spodarske ? obrtniške narodn Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld« 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 13. septembra 1871. O b 8 e g : Kako ravnati z vinskimi sodi, da se vino dobro obdrží dolgo časa. Vabilo fabrikantom, kovačem in sploh iz delovalcem kmetij skega in vrtnarskega orodja. Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dalje.) Novićar. Gospodarske novice. — Nektere misli o naših šolskih zadevah. Porocilo o XXII. skupščini Matičinega odbora. (Dalje.) Dopisi Gospodarske stvari. Kako ravnati z vinskimi sodi * da se vino dobro obdrží dolgo časa. Naši vmorejci navadno ízpraznjene sode malo Ne enkrat z vrelo in nazadnje z mrzlo vodo. Tako ob-ravnan sod je zgubil popolnoma vso kislobo in se brez strahu sme rabiti. Ce se pa najde, da je sod znotraj s plesnobo zaraščen, se mora ta plesnoba na tanko pregledati. V ta namen se ostrga malo te plesnobe z nohtom, in če se vidi, da na tistem mestu, kjer je plesnoba bila, je oplaknejo, potem pa v kot vržejo. Ne, da bi popřed les črn postal, je to znamenje, da tak sod nikakor sod dobro zataknili, ga v tem kotu pusté, dokler ga ni za vinsko rabo. V tak sod, dragi vinorejci, nikakor za prihodnje leto spet ne rabijo. Ni čuda toraj, da vino, ktero v take sode pride, puuiagau^ viuu, liicru v bao. »uu pnue? je goiovo po je bolezni najprej podvrženo, ali da vino po sodu diši gubljeno. — Ce pa plesnoba je ramena, je to zmi vina ne devajte, kajti tak emu sodu se ne more več pomagati; vino, ktero v tak sod pride, je gotovo po- ali po plesnobi, ali pa da kislo postane. Ni tedaj od- rom slabo znamenje več Pri be li plesnobi, ktera na da jim damo potrebni poduk. ^ lesi me crnega ne pusti, Kedar se proó ostrže, se pa Izpraznjeni sod se mora z vodo tako dolgo prati, sod lahko popravi, in sicer tako-le: Vrže se več funtov dokler prav čista voda iz njega ne teče, potem naj stoji apna v sod, vgasí se apno v njem z vodo, da postane 24 ur narobe obrnjen, da se voda popolnoma ocedi. kakor mleko. tem mlekom se sod dobro spere m Ko se je to zgodilo, se mora sod, v kterem je za tem z mrzlo vodo oplakne. Kuha se potlej v vodi orehovo perje in zrelo brinje; taka voda bilo bel o vino, z vžganim žeplom pokaditi in trdo sol Ml IV/ i/^i v y luu , *A y «J v^iviu ^uuuuiu iu m uv D Vi, VI GUU V KJ ^ C1J U 1U ai C1U U 1 1 li J C , MfttVCt V UUa zatakniti, da zrak od nobenega kraja va-nj ne more. vroča vlije se v sod in sod se precej zatakne; neko- se mora pa z vin- liko časa naj ta voda stoji v sodu, potem se izpusti Sod, v kterem je črno vino bilo, skim cvetom ali àpiritom vžgati in isto tako dobro ter sod izpere še enkrat z vrelo in z mrzlo vodo ; na zatakniti. tako obravnane sode ni strahú vina djati ) m wvrv. WV VUU.1HV « »iv»w AU *J Uli £Jk\J » uuv , UA zadnje se pa sod z žeplom vžge, in tako je popolnoma dober- za rabo, ali pa se vdrugič dobro ostrga plesnoba vinorejec more zagotovljen biti, da vino ne bo imelo in sod se od znotraj z vgašenim apnom prav dobro za-slabega duha. maže ter se pusti apno tako dolgo, da se na dogah po- Ker pa naši vinorejci malokdaj tako sode obrav- suší. Potem se pol funta žepljene kisline (hudiče- navajo 9 in se večkrat pripeti, da ta ali uni sod po kis- lobi ali po plesnobi diši, moram še nekaj omeniti, kako naj vega olja) z 10 funti vode zmeša in vlije v sod, ki se se s tacimi sodi ravná, da bodo za rabo dobri. dobro zatakne in s to vodo dobro izpere, dokler se vse posušeno apno ne razpustí. Potem se izprazni in iz-, kterega mislijo z vinom napolniti in kteri je pere še enkrat z vrelo in na zadnje z mrzlo vodo. Kedar že leto in še več časa prazen, se mora prav dobro pre- je vse to končano, se sod z žeplom žge in dobro zagledati, predno se rabi. Pregleduje se pa tako: Luč takne. — Tak sod se brez strahú lahko rabi. Sod Res! poglavitna stvar je to, da se vinski sodi od se skozi spodnja vratica v sod vloží in tako prav dobro pregleda, ali je sod znotraj čist ali ne. Ko se je go- znotraj prav dobro čistijo — al ne le od znotraj^ spodar z lastnim očesom o čistosti soda prepričal in ne temuč tudi od zunaj mora sod čist biti. Pripeti sé f najde nos nobenega slabega duha ne po plesnobi ne po večkrat pri naših vinorejcih, da sodi uv» UVWVUVgM WlHWVgW UUUM uv ^.vwuv». «« fv T VV/OLlMb |/Ii UAOlll ïlUUiV-JWU, U(t OUU1 , zlasti pri spo d- kislobi, potem zadostuje, da se sod, predno se rabi, njih vraticih vino puščajo in na mokrem mestu se enkrat z vrelo in potem z mrzlo vodo dobro opere na zadnje z vrelim moštom še enkrat oplakne. 9 9 in plesnoba naredi; tudi ta plesnoba škoduje lesu in vinu. Zapomnite si to: sod mora tako dobro držati e se pri takem pregledovanji zapazi, da sod po vino, kakor kozarec drži vodo. kislobi diši, se mora vsa kisloba prav čisto odpra- 9 kajti vino v takem sodu kmalu kislo postane Zatoraj, vinorejci! ako hočete vino dobro imeti snažite svoje sode dobro in čisto, od znotraj in od viti ta namen se mora takému sodu dno ven vzeti in ga s zuna,j ^ slamo dobro vžgati, doge pa se morajo od znotraj s imeti in dolgo časa ga hraniti. kajti v tacih sodih je mogoče dobro vino strgalko dobro ostrgati. sod vloží spet dno, in apno se vgasi 9 ki drži veder 9 se Klosterneuburgu pri Dunaji. A. B.* funtov neugašenega apna, sodu se naredi skoz veho z vodo, ktera se va-nj vlije , latvu , \ac* ^uoiouo apucuu uncivu. kj icui mlekom se mora sod dobro oprati, za mlekom pa še tako da postane apneno mleko. tem * Jako draga nam je Vaša prijazna ponudba Vred 296 Vabilo fabrikantom f kovačem in sploh izdelo valcera kmetijskega in vrtnarskega orodja. žlahnuje srce prepevajo 7 divj t neotesani in hudobni ljudjé ne Očita se našemu ljudstvu v nekterih po krajinah surovost in neotesanost in pogostoma ne prav C. k. ministerstvo kmetijstva, ki si na vse strani brez vzroka. Očita se našim mládencem, da po noči prizadeva kmetijstvo povzdigniti, je družbi kmetijski ko divje zveri tulijo in razsajajo in včasi najgrše, naj pisalo, dl ISJLUUtljOU V V v/ w y J V V41 UUK/I A^iJUVVJjMlAJ. ----- J - ---------J --- da želi izvedeti vse fabrike in mojstre, ki na ostudniše kvante rjujejo prodaj delajo kmetijsko in vrtnarsko orodje (pluge, podučevanj peti Nočem trditi, da se bo to al brane, lušnice za koruze in vse drugo) v našem cesar- tovo se bode zmanjsalo v šoli popolnoma odstranilo ako se šolarj y po v šoli pridno stvu nakloni. 