčiti, da bi lahko tudi draga drevesa dobila svoje mesto pod soncem.«
»Dežela je zato pripravila ustrezni načrt za ureditev in novo pogozditev, kot navsezadnje predvidevajo nove norme Evropske skupnosti o ureditvi gozdov. Na ta način bo stroške mogoče kriti s prispevkom Evropske skupnosti,« je še objasnil Aldo Cavani, ki je dodal, da bodo v okviru tega načrta
NOVA KANALA
KROŽEK TOMMASEO / VEČER V KAVARNI SAN MARCO
Za boljšo vidljivost slovenskih sporedov TV
Zamenjava televizijskih kanalov, ki je bila potrebna, da bi zagotovili vidljivost slovenskih sporedov tudi na zahodnem tržaškem Krasu, je povzročila ponekod v mestu in predmestjih določene nevščenosti. Spomniti velja, da morajo gledalci na Tržaškem naravnati sprejemnike na nova kanala. Tisti, ki spremljajo slovenske TV oddaje preko Ferlugov, se morajo navezati na kanal 40, ostali, ki jim vidljivost omogoča prenosnik pri, Miljah, pa na kanal 64. Ge kljub spremembi kanala vidljivost sporedov ni zadovoljiva, pokličite za potrebna pojasnila tehnični urad Rai-a 7784227.
Amnesty International zbira podpise
Amnesty International je sprožil svetovno kampanjo z naslovom »Človekove pravice nimajo meja«. S to pobudo želijo vzbuditi pozornost parlamentarcev za nekatera načela, ki jih doslej niso dovolj upoštevali pri oblikovanju zakonov, ki zadevajo zaščito človekovih pravic in politični azil. V ta namen bo organizacija namestila tudi v našem mestu informacijski center, kjer bo tudi zbirala podpise pod peticijo, ki jo bo poslala predsednikoma senata in poslanske zbornice. Podpise bodo zbirali jutri, 4. oktobra, med 15. in 19. uro ter v nedeljo, med 10. in 13. uro na Borznem trgu.
Spomin na Virailia Giottija
Studijski in raziskovalni center Niccolo Tommaseo, ki ima sicer svoj sedež v Društveni gostilni na Kontovelu, kjer prireja svoje kulturne večere, je imel v torek zvečer prireditev v znani tržaški kavarni San Mar-co v Ul. Battisti.
Večer je bil posvečen tržaškemu pesniku Vir-giliu Giottiju, ki je svojim someščanom premalo poznan, čeprav je njegova poezija, pisana v tržaškem narečju, izredno lepa, čustvena, ter povezana z mestom, z ljubeznijo do lastnega doma, do družine, do vsega, kar ga je obdajalo.
Z občutenimi in prisrčnimi besedami se je Giottija spomnil tržaški pesnik Claudio Grisanci-ch, ki je nanizal vrsto dogodkov iz pesnikovega življenja, ki jih morda Tržačani sploh ne poz-
najo. Tako je verjetno malo tistih, ki bi vedeli, da je bi Giotti poročen z Rusinjo, da pa sta mu dva sinova padla kot italijanska vojaka prav na ruski fronti v zadnji vojni. Živel je zelo skromno, a ni imel velikih ambicij, razen svoje ljubez-
ni do pisanja, do svoje družine in do svojega mesta.
Lepo se je vključila v večer igralka Lilijana Saetti, ki je prebrala vrsto poezij iz zbirke »Goloti«, glasbenika Sergio Candotti (kontrabas) in Adriana Vasques (pevka)
sta prireditev obogatila s pesmimi Ivana Fossat-tija.
Večer, ki mu je prisostvoval tudi občinski do-bomik za kulturo Roberto Damiani je, kot vedno, vodil predstavnik krožka Edoardo Kanzian.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
3.	oktobra 1997
ŽARKO
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.38 -Dolžina dneva 11.29 -Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 20.04
Jutri, SOBOTA,
4.	oktobra 1997
FRANC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb raste, brezveterje, vlaga 74-odstotna, oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Patrick Plisco, Clarissa Guidone, Valentina Ci-pria.
UMRLI SO: 81-letna Danila Prodan, 90-letna Assunta Schio, 96-letna Elena Demicheli,84-let-na Lina Piva, 83-letni Francesco Murgolo, 894-letna Maria Gottar-dis, 63-letni Marino Pa-dovan, 92-letni Pietro Riservato, 97-letna Roma Suplina, 76-letni Marco Olivo, 82-letna Nives Cherin, 65-letna Silvia Kodrič, 62-letni Adriano Malutta, 71-let-na Lucia Mattelich.
: :	LEKARNE
Od PONEDELJKA. 29. septembra do SOBOTE, 4. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638453), UL Belpoggio 4 (306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel 232253).
Fernetiči	(tel.
416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul; Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - UL Flavia 89.
Fernetiči	(tel-
416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta o® 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel-635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacij® KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacij® KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. “0 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, Pr p praznična od 14. do 20. ure in praznična od do 20. ure.
Hitra pomoč tel. H®-
Telefonska central3 KZE-USL: 399-1111-
S ŠOLSKE VESTj
DIDAKTIČNO RA^' NATELJSTVO PRI S\' JAKOBU sporoča, da or ganizira v sklopu Ljr| ske univerze tečaj m venskega jezika za o dr sle na osnovni šoli M rica Gregorič Stepan®1 ^ Tečaj bi se odvijal 0^ 13. oktobra dalj®
- dh urah. PriJ^ radne informach^
SINDIKA^ ENSKE SOLE, uk
:ci 8, posluje vs
i >lSn + T’J"olc O d
GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - Odborništvo za kulturo
Jutri, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, _________________koncert pevskega zbora
CAPELLA M. I. GLINKA
iz St. Petersburga
Dirigent: VLADISLAV ČERNUSENKO NA SPOREDU:
P. I. Čajkovski, G. V. Sviridov, P. G. Cesnokov -Pravoslavna liturgija
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure in eno uro pred pričetkom v dvorani Tripcovich
KD Valentin Vodnik in Mladinski krožek Dolina
vabita na predstavo
KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI
lepljenka poezij tržaških pesnikov v režiji Nerine Švab
nastopajo Suzi Bandi, Klara Vodopivec, Dajana KoCevar, Ivana TerCon
sodelujejo Dejan Kozina, Diana in Martina Colombin
danes, 3. oktobra, ob 20. uri na dvorišču Mladinskega krožka v Dolini
KINO
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Soldate Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Viggo Mortensen.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
EXCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 "MlB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith.
nazionale 1 -
15.45, 17.50, 20.00, 22.15 * Air Force One«, i. H. Ford.
Nazionale 2	-
17.30,	19.45, 22.10, »Lo-lita«, i. Jeremy Irons, Me-lanie Griffitn, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3	-
15.45, 17.50, 20.00, 22.15 8II mondo perduto - Ju-rassic Park«.
nazionale 4
16.30, 18.20, 20.10, 2 *MIB Man in Black Števen Spielberg, i. Jones, Willy Smith.
MIGNON - 16 22.00 »Angelica B ttard 2000«, prepove mladini pod 18. letor
CAPITOL - 16
16-20, 20.10, 22.10 bamorati cronici« Ryan, Matthew derick. '
ALCIONE - 18 ^?.00, 22.00 »Anna B bina«, r. Bernard Ro: ophie Marceau, 5 oean.
JL PRIREDITVE
SKD TABOR OPČINE : PROSVETNI DOM - ju-
rL 4. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave izdelkov Rajnikov 1. in 2. letnika ikovnega ustvarjanja. Jedstavitev Ani Tretjak, tečaja tudi vodila.
SLOVENSKI KUL-1URNI KLUB (ul. Doni-etti, 3) vabi jutri, 4. ok-obra, ob 18.30 na ogled 'Ima SHINE (igra Geof-J‘ey Rush, dobitnik skarja za najboljšo ° j ? vlogo). Nekaj vodnih misli bo podala ojektologinja Martina ^zbic. Vabljeni vsi mla-
godbeno društvo
KOŠEK priredi slavno-b' koncert ob priliki 50-
N°Ri popusti pri
SV. IVANU!
yel'ke prilike v zelo kratkem času
Sarno do 18. oktobra
Pri Pohištvu SioVbCČ
p0PU$TI DO 80%
letnega delovanja elanov Dina Trtica in Draga Ukmarja jutri, 4. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku.
FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu.
n] OBVESTILA
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 97-98. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 3. oktobra, od 10. do
14.	ure pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petro-nio 4, tel. 632664. Vpisovanje novih abonentov do sobote, 4. oktobra dalje.
FOTOKROŽEK TRST
80 sporoča, da danes, 3. oktobra, običajna petkova seja odpade.
SKD PRIMOREC TREBČE obvešča, da začne rekreacija za odrasle danes, petek, 3. oktobra, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole P. Tomažič v Trebčah.
FOTO TRST 80 in FOTO ZAREK SEŽANA vabita na večer diapozitivov z naslovom »Tretje oko«, danes, 3. oktobra, ob 20.30 v amfiteatru Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani.
ANDRAGOŠKI CENTER R. SLOVENIJE, LJUDSKA UNIVERZA SEŽANA in FOTO ŽAREK SEŽANA vabijo na ogled fotorazstave v avli banke Koper v Sežani še danes, 3. oktobra.
JUSARSKI ODBOR iz Križa vabi člane in vaščane na odprtje upravnega sedeža v Domu Alberta Sirka danes, 3. oktobra, ob 18. uri.
SD MLADINA - baletni odsek - obvešča svoje gojenke, da se bodo začeli treningi ob torkih in petkih ob 16.30 od danes, 3. oktobra dalje v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu. Za nove vpise naj se interesenti zglasijo na licu mesta. Za informacije tel. 220222 po 14.30.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob
15.	uri na stadionu 1. maja. Prvi sestanek bo jutri, 4. oktobra. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješol-
KD FRANCE PREŠE-
REN organizira v nedeljo, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438.
B ARKOVLJANSA SKUPNOST vabi vse, posebno pa noše, na praz’-nik rožnovenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 5. oktobra t. L, po maši, od 8. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCV bo
v ponedeljek, 6. oktobra, začelo novo sezono. Prof. Sonja Gregori bo z diapozitivi predstavila potovanje po »očarljici Burmi«. Začetek ob 20.30.
POKRAJINSKA SEKCIJA USTANOVE AU-SER, v sodelovanju s sindikalno zvezo SPI-CGIL iz Rocola, priredi ciklus predavanj o zdravstvu, ki bo začel 6. oktobra 1997, ■ ob 17. uri, v sedežu navedenega sindikata v ul. Pasteur 3/A (rumena stran četverokotnika). Tokratni predmeti bodo: zobozdravništvo, para-dontologija, stomatologija in plastična kirurgija. Predavala bosta (v italijanščini) dr. Fabrizio de Marco in dr. Paolo Kulterer. Sledi javna debata. Vabljeni vsi!
SLOVENSKI KLUB priredi v torek 7. oktobra, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani večer o SSG: REPERTOAR, PROBLEMI IN BODOČNOST. O stanju in možnih rešitvah bosta govorila predsednik US Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Vljudno vabljeni!
GLEDALIŠKA DELAVNICA IN POSVETOVALNICA pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odpira vrata v novo sezono: delovala bo ob sredah, od 18. do 20. ure, prvo srečanje pa bo v sredo, 8. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20). Vabljeni!
KD SLOVAN - Padriče obvešča, da se bodo tečaji italijanskega jezika vršili vsak četrtek. Pričetek v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh v Gropadi. Za podrobnejše informacije tel. št. 811053 (Massimo in Matejka).
SD KONTOVEL obvešča da se bo pričela vadba aerobike in sicer ob sredah in petkih od 20.45 do 21.45. Prva lekcija bo 8. oktobra v mali telovadnici na Kontove-lu.
SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dna, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzik-feštu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na Oktoberfeštu, od četrtka, 9. oktobra, do sobote, 11. oktobra.
SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan.
TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekle-
ta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce	in
srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah).
g_____________IZLETI
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja jutri, 4. oktobra, enodnevni izlet v Idrijo z ogledom rudnika ter obisk vinske kleti v Vipavi. Odhod iz Boljunca ob 7. uri. Za izlet vpisuje Just Vodopivec, tel. 227031. Za prehod meje je potrebna veljavna osebna izkaznica ali potni list.
KD FRANCE PREŠEREN organizira v nedeljo, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita na izlet na KOROŠKO, ki bo od 11. oktobra popoldne do 12. oktobra zvečer. Vpisovanje pri povirjenikih na višjih šolah ali v uradu Slovenske prosvete - ul. Donizetti št. 3, tel. 370846 (od 9. do 17.).
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v soboto, 11. oktobra, izlet v Škofjo loko, Visoko in Crngrob. Kdor se ga želi udeležiti ima čas za vpis do jutri,
4.	oktobra, v trgovini Fortunato, v ul. Paganini 2, pri Novem Sv. Anto-
B ČESTITKE
Nasa DUNJA JOGAN je diplomirala na visoki šoli za grafično oblikovanje v Urbinu. Ob tem uspehu ji iskreno čestitamo bivši sošolke in sošolci 5. B 1992.
NEVENKA, danes svoj 35. rojstni dan slaviš -obilo zdravja in da bi ostala vedno tako dobra in pridna ti iz vsega srca želimo mama, tatko in sestra.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna,
17.000	km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure.
ŽAGAM DRVA za
kurjavo. Tel. 228547.
UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007.
KUPIM RABLJENE OTROŠKE knjige, zlasti slikanice.	Tel.
0481/480545.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo
27.000	kv. m kmetijskih zemljišč (polovica obdelovalnih - polovica gozda) v Repentabru. Informacije na 0481/535713 od 9. do 13. ure.
PRODAM po polovični ceni harmoniko Victo-ria »120 bassi sciolti«. Tel. št. 040/299577 v večernih urah.
NA VRHU SV. MIHAELA iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXIV Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Vrh«.
DANES, 3. OKTOBRA,
se bo začela v Boris Sports Clubu - Športni center Briščiki, koncertna sezona. Prvi koncert bo ob 21. uri imela priljubljena skupina Dirty fingers. Toplo vabljeni!
PIVNICA PRI STUDENCU V DOLINI obvešča cenjene obiskovalce, da je odprta tudi v jutranjih urah in sicer od 7. ure dalje.
PRODAM 15 in 10-hektoliterske cementne sode za vino. Tel. 0481/78066.
MOBITEL GSM Moto-
rola 8700 prodam po zelo ugodni ceni. Po želji nudim tudi v naprej plačano telefonsko kartico TIM card. Tel. 040/232151.
ZAMENJAM vinograd s 500 litri vina in 12 oljčnih dreves v Borštu s parcelo v Boljuncu. Tel.
228296.
NA RAZPOLAGO
imamo še dva šesteden-ska mladiča belega volka. Ljubitelji živali se lahko oglasijo v večernih urah na tel. 330320.
V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRO-
DAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148.
NA ZAHODNEM
KRASU oddajamo dvosobno stanovanje nerezi-dentom. Tel. 225320.
OSEBA brez stalnega bivanja v Trstu išče dvosobno stanovanje v najem za krajše obdobje. Tudi v predmestju. Tel. od ponedeljka dalje na št. 03387612465 ob večernih urah.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91.
PRISPEVKI
Pred 54. leti sta na ta dan pod nemškimi streli padla brata Albin in Stanislav Olenik. V njun spomin daruje družina Olenik 100.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	počastitev spomina Angela Grljanca in Vide Gerlanc daruje Norči z družino 100.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Angela
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Grljanca in Vido Gerlanc darujeta Vida in Maruška 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Konto-velu.
Namesto cvetja na grob Vide Gerlanc darujeta Lidija in Maja
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu.
V	spomin na Vido Gerlanc darujeta Mario in Pina Regent (Ukovi)
50.000	lir za sekcijo VZ-PI-ANPI Prosek-Kontor vel.
V	spomin na Vido Gerlanc daruje Lucia Borsi 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina dragega Maria Gornika darujejo sosedi, družini Madotto in Longo ter Marta Križmančič
70.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici in 120.000 lir za SD Zarja.
Namesto cvetja na grob Maria Gornika darujeta Marija in Viktorija (Mičevi) 20.000 lir za SD Zarja in 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na pokojnega Joškota Pahorja daruje Leopold Vatovec (De-vinščina 13 - Zgonik)
50.000	lir za moški lovski pevski zbor »Doberdob«.
V	spomin na Ido Trampuš darujeta Franko in Regina 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Marija Gornika daruje Marta Kocjan
30.000	lir za SD Zarja.
Ob 10. obletnici smrti
tete Erminie Jeraj daruje družina Turk 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	spomin na Karla Pavliča darujeta Jordan in Vesna 50.000 lir za Edinost.
V	spomin na Vido Gerlanc vd. Menriucci daruje Zorka Auer
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Vide Gerlanc vd. Mennucci darujeta Anita in Bruno Mattioli 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob pokojnega Maria Gornika daruje Andrej Križmančič z družino
50.000	lir za SD Zarja.
V	spomin na pokojnega Maria Gornika darujeta Franc in Marija Čufar
50.000	lir za SD Zarja.
V	spomin na pokojnega Maria Gornika darujeta Silvan in Marija Žagar
50.000	lir za SD Zarja.
V	spomin na Almo Kraljič daruje učno in neučno osebje Srednje šole S. Gregorčiča v Dolini 160.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Marija Gornika darujeta Ema in Saška Križmančič 50.000 lir za SD Zarja iz Bazovice.
3. 10. 1995	3. 10. 1997
Albin Skerk
Vedno živiš v naših srcih.
Sesljan, 3. oktobra 1997
t
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena žena, mama in nona
Danica Križmančič por. Tomazin
Pogreb bo jutri, sobota, 4. oktobra, ob 12. uri iz ul. Costalunga v bazov-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Polde, hčerka Neva z možem Zorkom, vnukinji Marina in Ingrid z možem Angelom
Bazovica,
3. septembra 1997
t
Umrla je naša draga mama
Pepca Kuret vd. Felician
Pogreb bo jutri, sobota, 4. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v Ricmanje.
Njeni Nela, Dunja z Brankom, Ano in
Heleno, sestri Milka in
Marija, nečaki ter ostali sorodniki
.Trst, Koper, Ricmanje,
3. oktobra 1997
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga
Alma
Reschitz
Pogreb bo jutri, v soboto, 4. oktobra, ob 13.30 na barkovljanskem pokopališču.
Žalostno vest
sporočajo vnukinji, pravnuki in drugi sorodniki ter prijatelji
Trst, 3. oktobra 1997
Ob izgubi drage mame Silve sočustvujejo z učiteljico Nadjo in ji izrekajo iskreno sožalje
učenci in starši osnovne Sole in vrtca Mačkolje
Ob bridki izgubi drage žene Silve izrekamo občuteno sožalje Stanetu Raztre-senu in družini
člani amaterskega odra »Jaka Stoka«
200 LET PO CAMPOFORM1DU
Številni prikazi Napoleonove dobe na naših tleh
_________PIRAN / MESTNA KNJIŽNICA_
Veliko zanimanje za domoznanski oddelek
V enem letu je oddelek obiskalo 153 uporabnikov
V Vidmu bodo danes popoldne’ odprli prvo izmed Številnih razstav, ki jih bodo ob 200-letnici podpisa v Campoformidu v tem obdobju priredili v Furlaniji. Razstavo prireja uprava mestnega muzeja v Vidmu, na ogled bo v mestnem muzeju, sp pravi v »Museo della Citta«, točneje v stolpu Torre di Santa Maria, v ulici Zanon. Muzej je v strogem mestnem središču, nedaleč od podzemnega parkirišča. Današnje odprtje sovpada z gastronomsko in folklorno pobudo »Friuli doc«, ki se konec tega tedna odvija v Vidmu. Kdor gre v Videm, ima torej dvojno možnost, najprej si ogledati zgodovinsko razstavo, potem pa se sprehoditi po videmskih ulicah.
