Leto XLVI - št.51 - CENA 60 SIT Kranj , torek, 6.julija 1993 Po treh letih molka je Pavel Koder spregovoril PAVEL KODER sprašuje: STRAN 12 še pomnite gospodje (tovariši)! adi Dokončno sem spoznal, da brez ^-letoo predano ugleda Elana molčal, zdaj pa sem "Ig^^^ Kalvarijo končana, je po delo Elanu, spomine pa bom v celoti objavil, ko do moja P petkovi sodbi dejal Pavel Koder. Trzjč, 4. julija - Sodbo, ki jo je v petek, 2. julija, izreklo «Mlice v Radovljici sprejemam kot največjo krivico, ki je bila človeku storjena v samostojni Sloveniji. Že na začetku postopka na policiji, posebej pa v dokaznem Postopku na radovljiškem sodišču, so bile kršene te- meljne človekove pravice, je dejal Pavel Koder, bivši Elanov finančnik, ki je doslej molčal, zdaj pa se je očitno prelomilo tudi v njem, k čemur je nedvomno prispevalo zlasti sprenevedanje bivšega Elanovega direktorja Uroša Aljančiča. Afera Elan pred sodiščem Zapor za Kodra Pretekli petek se je z razglasitvijo sodbe njemu ElVnovemu finančnika. Štiri leta zapora. Napovedana pritožba odvetnika in tožilca. etclar»ski senat je pod vodstvom sodnika Mitja Kozamernika poznal Pavla Kodra za krivega v treh od petih obtožb in mu iz- S L5X^° kazen štirih let zaP°ra-die i • ^ ^0<*ra oprostilo v zvezi s spornim Audijem 80 turbo aiesei, saj je ocenilo, da obtožba v obravnavi ni bila dokazana, ivoder pa je po oceni senata zlorabil svoj položaj direktorja gospodarskega področja, ker je omogočil Vladimirju Zelenoviču,da je kupil čoln prve kvalitete po 30 % nižji ceni. Sodišče je dejanje Kaznovalo s 4 meseci zapora. Ravno takšno kazen je odmerilo v pnmeru kredita 21.500 nemških mark, Janezu Kurbusu, o katerm v Elanu ni nihče nič vedel in tudi ni bil naveden v ustrezne knjige, s čimer je Koder po oceni sodišča storil kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin. Tri leta in pol zapora pa je po oceni sodišča primerna kazen za oddajo 12 jaht Mladenu Sireku, ki jih 'e ta ni Elanu nikoli plačal, Koder pa za takšno potezo ni imel sklepa ustreznega organa v podjetju, s čimer je, tako sodišče, zlorabil svoj položaj. Po razglasitvi sta tako tožilec Anton Ribnikar kot Kodrov odvetnik Andrej Škrk napovedala pritožbo. "Tako velika krivica se se ni zgodila, odkar je Slovenija samostojna", je poudaril Koder m dodal, da se ne čuti krivega. • Vine Bešter, foto: Gorazd Šinik opolnoči je bil končan prestopni rok nogometašev Robi Oblak v Naklem Živila Naklo pa sta zapustila Martin Jeraj in Miran £»vlin. Kupil ju je državni prvak Olimpija. Nnklo, 6. julija - Jeraj in Pavlin sta bila prosta in Živila pri njunem prestopu nista delala ovir. Obema želijo uspešen na-*«°P v moštvu državnih prvakov. Olimpija je tudi poravnala r^Jpfestopne obveznosti. V naklanskem klubu pa je od vče-™J dalje nekaj novih imen. Prvo je Robi Oblak, sin trenerja »raneta Oblaka, eden najboljših igralcev Studia D iz Novega mesta. K Živilom so prestopili mladinec Ilirije Luka Vidmar, igfajec Medvod Tomaž Velikovrh, vrnil pa se je tudi Branko *naler. Včeraj so se še pogovarjali z dvema mladima igralce-la h* *^ranJa- Uprava kluba je zadovoljna, čeprav je računali da se bo mogoče pogoditi tudi z Dragom Kočevarjem, ki je pred končnim dogovorom odšel k ljubljanski Svobodi. • JKo8njek Poslovni cinizem Stečaj za Sky West Otoče, 2. julija - Direktor podjetja Sky VVest Milan Resnik je sicer držal obljubo, da bo delavke povabil na zbor delavcev in jim tam pojasnil, kakšna bo prihodnost tega zasebnega podjetja. Toda po njegovi stari navadi se zbora sam ni udeležil. Delavke so bile po stavki od začetka junija doma na čakanju. Direktor jim je tedaj zagotovil, da jih bo sklical na zboru, ko mu bo; že jasno, kakšna bo usoda podjetja. Zbor delavcev je s priporočeno pošto sklical za minuli petek, 2. julija, v prostorih zdaj mirujočega podjetja. Spet se je primerilo kot že ob stavki: prišlo je 35 delavk in zunanja sindikalna zaupnika, direktorja Resnika pa ni bilo. Pač pa je njegova žena po telefonu sporočila, naj zaposleni v Sky VVestu na tokratnem sestanku predlagajo stečaj. To potezo delavke razumejo kot višek cinizma, saj po njim znanih podatkih do stečaja ne more priti. Direktor je tudi za naš časopis še pred mesecem dni zagotavljal, da stečaja ne bo. Delavke za pošteno opravljeno delo zahtevajo zasluženo plačilo, ne pa drobtine iz stečajne mase. Od direktorja zahtevajo tudi, da jim v tednu dni pismeno na naslova notranjih sindikalnih zaupnic sporoči, ali je prenehal s proizvodnjo ter o tem da tudi izjavo, ali v katerem roku bo s proizvodnjo nadaljeval. Sodeč po izkušnjah bodo pogajanja delavk z lastnikom spet mučna in dolgotrajna. • D.Ž. Irena Avbelj med igranjem slovenske himne in dviganjem slovenske zastave. Irena je bila najuspešnejša udeleženka kranjskega evropskega vojaškega padalskega prvenstva. Osvojila je tri zlate kolajne: v skokih na cilj, v figurah in kombinaciji. Nasploh je bil slovenski nastop izredno uspešen. Ob Ireninih treh zlatih smo osvojili še dve kolajni: fantje so bili zlati v ekipnih skokih na cilj, Bogdan Jug pa drugi v skokih na cilj. Več o zaključku prvenstava v Stotinki. • J.K., slika G. Šinik Slovesnost ob prenovi cerkve sv. Marka Vrba - Jutri ob 18. uri bo v cerkvi sv. Marka svečana maša, ki jo bo vodil nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Blagoslovil bo prenovljeno cerkev in odkril doprsni kip prvemu ljubljanskemu nadškofu dr. Alojzu Vovku. Alojz Vovk je brt rojen leta 1900 in je bil pranečak pesnika Franceta Prešerna. Ljubljanski nadškof je bil v času po drugi svetovni vojni, doprsni kip, delo Evgena Guština pa bodo postavili ob trideseti obletnici njegove smrti. • M.A. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Prvi julijski vikend na Gorenjskem obeta negotovo sezono Tujci še bolj redke lastovke Bled, Bohinj, Kranjska gora, 4. julija - Tisti, ki smo se konec tedna vozili po gorenjskih cestah smo imeli občutek, da prava turistična sezona vendarle prihaja, hotelirji pa se zaenkart še ne morejo hvaliti z navalom gostov, saj so na obalah jezer večinoma dnevni obiskovalci. S prvim julijskim vikendom so še najbolj zadovoljni na Bledu, kjer je bilo prve štiri dni v hotelih in kampu zabeleženih skoraj tri tisoč nočitev, od tega je bilo dobro polovico tujcev, največ Nemcev in Italijanov. Po dokaj dobrem izkupičku maja (obisk na Bledu je bil za 58 odstotkov večji od lanskega) in malo manj uspešnem juniju (gostov je bilo 31 odstotkov več kot junija lani) so prvi dnevi julija obetajoči, saj je turistov približno 60 odstotkov več kot prve lanske julijske dni. Večji obisk pa po besedah tajnika TD Bled Mira Muleja pričakujejo okoli 20 julija, zato so zaenkrat na začetku sezone zmerni optimisti. Tudi Kranjska gora je bila konec tedna zasedena približno polovično, saj je bilo v zgornjesavski dolini okrog 1200 turistov, od tega v hotelih nekaj več kot devetsto. Med turisti je bilo okoli 70 odstotkov domačih gostov in le 30 odstotkov tujcev. Domačini pa so prevladovali tudi v Bohinju, kjer pa natančnih informacij o zasedenosti nismo dobili. V zasebnih sobah je bilo le nekaj nad sedemdeset gostov, od tega dobra polovica tujcev, prav tako pa so bili na pol prazni tudi hoteli. Tudi v Bohinju večje skupine turistov pričakujejo šele prihodnji konec tedna. • V. Stanovnik Ali bodo tujci pri nas lahko gradili male elektrarne? Odločen NE za gradnjo v Jasni Kranjska gora, 5. julija - Ne glede na to, da so si vsi edini, da mora Jasna v Kranjski gori ostati neokrnjena in nedostopna za vsakršne posege, se ob pobudi avstrijskega zasebnika, da bi tam zgradil malo hidroelektrarno, poraja zanimivo vprašanje: bo zakon o gospodarskih javnih službah dopuščal možnost podelitve koncesij tujemu partnerju za hidroenergetsko izkoriščanje naših vodotokov? Že pred časom je na sekreta- riat za gospodarstvo in negospodarstvo prispela pobuda zasebnika iz sosednje Avstrije, da bi ob umetnem jezeru Jasna v Kranjski gori skupaj z nekaterimi slovenskimi podjetniki zgradili malo hidroelektrarno. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo je pobudo skrbno preučil, prav tako tudi sekretariat za urejanje prostora in Turistično društvo Kranjska Gora. Sekretariat za urejanje prostora med drugim ugotavlja, da ob zbranih tehničnih podatkih o načrtovani hidroelektrarni in danih pobudah ne morejo ocenjevati koristnosti take gradnje. Obstajajo pa tudi vprašanja, kako bo zakon o gospodarskih javnih službah opredelil možnost podelitve koncesij tujemu partnerju za hidroenergetsko izkoriščanje vodotoka in kako bo zakonodaja opredelila pravice tujcev na nepremičninah v Sloveniji glede pravice razpolaganja z zemljišči. O tem pričakujejo mnenje od ministrstva za okolje in prostor. Jeseniški sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo pa meni, da gre za način pridobivanja energije, ki je povezan z večjimi nihanji vodne gladine jezera. Z esteteskega, ekološke- ga in tudi turističnega vidika tak način pridobivanja energije ni sprejemljiv. Svoj odločen NE za gradnjo hidroelektrarne in poglobitvijo jezera v Jasni pa so rekli tudi člani upravnega odbora Turističnega društva Kranjska gora. Sili so mnenja, naj ostane Jasna neokrnjena, zato so bili proti izgradnji hidroelektrarne in tudi separacije v bližini Gozd Martuljka. • D. Sedej SLOVENCI PO SVETU Ob meji sporno še pivo Osnutek sporazuma o prijateljskih odnosih in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je poslanec Zmago Jelinčič ocenil kot izdajo in korak k ustanavljanju slovenskohrva-ške konfederacije, odnose med sosednjima državama pa je ponovno skalilo zavzetje Unionove pivovarne v Buzetu. Delegacija istrske županije je s policijskim spremstvom sredi preteklega tedna vstopila v Unionovo pivovarno v Buzetu in prevzela v njej vso oblast brez kakršnegakoli upravnega ali sodnega sklepa. Slovenija je reagirala. Zunanji minister Lojze Peterle je v petek zagrozil s protiukrepi, če v buzetski pivovarni ne bo vzpostavljeno prvotno stanje. V Zagreb je bila poslana tudi protestna nota, slovenska stran pa je javno izrazila obžalovanje, da se take stvari dogajajo prav sedaj, ko sta državi pred podpisom pomembnih sporazumov, ki bi normalizirali odnose med državama. Očitno pa na Hrvaškem nekaterim ni do tega in zato se lotevajo dejanj, ki normalno dogovarjanje onemogočajo. V nedeljo je reagiral tudi predsednik hrvaške vlade dr. Nikica Valentič. Dejal je, da je problem rešljiv na normalen način in da gre predvsem za pravno in lastninsko vprašanje. Politizacija tega problema je škodljiva. Hrvaški premier je menil, da bo do takih zapletov še prihajalo, saj je na Hrvaškem več tisoč objektov, ki so v popolni ali delni slovenski lasti. Bu-zetska pivovarna pa bi bila lahko^mešana družba ali pa bo hr-vašha država vrnila Unionu denar, ki ga je ljubljansko podjetje vložilo v buzetsko pivovarno. Zoper zid na meji Slovenski krščanski demokrati so v izjavi za javnost povedali, da ima marsikdo vtis, da je Jelinčičevo stališče uradno slovensko stališče, kar pa ni res. Interes Slovenije so dobrososedski odnosi z vsemi, tudi s Hrvaško. Ne soglašamo, da bi na prehodu v 21. stoletje na meji s Hrvaško zgradili nov kitajski zid in s tem prikrajšali mnoge Slovenece in mnoga slovenska podjetja za imetje, ki ga imajo na Hrvaškem. Hude Jelinčičeve obtožbe Driavnozborski poslanec Zmago Jelinčič je izrekel hude obtožbe na račun slovenske vlade glede popustljivosti pri sporazumevanju s sosednjo Hrvaško. V osnutku meddržavnega sporazuma o priajateljskih odnosih in sodelovanju vidi nevarnost konfederacije s Hrvaško. Posebno ostro se je odzvalo zunanje ministrstvo. Minister Lojze Peterle je dejal, da na take obtožbe ne bo odgovarjal, Peter Toš pa je dejal, da Jelinčič ne pozna mednarodne pravniške prakse in da so taki splošni meddržavni sporazumi nekaj povsem običajnega. V tem osnutku ni zavezujočih stališč, ampak so omenjena le področja sodelovanja. Za vsako področje posebej pa bo treba skleniti še poseben sporazum. Sploh pa se mora do tega sporazuma opredeliti najprej parlamentarni odbor za zunanjo politiko, nato pa še državni zbor. šele nato naj bi sporazum podpisala premiera Janez Drnovšek in Nikica Valentič. Takšen, če ne konkretnejši sporazum, smo že podpisali z Madžarsko, pa ni nihče očital, da gre za konfederacijo, je dejal dr. Peter Toš iz zunanjega ministrstva. • J.Košnjek Zmago Jelinčič: hudi očitki Sloveniji, da misli aa konfederacijo s Hrvaško. - Slika G. Šinik O fls ir-D-on □ D 0 Blaževa ulica 3, 64220 Škof ja Loka na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje PRODAJO nasledrtjih osnovnih sredstev: 1. SUŠILNICA LESA (kondenzacijski sušilnik VT-KSL-14, tov. št. 1 -762, leto izdelave 1982, dimenzija komora 2,5 x 2,4 x 4,5 z vgrajenimi tirnicami in vagonet z inštalacijo CENA: 250.000,00 SIT 2. POČITNIŠKA PRIKOUCA ADRIA, tip 465, leto izdelave 1981 z opremo CENA: 100.000,00 SIT 3. MOZNIČARKA, tip W21 Slovenijales žičnica, leto izdelave 1979 CENA: 170.000,00 SIT 4. FOTOKOPIRNI STORJ DIGITRON, REX-ROTARY 5080Sleto izdelave 1982 CENA: 10.000,00 SIT Interesenti naj se javijo v tajništvu podjetja ali po telefonu št. 064/620-381 (kontaktna oseba LOGAR Marko), v 10 dneh od datuma objave razpisa. Na kranjski občini deluje poslanska pisarna Izvoljeni bližje volita Poslansko pisarno za 1. volilno enoto (Gorenjsko) so uredili v sobi 96 v pritličju kranjske občine, ta teden pa bodo znane tudi že uradne ure. Kranj, 2. julija - V državnem zboru ima gorenjska volilna enota 8 poslancev: Dr. Franceta Bučarja, Ignaca Polajnarja, Štefana Matuša, Braneta Eržena, dr. Dušana Bavdka, Jano Primožič, Saša Lapa in Ireno Oman. V državni svet pa sta bila na Gorenjskem izvoleja dva svetnika: dr. Ivan Kristan in Jože Resman. Predvsem njihovemu delovanju med volilci in srečevanju z njimi bo namenjena poslanska pisarna, ki so jo v petek odprli na kranjski občini. Vabljeni so bili vsi eorenjski poslanci, ministri z Gorenjske in državni sekretarji. Nekatere so zadržale obveznosti ali bolezen, tako da so bili na otvoritvi Jana Primožič, Nace Polajnar, Brane Eržen in Sašo Lap ter ministrica Jožica Puhar, razen njih pa so prišli še kranjski, tr-žiški in radovljiški župan Vito-mit Gros, Peter Smuk in Vladi- mir Cerne ter predsednika kranjske in tržiške vlade Peter Orehar in Franc Meglic. Inž. Državna odlikovanja razburjajo Je bil De Michelis napaka ' Nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Michelis priznava, da je slovensko osamosvojitev priznal šele po pritisku italijanskih in bavarskih krščanskih demokratov ter avstrijske ljudske stranke. Pritožbe predsedniku Glede na očitke, da predsednik države posreduje v prid oficirjem nekdanje Jugoslovanske armade, urad sporoča, da se na državnega poglavarja obračajo s prošnjami in pritožbami tudi nekdanji oficirji in drugi uslužbenci armade, predvsem pa njihovi družinski člani, večinoma slovenski državljani slovenske narodnosti. Predsednik je letos prejel 33 takih vlog in jih posredoval ministrstvu za notranje zadeve in za obrambo. Urad predsednika je pri-tožitelje obvestil o nadaljnjem postopku, saj tako velevajo pravila igre. Stanovanjske probleme rešuje ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za obrambo, pokojnine rešuje pokojninski zavod, ministrstvo za delo in ministrstvo za obrambo, aržavla-janske zadeve pa ministrstvo za notranje zadeve. Zaradi pritožb na ustavno sodišče je predsednik predlagal vladi sprejem ustrezne zakonodaje, s čimer so soglašali ministrstvo za obrambo, za delo in socialne zadeve ter odbor vlade za družbene dejavnosti. Ljubljana, 6. julija - O podeljevanju in dobitnikih najvišjih slovenskih državnih odlikovanj, Zlati častni znak svobode, se po potezi šesterice politikov, ki so predsedniku države vrnili odlikovanja, na veliko govori in piše. Šesterici se zdi sporna podelitev odlikovanj prof. dr. Ljubu Bavconu in dr. Janku Pleterskemu. Mladi krščanski demokrati pa so za odvzem visokega odlikovanja nekdanjemu italijanskemu zunanjemu ministru Gianniju De Michelisu. Ta je v časniku Eu-ropeu priznal, da je na slovensko osamosvojitev pristal šele zaradi pritiska italijanskih in bavarskih krščanskih demoka-ratov ter avstrijske ljudske sta-ranke. Mladi krščanski demokrati sprašujejo takratnega slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in predsednika tedanjega predsedstva Milana Kučana, če nista vedela za tako zadržano držo italijanske- Vitomir Gros je na otvoritvi p'; sarne dejal, da bi morali imet1 poslanci v pisarnah nujno str? kovno pomoč, kar je bilo tud-predvideno, vendar se pri nX rada vsaka stvar sprevrže, Peti' Orehar pa se je zahvalil p° slancu Načetu Polajnarju # trud pri organizaciji pisarne i' dejal, da morajo dobiti poslali' ci mnenje tistih, ki so jih izvoli' li, in se sodelovanje s predvo lilnim bojem in izvolitvijo u* sme končati. Dr. Ivan Kristan je zagotovil tudi sodelovanj' državnih svetnikov, Nace P* lajnar pa je izrekel upanje, dJ bodo sčasoma tudi poslanstt pisarne po terenu urejene i" organizirane tako; kot je treb* Poslanci jemljemo tudi to del? zelo resno, je zagotovil Pola} nar. Tržiški župan inž. Pete' Smuk pa si želi, da bi se pO slanci udeleževali tudi sej občinskih skupščin. • J.Košnjek1 slika G. Šinik ga politika do slovenske samo; stojnosti. Nekdanjemu mini stru naj se zato odlikovanj* odvzame. Urad predsednika republik/ pa sporoča, da je bilo od junij' 1992, ko je bil sprejet zakon " najvišjem in edinem sloveti skem državnem odlikovanju podeljenih skupaj 161 odlikovanj. Dobitnike so predlaga' Ministrstvo za obrambo in Rt publiški štab za teritorialni obrambo ter Ministrstvo za nC tranje zadeve. Predsedstvo jc upoštevalo vse predloge, sku paj 120. Ostala so bila podelj« na na predloge ministrov, strO; kovnih in drugih organizacij Teh je bilo 13. Sam predsednik pa je podelil 19 odlikovanj; Med predlagatelji sta bila tud< Svet za varstvo človekovih pravic in svoboščin ter Društvo zgodovinarjev, ki sta predlagala dr. Bavcona in dr. Pleterske ga. Odlikovanja se podeljujejo na osnovi zakona, ministrtstvo za pravosodje pa priparavlj* nov zakon, ki bo v celoti in n» novo uredil to problematiko-• J. Košnjek I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenski krščanski demokrati Združitvena pobuda ljudski stranki Ljubljana, 2. julija - Svet Slovenskih krščanskih demokratov je sklenil zaradi sorodnosti programov predlagati Slovenski ljudski stranki začetek pogovorov o oblikovanju nove skupne stranke krščanskoljudske politične usmeritve. Združitev bi bistveno prispevala k umiritvi političnih razmer na Slovenskem. SKD poudarja, da ne bi šlo za pridruževanje ene stranke k drugi, ampak za oblikovanje povsem nove stranke. Krščanski demokrati nimajo namena vsrkavati drugih strank, prav tako pa se je doslej pogosto pokazala sorodnost stališč kršačanskih demokratov in opozicije, v kateri je Slovenska ljudska stranaka vodilna. • J.K. Državni zbor nadaljuje junijsko sejo Ljubljana, 6. julija - Junija je državni zbor ostal pri obravnavi obsežnega dnevnega reda na pol poti. Za obravnavo mu je ostalo še blizu 30 točk dnevnega reda, med katerimi so nekatere zelo pomembne. Nadaljevanje junijske 10. seje se je začelo včeraj in bo najverjetneje končano jutri. Poslanci se morajo izreči o interpelaciji o delu in odgovornosti pravosodnega ministra Miha Kozinca, sklepati morajo o poslovniku državnega zbora, poslovniku o delu parlamentarnih komisij in zakonu o parlamentarni preiskavi, na dnevnem redu pa bodo tudi odnosi s sosednjo državo Hrvaško. Poslanci naj bi obravnavali tako imenovano prisluškovalno afero, na novo pa naj bi ustanovili komisijo za preiskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Začela naj bi se tudi obravnava zakona o družinskih prejemkih in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. # J. K. STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Zoper preštevanje Slovencev Ljubljana, 2. julija - Kdo je lahko Slovenec, je naslov pisma jav nosti, ki so ga v imenu Združene liste socialnih demokratov pod pisale Breda Pečan, Andreja Črnak in Sonja Lokar. V njem pro testirajo zoper namere nekaterih članov nove stranke Slovensk' nacionalne desnice, ki so pripravili izviren predlog novega štetji Slovencev. Nekateri izmed njih so nas v parlamentu še podučili da slovenskim nacionalistom ni treba znati lepe slovenščine. N' kongresu pa so nas podučili o genetskem izvoru slovenstva. P( njihovih merilih je slovenstvo prirojena lastnost predvsem tisti*1 srečnežev, ki so se rodili v zakonski zvezi očeta Slovenca in matere katerekoli narodnosti. V drugi kategoriji so tisti, ki imajo Slovenko za mater, za očeta pa pripadnika katerekoli narodnosti vendar morajo prevzeti materin priimek in slovenske kulturo' navade. Neznana pa je nacioanalnost otrok, rojenih v izvenza konskih skupnostih celo čistokrvnih slovenskih staršev, ki jih j< po zadnjih podatkih kar 25 odstotkov. Ni pa še jasno, če so se ti novopečeni genetiki že odločili za znak, ki ga bodo na rokavi) nosili tisti, ki ne bodo kvalificirani za Slovence. Trak z rumeno židovsko zvezdo je že zaseden, pravi pismo. • J.K. Na podlagi 2. člena odloka o komunalnih taksah v občini • Radovljica (Ur. I. RS, št. 1/92) in sklepa 58. seje IS z dne 23. 3. 1992, objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki je od 1. 7. 1993 4,26 SIT. Vrednost je določena na podlagi tromesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavil Zavod RS za statistiko. GLAS Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ia glavni urednik: Marko Valjave« Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koinjek, Lca Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - Žleb' Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1 KrH" telefon: 211-860,211-835, telcfaz: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciwcisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dncvff na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 1* DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT._ ^ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Pred zasedanjem radovljiškega parlamenta Stanovanjski program in komunala Radovljica, 6. julija - Jutri, 7. julija, se bodo vsi trije zbori občinske skupščine Radovljica sestali na skupnem zasedanju, ki bo po predlaganem dnevnem redu označen predvsem z razpravo o operativnem stanovanjskem programu občine za tekoče leto ter vrsto odlokov s področja komunale in zemljišč. Največ še nerazrešenih dilem je verjetno ob stanovanjskem programu, ki utegne na jutrišnjem zasedanju vzpodbuditi tudi največ razprav, saj bodo še pred zasedanjem to področje obravnavala ponovno izvršni svet in upravni odbor stanovanjskega sklada. Oba omenjena organa sta predloženo gradivo že obravnavala, vendar je, po gradivih sodeč - včeraj se je sestala izvršni svet, danes pa upravni odbor - vzrok nekaterim nesporazumom tudi različno razumevanje v programu zapisanih dejstev, kar bi lahko pripisali pomanjkljivi obrazložitvi. Ker gre v bistvu za otvoritveno bilanco stanovanjskega sklada, ki bo krojila možnosti v tem in celo prihodnjih letih, bi ob glasno izraženih sumih, da je bilo na tem področju tudi nakaj nenamenske porabe sredstev, dobro, da se ta vprašanja pravočasno razčistijo. Očitno je tudi, da so različni pogledi tudi na to, kakšen pomen naj ima v bodoče solidarnostno reševanje stanovanjkih vprašanj na ravni občine in katere so prioritete, ki naj bi jih občina zasledovala. S področja, urejanja prostora, komunale in zemljišč je na dnevnem redu predlog odloka o neprometnih znakih ter osnutki odlokov o varstvenih pasovih in ukrepih pri vodovodnem zajetju Draga, merilih in kriterijih za izračun prispevka ob priključitvi na vodovod in kanalizacijo, o javnem redu in miru, ureditvi plovbe v občini ter nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, občinski poslanci pa so z gradivom tudi seznanjeni o pobudi za izgradnjo centralne čistilne naprave. Osnutek odloka (na seji naj bi se osnutek dopolnil v predlog in kot tak tudi sprejel) o plovbi je z dodatnim gradivom dopolnjen z določilom, da bo na Blejskem jezeru dovoljena le plovba registriranih plovil, registrirati pa se bodo morali, poleg vseh "komercialnih plovnih objektov" tudi jadrnice in (ekološko čisti) motorni čolni. Edina izjema postajajo športni veslaški čolni, kajaki in podobna plovila, saj je praksa pokazala, da zahteva po registraciji teh ni stvarna. Določeni so kraji in število privezov za pletne, za izposojo turističnih čolnov pa ostaja določilo, da je to možno le v čolnarnah. S tem naj bi se razrešile tudi nedorečenosti, ki so bile, vsaj delno, vzrok za nedavni "suhi" protest pletnar-jev. Omenimo lahko še, da se je predsedstvo občinske skupščine odločilo, da elementov razvojne strategije Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas na tem zasedanju ne obravnavajo, pač pa od izvršnega sveta za naslednje zasedanje skupščine zahteva celovit program kmetijstva v občini. • Š. Z. Kranjska skupščina o varnostnih razmerah Malo razlogov za zadovoljstvo Ob poročilu o varnostnih razmerah in delu Policijske postaje J^J^J^ tu na samo delo Policije sicer ni posebnih pripomb, na razmere, s katerimi se vsak dan srečujemo, pa kar precej. Kranj, 5. julija - Ob predlgu, da skupščina sprejeme poročilo Policijske postaji Kranj za minulo leto, je izvršni svet predlaga skupščini Je, da Uprava ta javne