7 da jih potem po svetu razglasi in jim kupčijo lepih pesmic, kterih se nam, hvala Bog ne Naj tedaj vsak, kdor kaj tacega izdeluje, do p ri- va dij manjka. Saj nas skušnja uči, da mladenci rajši po štene slovenske prepevajo, kakor grde — da jih le hod nj ega meseca naznani družbi kmetijski v Ljub- znajo kakim kje stanuje, kakošno orodje izdeluje ; po lj ani, čem, kam prodaja svoj liko naredi, in sploh naj pové, kar je njemu na hvalo, pel cesarsko pesem ljem so otroci pri izpraševanjih M P^v^f^Cl^U r »LI.« izdelek, ali tacega orodja ve- noč" itd.; veselje jim je na Popotnik", „Kosec", „Lahko Teg licih igralo se vé da resnicno in pošteno Ta gati lansko in letošnje leto. popis pa ima obse- nauka naj bi se učitelji še bolj marljivo po To je lepo, to je potrebno. ,,Wo man singt Odbor družbe kmetijske v Ljubljani sep- prijel da lass dich nieder Lieder > bose Menschen haben keine tembra 1871. Kako je pa s telovadbo? Telovadba sploh je * Kak (Saaz) na Českem) Gospodarske novice. íe shmelom letos? se přiděluj se vpelje v šole, da se jbolj Sadac hmelj gotovo koristna, in prav je, da otrokom udje krepčajo in gibcnost zadobijo. trebna je telovadba Pa mestnim otrokom in po- v mestnih glavnih šolah je praktično podučevanje v telo-vadbi.*) Na kmetiških učilnicah po deželi je lič* vycoAcuiy, ^jci dc pmciujo^ uajuuiji xiixioij, vauoi. ) in a KQi6usKiii uciinican po ae se kaže pridelek letos izvrsten, težák je dovolj, barve popolnoma nepotrebna, nepraktična je lep Kupčije pa dozdaj y ni še bilo velike; v mestu in še mu je cena po 170 do 175 gold., po kmetih pa 140 do 160 gold. bolske stvari. celó povzdigi šolstva škodljiva. Marsikdo bo prebravši te vrstice se posmejal in me znabiti zaniČljivo mračnjaka imenoval, da telovadbo ktero ves svet hvali in zdravniki ljudém priporočajo iz ljudskih šol zavračam. Počasi, dragi bralee! pre > } Mektere misli o naših šolskih zadevah. Spisal Janez Bile. i* šolskih rečéh ne smé nihče pisati in svetovati vdari stvar malo bolje, znabiti boš tudi ti mojih misli! Povdarjam še enkrat, da ne tajim koristi telovadbe sploh. Ponavljam tudi, da je mestnim otrokom, šolarjem v mestih in večih trgih , kteri večidel domá y . . V • • ticij o y ~ . * -----------* , ttVVI. gimnastika potrebna in jako koristna da me utegne ..nekdo" pa je » zavr- pri otrocih na kmetih popolnoma nepotrebna, neprak tična in razvitku in povzdigi šol škodljiva. Kmečki da ga sem jez, ki nimam zdaj s šolo prav nič opra- deček ima po dolgi poti v šolo, na paši in na polji dovelj in še preveč telovadbe, če tudi ne po kdor ni „Schulmann". Tako niti in zaničljivo moj spis na stran pahniti, da bi vedel, viti, spisal. Al da se nekoliko utolaži , naj mu omenim, da sem tri leta otroke v farni šoli podučeval in da sem to za bil dve leti v hiši knežji učenik kneževih otrok, WBM ■ B^H^HB HH da toraj nekoliko poznam kmetiske in gospôske otroke. Zraven tega imam pa vsaki daa priliko slišati,. kako naši ljudjé o šolskih zadevah govorijo in sodijo. Naj mi toraj ,,der praktisehe Schulmann'4 dovoli, m » m ~ - * . i t V • naj pravilih, po sekiricah vravnane. Kaj ni tudi —11. letnega fantiča dovelj telovadbe, če mora vsaki dan , včasih v snegu, da ves trd mraza domu pride včasih v solnčnem peku, da je skozi přemočen, celó dve uri hodá dolgo pot dvakrat premeriti. Prašam, gospoda! ali ni to dovelj telovadbe, ali bo eno takega otroka, ki pride s paše domů in potem tako da tukaj svoje misli častitim bralcem razodenem ; naj daleč v šolo priroma pogostoma brez zajutrka ali pa s oni sodijo, če so prave ali krive, in ako je kaj do- kosčekom turšičenega kruha v žepu, ali bo takega brega v njih y naj bi se porabilo. „Omnia probate, otroka volja stezati se, po konopu plezati itd.? Aii ni quod bonum, tenete!" Solsko petje in telovadba. Znano je sploh da razveseljevanju in požlah- njegove spoznati ta nauk v tacih ljudskih šolah nepotreben in popolnoma nepraktičen ? ! Pa poglejmo še, kako ga bo naš kmet sprejel. Će že petje nekako s posmehom posluša in noce koristi kako bo pac se telovadbo nenju človeškega srca petje zeló pripomore. Zato je bilo dobro in pametno, da se je pred nekaj leti po nor- gledati; prosti člověk koristi marsiktere koristne na- gledal? Utegnil me bo kdo zavrniti: „na to ne smemo malnih šolah o takih jaz tukaj govorim petje vpeljalo. Z manjšim ali večim veseljem so se gospodje prave noČe spoznati'' Res je y po tej pa ako se vidi, da bi nevažni in nepraktični vaji šola škodo trpeti učitelji tega poduka poprijeli in otroci so se sèm ter morala, če se vidi, da bi pri prostih ljudéh brez vse tjè prav radi peti učili ter so v nekterih šolah prav potrebe v posmeh in zaničevanje prišla, če se spozná prijetno in ginljivo ložeje pesmice prepevali. Da je v ces drugih krajih petje veliko slabše bilo y temu je bilo y y krivo to, da imajo v nekterih farah otroci sploh veliko da bo ljudstvo še nerajše otroke v šolo pošiljalo saj se tamkaj skakati in plezati učijo: zakaj bi se ta nauk v šole silil? Ali nimamo nič bolj potrebnega, ali slabša grla, in glasove, pa krivi so bili pogostoma tuđi ni sadjereja, sviloreja itd. bolj koristna kmetu kakor w # . 1 t « + mm i ft • » V* * i/ J ' il J učitelji sami y sami niso do petja veselja imeli > in ga telovadba. Vsa telovadba na kmečkih učilnicah naj obstojí v tem, da se otroci ravno statijn lepo čvrsto tudi v otroška srca vcepiti niso mogli. Otrokom in celó starišem se je petje v šoli nekako smešno dozde- ho"diti navadiio. To pa ie potreba. Šolski možje pre- i • v 1 1 v • » il## I1, v t/ 1 J JL €# JL valo in še dandanašnji se dobijo taki, ki trdijo: „čemu mislite in prevdarite! -i r\ Xn í « Ir/\ rv / A nr n#/\ rl m i a +v»a n n n I arr aItîi ttao a i i a je šolsko petje Al zgodaj je treba člověku veselje do petja vcepiti. Ono razveseljuje člověka; ono po- * Popolnoma Vaših misli je vredništvo. Socijalno-politiške razprave. Bivša parižka komuna in socijaiizem. Socijalno-politiška študija. Spisal đr. V. Zarnik. VII. Ko je enkrat 1816. in 1817. leta spet občni mir v Evropi zavladal, postalo je Owen-ovo imé znano in celó slavno po celi Evropi. V vas New Lenark k njegovi fabriki so popotniki iz daljnih in bližnjih krajev romali njegovih socijalnih reform ogledovat in obču-dovat; najviša aristokracija se je za to zanimala, vojvoda Kentski je postal njegov zaštitnik in rusovski cesar in prusovski kralj sta se mu vklanjala. — Owen je pisal dva delà pod naslovom: „Novi nazori o društvu ali