Razstava ima vabljiv naslov: »Napoleonov čas v Vidmu«. Na njej bo na ogled veliko dokumentov in slik iz časa pred 200 leti, ko so Francozi zasedli Videm. Uprava videmskih muzejev bo 16. oktobra v eni izmed stavb na grajskem griču odprla tudi razstavo kolajn iz Napoleonovega časa, v nekdanji cerkvi sv. Frančiška pa bo odprta razstava furlanskega slikarja Giuseppa Bernardina Bisso-na, ki je živel v tistem času.
Pred 200 leti, 17. oktobra 1797, so Francozi in Avstrijci v vasici Cam-poformido, nedaleč od Vidma, podpisali mirovno pogodbo. Francozi so zase pridobili ozemlja v Porenju, Boko Kotorsko in nekatere grške otoke, Avstrijci pa večino ozemlja nekdanje Beneške republike, torej skoro ves Veneto, Istro in Dalmacijo.
Na ta dogodek bodo spominjale prireditve v številnih krajih Furlanije. Poleg že omenjenih razstav v Vidmu, bodo v vili Manin v Passa-
BONAPARTE
rianu konec prihodnjega tedna odprli osrednjo razstavo, za katero je poskrbela deželna uprava, uredil jo je ravnatelj videmskih muzejev Giuseppe Bergamini. Tam bodo na ogled eksponati iz italijanskih, francoskih, nemških, avstrijskih in slovenskih muzejev. Za slovensko prisotnost so poskrbeli v Narodnem muzeju v Ljubljani in v knjižnici v Kopru. Prof. Branko Reisp je za katalog napisal tudi prispevek o vlogi Francozov na Slovenskem v času ilirskih provinc.
Poleg omenjene razstave bodo še nekatere druge v Codroipu, Palmanovi, Pordenonu, Valvasonu in seveda Campoformidu. Tam bosta 17. in 18. oktobra, ter 25. in 26. oktobra, dva mednarodna posveta o dogajanju pred dvesto leti.
Marko VValtritsch
Že dobro leto deluje v Mestni knjižnici v Piranu Domoznanski oddelek, ki zbira in obdeluje primarno, deloma pa tudi sekundarno gradivo za primorsko občino. Kljub skromnim delovnim pogojem (prostorska utesnjenost, skromni knjižni fond itd.) domoznanska dejavnost poteka kontinuirano. Osnovni namen te dejavnosti je nuditi porabnikom čimbolj popolno in hitro informacijo o vseh relevantnih podatkih za naše področje. Poleg »želje« po aktualnih informacijah, je veliko povpraševanja o kulturni zgodovini, turističnih in naravoslovnih zanimivostih ter nekaterih gospodarskih dejavnostih. Domoznansko gradivo po obliki zajema predvsem knjige, vrstne publikacije, časnike in časopise ter neknjižno gradivo. Omeniti velja denimo stare piranske statute (v knjižni obliki), foto - album Portoroža iz 60-let ali načrt prenove portoroških term iz leta 1890 itd. Med neknjižnim gradivom zasedajo pomembno mesto seminarske in diplomske naloge, magisteriji oz. doktorske disertacije in druge znanstveno - raziskovalne naloge domačih avtorjev. Že v prvem letu
delovanja domoznanskega oddelka se je povečal interes uporabnikov, ki jim je bila omogočena uporaba študijskega gradiva v čitalnici. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je med lanskim in letošnjim septembrom oddelek obiskalo 153 uporabnikov. Za njihov študij v čitalnici smo pripravili 156 knjig, 126 časopisov in revij ter 112 enot drugega neknjižnega gradiva (tipkopisi, drobni tisk, spominski zborniki itd.). Poleg tega je bilo uporabnikom različnih profilov posredovano veliko osebnih, pisnih in telefonskih informacij.
Pri širjenju informacij je pomembno vlogo odigrala razstavna dejavnost, ki je omogočila neposredni vpogled v domoznansko gradivo širšemu krogu uporabnikov. V tem kontekstu velja omeniti spominsko razstavo »Za vse okuse knjižnih moljev« (ob 40-letnici piranske knjižnice) s spremljajočo brošuro v slovenskem in italijanskem jeziku, razstavo »Ščepec morja in soli v delih slovenskih književnikov« (ob 50-letnici Srednje pomorske šole: razstavo sva pripravila s kolegico Ksenijo Petaros - Krmec) ter priložnostno razstavo o izdajateljski dejavnosti
ZRS Koper, ki je bila postavljena v avli piranskega mestnega arhiva na pobudo zgodovinarja Alberta Pucerja. Zal so poleg siceršnje kronične utesnjenosti knjižničnih prostorov še naprej velike težave pri postavitvi razstav, saj piranska knjižnica ne premore ustreznih prostorov za tovrstno dejavnost. Čeprav ne sodijo v neposredno domeno domoznanskega oddelka pa vsekakor velja omeniti tudi nekatere predstavitve knjig, ki nosijo domoznanski predznak.
O piranski (spomini na neko mladost) pripoveduje knjiga Bronasti violinist avtoric Zlate Jurin in Sandre Kump. Knjiga je izšla ob lanski obletnici pod pokroviteljstvom knjižnice, ki je poskrbela tudi za ustrezno promocijo doma in v sosednji Italiji. V čitalnici knjižnice pa je bila poleg drugega denimo predstavljena kontroverzna knjiga Ro-gerja Gogale (Boj za južno mejo - Istra) in satirični spomini priljubljenega domačega avtorja Andreja Jelačina - Tonija Karjole, v Kosmačevi hiši pa knjiga političnih esejev Milana Gregoriča (Politični ciklon nad Istro). Poudarjena domoznanska tematika je
bila na rešetu ob predstavitvi zbornika Annales in drugih publikacij ZRS Koper, ko so uredniki predstavili dosedanjo bogato publicistično raziskovalno bero minulih let v Slovenski Istri in piranski občini. Seveda pa domoznanska dejavnost obsega še vrsto drugih nalog, ki jih velja vsaj bežno omeniti. Med prioritetnimi nalogami je oblikovanje posebnih zbirk (npr. zbirja o Piranu in okolici, zbirka del piranskih avtorjev, zbirka raziskovalnih nalog itd.), priprava in izpis osebnih in splošnih bibliografij, mentosko delo pri raziskovalnih nalogah dijakov in študentov ter predvidena analitična obdelava člankov in sestavkov iz serijskih publikacij, zbornikov, monografij in sive literature. Ne nazadnje pa velja poudariti pomen sodelovanja s koprskim Domoznanskim oddelkom in z raznim piranskimi kulturnimi zavodi in drugimi inštitucijami. Nadaljnji razvoj domoznanske dejavnosti treja poleg knjižničarskega znanja tudi osnove iz arhivske in muzealstva, saj se medsebojni interesi in povratne informacije teh strok velikokrat križajo.
Slavko Gaberc
LJUBU ANA / MLADINSKA KNJIGA
ZGONIK / POLETNI VEČERI
Zbirke 3 izjemnih pesnikov
Prve zaokrožene predstavitve treh izjemnih pesnikov v zbirki Lirika. Za nove tri pesniške knjige založbe Mladinska knjiga v zbirki Lirika (od 88. do 90. knjige) velja, da nas prvič seznanjajo s poezijo treh, v svetovnem merilu pomembnih pesnikov v prevodih iz jezikov izvirnikov (ruščine, hebrejščine in kitajščine); kljub dejstvu, da gre za avtorske izbore, so to celovite in reprezentativne predstavitve tokrat pri nas manj znanih avtorjev: preganjanega in dolgo prepovedanega ruskega pesnika Nikolaja Zablockega (1903-1958) v izboru, prevodu in s spremno besedo Toneta Pavčka; hebrejskega, v srednjem veku v Španiji živečega pesnika Jude Halevija (1075-1141) v izboru, prevodu in s spremnim esejem Gorazda Kocijančiča; vsestranski umetnik, predvsem pa pesnika Wang Wei (701-761, iz obdobja dinastije Tang) je bil pred časom s prevodi prek evropskih jezikov v manjši meri že predstavljen, tokrat pa ga je iz kitajščinp prevajala Maja Lavrač, ki je knjigi razen obsežnega spremnega eseja dodala tudi zapis o dilemah prevajanja klasične kitajske poezije.
Knjige je uredil Aleš Berger, izšle so v nakladah po 800 izvodov, prva in zadnja omenjena sta bili deležni podpore ministrstva za kulturo, sicer pa bodo naprodaj po enaki ceni (3455 tolarjev).
Tenkočutni pesnik in prevajalec Tone Pavček v spremni besedi k poeziji večkrat zaprtega in šele po smrti "pesniško rehabilitiranega" Nikolaja Zablockega med drugim oceni, da je "v plejadi velikih ruskih pesnikov z začetka tega stoletja do njihovega zadnjega nobelovca Brodskega en sam resnično velik pesnik", t.j. Zabloda. V 20. letih, obdobju različnih -izmov in umetniških iskanj je bil soustanovitelj skupine OBERIU (Zveza realne umetnosti). Njegova "nastopna" zbirka Stolpci (izšla je v Leningradu leta 1929, nekatere pesmi iz nje so bile objavljene že prej) je v okvirih poezije s svojo močjo, "mestnimi temami" in socialnimi primesmi pomenila pravi pretres, uradna partijska kritika pa je bila uničujoča; del naklade so tudi vzeli iz prodaje. Ta senca je spremljala pesnikovo življenje in delo pravzaprav do konca. Kasneje njegovo poezijo navdihuje pokrajina, pridobi pa tudi filozofske
razsežnosti. Prvi kolikor toliko celovit izbor poezije Zablockega, ki ga je avtor pred smrtjo sam pripravil, je izšel šele leta 1965, sedem let po njegovi smrti.
Jehuda ben Samuel, imenovan Halevi, velja za najpomembnejšega hebrejskega srednjeveškega pesnika in celo za največjega pesnika celotnega pobibličnega obdobja judovskega slovstva.
Prevajalec Gorazd Kocijančič, ki se je s Hale-vijem začel načrtno ukvarjati pred osmimi leti v Jeruzalemu, je danes opozoril na presenetljivo sposobnost biblijske hebrejščine, da posreduje pesniška občutja in sporočila, "da prenaša kri in dušo pesniškega utripa" in na sposobnost Hale-vijeve poezije, "da preseže zarezo, ki običajno vztraja med poezijo kot ožarjenem dogodku ali, zgoščenem popisu stvari ter njenim ozadjem - zgodovinsko stvarnostjo". Halevi je pisal ljubezensko liriko, pesmi za prijatelje in t.i. svete pesmi, izbor predstavlja po nekaj del iz vseh omenjenih tematskih sklopov, v največjo globino pa je po besedah prevajalca posegel v ciklu duhovnih, t.i. sionskih pesmi, ki so
drugi najobsežnejši del izbora.
Za pesnika Wang VVeija je urednik Aleš Berger dejal, da je prvi kitajski pesnik, katerega poezijo dobivamo iz izvirnika. Maja Lavrač, si-nologinja, ki se je na Kitajskem študijsko izpopolnjevala pet let, je danes kot primer razlik, ki nastanejo pri posrednem prevodu kitajske poezije prebrala svoj in Gradnikov prevod iste pesmi; slednji je mnogo daljši, ohlapen in manj jedrnat. Ostaja pa spoznanje o umetniški moči Wang VVeijeve poezije, ki se je "dokazala" tudi pri prvem prevajalcu, s svojo priljubljenostjo pa nenazadnje tudi pri bralcih.
Nekatere od prevedenih in objavljenih pesmi si v knjigi lahko ogledamo tudi v izvirniku (zapisu s kitajskimi pismenkami), ki jih je za ta izbor pripravil slikar Hua Quing. Lavračeva je danes še poudarila dragocenost te zbirke za študijske potrebe (za sinologijo se odloča vse več študentov) ter izrazila upanje, da bi njeni prevodi prispevali k temu, da bi bralci čim bolj neposredno začutili lepoto te poezije ter spoznali "pokrajine kitajskega srca in duha". (STA)
Godalni kvartet GM sklenil niz
S priredih/ijo so tudi počastili domačega zavetnika Mihaela
Preteklo nedeljo so v Zgoniku praz- katerim je tokrat igral kitarist novah god vaškega zavetnika nadan- Marko Feri.
gela Mihaela, kateremu je tudi po- Pred nedeljskim koncertom sta svečena zgoniska cerkev. Kot se je že prisotne pozdravila župnik ter pred' zgodilo ob podobnih prilikah v sednik društva Rdeča zvezda Vladi-bližnji preteklosti, sta se tudi tokrat	mir Budin, ki se je zahvalil vsem, k1
dve občinski stvarnosti - Kulturno	so pripomogli k uspehu letošnjih P°'
društvo Rdeča zvezda in zgoniska žu-	letnih večerov v zgoniški občini. Na-
pnija - povezali pri organizaciji sku- to so prisotni prisluhnili izvedbi za-pnega praznovanja; to je bila obenem nimivega glasbenega programa, ki ] zadnja izmed prireditev letošnjega ni- obsegal skladbe Slavka Osterca, Mau za poletnih večerov, ki so potekali ra Giulianija, Carla Guastavina in Dj skozi vse poletne mesece pod pokro- mitrija Šostakoviča. Kvaliteta izve viteljstvom zgoniske občine.	be nastopajočih glasbenikov in izve-
Tako verski kot posvetni del denih skladb je v odličnih akustični praznika sta bila v zgoniški cerkvi. pogojih v cerkvi prišla do polnega iZ' Zjutraj je župnik Jože Markuža da- raza v veliko zadovoljstvo posluša ' roval slovesno mašo, pri kateri je	cev; na koncu je publika s pl°
pel domači cerkveni mešani zbor.	skanjem izvabila Se dodatek, za kat®
Zvečer pa je nastopil godalni kvar- rega so glasbeniki izbrali Mozarta tet Glasbene matice (f. KROMA), s ji z veseljem ugodili.	'E0*8
EVROPSKA UNIJA / INSTITUCIONALNE SPREMEMBE IN ŠIRITEV
Pogodbo morajo zdaj ratificirati še parlamenti petnajsterice
_____________MAASTRICHT / SEVERNOATLANTSKI PAKT_____________________
Poljska, Madžarska in češka o prispevku v zvezi NATO
Rusjia pa še vedno nasprotuje širitvi zveze proti vzhodu
MAASTRICHT - Poljska, Češka in Madžarska, ki so bile na julijskem vrhu zveze NATO v Madridu povabljene v zavezništvo, so na včerajšnjem neformalnem srečanju obrambnih ministrov zveze v Maastrichtu zagotovile, da so pripravljene nameniti velik del svojih sil Severnoatlantski organizaciji. Tri države so tudi dodale, da bodo pred in po letu 1999, ko je predvidena njihova priključitev k organizaciji, bistveno povečale proračunska sredstva, namenjena za obrambo.
Poljski obrambni minister Stanislavv Dobrzanski je zatrdil, da bo Poljska zvezi NATO namenila vse svoje enote.
Po besedah madžarskega kolega Gyorgyja Keletija bo njegova država zavezništvu ponudila večji del oboroženih sil, medtem ko bo zveza NATO po trditvah Češkega ministra Miloslava Vybomyja lahko razpolagala z 90 odstotki Čeških enot.
Z ruske strani se taki širitvi krepko upirajo, saj je celo nacionalistični voditelj Vladimir Zirinovski v Budimpešti zarožljal, da bi bila velika napaka, ko bi mislili, da bo Rusija začela sodelovati z zvezo NATO.
Američani so poskusih v tej zvezi prestrašiti Ruse. Napovedali so, da bodo v prihodnjih dneh poskusih z laserjem uničiti dotrajani ameriški obveščevalni satelit Msti-3. Ko bi eksperiment uspel, bi bih na pragu vojne zvezd, ki jo je pred nekaj desetletji napovedal takratni predsednik Ronald Reagan. Glasnik obrambnega ministra Ken Bacon pa je poudaril, da bodo ZDA uporabile laser le v obrambne namene.	Javier Solana (desno) in poljski minister Dobrzanski
BRUSELJ / EVROPSKA KOMISIJA
Konkretne akcije za večje zaposlovanje
Možnosti za 12 milijonov delovnih mest
komisiji. Smernice s konkretnimi priporočili je komisija oblikovala v skladu z določili Amsterdamske pogodbe. Na tem vrhu so se voditelji držav članic strinjali, da za ukrepanje v skladu z določili poglavja o zaposlovanju ni treba Čakati na ratitikacijo pogodbe.
Morda najveCji izziv, ki ga zastavljajo smernice razvoja zaposlovalne politike, je predvideno povečanje stopnje zaposlenosti na veC kot 70-odstot-no raven. Da bi Članice dosegle ta cilj, bodo morale v srednjeročnem obdobju trdo delati za doseganje ciljnih stopenj zaposlenosti in polno izkoriščati priložnosti, ki jih nudita rast in makroekonomska stabilnost. Komisija v smernicah tudi ugotavlja, da bi se glede na ugodne napovedi gospodarske rasti, s skupnimi napori in z vestnim izpolnjevanjem zastavljenih ciljev stopnja zaposlenosti v EU lahko v petih letih povečala s sedanjih 60, 4- na 65-odstotno raven, brezposelnost pa naj bi se zmanjšala za 7 odstotkov. Na ta naCin bi bilo ustvarjenih vsaj 12 milijonov delovnih mest.
BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je v Bruslju Evropskemu parlamentu predstavil sveženj predlaganih ukrepov, ki jih je komisija sprejela v okviru prizadevanj za uspešen novembrski izredni vrh o zaposlovanju.
Santer je opozoril, da novih delovnih mest ne ustvarjajo pogodbe in politične izjave, temveč učinkovita in trajna prizadevanja na vseh frontah. »To pa zahteva svoj Cas, saj Čarobne paličice ni,« je dejal predsednik Evropske komisije in poudaril, da to ni razlog za obup, temveč nasprotno - znak, da ne gre vec Čakati, temveč da je treba preiti na konkretno ukrepanje, saj to zahteva 18 milijonov brezposelnih v Evropi, katerim to dolgujemo.
Evropska komisija je sprejela smernice za zaposlovalne politike v državah unije ter dve poročili o zaposlovalni Politiki v EU. Z oblikovanjem teh dokumentov je komisija voditeljem držav EU priskrbela izčrpne analize in politične smernice za plodno razpravo na novembrskem vrhu, poudarjajo na
AMSTERDAM - Zunanji ministri držav Članic Evropske unije so vCeraj v Amsterdamu podpisali novo pogodbo o EU, ki so jo po petnajstmesečnih pogajanjih oziroma medvladni konferenci sklenili na vrhunskem srečanju 16. in 17. junija letos. Podpisa se je kot gostitelj udeležil tudi nizozemski premier Wim Kok, navzoči pa so bih predsedujoči uniji luksemburški premier Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil-Robles, predsednik Evropske komisije Jacques Santer in nizozemska kraljica Beatrbc.
Nizozemski premier Wim Kok - v Času predsedovanja njegove države EU je bila pogodba sklenjena - je izjavil, da Amsterdamska pogodba odpira pot širitvi EU proti jugu in vzhodu. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je dokument označil kot velik korak naprej, vendar pa bo treba na insittucionalnem področju opraviti še nekaj dela. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini (na sliki AP med podpisom pogodbe) pa je v zvezi s pogodbo v včerajšnji izdaji dnevnika Tagesspiegel iz Berlina
izjavil, da je »evropski dom dobrega zdravja, da pa je treba njegove mehanizme izpopolniti, da bo lahko pod svojo streho sprejel nove Članice.« Dini se je tudi zavzel za to, da bi pri procesu širitve Unije sodelovali vsi kandidati za vstop, čeprav naj bi do dejanskega prisotpa k zvezi prišlo na osnovi »stopnje zrelosti« posamezne kandidatke.
Vodje diplomacij so podpisati dva dokumenta - 220 strani obsegajočo pogodbo in sklepni dokument. Po tem dejanju novo pogodbo o EU, naslednico Maastrichtske, Čaka še proces ratifikacije v vseh parlamentih petnajsterice. Amsterdamska pogodba povečuje pristojnosti EU na področju zunanje politike ter pušCa odprto možnost, da bi v prihodnosti prišlo do združitve EU in Zahodnoevropske unije kot njene varnostne sestavine. Pogodba povečuje tudi pristojnosti skupnosti na notranjepolitičnem in pravosodnem področju in dovoljuje večjo udeležbo ustanov EU pri soodločanju. Večjo vlogo daje Evropskemu parlamentu.