prihodke - Izpostava v Kranju skuSa učinkoviteje izterjati denarne kazni za prometne prekrške. ja-vna občila je predlagal, da zavzeteje z informiranjem Pf»P*™£ ■ osveščanju ljudi o vzrokih in posledicah alkoholizma in mamil. Ministrstvu za šolstvo in šport pa predlagal, da priobltto-vanju izobrlevalnih programov nameni večjo pozornost alkoholizmu in narkomaniji. Čeprav so vsi trije zbori občinske skupščine zasedali ločeno in poročilo policijske postaje obravnavali v različnih dneh (zaradi sklepčnosti in ponovnih sklicev), ob potrditvi predlogov izvršnega sveta ni šlo nikjer brez razprave in kritičnih ocen. Na samo poročilo o delu sicer praktično ni bilo pripomb, razen v zboru združenega dela, kjer je bila pripomba Združenje borcev NOB Radovljica Kdo je lahko veteran letno skupščino, na kateri so predgledali delo občinske_organi-zacije v preteklem letu, ter sprejeli program za letos. TUidi tokrat so glasno opozorili na neupravičeno zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja ter odvzemanje pravic nekdanj m partizanom, ob prerazvrstitvi ZZB v veteransko organizacijo pa postavili vprašanje, kdo je lahko vojni veteran. na oceno, da Policija zadovoljivo obvladuje zadeve, ki se sicer vsakodnevno dogajajo na primer v zvezi z odlokom o javnem redu in miru. Sicer pa je bilo največ kritičnih pripomb na stanje in razmere, ki smo jim priča prav s pojavljanjem narkomanije in vedno bolj črne prometne kronike. Pri slednji je že po seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela tudi izvršni svet sprejel pobudo, naj ministrstvo ob številnih hudih nesrečah v letošnjem letu na območju kranjske občine resno preuči zadeve in možnosti za ustrezne ukrepe. Kar zadeva uživanje mamil, za katera je razlagalec na zasedanju vseh treh zborov izjavil, da je pojav razširjen in da se kljub razkrinkavanju mrež (gre tudi za mednarodne kanale) te hitro regenirajo v novih sestavah, je bila naravnost grozljiva pripomba delegata Grimsa v družbenopolitičnem zboru, ko je rekel, da ne bi rad bral tudi v naših časopisih, da se otroci na zelenicah nabadajo na igle in umirajo za aidsom. Z odgovorom razlagalca poročila o delu v nobenem zboru niso bili zadovoljni, češ, da policija, zavedajoč se stanja, dela, kar zmore, in ukrepa povsod in vedno, ko to ugotovi ali je obveščena. Ni pa odgovorna na primer za kazni, ki so v pristojnosti sodišč oziroma sodnikov za prekrške (čeprav velja na tem področju še stara zakonodaja - predvsem, kar zadeva mamila). Delegati so ocenjevali in terjali, da mora Policija kot služba ob ukrepanju tudi opozarjati in predlagati drugim pristojnim oziroma skupščini, da po skupščinski oziroma proceduralni poti dosežemo učinkovitejše delovanje in čimbolj obvladljive razmere in učinkovite vzgojne, po drugi strani pa tudi kaznovalne ukrepe. Z eno besedo: ne moremo in ne smemo se sprijazniti, da se pri mamilih in prometu moramo pač podrediti stanju in razmeram, značilnim danes za Evropo in svet, v katerega stopamo. • A. Zalar Da borci in drugi udeleženci NOV s položajem, ki je nastal dve leti po osamosvojitvi Slovenije, niso zadovoljni, je v uvodnem govoru opozoril že predsednik občinskega odbora mag. Pavel Zerovnik, ki je opozoril, da so in morajo ostati za Slovenijo enakega pomena, kot nPr. dan državnosti, tudi nekateri državotvorni dogodki iz časa NOV (Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, vstaja na Primorskem in njena Priključitev matični domovini). Večstrankarski sistem je na površje naplavil številne frustrirane osebe, politične konvertite •n špekulante, ki znajo za vse težave le kriviti zgodovino, sami pa uzakonjajo ropanje narodnega bogastva, pri čemer sta egoizem in pohlep že začela spodkopavati temelje naše samostojnosti. Tudi v ožjem občinskem okolju se pojavljajo Poskusi razvrednotenja NOV -kot tipičen primer je bilo omejeno tiho preimenovanje šole v Gorjah - nekatere polemike Pa spodbujajo revanšizem in si prizadevajo za rehabilitacijo domobranstva. Tudi preimenovanje postavke občinskega proračuna za sredstva, ki so namenjena njihovi organizaciji, skromna proslava 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, pa spregled 9. in 1 S. maja kažejo na omalovaževanje NOV in njihove organizacije. Sprejeli so ustavni termin veteran in se letos konec aprila tudi včlanili v Svetovno veteransko federacijo s 27 milijoni članov v preko 60 državah, zavzemajo pa se, da bo naša zakonodaja resnično ustrezno opredelila vse kategorije, ki v skupino veteranov sodijo.. Pozorno spremljajo priprave nove zakonodaje na področju vojno-invalidskega varstva ter o veteranih in žrtvah vojne, ter čakajo na razsodbo ustavnega sodišča o odvzetih pravicah borcev do brezplačnega zdravstvenega varstva. Na začetku razprave je udeležencem skupščine borcev in udeležencev NOB spregovoril tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Resman, ki je orisal gospodarske razmere v občini ter prizadevanja občine za njihovo razreševanje. Menil je, da je prostor občine največja vrednost, kljub razviti infrastrukturi pa bodo prav na tem področju potrebna tudi v bodoče največja vlaganja. Ob postopnem iztekanju mandata pripravljajo na vseh področjih temeljito inventuro, kar bo tudi osnova za prehod na novo lokalno samoupravo. Nadaljnja razprava se je vrnila k borčevskim vprašanjem, pri čemer so bile v ospredju načrtovane prireditve v tem letu ter vzdrževanje spomenikov in obeležij NOB. Posebej je bilo opozorje- no na sodelovanje z domicilni-mi enotami ter partizanskimi organizacijami v zamejstvu. Nekateri znaki kažejo, da bodo te organizacije (tako v Italiji, kot v Avstriji) kaj kmalu deležne večje državne pozornosti, kot pri nas. Vse večje težave pa se pojavljajo tudi pri primernem vzdrževanju spomenikov. Zavzeli so se, da naj bi vsaj najbolj znana in obiskana obeležja bolje vzdrževali, za prapore organizacij in enot pa naj bi našli primerno mesto in postavitev v muzejih. • S. Ž. Ustanovili Aljaževo fondacijo Aljaževa fondacija za varstvo narave pod Triglavom Mojstrana, 5. julija - Na ustanovnem občnem zboru Aljaževe fondacije v Vratih, ki se ga je udeležil tudi poslanec v državnem zboru Štefan Matoš, so razpravljali o namenu in poslovniku fondacije, ki zajema tri podtriglavske občine: Jesenice, Radovljico in Tolmin. Fondacijo bodo registrirali po zakonu o društvih, saj zakona o fonadcijah pri nas še nimamo. Minuli četrtek se je v Aljaževem domu v Vratih zbralo okoli 40 udeležencev ustanovnega občnega zbora Aljaževe fondacije. Iniciativni odbor je pripravil temeljito gradivo o pomenu, namenu in poslovniku Aljaževe fondacije, o kateri so člani ustanovnega občnega zbora kar precej razpravljali. Franc Urbanija, župnik z Dovjega, je v uvodu dejal, da je Jakob Aljaž, ki je dejal...» da je Triglav v slovenskih rokah, je največ moja zasluga«, že tedaj vedel, kaj mora storiti in bil pobudnik številnih akcij. Aljaževa fondacija ima v bistvu isti namen: vsak košček slovenske zemlje naj ostane v slovenskih rokah! Aljaževa fondacija se zavzema za višjo raven duhovnega in materialnega življenja. Aljaževi fondaciji ne nasprotuje in k njej tako tudi pristopa Triglavski park. Zajema pa podtriglavske občine Jesenice, Radovljico in Tolmin, vzdrževati se bo poskušala sama, s prispevki donatorjev in s sredstvi, ki so v republiki namenjena za manj razvita območja, sestavljena pa bo iz profitnih organizacijskih enot. Fondacija je neprofitna krovna organizacija, ki bo v svojem okviru reševala probleme, ki se pojavljajo na območju teh treh občin. Na občnem zboru so poudarili, da je vsak strah odveč: fondacija ne bo nič » pokasirala « in nič »komandirala «, le po svojih zmožnostih bo skrbela, da se ohrani narava in prebivalstvo pod Triglavom doseže višji standard. Pri ustanovitvi Aljaževe fondacije pa je prišlo do nekaterih zapletov, saj pri nas zakonsko še ni opredeljeno, kaj je fondacija. Zato se bodo lahko registrirali le kot društvo, v skupščini pa naj čimprej sprejmejo zakon o fondaciji. Po pravilih društva je namreč težko poslovati. Aljaževo fondacijo bodo za tri občine registrirali v jeseniški občini, upravni odbor pa naj bi sestavljali vsi predsedniki skupščin podtriglavskih občin, direktorja TNP, predstavnike občine in donatorja, ki bosta največ prispevala v Aljaževo fondacijo. • D. Sedej Sindikat se zanima za najem Jošta Kranj, julija - Za najem smučarskega doma na Joštu, ki ga z razpisom oddaja Smučarski klub Triglav, se zanima tudi Svet kranjskih sindikatov. Ta poleg klasičnih sindikalnih dejavnosti razvija tudi različne oblike podjetništva, zdaj se želi lotiti novega izziva, razvoja jutrišnjega Jošta. K odločitvi, ki jo je podprlo tudi predsedstvo Sveta kranjskih sindikatov, je pripomoglo nezadovoljstvo širokega kroga obiskovalcev Jošta s tamkajšnjo ponudbo, neurejenost doma, minimalna vlaganja, ki komaj zadostijo zahtevam inšpekcijskih služb... V sindikatu ne kažejo zanimanja zgolj za gostilniško funkcioniranje doma na Joštu, marveč so veliko bolj ambiciozni. Postali bi kar nosilci razvoja Jošta, in sicer v okviru sindikalnega podjetja Sindicom in ob pomoči sedanjih poslovnih partnerjev, računajoč tudi na cerkvena vodstva in kranjska podjetja. Razvili naj bi prijazen in vsem dostopen rekreacijski, kulturni in družabni center Kranjčanov. Gostinstvo, sedaj takorekoč edina dejavnost, naj bi vse to le dopolnila. Sedanja zgledna urejenost cerkvenih objektov naravnost kliče po ureditvi doma in širše okolice, za kar bi potrebovali širok projekt razvoja. Kanjski sindikati, ki želijo postati nosilci tega razvojnega projekta, imajo celo vrsto zamisli, kako se lotiti obnove doma, ureditve njegove širše okolice in vrha Jošta ter vključiti taborniške koče v ponudbo doma. Predpogoj je preureditev doma, ki bo s preprostostjo, domačnostjo in čisto očo ohranjala sedanjo namembnost, pohodništvo. V sindikatih razmišljajo tudi o ureditvi prireditvenega prostora med domom in cerkvijo, širšo okolico Jošta pa bi kazalo v soglasju z lastniki travnikov in gozdov izkoristiti za razširitev rekreativne ponudbe. Ponujajo možnost ureditve smučišč, vlečnic, omenjajo celo nakup snežnega topa. Omenjena ponudba bi seveda terjala veliko denarja, odtod tudi razmišljanje o skupnem projektu, sodelovanju cerkve, kranjskih podjetij, njihovih sindikalnih organizacij in drugih. Zaradi zahtevnih vlaganj in dolgoročnejše narave projekta pa v sindikatih seveda ne bi mogli pristati na kratkoročen najem in vsakoletno podaljšanje pogodbe, temveč bi radi zagotovilo, da Jošt dobivajo v najem za deset, petnajst let. Kolikšno zanimanje bo lastnik doma pokazal za mikavni projekt, se bo še pokazalo. V igri so namreč še drugi kandidati. • D. Z. Žlebir Vejsil Horozović odslej neodvisni poslanec Jesenice, 5. julija - Vejsil Horozović, ki je bil kot kandidat Stranke za enakopravnost občanov izvoljen v jeseniški parlament, je poslancem tega parlamenta sporočil, da je protestno izstopil iz stranke. Vejsil Horozović se s programom Stranke za enakopravnost občanov ne strinja več. Po njegovih besedah je iz prostorov Stranke za enakopravnost sam snel jugoslovansko zastavo, nakar je bil deležen številnih ugovorov in pritiskov. Občinske službe je zaprosil, naj denar, ki ga po razdelilnem ključu in po volilnih rezultatih iz proračuna namenjajo za delo te stranke - okoli 500 tisoč tolarjev - nikar več ne nakazujejo na žiro račun stranke. Dejal je, da bo poslej neodvisni poslanec v parlamentu. • D. S. Seja zbora KS Kranj - Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj za jutri, 7. julija, ob 1 S. uri sklicuje sejo zbora krajevnih skupnosti. Na dnevnem redu je le točka o predlogu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje. Gre za ponovno obravnavo predlaganega odloka, saj izvršni svet predlaga spremembo besedila in sicer brez posebne določbe v zvezi s k.o. Šenčur ter zemljišči za gradnjo bencinskega servisa s spremljajočimi terciarnimi dejavnostmi. • A. 2. . i • >■ i Gorenjski tisk p.o. gorenjski tisK zonova 1, p.p. 142 64000 Kranj razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, in sicer - DIREKTORJA PLANSKO RAZVOJNEGA PODROČJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe grafične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovomosjo traja 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, naj v 8 dneh od objave pošljejo prijave z dokazili na naslov Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova 1, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. Moč za pomoč Ko gre za gasilski praznik, prireditev, akcijo, se večkrat nehote spomnim na tistega krajana v krajevni skupnosti v Poljanski dolini, ki je prišel pred leti na volitve in rekel, da zaradi njega volišče lahko zaprejo tudi prej, če bodo vsi volili Njega, da ni treba čakati, ker ne bo volu; čeprav sta bila takrat za člana nekdanjega jugoslovanskega predsedstva iz Slovenije dva kandidata. Rekel je, da bo volil takrat, ko bodo recimo trije kandidati in bo eden med njimi gasilec. Več kot stoletno tradicijo ima gasilska organizacija in ne le zaradi tradicije, marveč predvsem zaradi osnovne opredelitve, da za pripadnika gasilske organizacije ni pomembno, pri kom in kdaj je nesreča, marveč je edini razlog za pomoč, ki jo je pripravljen nuditi, KJE. Pomoč torej, vedno in komurkoli, je osnovni razlog za delo, množičnost in v sto in več letih vsak dan potrjevani obstoj te organizacije. In prav v tej ne levo ne desno opredeljeni usmeritvi je moč in priljubljenost gasilstva, gasilskih organizacij in njenih članov. In nenazadnje prav ta svojevrstna priljubljenost, preleta hkrati s spoštovanjem in hvalelnostjo ljudi za njeno nepristransko sposobnost, je bila vedno tudi glavni razlog in porok, da tudi v najtežjih časih, ko gasilstvo ni imelo za opremo, za usposabljanje, ko zgolj in samo s pravno družbeno pomočjo ne bi moglo ne preliven' ne učinkovito obstojati, da danes gasilci belelijo okrogle desetletne in tudi sto in več letne jubileje. Ko danes gasilci praznujejo različne jubileje ali uresničitev začrtanih ciljev, so njihova volja, trdnost in nenzadnje v tem trenutku tudi potrpelljivost vredni spoštovanja. Prepričan sem, da ne bi nihče imel nič proti med navadnimi ljudmi, da bi gasilstvo ob zakonu o polarnem varstvu dočakali tudi zakon, ki jim bo omogočal, da bodo lalje delovno obstojali in načrtovali A. Žalar Priprave na praznovanje Kranj. 5. julija - Ena najbolj priljubljenih planinskih postojank Planinski dom na Kališču (1540 metrov ) pod Storžičcm bo prihodnje leto stara 35 let. Gospodarski odsek Planinskega društva Kranj, ki ga vodi Franc Rakovec, si je zadal nalogo, da Dom uredi oziroma obnovi in predvsem zgradi dodatne sanitarne prostore. Da so se del lahko lotili, so morali najprej obnoviti tovorno žičnico in poškodovane elektroinštalacije. Zdaj vozijo z žičnico na gradbišče na Kališču potreben material. Za obnovo ga bodo potrebovali okrog 20 ton. V Planinskem društvu pa se sicer srečujejo z vse večjimi denarnimi težavami. Zaradi pomanjkanja snega je bil na primer obisk na Krvavcu zadnjo zimo slab in podobno je zdaj tudi na Ledinah. Zato so se v društvu obrnili po pomoč k nekaterim kranjskim podjetjem. Čeprav upajo, da se bo odzval še kdo, se še posebej ob delih, ki so se na Kališču že začela, zahvaljujejo firmam Gradbinec Kranj, Dom Žabnica in Slovenija lesu. Želijo si, da bi Dom na Kališču do prihodnjega leta oziroma 35-letnice temeljito obnovili. Proslava na Kališču bo 12. julija 1994, ko bo hkrati tudi praznik Planinskega društva Kranj. Delovni v Planinskem društvu pa so tudi markacisti. Tako bo na primer v soboto, 17. julija, otvoritev planinske poti od Kokrške do Jezerske Kočne, ki so jo markacisti uredili pod vodstvom Rudija Lanza. Po otvoritvi bodo po tej poti na višini 2500 metrov organizirali redne pohode. A. Z. Prva sejemska maša Kranj - Uvod v praznovanje 500-letnice podelitve listin, ko je mesto Kranj dobilo pravice za orgnizacijo dveh sejmov na leto, bo letos 14. avgusta ob 17. uri na sejmu v Kranju slovensa maša za obiskovalce in razstavljalce. Maseval bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Pri izvedbi slovesne maše pa bosta sodelovala tudi cerkveni pevski zbor Predoslje in Pihalni orkester Kranj. Sicer pa je zanimanje za letošnjo osrednjo sejemsko prireditev avgusta v Kranju med razstavljala veliko. Prireditveni prostor {'e že poln do zadnjega kotička z razstavljala iz cele Slovenije. V 'oslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem so pred dnevi povedali, da bo avgustovski sejem v Kranju največja trgovina v državi Sloveniji in hkrati desetdnevno zabavišče, saj bodo zabavni programi vsak večer. In tudi letos za večerni program na sejmu ne bo vstopnine. A. Ž. Slovesnost v Žabnici Žabnica - V nedeljo dopoldne je bila v Žabnici svečana sveta maša, ki jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar, poleg domačinov in številnih vernikov pa sta se je udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros in predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Peter Orehar. Slovesna maša je bila po blagoslovitvi cerkve v Žabnici, ki je zdaj obnovljena. Obnova je veljala okrog 4 milijone tolarjev. Poleg natečajnih sredstev iz občinskega proračuna in prispevka KS so tri četrt denarja prispevali krajam. A. Ž. TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE NA GORENJSKEM Uradna objava žrebanja vstopnic na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah, dne 4. 7. 1993 1. Avtomobil R-5 št 000763 2. Vikend paket Penzion ZAPLATA - Tupallče 8t 004990 3. Prevleke za avto št 003589 4. Zabojnik za pridelovanje komposta št 004372 5. Kolpasan omarica št 000035 Dobitke se lahko prevzame s predložitvijo kupona v servisu "RENAULT" Preša Cerklje, Slovenska cesta 9. Rok za prevzem dobitkov je 10 dni po tej objavi do 20. ure. Informacije po telefonu: 064/422-506. PRIREDITELJ: TD Cerklje Krajevna skupnost Kamna Gorica Celo več od referendumskega programa Ko so se marca 1988 v krajevni skupnosti Kamna Gorica na referendumu odločali za petletni samoprispevek, so resno načrtovali dve od štirih akcij. Kamna Gorica, 5. julija - Takrat pred petimi leti, ni nihče v krajevni skupnosti, in nenazadnje tudi vodstvo ni bilo prepričano, verjel, da bodo uresničili tako zahteven in obsežen program. Pa vendar so se krajani takrat prek 80-odstotno odločili za plačevanje krajevnega samoprispevka. Zdaj, ko se je plačevanje samoprispevka izteklo, vsi skupaj z vodstvom krajevne skupnosti ugotavljajo, da jim je uspelo narediti celo več, kot so takrat bolj "z rezervo" načrtovali. Da so se sploh odločili za odločanje na referendumu o krajevnem samoprispevku, so bile glavni razlog poslovilne vežice, gasilci pa so že nekaj časa načrtovali tudi nabavo vozila. Morda bi vežice vseeno zgradili in tudi gasilci bi dobili avto, če bi še naprej zbirali denar, kot so ga do takrat; s trkanjem na vrata domačinov in prošnjo za denar. Vendar po tej poti vodstvo krajevne skupnosti takrat ni hotelo pristati na zaupano mu vlogo in delo. In tako so se odločili za referendum in na njem s prek 80 odstotki za samoprispevek. V program pa so zapisali nabavo gasilskega avtomobila, izgradnjo poslovilnih vežic, ureditev cest skozi vas in obnovo opornih zidov okrog cerkve. Zadnji dve akciji sta bili že na začetku, in potem še nekaj časa, bolj pod vprašajem, saj so bile načrtovane vežice precej zahteven zalogaj. "Gasilci so takoj dobili del denarja za avtomobil in smo tako izpolnili ta del programa. Pri vezkah pa so sodelovali Praznični gasilski vikend tudi krajani Lipnice iz sosednje krajevne skupnosti Lan-covo. V dveh letih smo jih zgradili. Akcija, ki se je dolgo časa zdela tako rekoč neizvedljiva, je bila tako pred skoraj tremi leti končana." Ob samoprispevku in volji ter pripravljenosti krajanov, da s programom nadaljujejo potem tako rekoč ni bilo zaprek pri urejanju cest skozi vas. Kljub samoprispevku so krajani še s Erostovoljnim delom pristopili urejanju, in ob pomoči občine, predvsem, kot pravi predsednik KS Janez Cengle, gre zahvala in zasluga odgovornemu za komuanlno infrastrukturo na občini Juretu Klančniku in predsedniku izvršnega sveta Jožetu Resmanu za pomoč in podporo. Hkrati s cestami pa so že urejali stopnice in potem so se lotili tudi obzidja na pokopališču. "šele ko smo po geoloških raziskavah odprli gradbišče, smo videli, česa smo se pravzaprav lotili. Potrebno Je bilo urediti odvodnjavanje okrog Zdaj, ko se končujejo dela na pokopališču, samo še cerke' nekako "neugledno" deluje. Menda pa o njeni obnovi # razmišlja tudi župnik Martin Kočevar. cerkve in s pokopališkega platoja. Pa smo uspeli, predvsem z delom krajanov. Potem smo se z razumevanjem škofije oziroma župnika odločili še za žarni zid in na ta način za sanacijo nekdanjega smetišča za pokopališkim zidom. Zdaj pa so dela tako rekoč končana. Dokočno niso urejene le še stopnice. Res ni več samoprispevka, vendar takole razmišljam: Nič kolikokrat sem prehodil te stopnice in vem, da jih je 212. Če bi vsaka hiša v krajevni skupnosti pris- Kevala za ureditev ene stopnice, i tudi to delo končali," pravi Janez Cengle. Ne glede na več kot uresničen program, v katerem tudi stopnic pred petimi leti ni bilo, pa dela v krajevni skupnosti ni zmanjkalo. Kakršnakoli že bo bodoča lokalna samouprava, bi v Kamni Gorici najbrž potre' bovali vsaj dom, kjer bi s« lahko sestajali. Pravzaprav so stvari na športnem, kulturnem in še katerem področju do zd&i čakale. "Ne bi želel daja« nasvetov in spodbud za naprej« vendar mislim, da velja mord* spet razmišljati o predlogi) krajanov, ki jih slišimo, o p? novnem referendumu. Osebno sem namreč trdno prepričan, d* brez referenduma in samoprif Sevka ter seveda takšnega s Albina Saj o vic: <» Nisem več zaposlena, zato tudi ne vem, kaj se dogaja s plačami. Tri leta sem invalidsko upokojena in prejemam pokojnino. Sicer se tudi ta ravna po plačah zaposlenih. Upam, da se bo čez nekaj časa tudi nam upokojencem poznalo, da plače niso več zamrznjene.«> Lado Šušteršič: <»V mesecih, ko je veljal zakon o zamrznitvi plač, sem res prejemal nekaj nižjo plačo kot prej. Plače so mirovale, cene so šle gor, takšno življenje pa je prav nevzdržno, upajmo, da se bo po odmrznitvi kaj spremenilo. Prav bi že bilo.«> Emil Šmid: <»Živirn le od plače, zato je seveda pomembno, kaj se na tem področju dogaja. Ko so bile plače zamrznjene, se je bilo temu treba pač prilagoditi, z odmrzni-tvijo bi bilo prav, ko bi dobili zaposleni nekaj gor. V situaciji, kakršno poznamo zdaj, pa smo seveda nezaupljivi.« D.Z.Žlebir Foto: G. Šinik UVlglllll, IWUU .-------- primernejši čas. Vsaka izgubljena ura v šoli se maščuje, to mora vedeti vsak učitelj. Z vsakim nadaljnjim dnem štrajka bo pritisk na otroke še hujši. In to si dovolijo ob pogojih dela, ki so vse nekaj drugega, kot jih je imela ona in njene vrstnice. Nizka plača, odročni kraji, revščina, brez učil, pa nikomur niti na misel ni prišlo, da bi se uprl, štrajkal... Če samo pomisli, da je bila vesela, če je bilo v razredu le 50 otrok, pa jih je bilo 60 in več. Najmanj 7 km peš v hrib od najbližje avtobusne ali železniške postaje, šola brez tekoče vode, revščina taka, da so ji otroci omedlevali, padali po tleh od izčrpanosti, prihajali v šolo na šlo učenje slabo, se je dogovorila z boljšimi učenci, da so prihajali zjutraj uro prej v šolo in so skupaj pomagali, razlagali. Ostajala je na šoli popoldne, vodila krožke. Koliko krožkov je bilo na cerkljanski šoli, pa pote Žabnici, od ročnih del do d kih. Razdajala se je za otroke, da je včasih zapostavljala celo svoje tri fante. Nikoli ni gledala na uro, nikoli ni imela ure "za domov". Oba z možem Tonetom, tudi učiteljem, sta silno ljubila učiteljski poklic. V telovadnici, pri Sokolu sta se spoznala. V začetku vojne je bil med prvimi zaprt na Borlu, od koder bi moral v internacijo, pa je imel srečo. Bili so pa to njeni najtežji dnevi. Bil je čudovit človek, gorenjski šolniki to dobro vedo. Bolezen ga je za sedemnajst let priklenila na posteljo. Zdaj je sama, a spomin nanj je tako živ. Njeni fantje prihajajo vsak dan, vnuki prav tako. Dobre otroke ima, v poštene, delovne ljudi jih je vzgojila. Njena pokojnina ni velika, kljub toliko letom učiteljevanja. Marsikatera učiteljica, ki si je poklic pridobila s tečaji, ima danes več, pove mimogrede, a vendar z malo priokusa grenkobe. Včasih si pa na učiteljišče lahko šel le z odliko, se spominja. To je bilo edino pravilno, kajti za učenje in vzgojo otrok morajo biti resnično najboljši, izbrani, požrtvovalni ljudje. Toda tisti časi so že daleč. Zdaj je drugače. Zdaj je pomemben denar. A denar ni vse. Zase ga ima dovolj. Saj je skromna, nikoli v življenju ni bila zahtevna. Bili pa so težki časi, ko je bil mož na raznih nalogah daleč od doma, ko se je morala prebijati z enosamo plačo. Tako je pač bilo. Da bi bila le zdrava, si zeli, da bi bila še čim dlje z njenimi fanti, vnuki. Tako rada ima mlade ljudi. Drži red. Skoraj ob uri si pripravlja obroke. Zdaj ima končno čas skrbeti zase. D. Dolenc Preprosto do pravnih informacij Ljubljana - V torek so v Ljubljani predstavili Vodnik po mojih pravicah, publikacijo, ld /o je izdal urad za žensko politiko vlade republike Slovenije. V vodniku je avtorica Marija Cigale na razumljiv način v obliki odgovorov na vprašanja pojasnjevala postopke pri uveljavljanju pravic s področja družine, dela, zaposliteve in brezposelnosti, zdravja, pokojninskega zavarovanja stanovanjske problematike in socialnega varstva. Knjiga je pisana z vidika ženske, čeprav je namenjena vsem. Predvsem zato, ker se ženske, kot pravi avtorica knjige, hitreje zadovoljijo s pojasnilom, da se nečesa pač ne da urediti in so zaradi splošnega položaja v družbi pri uveljavljanju svojih pravic veliko manj samozavestne. Vodnik je začetek, ki poskuša posameznika pripeljati skozi zakonski labirint, ki je za marsikoga skorajda neprehoden. Marija Cigale pa je prepričana da morajo biti pravice, ki jih daje država, absolutno dostopne vsem, da jih je treba uresničevati; to pa je možno le, če ljudje vejo, kako jih izkoriščati. Zato je knjiga napisana v jeziku, ki je dostopen vsakomur. Knjiga, ki so jo izdali pri založbi Mihelač, je začetek zbirke s podobno tematiko. Avtorji so prepričani, da bo kmalu pošla in zato že sedaj razmišljajo o ponatisu, ki ga bodo zaradi nenehno spreminjajoče se slovenske zakonodaje še dopolnjevali. Knjigo dopolnjujejo koristni naslovi nekaterih ustanov, v katerih se razrešujejo določeni problemi, iščejo pravice in se udejanjajo. Naslovi so zbrani v občinah, razvrščenih po abecednem redu, z naslovom, telefonskimi številkami in uradnimi urami teh ustanov. Vodnik po mojih pravicah je v prodaji že dober teden, stane pa nekaj manj kot dva tisoč tolarjev. M.A. Kaj vem o aidsu Kranj, junija - Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju je na pobude ¥ - -™ »»m«on!