razprava o ustroju človeskega značaja" *) in pa: „Knjiga o novem moralnem svetu". **) V teh delih Owen popolnoma metodično preiskuje duševne zmož-nosti člověka in tište pogoje, pod kterimi bi mogel člověk do najvećega mnralnega razvitka priti. To je tudi prava pot bila , ker Owen je hotel prilagoditi svoje socijalne reforme človeški naravi, ne pa se proti postaviti njenemu ustroju, kakor so to drugi komunisti delali. — Owen pravi, da člověk ni nič druzega nego proizvod znotranjih in vnanjih vplivov. Zatoraj se pa tudi lahko člověk pri najboljih zmožnostih popolnoma po-pači. Da se temu v okom pride, treba je skrbeti, da se vsi slabi vplivi kolikor mogoče prepreČijo in od-stranijo, dobri pa razvijó. Pogoji tega razvitka je po Owen-ovih mislih: zdravje člověka na duši in na telesu, kar se najlože doseže s telovadstvom, z izbu-jenjem ljubezni do bližnjega, z osiguranjem potrebnih vžitkov, s splošnim delom, ktero ne sme zmerom eno in isto biti, nego se mora spreminjati. Tudi je treba lepega in ugodnega društvenega medsebnega občenja in mnogo popotovanja; neobhodno potrebna je svoboda tiska in govora, s kterim sredstvom se mora posebno na to delati, da se vse vraže iztrebijo, posebno pa vsak strah in vsaka bojazen pred večnimi kaznimi. V dosego tega namena hoče Owen, da se osnujejo ko- munistične občine od 500 do 2000 udov, kteri smejo samo v vaséh živeti. Največa oblast je v rokah ob-činskih svetovalcev, ki morajo biti že 40 ali vsaj naj-manj 30 let stari, ki se v javnih sejah posvetujejo in na ta način vladajo. Odgoja je splošna in za vse enaka. Zakon je enojin, pa se lahko, ako mož pa žena drug za druzega več ne marata, precej razveže. Vsi obči-narji dobivajo vse, česar potrebujejo, od občine, poleg tega so pa vsi k istemu delu obvezani. Zarad tega se pa vsak občinar, da se načelo enakosti čem mogoče najostrejše vzdržuje, v teku svojega življenja vseh del vdeležuje. Vsi občinarji se razdelé po letih v 8 razredov, v vsak razred pa spada oletnih tečajev. V vsakem teh 8 razredov imajo vsi občinarji enako delo in opravilo. Med občinami cele dežele (entre les communes de tout le pays) pa ne bi bilo nobeoe druge zveze nego kongres, ki se zbira le včasih od slučaja do slučaja za posvetovanje skupnih zadev. — Važna in po-menljiva je zarad tega Owen-ova sistema, ker se iz vsega delà in početja bivše parižke komune vidi, da je ravno ta načrt državnega ustroja komunardom naj-bolj pred očmi lebdil. Owen je bil za uresničenje in oživotvorenje svojih idej neizmerno delaven : razpošiljal *) New vewo on the society or essay on the formation of the human character, by Robert Owen, London 1820. I **) The book of the new moral world, by B. Owen, at London 1822. Pis, je o tem dolge in temeljite spomenice raznovrstnim vladara , stavljal je v tem smislu predloge v parlamentu, vtemeljival je društva, skliceval je za to tabore, na kterih je navdušeno za svoje ideje govoril. Pa ves trud in vse to natezanje mu ni nič pomagalo, nakopal si je bil s tem na glavo mnogo sovražnikov, med kterimi so bili duhovni najbolj razdraženi. Vsled preganjanja od vseh straní je zapustil Evropo in podal se v Ameriko, kjer je ustanovil tako komunistično občino pod imenom „New-Harmony", v kteri je hotel svojo sistemo praktično poskusiti. A tudi tù ni bilo nobenega vspeha, vse ga je „fratalo". Nejevoljen je popustil svojo občino „New-Harmony" in spet se je v Evropo vrnih Vdeleževal se je potem vseh podvzetij , kterim namen je bil delalcem stanje olajšati. Umri je R. Owen še le pred nekterimi leti čez 80 let star. Ako preidemo na kritiko*) komunističnih osnov, moramo naj poprej izreci, da se v teh komunističnih teorijah nahaja cela zmes ekonomičnih, političnih in tudi etičnih nazorov, med tem ko je v liberalizmu vse to v posebnih sistemah razvito. Komunizem postavi v prvo vrsto ta-le etično-politični stávek: da so vsi ljudje enaki in enako-pravni in da ni in ne bode potem pri enakem odgo-jevanji in pri enakem premoženji nobenega razlocka več med posamesnimi osebami. Pa ravno to ni res. Skušnja nas učí, da so se osebe čisto enako odgojene in z enakim premoženjem obdarované pozneje v življenji zevsema različno razvile. V vsakdanjem življenji imamo priliko dan za dnevom opazovati, da se otroci ene in iste obitelji ali družine, proizlazeči od istih sta-rišev, toraj v mladosti v enakem materielnem položaji, pozneje v življenji drug drugemu diametralno protivno razvijó, tako, da se čisto glas sliši: to pa ni mogoče, da bi bil ta tega in tega brat, ali ta ženska te in te sestra! Ravno nagon k razvitku posebne individualnosti je Človeški naravi najbolj prirojen, rekel bi, da je ravno to karakteristikon človeskega roda v primeri z živalstvom. Toraj je ta stávek komunistov, ker je v popolnem protislovji z našo naravo, neistinit in v praksi neizpeljiv. Drugi glavni stavek komunizma je, da imajo vsi ljudje isto pravico do vžitka vseh naravnih pri del kov. Ta stavek bi bil samo takrat resničen, ako bi bilo vsako delo oštro prepovedano in ako bi ljudém nobenega druzega truda treba ne bilo kot roke stezati in si pridelke narave z drevja trgati in na taki ali slični način prisvojevati. Ker pa to fizično ni mogoče in ker vse komunistične sisteme delo in nektere celó strogo delo od svojih državljanov zahtevajo, treba je pomisliti, da vsi ljudje niso enako za delo zmožni in da imajo še manj vsi ljudje enako veselje do delà. Nikdar se pa ne bodo dali za delo izvrstno zmožni ljudje v tako državo stlačiti, kjer bi bili primorani ne le za se, temuč tudi za slabiČke in bedake delati, še teže bi se pa taki norci našli, ki bi s svojo marlji-vostjo delali. — Tudi ta stavek izmed komunističnih zahtev je proti ustroju človeške narave naperen, toraj v vseh premisah neresničen in neizpeljiv. Tretji stavek komunistov se glasi: da imajo vsi ljudje enake potrebe. Naše potrebe so pa že po svojem načinu in po svojem obsežku jako različne. Pri vsakem delu se to vidi: Nekterega kako delo, na priliko podobarstvo, strašno veseli, duhta in duhta, da kaj novega iznajde, da, ob kratko rečeno, umetnik postane. Koliko imamo že mi Slovenci takih izvrstnih samoukovi! Drugi pa *) Beri izvrstno kritiko o komunizmu v 2. oddelku I. zvezka Marlo-tovega delà: „Sistem der Weltokonomie" stran 484-518. Pis. # 298 spet, ako bi bii po ustroji komunistične države ravno k podobarstvu komandirao, bi se z nepopisno nejevoljo tega delà lotil, bi pri vsakem udarcu svojega kladva preklinjal in ne bi celo leto niti najbolj navadnega cestnega kamna izsekal, niti najbolj prostega in roba-tega svetnika za najbolj zapuščeno kmečko kapelico iz-tesal. — Tudi ta stavek je protinaraven in vsled tega neresničen in neizvedljiv. Znanstvene stvari. } Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora 31. avgusta 1871. (Dalje.) 