EU je v Amsterdamski pogodbi si-
cer pustila odprto kljuCno vprašanje reforme ustanov in izrazila namero o izvedbi reforme šele ob prvi razširitvi na nove Članice. Izvedbo reform pred širitvijo pogodba predvideva v primeru, ko se bo Članstvo s sedanjih 15 povečalo na 20. Na to so se nezadovoljno in z deklaracijo odzvale Belgija, Francija in Italija, ki so pozvale k temeljitim reformam ustanov EU še pred vstopom prvih novih Članic v unijo. Amsterdamska pogodba je odprla pot Evropski komisiji za pripravo svežnja dokumentov o širitvi in prihodnosti unije v prihajajočem tisočletju. Komisija je dokument z naslovom Agedna 2000 Evropskemu parlamentu predstavila sredi julija letos. Za začetek pogajanj o Članstvu je predlagala pet držav, med njimi Slovenijo.
Pred kraljevo palačo v Amsterdamu, kjer so pogodbo podpisati, pa je vCeraj protestiralo veC sto ljudi. Protestniki, povečini mladi, so biti proti tako imenovani Evropi denarja in Evropi delodajalcev ter proti Evropi, ki naj bi bila po njihovem mnenju oddaljena od skrbi državljanov.
Nobene
bislvene
novosti
za
manjšine
AMSTERDAM -Dokument, ki so ga podpisati vCeraj v Amsterdamu, na področju jezikovnih manjšin ne vnaša bistvenih novosti v Maastrichtsko pogodbo. V slednji manjšine niso bile neposredno omenjene, vendar sta se nanje nanašala dva člena, 126. in 128. Člen: prvi je zadeval šolstvo, drugi pa kulturo. V novi pogodbi je prišlo le do enfati-zacije drugega člena, s poudarkom, da mora Evropska unija »vrednotiti kulturne raznolikosti«. Ni pa prišlo do spremembe, ki so jo manjšine težko pričakovale: namreč do sapremembe postopka za sprejemanje sklepov na tem področju. Maastrichtska pogodba je namreč določila, da morajo biti sklepi o vprašanjih v zvezi z jeziki soglasni, kar pomeni, da lahko katerakoli država članica prepreči vsak sklep, ki bi zadeval vrednotenje oziroma zaščito manjšin. Ker pa je znano, da Francija in Grčija načelno nasprotujeta manjšinski zaščiti, je kaj lahko predvidevati, da bo pot do obvezujočih evropskih standarov še zelo dolga.
Pupez odpotoval na obisk v Brazilijo
RIM - Papež Janez Pavel II. je vCeraj odpotoval v Rio de Janeiro, kjer bo do nedelje predsedoval drugemu svetovnemu srečanju družin. To bo papežev tretji obisk največje katoliške države na svetu (po letu 1980 in 1982) in hkrati petnajsto potovanje v Latinsko Ameriko ter 80. romanje izven Italije. Papeža Janeza Pavla II. je na letališču pričakal brazilski predsednik Fernando Henrique Cardoso. Višek obiska sedeminsedemdesetletnega poglavarja rimskokatoliške cerkve v Braziliji bosta jutrišnje srečanje z družinami z vsega sveta na nogometnem stadionu Maracana in slavnostna maša v parku Fla-mengo blizu središča mesta, kjer pričakujejo poldrugi milijon ljudi. Za varnost bo skrbelo 23.000 policistov in vojakov. (STA/AFP)
V Chamberyju seje začel francosko-italijanski vrh
CHAMBERY - V francoskem Chamberyju se je sinoči začelo 17. francosko-italijansko vrhunsko srečanje. Po dveh letih zaostrenih odnosov med Parizom in Rimom ter »vrhu sprave« v Neaplju pred letom dni se bodo v Chamberyju zbrali francoski predsednik Jacques Chirac in francoski ter italijanski premier Lionel Jospin in Romano Prodi, ki jih bo spremljalo sedem francoskih in osem italijanskih ministrov. Govorbo predvsem o sodelovanju na področju industrije, zlasti letalske, obrambe in transporta, Schengenskem sporazumu, enotni evropski valuti evro, pripravah na izredni evropski vrh o zaposlovanju in evropskih ustanovah.
Waigel o znižanju solidarnostnega davka
c*
BONN - Nemški finančni minister Theo VVaigel je predstavil načrt znižanja ti. solidarnostnega davka, namenjenega za obnovo vzhodnega dela države. Vladna koalicija se je po VVaiglovih besedah dogovorila za 2-odstotno zmanjšanje davka, tako da bo le-ta po 1. januarju prihodnje leto znašal 5, 5 odstotkov namesto dosedanjih 7, 5 odstotkov davka na prihodek. Omenjeni davek, ki je bil uveden konec leta 1990, je izjemno nepriljubljen v zahodnem delu države, zmanjšanje tega davka pa je bilo tudi del predloga davčnih reform. Ta predlog vlade kanclerja Helmuta Kohla je opozicija, ki ima večino v zgodnjem domu parlamenta, zavrnila.
Arafat v Jordaniji
AMAN - Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat je prispel v Aman, kjer se je za zaprtimi vrati sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Arafat naj bi se kralju Huseinu zahvalil za njegovo prizadevanje za izpustitev duhovnega voditelja integralisticnega gibanja Hamas, Ahmeda Jasina.
V avtobusni nesreči v Franciji 13 mrtvih
MARSEILLE - V nesreči avtobusa na jugu Francije je umrlo 13 maroških državljanov, vec kot 30 pa je bilo ranjenih, med njimi deset huje. Avtobus je iz Casablance peljal skupino maroških turistov in poljskih delavcev v Itatijo.Iz še neznanega vzroka je zapeljal z avtocestnega mostu in padel na drugo avtocesto okoli 15 metrov nižje.
NOVICE
FJK IN SLOVENIJA
RAVASCLETTO / POSVET O JUSARSKEM VPRAŠANJU
Grasser kritizira Klimo
CELOVEC - Namestnik koroškega deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser je ostro kritiziral ravnanje avstrijskega kanclerja Viktorja Klime med njegovim obiskom v Sloveniji. V odprtem pismu je Grasser izrazil kritiko zaradi »skrajno popustljivega odnosa Avstrije« v zvezi s približevanjem Slovenije k Evropski uniji.
»Medtem ko je Italija svoje soglasje z vstopom sosednje države pogojila z razCišCenjem določenih odprtih vprašanj, je avstrijska vlada na najboljši poti, da - kot že tolikokrat ob številnih ostalih priložnostih v okviru integracije Avstrije v EU - ne bo izkoristila svojega položaja in bo s tem pustila neizkoriščene številne vitalne interese republike,« je izjavil Grasser.
Po mnenju Grasserja je »z njegovega stališče kot s stališča gospodarskega politika in Avstrijca« vstop Slovenije v EU sicer »zaželen«, vendar ne bi smeli pozabiti na nekatera vprašanja, ki izvirajo iz preteklosti, odgovora nanje pa še vedno ni. Sem sodi ukinitev sklepov, ki so jih v Jajcu sprejeli leta 1943, v katerih so tudi vse Avstrijce v tedanji Jugoslaviji razglasili za brezpravne. Hrvaška se je, kot je dejal, v nasprotju s Slovenijo temu odstavku pri oblikovanju nove ustave odpovedala.
Grasser je med drugim tudi opozoril na zahteve po priznanju staroavstrijske manjšine v Sloveniji in po ureditvi premoženjskega vprašanja ter povračila odvzete lastnine. (STA/APA)
Dogovarjanje med Slovenijo in Hrvaško
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji potrdila Strategijo RS za pristop v EU, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos. Andrej Slebnik iz zunanjega ministrstva pa je predstavil najbolj pomembna določila iz zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, M ga je včeraj vlada sprejela, aprila letos pa sta ga podpisala zunanja ministra Zoran Thaler in Mate GraniC.
Ta dokument bo rešil vprašanja, pomembna za prebivalce ob meji, in bo koristil vsem obmejnim občinam. Sporazum bo urejal in olajšal prestopanje državne meje tudi ha območjih izven mednarodnih meddržavnih mejnih prehodov, ki so danes odprti. Na novo bo odprto 27 novih mejnih prehodov. »Zelo je pomembno, da smo s sporazumom dosegli tudi obmejno območje, kjer bo ta sporazum veljal na morju, s čimer smo omogočili lokalnemu prebivalstvu, predvsem ribičem, lažje opravljanje njihove osnovne dejavnosti in večji akvatorij,« je dejal Slebnik. Izrazil je upanje, da bo sporazum prinesel pozitivne učinke tudi na področju turizma, ker bo meja na ta način lažje pretočna in manj opazna v negativnem smislu. (STA)
Srečanje italijanske, madžarske in slovenske vojske
LJUBLJANA - Na ministrstvu za obrambo je bilo vCeraj tristransko srečanje predstavnikov generalštabov italijanske, madžarske in slovenske vojske. Namen srečanja je opredelitev programa oblikovanja skupne vojaške enote, ki je bila opredeljena v deklaraciji po junijskem tristranskem srečanju obrambnih ministrov Italije, Madžarske in Slovenije v Budimpešti, so sporočili iz kabineta obrambnega ministra. (STA)
Sonego v Ljubljani o čezmejnem vprašanju dela
Odbornik se je pogovarjal z državno sekretarko Zdravko Kovač
Uredili je treba problem lastništva
' Na važnem srečanju so sodelovali tudi predstavniki manjšinskih jusarjev in srenj
TRST - Čezmejni pretok delovne sile in strokovno usposabljanje delavcev sta bili glavni temi pogovora deželnega odbornika za delo Lodo-vica Sonega (na fotografiji) z državno sekretarko za delo Zdravko KovaC. Srečanje je imelo uraden značaj in je bilo organizirano s pomočjo italijanskega veleposlaništva v Ljubljani.
Po poročilu tiskovnega urada FJK je Sonego predlagal slovenskim sogovornikom načrt sodelovanja, ki ima kot cilj stalno monitoriranje Čezmejnega pretoka delovne sile, ob tem pa tudi pobude za strokovno usposabljanje. Cilj naCrta je upravljati precejšen pretok delovne sile in spremljati vključevanje
TRST - V okviru stikov in srečanj, ki jih novo vodstvo SKGZ namerava izpeljati tako znotraj zamejske organiziranosti, kot tudi zunaj nje in v sami matični državi, so se v Trstu srečali predstavniki deželnih vodstev SKGZ in Združenja slovenskih športih društev v Italiji.
Zamejski športni delavci so podčrtali vlogo, ki jo ZSSDI odigrava znotraj aktivnosti Slovencev v Italiji in dejstvo, da se v okviru športne dejavnosti aktivizira nekaj tisoC mladih. Važno je torej, da se tej organizaciji zagotovi vidno mesto v družbe-
Slovenije v Evropsko unijo tudi na tem področju.
Med pogovorom so preučili tudi možnost izkoriščanja evropskih določil in novih pristojnosti FJK na tem področju. Dogovorjeno je bilo, da bodo načete probleme še poglobili s ciljem, da uresničijo tudi praktične pobude.
nih dinamikah naše narodnostne skupnosti. Kar zadeva organiziranost, predstavniki ZSSDI se usmerjajo v tisti miselni tok, ki zagovarja eno samo krovno organizacijo, ob tem pa bi radi, da je vprašanje zamejskega športa primerno upoštevano tudi v samem besedilu zaščitnega zakona.
Predstavniki SKGZ so zagotovili, da bodo tudi vnaprej spoštovali avtonomijo svojih članic in s tem v zvezi ovrgli trditve goriškega športnega združenja, ki je SKGZ-eju očital ingerenco pri pripravi občnega zbora ZSSDI.
TOLMEC - Prejšnjo soboto se je odvijal v Ravasclettu posvet o jusgrskem premoženju, ki sta ga priredili Karnijska gorska skupnost in občina Ravascletto. Dobra udeležba prizadetih domačinov in jusarjev iz Kar-nije in drugih področij dežele in bližnjega Veneta ter prisotnost deželnih politikov zgovorno potrjuje pomen, ki ga jusarsko premoženje ima tako na kulturni kot tudi družbeni in gospodarski ravni. Posvet je jasno pokazal na razliko med pravico do skupne vaške lastnine in pravico do rabe ju-sarskega premoženja, ki jo je uvedel zakon iz leta 1927. To je bila loCnica, ki sta jo postavila tako Fabio Krevatin, predstavnik odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja na Tržaškem, kot tudi predsta-
Strinjali so se z vizijo športnih delavcev v zvezi z zaščitnim zakonom in z njihovimi prizadevanji, da bi premostili finančne stiske, ki so prizadele tudi telesnokulturno orga-nizriano stvarnost.
Na srečanju, ki sta ga vodila predsednika Rudi Pavšič in Jurij Kufesin, so se lotili tudi vprašnja boljše in kakovostnejše prisotnosti telesnokultur-nih vprašanj v medijih ter potrebe po večji prisotnosti športne organizacije v Benečiji in to predvsem v okviru dejavnosti dvojezičnega šolskega središča.
vnik srenj s Tržaškega, Karel Grgič, ki je omenil razočaranje upravičencev do vaške skupne lastnine zaradi neizvajanja deželnega zakona 16/90 (zakon o protivrednosti za namestitev sin-hrotrona v Bazovici) in nad zadržanjem Deželnega tehničnega odbora do skromnih načrtov in v ničemer do okolja škodljivih pobud na tržaški planoti.
Zahtevo, naj bi tudi pri nas sledili zgledu dežele Veneto pri urejanju jusarskega premoženja, je deželni dobomik D’Qrlandi sicer podprl in podčrtal pomen le-tega za razvoj goratih področij, vendar je napovedal sklicanje konference o ju-sarskem premoženju in ju-sarskih pravicah, komaj nato naj bi vprašanje uredili z zakonom. Temu je ospora-val deželni svetovalec Martini (pobudnik deželnega zakona 3/96, ki ga je treba dopolniti in prilagoditi z novim zakonom), ki se je zaradi bližnjih volitev zavzel za takojšnje sprejetje zakona za pridobitev pravne osebnosti, druga vprašanja pa naj bi uredili pozneje z dodatnim zakonom.
Na posvetu je bilo izraženo negodovanje nad ravnanjem komisarja dr. Dole (zlasti so to jasno povedali domačini iz Ravascletta). Ocividni anahronizem naj bi odpravil novi deželni zakon.
Posebno vzpodbudno je bilo priznanje dr. Ezia Be-nedettija, ki je vodil posvet, da je srečanje o jusarskih pravicah na Opčinah leta 1993 prekinil mrtvilo o teh vprašanjih pri nas v deželi. Dolgoletni znanec naših srenj, odv. Trebeschi iz Brescie, je naglasil potrebo po zdravi pameti pri obravnavanju te problematike in
zavrnil poskuse, da bi pri ustanavljanju naravnih parkov na jusarskih zemljiščih dajali prednost Crkarski logiki in torej le zaščitnim normam, ne upoštevajoč pričakovanj in zahtev prizadetega prebivalstva, ki mora biti aktivni nosilec pobud na teritoriju. Ekonomist prof. Nervi iz univeze v Trentu pa je poudaril, da jusarske pravice obstajajo tudi takrat, ko se jih prebivalstvo ne poslužuje, da pa je nevarno zavlačevanje reševanja vprašanja o lastništvu zaradi zunanjih interesov, ki so vedno bolj močni. Ko je govoril o gospodarski izrabi jusarskega premoženja, je poudaril, da se to ne omejuje na nego teh površin ali na kmetijsko izkoriščanje, temveč da je treba preiti na podjetniško usmeritev delovanja v smislu nudenja storitev obiskovalcem oz. uporabnikom jusarskih površin. Jasno pa mora biti vsem, ki pripravljajo ali si zamišljajo krajinske in naravne parke na jusarskih zemljiščih, da mora biti nega krajine domena jusarskih upravičenčev in prav tako ostalih gospodarskih pobud, zlasti pa je poudaril potrebo po ureditvi lastništva jusarskega premoženja in priznanja pravne osebnosti, kar se po njegovem da rešiti na zelo enostaven način, z enim samim členom.
Na potezi so zdaj politične sile, ki upravljajo deželo. Gre za pomembno vprašanje, ki lahko prispeva k ovrednotenju jusarskega premoženja in s tem povezane krepitve krajevne identitete, z drugimi besedami, zavzetosti domačinov oziroma krajanov za skupne zadeve.
Vladimir Vremec
_______TRST / SREČANJE SKGZ IN ZSSDI______
Pomen telesne kulture za manjšino
SKGZ zagotovila, da dosledno spoštuje avtonomijo članic
OBČINA KOMEN / MESEC KRASA IN KRAŠKE KUHINJE
Posebni menuji in kulturne pobude
Občinska uprava ob sodelovanju gostiln, društev, vaških skupnosti ter šol
KOMEN - »Zapisani Krasu vabimo v goste« je geslo, s katerim občina Komen vabi na Mesec kraške kuhinje med 10. oktobrom in 23. novembrom. Letošnja izvedba je pravzaprav že druga v organizaciji, pred kratkim ustanovljene, občine Komen, ki druži vasi med Štanjelom in Brestovico. In prav v Brestovici, v prijetni gostilni Pahor se je vCeraj odvijala uradna predstavitev letošnje izvedb.
V mesecu kraške kuhinje vas bodo krajevne gostilne sprejele s Čedno napravljenimi in obloženimi mizami, ob kozarčku pristnega terana in domačih jedi. Vsaka gostilna bo nudila posebne menuje, ki naj bi obiskovalcu predstavili bogato tradicionalno kuhinjo. Da ne bi čarovnija Krasa ostala le na ravni želodca pa je je poskrbela občinska uo-prava, ki je koordinirala celo serijo prireditev.
Otvoritev meseca bo torej 10. oktobra v neki vrtači pri Komnu, kjer bodo rekonstruirali staro »fr-nažo«, to je sedem metrov visokega stolpa oz. velikega kurišča za pridobivanje apna, naslednjega dne pa bo sledila otvoritev razstave Kras na gradu Štanjel. V petek 17. oktobra bosta Vaška skupnost Komen in KUD »Osp«
v komenskem zadružnem domu predstavili komedijo »Od vrat do vrat«, v soboto in nedeljo pa bodo kraške ekipe tekmovale na košarkarskem turnirju.
V naslednjih vikendih se bodo nato zvrstile še drage pobude: še vedno na gradu Štanjel bo 25. oktobra otvoritev likovne razstave, v nedeljo pa bo možen ogled Grofove jame v organizaciji komenske sekcije Jamarskega društva Sežana. Med drugimi pobudami gre gotovo omeniti štiridnevno Martinovanje pod šotorom na nogometnem igrišču v Komnu (od 7. do 11. novembra). Predstavljeni bosta knjigi o kamnoseštvu nabrežinca Ivana Pertota ter prevod angleškega izvirnika VVande Škof z naslovom »Mir in vojna - moja domovina in moji sovaščani«. Kulur-na skupina iz Gabrovice bo v Četrtek 13. oktobra predstavila komedijo »Veselica« v režiji Sergeja VerCa. Podrobne informcaije o teh in še drugih pobudah so seveda na voljo na občinski izpostavi Komen ter v vseh gostilnah, ki sodelijejo pri tej iniciativi.
Komenska občina se torej pripravlja na številen obisk ljubiteljev dobre kuhinje, pristne kapljice in, seveda, kulture. (GB)
SKLEP DEŽELNE KOMISIJE
Tudi Čedadu naziv Turistično mesto
ČEDAD - Čedad bo, podobno kot Lignano, dobil naziv »Turistično mesto«, kar bo prineslo krajevni upravi in predvsem gospodarskim operaterjem tega območja določene ugodnosti in možnost večje avtonomije.
Mestna uprava (dokler je še obstajala) si je dolgo Časa prizadevala, da bi prišlo do tega sklepa, kajti v Čedadu se še zlasti v Času od pomladi do jeseni dogaja vedno bogatejši niz prireditev, ki so zaslovele ne samo v deželi, ampak privabljajo tudi vse vec tujih turistov, še zlasti iz Slovenije, Avstrije in Nemčije.