<»•• _ . na pobudo Inštituta za varovanje zdravja republike Slovenije nija potekalo srečanje na temo AIDS. Sodelovalo je 24 učencev 7. in 8. razredov in pet mentorjev iz gorenjskih osnovnih šol. V kvizu so učenci odgovarjali na vprašanja o aidsu, nato pa so na petih omizjih, ki so jih vodili učenci sami, sodelovali pa so tudi mentorji, premlevali različne teme o aidsu. Pogovarjali so se o odnosu do ljudi (sošolcev, znancev), okuženih z aidsom, o pogovorih o aidsu doma in v šoli, o tej bolezni v javnih medijih, o zaščiti pred usodno boleznijo ter o medsobojnih odnosih in aidsu. Ob koncu so učenci pripravili pisne zaključke in izrazili željo, da bi na podoben način pripravili tudi druga tematska srečanja, denimo o drogi in zasvojenosti. Dva učenca so izbrali za sodelovanje na republiškem srečanju, ki je v okviru poletne kampanije proti aidsu potekalo na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani. Učenci iz vse Slovenije so se zbrali na snemanju za TV oddajo Da ne bi bolelo, ki je bila na sporedu 29. junija. Na oddelku za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so veseli znanja, ki ga mladi izkazujejo o aidsu, enem največjih problemov današnje dobe. Naša akcija Rejniške družine, oglasite se nam! Kranj, julija - Na Gorenjskem imamo kar precej rejniških družin. Matere rejnice so svoj dom in srce odprle otrokom, ki jih same niso rodile, da bi jim zagotovile varno otroštvo in primerno prihodnost. Prepričani smo, da so take družine po krivici zapisane anonimnosti, zato smo se v našem uredništvu odločili, da jih povabimo k besedi. Vabimo vas k sodelovanju: pišite nam, sporočite svoj naslov, mi pa vas bomo obiskali in zapis o vas objavili v Gorenjskem glasu. Jeseni, ko bomo akcijo zaključili, vas bomo skupaj z drugimi odpeljali na izlet. Pišite nam na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj, s pripisom "Rejniške družine". D.Z. pol zmrzli, da jim je ribala noge s snegom, kuhala Čaje. "Na grabnu" v Ljubljani, "kjer je bila menda vsa ljubljanska revščina na kupu, sami brezposelni, v ubogih Halozah, v Beli krajini. Ne le otrokom, pomagati je bilo treba tudi staršem. Nobene komoditete! Še v Žabnici, kamor je iz Cerkelj na Gorenjskem prišla leta 1953, ni bilo vode v šoli. Kapnica je bila na voljo, prali so pa v potoku Žabnici, ob sušnih dneh so morali pa s perilom na vodo celo do Crngroba. 47 let je učila in danes je sama v sebi zadovoljna, kajti ve, da je storila vse v življenju, da je otroke naučila vsega, kar je bilo v njenih močen. Če je otrokom 'KOMBINIRANI LESNOIZDELOVALNI STROJI »UVOZ IZ SLOVAŠKE »ZELO UGODNE CENE INFORMACIJE: aifSteS /yy\ ČEŠNJICA 48D ŽELEZNIKI stroilg&fok SS KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju razstavlja slike Vojko Her-naus. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Zvest Apollonio. V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akd. slikar Zmago Puhar. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Benjamin Vrankar, član Foto kluba Radovljica. V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik Dušanke Kajfet ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. V okroglem stolpu je na ogled razstava Vran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji loškega muzeja je na ogled razstava slik Sandra Pečenka, v galeriji Fara pa so razstavljene slike in risbe Milojke Bazovičar. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. PRIREDITVE TEGA TEDNA ŠKOFJA LOKA: PRAVLJICA - Lutkovno gledališče Kineti-kon iz Ljubljane pod mentorstvom Eke Vogelnik bo jutri, 7. julija, ob 21. uri uprizorilo marionetno lutkovno predstavo z maskami in živo glasbo Mala morska deklica H. Ch. Andersena. Predstava bo na dvorišču Puštalskega gradu. RADOVLJICA: NAŠE MESTO - V sredo, 7. julija, ob 19.30 uri bo v knjižnični dvorani dr. Cene Avguštin ob diapozitivih predaval o znamenitostih Radovljice. MEDVODE: LITERARNI VEČER - Danes, v torek, ob 19.30 uri bo v novi knjižnici prvi literarni večer, predstavitev knjige Petra Kovačiča - Peršina Zaveza slovenstvu, ki jo je izdala založba Znanstveno in publicistično središče. Z avtorjem se bodo poleg dr. Boštjana M. Zupančiča, avtorja predgovora, pogovarjali še Martin Ivanič, dr. Lev Kreft in dr. Janko Prunk. VRBA: SLOVESNA MAŠA - Jutri, v sredo, ob 18. uri bo slovesna maša ob zaključku obnovitvenih del na cerkvi sv. Marka. Literarni večer prevodov dr. Toneta Pretnarja TIHO TI GOVORIM Tržič, 2. julija - V petek je bila v tržiški knjižnici - nedavno preimenovani v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja, predstavitev knjige zadnjih Pretnarjevih prevodov iz poljske poezije. Pesmi iz knjige Tiho ti govorim Mohorjeve družbe iz Celovca sta v knjižnici, ki je bila v petek zvečer premajhna za vse obiskovalce, brala Marina Bohinc in Janko Ropret, z glasbo pa jih je ob pomoči Luke Kemperla povezoval dr. Silvester Novak. Tržičani so na ta način še enkrat počastili sponmin na svojega nedavno umrlega someščana. Dr. Pretnar, docent primerjalne slovanske književnosti, prevajalec in lektor slovenskega jezika, je umrl novembra lani v Katovvicah, Tržičani in Slovenci nasploh pa se ga bodo spominjali ne le kot odličnega prevajalca temveč tudi kot človeka, ki je ljudem okoli sebe skušal vzbuditi ljubezen do branja, knjig, jezika nasploh. V tržiški knjižnici se ga spominjajo še kot študeneta,ki je vsak prosti trenutek preživel med knjigami. Tudi kot jezikoslovec se je vračal k njim in zato so se v Tržiču odločili, da bodo knjižnico poimenovali po njem. Na petkovem literarnem večeru so tako združili predstavitev knjige in novo poimenovanje ustanove, Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. • M.A. Ob zaključku obnove cerkve sv. Marka v Vrbi GIMNAZIJA KRANJ Kranj, Koroška c. 13 razpisuje 1. eno delovno mesto UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, poln delovni čas, nedoločen čas; 2. eno delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE, poln delovni čas, nedoločen čas; 3. eno delovno mesto UČITELJA SOCIOLOGIJE, 12 ur tedensko, določen čas. Za navedena delovna mesta se zahteva visokošolska izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela 1. september 1993. 4. dve delovni mesti ČISTILK Nastop za eno mesto je 1. 9. 1993, za drugo pa 23. 10. 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite na naslov Gimnazija Kranj, Kranj, Koroška 13 v roku 8 dni po objavi razpisa. GOLNIK, tel.:46-502 18 vrst pizz, jedi na žaru, solate, kalamari, ocvrti sir, palačinke, sladice in sladoled Odprto: od 9. • 22. ure, sobota, nedelja od 12. - 22. ure, ponedeljek od 9 17. ure ZGODOVINA NA OGLED Vrba, 6. julija - S slovesno mašo bodo jutri, 7. julija, proslavili zaključek obnovitvenih del na cerkvi svetega Marka v Vrbi. Več kot osemsto let stari arhitekturni in umetnostni spomenik so pričeli sanirati že leta 1988. Prve raziskave, v katerih so že odkrivali nove freske, so se v cerkvi sv. Marka pričela pred malo manj kot štiridesetimi leti. Nova pričevanja o najstarejši zidani romanski stavbni fazi pa so bila odtkrita ob začetku gradbene sanacije leta 1988. Pri odstranjevanju zunanjih ometov so namreč na južni strani ladje odkrili okence, ki je dokaz za romanski izvor celotne ladje. Zvonik je bil po pričevanjih zgrajen sočasno s poznogotskim prezbiterijem. Prvotno čebuljasto streho so v devetnajstem stoletju spremenili v neogotsko zašiljeno obliko. Rezultat najnovejše sanacije pa je rekonstruirana poslikava na obnovljenih ometih; ob popravilu strehe so bili namreč odkriti fragmenti naslikanih šivanih vogalov v enakem oker tonu s črno obrobo kot v prezbiteriju. Sočasno z gradbeno sanacijo, ki jo je izvajal Franc Pelko, so potekala dela pri prezentaciji temeljev apside. V tlaku nakazani temelji so vidni pod stekeleno zaščito, način prikazovanja je poznan že iz otoške cerkve na Bledu. Leta 1989 so pričeli obnavljati tudi notranjost ladje. Ponovno so sondirali vse površine in tako poleg manjših ostankov fresk na južni steni odkrili še fragmente prvotnega ometa z ostanki poslikave, ki ji je vsaj delno odslej tudi moč videti. Cerkev je bila v srednjem veku večkrat poslikana, tako zunaj kot znotraj. Sledovi najstarejše poslikave so bili odkriti že leta 1955 ob slavoloku, ki je del romanske apside - preprosta ornamentalna okrasitev stene z vodoravnimi črtami. Na južnem delu slavoločne stene sta prikazana evan- Restavrirani poznogotski presbiterij, pred sanacijo beljen in ne poslikan.' gelist Marko pri pisanju in odrti sv. Jernej. Slog teh fresk pripada zadnji stopnji tako imenovanih potujučih furlanskih delavnic iz časa okoli leta 1400, kot na primer tudi freske v Žiganji vasi in na Bregu pri Žirovnici. Dobrih sto let kasneje je ladijske stene s prizori iz Kristusovega življenja pokril na Gorenjskem popularni slikar Jernej iz Loke (freske so nastale okoli leta 1530). Žal se je tudi ta plast poslikave ohranila le v fragmentih. Zunanjost cerkve krasijo štiri slike: fi» južnem zidu si slede tri upodobitve - sv Krištof, upodobitev Križanega z Marijo i" Janezom, na koncu zidu pa se v sledovi!) vidi Jurijev boj z zmajem. Četrta slika j< na zahodni fasadi cerkve v lopi ob vhodu Prikazuje štiri svetnike: Jerneja, Mark* Sebastjana in Jakoba, naslikana pa je * zgodnjem 16. stoletju. Freske in poslikev* v ladji in prezbiteriju je restavrirala skupi' na restavratorjev pod vodstvom akaderrv skega slikarja in restavratorja Rada Zoub ka iz Restavratorskega centra Slovenije. Ob gradbeni sanaciji so bili v ladji na} deni fragment* lesenega poslikanega stropa iz časa okoli 1500. Ometan in beljefl strop v ladji je bil v stilem nasprotju ' srednjeveškim značajem notranjosti, zate je bila strokovno podprta ideja o novel« poslikanem stropu. Z novim stropom j* ohranjena estetska in ornamentalna sklad' nost, kakršna je blizu prvotnemu poslikanemu lesenemu stropu, hkrati pa ladji vračajo videz barvno nasičenega in s čipkastim ornamentom oplemenitenega prostora, s tem pa podpirajo srednjeveške arhitekturne elemente in dekoracijo v ladji. Restavrirani so bili tudi vsi trije oltarji' stranski iz 17. stoletja in glavni oltar, ki ga strokovnjaki datirajo v čas okoli leta 1750. Restavracija oltarjev, veljala je kar 40.000 nemških mark, in izdelava zakristijsk« omare so bila tudi zadnja dela pred zaključkom pet let trajajočega obnavljanja cerkve. Sredstva zanjo sta prispevali Občina Jesenice in Republika Slovenija, prvo leto pa ob začetku gradbene sanacije tudi krajani. • M. Ahačič OAB LETNEM KONCERTU KRANJČANOV Radovljica - Poletni koncerti stare glasbe so že pred leti uveljavili preddverje radovljiške graščine kot izredno primerno koncertno prizorišče. Tudi letošnje poletje prinaša vrsto koncertov, najprej z bližnjmi zbori, avgusta pa s spomembnimi tujimi mojstri za glasbo starih dob. Kako se bo nanje odzvalo občinstvo? Bodo prišli ljubitelji lepe umetnosti, pa vsi, ki tožijo nad televizijskim dolgočasjem, se bodo prišli zgledovat zborovski pevci in godbeniki, pa šolniki in drugi? Ali pa bo tako, kor je bilo na koncertu odličnega APZ Franceta Prešerna iz Kranja? Temu je pripadal eden prvih letošnjih večerov Radolškega poletja: na predkresni petek, 18. junija. Zboru torej, ki ima pred svojim četrtstoletnim jubilejem kaj pokazati. Prve poteze, s katerimi se je takoj uvrstil med najboljše slovenske zbore, mu je vtisnil Matevž Fabijan, nove vsebine in obzorja mu je odprl Tomaž Faganel, zdajšnji umetniški vodja je Damijan Močnik, dirigent iz mlade generacije, ki se dokazuje z odličnim obvladovanjem zborovske glasbe. Tako kažejo razni zbori s koncerti doma, prepričujejo vabila iz tujine in dosežki na tekmovanjih. Vzroki za to, da je javnost kar preskromno obveščena, so seveda različni. Med drugim ni dovolj pri- merno izobraženih pišočih strokovnjakov, prav tako primanjkuje časnikov, ki bi jim obseg in vsebinska zasnova omogočala bolj pogosto in temeljito poročanje iz kulturnega narodovega življenja. (Tu je šport v prednosti.) Kranjski zbor je s svojim letnim koncertom v Radovljici vsekakor potrdil uspešnost dosedanjega delovanja, s katerim je ves čas podarjal mnogo dobre glasbe in predstavljal tako dobrodošlo vez med umetnostjo visokih načel za bolj izbirčne in tisto, ki zna nagovoriti tudi manj zahtevnega ljubitelja. Z novim dirigentom, ki ga že zgodaj zaznamujeta znanje in prepričljiv izvajalski zanos, se zboru nakazuje obetavno nadaljevanje, privlačno tudi za pevce, navajene zahtevne ravni. Tudi po skladbah, ki so jih že peli, bodo oni - in pozorni poslušalci - spoznavali različnost umetniške domišljije posameznih dirigentov. To je tisto, kar daje glasbi poseben čar. Naj bo kot droben primer z radovljiškega koncerta omenjena pesem Dekle, to mi povej : po Fabijanovi in Faganelo-vi interpretaciji je zdaj sprego- vorila v Močnikovi, drugačni, a spet zanimivi. Zbor je torej spet prepričal, tako s sporedom kot izvedbo. Ubran in svež zvok je napolnjeval akustično hvaležen prostor in omogočal premišljeno muziciranje, oprto na oblikovanje fraz velikih lokov, jasno izklesanih, kjer pa tudi drobni detajli niso zanemarjeni. Egi GašperšiČ Četrti koncert GROBLJE '93 OD ADO Z Tržič - Minuli torek je bila v Vili Bistrica v Bistrici pri Tržiču predstavitev prve samostojne pesniške zbirke Abeceda Viljema Šajniča. Viljem Sajnič s to zbirko ne začenja pesniške kariere. Sodi v srednjo generacijo tržiških ustvarjalcev. Objavljati je začel v zgodnji polovici sedemdesetih let, zlasti v Sodobnosti in Mladini, z nekaj pesmimi pa je sodeloval tudi v takrat zelo odmevnem Tr-žiškem almanahu. Samostojno ali skupaj z drugimi pesniki je prirejal literarne večere po Sloveniji (prvič v tržiški Kurnikovi hiši in nato še v Kranju, Radečah ter seveda sodeloval v okviru drugih prireditev). Sledilo je daljše obdobje, ko se je v življenju, kor pravi sam, okvarjal z drugimi stvarmi, pesnjenje pa je bilo nekako potisnjeno vstran. Viljem Sajnilč je v tem obdobju neobjavljanja vendarle pisal in se je tako nabralo nekaj pesniškega "materiala"; poleg pravkar izšle Abecede še za dve pesniški zbirki. Abeceda, kot je naslov te pesniške zbirke, je zasnovana točno tako, kor je naslovljena. Pesmi so urejene po abecedi in vsaka od pesmi je spesnje-na dosledno v eni sami črki. Dovolj nenavadna oblika, ki pritegne k branju. Uvodbno besedo na torkovi predstavitvi je imela ga. Zvonka Pretnar, pesmi pa je bral avtor . Čeprav je predstavitev potekala v za tovrstne prireditve nekoliko nenavadnem popoldanskem času, se je je udeležilo dovolj ljudi, ki so skorajda zapolnili salon v Vili Bistrica. Vila Bistrica oz. njeni sedanji najemniki, založba Slovenska knjiga, se tako (morda) ponovno vrača h kulturnim dogodkom. Knjiga je izšla v samozaložbi ob pomoči več tržiških sponzorjev, v nakladi 1000 izvododv. Smiljana Knez Groblje, 2. julija - V petek je v Grobljah prvič nastopil Komorni godalni orkester Srednje glasbene šole v Ljubljani z dirigentom Tomažem Habetom, kot solist pa je nastopil fagotist Jure Mesec, donedavnega dijak te šole, zdaj pa tudi že študent ljubljanske Akademije za glasbo v razredu profesorja Jožeta Baniča. Ansambel, v katerem smo lahko prepoznali marsikaterega gorenjskega godalca (godalki!), je imel ob letošnjih obletnicah na sporedi naslednja dela: ob 150-letnici Norvežana Edvarda Griega njegovo Siuto - "Iz Holbergovih časov", op. 40, ob 20-le-tnici smrti Slovenca Lucijana Marije Škerjanca njegov Koncert za fagot in godala s harfo (orkester) in za sklep še ob 80-letnici rojstva Angleža Benjamina Brittna njegovo Preprosto simfonijo, °P-4i. Ce je ansambel mladih dijakov - godalcev nastopil na tem festivalu prvič, pa to ne velja za njihovega sposobnega pedagoga in dirigenta Tomaža Habeta. Ta je bil doslej reden gost omenjenega festivala prav od njegove ustanovitve pred 23 leti. Takrat seveda z domaČimi - z domžalsko-kamniškim Simfoničnim orkestrom in z njegovo komorno obliko sestave. Ker je primarni namen šolskega ansambla povsem nekaj drugega kor pa javno nastopanje, glasbena didktika in pedagogika, se je tokratno dejanje ansambla, dirigenta in solista izkazalo za več kot uspešno. Kljub temu, da je bilo marsikdaj slišati kakšen intonančni spodrsljaj v predstavljeni zahtevni literaturi, pa je bil zven celotnega koncerta tokrat v Grobljah povsem spodoben. Veliko sta k temu pripomogla že omenjeni solist v Škerjančevem Koncertu za fagot - Jure Mesec in pa dirigent Habe. Prvi je s plemenitim tonom in zavodljivo glasbeno kantileno predstavul Skerjančevo muziko, drugi -Habe pa je v igri in umetniškem vodenju vseh treh partitur: Griega, Škerjanca, Brittna in pa še dodatnega Tartinija, dokazal, da je odličen glasbenik, sposoben pedagog in vodja. F. K- GLAS ,6.juiijal993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČ JAK Leska Murka prodala v dveh mesecih več kot 600 avtomobilov Murki napravili posel leta Zaradi vračanja premoženja bivšim lastnikov so v leski Murki zaposlenost že zmanjšali za petino. Lesce, 2. julij. - Leski Murki je uspel posel leta, «J *r'P*"} niči Avtoiurka uspeli maja in junij, proda« ve* iov, s čimer so presegi letni plan, saj so računaH,da ****** dali 500 vozil. Mnogi me sprašujejo, kako nam K toJWft\2? je naša skrivnost, je dejal direktor Murke Jane* Magd^Ujespr^ govoril tudi o denacionalizacijskih postopkih in s tem f™^™ zmanjševanjem zaposlenosti ter o plačah, ki so Jih uspeli popraviti v zadnjih mesecih. Prodaja avtomobilov je v Sloveniji postala pravi fenomen, saj poznavalci ocenjujejo, da je bilo v letošnjem prvem polletju uvoženih približno 30 tisoč avtomobilov. Dobro pa gredo zadnje mesece v prodajo vozila, ki1 prihajajo iz novomeškega Revoza, v leski Avtomur-. ki so v dveh mesecih napravili posel leta. Samo Junija prodali 352 vozil Avtomurki je uspelo maja in junija prodati več kot 600 vozil, samo junija so v Novem mestu vplačali 352 vozil, ker za zadnja vsi papirji še niso urejeni, bodo prikazani v juliju. Vsekakor pa jim ie v dveh mesecih uspelo krepko preseči letni plan, vanj so zapisali 500 prodanih vozil v letošnjem letu. Vsi me sprašujejo, v čem je naša skrivnost, ki jo bomo seveda obdržali zase, lahko pa rečem, da so se ujeli trije po-mebni faktorji, pravi direktor leske Murke Janez Magdič. Najpomembnejši so nedvomno posojila brez pologa, ki jih je prva uvedla Gorenjska banka, z močno reklamo za Clio se je vključil Revoz, sorazmerno ugoden pa je bil tečaj marke. Se pred letom in pol je bilo denimo na R 19 treba odšteti 28 do 29 tisoč mark, zdai pa je v najugodnejših trenutkih, ko SO marko menjali za 74 tolarjev, veljal 23.500 mark. Preostane torej dobro delo oziroma pravi prodajni prijemi v Avtomurki. Janez Magdič pravi, da so se z Gorenjsko banko uspeli dogovoriti tako, da so kupci lahko vse formalnosti opravili v njihovi poslovalnici m jim torej ni bilo teba v banko. Tja so s papirji odšli Murkini prodajalci, kar je bila očitno pomembna podrobnost, i V poslovanici so delali od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, vključili so se tudi prodajalci iz drugih prodajaln, kjer je dela manj, denimo pri prodaji pohištva. Tako jih je bilo v Avtomurki tudi po dvajset, vključilo I pa se je tudi vodstvo podjetja in direktorja Magdiča praktično ni bilo moč dobiti v njegovi pisarni. Z vsakim kupcem posebej se je treba ukvarjati vsaj pol ure, če ne celo uro, saj ni dovolj, da mu rečeš, vozila imamo v petih barvah. Predstaviti mu je treba možnosti, kako lahko pride do avta, saj je malo takšnih, ki lahko odštejejo gotovino. Ponudili smo jih posojila, možnost zamenjave starega za novo vozilo in po oceni kupcu dali še nekaj dni časa, da ga je lahko še sam poskusil prodati ugodneje, pripoveduje Magdič. Poskrbeli so tudi za podrobnost, kakršna je telefon, saj je bilo klicev iz vse Slovenije zelo veliko. Prek mobitela so uvedli dodatne telefonske linije in imeli tako sedem direktnih klicnih številk. dva do tri tedne, kar bo nedvomno prispevalo k zadovoljstvu kupcev. Gorenjska banka je posojila dala najprej na štiri leta, zdaj na tri. Brez banke posla seveda ne bi mogli speljati, pravi Magdič. Seveda je to dober posel tudi za banko, z odplačevanjem pa kupci utegnejo imeti težave, če bo inflacija narasla. Kupcem so to v Murki povedali in jim priporočili, naj v primeru bistveno višje inflacije posojila čim prej odplačajo. Uspešni dobo te po ono plačo Tako dobrega posla pa Murki verjetno ne bi uspelo napraviti, če ne bi bili prodajalci stimulirani tudi s plačo. V Avtomurki, kjer trenutno najbolj delajo - od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, nihče pa ne more na dopust - dobijo še po eno plačo. Druga po prometu najuspešnejša poslovalnica je Trgovski center v Lescah, kjer stimulacije nedvomno prispevajo k temu, da so prodajala prijazni, da vam zaboj pijače nesejo v avto itd. Sicer pa je maja povprečna plača v Murki znašala 43 tisoč tolarjev, najnižja 25 tisoč tolarjev. Mimo so torej zelo slabe plače v zimskih mesecih in s plačami so se približali kranjskim Živilom, še vedno pa jih prekaša Merkur. Murkina skrivnost Med prodanimi vozili je približno tretjina Cliov, tretjina petič in tretjina devetnajstic, kar kaže, da ne gre zgolj za učinek Cliove reklame. Gorenjska banka pa je takšna posojila ponudila tudi drugim trgovcem, vendar so denimo v Kranju prodali maja le približno 150 Revozovih vozil, da ne govorimo o drugih trgovcih z avtomobili. Dobavni roki bodo krojil od pogodbenih Naval že pojenjuje, v Avtomurki pa se zdaj selijo v dobavo avtomobilov. V pogodbah je zapisan 45 do 60 dnevnih dobavni rok, direktor Magdič pa zagotavlja, da bodo kupci vse petice dobili v prihodnjih dneh, Clia in devetnajstice pa najkasneje do konca julija. Dobavni roki bodo tako krajši od Zaposlenost zmanjšali za petino Murka je oziroma bo zaradi vračanja premoženja bivšim lastnikom izgubila več lokalov, saj se denacionalizacijski postopki nanašajo na devet od petnajstih objektov. Pravočasno so zato začeli zmajševati zaposlenost in na začetku letošnjega leta na seznam trajnih presežkov uvrstili 48 ljudi oziroma petino zaposlenih. Doslej se jih je 27 že odločilo za odpravnino, ena delavka je vzela v najem prodajalno na Bledu in zaposlila še eno, pet delavk se je zaposlilo drugod, dve je prevzel zasebnik, s katerim so sklenili pogodbo o čiščenju ob- jektov, tri pa je prevzel najemnik špecerije v Lescah. Tako so torej rešili že 39 presežnih delavcev, preosale bodo do konca letošnjega leta. Kar devet postopkov za vračanje premoženja V Murki so trenutno zelo zaposleni z denacionalizacijskimi postopki, saj se jih na petnajst ; objektov nanaša kar devet in , bivšim lastnikom bodo morali, glede na različne ocene, vrniti ! od 10 do 15 odstotkov premoženja. Direktor Magdič pravi, da se raje odločajo za vračanje i v naravi, kolikor je to seveda ! možno, saj podjetje ne bi pre-j neslo visokih najemnin. Tako i so že vrnili gostilno Turist pri železniški postaji v Lescah, za trgovino Pri Prešernu, ki je že odprta, pa so se dogovorili, da so jo za pet let v podnajem vzeli zaposleni. Večina zahtevkov pa se nanaša le na dele objektov, ki so jih po vojni dogradili. Tako se za del upravne stavbe dogovarjajo z Jegličevimi dediči, še bolj zapleten je postopek pri poslopju nekdanje tovarne čokolade, kjer je tretjino novega, Murka pa ga je kupila od Go-renjke, ki je po vojni bivšim lastnikom dala stanovanja. Podobno so tudi prodajalno Elgo dobili od Almire, pri prodajalni Moda v Radovljici se zahtevek Savnikov nanaša na eno etažo, na Lipcah pa na zemljišče, na katerem stoji nova stavba. V Lescah pa bodo morali ; vrniti tudi poslovalnico Sadje, j Kjer so premoženje bivših > lastnikov dobili "iz druge roke" seveda računajo na sodelovaje odškodninskega sklada, saj ne bi bilo prav, če bi ga plačali dvakrat. Sicer pa direktor Magdič kot za bivše lastnike ugodno možnost ocenjuje možnost njihovega sodelovanja v procesu lastninjenja, saj bodo glede na spremenjeni zakon obveznice lahko zamenjali za lastninske certifikate in z njimi prišli v podjetje. Tako bodo nemara najhitreje prišli do denarja, če jih seveda delnice ne bodo zanimale, saj bodo podjetja vsekakor zainteresirana, da jih kupijo. • M. Volčjak Skupščina delničarjev begunjskega Elana Elan lani posloval z dobičkom Delničarji so 1.487.035 mark dobička razporedili v rezerve, saj denar potrebuje za tekoče poslovanje. Trgovski (ne)red Trgovci morajo do 15. julija lokalni skupnosti prijaviti svoj urnik, že zdaj pa lahko slišimo kritike, da zakon namesto reda uvaja nered. Kranj, 5. julija - Nadaljevanje novega zakona o trgovini so pravilniki, ki urejajo tudi obratovalni čas trgovin, uveljavljajo pa minimalni delovni čas, namesto maksimalnega, kakršnega poznajo v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Trgovci v družbenem sektorja se jezijo tudi zaradi brezcarinskega 200-dolarjskega uvoza, kar spretno izkoriščajo privatni trgovci. Predpis o minimalnem obratovalnem času tudi ni v skladu s težkimi gospodarskimi časi pri nas, saj je zaradi manjše kupne moči dobičkonosnost trgovine manjša, zato moramo razmišljati o racionalizaciji zaposlovanja in zmanjševanju zaposlenosti, ne pa o raztegovanju delovnega časa, pravi direktor Murke Janez Magdič. Vse kaže, da so se ušteli tudi številni privatni trgovci, saj jih je po podatkih, s katerimi so postregli na petkovi seji Združenja trgovine Slovenije, lani kar 952 od 1.120 poslovalo z izgubo. Trgovci se bodo potemtakem morali odločati za zmanjšanje zaposlenosti in s tem za deljen delovni čas, kdor se ne bo ra-, cionaliziral, ne bo preživel. Delovni čas pa bodo spet lahko podaljšali, ko bo kupna moč večja. Zlasti trgovci v družbenem sektorju zato predpisan minimalni delovni čas ocenjujejo kot nelojalno konkurenco, nemara se jim bodo kmalu pridružili tudi nekateri privatni trgovci. Zlasti družbene trgovce pa zelo žuli tudi brezcarinski uvoz v vrednosti 200 dolarjev, saj je to že tako velika vsota, da se splača skočiti žez mejo. Z novim pravilnikom o trgovini pa se slabo piše novodobnim krošnjarjem, ki svoje blago (tudi pretihotapljeno) prodajajo kar na cesti ali zvonijo na vratih stanovanj. Stari zakon namreč kro-šnjarjenja ni poznal, novi pa natančno določa merila tovrstne prodaje. Inšpektorji bodo torej lahko ukrepali. • M.V. Vlada bo pomagala pri reševanju slovenskih železnic Ukrepi železničarjev že dajejo rezultate Kranj, 5. Julija - Kot je po četrtkovi seji vlade povedal minister za promet in zveze Igor U mek, je slovenska vlada sprejela sanacijski program Slovenskih železnic, s čimer bo prevzela tudi za 8,5 milijarde mark dolgov. Med ukrepi, ki v podjetju Slovenske železnice že potekajo in dajejo prve pozitivne rezultate, pa je radi zmanjšanje števila zaposlenih. Tako je generalni direktor SŽ Marjan Rekar povedal, da bo v roku 14 dni odšlo na čakanje 718 ljudi, da pa bi jih čim manj ostalo brez dela, pa bodo poskrbeli z notranjo porazporeditvijo in novimi delovnimi mesti, saj bodo na-primer tehnične preglede v bodoče lahko izvajali doma. Marjan Rekar je predstavil tudi načrt sanacije, ki so ga pri- Eravili pred dobrima dvema mesecema, razdelili pa so ga v ratkoročni in dolgoročni. S prvimi ukrepi pa so že dosegli nekaj vidnih rezultatov. Zavedajo se, da se je treba obnašati tržno, saj je kar 80 odstotkov njihovega prometa vezanega na tranzitni promet, zato je med ukrepi najpomebnejše zmanjšanje stroške v in te so delno že zmanjšali, letošni načrt pa je 10 odstotno zmanjšanje. Ravno za toliko naj bi stroške zmanjšali še v prihodnjem letu, do leta 1996 pa še za nadaljnih pet odstotkov (leta 1995 za tri, leta 1996 pa za dva odstotka). 