6. Gosp. prof. dr. K r e k o Stanko Vrazovi sloven- sko-slovstveni ostalini bere naslednje svoje poročilo: „V 17. skupščini matičnega odbora mi je bila častna naloga, St. Vrazovo národno - slovstveno slovensko ostalino na tenko pregledati, morebiti za natis vrediti ter v eni prihodnjih sej ali ustmeno ali pismeno o tem predlagati. Pritrdil sem bil tej želji in takoj po seji, v kteri sem bil nazoč, přejel po gosp. tajniku našega društva v vsem 21 zvezkov in zvezcičev imenovanega národnega blaga, ktero sem, kakor se bode znabiti vsaj nekoliko dalo tudi iz današnjega poročila povzeti, z natančnostjo pregledal, ktero tirja važnost predmeta in zaupanje, od Vas gospoda, v me stavljeno. Ze na prvi mah, ko sem bil pogledal v ta kaleidoskop našega národnega, v tej ogromni ostalini, ohra-njenega pesniškega blaga, sem se preveril, da je našemu literarnemu društvu sveta dolžnost, ga v kritični izdaji prej ko prej spraviti na svetio, in Čim bolj sem se bil udomačil s celim tù nahajajočim se materijalom, tim veča je postala moja prepričanost, ka bi bilo ne-odpustljivo še dalje shranjati to ostalino nenatisnjeno, tedaj slovenskemu učenemu in neučenemu svetu neznano. Kar se nam tù podaj a, je čisto, národno blago, ne umetno stvarjeno ali ponarejeno, kakor se često zgodi, ampak iz ust národa samega vzeto, z vsemi přednostmi, pa tudi slabostmi, ki so enacim proizvodom lastne. To sovsema veljá o pesmih, po Vraz u samem nabranih, ki je že za one dobe spoznal pravi način, kako ravnati z národno-slovstvenim blagom, dobro spoznavši, da národno-pesniškim proizvodom vzameš poetično ceno, ako jim ne pustiš oblike in značaja, jim po rodu danega. Tudi metoda nekterih pomagalcev Vra-zovih v nabiranji národnih slovenskih pesni ugaja tem tirjatvam, a nekaj jih je pa tudi med njimi, kteri še niso tadaj imeli o tem pravega pojma, čemur se ni čuditi , ako pomislimo, da se je, razun malo izjemkov, se le uprav po sej dôbi pričelo ne le pri soplemennih slovanskih, ampak tudi pri druzih kulturnih evropskih národih kritično izdavanje národnih pesni. — Pomagalcev je imel St. Vraz nad 20, kterih vseh mi ni treba tù naštevati, ker bode o tej stvari natančniše po-ročati v tiskaném predgovoru k tej zbirki nár. pesem, se vé da, ako društvo, oziroma njen odbor, sploh sklene, jo izdati pod svojim pokroviteljstvom in na svoje stroške. Imenujem pa tù vendar imena, kakor Prešerin, Jarnik, Poženčan, Drobnic med mrtvimi. Ivan Kukuljevič Saks., Oroslav Caf, Dav. Trstenjak, Mat. Majar, med še zdaj delavnimi pisatelji in takrat marljivimi sodelalci St. Vra-zovimi v nabiranji slovenskih národnih pesni. Pri tako obili podpori in neumornem lastnem trudu se ni čuditi, da si je pridobil St. Vraz iz mnogo pokraj in Slovenije obilico pesni, v kterih, kot naravnem dušnem zrcalu, na tenko ogledujemo slovenski národ, kakor je bil in je se. Tù ga vidimo pri raznih opravilih, v raznih vsakoletnih prigodkih in običajih; tù v veseli družbi pri vinski kapljici se življenja veselé, ondi trpkosti slovesa od zibeli in domovine v živih glasovih ozna-njaje, tù pri snubitvi, ženitvi, zdravici, pri razleganji poskočnih godčevih glasov, ondi od toge potrt v lastni nesreči, v splošni nezgodi, pri pogreba itd. Tù ugledaš v pesni veselega pastirja, bistrega lovca, ondi te spet sreČa voznik lehkoživec in se tudi raduješ ali hudujes nad stereotipnimi prikaznimi, kterih se družinsko življenje skoraj nobenega národa ne ogne. Da lehko v tehpesnih tudi národ opazujemo, kako ljubi pa tudi so-vraži, se nam ne bode čuditi, pomislivšim, kako rahlo-in globokočuteč je naš národ po vsej svoji natori in k otožnosti prisiljen po svojem političnem položaji in po svojih historičnih dogodkih. Dokler se bode národna pesem pri kacem národu koli glasila, bode v nj ej rah-lim glasilom ljubezni odlično mesto odmenjeno. Tako je inod, kako bi to moglo vsled ravno omenjenega pri nas inače biti. In res vidimo ta čut opevan v raznih pesnih te ostaline in ga tù opazuješ s početka, da v devičjem ali mladeniškem srci požene kal, jedva opaz-ljiv, pa do one stopinje, ko do vrhunca doraste in v človeškem srci s strastjo gospodari, kteri celó razum vselej kljubovati ne more. Ravna ta vrsta národnih pesni je v St. Vrazovi ostalini zeló obširno zastopana in nahajamo med njimi nektere res klasične vrednosti, tako po izjavu nježnih čutil, kakor po pristojnosti oblike in dovršenosti izpeljave, — a naletimo tudi na druge, kterim realizem pregole plastike dosta vrednosti vzame in se slednjič izgubi v nespodobo (zerrbild) mnogo čvete-rovrstnih, ki duševno vrednost národovo bolj kratijo, nego povspešujejo. Da slednjim ne bode smelo biti mesta v tiskaném izboru, se umeje, mimogredé opom-njeno, samo ob sebi, ker ga ni niti najmanjšega vzroka, ki bi njihovo izdavo priporočal. — Zastopane v tej ostalini so tudi zgodovinske národně pesni, strogo epiČne, kakor tudi balade in romance. Ope vani so dalje pred' meti neposvetnega značaja (v legendah), in kar tej zbirki še posebno veljavo dá, — v nj ej nahajamo celó nektere pesmi, kojih zadržaj nas vodi v predzgodovin-ske čase, ko so naši preddedje še malikovali in so nekako svoje veroizpovedanje v mitologicnih (bajeslovnih) poemih vnukom izročali itd. itd., — kdo bi tudi v naj-splošnišem nacrtu mogel vse narisati, kar se nahaja v tej ravno tako obširni, kakor zanimivi, velevažni ostalini slovstvenega národnega blaga slovenskega. S kratka, ostalina je pravi „repertorium" pravega našega národnega pesništva in vrhu vsega druzega velike vrednosti tudi za národni ethos, slovensko bajeslovje (mitologijo), za národno običajno pravo, posebno tudi za slovensko dia-lektologijo, kteri še do sedaj niti temelja postavili nismo, — pa tudi za národno godbo, kajti St. Vraz vešč godbén izvedenec ni le besede, ampak tudi napeve národnih pesni zapisoval ter po tem načinu tudi národ-nemu spevu marsikak tipični motiv rešil. — Sploh pa se sme reči, da je poleg jezika ravno v teh národnih pesnih naša národnost naj boljše in čistejše ohranjena. Vseh jih je brezi