Najbolj znana prireditev je Mittelfest, vendar gre še za vrsto drugih. Sicer pa je mesto že po longo-bardskem zgodovinskem izročilu in sre-
dnjeveški arhitekturi en sam spomenik in ravno poletne manifestacije so prispevale k temu, da ga odkriva in ceni vse več obiskovalcev. Krajevni gostinci, trgovci in drugi gospodarski dejavniki pa se zavzemajo za to, da bi Čedad zmogel nuditi veC tudi mimo poletne sezone, ne da bi za vec mesecev ta-korekoC padel v zimski spanec.
Odločitev, da se mestu podeli turistični status je na predvčerajšnji seji sprejela druga komisija deželnega s geta, na predloga deželnega odbornika za industrijo Mo-rettona. Sedaj mora ustrezen odlok sprejeti še deželni odbor, nakar bodo lahko krajevni gostinci in trgovci od začetka marca do konca novembra prosto prilagajali umike svojih obratov, (du)
Od jutri spet
na sporedu Nediškizvon
TRST - Med Slovenci videmske pokrajine je za ohranjanje narodne identitete sistem obveščanja v slovenskem jeziku gotovo pomembnejši kot drugod po deželi, izredno pomembno vlogo pa igra tudi radio, ki najbrž doseže tudi tiste, ki ne segajo redno po slovenski periodiki, ki izhaja v Benečiji.
Po poletnem premoru se bo od sobote, 4. oktobra zopet redno oglašal »Nediški zvon«, to je oddaja radia Trst A, ki je že vrsto let na sporedu vsako soboto ob 14.30.
Oddaja ima veliko zvestih poslušalcev ne 1® med beneškimi Slovenci-Je v beneškem narečju iu obsega vrsto novic, zg°' devinskih podatkov, in-formacij iz javnega ži' vljenja v Benečiji. Tud) letos jo bodo pripravljal1 Ezio Gosgnach, Flavja luretig, Giorgio Banchig’ Miha Coren in Luciano Chiabudini. (du)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

BES a—
Petek, 3. oktobra 1997

te«™™*
wm mmsm

■ vr,- ■/
MBMMMMliliM
s mmm
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVROPSKA UNIJA / SKUPNA VALUTA
r SLOVENIJA / DEVIZNE REZERVE h
NOVICE
Evropska komisija je za hiter sprejem odločitev za uvajanje evra v praksi
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj pozvala k hitremu sprejemu odločitev glede praktičnih vidikov uvajanja skupne evropske valute evra. V ta namen je komisija objavila poročilo, v katerem je zajela priprave, ki so v teku, in opozorila na tiste korake, ki jih je treba čimprej storiti. Praktični ukrepi morajo biti na mestu do konca prihodnjega aprila ali začetka maja, ko bo padla odločitev, kdo se bo evru priključil, je včeraj opozoril evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Yves-Thibault de Silguy.
Komisija ocenjuje, da je treba še posebej hitro razjasniti prehajanje na evro na področju javne uprave, predvsem davkarije, pripraviti vse potrebno za re-denominiranje javnih dolgov v evro, se odločiti glede dokončne podobe evra in odgovoriti na odprta vprašanja, ki glede uvajanja evra zanimajo javnost. Komisija še posebej poudarja, da je treba hitro pristopiti k reševanju teh vprašanj in s tem omogočiti tako priprave zasebnega sektorja na uvedbo skupne enote kot zagotoviti gladek prehod na skupno evropsko valuto v dogovorjenih rokih.
Na temo praktičnega vidika uvajanja evra in vloge informacijske tehnologije je bila včeraj na pobudo Evropske komisije v Bruslju posebna konferenca.
Udeleženci, med njimi predstavniki podjetij informacijske tehnologije in uporabniki, so se ukvarjali z vprašanjem, kako predvsem med malimi in srednjimi podjetniki dvigniti zavedanje, da se je treba na evro praktično pripraviti in kako vzpodbuditi dobavitelje uslug na področju informacijske tehnologije, da bodo znali odgovoriti na obstoječe potrebe.
Kot poudarjajo na komisiji, bo uvedba evra s 1. januarjem 1999 močno vplivala na delovanje podjetij, saj gre za eno največjih sprememb na gospodarskem področju v Evropi. Mnoge raziskave kažejo, da se mora večina podjetij na prihajajoče spremembe še pripraviti. Medtem ko bodo banke in večja podjetja verjetno bolj pripravljena za spremembe, se bodo v posebej občutljivem položaju znašla manjša podjetja. Treba bo namreč prilagoditi poslovne informacijske sisteme, na te potrebe pa mora biti pripravljena odgovoriti industrija informacijske tehnologije, poudarja komisija. Glede na dogovorjene roke bo v 15 mesecih evro uporabljan za vse veleprodajne finančne operacije, v štirih letih pa bo evro popolnoma nadomestil nacionalne valute v državah, ki bodo k njemu pristopile. (STA)
Konec julija za več kot štiri milijarde dolarjev rezerv
Zunanji dolg države pa je konec julija znašal 3,9 milijarde dolarjev
LJUBLJANA - Slovenija je imela konec julija za nekaj več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv (4.029, 9 milijona dolarjev), kar je za 145 milijonov dolarjev oz. za 3, 6 odstotka manj kot mesec dni pred tem. Zunanji dolg države je zadnji dan julija znašal malo prek 3, 9 milijarde dolarjev (3.964 milijonov dolarjev). V enem mesecu se je zmanjšal za 113 milijonov dolarjev oz. za 2, 9 odstotka, kažejo podatki v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Od skupnih deviznih rezerv nekaj manj kot 40 odstotkov oz. pri-bližno 2, 9 milijarde dolarjev odpade na rezerve centralne banke, preostalo, nekaj prek 1, 1 milijarde dolarjev pa na rezerve poslovnih bank.
Skupne devizne rezerve Slovenije so se od konca lanskega leta, ko jih je bilo za nekaj več
kot 4, 1 milijarde dolarjev, do 31. julija letos zmanjšale za 105 milijonov (tolarjev.
Od skupnega zunanjega dolga je dolgoročni konec julija znašal 3, 872 milijarde dolarjev, kratkoročni pa 92 milijonov dolarjev. V prvin sedmih mesecih letos se je skupni zunanji dolg zmanjšal za 46 milijonov dolarjev (dolgoročni se je zmanjšal za 88 milijonov dolarjev, kratkoročni pa povečal za 43 milijonov dolarjev).
Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija mednarodnim finančnim organizacijam (Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki,...) 31. julija letos dolgovala skupaj 578 milijonov dolarjev (konec leta 1996: 619 milijonov), Pariškemu klubu pa 124 milijonov dolarjev (konec leta 1996: 181 milijonov).
Avgusta občuten porast števila tujih turistov
LJUBLJANA (STA) - V prenočitvenih objektih v Sloveniji je avgusta po predhodnih podatkih prenočevalo 310.798 turistov, ki so opravili skoraj milijon dvesto tisoč prenočitev, so ugotovili na državnem statističnem uradu. Od tega je bilo 144.568 domačih teistov in 166.230 tujih turistov. V primerjavi z letom poprej se število domačih turistov znižalo za odstotek, medtem ko se je število tujih turistov povečalo za 23 odstotkov.
Slovenija v vzhodni Evropi na 6. mestu po višini naložb
BUKAREŠTA (STA) - Slovenija se na lestvici držav v vzhodni Evropi glede na vrednost tujih naložb v letošnjem letu uvršča na šesto mesto, poroča romunska agencija Rompres, ki se sklicuje na časnik Adevarul.
Vrednost tujih naložb na Madžarskem - ta je na seznamu vzhodnoevropskih držav prva - je letos dosegla 16, 2 milijarde dolarjev. Sledijo ji Poljska (13, 5 milijarde dolarjev), Češka ter Rusija s po 7, 3 milijarde dolarjev in Romunija (2, 4 milijarde dolarjev). Na šestem mestu je Slovenija z 1, 7 milijarde dolarjev, ki ji sledijo Hrvaška (1, 5 milijard dolarjev), Bolgarija (1, 2 milijarde dolarjev) ter tri baltske države - Litva, Estonija in Latvija.
Drag telefon na Hrvaškem
ZAGREB (STA) - Po višini cene telefonskega impulza je Hrvaška med 21 evropskimi državami na drugem mestu, poroča sredin Večemji list. Najdražja je Srbija, na tretjem mestu pa je Turčija. Prepričljivo najcenejša je Velika Britanija. Cena impulza na Hrvaškem je 18 lip (približno 500 lir), impulz traja tri minute, cena minute je torej v najdražjem času, to je od 7. do 16. ure, šest lip, kar pomeni, da je za petminutni pogovor znotraj županije treba odšteti 30 lip (800 lir).
________GOSTINSTVO / NA KOLONKOVCU___________
Tridesetletnica restavracije Scabar
Ob jubileju so izdali tudi priložnostno brošuro z recepti predvsem ribjih jedi
Natanko 30 let od odprtja lokala so predsi-teočnjim praznovali obletnico delovanja restavracije Scabar na Kolenko vcu (Erta S. Anna 66). Gre za znan lokal, ki ga upravljata brat in sestra Arni ter Jure Škabar (na sliki prvi in druga z leve) s staršema Brunom in Nerino, in ki si je v treh desetletjih prislužil sloves ene najboljših restavracij na Tržaškem predvsem s svojimi kvalitetnimi ribjimi jedmi.
Ob tej priložnosti so Izdali knjigo večinoma ribjih receptov (Sapori a Trieste), ki jo je napisala Arni Škabar v sodelovanju z Lauro Degrassi, zbranim na predsi-nočnjem praznovanju pa )° je predstavila Rosanna
Illy, županova žena, tokrat sicer v svojstvu eno-gasteonomske novinarke. Izkupiček prodaje knjige
bodo namenili v dobrodelne namene, in sicer združenju za boj proti sklerozi AISM. Upravi-
telji gostilne so tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
USPOSABLJANJE / PODIPLOMSKI TEČAJ INFORMESTA
Več možnosti za zaposlitev
Tečaj s štipendijo usposablja evrokonzulente za mala podjetja
GORICA - Goriški center za storitve in dokumentacijo za mednarodno gospodarsko sodelovanje Informest prireja podiplomski tečaj za specializacijo na področju mednarodnega sodelovanja, posebno gospodarskega. Kot opozarja izvedenka Informesta za sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami Mirjam Koršič, je vpis na tečaj dobrodošla rešitev tudi za brezposelne mlade diplomirance, ki si s tovrstnim dodatnim usposabljanjem lahko zagotovijo zanimivo poklicno perspektivo za prihodnost.
Pogoji za vpis na tečaj so naslednji: univerzitetna diploma (opravljena pred 2. novembrom 1996), nezaposlenost za več kot šest mesecev v zadnjem letu ter dobro obvladanje angleškega jezika. Na tečaj bo pripušče-no 20 izbranih kandidatov, ki bodo prejeli štipendijo v znesku pet milijonov lir, zato bodo lekcije obvezne. Trajale bodo 400 ur (od novembra letos do marca 1998), od tega jih bo 156 posvečeno praksi v podjetjih, ki bo potekala pod pokroviteljstvom dežel-
ne finančne družbe Friulia. Program vključuje tudi ekskurzijo v Bruselj. Po opravljenem tečaju bodo kandidati prejeli naziv »evrokonzulenti za internacionalizacijo malih in srednjeve-likih podjetij«. To je že tretji tovrstni tečaj Informesta, ki ga finansirata Evropska unija iz svojega socialnega sklada in Dežela Furlanija - Julijska krajina.
Lekcije, ki se bodo začele 3. novembra letos, bodo potekale trikrat tedensko (v torek, sredo in četrtek) v Vidmu, zato je poleg štipendije predvideno tudi kritje stroškov za hrano in prenočevanje, v času prakse pa tudi prevoznih stroškov. Vpisni rok pa zapade 17. oktobra letos, sprejemni izpiti pa bodo 23. in 24. oktobra v Gorici. Za vse podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na Informest, Ul. Cador-na 36 v Gorici (g. Angelica Piani, tel. 0481-597411), vpisni obrazec pa dobijo tudi na težaškem sedežu Informesta v Ul. Roma 20 (tel. 365322) ter na izpostavah v Pordenonu, Vidmu in Huminu.
«r	2. OKTOBER 1997	v URAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1726,00	1761,00
m u	nemška marka	971,00	991,00
	funt šterling	2786,00	2841,00
5 o	švicarski frank	1178,00	1208,00
<0 N u	belgijski frank	46,53	48,53
zi	r-	francoski frank	287,00	297,00
	danska krona	252,00	262,00
n	non/eška krona	239,00	249,00
3 L*	švedska krona	224,00	234,00
^ u	kanadski dolar	1242,00	1282,00
mm U IN (0	portugalski eskudo	9,13	10,03
23 KI	nizozemski gulden	855,00	880,00
oc N	avstrjski šiling	136,90	141,40
O	španska pezeta	11,11	12,21
	grška drahma	5,90	6,70
N	irski šterling	2484,00	2564,00
ziK	japonski jen	13,88	14,78
M N 1^.	avstralski dolar	1216,00	1286,00
B «11	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	270,00	280,00
	slovenski tolar	10,20	10,60
		1					
					
1 2. OKTOBER 1997		IH	IDEKS MIB-30: -0,89		
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.166	+0,26	Mediaset	8.825	+1,40
Bca Comit	4.774	+0,84	. Mediobanca	13.029	—
Boa di Roma	1.690	-0,70	Montedison	1.293	+3,11
Bca Fideuram	7.076	+ 1,34	Olivetti	942	+0,81
Bco Ambros.	11.913	+2,89	Parmalat	2.817	-0,67
Benetton	28.128	-0,26	Pirelli Spa	4.941	+0,69
Credit	4.437	-1,90	Ras	15.098	+0,33
Edison	8.952	-0,47	Rolo	24.362	-0,84
Eni	10.510	-0,59	Saipem	10.247	+0,97
Fiat	5.952	+0,01	San Paolo To	13.269	-0,15
Generali	37.864	-0,28	TIM	6.844	+ 1,42
Imi	17.913	+ 1,92	Telecom Ita	11.112	-0,82
Ina	2.654	-0,18			
Italgas	6.050	+1,01			
La Fondiaria	9.296	-0,21			
		
		
2. OKTOBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1728,00	1756,00
nemška marka	973,00	991,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	857,00	882,00
belgijski frank	46,75	48,55
funt šterling	2766,00	2846,00
irski šterling	2490,00	2585,00
danska krona	264,00	264,00
grška drahma	6,03	6,63
kanadski dolar	1243,00	1278,00
švicarski frank	1180,00	1205,00
avstrijski šiling	137,12	141,62
slovenski tolar	10,30	10,60
	
	
2. OKTOBER 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1731,840
EKU	1921,300
nemška marka	979,830
francoski frank	291,630
funt šterling	2795,710
nizozemski gulden	869,830
belgijski frank	47,480
španska pezeta	11,604
danska krona	257,350
irski šterling	2518,610
grška drahma	6,201
portugalski eskudo	9,618
kanadski dolar	1258,510
japonski jen	14,313
švicarski frank	1191,500
avstrijski šiling	139,230
norveška krona	244,130
švedska krona	229,550
finska marka	327,380
OBJAVA / V REVIJI "INIZIATIVA ISONTINA"
ZDRAVSTVO / KORAK NAPREJ
SDZPI / NOVO ŠOLSKO LETO
Politična oporoka senatorja Bratine
V gojenju lastnih kulturnih korenin naj mesto črpa moč za uveljavljanje na mednarodni ravni
Baratti se veseli sporazuma z usmiljenimi brati
Skupaj v Janezu od Boga
Zanimiv tečaj za socialne animatorje
Raznolike možnosti zaposlitve
Revija “Iniziativa Ison-tina” prinaša v najnovejši, 16. številki, tudi zadnji spis senatorja Darka Bratine, ki je prav v tem prispevku strnil svoje poglede na razvojne možnosti Gorice, obenem pa v njem povzema svoje poglede na pojem “goriškosti” kot specifične in kompleksne identitete tega prostora. Članek uvaja poseben dosje, ki ja revija v tej številki posveča vprašanju Meja: črta, ki ločuje ali povezuje?
Naslov Bratinovega prispevka se glasi Misliti lokalno, ukrepati globalno, pri čemer pomenljivo obrača geslo, ki se je pred leti uveljavilo med naravovarstveniki. S tem avtor nakazuje perspektivo, ki se danes ponuja Gorici. Sodobne tudi ekonomske
teorije učijo, da bodočnost ni v velikih sistemih pač pa v majhnih, prožnih strukturah povezanih v mreže. Prav to dopušča tudi majhnim stvamostnim, kakršna je naša, da se aktivno vključijo v svetovno dogajanje in navežejo stike s še tako oddaljenimi točkami planeta.
Pogoj, da bomo sposobni odigrati to vlogo, pa je po Bratinovem prepričanju ta, da se mesto ponovno polasti svojih kulturnih korenin, ki jih je zgodovina tega stoletja, zlasti po prvi svetovni vojni, delno zabrisala. Te korenine je treba gojiti, ne zaradi kake kulturne filologije, temveč zato, da naše področje prešeže navidezno marginalnost in ponovno pridobi svojo legitimno središčno vlogo z
NOVICE
Podgora: javna razprava o Porčinju in potvarjanju zgodovine
Na sedežu KD A. Paglavec v Podgori bo nocoj ob 19. uri javno srečanje, ki bo, izhajajoč iz polemik ob spornem filmu o Porčinju, namenjeno razpravi o poskusih potvarjanja zgodovine odporniškega gibanja. Srečanje prirejata društvi Paglavec iz Podgo-re in O. Zupančič iz Standreža skupaj s seskcijama VZPI iz obeh krajev. Uvedla ga bosta zgodovinarja Luciano Patat, ki bo govoril na temo Zgodovinski revizionizem o odporniškem gibanju, in Alessan-dra Kersevan z referatom: Porčinj med zgodovinsko dokumentacijo in kinematografskim pristopom. Sledil bo razgovor z občinstvom.
Posvet o skupni evropski obrambi
Evropeistična akademija FJk prireja danes ob 17.30 v mah dvorani goriškega Kulturnega doma okroglo mizo o perspektivah za skupni evropski obrambni sistem. Sodelovati bodo predstavniki evropeistič-nih združenj in vojaških struktur Italije, Slovenije, Avstrije in Nemčije. Uvodna poročila bodo podati prof. Martino Scovacricchi o neuspelih poskusili združevanja v 50. letih, dr. Markuš Hergenhan o nemških pogledih na evropsko varnost in avstrijski podpolkovnihk Markuš Koher o prvih korakih za skupno evropsko obrambo. V naslednjih dneh bi > sledil semiam z ogledi bojišč prve svetovne vojne.
vsem svojim resničnim premoženjem.
Iz teh premis Bratina nakazuje nekatere konkretne načrte za Gorico, ki predstavljajo pravzaprav njegovo politično oporoko. Preseči je treba miselnost Gorice kot nekakšnega poslednjega branika se ne ve česa in izkoristiti vse resurze na obeh straneh meje: od bolnišnic, do povezave Brd kot enotnega vinorodnega ležišča, reorganizacije post-mejnih struktur, razvoja univerze v mednarodno središče za kroženje znanja med vzhodom in zahodom in še do izoblikovanja sodobne medijske mreže in urbanistične prerazporeditve, ki naj bi omogočila komplementarno integracijo obeh mest.
Ravnatelj goriške Zdravstvene ustanove Baratti izreka veliko zadovoljstvo ob dogovoru, ki so ga sklenili s krajevnimi predstavniki reda usmiljenih bratov glede skupne uporabe bolnišnice Janeza od Boga. Dogovor, ki so ga dosegli tehniki javne zdravstvene ustanove in verskega reda, predvideva, da bodo v bolnišnici Janeza od Boga namestili vse Upravne urade Zdravstvene ustanove in nekatere službe, kot na primer celoten departma za preventivo. Osnutek dogovora morajo sicer še potrditi voditelji verskega reda v Cernuscu, vendar Baratti meni, da ne bi smelo biti več ovir, potem ko so na lokalni ravni dosegli popolno soglasje. Predvidoma naj bi do dokončne ra-
tifikacije prišlo že prihodnji teden, nakar bodo objavili vsebino dogovora.