1,2 milijarde tolarjev so letos že prihranili z zadrževanjem plač, kot pomemben uspeh pa štejejo vrnitev kratkoročnih kreditov, tako da jim ta mesec prvič ni bilo treba najemanti kreditov za plače. Velik problem Slovenskih železnic je število delavcev, ki bi se moralo letos zmanjšati za preko dva tisoč, do konca leta 1996 pa še za okoli tisoč. Z dokupom let, odpravninami, prekvalifikacijami in zaposlitvami v invalidskih delavnicah naj bi poskrbeli za približno polovico teh delavcev, za ostale pa bo treba najti druge možnosti zaposlitve. Železničarji pa so v četrtek od vlade vendarle dobili še eno razveseljivo sporočilo, to pa je, da je vlada odobrila 9 odstotno povišanje njihovih plač, kar pomeni, da bo junijska izhodiščna plača znašala 22.232 tolarjev. • V. Stanovnik Begunje, 2. julija - Na letni skupščini so se sešli delničarji begunj-"kega Elana in sprejeli bilanco za lansko leto. Odločilnega pomena *° bili seveda glasovi Privredne banke Zagreb, ki je 70-odstotni |astnlk Elana. Predsednik upravnega odbora Martin Katičić je de-ux da vrednost E|anovih delnic narašča in da naj bi ob koncu le-ošnjega leta dosegla svojo nominalno vrednost. Privredna banka Zagreb, ki d1!* 70 odstotkov od 750 tisoč elnic Elana, je krepko zastopana v upravnem odboru, saj g *ar Sest od devetih članov iz {* "ajvečje hrvaške poslovne je izšel iz težkega in dolgotrajnega stečaja, pa so angažirali investicijsko banko GiroCredit z Dunaja, je povedal Katičić. Novo vodstvo z direktorjem Vladimirjem Koščecom na čelu lc največje hrvaške poslovne viaoimirjem urocerom na b*nke, upravni odbor pa vodi je lani delalo predvsem na do_ Martin Katičić iz Privredne tedanjih uspešnih programih fanke. Povedal je, da je imel 'ani Elan 106 milijonov mark Prihodka, nekatera podjetja so Poslovala dobro, druga so imc-|a izgubo, vendar pa so kot celota ustarili 1.487.035 mark dobička. Upravni odbor je predlagal, da ga razporedijo v rezerve, kar je skupščina tudi sPrejela. Za revizijo so najeli tuJe hiše, firma KPMG Peat Marvvick je revidirali bilanco za leto 1991, firma Ernst & Yo-Un8 pa za lansko leto. Za pomoč pri upravljanju Elana, ki Elana, vendar je "modri program" zaradi vojne izgubil Jadran ter dober posel pri izdelavi plastičnih avtomobilskih delov za sarajevski TAS, dodatni udarec pa je bila recesija v Italija. Zato so po Koščecovih besedah praktično ostale smuči in letala, saj je jugoslovanski trg izgubila tudi športna operna za telovadnice. Stečaj in reo-granizacija sta povzročila velike notranje težave, slaba je finančna disciplina, probleme pa jim povzroča hipoteka Lju- bljanske banke, ki sodno še ni dokončno rešena. Direktor Koščec je napovedal, da bo prodaja v letošnjem letu boljša, znašala naj bi 177,5 milijonov mark, če bodo do konca leta poslovali tako kot v prvem polletju in zima ne bo spet zelena, pa bo dobiček dvakrat večji kot lani. Tako v upravnem odboru kot na skupščini delničarjev ima seveda odločilno besedo Privredna banka Zagreb, zato so bili po pričakovanju vsi sklepi sprejeti. Vendar pa so drugi delničarji zastavili nekaj vprašanj. Zanimalo jih je, kam bo vložen dobiček in dobili odgovor, da predvsem v obstoječe dejavnosti, ki potrebujejo denar, saj so posojila draga, slovenske banke pa s "hrvaškim" Elanom nimajo dobrih odnosov. Na vpašanje, koliko so vredne delnice in kako jih je moč prodati, ker ne kotirajo na borzi, je Martin Katičić odgovoril, da so bile Elanove delni- ce na začetku vredne od 30 do 40 odstotkov, zdaj pa jih lahko že predložijo kot garancijo za posojila v višini 70 do 90 od-stotkov nominalne vrednosti j delnic. Če bo Elan letos posloval tako kot v prvih petih mesecih pa bodo delnice konec leta dosegle nominalno vrednost, je napovedal Katičić. Večjega prometa z Elanovimi delnicami doslej ni bilo, le nekaj odstopov delnic pri poravnavi obveznosti. V Elanu delnic niso tiskali, vodenje knjige delničarjev pa so poverili SKB-jevemu podjetju Aurum v Ljubljani, ki ga vodi Janez Vratnik. Tam torej vpišejo nakup oziroma prodajo delnic Elana, ki je seveda svobodna, prodajalec mora le najti kupca oziroma obratno. • M.V. SALON POHIŠTVA AEK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 VELIKA IZBIRA TV APARATOV SELEČO • TTX, OSD ekran, 40 nastavljivih programov ZELO UGODNO AKCIJSKE ekran 40 cm 43.920 SIT CENE ekran 55 cm 63.840 SIT 7 on o/ ekran63cm 95.900SIT ^tu.^^L.. ekran 70 cm 103.100 SIT POPUSTOM UGODNA PONUDBA VERIŽNIH ŽAG - "1 SIT a rta čeke POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Hvundai Lantra 1.8 GTi 16V Vzhodnjaški elan Hvundai Lantra je kljub letošnji avtomobilski recesiji na evropskih avtomobilskih trgih eden najpopularnejših in najbolje prodajanih avtomobilov iz Daljnega vzhoda. Ob koncu lanskega leta so v korejski tovarni, ki je eden največjih svetovnih koncernov, ob prenovitvi modela pony in ob močnejšem scoupeu na cesto postavili tudi močnejšo lantro. Lantra, ki ji na ameriškem trgu na začetku imena dodajo še črko e, da ime zveni bolj energično, je sodoben avtomobil, s klasično limuzinsko zasnovo, značilnimi daljnovzhod-no oblimi linijami in z vsem, kar k takšni zunanji podobi sodi zraven. Pri tem mislim na poševnooka žarometa, nizko povešen nos, komaj nakazane bočne linije, sorazmerno visok zadek in svojsko oblikovane zadnje luči z zajetnim vmesnim odbojnim steklom. Karoserij-ske podobnosti z manjšim po-nyjem je ravno toliko, da se ve, da je lantra iz hvundaijeve hiše in ravno toliko, da njena podoba ostane dobro v spominu. deža, od katerih je voznikov dodatno nastavljiv po višini in v ledvenem delu, udobja na zadnji klopi in dobrega počutja nasploh. Vozniško delo lajša zajetna količina serijske opreme, s katero pri hvundaiju običajno ne skoparijo. Stranskim rahlo zatemnjenim steklom in bočnim HVALIMO: atraktivna In sveža oblika - motom« zmogljivosti - velik prtljažnik. GRAJAMO: lega na cesti -hrup in nemiren motor -ekonomičnost. Potniška kabina je v isti sapi prilagojena eleganci in udobju: para bočnih vrat sta široka in s tem omogočata lagodno vstopanje, notranje dolžine je dovolj in višina je merjena po korejskih standardih. Tako se utegne tistim, ki bodo sedeli za volanom in imajo nekaj centimetrov več, utegne zgoditi, da se bodo z glavo dotikali stropa, čeprav lantri ne gre odrekati udobja, ki ga ponujata prva se- Motor: 1836 ccm, 92 kW ogledalom streže elektrika, odpiranje prtljažnika in posode za gorivo se opravi iz kabine, zaklepanje je centralno, za doplačilo pa je na voljo tudi klimatska naprava. Na voznikovem delovnem prostoru ni nobenega posebnega presenečenja. Armaturna i i MLADI VOZNIK -- KANDIDATI ZA . B - C - E KATEGORIJE -vpisujemo v tečaj CCP za B-C in E kategorije -vožnja na vozilu MERCEDES 12-13 opravljanje izpita za C-kateg., dobite tudi B kateg. ■ Informacije osebno na Koroški 5 (Hotel CREINA) . ali po telefonu 064/213-160 Hvundai Lantra: sodobna in atraktivna oblika Cena: 12.150 USD + 52,6 % tolarskih dajatev (Hvundai - servis, prodaja Kadivec, Šenčur pri Kranju). plošča je sicer pregledna, sodobna in uporabna, vendar ob vseh potrebnih merilnikih in stikalih ne dokazuje pretirane oblikovalske domiselnosti, čeprav so kazalci na merilnikih tokrat obarvani rdeče, kot se za model, ki nosi oznako GT, tudi spodobi. GT pa pomeni tudi, da se od začetka letošnjega leta v lantro kot možnost vgrajuje tudi* 1,8 litrski štirivaljnik, ki pri najboljši volji postreže z 126 konjskimi močmi in končno hitrostjo 203 kilometre na uro, kolikor smo namerili na naši preizkušnji. Pri tem je lan-trina lega na cesti značilno hy-undaijevska: lepo leži na gladki in ravni cesti, na kratkih in ostrih ovinkih je dobro vodljiv, na daljših ovinkih pa je ob sicer poznani nemirnosti motorja zaznati tudi bočno nestabilnost s siljenjem nosu iz smeri. Tehnični podatki: limuzina s prečno nameščenim motorjem. Motor: štirivaljni, 1836 ccm, 92 KVV/126 KM, največji navor 165 Nm/4400 m.v.. Mere: 4358 x 1675 x 1385 mm, teža 1150 kg, prostornina prtljažnika 352 I. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 203 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/ h: 9,8 s. Poraba goriva po ECE: 6,0/7,7/12,1 I neosvln-čenega goriva na 100 km. Povprečna poraba na testu: 11,9 I. V takšnih primerih je potrebno nekaj več dela s trikrakim v usnje odetim volanom in pedalom za plin, sicer se pustolovščina navkljub zanesljivim zavoram utegne končati neprijetno. Vendar je lantra s tem motorjem posrečen in dober izdelek, zato bo ob nekaterih dodatkih, ki jih napovedujejo za letošnjo jesen, ostaja v svojem razredu med bolje opaženimi. • M. Gregorič, foto: Močnik P. Zbiranje starega papirja Kranj, 5. julija - Šolarji so včasih zbrali veliko odpadnega papirja, po uvedbi prometnega davka in plačevanja prek računov pa so akcije vidno usahnile. Slovensko ekološko gibanje je že lani sprožilo javno pobudo, da se odpravi prometni davek pri zbiranju starega papirja B5EPIP trgovina in storitve, d.o.o. Mala Loka 15, 61230 Domžale NAJUGODNEJŠA PONUDBA VOZIL ALFA ROMEO V SLOVENIJI * ALFA 33 1.7 IE * ALFA 155 1.8 T. SPARK MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING Del, čag: 6.30 - 14.30 TEL.: 061/372-333 FAX: 061/373-151 in nekaterih drugih koristnih odpadnih surovin, vendar z vlade oziroma ministerstva za finance odziva ni bilo. Osnovne šole so namreč pred leti zbrale veliko odpadnega papirja, po uvedbi prometnega davka in plačevanja prek računov pa so akcije vidno usahnile. Zato je razumljivo, da se je povečal uvoz starega papirja. Država zagotovo ne bo propadla, če se bo odrekla temu davku, pravijo pri SEG. Učinki akcij pa so nedvomno dolgoročni, saj, kar se Janezek nauči... Pri ponovnem pozivu vladi so zbrali kar 5.601 podpisa učencev, učiteljev in staršev s 36 slovenskih osnovnih šol. Upajmo, da bodo tokrat uspeli! • M.V. MEŠETAR Odkupne cene živine in mesa Konec prejšnjega meseca je v izšel Uradni list z novimi odkupni; mi cenami za živino in meso. Objavljamo povprečne cene, ki naj bi veljale od 17. junija, sicer pa odkupnih cen večina klavnic Št ni popravila: biki MPG prašiči povprečna cena 148,69 175,00 166,00 uvozna cena 124,90 142,00 139,44 prelevman 23,79 33,00 27,66 Primerjalne cene na ljubljanski in kranjski tržnici Ljubljana solata 120 korenje 100 čebula 100 krompir 100 cvetača 250 banane 110 pomaranče 80 limone 110 jabolka 70 Kraaj 180 120 120 90 220 120 80 120 Avtosalon Mark Mobil & Daš dobiš CENE AVTOMOBILOV Daevvoo Racer base 4 ali 5 vrat, cena do reg. 11.949 USD Daewoo Racer GSi 4 ali 5 vrat, cena do reg. 13.224 USO Količine so omejene. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila. Sučeva 17. Kranj, tel.: 242-300. 242-600, 325-981. II. POSTELJNINA1* PBTI Industrijska in diskontna prodajalna BPT vam v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in proizvodno prodajnem centru BPT nudita širok izbor kvalitetna, modno obarvane posteljnine In prtov ter metrskega blaga iz 100% bombažnega platna, satena in damasta. Nekaj primerov posebno ugodnih cen: POSTELJNINA V PAKETIH : 3 jogi rjuhe 190 x 90 cm že za 2.590 SIT 3 jogi rjuhe 160 x 200 cm že za 3.990 SIT 3 jogi rjuhe 180 x 200 cm ie za 4.290 SIT mali družinski paket: prevleka za odejo 130 x 190 cm prevleka za blazino 60 x 80 cm jogi rjuha 90 x 190 cm te od 2.990 SIT dalje GOSTINSKI PRT KUHINJSKE KRPE METRSKO BLAGO Lara 140 x 140 cm že od 899 SIT dalje Janez 50 x 70 cm -149 SIT dalje bombažno platno, Urine 140 cm že od 375 SIT dalje bombažno platno, beljeno, širine 240 cm že od 575 SIT dalje bombažno platno, barvano, širine 240 cm te od 661 SIT dalje beljen damast, širine 140 cm te od 619 SIT dalje barvan damast. širine 140 cm te od 712 SIT dalje barvan damast, širine 180 cm te od 873 SIT dalje različnih doltin te od 199 SIT naprej. KILOGRAMSKI OSTANKI VSE IZDELKE LAHKO DOBITE TUDI NA 2 ALI 3 ČEKE. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, 53-097 delovni čas od 8.30 - 19.00 ure DISKONTNA PRODAJALNA, V 53-571, int 373 delovni čas 9.00 - 11.00,12.00 - 17.00 ure SALON 1 AVTO^ SERVIS Janez Kadivec PIPANOVA 46, ŠENČUR - TELVFAX: 41-573 C\ 19534993 IVIERA POREČ CROATIA 40 GODINA ISKUSTVA ZAGOTOVITE SI SVOJE MESTO POD SONCEM ŠE DANES SE ODLOČITE ZA "RIVIERO POREČ" Riviera hoteli vam v Porecu v vseh hotelih B kategorije nudi polpemion po najugodnejših pogojihi Cene znižane sa 30%-sistem forlnna- - cena na dan do 24,7,1993 33 DEM in od 22,8,1993 24 DEM Hoteli A kategorije: -do 24.7.1993 41 DEM od 22.8.1993 30 DEM Vašo rezervacijo izvršite pred odhodom na dopust.To lahko opravite tudi po telefonu 05313510 88 ali na naš F AX 05313514 40 RIVIERA HOLDING POREČ- SEKTOR ZA MARKETING. KREDIT LEASING PRODAJA Za danes nam vremenoslova napovedujejo //, j/ oblačno z občasnimi padavinami, že popodne /Sf/r/ pa se bo razjasnilo, vendar ohladilo. Juhi bo razmeroma sončno, proti večeru pa se bo prehodno pooblaalo. LUrilMC SPR€M€MB€ Ker je 4.7. ob 01.45 nastopilo polna luna In je naslednja lunina sprememba 12.7. ob 00.49, naj bi bilo po Herscklovem vremenskem ključu se naprej lepo. DOMAČI DEL: 1. Dan potem - Calif ornia 2. Pokliči me nocoj - Pop design 3. Tu je moj dom - Faraoni , 4. Čakam Janeza Novaka - Ans. Janeza Novaka 5. Lola - Chateau 6. Zapri oči -12 nasprotje 1. V meni je poletje - Irena Vrčkovnik 8. Zelene livade - Ivan Hu 9. Jaz potrebujem več - Monroe 10. Navali narod na gostilne - Janez Boncina Benc PREDLOGA: 1 • Tom Dodlev - Pidži 2. Oh Carol - Gamsi TUJI DEL: 1. In these arms - Bon Jovi 2. Almost unreal - Roxette 3. Informer - Snow 4. Little birds - Annie Lennox 5. Mr. Vain - Culture beat 6. Thafs the way love goes - Janet Jackson x. Two princes - Spin doctors 8. Come undone - Duran Duran 9. Tribal dance - 2 unlimited 10. Can't help faling in love - UB 40 PREDLOGA: 1 • Lose dela vita - Eros Ramazzotti 2. Livin on the edge - Aerosmith KWOM ZA LESTVICO TUJA PESEM:__ DOMAČA PESEM:_ TUJI PREDLOG:_ DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: __ mE Najlepša hvala za tako veliko pošte. Po tem sodeč bi rekel, da nas posluša kar lepo število poslušalcev. Super. Upam, da bo še bolje. Dopisnice s kuponi pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4,64290 Tržič. Lahko boste sodelovali in glasovali kar po telefonu, številka pa je 53-383. Do oddaje vas lepo pozdravljam Janez ST0TNIJA KRANJSKIH JANEZOV Zadnjo junijsko nedeljo je Turistično društvo Sovodenj že šestič zapored organiziralo prireditev pod naslovom "Srečanje kranjskih Janezov" v bližnji Novi Oselici. Kot vedno je društvo organiziralo več kot eno uro dolg program, v katerem so bili glavna tarča Janezi vseh starosti. Gladkov Janez, ki šteje 87 Janezovih let, je bil že četrtič najstarejši "Kranjski Janez". Prireditev je letos obiskalo rekordno šteivlo Janezov, kar 94 se jih je zbralo. Najstarejši pa je bil že četrtič zapovrstjo 87-letni Gladek Janez iz Fužin št. 6. pošta Gorenja vas. Počastili smo tudi najmlajšega prisotnega Janeza, in sicer Koželj Janeza roj. 11. 2. 1991, ki se za skromno darilce še ni mogel zahvaliti, pač pa je to storil njegov atek Janez. Že v prejšnjih letih je bila na teh prireditvah prisotnost Janezov kar številna, naj naštejem: leta 1988, ko je društvo organiziralo prvo srečanje, je bilo prisotnih kar 68 Janezov, naslednje leto 78, leta 1990 78. V letu 1991, ko je takoj naslednji dan po Janezovem prazniku izbruhnila voj na, je bilo še vedno 69 Janezov na prireditvi, čeravno jih je bilo takrat ve liko tudi v TO. Lani se jih je zbralo kar 82, leta 1994 pa jih bo zanesljivo več kot 100. Letos smo poleg šaljivih točk in šaljivih igric pokazali tudi staro, že zdavnaj izumrlo obrt oz. kmečžka dela tarenje lanu od pridelave do predic, ki so na kolovratih izdelovale lanene niti za platno. Udeleženci so pohvalili tudi ansambel "Slovenija", ki je vse pridno zaposlil s plesom, pa še vreme je bilo, kot ga znajo naročiti Janezi. Tekst in foto: Janko Kalan, TO Slovo-denj 23."ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE ŠTEVERJAN "93 PET GORENJSKIH FINALISTOV Dvodnevni zamejski festival domače glasbe v števerjanu pri Gorici, se je zaključil prav simbolično pod Borovci s skladbo ansambla Vrtnica "Števerjan praznuje", ki ponazarja že 23-letno druženje slovenskih narodnozabavnih ansamblov ter veselih in gosrtoljubnih Bricev. Prijavljeno je bilo kar 34 ansamblov, šest zasedb pa je nastop zadnji trenutek odpovedalo, med njimi zaradi bolezni tudi ansambel Glas Slovenije iz škofje Loke, iz neznanih razlogov pa ansambel Savica Iz Bohinja. V prvem sobotnem večeru je nastopilo kar 28 ansamblov iz vse Slovenije in žal nihče iz zamejstva, ki so se potegovali z novo komponirano skladbo za uvrstitev v nedeljski finale najboljših. To je bil večer lepih, občutenih in poglobljenih valčkov, saj so le trije ansambli zaigrali udarne, poskočne polke. Med gorenjskimi ansambli je izpadel ansamabel Viharni k Iz Kamnika, v finalni nastop 16 najboljših zasedb In osvojitvijo nagrade s pokalom pa se je uvrstilo kar pet gorenjskih ansamblov; Planika Iz Kranja, Blegoš iz Poljan nad Škof jo Loko, ansambel Lauferji Iz Idrije (nekdanji Ruparjev ansambel v novi kadrovski in glasbeni preobleki), Trlo Svetlin iz Moravč In asam-bel bratov Poljanšek iz Kamnika. Slednji bi zanesljivo dobili tudi katero od nagrad strokovne komisije, vendar niso dosledno upoštevali propozicij organizatorja strokovne komisije, Frančišek B. Sedej o prvič javno izvedeni skladbi na festivalu; zaigrali so vižo Le enkrat v življenju, njenega sporočila pa niso vzeli preveč resno, saj so jo zaigrali pred tednom dni na festivalu v Vurberku, s tem pa Izpadli iz ocenjevanja. Trlo Svetlin je ponovil lanskoletni uspeh in za instrumentalno melodijo Spomin na najino srečanje osvojil posebno nagrado za trlo brez pevcev. Nagrado za najboljšo izvedbo trla so prejeli Primorski fantje za šegavo in temperamentno interpretirano skladbo Je hitla glavo na kušln. Nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta je dobil Ptujski Instrumentalni ansambel za vižo V meni prebudil si tihe sanje, nagrado za najboljšo vokalno izvedbo pa ansambel Mladi prijatelji iz Pesnice za pesem Tvoja ljubezen. Najboljše besedilo je žirija prisodila Jožetu Ekartu za verze Zvon Svete gore. „ „ , ■ Drago Papler gre vroče, lenobno in nasploh dopustniško poletje » noter «, bolj se na našem trgu Političnih in vsakršnih drugih grozljivk pojavljajo nove srh-Ijivke. Ena takih lepotij, ki nas bojda v jeseni že čaka, je nekakšen nov zakon o RTV naročnini, po katerem bodo detektivsko poiskali vse neprijavljene televizijske sprejemnike, trgovce pa prisilili, da ob nakupu televizijskega aparata od kupca zahtevajo naslov in ga tako avtomatično prijavijo RTV naročniški službi. Dajemo prav takemu razmišljanju vsaj v tem, da je verjetno čuda neprijavljenih TV sprejemnikov v Sloveniji! Vse drugo pa je ena živa iluzija, kot so zgolj le sanje, da bi kakšna ptt služba ali kdo drug lahko evidentiral vse telefonske aparature, ki so brez atesta! Zdaj pa družno razmišljajmo! Detektivsko lovljenje neprijavljenih TV sprejemnikov! Znano je - če pa ni, zdaj veste - da se je dolgo splačalo in se v nekaterih primerih še vedno splača kupiti televizor v tujini. Koliko se jih je uvozilo na naša tla, ve samo ta črna ciganka! Morda je bil kakšen silen poštenjak ali grozen boja-zljivček, kije zadevo prijavil in od uvoza dalje plačuje naro- čnino. Morda so bili v Sloveniji tudi trije ali štirje, ki jim je TV program tako všeč, da so vzneseno vzkliknili: % Ta program je pa taka lepotija, da ga moram pla čati!