varijanto v na stotine, a poleg tega je v zbirki še več národnih pregovorov in druzega lite-rarnega drobiža. Toliko čisto na kratko „in merito" o St. Vrazovi ostalini slovenskih národnih pesni. Tako po obsegu tedaj, kakor po raznovrstnosti zadržaja, pa tudi po estetični vrednosti je ta zbirka važna dovolj , da na-svetujem: „slavni odbor naj sklene jo prej ko prej dati kritično vrediti in na društvene stroške izdati." (Kon. prih.) 299 Dopisi. Petrograd 16. (4.) avgusta. V (Dalje.) Ve- veti v obščestvu, vendar mora revolucijonerja v sebi tajiti. ■PBPPPH On se mora vkrasti v niže in više stanove, za kupčijski pult, v cerkev, v grajščino y v birokratski, vo liberalci on sme stopati v snošenja, vendar le s tem Cast in vednost so njemu le prazne liko šuma je naredila pravda nihil i sto v. Take poli- jaški, literarni, policijski svet in celó v Zimni dvorec. tične pravde vzbujajo uže same po sebi v narodu rado- vednost in volnenje in dajajo povod mnogo besedovati. ciljem, da bi jih hujskal proti vladi in poslednji tako Opomnim, koliko se je govorilo in pisalo o tistem (če- zadrege delal. skem) otroku, ki je bil napisal hudodeljski listić in besede — šole so škodljive itd." Vse naseljenje je raz- zato obsojen v ječo na več let. Tukaj vsled za zago- deljeno v teh programah na več kategorij ; više kate- vorom nihilistov se ni zgodilo samo to, ampak lopnuli gorije so obsojene na smrt; od bogatih mora revoluci - ste druga na drugo obe politični stranki, zapadno-libe- joner sè zvijačo materijalnih pripomočkov vleči, dokler ralna s svojimi vejami, ^ J-----------J---------J-----I---1-------- -----7 —--- nihilistično in komunistično in ne pride čas, tudi njih podaviti; niže mora za svoje pa slavjanska, ali kakor jo liberalci imenujejo, slavo- namene dobivati. Po takem programu hočejo ti možje t moskovitarsko-reakcijonerna, in razodeli ste se narod osrečiti, „reakcijoner" bi rekel, iz človeške družbe narediti čedo zveri. filska, obe do dna srca. Večkrat se je vprašalo, kaj prav za narediti čedo zveri. V Parizu so bili dospěli do po prav hočejo ruski liberalci, glavni organ kterih so skušnje — v Rusiji na vspeh take zverske vrtogla- „Sankt-Peterburgskija Vědomosti". Vlada je naredila vosti še misliti ni. Menda v tem prepričanji jih tukaj v ruskih krajih iz milijonov grajšaških robotnikov (suž- sodijo ne kot revolucijonerje, ampak kot ljudi, ki so njev) samostojne kmete, svobodné državljane; „Mosko- ob pamet prišli. Posnamem Vam na kratko zgodovino vitarski reakcijonarji" so to osvobodenje z navduše- te vrtoglavosti. Duša vsega delà je bil nek učitelj Ne-nostjo pozdravljali, kot vspeh dolgoletnih trudov; libe- čajev. On si je omislil oficirsko, inženirsko, profesor- ralci so želeli vse kaj druzega 7 česa pa to je ostalo sko in druge uniforme. Po tem je začel zdaj v tej zdaj v drugi uniformi prijatelje in znance obiskovati ter lagati, da je bil v tej ali tej družbi, kakoršno uniformo je ravno imel na sebi. Dalje je legal o raznih za oblaki njihove modrosti. Moskvičani tirjajo, naj se ravno tako zgodi v pribaltiskih krajih — liberalci vgo-varjajo, da to se pravi nemško-rijcarski mir kaliti, in sicer dozdaj z vspehom; pribaltiški rijcarji uživajo še vse svoje sredao-vekove pravice, Latijši pa in Estonci -----,------------------------------ô---------- so še vedno rijcarski sužnji. Slavofilski reakcijonerji delegat. Tako se mu je udalo iz nezadovoljnih učite- svojih zvezah, o komitetu, ki da se je ustanovil z na menom, narod osvoboditi in osrečiti, on da je komitetov SO tirjali vec sol, Ul&lll ILI V18111 , auUljaailJG »UlBlVUgž* *J V * , ^WWJ®»"" OIUWOUWVJ uuoauium ^uiuauovv/Y XAJ. [/u plana, usiljeno (pomnoženo) obrazovanje, inostranih uči- dobnih oseb narediti slepo-verne hlapce njegove volje nižih in • v • 1 viših zboljšanje šolskega ljev zgubljenih študentov, obskurnih žurnalistov in po- teljev, dokler domačih ne zadostuje liberalci so vpili, Vstvaril je centralni krog iz oseb y vsaka iz teh je da napliv tujih učiteljev je škodljiv, da gimnazije v morala osnovati okoli sebe drugi tak krog 7 m Rusiji (menda razun poljskih in nemških) naj se odpra- šio dalje. «XTI1A lim n n rro n aafn i ai a akfin ft avta ^a1 î nn n XîlîS ah (i V 1 Ilartbergu na nemškem Štajerju tako (Dal. prih.) J® sept naše volitve.) Čujte, drage „Novice" tudi iz vi|o,jim da zado3tujejo „obšče obrazovateljna ucilišča' (Kdor se želi v teh prepirih podučiti, najde gromadnih (Burka sanjarij in čenčarij v „akademicnih" (lucus a non lu- nemškega Stajarja nekoliko besedi o volitvah v deželni čendo) Sankt-Peterburgskih „Vedomostjah", posebno od zbor. Danes je bila tukaj volitev trgov in mest. Kandidat liberalne stranke je bil Kaisersfeld-Blaga-tinšek, konservativne pa župnik fridberški dr. Rôssel. poti napredka poprijela, našim liberalcem je bilo vse Voiilcev se je bilo sešlo nad 400, od kterih je dobil marca do junija tega leta). Cesarkoli se je vlada in moskovitarska stranka na škodljivo, reakcijonerno, ostudno" njih vsakdanjamolitev Kaisersfeld 327 in dr. Ros sel 87 glasov. To je za dr. Rossel-ja še veliko, kajti liberaluhi so vse kriplje 77 je vedno ena: panem et circences, circenses et panem f S čim? kako? To so pre- napeli 7 da še v dvorani ni bilo miru pred njimi Ko osrečiti, zadovoljiti narod ! puščali naši liberalci fantaziji, naj si drugi glavo ubijaj o se je čulo imé Rosselnovo, razlegale so se z zanič- s to uganjko. Kar je „Sudebni Vestnik" g. Spasoviču, ljivim smehom grde besede tako, da je vladni komisar ~----J WW«*«. » J advokatu toženih nihilistov opomnil, da, ako tišti Spasovič sedi na univerzitetni katedri, kteri sedi na ad- moral nesramneže pogosto zavračati. Duhovne so za- sramovali kjer koli so kterega viděli; reveži še v dvo- vokatskem stolu > ni se čuditi, da ima ložnost svoje učence pred sodnijo zastopati 1 DCUl 11c« au" oiauiuvaii, jxici auu ou aicicga yíucu^ i. o v vûi ov» y Spasovič pri- rani niso imeli mirú. Po dokončani volitvi pa je bilo to je tako razuzdano veselje, da bi bili skoraj drug druzega britko obdolženje, in menim, da listom, ki imajo velik od veselja snedli. Jaz sem stal pred hišo, kjer bivam vpliv na obšče mnenje, bi se spodobilo zbirčnim biti in kjer je bila tudi volilna soba, ko zavpije nekdo t_ li 4 i - • • « • . »i i i i XT • Pill a • it// /TT • I \ v besedah,"ktere vpletajo v svoje kritike; vendar res- skoz okno: „Kaisersfeld hot gsiagt!" (K. je