Baratti ugotavlja, da je s sporazumom odstranjena še ena ovira v dogovorjenem postopku za reorganizacijo zdravstvenih struktur v Gorici. Vse napore naj bi sedaj usmerili v realizacijo novega dela splošne bolnišnice v Ul. Tuscolano, glede česar sam ravnatelj Zdravstvene ustanove priznava, da bo delo še zahtevno. Obenem pa izraža optimistično razpoloženje ob ugotovitvi, da je Dežela potrdila svoje obveze do Gorice in da je tukajšnjo bolnišnico skupaj z videmsko uvrstila na vrh prioritetne lestvice v deželnem zdravstvenem načrtu za leto 1998.
GORICA / PARKIRIŠČA PROTI PLAČILU
Modra cona raj za kolesarje
Tudi včeraj so parkirani avtomobili v plačilni coni bili redkost
Prizor, ki ga je naš fotograf ujel v Ul. Monache, zgovorno priča o tem, kako Goričani sprejeli parkirišča proti plačilu v centru mesta. Avtomobili so z nekaterih utic izginili, kolesar pa si je privoščil modro cono za udobno parkiranje bicikla. Kar čez noč je z ulic izginilo na stotine vozil. Nekateri so se preselili na bližnje, še brezplačne utice, druge, ki so jih prej čez dan puščali na ulici, so stanovalci umakniti na dvorišča in v garaže, nekateri pa so se tudi odpovedati avtu in se poslužili drugih prevoznih sredstev.
Čeprav nekoliko v zatišju se šolsko leto 1997/98 pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vendarle začenja. S prihodnjim tednom bodo dijaki 5. razreda Zavoda Ivan Cankar, ki istočasno obiskujejo tudi tečaj specializacije v zunanji trgovini pri SDZPI, šli na tritedensko delovno prakso. Kot že v prejšnjih letih poteka praksa v slovenskih komercialnih in servisnih podjetjih ter v Kmečki banki. Skupno število dijakov na praksi je 13, celoten tečaj pa bo trajal 300 ur. Ob zaključku bodo dijaki opravili izpit, na podlagi katerega prejmejo potrdilo o specializaciji. Se vedno pa na Zavodu čakajo dodatna pojasnila v zvezi s financiranjem prvega dela tečaja za dijake IV. razreda istega poklicnega zavoda. Žal je letos na Deželi razpoložljivih manj sredstev in bo zato le delno prispevala za izvedbo tečajev namenjenih dijakom IV. razredov.
V sklopu rednega delovanja se je letos marsikaj spremenilo, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, ki še zdaleč ne zadostujejo za kritje vseh predstavljenih projektov na deželni ravni. Isto velja tudi za Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Predstavljenih je bilo več tečajev, vendar se zdi, da jih bo Dežela financirala le delno. Vpisovanje bo vsekakor steklo že v prihodnjih dneh.
Odprto pa je še vedno vpisovanje za edini tečaj
s financiranjem iz Evropskega socialnega sklada, ki ga je Dežela odobrila goriškemu sedežu zavoda. Gre za tečaj Socialni animator, ki je namenjen absolventom višjib srednjih šol, ki še niso dopolnili 25. leta starosti in so brezposelni. Tečaj traja namreč 600 m (od tega je 150 ur delovne prakse) in se mora zaključiti do meseca marca. Zato bo potek lekcij precej intenziven in sicer od 20 do 25 ur tedensko.
Dežela je letos prvič razpisala kvalifikacijo za ta poklicni profil, ki se vedno bolj uveljavlja. Socialni animator naj bi se zaposlil v različnih strukturah socio-vzgoj-nega sektorja in to predvsem v perspektivi novih deželnih in državnih zakonov, ki naj bi ta sektor v celoti prenoviti. Animator bo imel zadostno znanje, da se bo lahko vključil v delo z ostarelimi, z mladostniki oziroma otroki ter z vsemi, ki so emarginirani. Pri poučevanju bo sodelovala cela vrsta strokovnjakov, ki so zaposleni na različnih področjih. Med temi bodo tudi predstavniki znane skupine Abele iz Turina. Verjetno je tudi na Goriškem precej mladih, ki nimajo veliko možnosti zaposlitve. Skoda bi bilo, da bi ne izkoristiti te ponudbe, saj bodo prejeli, poleg poklicne kvalifikacije, tudi štipendijo. Vodstvo zavoda vabi vse interesente, da se zglasijo v tajništvu (tel. st. 81826), kjer se bodo lahko vpisali in prejeli dodatne informacije.
EKSKURZIJA / ČLANI PEVSKEGA ZBORA IN DRUŠTVA RUPA-PEC
Maša za žrtve fojb na Trnovem
V	cerkvi na Trnovem bo jutri ob 15. uri komemoracija z mašo zadušnico za žrtve fojb, ki so prav v tej cerkvi preživele zadnje ure življenja pred usmrtitvijo. Pobudnik je združenje “Concordia e pace” v sodelovanju s katoliškimi združenji v Gorici in župnijami solkanskega dekanata. Na srečanju se bodo spomnili tudi sen. Darka Bratine, ki se je prejšnja leta udeleževal komemoracij na Trnovem. Po maši bodo nad breznom pri Trnovem položili šopek cvetja.
Goriški prostovoljci za Umbrijo
Tudi prostovoljci civilne zaščite iz Gorice bodo sodelovati pri pomoči na območju potresa v Umbriji.
V	ta namen je že včeraj na poziv Civilne zaščite iz Rima odpotovala v Perugio občinska funkcionarka Cristina Totaro, ekipa civilne zaščite pa naj bi ji sledila čimprej. Nekaj občinskih tehnikov naj bi nadalje v Assisiju pomagalo pri preverjanju stabilnosti poslopij.
V	Gabrjah zgorel avto
Včeraj okrog 8. ure je v Gabrjah zgorel avto Y 10 last Antonije Muždč. Požar se je vnel med vožnjo, ko je za volanom sedel mož lastnice, Milan Devetak z Vrha. Najbrž je šlo za kratek stik, nam je povedal Devetak, ki je že dan prej ugotovil, da nekaj ni v redu. Včeraj zjutraj je bil namenjen prav v delavnico, da bi dal pregledati in popraviti avto, požar pa ga je prehitel. »Zagorelo je kar naenkrat, tako da sem komaj skočil iz avta in že je bil ves v plamenih«, nam je povedal. Kljub posegu gasilcev je avto povsem zgorel. Edina Devetakova tolažba je v tem, da včeraj ni imel v avtu psička Uga, ki je sicer njegov zvesti spremljevalec.
Obiskali kulturne in naravne lepote srednje Italije
Izletniki so si lahko ogledali tudi baziliko v Assisiju in to le malo časa preden jo je poškodoval potres
Člani pevskega zbora in društva Rupa - Peč so se pred kratkim vrnili z večdnevnega izleta, med katerim so obiskati tudi Assisi in druge kraje, ki jih je kmalu po njihovem obisku prizadel potres. Udeleženec izleta nam je prispeval sledeči zapis, ki ga objavljamo v nekoliko skrčeni obliki.
V zgodnjih jutranjih mah smo se z avtobusom, dobro založeni z domačimi dobrotami zapeljali proti jugu. Pot nas je najprej pripeljala v Ravenno, kjer je pokopan Dante, nato pa do mesteca ob Tiberi Citta di Castello, kjer smo se po kosilu sprehoditi po mestu. Vožnja nas je peljala skozi čudovito Umbrijo, mimo nasadov tobaka in polj zasejanih s koruzo. Po večkratnem prečkanju Tibere smo si ogledali muzej vina v Torgianu, ki ima izredno bogato zbirko. Ker je Umbria tudi dežela keramike smo se v Demti ustaviti za nakup spominkov. Prenočiti smo v Peru-gi, kjer nas je naslednji dan voznik Aleš zapeljal v center mesta, po premičnih stopnicah pa smo se povzpeli na “corso” in se sprehodili do vodnjaka iz leta 1278. Videti smo tudi prelepo fasado palače Comunale in katedra-
lo. Seveda je po katedrali ob tej priložnosti odmevala slovenska pesem, nato pa nas je vodič peljal še ob staro etruščansko obzidje.
Popoldne smo posvetiti mestu Assisi, kjer se je 1182 rodil sv. Frančišek. Prelepo mesto iz rožnatega kamenja ob gori Subasio smo si ogledali peš, saj drugače ne gre, videti smo cerkev sv. K'are in baziliko sv. Frančiška, eno najznamenitejših krščanskega sveta iz
1228 leta. Njena veličina nas je očarala, a ogleda še ni bilo konec saj smo si v dolini ogledali tudi S. Maria degli Angeli, kjer je pod kupolo znana kapelica Porziuncola. Zvečer smo se zapeljali do Trasi-menskega jezera, kjer so mladi sli na kmečki turizem, ostati pa smo se sprehoditi ob jezeru.
Zajtrk in spet na pot, tokrat proti jugu v Temi, ki je kljub okoliški težki industriji zelo čisto mesto.
lometrov smo se še peljali in nami je s 165 m višine padal eke Velino v reko Nero. P° l na prostem smo se usmerili severa v Spoleto. Mimo rim' gledališča in pod rimskim okom pa prek glavnega trga ; pot pripeljala do katedral6 e odigrava mednarodni festi" lei due Mondi«. Po tolikih trnih lepotah smo si °C1 li še v naravnem parku, kj6r iri Clitimo.
stopil je že četrti dan našega ja v Umbriji. Po zajtrku S6 v Gubbio in sprehod do pa :onzulov, katedrale in palaCe le, nekateri pa so se z zicm peljati kar 350 m više do ; la. Se kosilo z obveznim^ i in treba je bilo na pot 0°
jetna dražba in vse lepote, ki ih videti, pa nas bodo sp° da se prihodnje l6^
sum naproti. z,anvo>-n izlet gre seveda agenc1^ n in gospodu Ivotu. -. F njam, ki so spekle dobm , pot. Tudi tekočine lo. za vreme ua vemo
RAZSTAVA / V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
KINO 3 OBVESTILA 51 ŠOLSKE VESTI
Rostova ob stoletnici rojstva Franceta Goršeta
Priredila jo je Zveza slovenske katoliške prosvete - Verena Koršič Zorn predstavila umetnikovo življenje in delo
Ob stoletnici rojstva slovenskega kiparja in slikarja Franceta Goršeta je Zveza slovenske katoliške prosvete v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž priredila spominsko razstavo, ki je obiskovalcem na ogled v razstavnih prostorih Bratuževega centra do 12.oktobra.
O Goršetovi življenjski poti in o njegovem umetniškem opusu je v sredo zvečer po uvodnem pozdravu predsednika ZSKP Damijana Paulina spregovorila Verena Koršič Zorn. Predstavila ga je kot neutrudnega iskalca lepote in resnice, kot samorastnika, ki se je v svojem življenju spoprijel z novimi izzivi in marsikatero nenaklonjeno okoliščino. Trdno Podlago v kiparskem oblikovanju si je Gorše pridobil na Obrtni šoli v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni se je vpisal na zagrebško likovno akademijo, zatem ga je življenj-ska pot privedla v Italijo, najprej na Tržaško, od leta 1928 pa na Goriško. Tu si je umetnik uredil lastno kiparsko delavnico, v kateri so med drugim zaživele intimistično obarvane podobe materinstva. Zaradi hudega nacionalističnega pritiska na Primorskem se je
smar/001
Gorše umaknil v Ljubljano. Sledilo je izredno plodno obdobje, ki ga je ob didaktični dejavnosti zaznamovalo živahno kiparsko ustvarjanje. France Gorše je bil tedaj v središču umetniškega dogajanja na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni je nova politična stvarnost Goršeta prisilila, da si je spet poiskal zavetja pri primorskih Slovencih. V Trstu je še naprej sledil svojemu ustvarjalnemu zagonu, ob tem pa se je umetnik razdajal kulturnemu delu. Zaradi prevelikega občutka utesnjenosti in
nemirne narave je Gorše leta 1952 odpotoval v Ameriko, kjer se je predal novim izzivom. Tu si je umetnik izbral nove tehnične, oblikovne in vsebinske prijeme, ki odražajo novo, izrazito poduhovljeno smer. Les, kamen, marmor in bron so se umaknili oreševcu, zmesi orehovega žaganja in lepila. Svoja zadnja leta je Gorše preživel na Koroškem, kjer si je uredil dom, kiparsko delavnico in zasebno galerijo.
V Goršetovem začetnem kiparskem ustvarjanju lahko prepoznamo ekspresionistične pr-
vine, je pojasnila Verena Koršič Zorn, ki se počasi umikajo krepkejšim oblikam nove stvarnosti. Obdobje, ki ga je umetnik preživel v Ameriki, priča o povsem novi smeri, saj se je osredotočil na svojo notranjost, ki jo je skušal likovno prikazati na najbolj asketski način, in na religiozne, duhovne tematike. V zadnjem, koroškem obdobju je umetnik postal zopet stvar-nejši. Spet se je približal ekspresionizmu, ob tem pa se posluževal tudi ljudskih motivov.
(nek)
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Soldata Jane«. Demi Moore.
VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. R. Zemeckis, i. Jodie Foster.
CORSO 17.45-20.00-22.00 »Man in black«. T. Lee Jones in W. Smith. TRZIC
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Air force one«. H. Ford.
a PRIREDITVE
SPDG vabi v nedeljo, 5; oktobra, na 2. prijateljsko srečanje na Vrhu s športnim, rekreacijskim in kulturnim programom (vožnja z gorskimi kolesi, poligon za mlade in “večno mlade”, ogled jam). Vožnja s kolesi ob 9. uri; zbirališče pri jamarskem domu; vodeni obiski v jamo ob 9.30. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo.
H RAZSTAVE
NOVO MESTNO GALERIJO na Kardeljevem trgu 5 v Novi Gorici bodo odprli nocoj ob 20. uri z razstavo slik Silvestra Komela. Govorili bodo župan Črtomir Špacapan, državni sekretar za kulturo Silvester Gaberšček in kritik Brane Kovič. Razstava bo na ogled do 7. novembra, ob delavnikih od 10. do 18., ob sobotah in nedeljah od 13. do 17. ure.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena fotografska razstava Valterja Nanuta na temo; Doberdobsko jezero. Na ogled je do 12. oktobra (delavniki 9-13 in 16-18 ter med prireditvami).
V	GALERIJI ARS v Gorici je postavljena razstava slikarke Claudie Raza. Ogled ob delavnikih po urniku knjigarne do 18. t.m.
KD OTON ZUPANČIČ
prireja tečaj preživetja s prvinami življenja v naravi, preživetja v primeru katastrof ter civilne zaščite. Triurna večerna srečanja bodo vsako drugo sredo od 15. oktobra dalje v Stan-drežu. Informacije in prijave na tel. 537525.
KD OTON ZUPANČIČ prireja vsako sredo srečanja za nižje in srednješolce. Mladi se seznanjajo s sodobnim plesom in drugimi oblikami družabnega življenja. Informacije po tel. 537525. Pridruži se nam v sredo, ob 18.30!
SD SOVODNJE organizira rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do 22.30. Prvo srečanje bo danes ob 21. uri v telovadnici v Sovodnjah.
DRUŠTVO JADRO prireja tečaj slovenskega jezika in kulture. Predvidoma se bo pričel konec oktobra. Pripravljalna seja bo 21. oktobra ob 20. uri na sedežu društva. Informacije nudijo odborniki in v slovenskem oddelku občinske knjižnice.
TELOVADBA ZA UPOKOJENCE se bo pričela danes ob 14.45 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEI-GEL posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob četrtkih od 13. do 18.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	SOVODNJAH posluje v ponedeljek in sredo od 15.00 do 18.00, v torek, četrtek in petek od 10.00 do 12.00.
SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je odprt v ponedeljek in torek od 16. do 19. ure in petek od 9.30 do 12. ure.
UČITELJSKI ZBOR DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA ul. Bralo Gorica vabi ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo svojo ponudbo do 4. oktobra, tako da bodo šolski organi o tem razpravljali in sklepali.
S_________________IZLETI
SGZ Gorica in ZSKD vabita 9. oktobra na udeležbo na dnevu slovenskih gostincev iz obmejnih pokrjain Italije v okviru sejma Gosttur 97 v Maribora. Avtobus bo odpeljal ob 5.30 izpred gostilne Pri Tomažu v Gabrjah in ob 6. uri z mejnega prehoda pri Fernetičih. Rezervacije do zasedbe mest za goriške gostince na tel. 537386.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 18. oktobra avtobusni celodnevni izlet v Lokev pri Lipici. V programu ogled muzeja 1. in 2. svetovne vojne v srednjeveškem stolpu, skupno kosilo v restavraciji, glasba in družabnost. Prijave do 7. oktobra na sedežu in pri poverjenikih.
12 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICA
AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 13.15, Giovanni Fregonese iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Fari.
>
<
ti)
§
F-	^
ob vhodu v Gorico, v smeri Šlemdeža.
MMP VRTOJBA
Standrež
Petek, 3. oktobra 1997
ŠPORT
NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Obvestila
Ajdovsko Primorje se je zasluženo uvrstilo v 2. krog Tudi Vicenza kvalificirana
Ajdovci so včeraj doma igrali neodločeno s Švedi - Tudi Vicenza je izenačila v Varšavi
Ljubljančanom prvi točki v Parizu
Podvig bolonjskega Kinderja v Barceloni Tesna domača zmaga Benetfona iz Trevisa
Primorje - AIK Solna
1:1 (0:1, 0:0)
STRELCA: Novakovič v 77. min., 1:1 Rudonja v 110. min.
PRIMORJE:	Volk,
Poljšak, Sčulac, Mulah-metovič, Gunjač, Seiko, Kodelja, Slogar (od 120’ Gregorič), Rastoder (od 90’ Cerimovič), Lučič (od 69' Sabadin), Rudonja.
AIK SOLNA: Green, Brun din, Novakovič, An-dersson, Mjallby, Gustafs-son, Simpson ( od 81’ Pa-cha), Nordin (od 73’ Yng-vesson), Fretholm (od 70’ Piracaia), Lagerhof, En-glund.
RUMENI KARTONI: Sčulac (17.), Englund (23.), Nordin (54.), Mjal-lby (55.), Mulahmetovič (65.). RDEČI KARTONI: Kodelja (66.), Englund (66.), Mjallby (100.; drugi rumeni). Gledalcev 1.300, sodniki: Vorgias, Lappas, Kosikidis (vsi Grčija).
AJDOVŠČINA - Ajdovcem je uspel veliki met: uvrstili so se v drugi krog pokala pokalnih zmagovalcev. Potem ko so na prvi tekmi na Švedskem zmagali z 1:0, so včeraj doma igrali neodločeno in se tako kvalificirali. Švedi so po regularnem delu tekme vodili z 1:0. v podaljšku pa je Rudonja stanje izenačil in Ajdovci so se tako uvrstili v nadaljnje kolo. Po tekmi je bilo seveda med igralci in navijači nepopisno veselje.
Legia Varšava - Vicenza 1:1 (0:0)
STRELCA: d.p. Kacpr-zak v 11. min., Viviani v 41. min.
LEGIA VARŠAVA: SzamOtulski, Magiera,
Bednarz, Czereszewski, Zielinski, Czykier, Kacpr-zak, Staniek, Sokolovvski, Karvan, Kupiec (35 dp Solnica).
VICENZA: Brivio, Be-lotti, Di Čara, Canalš, Beghetto, Mendez (43 dp Firmdni), Viviani, Di Carlo, Ambrosetti (21 dp Ambrosini), Luiso, Di Napoli (21 dp Zauli).
SODNIK:	Mitrovič
(Slo).
VARŠAVA - Z neodločenim izidom v Varšavi se je Vicenza uvrstila v drugi korg tega tekmovanja.
Gostitelji so sicer imeli terensko premoč in večje število priložnosti za gol in tudi zasluženo povedli v drugem polčasu. Štiri minute pred koncem pa je Viviani dal izenačujoči gol.