« Ostali, televizorje kupujoči doma ali na tujem pa so si rekli: « Figo fresko - jest že,ne bom nič plačeval! « In je prišla velika tuga nad ustanovo, ki pogreša na tisoče gledajo televizijo, a naročnine ne plačujejo! Kaj pravite? Da se ne ve! Še kako se ve! Evidenca bi bila brezhibna in domala do procenta natančna! Slovenci smo res individualisti, zaprti v svoj kotiček, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi presneto dobro vedeli, kaj in kdaj sosed mali- TEMA TEDNA SKRUTE TELEVIZORJE V Sloveniji je na tisoče neprijavljenih TV sprejemnikov. Njihove lastnike naj bi po novem zakonu začeli lovit Čemu loviti, ko pa se povpraša samo sosede, ki vse vidijo in vse vedo? Evidenca neprijavljenih bi nedvomno pokazala, da so najbolj pošteni prav tisti, ki najman imajo. neprijavljenih TV aparatov! A naj bo žalost še tako velika, pri denarju se pa vse neha. Trgovci niso iz tazadnje moke in bodo malo morgen prijavljali svoje kupce aparatov, z vohlja-njem okoli vogalov ali celo vstopanjem v stanovanja pa itak ne bo nič! Edina metoda, ki bi se v te svrhe v Sloveniji grozno obnesla, bi bila ta, da se najavi velika nagradna igra, v kateri naj sodelujoči prijavijo vse tiste svoje sosede, ki zvečer ca, kaj šele, da ne bi vedeli, kaj poseduje! Če ne gre drugače pa damo sosedovi deci bon-bonček in kakšno pomaranko, pa bo otročiček pri priči zago-stobesedil, da imajo nov televizor, iz Avstrije uvožen! Karkoli že bodo storili v lovu za neprijavljenimi aparati, bodite pozorni! Budni! Saj še kako razumem, kako potrti bi bili, če bi vam televizor zapečatili! Ostali bi brez prenosov iz parlamenta in čisto nič ne bi vedeli, kdaj je en naš parlamentarni zbor napadel drugega, da o prisrčnih poslancih sploh ne govorim in strank sploh ne omenjam! Boste potem te razvedrilne oddaje hodili gledat v ftskulturni dom ? Zvečer se enostavno zabarikadirajte pred svoj neprijavljeni aparat - deke na okna in ključavnico na vrata. Podnevi pa odnesite tisto škatlo v omaro! V vaše stanovanje pa brez sodnega naloga itak nihče ne sme. A ni to obupno, da se morajo navadni ljudje, ki imajo doma po vsaj en par TV aparatov, če ne več, zdaj celo fizično braniti pred vsiljivo in represivno naročniško službo? Dam roko v ogenj in nogo na žerjavico: če bi se res na čudežni način dala napraviti evidenca neprijavljenih aparatov in njih pravih lastnikov in uporabnikov, potem bi z velikim začudenjem ugotovili, da so redni plačniki prav tisti, ki imajo najmanjše prejemke. Upokojenci v prvi vrsti! Upokojenci, ki imajo stare črnobele zadeve na ekranu, kjer slika kar mr-gota in sneg pada, a vseeno redno plačujejo! Tisti pa, ki imajo v stanovanjih ali vikendih stereo TV sprejemnike, čudo od tehnike, pa še pomislijo ne, da bi naročnino plačevali...In jim kakršnekoli grožnje tudi niso nič mar. • D. Sedej VSAK polETINli pETEK NA RADIU zim IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TRGOVINA KOSTANJ FREUH-ZMINEC 50, ©064/621-765 UOKV1DJANJE fH£,£VRANClC (SLIK Tel. 064/621-232 64220 Škofja Loka HABJAN LnJ MEDNARODNI TRANSPORT 64220 ŠKOFJA LOKA, ZMINEC 78. tel., fax: 064/621-890 _ „ _ . - Avtoličarstvo Jože Bokal —--- ~v Zminec 60, 64220 Škofja Loka, tel. :064/621-860 Prevodnik Janez Zminec 5, tel.:064/621-436,681-148 Franc Kožuh 1—^ stavbno kleparstvo 64220 Skofja loka, Zminec 61, tel.: 064/621-489 Gorenjski glas in Radio Žiri bostaposkrbela za sproščene počitniške in vroče poletne dni. V okviru oddaj "Iz življenja krajevnih skupnosti", ki bodo na sporedu vsak petek v juliju, avgustu in nekaj tudi v septembru na frekvencah Radia Žiri, bomo v petek, 9. julija na obisku v KS Zminec in KS Sveti Duh. Kako tam živijo, kaj vse pogrešajo in s čim vse se lahko ponašajo, bomo izvedeli ob klepetu z vaščani, predsednik KS, v oddaji pa se bodo predstavili tudi obrtniki, ki so za poslušalce pripravili lepe nagrade. Voditeljica oddaje Saša Pivk, Radio Žiri in Gorenjski glas, vas v petek, 9. julija ob 16. uri vabimo med nas. KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar Franc Cegnar Virmaše 80,64220 Škofja Loka, tel.,fax: 0641633-881 IZDELAVA AVTOMOBILSKIH PREVLEK Martin Kos Škofja Loka, Virmaše 130, tel.: 064/632-285 frizerski salon Andreja ANDREJA KALAN, VIRMAŠE 68, 64220 SKOFJA LOKA tel.: 064/633-809 _ BRANE TAVČAR Izdelovanje vzmeti DORFARJE 6,64209 Žabnica, tel. 064/311-814 J« Jkf JL MUASE 70, SKOFJA LOKA, tel 064/M-240 \XS^ff mn[m< Ptoteja, centriranje, nlkanizmjeam, n'ćna nasfaMfev podvoz//, rekJamaa/s savsnfi 0i SOIKI SERVIS um TRGOVINA /ru* JELOVČA 64220 ŠKOFJA LOKA, • GRENC2, H TEL 064/631-327 »Ivo Čar man I Športna konfekcija M Sveti duh 38,64220 Škofja Loka L tel. 064/633-753, fax: 064/631-363 r,Jr»F|Jrz. n SERVIS HLADILNIH NAPRAV 4 SvSf^uh 24,64220 Škofja I i Loka, tel., fax: 064/633-654 KHOTR0SEŠTV0 JANKO SUBIC Sveti Duh 113, Skofja Loka, tel. 064/631-873 FIZZERIA OLIVA SVETI DUH 93A, TEL. 064/633-641 PIRANHA d.o.o. ,____ Podlubnik 99, 64220 Skofja Loka, tel.: 084/822-398 Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino In transport, Sveti duh 185, Škofja Loka, Tel. 064/632-346, fax 064/631-927 ' gumarski Izdelki po naročilu * zaščitne maske Moda Črno - rdeče Domači zdravnik Ne zamerite, ampak tako poudarjene so letos črte, da vam predstavljamo še en tak model. Za poletje pa tudi za hladnejše večere bo primerna kombinacija mini obleke in daljše jakne. Oboje je v jersevju in v črtah. Naš model ima črno-drap črte in rdeč klobuk. Oboje, obleka in jakna sta krojena enostavno, ob vratu okroglo izrezana, jopa se zapenja z eno vrsto gumbov. Če se boste odločile za kaj podobnega, ne pozabite na nakit. "Zlata" zapestnica, veliki uhani dajo modelu "piko na i". Poskusimo še me Poletni kipnik Medena detelja, navadna Za ta kipnik lahko uporabimo vsako jagodičevje Za 6 obrokov potrebujemo 750 g mešanega jagodičevja (rdeče vrtne in gozdne jagode, borovnice, mahne, ribez) 70 g ali nekoliko več sladkorja, 6 do 8 rezin prepečenega belega kruha brez skorje in model za kipnike prostornine litra. Jagode preberemo in operemo. Odcejene potresemo s sladkorjem in jih v skledi premešamo, nato pa med mešanjem na šibkem ognju kuhljamo, da se jagode zmehčajo in izločijo sok. To traja, odvisno od jagodičevja, S do 10 minut. Ohladimo in če je treba, še osladimo. Model obložimo z rezinami kruha, tako da pokrijejo ves obod. Nekaj jagod pustimo za okras. Plodove zdevamo v model s toliko soka, da ga bo kruh vsrkal. Odvečni sok shranimo. Obložimo še z ostalimi rezinami kruha. Kipnik pokrijemo s krožnikom in obtežimo (500 g). Vsaj za en dan, največ za dva, ga postavimo v hladilnik. Tik preden bomo postregli, kipnik zvrnemo. Vsa mesta, ki na kruhu niso pobarvana, napojimo s prihranjenim sokom. Gornji recept smo vzeli iz knjige "VELIKA ŠOLA KUHANJA -korak za korakom od začetnika do mojstra ", ki je pred kratkim izšla pri Slovenski knjigi. Proti krčnim žilam Pravijo ji tudi divja detelja, koristna (rumena) zdravilna medena detelja, mesičnik, (rumeni) rabozelj, skalna detelja, zdravilna detelja. Je dveletna rastlina, ki raste na sončnih do senčnih prostorih na globokih tleh. V višino zraste do 90 cm, cvete pa od junija do septembra. Nabiramo cvetočo zel. Glavna učinkovina rastline je kumarin, ki deluje močno pomirjevalno do omamljajoče na živce in srčno mišico. V večjih količinah je celo strupen. Skupaj z drugimi učinkovinami, zlasti flavoni, pa ima zdravilen učinek predvsem na žleze in vene. Učinkovito zdravi poškodovane stene žil. Medena detelja se uspešno uporablja za zdravljenje krčnih žil in hemoroidov. V ta namen uporabljamo čaj ali izvleček, pa tudi mazilo. Za pripravo čaja vzamemo dve čajni žlički drobno narezane droge in četrt litra vroče vode, ki jo prelijemo čez drogo; miruje naj deset minut. Prav je, da vemo Kapusov belin se bo izognil zelju, če ga bomo poškropili s škropivom iz zmečkanih paradižnikovih listov: prgišče listov namakamo 12 ur v 2 litrih vode, nato tekočino precedimo, jo razredčimo s 4 litri vode, in z njo poškropimo zelje. če želimo, da bodo velecvetne marjete še enkrat cvetele, vse odcvetele poganjke pri tleh odrežemo. Zelenjava se ponuja Dušena solata 1 glava zelene solata, 3 žlice olivnega olja, 3 žlice lanenih semen, kresa, sol. Na olju najprej popražimo lanena semena. Oprano glavo solate razrežemo na štiri dele, jih operemo in odcedimo ter nekaj minut dušlmo na olju z lanenimi semeni in malo vode. Solimo in potresemo s sesekljano krešo. Namesto kreše lahko uporabimo drobnjak, namesto lanenih semen pa bučno ali sezamovo seme. Za dušeno lahko uporabimo tudi solato, ki sili v cvet. Mazilo pripravimo iz rastlinskega olja ali svinjske masti in droge. Ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo zeliščnih blazinic, ki jih za lajšanje bolečin položimo na vnete sklepe pa tudi na še ne odprte rane. Zeliščne blazinice, ki jih položimo med perilo, so učinkovito sredstvo proti moljem. Gornje nasvete smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK -Zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski knjigi. Vrsto zdravilnih nasvetov pa ima za medeno deteljo tudi pater Aiič: Medeno deteljo, ki močno diši po medu, so že v starem veku cenili kot dobro zdravilno rastlino, pravi. Čaj iz cele rastline pijemo po požirkih pri bronhialnem katarju, boleznih želodca, črevesja, ledvic, mehurja, pri težavnem mokrenju. Blaži bolečine, mehča otekline in zdravi otekle žleze. Prisili telo, da izloča več znoja in seča. Koj mazilo ali namok v žganju rabi za masažo pri revmi, protinu-Detelja, namočena v olju - M dni na soncu ali pri štedilniku* je zdravilo proti glavobolu Proti ušesnim bolečinam na-pravimo kopel: z brisačo pokrito glavo držimo nad loncem l vročo vodo, vanj pa damo pesi detelje. Sopara naj obliva uho kakih 20 minut. To delamo pri štedilniku, da se potem lahko še posušimo in shladimo, preden gremo v toplo posteljo. Čaj pomaga pri bolnem ožilju, če je kri pregosta. Pijemo l -2% dnevno: l/2 žličke na l skodelico vode. Rastlino uporabljamo v majhnih količinah. Mlade bučke na maslu 400 g mladih bučk, 2 žlici masla, sol. Kupimo mlade bučke, ki niso daljše od 15 cm, in jim porežemo peclje. V manjši kozici raztopimo maslo, čim je stopljeno, nanj stresemo cele bučke in premešamo, da se vse bučke namastijo. Prilijemo prav malo vode, le toliko, da je dno dobro pokrito. Posolimo in premešamo, kozico pokrijemo in bučke dušimo 10 minut. Tako pripravljene bučke po okusu spominjajo na beluše. Ponudimo jih z mladim krompirjem in sojino omako z olivami. Bučke včasih grenijo. Grenčino preženemo tako, da jih pred kuhanjem za pol ure namakamo v osoljeni vodi, potem vodo odcedimo. Sojina omaka z olivami 2 skodelici kuhane soje, malo vode, 2 žlici olivnega olja, 1 žlica kapar, sol, 10 zelenih polnjenih oliv. Dobro skuhano sojo zmeljemo v električnem mešalniku z malo vode (lahko sojine), da dobimo primerno gosto omako. Primešamo olivno olje. Kapre speremo v cedilu pod tekočo vodo, da jih razsolimo, jih sesekljamo in zamešamo v omako. Omako kuhamo 2 minuti. Medtem narežemo zelene polnjene olive na kolobarje in jih stresemo v omako. NA KONCU SE JE REŠIL Joco je bil povprečen gimnazijec. Občasno je kadil tavo in se zapijal. Sem pa tja se je tudi učil. Krogov ni bral. Štefka je bila njegova sošolka. Ni bila povprečna. Izpod umetno plavih las so se kazale spoštljive obline, končujoče se v par dolgih nog. Joco je bil v Štefko zaljubljen. Kai zaljubljen, čisto za-trapan. Ko se je zavedel tega preprostega dejstva, je dojel še tri stvari: 1. da je reva. Reva je bil zato, ker se je Štefke bal, njena prisotnost ga je razorožila, obnašal se je kot popoln bebec in v želodcu ga je stiskalo. I 2. da je grd. Jocova koža je bila pravcato gojišče mozoljev. Ze za punco z minimalnimi estetskimi merili je bil njegov obraz preprosto odvraten. 3. da je premlad Štefko so zanimali tipi, v primerjavi s katerimi je bil Joco navaden otročji pubertetnik. Kar je bil tudi sicer. Skratka, Jocu je bilo jasno, da nima nobenih možnosti. Odločil se je počakati, da Sljubezen mine. Čakal je en mesec. Čakal je pol leta. Čakal je :o. Čakal je leto in pol. Čakal je dve leti. Na Štefko pa je bil vedno bolj nor. Na skrivaj jo je spremljal iz šole do doma, ponoči stražil njeno hišo in si beležil Stefkine odhode in prihode. Nikoli ni opazil vandalov, ki so se znašali nad avtomobilom Stefkinega frajerja. Štefka je svojim prijateljicam tožila o barvanju s pršili in praznih zračnicah. Nekoč je celo izginila zadnja leva guma. Naslednje jutro je prišel Joco v šolo z debelimi podočnjaki in z nasmehom do ušes. Po dveh letih neuspešnega čakanja je Joco sklenil nekaj ukreniti. Za začetek je spremenil imidž. Dolgi lasje in hipijevska oblačila Štefke niso ganila. Čez noč je Joco postal skin. Spet nič. V prvih treh letnikih je imel po nekaj popravnih, v četrtem je bil odličen. Brezuspešen poskus. Za Štefko je bil še vedno popolna ničla. Pa še na maturi ni mogel biti ob njej. Vpisal se je na isto fakulteto kot Štefka. Tri leta po diplomi je zbral pogum. V šestem poskusu mu je uspelo Štefki povedati, koliko mu je do nje; ko so jo spravili k zavesti, je pristala. Sok terapija je dosegla nemogoče. Poroka je bila pravljična. Nato se je nekega večera s Štefko prvič pogovarjal. Postalo mu je slabo. Nerazgledana, nacionalistka, materialistka. Jocu se je stemnilo pred očmi. Na to žensko je čakal petnajst let? A se je zato boril7 Na ločitev ni pristala. Joco si je kupil revolver. Smehljal se je, ko so prišli ponj. Miha Logar Dragi mladi bralci! Danes vam predstavljamo nekaj del mladih literatov in pesnikov s kranjske gimnazije. Svoja dela so nedavno izdali v šolskem glasilu "Krog-literarni listi". Z delčkom njihove ustvarjalnosti se lahko seznanite tudi vi. BRAT SKALA Jutranja svetloba vstaja in svetost prihaja na obraz tvojih modrikastih ustnic. Zrem v skalo tam v daljavi tiha je, spi... Spi in sanja... Ne meni se za te prijatelj. Helena škrbec PESEM Umreti na snegu. Brez žil in krvi. Z rožmarinom in kadi lom in že pade snežinka. Matej Razinger V duši tvoji poslednji up zagori. Steklenica je prazna. Solz ni več. Podoba v ogledalu pred tabo beži. Vmraljišču našteli so mravljo preveč. Zakaj, prekleto, obstal si na vrhu krivulje, ko rad šel bi naprej, ne priznaval mej. Ko rad bi med stolpnicami iskal metulje, pil zdravje med geniji ali norci, pel Hej brigade skupaj s starimi borci. A vsi dnevi v Gogi so torki. Ne mrzli ne vroči te stisnejo kot obroči, večeri enaki so zori. Ujet v mreži časa si kot mušica, množica v pajku kot rabelj neusmiljeno proti tvojemu koncu stopica. Tvoja siva senca si želi piti mraz iz tvoje mlade krvi. Mar tedaj ne stopiš k bratu, ki te čaka na mostu mrzlem in v globino zre, fa za roko primes in v hipu, o se stisne pest, zavpiješ: Daj pojdiva, daj skočiva skupaj! On pa s pogledom prek mosta stopi, ti poslednji dvom v očeh utopi ter pravi: Brat, vsaj ti vame še upaj! MISEL Damjan Sa vernik Zberem se in ti pošljem misel. Kjerkoli si in kamorkoli greš. Se v sanje potapljaš ali v gluho noč zreš... Pošiljam ti misel, lepo, a žalostno, ker sem kriva, rada bi ti dala, vrnila, se ti odkrila, povedala vse... Pošiljam ti misel, lepo in žalostno... Rada te imam. Alenka THE WALL Luknja v zidu... Da bi pobegnila? Ne, premajhna je za to. Samo zakričim lahko skoznjo. In jih s tem opozorim, da je onstran zidu še nekdo. Pa ni nikogar, ki bi me slišal. Jaz pa bi se tako rada z nekom smejala, jokala, plesala. Pa ni nikogar, ki bi me slišal... Damjana Oil'1 , 6.julija 1993 SREDA, 7. julija 1993 lu.ao batman, ameriška nanizanka 11.20 Videošpon 12.00 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 12.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.06 Poslovna borza 17.06 Michelangelova pomlad, nadaljevanka 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.46 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 šport 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Ledeno poletje, francoski film .16 TV dnevnik 3. Vreme 22.39 šport .46 Sova; V športnem duhu, ameriška nanizanka Tisto, ameriška nadaljevanka 16.00 Magija in moda 15.50 Omizje 17.00 Sova. ponovitev 18.30 Otroški program; Živ žav 19.30 TV dnevnik Vreme 19.56 Šport 20.10 športna sreda 20.10 Lausanne: Grand prix v atletiki, prenos SLOVENIJA 1 V ŠPORTNEM DUHU Na Bobbvja pritiskajo odvetniki knjižne založbe, od katere je pred petimi leti dobil 50.000 dolarjev, da bi napisal spomine o svojem razgibanem življenju. Bobbv prime za pero, a kaj, ko mu pisanje ne gre od rok. Medtem ko njegovim kolegom na televiziji novica, da piše spomine, izvabi huronski smeh, mu pride na pomoč razumevajoča Gavle. Res ga navdahne, vendar v čisto nasprotno smer. Bobbv res piše - vendar ne spominov, ampak pesmi. SLOVENIJA 1 LEDENO POLETJE francoski barvni film; Na ozemlju, prepredenem z Modami, ki včasih preskakujejo, se za zapornicami skrivajo majhne hiše. V njih živijo ovdovele starke, ki čakajo, da jih bodo prepeljali v dom za ostarele. Nekega dne pa odrijejo prvo truplo - v plavajoči krsti, srečnega obličja in s šopkom anemon. Premu sledi drugo in tretje... Policijski inšpektor, ki odkrije, da so na vseh truplih sledovi injekcij, je prepričan, da gre za umore. Zdravnik, s katerim se poveže, se z njim ne strinja... 7.66 Dobro jutro, Hrvaška/Silas/ Ovidij 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Silas 9.25 Ovidij 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Doseči nebo, 3. del 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.00 Monofon 13.30 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Letni program: Cosbvjevi, ameriška humoristična nanizanka 14.36 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 16.06 Smrtonosni strel, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerrv kot otroka, risana nanizanka 16.36 Afternoon re-port, program za Unprofor 16.46 Pod senčnikom 18.06 Moja knjiga o džungli, poljudnoznanstvena serija 18.30 Loto 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 1930 Dnevnik 20.10 Veseli ples, anagleški barvni film 21.46 Poslovni klub 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 19.30 Dnevnik 19.55 Atletski miting, prenos iz Lousianne 22.36 Smrtonosni strel, aangleška nadaljevan . » Se«tr«. ameriška nadaljevanka 0.16 Glasbeni večer 1.15 Horoskop . 1 9.00 Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Tečejo za svoje življenje 10.10 Znanost 10.30 Domači prijatelji so tudi ljudje, ponovitev 12.00 Glasbena skrinja 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Dr. Do ogie Hovvser 13.36 VValtonovi 14.20 škandal v Veroni, italijanska nadaljevanka 16.00 Jaz in ti 16.30 Dentv 16.35 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čaa v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Nepozaben konec tedna... v Bentekah, zabava ne zgodbe 21.46 Pogledi od strani 21.55 Tekmeca 22.46 Na začetku je bil ogenj, francosko-kanadski film 0.20 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.46 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 To ni mogoče 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Rdeče belo rdeče šale 20.50 Mister Bean, humoristične študije 21.15 V žarišču: Lov na morilske viruse 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 23.00 Evropski pokal za amaterje v latinskoameripških plesih 0.00 Round Midnight: John Sur man Ciuaertet 0.25 Poročila/1000 mojstrovin KANAL A R Ž 900 A Shop 9.15 MCM 10.00 Ma-cneil m Lehrer komentirata 11.00 Ne joči Peter, ponovitev 12.40 A Shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Male živali 19.06 A shop 19.20 MCM 20.10 Poročila 20JO Oči Bone, dokumentarni film 21.10 Med dvema ognjema 22.10 Ročk starine 22.40 5 minut za kulturo 22.46 Poročila 23.05 Drugačen •vet 23.50 A shop 0.05 MCM takoj redno ali honorarno zaposli RECEPTORJA-KO Kandidat mora imeti izobrazbo V. stopnje in vsaj pasivno obladati nemški in italijanski jezik. Kandidati naj se prijavijo v 8. dneh po objavi na naslov Reiax d.o.o, Vršiška 23, Kranjska Gora. Informacije po tel.. 883-055. ČETRTEK, 8. julija 1993 10.36 Zgodbe iz školjke 11.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Akoridčne citre 12.00 Analitična mehanika 12JO Videomeh 13.00 Poročila 17.30 Otroški program: Snorčki, ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.10 Hčeri morja, dokumentarna oddaja 18.50 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.10 Žarišče 20.40 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka, 4/13 21.30 Tednik 22.16 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 šport 22.50 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 3. epizoda ameriške nanizanke; Tisto, ameriška nadaljevanka KINO SLOVENIJA 1 NOVOPEČENI PRINC Z BEL AIRA Ubogi vVilll Ves žalosten sedi v sobi in - kako nenavadno - tiho je kot miš. Domotožje ga dajel Morda bi ga razveselil phila-delphijski zrezek... Ampak tisto, kar mu prinesejo, že ni pravi philadelphijski zrezek. Če bi bil pravi, bi se kar cedilo od vrečke. Skratka, v Philadelphiji je vse boljše. Posebej še, če se VVill spomni na prijatelja Ledenega. Kaj pa, če bi ga povabili na obisk? To bo žurl PETEK, 9. julija 1993 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14JO - Devizni tečaj -14.40 - Minute za požarno varnost -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno -infor mativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -17.00 -Obvestila - športni utrinki - 17.15 -Heavv metal - Boom - 19.00 - Odpoved programa - 7. julija 15.10 Mezzana: SP v kajaku in kanuju, prenos 16.40 Film tedna: Ledeno poletje, francoski film 18.15 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 24. oddaja 20.35 Ljubljanska arhitekturna šola in njeni supehi, ponovitev 21.10 Umetniški večer; Ob staoletnici rojstva Miroslava Krleže TV HRVAŠKA I 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe z dveh strani 8.15 Slika na sliko 9.00 Zgodbe z dveh strani; Cobije va črta 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.00 Doseči nebo, 4. del 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Cosbvjevi, ameriška humoristična nanizanka 14J5 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 16.05 Smrtonosni strel, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Morski vragi, novozelandska nadaljevanka 16J6 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18X6 Znanstveno ozračje 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 V iskanju... 20.50 Ob večerih z vami 21.36 Ekran brez okvirja 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja ».UU A bnOP 3.10 MLM 1U.UU MB- cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Med dvema ognjema, ponovitev 12.00 Helena, ponovitev 12.40 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk starine 19.15 Kulinarični kotiček 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Dober policaj, slab policaj, ameriški barvni film 21.55 Dance session, oddaja o plesu 22.25 5 minut za kulturo 22.30 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.36 A Shop 23.60 MCM ar.uu zunanji program; U8S V SllKl 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Asvtrije 10.30 častivredni bigamist, ameriška komedija 11.56 Živalski raji 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 VValtonovi 14.20 škandal v Veroni, zadnji del italijanske nadaljevanke 16.00 Jaz in ti 16.25 Summertime 16J6 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18JO Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vre'-' me 20.15 Ladja sanj 21 JO Ambo terno 21 JO Pogledi od strani 21.40 Hunter 22J5 Nikita. francosko-itali-janska psihološka srhljivka 0.16 čas v sliki 0J0 Sramota, švedski film 2.00 Skrivnost, ponovitev francoske psihološke kriminalke TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Belize, 3. del 18.00 Gozdna kmetija, 3. del 18.30 Made in Austria 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Šport 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21 JO Pozor, kultura 20JO Rojstvo govora 23.15 Jo ur fixe 0.15 Hallo Avstrija. Hello Vi-enna 0.46 Poročila Osnovna šola Simon Jenko Kranj, Ulica 31. divizije 7a razpisuje naslednja prosta delovna mesta - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE (določen čas, do 31. 8. 1994) - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (nedoločen čas) - VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK (določen čas, do 31. 7. 1994) Začetek dela bo 1.9.1993. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev tudi pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. 9.46 Majhen je poper, madžarska igrana serija 10.20 Legenda o Lvlah Clare, ameriški film 12J6 Že veste 13.00 Poročila 13.06 Poslovna borza, ponovitev 13.16 Umetniški večer, ponovitev 16J6 Osmi dan, ponovitev 17J6 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 17.00 TV Dnevnik 18.10 Znanost, ponovitev 18.36 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Zadnja vožnja, ameriški film 22.16 TV dnevnik. Vreme 22.39 šport 22.46 Sova; Tisto, zadnji del; Ciklus filmov C. Chabrola: Maske, francoski film TVSLOVENIJA 2 14.10 SP v kajaku in kanuju, prenos 15.10 Mezzana: SP v kajaku in kanuju, prenos 16.10 Mezzana: SP v kajaku in kanuju, prenos 17.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 šport 20.10 Tisočlentje. ameriška dokumentarna serija 21.10 Večerni gost: Ivo Štrakl 21 JO Koncert ob 350 letnici rojstva A. Tarsie 22.06 Homo turisticus CENTER amer. znan. fant. grozlj. KRVAVA MARIE ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAVR prem. amer. akcij, thrill. PREPOVEDAN PRE HOD ob 22. uri SLOVENIJA 1 ZADNJA VOŽNJA ameriški barvni film; igrajo: George C. Scott. Tonv Musan-te in drugi; Harrv je človek s temačno preteklostjo, šofer gangsterjev, ki se je umaknil z ženo in sinom na Portugalsko, v pokoj. Poa nesrečni sinovi smrti ga je žena zapustila in za Harrvja je življenje izgubilo smisel. Nova akcija, v kateri pomaga pri begu iz zapora Paulu Ricardu, naj bi Georgu vrnila samozavest. Poabeg sicer uspe, vendar pa se kmalu izkaže, da Georgu ni nevarna policija, pač pa njegovi gangsterski kolegi, ki bi se ga radi znebili. 