zmagal.) mca ostane resnica, da iz iskre postane požar to Na to skoči nekdo k meni; mislim, da je bil krojač mora biti znano liberalcem, ki vejo toliko pridigovati ker je ljubljanskemu Rie s ter ju zeló podoben o škodljivem vlijanji panslavistov na mladino. Nihilisti objame in začne: „Is dos a Fraid ! Hiez hob y > me mer prav za prav vže niso več samo zanikavci, oni vže niso ihnen zâgt! Warum is den dei Bruadar net kuman! več po primeru svojih očetov liberalcev samo vse za- Und der Fritz a net. Und doch hômer gsiagt". Jaz gledam norca nekaj časa, se obrnem in grem na drugo metovali, kar vlada v življenje vpelje, oni so jasne paragrafe napisali v svoje tajne programe in pravila : mesto. „Revolucijoner pozná samo en nauk, nauk razrušenja w w WAJ J/VMUIV ^MULtU V U AJl Mi t\UL y U WKUtX X MIUL UtJV^li jlllt WV/J. » J temu cilju, in samo k temu, se zdaj on še uči me- in dva s trobentami tem hipu pride godba a la Straussov or- kester: trije z goslami. eden s strančico, eden z basom hanike, fizike 7 in hajd! po mestu. Za „bando* 7 kemi j e > in če hočeš medicine. temu cilju se on noč in dan uči zive vednosti Je šel tukajšnji advokat, in če se ne motim, nek učitelj 7 wwu.il* v»*|t«. VU UVW XU UMU UV/1 Al V O YVjUUUOtl , pOZQa~ vati ljudi, njih karakter, položenje in vse pogoje zdaj-njega družbinskega stroja vseh mogočih stanov. Cilj in drugi liberaluški volilci. Ko pridejo na prostor sredi konec tega učenja mu ostane vedno eden: kakor skoro mesta, kjer je vihrala velikonemška zastava z ime- ki sta kakor dva bajaca ljudém na^oknih klobuke po-nuj ala Kaisersfeld hoch" kričé. Za njima pa so šli mogoče, razrušiti ta poganski stroj. Revolucijoner vstopa nom 7 77 v državni, v družbeni svetega Kaisersfeld-a", se tropa odkrije vedno v tako imenovani omikani svet „hoch! vivat" kričé. Kmalu zgrabijo trije taki norci » uiouTu.«, » ui wùw^ui j x i«au iiucuyvaui uuiiivaui ovci« jjuyv^u. mau VA J in živi v njem z edinim ciljem in vero, popolnega in štango zastave, da bi jo nesli po mestu skorega razrušenja ; al preteška tem ciljem on more in mora ži- jim je. Po dolgem posvetovanji polovico štange odse- 300 kajo, zastavo okoli štange zavijó in zavežejo, da se ni po tleh vlekla in hajdi! po mestu noter do „Tschoka", kjer so imeli kosilo. Po kosilu je bil koncert; menda se je pela Blagatinšeku na čast velikánská junaška pesem: „Muz'ka je lepo špilala, Mi pa smo Urha klicali!" Bog daj norcem pamet! J. Překop ski. Iz Beiaškega okraja na Koroskem. — Ljubi Kranjci, dragi sosedje ! Na vaše odprto pismo 20. dne u. m. vam žalostni naznanimo, da volitev poslancev v naš deželni zbor se ni izvršiti mogla tako, kakor smo Slovenci hoteli in bi tudi pravično bilo. Al kaj je vsega tega najbolj krivo? Ne mi Slovenci, — mi smo stali kakor možje za našo vero, naš narod, za našega ce-sarja, za našo Avstrijo; al vse to bilo je trn v pêti našim liberalnim nemškim in nemškutarskim nasprotni-kom! Najbolj vsega tega kriv je krivični v o lil ni red, kterega je zvita buca Schmerliogova tako izduh-tala, da se le Nemcu pogača peče, Slovencem pa drob-tine mečejo. Dokler se ne prenaredi volilni red, obso-jeni smo Slovenci zmirom na smrt. Edini slovenski poslanec Einšpieler bo vedel odkriti Schmerlingovo hudodelstvo v celovškem zboru. Naj si le dobro nabrusi meč besede ! Slovenski volilci iz Beiaškega okraj a. • V Gorici 10. sept. — x-f-y — (.Laski poslanci našega deželnega zbora) so se zbrali přetekli teden v Ro-mans-u, kamor jih je bil sklical posl. Dot tori. Dogovorili so se, kako se imajo obnašati Slovencem na-sproti ozir jezika. Akoravno sta se poslanca mesta Gorice (dr. Dep eri s in dr. Maurović) vpirala razlogom Dottori-evem, s kterim je zagovarjal lansko laško stališče v zboru— to je, naj se slovenskim poslancem ne dovoli, da bi po slovenski govorili — se je vendar sklenilo, ne vdati se v ničemur! Samo v principu priznavajo Lahi Slovencem pravico, po slovenski govoriti, posluževati pa se dejansko te pravice ne smejo!! Ne mislite pa, da so Lahi tako neumni, da bi svoje zahtevanje imeli za pošteno in pravično. Prisiljena trma jim je le sredstvo k dosegi njihovega namena. Oni hočejo dokazati, da je goriški zbor ne m o go č, to je, da je nemogoče Lahom in Slovencem skupaj zborovati. Následek bi imel biti po njihovih mislih ta, da jim dovoli vlada z dru žen j e z drugimi italijanskimi okrajinami ali znabiti kakoršen si bodi p os eben zastop za goriške Lahe, če treba, tudi brez mesta Gorice. Z eno besedo „la politica del Trentino", to je njihovo geslo. Ne bo nič, gospodje! — Prihodnjo sredo, tišti večer, predno se začne zborovanje, snidejo se vsi poslanci, laški in slovenski — povabil jih je deželni glavar^— in bode se v zadnje poskusilo, stranki spraviti. Ce se to ne doseže, je naš zbor pri kraji. Iz Gorice 9. sept. © — Naše ljudi na kmetih, ki prihajajo po redkem v mesto, in znabiti tudi marsikte-rega meščana bo mikalo izvedeti, da se bode pričelo prihodnjo spomlad neko prav potrebno delo za olep-šanje mesta. Mestno starešinstvo je sprejelo ponudbo grofinje M. Coronini-evke, obstoječo v tem, da posodi ona mestu 12.000 gold, po 5% 8 tem pogojem, da se dá zidati nov farovž pred véliko cerkvo, da se imajo tla krog cerkve znižati in poravnati in pa da se odpre nova ulica od velike cerkve tje čez proti RabatišČu skoz vrt, ki ga je tudi grofinja C. odstopila. Kar se doneska za farovž tiče, ki ga ima po postavi dati vlada, je pogajanje že tudi pri kraji. — Pri nas je vročina, kakor meseca julija in suša (od Gorice proti jugu) žuga pokončati vse jesenske pridelke. Grozdje se nekako bolj suši, ko zori. Iz Postojne 7, avg. — Za pogorelce na Belskem, v Petelinjah in Radokovi vasi so se c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni poslala sledeča darila: od far na Vrhniki 12 gold., v Kamniku 12 gold., in v Trebnem 5 gold., od trga Ribniškega 5 gold., od sosesk v Loži 2 gold. 50 kr. in na Erzelu 2 gold. 30 kr. ; od vasi Radeče na Gorenskem 90 kr., Hugo knez Windisch-gratzv20 gold., soseska Planina 5 gold. 50 kr., od soseske Crni vrh pri Idriji 12 gold. 15 kr., fara Ribnica 17 gold. 63 kr. Iz Slavenske fare na Notranjskem. — Prošnja pogorelcev Slavenske fare, Petelincev in Radohovcev je obudila blaga srca, ktera jim so res velikanske darove přinesla. Toraj se si. deželnemu odboru in veliko- dušnemu dobrotniku, gospodu baronu Antonu Z ois-u v imenu imenovanih nesrečnikov iz globočine