Ostali
včerajšnji
izidi
Ararat Erevan - K6-benhavn 0:2, Lokomotiva Moskva - Bobrujsk 3:0, Crvena zvezda -Ekeren 1:1, Stuttgart -Vestman Jar 2:1, Sahtjor Doneck - Boavista 1:1, Daugavpils - Aek Atene 2:4, Luzern - Slavija Praga 0:2, Tromso - Zagreb, National - Kocae-lipsor 0:1, Sturm Gradec - Apoel Nikozija 3:0, Roda - Hapoel Beer Sheva 10:0, Kilmarnock - Nice 1:1, Bvsc Budimpešta - Real Betis 0:2, Slovan Bratislava -Chelsea 0:2.
Kvalificirane ekipe so v mastnem tisku.
SKUPINA D
Pariš SG - Union Olimpija 66:69 (34:32)
PARIZ - Po zelo razburljivi in izenačeni tekmi je sinoči ljubljanska Union Olimpija osvoila svoji prvi točki v tej ligi. Ljubljančani so odlično začeli srečanje in povedli s 7:0, Paričani pa so kmalu izenačili in celo povedli z 28; 20. Tedaj sta stopila na sceno hauptman in Jurkovič, ki sta znižala zaostanek, tako da je ta ob polčasu znašal le dve točki.
Ljubljančani so odlično začeli v drugem polčasu in v 30. minuti vodili z 10 toičkami prednosti. Gostitelji pa se niso dali in v napetem koncu tekme so Ljubljančane skoraj dohiteli. Gostom pa je napo-
sled le uspelo ohraniti tesno prednost in tudi zmagati.
Ostala izida: Alba -Gibona 74:73, Teamsy-stem - Aek 70:67.
Vrstni red: Teamsy-stem Bologna 6, Aek Atene in Alba Berlin 4, Gibona Zagreb in Union Olimpija Ljubljana 2, PSG Pariz 0.
SKUPINA B Benetton - Ankara 71:66 (37:27)
BENETTON TREVI-SO: Gracis 10, Sekunda 5, Pittis 12, Marconato 8, Stazic 4, Bonora 7, Rebrača 19, Rusconi 6, Sanesi, Carretta.
TREVISO - Benetton se je moral km potruditi, da je osvojil svojo tretjo zaporedno zmago. Pri gostih sta bila najbojša
strelca Miličevič (18 točk) in Scott (14).
Ostala izida: Porto -Split 79:83, Solun -Estudiantes 72:76.
Vrstni red: Benetton Treviso 6, Split, Solun in Estudiantes 4, Porto in Ankara 0.
SKUPINA C Barcelona - Kinder 71:84 (51:36)
BARCELONA - Z do-lično igro predvsem v prvem polčasu je bolonjski Kinder osvojil dragoceno zmago v Barceloni.
Ostala izida: Istanbul - Pau Orthez 67:64, Partizan - Jerzuzalem 79:59.
Vrstni red: Kinder Bologna, Partizan Beograd in Barcelona 4, Istanbul, Pau Orthez in Jeruzalem 2.
ODBOJKA
Italiji ni uspel podvig
BRNO - Čudeža ni bilo. Italijanke so po pričakovanju izgubile z 1:3 (14:16, 16:14, 13:15, 7:15) proti Hrvaški in se niso uvrstile v polfinale. Italijanke pa so včeraj z igro povsem zadovoljile in so kot edine na tem evropskem prvenstvu tudi Hrvaticam odvzele en set.
VRSTNI RED.
Skupina A: Rusija 10, Bolgarija in Poljska 6, betonska 4, Belorusija in Nizozemska 2.
Skupina B: Hrvaška 10, Češka in Italija 6, Ukrajina 4, Nemčija in Romunija 2.
V polfinale so se uvrstile: Rusija, Češka, Hrvaška in Bolgarija.
Danes igra za vas Totocalcio
Atalanta - Brescia	1
Empoli - Milan	2
Inter - Lazio 1 X 2 Juventus - Florentinci x 2 Lecce - Bari	1 X
Piacenza - Bologna 2 X Roma - Napoli	x
Udinese - Sampdoria	1	X
Vicenza - Parma	1	X
Salernitana - Perugia 2 Verona H-. - Torino	2
Palermo - Juve Stabia 1 Cittadella - Mestre 2
Peter Franco (letnik 1977) se je začel ukvarjati s športom pri šestih letih, in sicer s kotalkanjem pri SD Polet, Kotalkal je tri leta, potem se je pri openskem društvu opredelil za minibasket. V mladinskih kategorijah je igral pri raznih društvih: pri Poletu, Sokolu in Jadranu. V članski katgegoriji je eno leto nastopil za Polet, v lanski sezoni je že na kaki tekmi igral za Jadranovo člansko ekipo v B2 ligi, v letošnji pa je stalni član združene ekipe. Prejšnji teden je Vojko Milkovič pravilno napovedal 10 izidov.
Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Rim): Odeo degli Dei (skupina x) je nesporni favorit. Od skupine 1 bi omenili Cronometra, od skupine 2 pa Unifor.
2.	dirka (Montecatini): Pay Me Back (x) je na zadnji dirki imel smolo in išCe rehabilitacijo. Od skupine 2 velja omeniti Sofolle Deio, od skupine 1 pa Raggiero.
3.	dirka (Padova): Nerone Jet (skupina 2) je med glavnimi favoriti. Od skupine 1 ima možnost za uspeh Stefi Graf, od skupine x pa Riolahma.
4.	dirka (Taranto): v skupini x bi moral Scippo zlahka zmagati. Ce bo uspešno startal, tudi Soly-man (1) ni brez možnosti. Omenimo naj se Raastada (2).
5.	dirka (Pontecagnano): Royal Gar (1) bo moral za zmago paziti na Ogla Grafa (x), medtem ko tudi Selva D’Asolo ni brez možnosti.
6.	dirka (Firence): En Plein (1) je nespore favorit. Možnosti za
Peter
Franco
zmago imata tudi Banny (x) in Larry Lambmsco (2).
Dirka tris: naši favoriti: št. 3 Referro, št. 13 Carribean Cmise, St. Thiefify. Za sistemiste: št. 10 Isla-morada, št. 12 Pelegatti, št. 2 Cozu-mel..
	
L — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	2
drugi	lx
4. — prvi	xl
drugi	2
5. — prvi	T
drugi	X2
6. — prvi	12
drugi	X
___________________NOGOMET / TA KONEC TEDNA NA TRŽAŠKEM_____________________
Na startu tudi tri naše ekipe: Breg, Primorje in Zarja/Gaja ’97
Brežani bodo prvič imeli združeno ekipo začetnikov - Marjan Babuder no krmilu naraščajnikov - Najmlajši na Padričah
Konec tedna bodo tudi na Tržaškem stekla mladinska nogometna prvenstva In to od cicibanov - ki bodo igrali že v soboto - do začetnikov, najmlajših in naraščanjikov. Naše barve bodo zastopale združene ekipe. Za začetnike bo skrbel Breg, za najmlajše Zarja/Gaja '97, za naraščajnike pa Primorje, medtem ko bodo cicibani zastopani pri Bregu in Primorju.
NARAŠČAJNIKI
Proseško Primorje bo prvič imelo v oskrbi skupno ekipo mladih te kategorije. Pod vodstvom novega trenerja Marjana Babudra - ki bo v nedeljo prvič uradno sedel na klopi - se ekipi obeta uspešen Start. Ekipa trenira že od začetka septembra, še prej pa so bili fantje na pripravah v Tolminu. Če sodimo po prijateljskih tekmah - CGS 6:0 in Domio 6:0 - so formo že dosegli.
Babuder je vrsto let sledil delu Rajka Zežlja in bil tudi njegov pomočnik. S pridobljenimi izkušnjami bo skušal posredovati svoja spoznanja fantom, ki že vrsto let igrajo skupaj! Igralski kader je sestavljen iz 19 nogometašev letnikov 1981 in 1982. Starejši fantje izhajajo še iz sole Zdenka Verdenika - selektorja slovenske reprezentance, ki je pred leti treniral cicibane Bora, mlajši pa se lahko ponašajo z lanskim naslovom pokrajinskih prvakov, pridobljenim pri najmlajših Gaje.
Gre torej za solidno ekipo (s tehnično dobro podkovanimi igralci), ki bo prav gotovo tudi v tem prvenstvu odigrala vidno vlogo. Fantje trenirajo trikrat tedensko izmenično na Pro-
seku in na Padričah, uradne domače prenstve-ne tekme bodo odigrali na travnatem igrišču v Repnu. Dokaz več o uspešnosti sodelovanja med našimi društvi. Prvenstvo je letos res maloštevilno, saj bo moči merilo le devet ekip: Latte Carso, CGS, Zaule/Rabuiese, Domio, Montebello/Don Bosco, Opicina, Chiarbola, Esperia in Primorje. Pravih favoritov ni, prvenstvo pa se bo že končalo 22. februarja prihodnjega leta, sledile bodo dodatne tekme z ekipami iz Posočja, prvak pa bo skupni zmagovalec! Naša ekipa bo prvo tekmo odigrala v nedeljo v Repnu ob 10. uri proti ekipi Zaule/Rabuiese!
Tako Primorje v sezoni 1997/98
Vratarja: Jaš Gregori, Andrej Hrovatin; Branilci: Mitja Guštin, Damijan Batti, Miloš Škabar, Martin Grgič, Jernej Kapun, Martin Mase; Vezni igralci: Igor Cernjava, Marko Berce, Peter Primosi, Ivan Gabrovec; Napadalci: Aleš Tul, Patrik Babudri, Roberto Longo, Andrej Strajn, Carlo Zomada, Tomaž Spazzapan, Igor Martini, Andrea Giraldi; Trener: Marjan Babuder.
NAJMLAJSI
Za to ekipo bo tudi letos skrbela Gaja oziroma Zarja/Gaja 97. Velikih novosti ni, trener je še naprej Rajko Zeželj. Nosilci igre bodo lanski pokrajinski prvaki, ki bodo skušali posredovati svojo nogometno znanje leto dni mlajšim (1984) soigralcem. V teku prvenstva bomo videli, če bodo uspeli ubraniti naslov. Trener Zeželj lahko letos računa na 19 igralcev, med
katerimi so tudi taki, ki se z nogometom ubadajo prvič. Vratarja sta novica in imata nelahko nalogo, da nadomestita Stefana Furlana, perspektivnega igralca, ki je letos prestopil k Udineseju! Fantje trenirajo že več kot mesec dni, če upoštevamo priprave v Tolminu, trikrat tedensko na Padričah oziroma na Proseku. V tem mesecu so že preizkusili svojo moč, saj so odigrali vrsto prijateljskih tekem proti Divači (4:1), Sežani (2:4), Latte Carso (7:0) in San Luigi (7:3).
Združena ekipa bo domača srečanja igrala na prenovljenem, s travo posejanim igriščem na Padričah. V prvenstvo so se letos vpisale poleg ekipe Zarja - Gaja '97 Se Esperia, Latte Carso, Roianese, Domio A in Domio B, Ponzia-na B, S. Luigi B, Montebello/D. Bosco, Zaule/Rabuiese in CGS. Naša ekipa lahko računa na uvrstitev med prvimi tremi! V nedeljo bodo fantej debitirali proti Ponziani B, v gosteh ob 11.45. Prvenstvo se bo končalo 22. marca..
Tako Zarja - Gaja ’97 v sezoni 1997/98
Vratarja: Luca Meriggioli, Gabrijel Beličič, Branilci: Ivo Križmancič, Alessio Pilat, Vito-mir Križmancič, Dario Raseni, David Gregori, Alex Matjačič, Martin Stoka, Vezni igralci: Marco Švara, Aleksander Kante, Martin Strajn, Danijel Balde; Napadalci: Erik Pavletič, Mitja Merljak, Lorenzo Bachi, Jernej Milič, Robert Milkovič, Martin Guštin. Trener: Rajko Zeželj.
ZAČETNIKI
Začetniki bodo letos prvič nastopili v Bregovom dresu! To bo tudi prvič, da predstav-
niki dolinske občine imajo pod okriljem neko združeno ekipo. Ekipo bo treniral dobro poznani strokovnjak Vinko Hafner, ki se je po nekaj letih spet vrnil v našo sredo! Imel bo na razpolago 16 otrok letnikov 1985 in 1986. Fantje že mesec dni izemnično trenirajo v Dolini in na Proseku. Nekaj otrok se bo prvič spoprijelo z »velikim igriščem«, kar bo za marsikoga precej naporno, še posebno velja to za vratarja, ki bo moral ščititi »ogromna« vrata! Trener Hafner je jamstvo za izkušenost in resnost. Remi proti Domin (0:0), zmaga proti Esperii (3:0) in poraz proti ekipi Ponziane 6:0 na prijateljskih tekmah kažejo, kaj si lahko pričakujemo od fantov. Brežani bodo nastopili v skupini B, kjer naj bi nastopale bolj povprečne ekipe, kot so S. Luigi B, Roianese, S. Gio-vanni B, Ponziana B, Zaule/Rabuiese, Fani Olimpia, Domio B, S. Sergio B, SanfAndrea, Esperia in seveda Breg. Torej vpisalo se je skupno 11 ekip in v prvem kolu torej v nedeljo bodo Brežani počivali, tako bodo prvo srečanje odigrali v nedeljo, 12. t. m. proti Esperii B, v gosteh. Vse domače tekme bodo Brežani odigrali v Dolini ob sobotah, ob 16. uri!
Tako Breg v sezoni 1997/98
Vratarja: Mirko Kante, Matej Bemetič, Branilci: Kristjan Sancin, Aron Mihelčič, Tadej Klun, Elvis Čok, Aljoša Ota, Jaro Cecchi, Ric-cardo Claudio. Napadalci: Mateo Pipan, Edvin Milič, VValter Cunja, Dimitri Batti. Trener: Vinko Hafner, (d.gr.)
PLAVALNI KLUB BOR
obvešča vse zainteresirane starše, da je še nekaj prostih mest v začetnem plavalnem tečaju in nadaljevalni šoli plavanja. Vpis in dodatne informacije vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 15. do 16. ure v bazenu pri Alturi.
ZSSDI obvešča, da bo v četrtek, 9. oktobra, ob 20.30 na sedežu SPDG, ul. Malta 2 v Gorici, seja smučarske komisije.
SK BRDINA sporoča vsem, ki bi radi kupili nove Elanove smuči po ugodnih cenah, naj se oglasijo pri odbornikih ali na tel. št. 212859 ob večernih urah, najkasneje do torka, 6. oktobra.
SK BRDINA tudi letos organizira zimo vanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi ob torkih in četrtkih, ob 17. uri. Zbirališče na Brdini.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mali telovadnici italijanske srednje šole v ul. D’An-nunzio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila).
ŠPORTNA SOLA TRST
obvešča, da se prične jutri, 4. oktobra, predšolska telovadba za otroke s sledečim urnikom: od 9. do 10. ure vrtci in od 10. do 11. ure mamice in otroci. Vadbo bo vodil Gorazd Pučnik na stadionu 1. maja v Trstu, Vrdelska cesta 7.
SPDG in KRAŠKI KRTI
vabijo v nedeljo, 5. oktobra na II. Prijateljsko srečanje na Krasu. Ob 9. uri kolesarska vožnja z gorskimi kolesi, ob 9.30 voden ogled Kraljice krasa in obisk arheološke jame. Ob 13. uri polig011 za mlade in mlajše in nato za »veQno mlade«. Ob 12. uri topli obrok in se kaj. Vabljeni člani in prijatelji društva, posebej pa družine. Zbirališče pri jamarskem domu na Vrhu. Parkirišč® za avtombile: pred SK Danica. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 5. oktobra izlet za osnovnošo
sko mladino v Gropado-Zbirališče ob 9. uri na tr gu v Gropadi. Po vrat® ob 16. uri. Informacij® nudi Robi Deveta
(040/55180) ali Mak5 Kralj (040/229463) večernih urah.
SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska ‘ športna društva, vse 5 pnje šol in vse ljubit® 1^ narave, da se udele21^
sprehoda-pohoda najte znamenitosti na5j^ vasi«, v nedeljo, 12. tobra. Zbirališče in vPj sovanje v Praprotu,
10. do 11. ure isti dan-
ROKOMET / ZAMEJSKA EKIPA V SLOVENSKEM PRVENSTVU
Za krasovce je Slovenija kot obljubljena dežela
Pomoč Rokometne zveze Slovenije in naklonjenost klubov - Danes v Hrpeljah krstni nastop na »domačih tleh«
Sredi poletja smo na straneh našega dnevnika objavili vest, da bodo Krasovi rokometaši letos uradno nastopili v prvenstvu 2. slovenske lige. Zgonicani bodo drevi na igrišču v Hrpeljah odigrali krstni »domači« nastop, dejansko pa tekma sodi že v okvir 3. prvenstvenega kola. Da o krasovcih nismo poročali že prej, je krivo dejstvo, da so doslej v prvenstvu Slovenije sodelovali brez formalnega pristanka italijanske rokometne zveze. Tega pravzaprav pri Krasu še vedno pogrešajo (obstaja le tiho soglasje), vendar pa tako nenavadne in nadvse zanimive izkušnje, ki je za naš ekipni šport absolutna novost in nad katero so v Kraševem taboru navdušeni, ni mogoče prikrivati v nedogled. Po nekaj tednih »prisilnega molka« nam je Gabrijel Raseni, igralec in eden od voditeljev Krasove-ga rokometnega odseka (na sliki), s pristankom kluba prav z veseljem razgalil, kaj se dogaja z našimi rokometaši.
Najprej, čemu ste se od-
ločili za nastope v Sloveniji?
»Vztrajanje v italijanski C Ugi bi bilo za nas nemogoče. Gostovanja so tu zaradi oddaljenosti predraga. Najbližji nasprotnik bi bil Quarto d’Altino pri Benetkah. Zato smo se obrnili do Rokometne zveze Slovenije, kjer so nam zelo prišli na roko.«
Menda res, saj je to prvič, da neka naša ekipa uradno nastopa v slovenski ligi.
»Tako je. Da nas sprej-
me, je zveza potrebovala soglasje vseh klubov v ligi. Našemu nastopu ni nihče nasprotoval. Ne le to, bili smo tudi razrešeni plačevanja dela pristojbin za vpis in nastopanja. Naše sodelovanje v ligi je polnopravno, v teoriji bi lahko tudi napre-dovah v višjo bgo. Ko bi se vpisali v državni pokal, bi se lahko s kančkom več sreče tudi zgodilo, da bi za nasprotnika imeli celjske šampione Pivovarne Laško. Edina omejitev je v tem, da v svojo ekipo ne smemo vključevati igralcev iz Slovenije. «
Na vašo odločitev ne gledajo vsi z naklonjenostjo. Nenapisano pravilo pravi, da se mora naš šport vključevati v italijanske športne tokove, da s tem večini potrjujemo svoj obstoj
»Nam se zdi, da je res obratno oziroma, da je res oboje. Včasih so bile vezi z matico trdnejše. Meni se zdi prav, da smo prisotni tudi v Sloveniji, da obnovimo stike, ki so se z leti zrahljab. Za rokometni svet v Sloveniji smo nekakšno
čudo. Na prvih dveh prvenstvenih tekmah si je "zamejce" prišlo ogledat nenavadno veliko število ljudi. V Sloveniji o nas vedo malo, po svojih močeh si rokometaši prizadevamo povečati zamejsko vidljivost v matici. Za zdaj nam uspeva, v ligi smo namreč v središču pozornosti, vsi so z nami prijazni.«
Kako pa je z dosedanjimi rezultati?
»V Dupljah pri Kranju smo izgubili s 24:20, potem smo gostovati še pri Železnikih in izgubili z 19:13. Konkurenca je za nas huda, vsaka tekma je boj.«
Zdaj pa prvi nastop ...skoraj doma.
»V Hrpeljah bomo danes igrali proti Jezerskemu. Tekma se bo pričela ob 20.30. Izkoristil bi priložnost, da se zahvalim Občini Hrpelje, ker nam je dvorano dala v najem za polovično ceno.«
Rokometno razviti svet namesto meglenega Veneta, pa še pomoč. Ni kaj, Slovenija je za zamejski rokomet resnično obljubljena dežela.