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Novo 10.00 Gradovi Češke 10.30 Družinski dragulji, ameriška komedija 12.10 športni spot 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Doktor Doogie Hovvser 13.35 VValtonovi 14.20 Skateboard madness, ameriški film 15.50 Con-ny zmore vse 16.0Q Heidi 16.36 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Ko je pisala kriminalke 19 22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 XY nere šeno 21 JO Pogledi vstran 21.30 Pri meni prav ležite, nemška komedija 23.00 Večerni šport 23.20 čas v sliki 23J5 XY - nerešeno, odmevi VAFRA COMMERCE d.o.o. Griže 125 63302 Griže tel. 063/771-391,713-155 fax. 063/711-367 Razpisujemo prosti delovni mesti za področje Gorenjske: 1. KOMERCIALNI ZASTOPNIK za prodajo obrntiških izdelkov, blaga široke potoršnje iz uvoza in drugo 2. KOMERCIALNI ZASTOPNIK za prodajo čistilnih strojev, pripomočkov za čiščenje in čistil za obrt, gostinstvo in industrijo Od kandidatov pričakujemo resen odnos do dela, urejenost, ambicioznost in smisel za komuniciranje z ljudmi. Prijave morajo kandidati poslati na gornji naslov v 8 dneh po objavi v časopisu. TVHRVASKA1 TV AVSTRIJA 2 TV HRVAŠKA 2 R ŽIRI 19 J0 TV dnevnik 20.06 Jeeves and VVooster, humoristična nanizanka 21.00 VVildlife on one 21J5 Smrtonosni strel, angleška nadaljevanka BJJ Maribora music shovv 22.56 Brazilska trilogija, dokumentarna serija 23.46 Pepsi DJ mag 0.46 Horoskop MlftAMILK 12.00 - Napoved programa - 12J0 Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa -14.16 - Naše okno - 14J0 - Devizni tečaj - 14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15J0 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16J0O - Napoved programa - 17DO - Novice -17J0 - Pogovor z balinarji - 18.00 -Iz zgodovine naših krajev - 18J0 -Male živali in mi - ISjOO - Odpoved programa - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole dar/Trnuljčica/Super babica 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Bajke: Cesarjeva nova oblačila 9JO Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.05 Farnih/ album 10J5 TV Leksikon: Gobe 11.00 Doseči nebo 12.00 Točno opoldne/Poročile/Ko se svet vrti 12X16 Ko se svet vrti 13.00 Mikser M 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Ponovitev programa 14JO Risanka 14J6 Dragi John 15.00 Glasba 15.10 Majhne žrtve 16.00 Poročila 16.10 Clementine, serija za otroke 16J6 Afternoon report 16.46 Dober dan 1600 Poročila 18.10 Morje 18J6 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19J0 Dnevnik 20.06 Dokumentarec meseca: Jean Gabin 20.36 Sveto leto, francoski film 22.46 Dnevna kronika 23.06 S sliko na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23J6 Poročila 0.06 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 1930 TV dnevnik 20X16 Samci, humoristična serija 20.46 Prvi kristjan, dokumentarna serija 21.40 Cro pop ročk 22JS Življenjski slog 23.15 Policijski ročk 0.06 Družina Addams. humoristična nanizanka; 0.30 Ženska na strehi, švedski film 15.46 1000 mojstrovin 15.56 Nova zvezda na Broadvvavu, ameriški musical 17JO Z zobmi in kremplji 18.00 Gozdna domovina, nanizanka 18J0 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Itave, Odraščanje malega pavijana 20.46 Tokijski potres 21.15 šiling 22.00 čas v sliki 22.30 TV - popolnoma noro 23.00 Open Air SLOVENIJA 1 MASKE francoski barvni film; Film pripoveduje zgodbo priljubljenega televizijskega voditelja Chri-stiana Legagneura, ki vodi oddajo, v kateri imajo stari ljudje še eno življenjsko priložnost. Njegov življenjepis želi napisati mlad pisatelj, ki ga zato La-gagneur povabi na podeželsko posestvo. Že takoj ob prihodu pisatelj ugotovi, da je nenav-dana druščina vpletena v še bolj nenavadno igro. Druščino med drugim sestavljajo voditeljeva tajnica, ki se po potrebi spremeni v gospodinjo, čudaški šofer Max, živahna in flirtov željna maserka s skorajda neopaznim možem in čedno mlado dekle, Cahtrherine, Lega gneurjeva posvojenka, ki menda boleha zaradi napačne zdravniške diagnoze... Jas KANAL A 1200 - Napoved programa -12.30 - KINO 8. julifa CENTER amer. akcij, thrill. PREPOVEDAN PREHOD ob-J** »OD LETNI KINO STARI MAYR amer. akcij, thrill. PREPOVEDAN PREHUU ob 22. uri BLED amer. akcij, film POTNIK ob 20. un__ 915 MCM 1000 Macneil in Lehrer komentirata 11.00 Dober policaj, slab policaj 12J0 A shop 12.46 MCM 17.46 Drugačen svet 18.46 Dance session 19.16 A Shop 19X30 MCM 20.00 Poročila 20JO Teden na borzi 20.40 Na begu, am. film 77» Osvoboditev, dokumentarni film 22J0 5 minut za kultura 2250 Poročila 23.10 Drugačen svet 23.56 S shop 1200 - Napoved programa -12.30 Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 1X40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa - 14J0 - Devizni tečaj - 14.40 -Zrcalce, zrcalce... -1500 - Dogodki danes - jutri - 1530 - Prenos dne vno informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa -16.10 - Na obisku v KS Zminec in Sv. Duh -19.00 - Odpoved programa - Po treh letih molka je Pavel Koder spregovoril PAVEL KODER sprašuje: še pomnite gospodje (tovariši)! Dokončno sem spoznal, da brez pranja umazanega perila ne bo šlo, doslej sem zaradi ugleda Elana molčal, zdaj pa sem sklenil odstrniti nekaj spominov na 17-letno predano delo Elanu, spomine pa bom v celoti objavil, ko bo moja pot na Kalvarijo končana, je po petkovi sodbi dejal Pavel Koder. Tržič, 4. julija - Sodbo, ki jo je v petek, 2. julija, izreklo sodiče v Radovljici sprejemam kot največjo krivico, ki je bila človeku storjena v samostojni Sloveniji. Ze na začetku postopka na policiji, posebej pa v dokaznem postopku na radovljiškem sodišču, so bile kršene temeljne človekove pravice, je dejal Pavel Koder, bivši Elanov finančnik, ki je doslej molčal, zdaj pa se je očitno prelomilo tudi v njem, k čemur je nedvomno prispevalo zlasti sprenevedanje bivšega Elanovega direktorja Uroša Aljančiča. "Že prvo zaslišanje, ki so ga kranjski kriminalisti opravili na začetku maja 1990, je potekalo v stanju moje popolne fizične in psihične izčrpanosti, zasliševali so me, ko sem bil pripet na infuzijske igle. Ženi pa so grozili po telefonu. Tožilec mora vendar dokazovati in dokazati krivdo, ne pa jaz svoje nedolžnosti, tožilec niti v enem primeru ne more dokazati mojega namernega in naklepnega dejanja v škodo Elana in v korist tretjih oseb, tako tožilec kot sodišče je šlo mimo osnovnih pravil dokazovanja in ni upoštevalo niti enega mojega dokaza in dokazov, ki jih je pripravila moja obramba, kakor tudi ne izjav prič, ki so jasno pričale in nedvoumno izpovedale resnico. Spoštovali pa so pričanje gospoda Aljančiča, čeprav je iz njegovih pričanj moč jasno razbrati, da ni govoril resnice, navsezadnje so s svojimi izjavami to potrdile tudi druge priče. Če res ni vedel, če sem res vse delal sam, ja, kje pa so bili potem vsi ti možje in še posebej gospod Aljančič vsa ta leta, so sploh oziroma ali je sploh kdo kaj delal?" se sprašuje Pavel Koder. Odstrnil je nekaj spominov na poslovno življenje Elana, na gospode (tovariše!), ki so odločali o stvareh, ko jih je bilo treba izpeljeti pa so rekli, Koder saj veš, finance so tvoje, in na najožje sodelavce v Elanu, ki so očitno prav tako zelo poza-bljivi. Elan Je Ml v stečaj pahnjen zaradi slavenske nevosčljivosti Elan je bil vedno razpet med našim in tržnim sistemom, kar se je najbolj kruto odrazilo v času hiperinflacije, ko so se obresti posedmerile. Leta 1989 je Elan za obresti plačal 176 milijonov mark, ne da bi se dodatno zadolžil. V tej številki moramo iskati odgovor: KJE JE DENAR. Podjetja, ki so prodajala doma, so ceno kapitala vračunala v prodajne cene. Elan pa je 80 odstotkov izvažal, nekatere izdelke skoraj v celoti. Za vložke v tržišče in firme v tujini ter v tekmovalno službo in razvoj izdelkov ni bilo moč dobiti dolgoročnih finančnih virov, banke so v tistih letih gledale predvsem nase. Elanove izgube so izključno rezultat cene kapitala, zatrjuje Pavel Koder in pravi, da je o tem strokovne in samoupravne organe Elana redno mesečno, tudi tedensko obveščal, o če- "Elanovo premoženje se je o letih do 1975 do 1990 pode-seterilo, bilančna vsota podjetja doma v tujini je ob mojem odhoda znašala 476 milijonov mark," pravi Pavel Koder. "Samo v letih od 1985 do 1989 je bilo v razvoj, trg, blagovno znamko in tekmovalno dejavnost vloženih 167 milijonov mark. Veliko je bila vredna blagovna znamka in dobre ime Elana. Iz naslova poslovanja v tujini je imel Elan naloženih 4.760.000 mark, največ v LHB Frankfurt in Adria Bank na Dunaju." mer obstajajo pisni dokumenti, vse od leta 1976 naprej, s posebnim poudarkom na kritičnih letih, med njimi je bil tudi prvi kvartal 1990. Vendar je Elan svoje obveznosti do 31. januarja 1990 dosledno izpolnjeval. Kar se mu je zgodilo po 15. februarju in dokončno po 16. marcu 1990, se danes dogaja marsikateremu podjetju, razlika je le v tem, da imajo podjetja lahko danes leto in pol blokiran račun, Elan pa je bil v stečaj pahnjen po 45 dneh. "Upam si trditi," pravi Koder, "da je bil v nesrečni konec porinjen zaradi slovenske nevosčljivosti in privoščljivosti ter Elanove notranje nesloge, ki je bila izrazito prisotna v letih 1986-1990." Mnogo potez na škodo upnikov Če je Elan pod vodstvom gospoda Trillerja uspešno posloval in če danes posluje z dobičkom, pa pošten opazovalec in dober analitik ne more mimo nekaterih dejstev. Posebnih novih vložkov ni bilo, tržišče skoraj pokrito in lastne firme v tujini oblikovane in kapitalizirane, samo v Kanado, Švedsko in Avstrijo je bilo pred Kodrovim odhodom vloženih 5,3 milijone dolarjev. Zalog surovin, repromateria-la in gotovih izdelkov ter trgovskega blaga je bilo za 35,6 milijonov mark, odkupljene so bile po 10 odstotni vrednosti, s čimer pa je lahko uspeti, seveda na škodo upnikov. Število delavcev se je prepolovilo, dobili so državne dotacije za novo zaposlovanje, delavce so in jih še pogodbeno zaposlujejo. V mojem času, pravi Koder, je bilo v Begunjah zaposlenih 1.460 ljudi in v firmah v tujini 258 ljudi, redno smo plačevali vse prispevke in obveznosti. "Gospoda Peterleta je najavil gospod iz tujine, srečala sva se v Podvinu, mislim da 6. ali 7. februarja 1990. Pogovarjala sva se o politiki in kako lahko Elan pomaga, odobrili smo 100 tisoč šilingov pomoči in nič drugega, to pa je bilo najino edino srečanje. Vem, da sem bil takrat zelo dobro opazovan, saj sem poznal ljudi pri točilnem pultu, da je bil razgovor z g. Peterletom moden, pa seje pokazalo že čez nekaj dni v Ljubljani Zaradi Mar-kovičevega ukrepa o vračanju kreditov bankam sem se najprej pogovarjal na SDK, kjer so mi dejali, da ima Gorenje s tem veliko večje težave in mi svetovali naj grem k predsedniku vlade. Dušan Sinigoj me je sprejel kratkomalo med vrati in dejal: Koder, vam naj pa kar krščanski demokrati pomagajo! G. Slaper-nik v Ljubljanski banki mije v prvem razgovoru obljubil pomoč, v drugem, ko sva bila tam skupaj z g. Aljančičem, pa pomoči za Elan ni bilo več." Slika G. Sinik Prodani so bili poslovni objekti na Dunaju, za 75 milijonov šilingov, kar ni malo. Po nepotrebnem je bil uničen projekt Muenchen, vendar je bilo na njegovem računu toliko denarja, da so pokrili stroške za tekmovalca Bittnerja, poravnali dolg podjetja A & E v Nemčiji do LHB Frankfurt itd, vsega je bilo za več kot 4 milijone mark. K temu pa je treba dodati, da Elan niso bremenile obresti za posojila, mnogo potez pa je bilo narejenih na škodo upnikov. "Zato bi bilo edino prav in pošteno, da bi sprejeli ponudbo upnikov o rešitvi Elana, če že niso bila upoštevana moja pravočasna opozorila o potrebni sanaciji Elana, pravi Pavel Koder. "Odnosi z Ljubljansko banko so bili slabi, ker ni prenašala moje poslovne politike disperzije rizika in zato sodelovanja z večimi bankami, kar je danes tudi pri nas že normalno." Kam je odtekal Elanov denar oziroma še pomnite gospodje (tovariši!) "Očitajo mi, da sem delal in odločal na svojo pest, mimo sklepov samoupravnih organov in brez potrebnih dovoljenj države oziroma ustreznih institi-cij. Pri svojem delu sem dosledno spoštoval sklepe in stališča skupščine RS o obmejnem gospodarskem sodelovanju (skupščinsko gradivo iz leta 1975). Ker pa sem po sklepu tedanjega kolegija tozdov in posebnega strokovnega dogovora v Elanu centraliziral finančno poslovanje in poslovanje v tujini prenesel z udbov-ske firme Finex v Muenchenu na lasten, razglašen kot "črni račun", sem si nakopal zamero Matije Mačka in drugih. V tem interesu so morala predvsem izvozna podjetja dosledno spoštovati "Zaupna navodila" izvršnega svet in gospodarske zbornice," pravi Pavel Koder. Zastavil je niz vprašanj: 1. "Kdo in na čigav ukaz, ki ni poznal omahovanja, je izpeljal konkretno in učinkovito gospodarsko pomoč Slovencem v Italiji in v Avstriji? Nikakor ji ne oporekam, naredil sem več kot vsa druga slovenska podjetja skupaj. Toda, naj mi sedaj ne očitajo, da sem delal samovoljno, brez pooblastil in brez vednosti drugih." 2. "Kje so delavci Uprave za notranje zadeve Kranj, kje njihov načelnik Ludvik Slamnik, ki je nekega poletnega dne ob 7,30 prišel v Elan, že ob 8. uri pa sem moral nakazati denar za policijske helikopterje?" 3. "Kaj je s spominom tistih iz Ljubljane in Poljč, ki so bili odgovorni za posodobitev in izgradnjo Učnega centra v Poljčah? V tistih časih je država pobrala vse devize in centra brez Elanovega "črnega računa" v Avstriji ne bi mogli opremiti." 4. "Sta Stane Dolanc in Zoran Kržišnik pozabila na Pokal Vi-tranc in Tivolski grad, kjer je Elan prav tako moral sodelovati?" 5. "Kje ste predsedniki gasilskih društev in naši gasilski domovi ter sodobna oprema? Saj ne oporekam, toda naj se ve." 6. "Razvpita je bila prodaja in nakup deviz slovenske Cerkve. "Ob toliko očitkih, kako slabo sem delal in neodgovorno ravnal z Elanovim denar-jam, lahko ponosno rečem, da danes Elana International ne bi bilo brez mojih poslovnih odločitev in z njimi povezanimi vložkov, ki pa so bili dogovorjeni, pa tudi zamolčani, a prav so prišli Za to poslovno odločitev pa mi Elan hoče vzeti moje edino premoženje, 23 let staro, skromno stanovanjsko hišo, ki sem jo imel, preden sem prišel v Elan," pravi Pavel Koder. "Vsak dan, vse od leta 1975, sem pisal dnevnik, vsa sreča, da so mi jih vrnili, edino težavo imam s tem, ker je zmajkal dnevnik za marec 1990, imam pa seveda druge dokumente. Na sodišču bi tako lažje povedal, kaj in kdaj sem se dogovoril s Se-kovanovičem, kdaj so šle Si-rolove jahte itd." So v Ljubljani vsi pozabili, da sem vse potrebne konzultacije opravil pri Matiji Mačku, Janez Bohoriču, Dušanu Šinigoju, Stanetu Dolancu, Mitji Med-veščku, Francu Knafeljcu in drugih. Rečeno mi je bilo celo: ja, Koder, ali sprašujete zato, ker je to Cerkev! O tem je bilo nekaj stvari dogovorjenih tudi na Upravi za notranje zadeve v Kranju. Še dobro, da so mi vrnili moje dnevnike, s katerimi to lahko dokumentiram. Na- "S projektom delniška družba Elan smo začeli leta 1988, zelo intenzivno delali na njem vse leto 1989, spomladi 1990 je bilo to samo še vprašanje časa, če bi nas pustili pri miru, bi bil junija, julija Elan delniška družba. Čvrsti so bili že dogovori s Svetovno banko in njenim IFC-jem, obiskala sta nas odgovorna za nerazvite dežele g. Gustavson ing. Zammani, vložiti je nameravala 35 milijonov dolarjev čistega kapitala. Hkrati smo se pogovarjali z dunajsko zavarovalnico Wiener Staedtische in pozavarovalno hišo VViener Alians ter z japonsko korporacijo Mitsubishi, z njo in s Svetovni banko so bile stvari najbolj dorečene. Vendar je projekt padel v vodo, temu sta botrovala dva nesrečna trenutka. Ko sem se 3. aprila vrnil iz Londona, kjer sem se pogovarjal s finančnikom Mitsubishija, sem zbolel in tako prvič izostal z dela, vrnil sem se šele 22. aprila. Druga stvar pa je bila prva ovadba, ki jo je vložila banka KHB iz Ljubljane, direktor Lojze Skok je tedaj ocenil, da gre za "tiskanje denarja" s pomočjo t. i Agrokomerčevih menic, vendar to ni bilo res. Ga. Pi-skernikova jih je v Kranju odobrila, je stvari uredila v Ljubljani ali ne, to pa seveda ni bila več moja stvar. Ti nesrečni okoliščini sta stvari pospešili, vse je šlo vrtoglavo naprej, ni bilo več zdravega razmišljanja, čeprav so strokovnjaki tudi kasneje na sodišču opozarjali, naj se ne prenagle. vsezadnje smo tako ohranjali kulturno in versko dediščino Slovenije, devize pa se niso prelile v Beograd." 7. "Kdo je prvi pomagal pri odpravljanju deviznega neravno-vesja Ljubljanske banke, naj se gospodje spomnijo leta 1983, 1984, 1985?" 8. "Kdo je denarno in s svojim ugledom pomagal pri ustanavljanju LBS banke v New Yor-ku? S strani Ljubljanske banke pa Elan ni bil deležen toliko pomoči, da bi lahko financirali ameriško tržišče, če bi to dosegli, ne bi potrebovali toliko sredstev z jugoslovanskega denarnega trga." 9. "So gospodje iz Ljubljanske banke pozabili, da je Elan izdatno pomagal pri saniranju njenih dolgov v zvezi z Agroco-mercem iz Velike Kladuše? Tedaj se nam je prišla zahvalit posebna delegacija, "pozabljivi in nevedni" gospod Aljančič verjetno tudi tega ne ve?" 10. "Poslovne stavbe in oprema slovenskih bank (štajerske, dolenjske, primorske, gorenjske in centrale v Ljubljani) so plod tudi Elanovega prizadevanja, solidnega poslovanja in sodelovanja. Kaj vse smo naredili, upam, da se bodo spomnili?" Aljančiča Elanova hiša nikoli ni sprejela "Vse moje delo je slonelo na dogovorjeni razvojni strategiji Elana, imel sem jasna in natančna navodila delavskega sveta, posebno pooblastilo z generalno prokuro predsednika, neomejeno pooblastilo na finančnem področju in bil sem individualni poslovodja v Elan Holdingu v Avstriji in Nemčiji. Pooblastil nisem zlorabljal, uporabljal sem jih v korist Elana, posebej v letih od 1986 do 1990, ko je Elan vodil Uroš Aljančič, ki ga Elanova hiša nikoli ni sprejela ter je zato breme dela in odgovornosti padalo name, zlasti glede firm v tujini," pripoveduje Koder. Tudi najožjim sodelavcem je Pavel Koder retorično zastavil več vprašanj: 1. "Se spomnite, kako smo ustanavljali podjetje v Avstriji? V enem dnevu je bilo potrebno priskrbeti 2 milijona mark, kar je bil moj problem, beseda pa je bila dana, upam, da se je spomnijo vsi po vrsti." "Odločno lahko rečem, daje vsa dokumentacija ostala v Elanu. 6. maja 1990 je policija prišla zaradi menic, kakor so povedali, ko so odšli, sem svoji pomočnici ga. Jemčevi naročil, naj vso dokumentacijo prenese v mojo sobo. Vrnili so mi potni list, saj sem naslednje dni še nekaj razgovorov v tujini glede projekta delniške družite, s poti so me peljali naravnost v Klinični center in v Elan se po 6. maju nisem več vrnii " "Devize, ki smo sami jih ustvarili, nam je država pridno in neusmiljeno pobirala. Danes se šopiri slovenska politična srenja, kaj je naredila za Slovenijo, jaz pa sem, Z dosti večjim tveganjem, v časih, ko so mnogi še prisegali na Beograd, vodil politiko, da ostane denar in dragocene devize v Sloveniji Elanov stečaj je plod kraje denarja v obliki cene kopita la in devizne politike, denar se je prelival v Beograd, od tam pa v finančne centre v tujino." i- 2. "Se spomnite, kako smo pO" krili izgubo in sanirali Hapa-rando na Švedskem, tudi tafl> je bil gospod Aljančič? DobrOt da sem vse zapisal." 3. "Se spomnite skupne odloČi' tve 21. maja 1981 o pokritju ^ milijonov šilingov izgube v Brnci, sem mar odločal sam, # ste mi rekli, finance so pa tvo je!" 4. "Se g. Aljančič spominja S«; lecte Švedska-Danska, bo tud1 to zatajil in bo radovljiško sodišče tako kot pri Sirolu sledilo njegovemu pričanju?" 5. "Se g. Aljančič spomni, da s' je mimo sklepa delavskega sveta, ki ga na sodišču tako nava ja, na novo opremil pisarno« saj Vojskova oprema zanj ni bi' la dobra?" 6. "So pozabljivi gospodje po; zabili, kako smo se dogovoril' o pomoči tekmovalcu Bojanu Križaju pri urejanju osnovni!1 življenjskih razmer, potem, ko je dosegel neprecenljive uspff he za Elan, Slovenijo in teda' njo Jugoslavijo? " 7. "So gospodje pozabili, kako "Elan v tujini, kolikor jaz vem, nima skritega denarja, Elan ni bi vpleten v nobene mafisjke posle ali v sumljivo trgovanje. Elan je vse dolgove do tujine sproti plačeval Če je kaj ostalo neporavnano, je to lahko le iz naslova SAL I, ki smo ga uporabljali za nabavo repromateriala in je dospel v plačilo leta 1991 in 1992, material pa je bil ob mojem odhodu iz Elana še vreden od 10 do 11 milijonov mark," pravi Pavel Koder. so nabavljali strojno opremo-kako smo jo plačevali, potefl1 pa je marsikaj obležalo v za prašenih skladiščih?" 8. "So gospodje pozabili, kak" skrbno smo sanirali rizične po sle v Švici in v Holandiji?" "O vsem tem in še o marši' čem obstajajo v Elanu in pri m? ni dokumenti, nisem pa dostf) želel prati umazanega peril* več kot tri leta sem to nosil v se bi. Nisem verjel pesniku Tagor? ju, da resnica teče po prekopi*! zmot, zdaj mu verjamem," pra*' Pavel Koder. • M. Volčjak Torek, 6,julija 1993 Prvi menjalniški avtomat v Ljubljani Ljubljana, 5. julija - SKB banka in njeno podjetje Plasis sta postavila v enoti SKB banke na Ajdovščini 4 prvi menjalniški avtomat, v načrtu pa jih imajo še nekaj. Avtomat deluje neprekinjeno dan in noč, menja 17 različnih valut, prepozna 50 različnih tujih bankovcev in jih zamenja v bankovce po 100, 200, 50 in 10 tolarjev. Zneske zdaj zaokrožuje na deset tolarjev, ko bodo v ponudbi tudi kovanci, pa jih bo zaokroževal na en tolar. Avtomat ima na zaslonu menjalni tečaj, ki se dnevno spreminja, po opravljeni menjavi pa avtomat izda potrdilo, na katerem je prikazan znesek v tuji valuti, menjalniški tečaj, znesek provizije, izplačani znesek ter datum in ura menjave. V načrtu imajo še nekaj podobnih avtomatov, komitenti SKB banke pa bodo jeseni lahko poslovali tudi z bankomati in z bančnimi karticami. 20-tisoča LB plačilna kartica POSU IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLCJAK Kolo na vlak m Tluo" ■ Kranj, 5. julija - Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je 1. julija podelila 20-tisočo LB plačilno kartico, prejela jo je Kamničanka Evridi-ka Juvan. Lastnica 20-tisoče LB plačilne kartice je prejela za nagrado še enotedenske počitnice v Bovcu za dve osebi. 19.999 lastnika kartice je postala Maja Zavašnik iz Ankarana, 20.001 pa Vili Samobor iz Ptuja, za nagrado sta dobila 14 tisoč tolarjev. S pomočjo plačilne kartice je ob pravi izbiri dneva moč plačilo odložiti za 40 dni, hkrati pa je to prava kreditna kartica, saj banka po nekaj mesecih varčevalcu odobri t.i. revolving posojilo, ki •ga lahko avtomatično obnavlja. Pri nakupu vozila pa lahko dobi posojilo v višini 10 tisoč mark. V Ljubljanski banki d.d. računajo, da bo do konca leta kartice uporabljajo že 40 tisoč ljudi, število prodajnih mest pa se bo s sedanjih 3 tisoč povečalo na 4 tisoč. Kartice pa poleg LB d.d. že izdajajo domžalska, posavska, krška, koroška, slovenjgraška, zasavska in pomurska banka. V tehnologijo, po kakršni posluje tudi veliki svetovni izdajatelj kartic Eurocard, se je s svojo kartico vljučila tudi Probanka Maribor. Kartico Eurocard pa bo LB d.d. začela izdajati v drugi polovici letošnjega leta; pravijo, da bo konkurenčnejša Kompasa, .ki mu licenca poteče konec leta. S kartico Eurocard bo moč poslovati tudi prek bankomatov LB. Kranj, 5. julij - Železničarji predlagajo, dajte kolo na vlak in najlažje boste prispeli na izhodišče svojega kolesarskega izleta. Cena za prevoz kolesa je enotna - 180 tolarjev, ne glede na relacijo in vrsto vlaka. Potniki prevoz kolesa plačajo ob nakupu redne osebne vozovnice, kolo pa oddajo železničarju v službenem vagonu, seveda pravočasno in ne tik pred odhodom vlaka. Za večje skupine kolesarjev pa so pripravili poseben kolesarski vagon, ki ga je mogoče najeti. Komunikatorji se povezujejo s svetom Kranj, 5. julija - Ob zaključku Tedna odnosov z javnostmi" so v GCI PR Centru prestavili slovensko sekcijo IABC - Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev, ki ima sedež v Sin Francis- cu. Povedali so, da bo v kratkem ustanovljena tudi slovenskega sekcija Mednarodne organizacije za odnose z javnostmi (IPRA) ter Evropske konfederacije za odnose z javnostmi (CERP). GCI PR Center je predstavil tudi kooperacijsko pogodbo, ko jo je podpisal z ameriško komunikacijsko skupino GCI. Skupina, ki je prisotna že v 34 državah, še posebej v Vzhodni Evropi, je v lasti ene največjih oglaševalnih agencij Grey Advertising. Po besedah direktorja GCI PR Centra Francija Zavrla je zato ustanovitev Grey Advertising Slovenija naslednji korak povezovanja s svetom. Izvoz manjši kot lani Kranj, juliji-. V štirih mesecih letošnjega leta je bil gorenjski izvoz skoraj za petino manjši kot lani v tem času, uvoz pa se je zmanjšal za slabih 5 odstotkov. Do tolikšnega padca je prišlo zlasti zaradi manjše blagovne menjave z eks-Jugoslavijo. "Pravi" izvoz je bil namreč v štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši za 6,6 odstotka, uvoz pa se je povečal za 15,1 odstotka. Izvoz v republike ex-Jugoslavije pa je upadel kar za 58 odstotkov, uvoz od tam pa celo za 63,7 odstotka. Podobna so bila gibanja v Sloveniji, saj je v letošnjih štirih mesecih celotni gorenjski izvoz upadel za 19,8 odstotka, slovenski pa za 15,9 odstotka, gorenjski uvoz se je zmanjšal za 4,9 odstotka, medtem ko se je slovenski uvoz povečal za 7 odstotkov. Kakor je znano, je letos uvoz krepko poskočil zlasti zaradi uvoza avtomobilov, znano pa je, da je največ uvoznikov prav v Ljubljani, manj na Gorenjskem. KOLIKO JE VREDEN TOLAR AbankaKfan|(Tržič,Je$8nic») AVAL Bled, Kranjska gora COPtA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. EROS (Stari Mayr),Kr»nj GEOSS Medvode HRANILNICA L0N, d d. Kranj HIDA-trtnica Ljubljana HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka. Tržič LB-Goren|ska banka Kranj MERKUR Partner Kranj MERKUR-ŽetezntSka postaja Kranj MIKEL Stražiftče , OTOKBtod * POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kran| (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor F-AIR d. o. 0. Tržič mraC« tečaj 60.20 70,50 70,20 70,60 70.10 70,80 69,80 70,30 70.26 70,20 70.50 70.25 70,59 70,20 70,60 69,70 70,80 70,10 70,85 69,30 71,15 70,20 70,25 70,20 70.25 70,25 70,60 69.75 70,45 69,00 70.30 70,20 70,60 70,20 70,25 69.95 70.85 69,30 70.00 70.70 70,20 70.50 70.05 70,*5 70,20 70,60 69.95 70,57 9.65 10,05 9.90 10,08 9.90 10,10 9,90 10,00 9,92 10,05 9.90 10,10 9.89 10.05 9.90 10.03 9,75 10,05 9 90 10,05 9,65 10.11 9,97 9.98 9,97 0.06 9,99 10,05 9,87 0.99 9,50 9.9* 9.65 10.04 9,97 9,98 9,85 10.05 9,65 8.80 10»Q0 9,90 10,00 9.87 10,03 9,90 10,03 9.85 KM* 4,80 4,50 3,00 4,50 BlPKEbH TtUM__"rlJ^l--^~--—~j Pri Spor™ v Avstrip i» ATS ob nakupu Moga po 9.B0 tolflr|«v. Vaš najboljši parter pri menjavi deviz j%j 013 DRŽAVA__ POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3235 ^k«»*i i VAŠ ZANESUIVIJR^ V VSEHIBANCNI^ AVSTRIJA NEMČIJA ITALIJA HRVAŠKA SV1CA ZDA ATS DEM 1TL HRD CHF USD 100 9824809 M5.4878 888.4587 S 7007.3720 7028.3841 100 7.7128 7.7381 7.7583 100 3 7000 100 7833.0955 7856.8685 7880.2355 1 m.6282 118 9852 119.3422 SKB BANKA M. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA 2. Štefan Jakšič (OŠ Križe), 3. Jure Janškovec (ZOP), 4. Štefan Gr<* (Peko Obutev)-od 34-45 let: 1. Brane Dolčič, 2. Edo Rozman (ob* ZOP), 3. Nace Svab (Pristava), 4. Slavko Brumen (Trifix); do 35 Icf 1. Matej Keršič (Ročevnica), 2. Jelko Gros (BPT), 3. Dušan KoŠ»' (Peko SS), 4. Aleš Močnik (Kompas). • Janez Kikel Odprto prvenstvo kranja za veterane Trije pari Trate v finalu državnega prvenstva - Balinarji Trate, ki so v zadnjih letih najboljši tovrstni kolektiv na Gorenjskem, so zadovoljni tudi z letošnjo sezono. Poleg uspešnega igranja v super ligi dosegajo tudi lepe rezultate v posmičnih konkurencah. To soboto in nedeljo pa bo Trata tudi organizator finala državnega prvenstva v članskih dvojicah. Med šestnajst finalnih parov so se uvrstile tudi tri dvojke iz Trate: Vehar, R. Bence (Mrgole), Berčič, D. Bence in Štancer, Kle-menčič. Čudi sicer nerazumljiva poteza Balinarske zveze Slovenije, ki se je prav za ta dan dogovorila za prijateljsko reprezentančno tekmo z Italijo. Tako eden najbolj obetavnih mladincev in prvi adut r~),^)grp jti i Uroš Vehar po vsej verjetnosti ne bo mogel pred svojimi navijači po- [^(^^EB^llJL seči v borbo za najvišja mesta.Oba,dneva se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, v soboto zvečer pa bodo organizatorji pripravili tudi zabavno KRANJSKI LISJAKI V FINALU prireditev. • Janez Nastran Kranj, 5. julija - Teniški klub Triglav Kranj je organizator Odprte^ prvenstva Kranja 93 za veterane in veteranke, ki bo ta konec tedn* od 9. do 11. julija, na teniških igriščih v Kranju. Pričetek turnirja I moške, kategorija A, bo v petek ob 16.30, vse ostale kategorije, vete rani B, C, D, E in veteranke, pa bodo začeli s tekmovanjem v soboti ob 9.30. Prijave sprejemajo izključno pisno, do petka, 9. julija, do 1* ure na naslov TK Triglav Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj, dodat ne informacije pa dobite po telefonu 217-670. • V.S. Konec košarkarske lige Tržič, 1. julija - S koncem pomladi se je v Tržiču končala tudi B občinska rekreacijska liga v košarki, ki so jo izvedli člani ŠD Loka. Sodelovalo je 7 ekip, med katerimi je največ pokazala ekipa Sonic's, ki se je tudi uvrstila v višji rang teicmovnaja. Končni vrstni red: 1.Sonic's, 2. Mortadela, 3. Gladiatorji, 4. Bav-Vibratorji, 5. ŠD Brezje, 6. Cimper in 7. Bistrčani. Najboljši stelec lige je bil Stritih (Sonic's), 60 točk, najuspešnejši za tir točke pa Grgoraš (Mortadela) 11 med posamezniki in ekipa Mortadele s 23 zadetki med ekipami. • Janez Kikel @©HSKI TEKI Urh in vidovičeva državna prvaka v gorskem'teku V Zagorju ob Savi je bila v petek tretja tekma pokala Slovenije v gorskem teku, tek čez Rigel pa je veljal tudi za prvo državno prvenstvo v gorskem teku. V odlični organizaciji in lepem vremenu se je teka udeležilo 67 moških in 16 žensk. Proga je bila dolga 10,5 km in je imela 452 metra višinske razlike. Državni prvak med člani je Lado Urh iz Kamnika, med članicami pa Marjana Vidovič iz Ljubljane. Veliko presenečenje prvenstva je bila komaj 15-letna Gordana Brai-ko iz Pirana, ki je med mladinkami osvojila prvo mesto. Rezultati - mladinci; 1. Miha Nastran (Triglav Kranj) 48,29, 2. Aleš Sopotnik (MIT Trbovlje) 50,40, 3. Boštjan Potočnik (Škofja Loka) 52,17; člani: 1. Lado Urh (Restavracija JB) 43,55, 2. Franci Teraž (Mojstrana) 44,13, 3. Roman Hojak (Gostilna Ašič Zagorje) 44,25; veterani: 1. Milan Kern (Pizzeria Vaka Hrastnik) 49,12, 2. Drago Motoh 51,29, 3. Marjan Berčič (Joštov hram, Kranj) 52,24; mladinke: 1. Gordana Braiko (Piran) 59,12, 2. Erika Brojan (Mojstrana) 1:00,47, 2. Mirjam Monica (Piran) 102,04; članice: 1. Marjana Vidovič (Studio Market) 53,40, 2. Marija Poje (Ljubljana) 1:05,22, 3. Anica Hribar 1:07,18; veteranke: 1. Olga Grm (Klub trmastih) 57,45, 2. Hedvika Kotar (Trgovina Vene Trbovlje) 1:02,18, 3. Magda Menega-lija (Peko Tržič) 1:22,13. • Lojze Kerštan Zamardi - Na mednarodnem turnirju v baseballu, ki poteka ob Blatnem jezeru na Madžarskem, so igralci Kranjskih lisjakov dosegli lep uspeh. V predtekmovanju so trikrat zmagali (proti Sio-foku s 23 : 6, proti Gy6ru s 25 : 8 in proti Sopronu z 20 : 10), tako da so s uvrstili v finale, kjer se bodo pomerili še z enim madžarskim predstavnikom, ekipo Astros. • B. V. Turnir za pokal dobrče Tržič, 1. julija - Prizadevni člani Športnega društva Brezje pri Trži# so v sodelovanju s Šahovskim klubom Tomo Zupan iz Kranja pripr* vili tradicionalni, že 6. šahovski turnir za Pokal Dobrče ter 1. tekm" vanje v duatlonu, teku na Dobrčo in šahu. Nastopilo je 18 šahistov, med katerimi je bilo veliko mojstrski!1 kandidatov, prvo in drugo kategornikov, zmagali pa so: Dušan ZorK' 16,5 pred Boštjanom Markunom in Alešem Drinovecm (vsi ŠK * upan) 14,5 točke; v duatlonu pa je bil 1. Dušan Zorko pred Matjažei" Šlibarjem in Boštjanom Makrunom (vsi ŠK T. Zupan). Tekmovanj' je potekalo pod pokroviteljstvom Usnjarstva Slatnar iz Tržiča. • I Kikel ŠAHOVSKO PRAZNOVANJE V MOSTECU Ljubljanska šahovska zveza z organizatorjem MISIGRE d.o." je organizirala praznovanje 25. junija z dvema šahovskima turnirja ma v Mostecu. Dopoldne je bilo ekipno prvenstvo Slovenije v hitf" poteznem šahu. V enajstih kolih se je pomerilo 20 ekip, zmagala ? je domača ekipa - ŠD Ljubljanska zavarovalnica z 19 meč točkami I 33,5 šahovskimi točkami. Na drugem mestu je bila ekipa Triglav K' ško (18/33,5) in na 3. mestu ekipa Šahovske zveze Ljublja"1 (17/34,5). Najboljša gorenjska ekipa je bila ŠS Tomo Zupan na 5. m' stu (13/23,5). Popoldne pa je bil še 4. hitropotezni turnir mesta Ljubljane i posameznike. Sodelovalo je 59 šahistov in šahistk. Najboljši pa je b! FIDE mojster Ervin Burnazovič (10,5 Ljubljanska zavarovalnic* pred mednarodnim mojstrom Zvonkom Meštrovičem (10, Trigl*' Krško) in Mihom Furlanom (8, BMP Ljubljana). • Aleš DrinoveC Torek, 6.julija 1993 V BOHINJU JE BILO LETOŠNJE DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU Edino tomšič na cilju prej kot v dveh urah LT Naši najboljši triatlonci so tudi v Bohinju dokazali, da so razred zase, saj je zmagal Tomšič pred Žepičem in Kogojem - Nataša Nakrst - Kosmač pa je d še vedno brez prave konkurentke. doma Ribčev laz, 3. julija - Minulo soboto je bil Bohinj ponovno organizator triatlonske tekme, tokrat državnega prvenstva. Na startu je bilo 64 tekmovalcev, na cilj pa jih je prispelo nekaj manj, saj je veter oviral manj spretne triatlonce v plavanju, tako da niso uspeli končati prve discipline v časovni omejitvi 45 minut. Kot je povedal Jaka Rozman, pa je časovni limit potreben zaradi dolgotrajne zapore ceste, v prihodnje pa bodo morali razmisliti o organizacijski spremembi, ki bi dala priložnost tudi starejšim in malce slabše pripravljenim tekmovalcem. Bohinjsko jezero je imelo v soboto sicer že devetnajst stopinj, vendar je bil ovira triatloncem v prvi disciplini, 1,5 kilometru dolgem plavanju v jezeru, predvsem veter, ki je začel pihati popoldne. Točno ob štirih popoldne so se namreč tekmovalci pognali v vodo, nato pa jih je čakalo še 40 kilometrov kolesarjenja od Bohinja proti Bledu in nazaj v Bohinj ter 10 kilometerski tek okoli bohinjskega jezera. Na državnem prvenstvu so bili zbrani tudi vsi naši najboljši trialonci, ki so ponovno dokazali, da so razred zase, najbolje pa je bohinjsko progo izkoristil Jani Tomšič, ki je na cilj pod Skalco pritekel v slabih dveh urah, natančno, s časom 1 -.59:45. Drugi je bil Damjan Zepič, s časom 2:02:10, ki pa je boj za prvo mesto tekmecu prepustil na kolesu. Tretje mesto v skupni uvrstitvi je pripadlo Igorju Kogoju , ki je za vse tri discipline porabil 2:09:26. Takole pa je sobotno tekmo v Bohinju in svojo uvrstitev komentiral zmagovalec Jani Tomšič: " Današnjo dirko sem bil prisiljen opraviti taktično, saj še nisem popolnoma spočit od dirke za svetovni pokal v Niči pred tremi tedni, ki je bila precej težja od današnje, po drugi strani pa sem se moral "špara-ti" za naslednji teden, ko bom nastopil na Iron manu v Rot-hu, ki je tudi težka dirka s štirimi kilometri plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Zato sem prav vesel, da sem lahko danes na kolesu naredil tako solidno prednost, ki sem jo potem na teku le še zadrževal in mi ni bilo treba iti okrog jezera s polno močjo, da sta bila konkurenta tako zadaj, da sem lahko ohranil moči za prihodnji teden, ko bo praktično moja " špica " sezone. Glede vremena je po eni strani dobro, da ni bilo dežja, po drugi strani pa bi bilo zame bolje, da bi bil, saj bi lahko tekel po asfaltu in ne bi staknil Ze ta konec tedna bo triatlon v Kamniku, naslednji teden pa se bodo triatlonci pomerili v Sevnici. Po tekmi, 24. julija v Novi Gorici, bo 1. avgusta triatlon za evropski pokal in državno prvenstvo v Novem mestu, nato pa bosta še trialonski tekmi na Ravnah na Koroškem in Ljubljani. V Bohinju se bodo tekmovalci spet srečali na triatlonu jeklenih, 28. avgusta, letošnjo sezono pa naj bi po mladinskem triatlonu na Vrhniki, duatlonu za državno prvenstvo v Kamniku in mladinskem triatlonu v Dolenjskih toplicah, končali 12 septembra v Izoli. Kranjčan Damjan Žepi« je bil v cilju drugi. Zmagovalec Jani Tomšič si je odločilno prednost priboril na kolesu. Foto-.Lea Jeras W0TERPOL0 Derbi Kranjčanom Koper, julija - Kopenski vaterpolisti, ki sedaj nosijo ime Micom Koper, so minuli vikend gostili dve kranjski ekipi. V soboto so premagali Meggitours Kranj 90, v nedeljo pa po izenačeni igri v treh četrtinah v zadnji izgubili s Triglavom. MlCOM KOPER : MEGGITOURS KRANJ 9015 :4 (4 :1,3 :0,4 : 1,4:2) Koper, letni bazen v Zusterni, gledalcev 50, sodnika Čeklič iz Kopra in Marinček iz Kranja. MICOM KOPER: Zohil.Štrkalj 1, Goljuf 3, Cetin, Rukavina 2, Stopar 1, Primožič, Vidakovič 1, Bolčil 3, Starman 1, Štromajer 3, M. Cetin MEGGITOURS KRANJ 90: Dejak, Vončina, Zupanič 1, Hajdi-njak 1, Kociper 1, Radonjič, Pičulin, Jerman, Celar, Čadež 1, Mi-koletič, Rauter. 1 Kranjčani so se izkušenim igralcem Micom Kopra upirali le prvo polovico prve četrtine, koje bil rezultat na semaforju 1 : 1. V nadaljevanju so boljšo igro prikazali domači vaterpolsiti, ki so s hitrim plavanjem in natančnimi udarci na gol slavili visoko zmago. MlCOM KOPER : TRIGLAV 8 :10 (2 :2,3 :2,1:1,2 :5) Koper, letni bazen v Zusterni, gledalcev 100, sodnika Marinček iz Kranja in Jerman iz Kopra MICOM KOPER: Zohil, Štrkalj, Goljuf, B. Cetin, Rukavina 1, Stopar, Šrimožič, Bojanič, Vidakovič, Bolčič 4, Starman, štromajer 3, M. Cetin TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 1, Margeta, Balderman 2, Bečič, Košir, Antonijevič, Grabeč 1, Bukovac, Stirn 2, Peranovič, Cim-žar, Troppan 4 V prvem derbiju finalnega dela državnega prvenstva je v Kopru slavila ekipa Triglava. Domači vaterpolisti so prvi povedli, vendar so Kranjčani izzid takoj izenačili. Tak ritem je bil vse do sredine tretje četrtine, ko so gostitelji vodili z dvema goloma (6 : 4). Kranjčani se te velike razlike niso ustrašili, temveč so s pametno igro v obrambi in z odlično realizacijo v napadu v zadnji četrtini prvič povedli (6 : 7). Zatem so to vodstvo še povečali za tri zadetke (7:10) in zmaga v prvem derbiju ni bila več vprašljiva. Pri domačih je odlično igral Peter Bolčil, dosti za njim pa nista zaostajala Krištof Štromajer in Krešo Rukavina. Pri Triglavu pa so izstopali Žiga Balderman, Tadej Peranovič in Primož Troppan. Prvenstvo se bo nadaljevalo v torek, 6. julija, s tekmo Meggitours Kranj 90 proti Triglavu, v sredo, 7. julija, pa bo na kranjskem bazenu dvojni spopad, saj bosta igrala Triglav in Ilirija in Kranj 90 in Neptun. Prva tekma bo na sporedu ob 20. uri, druga pa ob 21. uri. IURUA : NEPTUN 11:9 Trenutni vrstni red: 1. Micom Koper 4 ( + 28), 2. Triglav 4 (+18), 3. Ilirija 3 ( + 2), 4. Meggitours Kranj 90 1 (-11), 5. Neptun 0 (-37). • Jože Marinček Nataša Nakrst - Kosmač med tekmovalkami ni imela prave konkurentke. lažje poškodbe na podplatu, ko sem stopil na zelo špičast kamen. Upam pa, da se bo to kmalu uredilo in bom nasledni-ji teden pripravljen pričakal tekmo." Manj težav s konkurenco pa je imela naša najboljša triatlon-ka Nataša Nakrst - Kosmač, ki je na isti progi zmagala s časom 2:15:16, pred Italijanko Paolo Šanson s časom 2:29:52 in Darjo Ažman, ki je za progo porabila 2:37:20. V konkurenci mladincev je zmagal Jaka Švent s časom 2:25:52, drugi je bil Dejan Glavnik s časom 2:29:54, tretji pa Dejan Cellč s časom 2:31:52. Med mlajšimi člani je zmagal Damjan Žepič pred Matijem Medveščkom časom 2:07:11 in Gregom Kočevar-jem s časom 2:10:36. V kategoriji članov je bil najboljši Jani Tomšič, pred Igorjem Kogojem in Gregorjem Kravosom. Najhitrejši v kategoriji veteranov je bil Jože Tanko s časom 2:18:28, drugi je bil Svetlan Vujasin s časom 2:19:48, tretji pa Slavko Arh s časom 2:40:04. Zmagovalcev v najstraješih kategorijah (nad 50 let) niso razglasili, saj jih zaradi časovne omejitve večina ni pravočasno končalo tekmovanja. • V. Stanovnik HIB KOLESARSTVO Pagon tretji po koroškem Savčan Aleš Pagon, ki tekmuje z dvojno licenco tudi za avstrijski Ke-11, je konec tedna dosegel največji uspeh na etapnih dirkah v svoji sicer uspešni karieri. Na dirki "Po Koroškem" je namreč Pagon v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto za Avstrijcema Hauerjem in Langlom, v zadnji, 5. etapi pa je na cilj privozil v času zmagovalca. Ostali naši kolesarji so vozili po pričakovanjih, Petek je bil v skupni uvrstitvi 21, Šmerc 43, Robič 50, Velkavrh 70, Studen pa 72. Lep uspeh pa je dosegel tudi Savčan Tadej Križnar, ki je na mladinski dirki v Veroni osvojil četrto mesto. Križnar je zmagal tudi na gorskih ciljih, drugi je bil Murn, tretji pa Filip. Sicer pa je dirko dobil Rus Bjakov. • V. S. MINULA AKCIJA PODARIM - DOBIM JE DOKAZALA DA NAM ZA RAZVOJ ŠPORTA NI VSEENO Bodo zakoni izničili radodarnost? V poročilu o letošnji akciji za napredek in razvoj slovenskega vrhunskega športa je optimistično zapisano, da je trend prodaje darilnih razglednic v minuli zimi ponovno začel naraščati, predstavniki organizacijskega oo-bora akcije in Smučarske zveze Slovenije pa z zaskrbljenostjo načrtujejo deseto akcijo Podarim - donim. Kranj, 5. julija - Kot je na petkovi tiskovni konferenci v sejni sobi TV Slovenija povedal predsednik organizacijsko poslovodnega odbora Podarim - dobim Ante Mahkota, je bila letošnja akcija nad pričakovanji uspešna, saj je športnikom prinesla milijon 197 tisoč n»»rk denarnih sredstev. To pa je občutno več kot lani, ko je dobiček akcije znašal 720 tisoč nemških mark. S tem se je trend upadanja prodaje ne le ustavil, ampak je začel ponovno naraščati. Uspešnost minule akcije pripisujejo tako spremembam igre (od žrebanja oštevilčenih kartic po serijah do nagrad za kupce kompletov in prodajo kompletov po pošti), pa tudi izboljšanju oddaj ob žrebanjih, ki 80 i*«n dali bolj "športni značaj". Poleg tega je bil letos izjemno Privlačen nagradni fond na čelu z zlatniki in teniškim turnirjem Jim. Ob tem je treba tudi povedati, da so se vsi stroški akcije zni-J»H, razen stroškov TV Slovenija, ki je svoj strošek v akciji poveca-* 12 na 15 odstotkov, vendar je še vedno nudila pomebne popuste. Slovenci po svetu - za slovenske zmage - Prav te dni je akcija Podarim - dobim dobila nove razsežnosti, saj se bodo preko nje v pomoč našim vrhunskim športnikom vključili tudi Slovenci po svetu. Za njih so natisnili posebne darilne razglednice in čeprav ne pričakujejo tako velikega finančnega uspeha kot v domači akciji, si s tem naša država odpira novo pot v svet. Kot je ob predstavitvi akcije dejal predsednik Izseljeniške matice Mirko Jurak, je prepričan, da se bodo Slovenci po vsem svetu odzvali na akcijo, katere namen je hvale vreden. Akcija se je začela minuli konec tedna v Dolenjskih toplicah na srečanju izseljencev, nato pa bodo prek izseljeniške matice kartice po 10 dolarjev razposlali Slovencem po svetu. Izžrebance čakajo potovanja v Slovenijo in smuči Elan, vse kupce darilnih razglednic pa tudi značke bloškega smučarja. Kot kaže pa bo ravno pomoč TV Slovenija odločilna pri izpeljavi nove akcije Podarim -dobim, saj bo novo predlagana zakonodaja o RTV (v razpravi je osnutek zakona) predstavljala pomembno omejitev reklamiranja na televiziji. Po besedah direktorja televizije Janeza Cadeža je na uro programa z novo zakonodajo dovoljeno le 15 minutno reklamiranje, s či- mer bi 40 minutna oddaja z žrebanjem Podarim - dobim (tudi ta sodi pod reklamo !) "pobrala" praktično prostor vsem ostalim reklamam tistega dne. Zato bodo na TV predlagali ali spremembo osnutka predloga zakona o RTV ali pa bodo skušali dobiti vsaj dovoljenje za kršenje (v primeru Podarim - dobim, ki je državnega pomena za razvoj slovenskega športa) zakona. Tudi drugi vprašaj pred novo akcijo Podarim - dobim je zakonski, saj zakon o igrah na srečo še ni sprejet in bo najbrž v novi sezoni treba delati še po starem.... Kot je ob teh pomislekih pred novo akcijo, ki jo sicer pri Smučarski zvezi že načrtujejo, dejal generalni sekretar Janez Bukovnik, je največji delež denarja, ki ga dobi Smučarska zveza ravno denar te akcije, z njeno morebitno ukinitvijo pa bo pred novo sezono treba sklicati izredno sejo Smučarske zveze in se odločiti ali je še kdo pripravljen pomagati vrhunskim športnikom ali pa jih'bo-mo prepustili same sebi. Smučanja pa že sedaj " živi in pade " s Podarim - dobim. • V. Stanovnik mm GO MLE SKA KRANJ cm mm OSNIH 12 IZGOMNB pm MLBtCflZNI: MLEKO ŽELEZNA KRAVA, 3.3 %-1L 44,20 MLEKO V VREČKI-1L 46,30 MLEKO GORENJ. PP, 3.2 %-1L 53,65 ALPSKI CVET, 3.2 %-1L 78,49 ALPSKI CVET, 3.2 % - 1/2L 39,85 JOGURT NAVADNI, 3.2 %-180ML 25,41 JOGURT SADNI, 3.2 % • 180ML 33,49 JOGURT NAVADNI - 500ML 64,68 JOGURT SADNI -500ML 91,25 SKUTA POSNETA, 10 % - 500 g 272,58 GAUDA KRANJSKA 45 % - 1KG 591,67 J0ST,45%-1KG 579,60 GORENJSKI GLASŽE V PONEDELJEK IN ČETRTEK. OB 21. URI V JAZZ KLUBU R AGTIME PRI MOHORJEVEM KLANCU V K RAN J l CM33J^>«EM ALFA 331.7 IE od 21.500 DEM, ALFA 33 1,7 SW (caravan, 4x4) od 23.400 DEM in ALFA 1551.8 TS od 29.850 DEM dalje. MOŽNOST DODATNE OPREME. GARANCIJA IN HOMOLOGACIJA UREJENI. PO SISTEMU PLAČAJ - ODPELJI. UNICOM GROUP, U, TEL: 061/126-267,061/131-313 MALI OGLASI glasbila ® 217-960 GLASBENI STOLP: 40 W, digitalni tuner s programi, star eno leto, prodam. O 312-154 m a 1 Mj mj £%. HALAMAHI* 0CVHT SIR SOLATE* ZREZKI DELOVNI CAS: i VSAK DAH NEDELJA OD OD 8' 22' APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. B632-595 14511 OVERLOCK PFAFF In SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. B 215- 650 15085 Motorno koso STIH L prodam. S 681-287, popoldan iseoo Rabljen LEDOMAT Gadža prodam. • 218-571 is/21 KOSILNICO - vrtna, 2-taktna, nož 45 cm, rabljeno eno .sezono, prodam ugodno. Radovljica, S 712-040is«5i COMMODORE 64, zelo dobro ohranjen, z vso dodatno opremo, prodam. Zravem dam se 4 kasete z Igricami, modul, 9 programov, literaturo. Vse skupaj za 300 DEM. B 064/801-589_im« ĆB TELEVIZOR, zelo dobro ohranjen, prodam za 150 DEM. * 064/ 801-589 15888 Tračno ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Demšar, Log 3, Skofja Loka Novo ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 I, poceni prodam. S 682-076 15808_ RADIO • dvojni kasetar, ie v garanciji, prodam. Cena 4.500 SIT. ■ 331-086, zvečer is»ia GR. MATERIAL Aluminij PLOČEVINO , 0.5 in 0.8 mm, prodam. Cena za kg 250 SIT. B 061 781-269_15824 Suh smrekov LES, 8 in 5 cm debeline, prodam. B 43-398, dopoldan 15853 Obrezan LES za ostrešje in 8 tednov stare PUJSKE prodam. 0 061/627- 714 15931 Nizko-temperaturni KOTEL OD 32, nov, prodam. O 736-414 ismi Prodam nove EUR PALETE - 100 komadov. S 242-419 isnes IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. B 064/328-488 12731 INSTRUIRAM matematiko. 923, Aleš 311- 15087 AvTORADIO Grunding z prodam, e 241-006 anteno 15965 CIRKULAR, 3-fazni, prodam, B 310-747_15980 MOLZNI STROJ vVestfalla In PRE-VEZE za krave prodam, a 45-425 Uspešno INSTRUIRAM angleščino za popravne izpite, a 328-480, Boži IZGUBLJENO Dne 30/6/1993 sem na poti Tržič -Goričane - BašelJ izgubila nov ZGORNJI DEL zeleno-slve TRENERKE. Poštenega najditelja prosim, da se zglasl na B 401-114 15944 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, a 064/221-037 _mw Kupim manjšo ŠKROPILNICO za traktor, a 41-253 15952 KOLESA Žensko KOLO in otroško KOLO Junior ugodno prodam, a 064/77-143, popoldan in zvečer 15915 Moško KOLO Rog, 5 prestav, in žensko PONY KOLO ugodno prodam, a 241-348 16918 KOLESA, cilinder in števec za atx, ter resonanc no izpušno cev za APN, ugodno prodam, a 064/58-47615924 IT 331-339 0 DO 23. URE I rt,: k i SPLOŠNO gradbeno podjetje Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Obvestilo udeležencem v prometu Zaradi izgradnje plinovoda v Škofji Loki bo oviran promet na naslendjih cestah: - Partizanska cesta: na območju vhoda v kasarno bo popolna zapora ceste od 1. 7. do 15. 7. 1993, - na Partizanski cesti od pokopališča do križišča s cesto Talcev bo polovična zapora ceste od 28. 6. do 2. 8. 1993, - cesta Talcev: pri samopostrežni trgovini Groharjevo naselje bo popolna zapora od 12. 7. do 26. 7. 1993, - na slepi ulici ob stanovanjskih objektih št. 66, 67 in 68-Groharjevo naselje bo popolna zapora od 5. 7. do 16. 8. 1993, - križišče, cesta za Staro Loko in Groharjevo naselje, bo popolnoma zaprto od 19. 7. do 16. 8. 1993, - Partizanska cesta: pri pisarni odvetnika Franceta Severja bo popolna zapora od 15. 7. do 29. 7. 1993, Obvoz za vsa vozila bo možen po drugih mestnih ulicah do izteka oviranja prometa. LOKALI Ob prometni točki v Stražišču, oddamo poslovni prostor, a 331- 537 15998 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17/ 7/1993. Prijave na B 49-442 16654 OTR. OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK pro-15986 dam. Cena ugodna. B 217-05515986 Otroško PONY kolo, ugodno prodam. Dolenc, Cankarjeva 1/a. 16998 OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. »325-488 10486 Lepo vrtno PRST prodam. Prebače-vo 32/a, popoldan 1&857 VLEČNO KLJUKO za Škodo Favorit prodam. B 66-469 15917 ŽAMANJE za kurjavo prodam. B 403-686 15940 VLEČNO KLJUKO, novo, prodam In montiram (za Golf JX, Jetto, R-4, R-5, Yugo, škodo Forman in Favorit) -vse so deljive. B 061/737-632 15971 Poliestrska MLEKARSKA KORITA, dolžins 70 cm, prodam. B 325-576 15999_ čoln MAESTRAL L 9 in motor Tomos 4, prodam. B 43-508 16000 KUPPERSBUSCH štedilnik s pečico in električni štedilnik, prodam. B 43-508 18001 PRIDELKI Domači CVIČEK prodam. 831 06825- 15547 Jedilni in krmilni KROMPIR prodam. Medno 12 15978 PREKLIC Izjavljam, da nisem obžagal kostanjevega drevoreda v bolnici Begunje. Pečenko Sašo, Zgoša 50 1S7M POSESTI Zazidljivo PARCELO, 1.000 kvad. m, v Poljanski dolini, prodam. B 691- 624 16849 Prodamo starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina Je 202 kvad. m in 680 kvad. m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje. Potrebna je adaptacije. B 063/721-052, od 8. do 16. Ure 16877 Prodam nedograjeno HIŠO pri škofji Loki. B 621-474, dopoldan 15912 POSLOVNI STIKI Registrirajte PODJETJE pred začetkom veljave novega zakona. Ustanovitev možna tudi brez pologa ustanovnega kapitala v višini 100.000 SIT Ne oklevajte, čas je samo še do 10/7/19931 B 061/125- 070 16421 RAZNO PRODAM Risalno tablo ROBOTRON REISS, 95 x 150 cm, in zmrzovalnik Gorenje 120 I prodam. B 328-429 15S48 Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE za smeti. Kveder, Pre-doslje 132 16879 Prodam montažno GARAŽO, kovinsko, in zadnji DEL Yuga. B 53- 176 15922 Enoosno PRIKOLICO, krožno in motorno ŽAGO prodam. B 81-635 15981 Inf. in naročila: KUPREP d.o.o, Kranj, teh 43-244 STAN. OPREMA Usnjeno SEDEŽNO GARNITURO Lahti, staro eno leto, Meblo, ugodno prodam. B 632-206, do 9. ure 15572 NAJNIŽJE CENE NOVEGA POHIŠTVA; (JOGI 0RT0PEDIC0 190x90-10.000 SIT). VELIKA IZBIRA, DOBAVA TAKOJ I ^ TeL: 217-167 ŠPORT SURF, OBLEKO št. M, ČEVLJE št. 42 In 37, TRAPEZ za 400 DEM, prodam. B 064/714-146 15942 Elanov ČOLN, dolžine 3.50 m, ohranjen, prodam. Cena 9.000 SIT. B 310-054, od 9. do 13. ure 15973 STORITVE J In J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: od 9. do 17. ure, B 329-886 10121 ŽIČNE MREŽE za ogradttev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frllc, Zevnikova 5 a, Orehek, Kranj, B217-937_14341 ODKUPUJEM In POPRAVLJAM karambolirana vozila. B 241-168 14648_ Kvalitetno Izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. B 326-426 - popoldan, Prebačevo 32/a 15349 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. B 733-120 15590 Krovsko - kleparska dela; ugodne cene kritin in gotovih kleparskih izdelkov. B 738-184, po 20. uri 15594 CANARY- vaša kozmetična nega - v Kanarčku. Nazoneva 2/111. B 214- 341 15882 VODOINSTALACUE VSEH SORT, novogradnje, popravila. Naredimo hitro - strokovno! B 218-427 16674 SMETNJAKE iz pocinkane pločevine IZDELUJEM in ugodno PRODAJAM. B 324-457_15662 POPRAVILO in MONTAŽA rolet in žaluzij. B 061/376-783_15700 Expres KOMBI - DOSTAVA vseh vrst pošiljk 24 ur na dan. B 215-211 15913 Sprejemam naročila za OBIJANJE napusčev in oblog, stropov, ma-sarde, stene. Pokličite na B 061/ 824-200, po 20. uri 15938 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič In Kranj. B 57-214 15993 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 120 kanalov, z garancijo za 470 DEM. B 310-223 15997 STANOVANJA STANOVANJE, 2-sobno, 58 kvad. m, v Bistrici pri Tržiču, prodam. B 217-911 aH 51-647_15720 Zamenjam dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma za dvosobno in garsonjero. B 323-553 15929 Mlada družina najame 1 ali 2-sobno STANOVANJE v okolici Jesenic -Koroška Bela s kasnejšo možnostjo odkupa lastninske pravice. B 331- 455 16964 VOZILA DELI Za R-4 poceni prodam tri obnovljene nove GUME. B 713-045 15934 VOZILA GOLF bencinar, letnik 1982, prevoženih 99000 km, zelo ohranjen, prodam za 4500 DEM. B 714-612 15555_ Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17. julija 1993. Prijave na B 49-442 SAMARO 1500, 5 vrat, registrirano do 4/1994, 31.000 km, prodam. Majer, Hrušica 118 15736 ZASTAVO 101, letnik 1986, ugodno prodam. B 064/633-227 15904 GOLF bencinar, letnik 1978, prodam. Cena 2.100 DEM. B 52-123 15906 ZASTAVO 750 SC, letnik 198& neregistrirano, ugodno prodam. • 682-736_is*» GOLF JGL, letnik 1981, registriral do 1/6/1994, prodam. Jelene, Ltf 40, Železniki ia*» YUGO 45 A letnik 1986, prodam. * 801-578 15»1' BX 15, letnik 1989, prodam. Cent 10.800 DEM. B 312-255 is* YUGO 60, letnik 1989, prodam Cena 4.900 DEM. B 312-255 is«1 LADO SAMARO, letnik 1987, nujrf ugodno prodam. Cena 3.500 DEM-B 77-091 igo« YUGO 45 A letnik 1986, registrira1 do 6/94, prodam. B 84-382 is** YUGO 45 KORAL, letnik 1990. registriran do 5/1994, prodam. * 725-537 is»* LADO 1500, letnik 1981, prodam. * 736-415_i5»* R-4, letnik 1983, zelo ugodn« prodam. B 57-809_iM* TOVORNI AVTO 1217, letnik 197» prodam ali menjam za osebni avto B 621-414_166* YUGO 45 KORAL, letnik 198* prevoženih 54.000 km, prodam Cena po dogovoru. B 621-01315»* -* GOLF JXD, letnik 1987, dodati* opremljen, prodam. Cena po dog? vonj. B 43-084, Roman is«--* R-4 GTL, letnik 1987, in daljinsjf TELEFON Shuttle 9900 prodam. » 064/715-745_iM R-4 GTL. letnik 7/1991, ugodn« prodam. B 48-761_isj*J OPEL MANTO, letnik 1976, prodarj Cena po dogovoru. B 064/715-11'' dopoldan_is«* ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano celo leto 1994, cena 1100 DEM. prodam. B 45-582 is*** YUGO 55, letnik 1988, prodam. * 221-067. dopoldan, zvečer n«g R-4 GTL, letnik 1987, registriran d» 6/1994, prodam. B 064/218-014, o* 16. ure dalje is«?1 Zlati teden v prodajalni PARTNER, Koroška c. 2, Kranj od 3. do 10. julija 10 % POPUST za poročne prstane, za druge izdelke iz zlata, ročne in stenske ure - 5 % POPUST. ZMerkurjevo kartico zaupanja dodatnih 5 % popusta. Za vse kupce v Zlatem tednu še kupon za enkratno brezplačno čiščenje izdelka iz zlata! Ne prezrite! Posebna ponudba fotoaparatov YASHICA, N0AL, SENT0SA, HALINA in filmov AFGA, FUJI, KODAK, KONICA Torek, 6.julija 1993 EURORIZZA DOSIAVA PIZ/ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure MALI OH! ASI. OBVESTILA ».STRAN • GORENJSKI GLAS NOVO*NOVO DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE *E 064/215-797 Oddamo več PSIČKOV. « 242-484 18976 Rjave JARKICE, stare 7 tednov prodam. Oman. Zminec 12. * 621 475 __,_JZ- TELETA slmentalca. starega 10 dni. kupim. • 632-943 1g— «8 SAMSUNG ■ TOSEBIOrPOU^AroNUDBA |TV37cm 33.520 SIT ■ lTV51crnTTX 43.100 SIT I |TV63cmTTX 64.980 SIT I TV37cmTTX 36.940 SIT TV 55 cm TIK 49.930 SIT TV72cmTTX steieo 96.590 SIT VIDEOREKORDERJl od 40.190 SIT im AV-leti delov- 15729 Honorarno ali redno zaposlil TOKLEPARJA z najmanl 2 teti nllfžadenl. 9 064/422-280 TRGOVKO honorarno za-/ živilski trgovini v Skofjl — —- 15634 KOZLIČKA prodam, popoldan 692-190. rtimo v _ 631-364 HIFI STOLPI od 43.000 SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-36? od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ISraTnkuT>onomvain^B ob nakupu poklonimo I 2VIDEOKASET1 Zaposlim 1 - 2 KERAMIČARJA, redno ali pogodbeno, ostalo na • 214-313, samo zvečer po 20. url 15914 _^__ Zaposlim NATAKARJA v Restavraciji Roma v Tržiču, m 064/53-593 tara Zaradi bolezni iščem ŽENSKO za pospravljanje stanovanja in urejanje vrtička. ■ 064/45-357_isase ooem DELO v dopoldanskem času. Hfira: IZNAJDUIV_15037 V Lescah zaposlim FRIZERKO -FRIZERJA s prakso. Šifra: SEPTEM- Prodam KRAVO po prvem teletu. 0 736-707 15992 Pohlevno SIMENTALKO, 120 kg, prodam za rejo. S 77-080 15995 Prašiče težke od 20 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. « 714-378 in 733-508 16002 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE_ Univerzal 445 s kabino, Tomo Vinkovič 419, IMT 533 in FIAT 40 KM ugodno prodam ali menjam za drug traktor, g 061/738-619 Starejši rabljen traktor kupim. 9 061/738-619_ Dobro ohranjeno ZASTAVO 750 prodam. 9 51 615 po 17. uri Ali želite povečati KAPITAL? Sprejemamo ponudbe posojilodajalcev. Nudimo visoke obrestne mere. Mesečne izplačio obresti, varen plasma vaših sredstev ter trdno garancijo. 0 331 -233 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je v 90. letu starosti umrla naša draga mama KRISTINA MRAK roj. Ločnikar Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 2. julija na kranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Žalujoči: hčerki Krista in Metka 1 družino Kranj, 29. junija 1993 Jšč šifri BER 15945 Zaposlimo KUHARJA za P»*° Pizz, možna prlučitev mladega fanta « 46-502, od 20. do 22. ure iw» YUGO 60 KORAL, letnik 12/1989, Sodelujte pri JP^jf^jftft bele barve, I. registriran 1/1990, tožbe Mladinske Knjtoe prevoz je prodam, tt 326-402 15977 ogantzlran. » 632-330 In 50-846 registriran do 11/1/ R-zoisulemo prosto DELOVNO R-4, letnik 1991, 1994, prodam. 1 Prodam R-4 GTL, letnik 1986. registriran do 5/94, prevoženih 60.000 km. M 78-076_19999 Ugodno prodam YUGO Koral 45. letnik 1988. Kajzer. Prebacevo 58/a, Kranj._ 16990 Prodam YUGO Koral 65, letnik 9/89 • 733-290 Razi MESTU ucneija w«^;~ w?Z&bn ali PRU, za reKtotoć^čes, »P^m riAinvnlm časom. Začetek dela bo ifflffi Sndldatl naj po*Jejopr1-lave z dokaz« o ustrezni Izobrazbi v osmih dneh po objavi ^ spodnj naslov. O Izbiri bodo kandidat obveščeni y 15 dneh. po zaključku orilav. OS Kranjska Gora, Koroška H,-T*------- 15994 12, 64280 Kr. Gora. 16991 Prodam FIAT Ttoo 1.1, letnik 10/90, prevoženih 64.000 km, za 14.000 DEM. » 261-311 od 14. do 16. ura 16993 YUGO 45 A leto 1986, prodam. • 801-578__16997 ZAPOSLITVE Nudimo honorarno DELO pri DZS. Dobro plačilo, tedenska provizija. šifra: NE ZAMUDfTE_1&2M »čem> PRIPRAVNIKA In samostoj-nega MIZARJA. » 401-320 15322 ŽIVALI Zaposlimo KV ŠIVILJO, vajeno samostojnega dela, s prakso. » 064/715-077, popoldan_iS40i NATAKARICO za strežbo v restavra-c^Dogodbeno zaposlim. » 45-316 Ptzzerija - špagetarija zaposli KUHARJA z Izkušnjami. Pogoj znanje slovenščine. • 632-206, 632-403 16673 __ ■ PRIPRAVNICO z gostinsko šoto Zaželjena_ okolica PRAŠIČE za rejo In ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, m 733-232_14379 Dva KOZLA, stara 2 meseca, prodam. Zbilje 8/b, Medvode 15520 Prodam mlade KOKOŠI NESNICE za rejo ali za zakol. Sprejemam naročila za očiščene kokoši in težke bele piščance, vzrejene z domačo krmo. Drl novec, Strahinj 38, Naklo, • 064/48-048 15557 Granaste JARKICE prodam. Grilc, Partizanska 15, Kokrica » 214-855 15796_ KOZLIČKA prodam. • 692-190 16910_ Enoletne KOKOŠI prodam. B 632- 622_15927 Dva PRAŠIČA težka 200 kg, prodam. Zg. Brnik 102. 15939 škofje Lol sobote iprejmem. ; Oddam PSA, mešanica med labra- yuuaiu rgn,i___- «--atarMfM 631-249, razen 16644 Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE v kavabaru. Inf. po » 064/ ^360, vsak dan od 10. do 24. ure NA.JrsIOViiJŠIH SATELITSKIH SISTL MOV "AMSTRAD" S»l_J¥>rvFt SLIKE 19 RADUSKIH PROORAMOV RAFIKA NA F.KR ANI' (,ANGL/NF.M 1 garancija, obroki i- r\/-\ r^u Z MONTAŽO SAMO O 89 * SISTEMI ZA VKČ- STRANK* SAT VRHOVNIK Sfc.I^OK a. OODl&SlC ws TFT.: 064 6J3-425 dorko in nemškim cvčarjenvstarega 7 tednov. Pogoj - svoboda. Petrov«, Zasavska c. 57/a, Kranj 16930 733- 16961 Mladiče KOKERŠPANJELE z rodov-nikom prodam, g 064/872-02919947 PSIČKE kraškega ovčarja, dobra domače čuvaje, ugodno prodam. M 41-081_18961 KRAVO po I. teletu prodam. 250_ BIKCA sknentalca, starega 2 mese-ca^prodam. Lahovče 21, Cerklje SVINJO 200 kg in PUJSKE 50 do 70 kg, prodam. Žabnica 37_tajaj TELETA sknentalca, starega 10 dni, kupim. • 48-042 _15964 TELETA SIMENTALCA starega 7 do 14 dni, kupim. • 48-534 «P N«*a ponudba tudi v juliju MALI OGLAS 0010 BESED S KUPONOM BREZPLAČNO! če boste vas mali oglas v obsegu do največ 10 besed dostavili (po pošti ali v naš malooglasni oddelek) na kuponu, Vam objave ne bomo zaračunali. Seveda pa ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, "pod šifro1 Itd. • takšne oglase zaračunamo po ceniku oglasnih storitev v Gorenjskem glasu. PO TELEFONU BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV NE SPREJEMAMO, TEMVEČ ZGOLJ S TEM KUPONOM. Ko vpisujete tekst oglasa v kupon, ne pozabite v obseg 10 besed vključiti tudi podatka, kako interesenti vzpostavijo kontakt z Vami (Vašo telefonsko številko ali naslov). Na telefon 064/217-960 male oglase sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno, objavo zaračunamo po ceniku, naročniki Gorenjskega glasa 'mate poseben malooglasni popust. Prežite In pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. • imejn priimek, naslov; o Umri je naš stric URBAN MESEC iz Rovta v Selški dolini Ohranili ga bomo v lepem spominu KOVŠAKOVI NI JE VEČ, NAŠE LJUBE BABI Pogrešali jo bomo. Vnuki: Samo, Marala in Rok Kranj, L julija 1993 Vsem, ki ste jo poznali in spoštovali, sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu nenadoma zapustila FRANČIŠKA POKLUKAR rojena Šemrov, h Tržiča, Partizanska 7 Od nje smo se poslovili 29. junija 1993. Ohranili jo bomo v vu nje M« i~ rajnem spominu. Bratje i družinami SPOROČILO O SMRT Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne SAVA VELO MARIJA HORVAT rojena 1922 Od nje smo se poslovili v petek, 2. julija 1993, ob 17. uri na pokopališču v Kranju KOLEKTIV OSMRTNICA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš oči EDVIN RUTAR gostilničar iz StražSča Od njega se bomo poslovili danes, 6. julija 1993, ob 16. uri na kranjskem pokopališču Hčerka Maja a družino, sestri Danila in Vera, brat Mloi ter drago sorodstvo ZAHVALA Ob smrti mojega moža VLADIMIRJA MARTELANCA Primorske, družim Jesenuc, ooor^ ^ ~vo vcliko novic. Iskrena hvala.^"XffitS. prizadevanje za zadnjo možno pomoč, vsem »c cuma Žena Angelca Naročam objavo malega oglasa v natlednlem besedilu ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašče ANE MIKLAVČIČ roj. Oblak se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter Minki Pivk za lepo izrečene besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči vri njeni iz Podgore, Žirov, Gorenje vasi in Mojstrane Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druli nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Težko razumemo, da te ni več med nami ANITA VETERNIK Za vedno boš ostala v naših srcih. Družini Kurent in šegregur Kranj, L julija 1993 ZAHVALA Za vedno je zaspala naša draga mami ŠTEFKA MRAK Od nje smo se poslovili v družinskem krogu, dne 3. julija 1993, na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Polde ter hčerki Gita in Rosana i družinama Kranj, L julija 1993 Policisti želijo, da bi se turisti pri nas počutili varne Prijazna policija za tujce in domačine Z izdajo informativne knjižice "We want you to be safe! (Želimo, da živite varno)" se tudi slovenski policisti vključujejo v dejavnosti, ki potekajo v letu turizma v Sloveniji. Kranj, 6. julija - "Zavedamo se sicer, da policija ni tista, ki spodbuja turizem, vendar pa je prav varnost tista, ki jo turisti po vsem svetu postavljajo kot eno prvih stvari, ko se odločajo kje bodo dopusto-vali. Ker smo nova država in ker živimo v bližini vojne, vemo, da je prav varnost tista, ki zanima tujce, ki pridejo k nam, zato smo z lično publikacijo, ki smo jo natisnili v 200 tisoč izvodih, poskrbeli, da se bodo tuji turisti pri nas počutili varne, in v primeru nesreče vedeli, kje lahko poiščejo pomoč," so ob predstavitvi knjižice "Želimo, da živite varno!" na tiskovni konferenci, ki so jo minuli Četrtek pripravili v Ljubljani, poudarili predstavniki slovenskega notranjega ministrstva. Kot pravijo policisti, je državljanu prijazna policija eden izmed njihovih strateških ciljev, ki ga skušajo uresničiti predvsem s tem, da bi ljudem pokazali, kako se je mogoče nevarnostim upreti ali se jim izogniti. To pa še zlasti velja za čas dopustov, ko v brezkrbnosti mnogi pozabijo na varnost. Slovenski policisti pa želijo pomagati tudi tujcem, ki te dni prihajajo na počitnice v našo državo. Že lani in predlani so izdali dva jezikovna priročnika, ki prometnim in mejnim policistom pomagata pri komuniciranju z nemško in italijasko govorečimi gosti, že drugo leto pa s članki in pomembnimi obvestili sodelujejo v reviji za tuje goste, Flaneur. Kot pomebno novost so letos v Službi za stike z javnostjo pri Ministrstvu za notranje zadeve, s finančno pomočjo slovenskih podjetij in oblikovanjem Kompas Designa, pripravili informativno publikacijo, v kateri bodo tuji turisti našli informacije, ki jih potrebujejo za varno in prijetno bivanje pri nas. To pa je vse od predstavitve kam po pomoč, kakšne so uniforme tistih, ki jim v nesreči lahko pomagajo, telefonske številke za pomoč v stiski, naslovi ambasad posameznih držav, kaj storiti v primeru tatvine, kakšni so pri nas režimi na cestah, kam javiti izgubo ali krajo kreditne kartice, na katerih radijskih frekvencah so informtivne oddaje za turiste...., skratka, v kratkih informacijah bodo tujci dobili najpomembnejše podatke, ob njih pa se bodo lahko prepričali, da je tudi v Sloveniji skrb za varnost pomebna dobrina. Knjižica ima dvajset strani, natisnjena je v angleščini, nemščini, italijanščini in francoščini in opremljena s simpatičnimi ilustracijami. Razdeljevati so jo začeli včeraj na slovenskih mejnih prehodih, poskrbeli pa bodo, da bo dostopna v vseh turističnih krajih, na vlakih in na bencinskih servisih. • V. Stanovnik Na stari Ljubelj brez sape Udeleženci mednarodnega rallvja starih rolls rovceov Alpine 93 so se na svoji 2650 kilometrov dolgi poti v četrtek popoldne ustavili na Mestnem trgu v Škofji Loki, nato pa zvečer ie v Tržiču. V petek zjutraj se je več kot 40 modelov silver ghost odpravilo na Ljubelj, pa ne po običajni cesti, ampak po stari na vrh 1366 metrov visokega prelaza. Vsi častitljivo stari in odlično vzdrževani oldtimerji so brez sape prispeli na cilj. Vseh udeležencev letošnjega rallvja (prvi je bil že pred davnimi osemdesetimi leti) je bilo letos 130 iz sedmih držav. Sicer se je času in priložnosti primerno peljala na stari Ljubelj tudi ekipa Gorenjskega glasa in sicer z 34 let starim Mercedesom 180. • M.G. Varnostnik jemal denar iz skrinjice Kranj, 5. julija - 28. junija je policist postaje letališke policije Brnik ob 2. uri opazil, kako je varnostnik zasebne varnostne firme Porok, ki ima sedež na Jesenicah, stal pri nabiralniku Rdečega križa, kamor darovalci prispevajo denar za dobrodelne namene. Porokov varnostnik je s plastificirano žico je pobiral denar iz skrinjice Rdečega križa in ga spravljal v žep. Policist je ugotovil, da je 39-letni varnostnik Poroka, Čedomir R., uspel zbezati iz nabiralnika za dobrodelne namene 190 tolarjev. Lete mu je policist takoj odvzel, varnostnik firme Porok pa je ostal tudi brez orodja - plastificirane žice, dolge 60 centimetrov..© B.S. Spominska svečanost v Dolenji vasi Krajevna organizacija ZB Selca prireja spominsko svečanost v nedeljo, dne 11. 7. 1993, ob 9.30 uri pri spomeniku v Dolenji vasi v spomin 50. obletnice streljanja talcev. Prosimo občane, svojce, prijatelje in znance pokojnih talcev, da se komemoracije v čim večjem številu udelže. 91.3 F/7 Javno nagradno žrebanje na Jesenicah - Okoli 3200 dopisnic s pravilnimi odgovori nagradne križanke Kovinotehne Celje, blagovnice Fužinar, je prispelo na javno nagradno žrebanje pred blagovnico na Jesenicah. Nagrade sta prispevali tudi Zarja Jesenice in pivovarna Union, na javnem žrebanju pa se je zbralo precej reševalcev, ki so nestrpno pričakovali izid žrebanja. Na izžrebance sta čakala dva multipraktika trgovine Zarja, otroško kolo in kompresor Kovinotehne, štiri kasete Union piva... Sreča je nagrade takole podelila: 1. nagrado, otroško kolo, Janez Mežan, Riklijeva 6, Bled; 2. nagrado, darilo Zarje, prejme Rozka Lunar, Cegelnica 19, Naklo; 3. nagrado, darilo Zarje, prejme Vinko Štefe, Tenetiše 36 a Golnik; 4. nagrado, kompresor, dobi Maruša Suhadolnik, Breg 2, Mavčiče; S. nagrado Antonija Gabršek, Zgornje Gorje 34; 6. nagrado prejme Marija Nadv, Gogalova 6, Kranj; 7. nagrado Majda Gale, Moše 3, Smlednik in 8. nagrado Majda Balderman, Prešernova 28 Jesenice. Nagrajenci prejmejo nagrade v trgovini Kovinotehna, tisti pa, ki jim je poklonila darilo Zarja pa v Zarjini trgovini na Jesenicah. Zakon "o črnih gradnjah" Še do petka čas za depozit Za vsak kvadratni meter etažne površine je treba plačati 2.500 tolarjev, vendar ne manj kot 150.000 tolarjev. Kranj, 5. julija - Zakon o spremembah ia dopolnitvah zakona o urejanj« naselij in posegov v prostor oziroma o tako imenovanih "črnih gradnjah" je Državni zbor R Slovenije sprejel spomladi. Zakon je bistveno zaostril kazni za nedovoljeno graditev in druge nedovoljene posege.Tako morajo urbanistični inšpektorji obvezno odrediti odstranitev nedovoljenih gradenj. Odlog za izvršbo oziroma rušitev črne gradnje je na podlagi tako imenovanega moratorija edino plačilo depozita po 2.500 tolarjev za vsak bruto kvadratni meter etažne povšine, vendar pa depozit v skupnem znesku ne sme biti manjši od 150.000 tolarjev. Za drage nedovoljene posege v prostor (ko ne gre za objekte) pa je najnižji znesek prav tako 150.000 tolarjev. Zadnji rok, ko je ie moč vložiti zahtevo oziroma uveljavljati sklicevanje na moratorij iz 11. člena zakona ia plačati depozit,; je petek, 9. julija. Urad vlade Slovenije za informiranje v sporočilu za javnost ugotavlja, da je bilo do konca minulega tedna vloženih več kot 700 tovrstnih zahtev, število vlog pa narašča. Namen zakonodajalca oziroma novega zakona ni, da bi bili odstranjeni vsi nedovoljeni posegi v prostor, in da bi bile porušene vse črne gradnje, čeprav se rušitvam ne bo moč izogniti, če so nastale po uveljavitvi zakona in pri tistih gradnjah, ki ogrožajo zavarovana prostorska območja. Sicer pa zakon omogoča tudi strokovno preveritev na podlagi tako! imenovanih sanacijskih prostorsko ureditvenih pogojev. Pri sprejemanju sanacijskih prostorsko ureditvenih pogojev pa| bo moč obravnavati ie tiste črne gradnje, ki bodo evidentira-] ne na podlagi vlog oziroma plačanih depozitov. • A. Ž. V KRIMINAL Zakaj je umrl Robert? Kranj, 5. julija - V petek, 2. julija, popoldne je receptor hotela Creina obvestil operativni center UNZ Kranj, da so v sobi našli mrtvega Roberta H., starega 26 let, doma z Jesenic. Kriminalisti so ugotovili, da je Robert H. nekaj dni bival v tem hotelu, vzrok smrti pa bodo ugotovili z obdukcijo. • D.S. Smrt pilota na Storžiču Kranj, 5. julija - V soboto, 3. julija, se je ob 16. uri smrtno ponesrečil 36-letni pilot jadralnega letala Bojan Žmauc iz Ptuja. Z jadralnim letalom TIP DG 300 je sodeloval kot tekmovalec na državnem prvenstvu in jadral v trikotniku Ptuj - Lesce - Slovenjgradec - Ptuj. V neposredni bližini lovske koče Dolge njive na območju Kališče -Zaplata na Storžiču se je letalo zaletelo v breg in pilot je bil takoj mrtev. Kraj nesreče si je ogledala letalska policijska enota, komisija uprave kriminalistične službe policijske enote Kranj z reševalci GRS Kranj in letalska komisija ministrstva za promet in zveze, da bi ugotovili, zakaj je letalo strmoglavilo. Na letalu je bilo za 3 milijone tolarjev škode. • D.S. Iščejo voznika golfa zelene barve Rupa, 5. julija - V noči od sobote na nedeljo je 21-letni Željko Cavric, državljan Hrvaške, z opel recordom nemške registracije vozil čez viadukt Rupa, za avtomobilom rdeče barve, ki je začel prehitevati in tudi prehitel pred njim vozeči avto znamke golf, zelene barve in neznane registracije. Ko je hotel prehiteti zelenega golfa tudi voznik Željko Cavric, je voznik golfa nenadoma zapeljal na levo in tako zaprl pot Željku Cavriću, ki je sunkovito moral zaviti na desno. Izgubil je nadzor nad vozilom, ki je začelo bočno drseti in zaradi velike hitrosti pristalo na strehi. Voznik Željko Cavric ni bil poškodovan, sopotnica Jaga Dragičevic ima poškodovana vretenca in pretres možganov, sopotnik na prednjem sedežu Dražen Tiporic ni bil poškodovan. Vsi so bili pripeti z varnostnimi pasovi. Na vozilu je za 300 tisoč tolarjev škode. Za voznikom golfa zelene barve poizvedujejo, saj ga sumijo povzročitve hude telesne poškodbe in pobega s kraja nesreče. • D.S. Kolesar padel po nasipu Trebija, 5. julija - V soboto, 3. julija, se je na cestnem odseku na Trebiji zgodila nezgoda zaradi nenadne spremembe smeri vožnje. Voznik gorskega kolesa Iztok Kavčič je iz smeri Selo -Podgora izgubil oblast nad kolesom, zavil s ceste in padel po nasipu ter obležal na travniku. Bil je tako hudo telesno poškodovan, da je v življenjski nevarnosti. • D. S. Kitajca nista prišla do Trbiža Kranjska Gora, 5. julija - Trije mladi fantje iz Mengša: 19-letnj Aleksander Z., 23-letni Robi L. in 21-letni Matjaž Ž. so poskušali dobro zaslužiti. Nad vas Rateče, na mejni prehod, sta brata Aleksander in Robi pripeljala dva Kitajca, ki naj bi ilegalno prestopi; la mejo. V gozdu so počakali, da se je stemnilo, nato pa prešli mejo. Kilometer stran od državne meje naj bi Kitajca prevzel voznik, ki ga še iščejo in ki vozi avtomobil s slovensko registracijo. Zaradi budnosti mejnih policistov v Ratečah jim ni uspelo« Policistom so Mengešani povedali, da bi za vsakega, ki bi ga pripeljali ilegalno preko meje, dobili po 100 ameriških dolarjev. Zašla* žek Je kar dober, zato ni čudno, da je vedno več takih organizirani) ilegalnih prestopov tudi na naših mejah. Kranjskogorska Postaja mejne policije je proti Aleksandru. Robiju in Matjažu napisala kazensko ovadbo za kaznivo dejanj« prepovedanega prehoda preko meje.# D.S. Smrtna nesreča na Belci Zbežala pred moškim Belca pri Mojstrani, 5. julija - Na območju Uprave za notranje zadeve Kranj se je v obdobju od 16. junija do 4. julija zgodilo 16 prometnih nesreč, dve od njih s smrtnim izidom, petnajst oseb je bilo telesno poškodovanih, v treh nesrečah pa so povzročitelji pobegnili. Za primerjavo: lani je bilo v prvih šestih mesecih na Gorenjskem 11 prometnih nesreč s smrtnim izidom, letos pa je v enakem obdobju statistika zabeležila že grozljivih 24 smrtnih žrtev. V soboto, 3. julija, ponoči so gorenjske ceste terjale nov krvni davek. Domnevajo, da se je nesreča zgodila med 3. in S. uro ponoči, ko je 34-letni Sead Bajrektarevic, državljan BIH, na začasnem delu v Avstriji, vozil v smeri od Jesenic proti Kranjski Gori. Na blagem levem ovinku ga je na delu ceste, kjer je omejena hitrost na 80 kilometrov na uro, začelo zanašati in njegovo vozilo honda prelude je zletelo s ceste na nezavarovano bankino in se ustavilo nekaj deset metrov stran od ceste. Voznik je bil v vozilu neprivezan, ukleščen je ostal v vozilu in bila tako zelo poškodovan, da je ranam podlegel na kraju nesreče. • D.S. Kranj, 5. julija - V gozdičku na Savski cesti pri savskem mostu v Kranju je 30-letna ženska v soboto zvečer srečala moškega, ki j« imel hlače spuščene do kolen. Skočil je do nje in jo grabil za pU' lover, ki ga je imela okoli vratu. Nekaj časa sta vlekla pulover, nato je ženska pulover spustila in zbežala. Moški ji je nekaj časa sledil, nato pa se izgubil neznanokam.# D.S. Pripor za goljufa Kranj, 5. julija - Preiskovalni sodnik je zoper Stanislava M., sta* rega 42 let, doma iz Šenčurja, brez zaposlitve, odredil pripor. Sta' nislav M. je dobro znan kriminalistom Policijske postaje Kranj* saj je junija z lažnimi izjavami za 100 tisoč tolarjev ogoljufal vec ljudi. Privoščil si je tudi brezplačne počitnice, saj je letoval v Novigradu, Poreču in Puli: dopustoval, a ko je bilo treba plačati, brez sledu izginil. • D.S. Obležala v živi meji Tržič, 5. julija - Že 3. junija letos sta se v lokalu Cherry v Bistrici pri Tržiču zadrževala Ale C, državljan BIH, stanujoč v Tržiču in in Boštjan H., doma iz Bistrice pri Tržiču. Ale je začel Boštjan« izzivati, kar je Boštjana tako razjezilo, da ga je s pestjo udarilv obraz in obrcal, tako da je Ale izgubil zavest. Ko je prišel k sebi. sta oba zapustila lokal, a zunaj gostilniških vrat se je medsebojno obračunavanje nadaljevalo, tako da je jezni Ale prijel Boštjana za vrat in oba skupaj sta padla v živo mejo. Ko je prišla policij' ska patrulja, so morali Aleja, ki je obležal v živi meji, odpeljativ jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili kompliciran zlom nosnih kosti. 16. junija pa je bil Ale Č. izpuščen iz bolnišnice in na Policijski postaji Tržič prijavil, da ga je Boštjan H. oropal, tako da mu je i* denarnice vzel 300 nemških mark. Policisti so ugotovili, da to n> res, zato so zoper Boštjana H. napisali kazensko ovadbo hude te* lesne poškodbe, zoper Aleja Č. pa kazensko ovadbo za krivo ovadbo. • D.S.