(A. Koren)
Memorial Egona Petejana: Sovodenjcem prvo mesto
Sredin nogometni turnir za prvi memorial Egona Petejana je zares uspel tako zaradi posrečene »formule« 'tekmovanja (vsaka tekma je trajala po 45 minut), kot zaradi številnega občinstva in nenazadnje lepega vremena. Turnir je priredilo SD Sovodnje, odvijal pa se je (zaradi razsvetljave) v Standrežu.
Prvo mesto so osvojiti Sovodenjci, ki so zanesljivo premagati oba tekmeca. Najprej so odpravili doberdobsko Mladost z 2:0, v odločilnem srečanju pa še Juventino kar s štirimi goli razlike. Na drugo mesto so se presenetljivo uvrstili Doberdobci, ki so po enajstmetrovkah premagali Juventino, potem ko se je regularni del srečanja končal brez zadetkov.
Pred nagrajevanjem so se spomnili preminulega odbornika Egona Petejana, ki je veliko prispeval za razvoj nogometa v Sovodnjab. Zmagovalcu pr-
ve trofeje, ekipi Sovodenj je izročila pokal Egonova vdova Mirjam Petejan (na sliki). Pokale so prispevali: Združenje športnih ribičev Vipava-Vi-pacco, podjetji Diva Italia in Ladi Uršič ter SD Sovodnje.
IZIDI
Sovodnje - Mladost 2:0
(Stelca: Fajt 11-m, Cescutti)
Mladost - Juventina 8:7 po 11-m
(0:0)
Sovodnje - Juventina 4:0
(Strelca: Cecotti 3, Bastiani 1)
Vrstni red: 1. Sovodnje, 2. Mladost, 3. Juventina.
Najboljši igralec turnirja: Marko Fajt (Sovodnje), najboljši strelec: Franco Cecotti (Sovodnje), najboljši vratar: Dimitrij Devetak (Juventina).
Po turnirju so se vsi prisotni zadržati na družabnosti, na kateri je organizator postregel s »paštašuto«.
Tudi v najnižjih nogometnih ligah je napočil čas prvenstvenih tekem. V 2. in 3. amaterski ligi bo letos nastopilo šest slovenskih ekip: Breg A, Mladost in Primorec v D skupini 2. amater-ske lige, Breg B, Kras in Zarja/Gaja 97 B v G skupini 3. amaterske lige. Težko je napovedati kako se bodo ekipe odrezale, sai je letos več novosti, največjo Pa predstavlja doberdobska Mladost, ki bo letos prvič v svoji zgodovini nastopila v 2. amaterski ligi. V 3. am. ligi pa bo nastopila nova ekipa, Zarja - Gaja 97 B, ki združuje skoraj v celoti samo slovenske igralce, ki so v preteklih letih igrati bodisi pri bazovskem uodisi pri gropajskem ati drugih društvih. Nastop teh dveh “novincev” predstavlja za ligo obogatitev. Glede ostalih ekip je odprtih več vprašanj: ali bo Primo-rec ponovil uspešno lansko sezono, ko je zaključil prvenstvo na odličnem četrtem mestu? Bo reg A igral manj nihajoče? Bo , asu uspel hiter povratek v višjo ligo? Bodo mladi igralci rega B končno pokazali, kaj Korejo?
Na odgovore bo treba seveda P°Cakati do konca prvenstev, Predstavniki društev pa zaenkrat o sezoni takole razmišljajo.
A. Gergolet (Mladost): »Okrepljeni in pripravljeni«
Andrej Gergolet (podpredsednik): »To je naš krstni nastop v 2. 'tfnaterski ligi, zaradi tega smo se z® 0 dobro pripraviti in se tudi °krepi R Kupiti smo štiri dobre jgmlce: Caiffa (od Vermegliana), orsoglio (od Villanove), Gorjana ipd Sovodenj) in Pischeddo (od aranzana). Odigrali smo 11 fnedprvenstvenih tekem, ve raCun ni najbolj zadovoljiv, udar smo skoraj vedno nasto-P1 1 proti ekipam iz višjih lig. as cilj je seveda obstanek in
upajmo, da ga bomo dosegli čim-prej tako, da bomo lahko bolj mimo igrali zadnja srečanja. V naši skupini je več močnih ekip. med kandidate za napredovanje pa bi uvrstil Medeuzzo, Zaule, Villanovo in Primorec.«
VRATARJI: Alessandro Pi-schedda (72), Walter Peric (74), Diego Gergolet (72), Stefano Ha-bland (70)
BRANILO: Massimiliano Ar-gentin (70), Dino Persoglia (74), Aleksander Devetta (73), Sandro Kobal (65), Ivan Marušič (65), Paolo Monticolo (57), Andrea Zin (65)
VEZNI IGRALCI: Adriano Fontana (70), Cristian Gorjan (79), David Gergolet (75), Sergio Mania (65), Giovanni Pellicani (65), Massimiliano Sita (70)
NAPADALO: Roberto Blason (58), Aleš Ferfoglia (75), Stefano Caiffa (67), Peter Gergolet (76)
TRENER: Bruno Čampi
L. Leone (Primorec): Ekipa že uigrana««
Luciano Leone (trener): »Do sedaj smo trenirati zelo dobro in mislim, da smo dobro pripravljeni. Odigrali smo 12 srečanj, od katerih smo jih zmagali osem, izenačiti eno in izgubiti tri (eno po 11-metrovkah). Najeli smo nekaj novih igralcev in sestaviti dobro skupino, ki je že uigrana. Seveda upajmo, da bo trud na treningih obrodil sadove. Prvi cilj je seveda obstanek. Lepo pa bi bilo ponoviti lansko sezono, ko smo prišli na končno četrto mesto. V naši skupini je mnogo tržaških ekip, zaradi tega bo mnogo derbijev a vsako srečanje bo bitka.«
VRATARJI: Massimo Balzano (75), Alessandro Martellani (67)
BRANILO: Massimiliano Po-licardi (72), David Parovel (72), Maurizio Procentese (73), Gabriele Giraldi (70)
VEZNI IGRALO: Roberto Sor-
rentino (63), Stefano Srebemich (71), Emanuele Naperotti (72), Dimi tri Ferluga (70), Roberto Bu-lich (67), Andrea Leghissa (75), Tubo Pagliaro (65), Massimilia-no Corona (70), Stefano Santi (71)
NAPADALCI: Cristian Giassi (77), Alessandro Predonzan (75), Esteban Savino (72), Fabio Umek (77), Fabio Simonetti (68), Fabri-zio Pertitz (64), Stefano Birsa (67)
TRENER: Luciano Leone
S. Coren (Breg): »Dve ekipi, ena skupina«
Silvester Coren (načelnik nogometne sekcije): »Letos je prišlo pri prvi ekipi Brega do zamenjave trenerja. Prišel je Mario Tron, ki je sicer že vrsto let treniral drugo ekipo. Izbrati smo njega, ker mislimo, da je on najbolj primeren trener za naše igralce. Drugih velikih sprememb ni. Omenil bi le posojilo Laurice Primorju. On je pustil vrzel v naši obrambi, vendar smo tako omogočili enemu izmed naših najbolj perspektivnih igralcev igranje v višji ligi in to pri slovenskem društvu. V predprven-stvu nismo posebno blesteli, a vzdušje v ekipi je trenutno zadovoljivo. Naš cilj je popraviti lansko uvrstitev. Moja skrita želja pa je spremljatio Breg v 1. amaterski ligi.
Tudi letos bo ekipa Brega B podlaga za prvo ekipo. Ekipo smo pomladiti, da bi jo ojačili in dati možnost trenerju, da lažje in boljše dela. Olj ekipe je seveda solidno prvenstvo a prevsem pripraviti čim več igralcev za nastope v višji ligi. Vsi imajo iste možnosti in tudi igralci prve ekipe morajo vedeti, da lahko nastopijo v nižji ligi, ne da bi tega doživeti kot ponižanje. Lahko bi zato rekel, da imamo večjo skupino igralcev, ki nastopajo v dveh ekipah, a sta med sabo povezani.«
BREGA
VRATARJI: Pierpaolo D’ Agnolo (67), Stefano Gregori (73) BRANILCI: Federico Botteri (77), Alessandro Maiorano (62), Paolo Paoletti (61), Luka Švab (74), Maurizio Castro (59), Luca Dagri (76), Giuliano Prašel (69), Peter Chermaz (76)
VEZNI IGRALCI: Dario Doz (65), Roberto Vuk (72), Renato Sancin (71), Silvano Olenik (1968), Alessandro Canelti (70), Sandro D’ Agnolo (65), Maurizio Pangher (76)
NAPADALCI: Sandro Buzzi
(73)	, Doriano Paoli (67), Andrea Šircelj (73), Poljan Vesnaver (76), Vasijan Mauri (74)
TRENER: Mario Tron BREGB
VRATARJI: Stefano Bolcato
(74)	in Christian Corrente (76) BRANILCI: Andrea Babudri
(73), Mauro Luisa (71), Marko Ota (72), Daniele Scibilia (67), Denis Zobec (69), Lorenzo Zupin (72)
VEZNI IGRALCI: Moreno Scoria (76), Riccardo Russo (73), Gianpaolo Rocchetti (73), Fran-
cesco Florido (77), Alessandro Biondi (76), Mauro Marussi (73)
NAPADALCI: Davide Bozzi (71), Alan Švara (70), Emanuele Martini (79), Gabriele Marion (76), Diego Kariš (74)
TRENER: Dino Tommasi
D. Centrone (Kras): »Pomlajeni«
Domenico Centrone (predsednik): »Upam, da bomo letošnje prvenstvo odigrati dobro, vendar ne bi rad obljubljal ničesar. Ekipo smo pomladili, v predprven-stvu smo igrati nihajoče, imeti pa smo več poškodovanih igralcev in nismo nikoli nastopiti v popolni postavi. Glede samega prvenstva, bi bilo potrebno, po mojem mnenju, spremeniti tretjo amatersko ligo in ukiniti “podružnice" ekip, ki igrajo v višjih ligah. Prvenstvo izgublja na ve-lajvi. Oda trinajstih ekip, se jih le 10 bori za napredovanje.«
VRATARJI: Piero Nardin (75), VValter Rebez (68), Scrignar Diego (78)
BRANILO: Angelini Giuliano (68), Patrik Bastianelti (76), Mau-
rizio Bratovich (76), Riccardo Cocolo (77), Massimiliano Mar-chesi (76), Luca Modolo (77), Alessandro Paoluzzi (76), Alen Scrigner (73)
VEZNI IGRALCI: Stefano Berce (74), Diegi Chies (74), Alessio Mauro (73), Stefano Norbedo
(71)	, Stojan Suc (70), Ravel Gombač (73), Davide Beme (76)
NAPADALO: Andrea Mosca (76), Gianluca Silvagni (76) Vasilij Vodopivec (75)
TRENER: Fabio Cetie
B. Primosi (Zarja/Gaja): »Kdor se izkaže...«
ZARJA-GAJA 97 B Boris Primosi (trener): »Ekipo smo sestaviti le pred mesecem dni. Igralci prihajajo iz vrst Zarje in Gaje, med njimi pa so tudi nekateri, ki so že vrsto let mirovati. Igrali smo nekaj prijateljskih tekem z mladinskimi ekipami, a manjka še uigranost. Nekateri igralci, ki se bodo bolj izkazali, bodo seveda imeti možnost nastopati tudi v višji ligi. Naš cilj pa je priti čim dlje. Prvenstvo pa sedaj predstavlja za nas veliko uganko.«
VRATAR: Marko Žagar (1965) BRANILCI: Danjel Gherbassi (1975), Maxi Gherbassi (1971), Marko Ferfolja (1976), Saša CAr-li (75), Renčelj MArjan (72), Marko Metlika (72), Aleksander Leban (67), Danjel Crissani (72), VEZNI IGRALCI: Danjel Gregori (76), Michele Calzi (72), Claudio Frassinelli (70), Paolo Tome (65), Alessandro Tome
(63)	, Tomaž Tence (72), Stefano Savi (74)
NAPADALCI: Robert Renčelj (74), MAssimo Vrše (74), Igor Tomasetich (71), ALeš Antonič
(72)	, Mitja Emili (75), Edvin Milkovič (68), Giovanni Ragno
(64)	, Erik Luksa (77)
TRENER: Boris Primosi (E.B.)
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
Koncert v počastitev zaslužnih godbenikov
50 let delovanja Draga Ukmarja in Dina Terdiča
V Kulturnem domu na Proseku bo jutri zvečer praznično. Godbeno društvo Prosek prireja celovečerni koncert ob 50-letnici nepretrganega delovanja dveh godbenikov - Draga Ukmarja in Dina TerCiCa (na sliki).
Zato smo v torek zveCer poiskali slavljenca kar na vajah. V SošCe-vi hiši na Proseku, kjer ima godba vaje, je mrgolelo veliko mladih godbenikov, ki so praktično zasedli vse prostore, saj se je dirigent Aljoša Starc odločil za sekcij-ske vaje, tako da so se morali tisti, ki igrajo tolkala, zateci kar v Kulturni dom na Proseku.
Drago (saksofon) na malem odru v SošCevi in Dino (trobenta) v zgornjih prostorih, sta prekinila vaje, se odzvala našemu vabilu in nam v sproščenem klepetu povedala marsikaj zanimivega o svojem dolgoletnem delovanju.
Prvi 'stik z godbo sta imela že oktobra 1945, ko je takrat Godbeno društvo priredilo sestanek z mladimi in nato organiziralo glasbeni tečaj, ki sta ga vodila Ivan Furlan in Ivan Rebula (Taje mlajši). Na žalost tečaj ni uspel in tako se želje 16-letnega Draga in 15-letnega Dina, da bi postala godbenika, niso uresničile. Leto pozneje pa je na pobudo godbenika Franca Kapuna godba spet priredila teCaj, katerega je na »Blancu« vodil prav Franc Kapun. Drago in Dino sta bila zvesta obiskovalca tečaja in s tem leta 1947 postala Člana proseške godbe. Njihov prvi dirigent je bil Ivan Furlan, katerega je leta 1949 nadomestil Zdravko Kante. Godba je takrat igrala pretežno stare motive, aranžirane v podporijih in koračnice. Velike probleme je godba imela tudi z vadbenimi prostori, posebno ko so zaprli dvorano PD Ivan Vojko na Proseku. Nekaj Časa so se godbeniki preselili k Dolencu, nato v malo župnijsko dvorano, nakar so dobili sedež v prostorih Gospodarskega društva na Proseku št. 9.
Drago in Dino sta nam povedala tudi, da je godba takrat igrala pretežno na vaških praznikih in veselicah s plesom. Prireditve so se vedno začele ob napovedani uri,
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno Številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda.
Danes, 3. oktobra, ob 20.30 (red B) »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio Gassman, Roberto Herlitzka, Ugo Pagliai in Paola Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. Predstava v abonmaju: odrezek št. 1 (rdeč).
Ponovitev jutri, 4. oktobra, ob 20.30 (red F). Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder).
V nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barisniko-vega »An evening of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
Danes, 3. oktobra (Red A) ob 20.30 in v nedeljo, 5. oktobra (Red B) ob 18. uri koncert Orkestra gledališča Verdi. Violinist Giuliano
Carmignola, dirigent John Neschling. Na programu Mozart in Mahler..
Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na Šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Danes, 3. oktobra, ob 20.30 otvoritev nove gledališke sezone s predstavo La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedo-nio.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Od jutri, 4. oktobra, bodo abonmaji na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Ap-piani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
____________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na upravi KG »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. oktobra) ali glasbeni abonma (do 17. oktobra). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
RAZNE PRIREDITVE
KOROŠKA
končale pa mnogokrat... ob zori. Kljub številnim nastopom pa je delovanje godbe po uspešni proslavi 50-letnice ustanovitve zaCelo precej pešati. Na vajah je bilo vedno manj domačinov in zato sta Drago in Dino, ki sta sedela v odboru društva, imela pecej dela in tudi veliko zaslug, da sta pripomogla k obstoju godbe. Dino je sedel v odboru od leta 1948 vse do leta 1979. Drago pa je bil prvič izvoljen leta 1956 in še sedaj sedi v odboru godbe. Od leta 1981 do leta 1989 je opravljal funkcijo predsednika.
V teku 50-letnega delovanja sta preživela z godbo veliko lepih, vendar tudi nekaj grenkih trenutkov. »V spominu pa imava le lepe stvari«, sta nam povedala Dino in Drago, kot so nekdaj bile prvomajske budnice, »ko so nas že zgodaj zjutraj Čakali po vseh vaseh, ali ko smo vedno na pustni torek z igranjem razveselili naše vaščane. Navezali smo tudi stike z godbami iz Slovenije, posebno s Kapelami in Logatcem s katerimi
imamo še vedno prijateljska sodelovanja.«
Vprašali smo jih tudi, kako gledajo na trenutno stanje godbe in kaj si obetajo za naprej.
»Ko sva pristopila k godbi, so nas starejši Čudno gledali, torej popolnoma obratno od danes, ko smo navdušeni, kadar vidimo nove in mlade obraze v ‘naših vrstah. V zadnjih letih nimamo veC potrebe zunanje pomoči kot nekatere druge godbe. Med našimi mladimi godbeniki vlada veliko prijateljstvo in prav to drži skupaj godbo. Upava, da mladim nisva še napoti, omeniva lahko le to, da se v primeru odsotnosti na vajah takoj pozanimajo in sprašujejo po naju. Misliva, da je to za oba lepo zadoščenje in obenem tudi priznanje za naše dolgoletno delovanje v društvu, ki trenutno šteje nad 50 članov.«
Jutrijšnji pomembni slovesni kulturni večer si Drago in Dino res zaslužita z voščilom, da bi še dolgo let igrala v vrstah proseške godbe.
Bruno Rupel
Pet let od prvega nastopa Ali Capone Štrajh Tria
Letošnjo jesen mineva pet let od prvega nastopa Ali Capone Strajh Tria, in sicer v gledališču Glej v okviru predstave Columbus, Schtvarz, Capone v izvedbi skupine Grapefruit. To obletnico bo godalni trio - ki ga sestavljajo violinist Vasilij Meljnikov, violist Bojan Cvetrežnik in Čelist Igor Mitrovič; komponist, ustanovitelj in producent tria pa je Gregor Strniša - obeležil 8. oktobra s koncertom v Slovenski filharmoniji, na katerem bo zaigral poznane uspešnice, predstavil pa bo tudi nove skledbe, med drugim šeststavCno suito z naslovom Mjuzik Nacionale Suite (po jezeru. Vsi so, rezijanska. Kje so tiste stezice, Nocoj in Au na senik.
Ali Capone Strajh Trio je sinoči nastopil v oddaji Vaš omiljeni DJ Jure na radiu Študent, kar je bila pravzaprav premiera koncertnega programa v Slovenski filharmoniji.
Na omenjenem koncertu 8. oktobra bo gost v prvem delu dramski igralec Bogomir Veras v skladbi Včasih se mi zdi Gregorja Strniše in z besedilom Iztoka Lovriča, kot komentator v skladbi Glasba za godalni trio in komentatorja bo nastopil režiser in igralec Jaša Jamnik, ob koncu koncerta pa bo še premierni nastop frakcije Ali Capone Strajh Tria - godalnega sestava Ali Capone Sex Tet, ki bo z gostoma Sigo Golobom na kontrabasu in Alešem Rendlo na bobnih zaigral priredbo francoske skladbe S tem.
Trio - ki izvaja posebej zanj napisano glasbo, ta pa
je "polna asociacij, gegov, spogledovanja s kičem, melanholije in melodramatičnosti" - je doslej izdal tri plošče, Četrta je pred izidom, igral je na številnih koncertih, slovesnostih in odprtjih razstav, posnel pa je tudi veC reklamnih spotov in televizijskih oddaj. (STA)
SMG bo odprlo mednarodni gledališki festival Mess '97 v Sarajevu
V Sarajevu bo med 15. in 24. oktobrom potekal prvi mednarodni gledališki festival Mess '97, na katerem bodo nastopili gledališki ansambli in skupine iz 16 držav in treh celin, ki bodo izvedli veC kot 30 predstav. Festival bo s projektom Vita Tauferja Si-lence silence silence odprlo Slovensko mladinsko gledališče (SMG) iz Ljubljane.
Po nekajletni prekinitvi zaradi vojne v Bosni in Hercegovini bo festival nadaljeval s tradicijo nekdaj najpomembnejšega festivala jugoslovanskih gledališč, ki se je po razpadu nekdanje Jugoslavije spremenil v mednarodno gledališko manifestacijo, katere žirija je v uradni program izbrala 18 predstav iz Slovenije, ZDA, Velike Britanije, Nemčije, BiH, Južnoafriške republike, Katalonije, Poljske, Makedonije, Francije, Hrvaške, Bolgarije, Madžarske, Češke in Italije. (STA)
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: jutri, 4. oktobra, ob 19.30 gledališka predstava »Odstrel« (Wildwechsel).
I BILČOVŽ
V Avli ljudske šole: jutri, 4. oktobra, ob
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Dvorana Tripcovich
Jutri, 4. oktobra, ob 20.30 koncert Akademskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga pod vodstvom Vladislava Černušenka. Informacije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605.
Provinciassieme 1997
Cerkev sv. Katarine Sienske (Ul. dei Mille
18): v nedeljo, 5. oktobra, ob 20.30 koncert
spiritualov in gospelov z Jubilee gospel en-
samble.
Bar »II Pošto delle Fragole«
Danes, 3. oktobra, ob 21. uri koncert rock skupine Piramide Euclidea, ki bo predstavila svojo novo CD plošCo »10 100 1000«.
Auditorium Muzeja Revoltella
Jutri, 4. oktobra, ob 21. uri koncert pianista Sebastiana Di Bina. Na programu Beethoven in Liszt. Vstop prost.
Gledališče Miela
Jutri, 4. oktobra, ob 21. uri koncert skupine Alter Chorus Crodaioli.
REPENTABOR
Repentabrska cerkev - Glasbeni po-
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): do 12. oktobra je na ogled starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure.
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do
16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Barcolane, bo razstava zvečer odprta do 22. ure.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20}: do 7.10. razstavlja Graziella Felician.
Gledališče Miela: danes, 3. oktobra, ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Oscarja Vec-chiata. Razstava bo na ogled do 16. oktobra.
19.30 premiera igre »Figole, fagole«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Bilka. Ponovitev v nedeljo, 5. oktobra, ob 14.30.
ŽENTPRIMOŽ
V Kulturnem domu: v nedeljo, 5. oktobra, ob 14.30 ponovitev komedije »Sem pa tja«.
poldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 5. oktobra, ob 18. uri izvedba dela Janeza Krstnika Dolarja »Messa villana«.
ŽTIVAN
Stivanska cerkev
V	ponedeljek, 6. oktobra, ob 21. uri zadnji koncert ciklusa »Timavske note«. Nastopil bo duo Andrea Di Corato (violončelo) in Carla Agostinello (klavir).
PASSARIANO
Villa Manin
Glasbena srečanja v Vili Manin - v nedeljo, 5. oktobra ob 17. uri nastop Kvinteta za klavir in trobila.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 3. oktobra, ob 19.30 bo v oranžni dvorani (oranžni abonma L in II) nastopil Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uro5 Lajovic, solista Miloš Mlejnik (violončelo) h1 Aleksandar Milošev (viola).
NABREŽINA
Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih-
MILJE
Sedež turistične ustanove: na ogled je foto* grafska razstava Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig* Perelli.
GORICA
Pokrajinski muzej na gradu: razstavo »Pe rajski zakladi« so podaljšali do 5. oktobra-Urnik ogleda: torek, sreda, četrtek in p6*® 10-18; sobota in nedelja 10-22.
Kulturni dom: na ogled je fotografska razsta va Valterja Nanuta o Doberdobskem jezeru-Ars Galerija v Katoliški knjigarni: do 18- 1 razstavlja Claudia Raza.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled 1 razstava del Lojzeta Goršeta ob lOO-letu1®1 rojstva.
___________SLOVENIJA
PIRAN
Galerija Meduza 2: danes, 3. t.m., ob l9-uri otvoritev prodajne razstave slik in kera mike Fulvie Zudič. Razstava bo na ogled d°
7. novembra.
KROMBERK (Nova Gorical
Grad Kromberk: na ogled je retrospe razstava Negovana Nemca »Poezija v ' - deset let pozneje«.
jetivna
kamnu
A RAI3 Mk slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.55
11.35
12.25
12.35
13.30 14.05
15.50
18,00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antone] la Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Ricominciare a d amarsi ancora (kom., ZDA ’84, i. Elliott Gould, Susannah York), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello)
Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Umor v ogledalu (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Toto e le donne (kom., It. '52, i. Toto, Peppino De Filippo, Lea Padovani, Ave Ninchi) • Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferraeini in Mauro Serio), vmes risanke Scooby Doo in nan. Zorro Dnevnik
18.35
19.50
20.40
20.50
22.35
22.50
0.50
1.20
Nan.: Gospa iz Westa -Novo življenje (i. Jane Seymour)
Vreme in dnevnik Aktualna odd.: L’ inviato speciale (vodi Piero Chiambretti)
Dokumenti: Kvark (vodita Piero in Alberto Angela)
Dnevnik
Film: Toro scatenato (dram., ZDA '80, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Joe Pešci)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo
# RAI 2	S? RETE 4	ITAUA 1	fr Slovenija 1
	Variete: Videocomic
	Nn.: Zelene jagode
	Variete za najmlajše, vmes nan. Lassie
	Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara
	Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti)
	Dnevnik
	Tg2 Navade in družba, 13,45 Tg2 Zdravje
	Variete: I fatti vostri
	Film: Non son degno di te (kom., It. '65)
	17.15 dnevnik, vreme
	Nan.: Bonanza
	Vreme, dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile
	Nan.: Rex, 19.55 Extra-large - Cannon bali
	VeCemi dnevnik Tg2
	Variete: Furore (vodi Alessandro Greco)
	Tg2 Dosje
	Dnevnik in vreme
	V parlamentu, vreme, nočni šport
	Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina)
	Glasbena oddaja
RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
13.00
14.00 14.50 15.30
17.00 18.25
19.00
20.00 20.15 20.40
22.30
22.55
0.30
1.10
1.15
2.10
Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino Aktualno: L’ alba della Repubblica - Italijanska ustava
Dnevnik 3,12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia
Aktualno: Grand Tour Deželne vesti, dnevnik Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: avtomobilizem F 3000, 16.30 tenis ATPTour Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia
Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob Aktualno: Drug Stories (vodi Lorenza Foschini) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 23.25 NUmero Zeto - Merano TV Festival '
Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis ATP Tour Od besed k dejanju
Nad.: Lasciati amare TV film: Per odio, per amore (dram., It. ’91) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore.
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Super Vicky, 10.00 Genitori in blue jeans, 10.25 Le strade di San
	9.20 I dne volti deli’		Francisco, 11.30 Chips
	amore, 10.00 Regina,		Šport studio, 12.25 Odpr-
	10.30 Sei forte, papa,		ti studio, 12,50 Fatti e
	11.30 dnevnik		misfatti.
nt™	Aktualno: Forum		Variete za njamlajše:
[HBm	Kviz: Kolo sreče		Ciao Ciao Parade in ri-
mm	Dnevnik		sanke
IJjfin	Nad.: Sentieri - Steze	Hm	Varieteja: Le iene (vodi
	TV film: Una barabina da		Simona Ventura), 14.20
	proteggere (dram., ZDA		Colpo di iulmine
	’88, i. Tess Harper)		Nan.: Beverly Mills
	Kviz: OK, il prezzo b giu-		Variete za najmljaše Bim
	sto (vodi I. Zanicchi)		Bum Bam, risanke
	Dnevnik Tg4, vreme		Nan,: Sweet Valley High,
	Variete: Game Boat		18.00 Willy, princ Bel
	TV film: Il ritorno di		Aira
	Perry Mas on (krim., ZDA	ST|w	Odprti studio, vreme,
	’84, i. R. Burr)		18.55 Šport studio
	Film: Bug 1’ insetto di	MM	Variete: Fuego! (vodi
	fuoco (fant., ZDA ’75)		Alessia Marcuzzi)
	Pregled tiska	ItgM	Glasba: Sarabanda (vodi
			Enrico Papi)
			Variete: Scherzi a part e
S CANALE5			(vodita Massimo Lopez in Lello Arena)
			Glasbena oddaja: Oasis -
			Right here Right now
	Na prvi strani		Fatti e misfatti
	Jutranji dnevnik Tg5		Italija 1 šport
	Nan.: Komisar Scali		Pregled tiska
	Variete: Maurizio Costan-zo Show		
	Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier)	S TELE 4	
	Dnevnik TG 5		
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful		19.30, 23.00 Dogodki in
	Aktualna odd.: Uomini e		odmevi
	donne - Moški in ženske		Film: La leggenda di Ro-
	(vodi Maria De Filippi)		bin Hood
	Aktualna kronika: Le sto-	Mm	Zoom mladih
	rie di Verissimo		Osebnosti in mnenja
	Film: Incompreso - L’ ul-		Film: West selvaggio
	tirno sole d’ estate (dram., ZDA ’84, i. Gene		Zoom mladih, Made in Italy
	Hackman, Henry Thomas, Berry Fox)		
			
	Aktualne zgodbe iz vsakdana: Verissimo (vodi	0 MONTECARLO	
	Marco Liorni)		
	Vraiete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-
	Dnevnik TG 5		nik, 13.30,19.50 Šport
	Variete: Striscia la noti-		Nan.: Ironside
	zia (vodita Ezio Greggio		Film: La legge del cape-
	in Enzo lachetti)		stro (vestem, i. J. Cagney)
	Film: Wolf - La belva e		Variete: Tappeto volante
	fuori (srh., ZDA ’94, i.		Variete: Zap zap
	Michelle Pfeiffer, Jack		Aktualno: Quinto Potere?
	Nicholson, C. Plummer)		Film: Le comiche (kom,.
	Dnevnik		It. '90, i. P. Villaggio)
	Variete: Maurizio Costan-		Film: La banda di Harry
	zo Show, vmes (1.00)		Spikes (vestern, ZDA ’74,
	dnevnik		i. Lee Marvin)
7.30
9.55
10.00
10.35
13.00
13.05
13.35
15.05
15.35 16.25 16.55
17.00
17.10
18.00
18.30
18.40
19.10 19.15
19.30 20.05
21.35
21.40
22.35
23.10
23.15
23.40
1.20
1.50
2.20
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor. Nad.: Tri krone (Švedska, 6. del), 11.20 Film: Pod oljkami (Iran)
Poročila
Tedenski izbor: TV igrica - Kolo sreče (ponovitev) Omizje
Koncert društva Muzine s programom elektroaku-stične glasbe (1. oddaja) Portret Jurija Součka TV prodaja Videostrani Obzornik
Otroški pr.:. Lahkih nog
naokrog
Po Sloveniji
EPP
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Agencija
EPP
Dokumentarna serija: Lažji od zraka (ZDA, 1. del)
Odmevi, vreme Šport
Nanizanka:	Murphy
Bmvvn (22. epizoda)
Film: Noč čarovnic - Hal-lovveen (ZDA 1978-96, r. John carpenter, i. Donald Pleasance, Jamie Lee Curtis, Nancy Loomis) Resnična resničnost (ponovitev)
Videoring
Videostrani
fr Slovenija 2
Koper
15.00
15.30
17.00
18.00
18.30 18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
22.05
22.20
Euronevvs
Film: Sovražnik moje žene (It. '59, i. M. Mastroianni, G. Ralli)
Sredozemlje, 17.30 Četrtkova športna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin TV stičišče Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Super Book Aktualno: Vsedanes Film: Lažnjivec Billy (VB '47, i. Tom Courtney, J. Christie)
TV dnevnik - Vsedanes, vreme
Film: Ulica nočne more (ZDA '47, i. T. Povver, J.
K"
"N
Radio Trst A
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 13. nad.), nato Valčki in polke;
12.00	Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Reggae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah, vmes Števerjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: G. Verdi;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Romantične melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6,30,	8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8,00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11,00 Ak-
\ttialnosti: Za in proti; 13,00 Daj, povej; 15.30
Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19,00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound;
15.15	London calling; 18,15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio GoGa; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11,05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport;
17.05	OB 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za po-
morščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30" Informativna odd.; 22.45 Naš kraj;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 EBU jazz koncert.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr,; 15,00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 Opera: Jevge-nij Onjegin(odlomki); 19.30 1. Koncert Slovenske .filharmonije; 22.05 Igra; 22.51 Inter-mezzo, 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t j. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. letna 15.000 SlT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 10]
A,. SREDISCE
20
Petek, 3. oktobra 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANT1-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666
—
%
x\ c
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje viskokega zračnega pritiska, ciklon nad vzhodno Evropo pa se počasi polni. S severnimi vetrovi doteka k nam hladnejši in postopno bolj suh zrak.
1020
1020
6?
LIZBONA
20/29
DUBLIN o' -
^-40ND0No^MSTERoDAM 14/18 BERL|N '4/19
13/126
oBRUSEU C—-^oPARIZ	'3/24
14/25
LJUBLJANA 12/19
MILANO °	BEOGRAD 10/16	/
° l5/2r v
* X SPLIT -/-
. ^Vkopje°

ŽENEVA 10/24
VARŠAVA 7/10
° 6
DUNAJ 14/18	^
°
MADRID 14/27\C,

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
- 6^
o
OSOFIJA 6/22
14/25	“	.
^ \.ATENE_ 18727
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.38. Dolžina dneva 11.29.
'LUNINE MENE^
Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 20.04.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.49 najnižje -37 cm, ob 10.50 najvisje 50 cm, ob 17.16 najnižje -48 cm, ob 23.21 najvisje 33 cm.
Tutri: ob 5.04 najnižje -33 cm, ob 11.13 najvišje 49 cm, ob 17.45 najnižje -47 cm, ob 23.53 najvišje 29 cm.

loto
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 19,6 stopinje C.
mš
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev bo postopoma ponehala, prav tako tudi vremensko pogojene težave.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			16	2000 m			2
1000 m			10	2500 m 			-1
1500 m			5	2864 m			-3
JUTRI
GRADEC
5/16
S
TRBIŽ
CELOVEC O 3/16
M. SOBOTA O 4/16
-1/15
n	KRANJSKA
SL
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 2/17
O KRANJ
OVIDEM
7/22	—^N. GORICA 7/22
GORICA
7/22 O	POSTOJNA
2/19
9 GRADEC 2/16
MARIBOR O 5/17
PTUJ
cS
CELJE O 4/17
CEDAI 7/21 O
N. MESTO O
4/18
ZAGREB
6/18
O
O
^_^RNOMELJ
V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme, le v vzhodni Sloveniji bo v soboto občasno zmerno oblačno. Zjutraj bo po nižinah megla.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Španska infantinja se maži z Baskom
Celice testisov za zdravljenje Parkinsonove bolezni
VVASMNGTON - Raziskovalci z univerze Južne Floride so na osnovi preizkusov na podganah s simptomi Parkinsonove bolezni prišli do sklepa, da celice testisov omogočajo regeneracijo živčnih končičev in pri življenju ohranjajo možganske celice, ki so zadolžene za proizvodnjo dopamina, nevrotran-smiterja, ki je življenjskega pomena za gibanje. Znanstveniki so uporabljali celice, ki sodelujejo pri proizvodnji sperme .. Dosedanji poskusi s presajanjem možganskih cehe, ki izločajo dopamin, niso dali pričakovanih rezultatov. (STAVTanjug)
Malezijski
tihotapci
izkoriščajo
dim
KUALA LUMPUR -Malezijski tihotapci so zaradi gostega dima, ki ga nad jugovzhodno Azijo povzročajo obsežni gozdni požari, spremenili svojo taktiko in sedaj ne delujejo le ponoči, temveč v zavetju dima tudi podnevi. Kljub temu pa budnim oCem policije ni ušla skupina tihotapcev, ki je na vzhodni malezijski obali v državo skušala nezakonito pripeljati 14.000 kartonov cigaret v vrednosti približno 150.000 nemških mark. Policisti so ujeli tudi njihove tovariše, ki so v mango-vih gozdovih Čakali na prevzem pretihotapljenega blaga.
BARCELONA - Jutrišnja poroka španske princese Cristine in Baska Inakija Urdangarina je najlepši izraz narodnostnega sožitja v današnji Španiji, pa Čeprav so prestolnici Madridu še enkrat odrekli kraljevsko svadbo.
Cristina iz Madrida se bo s svojim Baskom poročila v Barceloni, prestolnici Katalonije; poroCno slavje bo tako v znamenju dveh najupornejših narodnosti v kraljevini Španiji. Potem ko se je Cristinina starejša sestra Elena marca 1995 poročila v Sevilli, prestolnici Andaluzije, MadridCanom zdaj ostaja le še upanje na madridsko poroko -nekega dne - najmlajšega v kraljevi družini, prestolonaslednika Felipa.
Infantinja, zaljubljena v jadranje, se je pred petimi leti iz kraljeve palaCe Zarzuela v Madridu preselila v Barcelono na sredozemski obali. Njen bodoči soprog je v Barcelono prišel s starši, ki so tja odšli delat (oče je mimogrede elan v Baskiji vladajoče Baskovske nacionalne stranke PNV), po-
tem pa je v Barceloni ostal in postal poklicni rokometaš (na sliki levo z žogo) . Oba sta zdaj zaposlena v dveh najveejih katalonskih ustanovah: Cristina v banki Carica, Inaki v Barceloni FC.
Svatba bo pisana: poroCno mašo v barcelonski katedrali bodo brali v ka-stiljščini (španščini), znamenita pokrajinska zbora Orfeon Donostiarra in Orfeo Catala pa bosta pela baskovske in katalonske korale.
Na sami gostiji bodo o raznolikosti pričala vina: svatje bodo pili andaluzijski Jerez, bela vina Ruede (Kastilje in Leona), rdeCa vina Rioje (blizu Ba-skije), pa seveda katalonsko cavo.
Katalonci na koncu ne pozabijo spomniti, da je princesa Cristina, poslej tudi vojvodinja Palme de Mallor-ce, vnukinja barcelonskega grofa Don Juana Bourbonskega, sina kralja Alfon-sa Xm. in oCeta zdajšnjega kralja Juana Carlosa, ki je umrl leta 1993, ne da bi sam kdaj sedel na prestol.
Na tisoče Avstralcev še vedno odhaja na Filipine, kjer cveti »sefai« turizem
SYDNEY - TisoCi Avstralcev še vedno odhajajo na seks turizem na Fihpine, Čeprav je država že pred tremi leti sprejela zakon o preprečevanju pedofilije Avstralcev v tujini. Cecilia Hoffinan, sekretarka filipinskega lobija Koalicija proti trgovini z ženskami, ocenjuje, da zloglasno mesto Angeles City v bližini nekdanje ameriške letalske baze Clark vsako leto obišče približno 13.000 spolnosti željnih Avstralcev, s Čimer Avstrabja po številu tovrstnih obiskov zaostaja le za Združenimi državami. Po ocenah oblasti imajo Avstralci na Filipinih zagotovo spolne odnose tudi z mladoletnimi osebami. Prepričani so namreč, da se izpostavljajo manjši nevarnosti zaradi okužbe z virusom HTV, ce imajo spolne odnose z zelo mladimi dekleti in devicami. "Ker je trg tako donosen, si lahko predstavljate, da otroke vozijo iz vse države", je dejala poslanka Meredith Burgman, ena glavnih zagovornic doslednejšega izvajanja protipedofilskega zakona. (STA/AP)
Milan: tokratni dodatek modi bo Beautiful
MILAN - »Žalostni Milan«, kot mu pravi sloviti Valentino, se je spet spremenil v (začasno) svetovno prestolnico mode. Že omenjeni mojster je tudi tokrat samo predstavil nekaj modelov, zato pa so milanske prikaze ženske pripravljene mode ovrednotili drugi: v nedogled trajajoča televizijska nanizanka Beautiful bo v svoj širok krog igralcev sprejela tudi modnega ustvarjalca Rocca Barocca (na sliki AP eden njegovih modelov). Milanski svet mode z vznemirjenjem pričakuje prihod ekipe ene najbolj znanih televizijskih oddaj nasploh, odpovedati pa se bo moral celi vrsti drugih slavnih gostov, ki so za »sodelovanje« (sedenje med občinstvom) zahtevali previsoke honorarje.