srca zahvaljujem. Anton Pokor n, fajmošter. iz Vrhnike 8. sept. — Nedavno je bila pri nas nova volitev krajnega šolskega svetovalca za umrlim A. Lenaršičem, — al dovršila se ni, ker so kljubovali računi šolskega zaklada. V tukajšnjem šolskem svetu sedé tudi tako učeni možjé, ki šole še nikoli znotraj viděli niso, a dobro je pa vendar to , da vsaj debelo pisane številke nekoliko poznajo. Starodavni smešni pregovor o Vrhniki je po naši deželi dobro ,znan, ki pravi: „enajsto šolo je študiral na Vrhniki", zdaj pa nekteri naši tržani pod kapitanstvom gosp. Obreze po vsej sili hočejo nas degradirati, da se ne bode več govorilo od „enajste", ampak od „devete" šole. To je vendar prežalostno! — Al kaj neki to po-meni, da naša dva gospoda O breza in Mulej, ki sta dozdaj zvonec nosila v našem trgu, sta zadnje dni nekako poparjena; s pobešeno glavo, z rokami v žepu (to je še ostanek prejšnje mogočnosti) in kislim obrazom se prikažeta zdaj pa zdaj na dan. Ali g. O brezi morebiti 231etni računi županstva po glavi rojijo, ker za tolikošen kùp računov o dohodkih in stroških potřebuje se cela velika pisarnica? G. Mulej pa si sitnosti svojega sodniškega stanu menda s tem tolaži, da krompir znaša iz očitnih shramb v skrivne pod streho ali ga pa s slamnicami pokriva. Gosp. Mulej mora menda iz stoletne pratike vedeti, da bode letos hud mraz, da se tedaj že naprej mraza ogiblje. Čudno je pa vendar to, da se ta gospod mraza še za obroče boji, da ne bi popokali, kajti zakopal jih je v senó. Pa kaj bomo mi „osli" to reč na dalje „gruntali"; mož, čegar učenost že več let obsega toliko razdelkov obrtništva in kup-čijstva, bode gotovo tudi za to ravnanje svojo dobro skrivnost imel. Tedaj le čakajmo, morebiti vendar pri-čakamo česa, če gosp. Mulej še dolgo pri nas ostane. Če še kaj druzega zvemo, kako bode gosp. Mulej s krompirjem dalje ravnal, naznanimo brž; če pa gosp. O breza položí svoje županske in šolske račune, tele-grafirali Vam bodemo hipoma to novico, in ker vidimo, da „Pressi" včasih iz „Novic" přinesete telegrame na Dunaj, šla bo potem tudi imenitna novica po vsem svetu, da od preteklih celih 22 let je župan račune položil, kakor včasih tudi kak grešnik čez veliko let skupaj „generalbeicht" storí. Iz Dritaja. Ker se je posestnik Miha Cepudar odpovedaj županstvu, je bil 15. dne u. m. posestnik Anton Žurbi namesti njega za župana voljen. Iz Ljubljane. (Deželni zbor) se začne, kakor po druzih deželah, tako tudi v Ljubljani juter dopoldne ob 11. uri; ob 10. uri je pred začetkom zborovanja slovesná sv. maša v stolni cerkvi. Ravnokar nam je pri-nesel telegraf novico iz Dunaja, da je dr. Razlag imenovan za deželnega glavarja. Radujemo se, daje deželni glavar prvikrat izbran iz narodne zborove večine. — Ravnokar pa nam je prinesel telegraf drugo novico, daje deželni šolski svetnik prof. Solar ime- SOI novan za c. k. deželnega nadzornika gimnazij in reaik na Kranjskem. Po takem je si. ministerstvo nauka sprejelo željo narodne većine šolskega sveta, da se znebimo dr. Vrečkota in Holzinger-ja. Dobro! Naj bi si. ministerstvo kmalu tudi nektere profesorje gimnazij in realk přestavilo na taka mesta, kjer ne žalijo národně ravnopravnosti, kakor pri nas! — ( Véliki posestniki) so včeraj volili 2 poslanca nemesti pl. dr. K. Wurzbacha in dr. Kluna, ki sta se odpovedala poslanstvu. Bilo je 33 vélikih posestnikov pričujočih, 32 pa jih je poslalo pooblastnice, da so drugi za-nje glasovali. Žalibog, da od naše narodne stranke jih ni prišlo k volitvi toliko, da bi bili mogli vse poslane pooblastnice prevzeti! Izvoljena sta bila dr. vitez Zavinšek s 46 glasovi in grof Ludevik Blagaj s 45 glasovi — obá decembrista (ustavoverske stranke). Grof Artur Nugent, grajščak Kosteljski (iskreni narodnjak, bivajoč v Karlovcu, ki je bil pri volitvi osebno pričujoč) in dr. Karol Ahaciô, kandidata naše narodne stranke, dobila sta vsak po 16 glasov. Sicer so dobili knez Windiscbgrâtz 4 glasove, L^ašan, uradnik v pokoju, 2 glasa in Jom-bart 1. Čudno, prečudno je to, da pl. Wurzbach, c. k. deželni predsednik, in grof A. Auersperg, c. k. okrajni glavar Litijski, sta glasovala z ustavoverci! in tem bolj čudno je to, ker namestnik Njego ve g a Veličanstva grof Gr r une je za Lipico in Prestranek poslal pooblastnici z naročilom, da se izrocite volilcem iz spravoljubne (narodne) stranke! Ustavoverci so večer pred volitvijo imeli shod, v kterem se je stranka grofa Antona Auersperga in barona Apfalterna na vse kriplje ustila za to, da se volita spet dva taka, ki ništa iz vrste velikih posestnikov (taki se zato med narodom navadno „najemniki" imenujejo) namreč La-šan in dr. S chaffer; al ustavilo se je temu predlogu mnogo druzih volilcev tako strogo, da so se zbali ustavoverci, da ne bi jih ti zapustili pri volitvi in potegnili z národno stranko, in tako so popustili Lasa na in S chaffer ja na cedilu. Da je pa naš popis volilnega gibanja popoln, naj dostavimo še to, da nas je srce zabolelo videti med volilci — dva vskoka narodne stranke. Vse pa je kazalo na to, da zmagajo narodnjaki, ako bi se marljivo vdeležili volitve. — (Iz seje deželnega odbora 9. dne t. m.) Ker bi imele že 26. dne tega meseca po državni postavi od 27. julija t. 1. občine (soseske) prevzeti opravila gnanstva (šuba), ki jih imajo zdaj cesarske gosposke v svojih rokah, zato je dežeini odbor sklenil obrniti se na c. k. deželno vlado s prošnjo, da bi vsaj še tako dolgo te gosposke gnanstvo oskrbovale, dokler se ne vpeljejo nove velike županije5 kajti sedanjim županijam bi ni-kakor ne bilo mogoče v tako kratkem času teh sitnih opravil prevzeti, za ktera je tudi potreba posebnega poslopja, ter bi brez dvombe nastale velike zmešnjave in nerednosti v opravilih z odganjanci, ako županije niso na to pripravljene. Referent dr. Co3taje razložil načela, po kterih naj deželni odbor nasvetuje prihod-njemu deželnemu zboru prenaredbo občinske postave in volilnega reda za mesto ljubljansko, ki je dozdaj še zmirom imelo začasno postavo od leta 1850. Načela veliko veliko svobodnejšega volilnega reda memo dose-danjega, pa tudi tistega, ki ga je tako imenovani „liberalni" nemški mestni zbor nasvetoval, so bila po ve-čini glasov sprejeta. — Pretresal je deželni odbor tudi od referenta dr. Jan. Bleiweisa izdelano novo osnovo deželne bolnišnice, kijo deželni odbor ima predložiti prihodnjemu deželnemu zboru v potrjenje. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V seji 7. dne t. m. 30 bile sledeče važne obravnave. Po odpisu c. kr. ministerstva nauka je ljudskim našim šolam posebno po- trebno novo slovensko berilo za 4. in oziroma 5* razred; ministerstva je tudi volja podpirati izdajo tacega berila. Sklep dež. šolskega sveta je bil: g. Pra-protniku naj se izročí sestava novega berila, da s pripomočjo gg. Tomšiča in Moćnika izdela nacrt (program) nove knjige in ga predloži deželnemu šol-skemu svetu, ta pa ga potem izročí ministerstvu v potrjenje. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, c. k. deželno v lado prositi, naj ukaže tukajšnjemu c. kr. bibliote-karju, da nakupi vse novejše šolske knjige pa tudi prejšnje, in jih v posebnem razdelku shrani, ker je jako obžalovati, da je ljubljanska c. k. knjigarnica pri zdatni zalogi tako nemarna, da nima vseh slovenskih knjig. — Vprašanje novomeškega c. k. okrajnega šolskega sveta je deželni šolski svèt řešil z odgovorom, da neplácáni šolski denar (šolnina) ne sme nobenih nasledkov imeti na otroka samega, da bi se zatega del izključil otrok iz šole itd., od sta-rišev ali varhov pa naj se po postavni poti iztirja šolnina. — Okrajni šolski svèt v Planini je předložil nacrt opravilnika za krajne šolske svete, kterega je osnoval okrajni šolski inšpektor Stegnar in deželni šolski svèt s pohvalo sprejel. Sklep je bil: naj se nekoliko popravljeni opravilnik v slovenskem in nemškem jeziku natisne v 800 iztisih in razpošlje vsem okraj-nim šolskim svetom, da ga sprejmejo v vodilo. Pri tej priliki se je tudi čulo, kako predsednik okrajnega šolskega sveta, c. k. okrajni glavar g. Ogrinc maltretira ravnopravnost našega jezika. Zadnji čas bi pac bil, da take okrajne glavarje vlada dene v pokoj ali da jih požene v nemške kraje! Taki možje niso za kranjsko deželo. — Vprašanje: kako naj bi se udje kraj n eg a šolskega sveta primorali k spolnovanji svojih dolžnosti, je rešil šolski svèt s tem, naj se izprva pod-učijo po c. k. okrajnem glavarji in okrajnem šolskem nadzorniku; če pa dobrovoljni poduk ne pomaga, naj oštro ravnanje po postavi nastopi z nemarnimi. — Za šolskega služabnika (z 250 gold.) pri c. k. ljubljanski preparandiji je bil imenovan Janez Robida, magistratni služabnik, ako c. kr. ministerstvo notranjih oprav vsled dotične postave to imenovanje potrdi. — 15 učiteljem, ki so udje c. kr. okrajnega šolskega sveta in zunaj okraj a stanujejo, se je za stroške potovanja k dotičnim sejam dovolila dalj a vi pri-merna odškodnina od 25 do 80 gold, za letošnje leto. — Vloga c. k. vodstva ljubljanske preparandije je bila med drugim řešena s tem, da deželni šolski svèt odobri predlog vodstva, da le učitelji preparandije prednašajo nauke, a ne drugi tuji, — da se za leto 1872. od ministerstva naprosi 400 gold, za učne po-mocke, in da za malo peščico kakih 5—6 učencev več ni treba nove sobe. — Ker je čas za razpis služeb na c. k. ženski preparandiji ljubljanski prekratek, je ministerstvo nauka dovolilo, da se začasno za učitelja postavi gosp. Lazar, katehet in vodja ljudske šole v Kranji, za ženska delà, glasovir in petje pa neka učiteljica v Idriji. Ker je osnova preparandije za ženske učiteljice vzlasti izprva zeló važna, je že-leti in zahtevati, da učitelji in učiteljice se imenujejo le po poti ocitnega konkurz a. Vse te službe se bodo tedaj razpisale. — (Vélikega sejma v pondeljek) bilo je malo. Gro-veje živine se je prignalo le malo, in še ta bila je sloka., kajti debelo so tuji kupci iz Tirolskega, Sale-burga itd. že na sejmih na deželi in domá po kmetih pokupili. Kolikor pa je je prišlo na sejm, se je prodala lahko in dobro. Več je bilo kónj in žebet, a tudi kupca precej, posebno za žebeta. Kramarski sejm je bil slab, kakor je že to pri „češpljovem sejmu" navada. — Pred mostom so se po starodavni navadi sešli čbelarj i 302 kranjski ter strdi (medů) ceno uganili na 20 9 21 m iz Bukovine federalistov 22 gold, za cent 9 kup m bilo veliko, ker nekteri so iz trdili, da bode strd Slezij i centralistov pozneje cenejsa (Ke profesor Enderjeve podobě) le se razstav iz Vorarlberg iz do petka, toraj še enkrat in prav živo priporo Istrij čamo slovenskému občinstvu ; naj ogledaj lep naše da 99 99 99 79 79 2 gorenske kraje in gore, in s tem tudi pripomorejo, «« tarwcm uuuc, «».v oo iu au u*iu pusianec n< se bo lože izvršil lepi namen te razstave, zložne poti prevrže, 138 poslancev spravoljubnih (federal.) na iz Goriškega . iz Trsta Po takem bode, ako se tù ali tam kak poslanec ne 9 7 7 7 79 77 77 77 79 7 delati na imemtne naše gore Vstop je Kakor smo že povedali, se razstava vidi v prostorih realkinih v Mahrovi hiši poleg šolske naše hiše. Naj 20 sold. sproti stalo 65 poslancem, ki se zagrizeni držij je ne zamudí nihče! Razstava kaže blizo 50 podob, na dimo tudi zastopnike čist riliko lll&U • Kranj, Aiauuijivyj A A a „uu esko jezero, okolico jezera, Savico gart, Kočno, Predel, Tomin itd. itd Radoljico, Tržič hudičevim mostom", nemška T i r o 1 s k m b e r s k e ustave, Avstriji pogubivne , za ktero čina narodov ne mara, in med unimi vi- mških dežel kakor je ogromna 7 Peričnik, Man Vorarlberšk in gornj A trija. Po takem se bodo le poslanci dolj UDIiW , X X CUOl , XUUI1U itu. lliUi otrijskl, B t (Dramatično društvo) napravi na čast veleslav- upirali proti p tajarski, korošk in m nemu deželnem b predstavo s pripomočj So P I lcburšk med narodi av kola, v soboto 16. dne t. m. v deželnem gledališči Po vvodnem govoru se bode predstavljala veseloig strijskimi; vendar bo njih upor jalov, kajti spravoljubna federalistična stranka bode imela postavni dve tret- 79 i ljubosum vadba Sokole u v in petjem 99 P skup iz Arkadij dejanji. Potem pride tel íi 9 večine, po kteri se sme prekucniti decemberska ustava. Borba bode imenitna, ki se bode že v dežel- borih pričela, kedar bode vlada predložila náčrt ves či s ti dohodek te predst konečno pa burka s Ker je namenjen novega volilnega reda za volitve deželnih poslancev pogorelcem v Viž marjih, se Vsi sprevidni možje, kteri se s politiko pečajo SO Je f* """ * ~ r o — » ' . ui u^iuwuui J 9 ^wnwau pvva v, dejati tem obilnejše vdeležbe. Sedeži že pred volitvami prevideli, da večidel avstrijskih na se bodo dobivali v soboto od 10. do 12. ure zjutraj pri rodov srčno želí, da bi konec bil vseh narodnih prepi gledališki blagajnici in popold od samici dramatičnega društva v čitalnici do ure v pi rov (Oznanilo.) in da so nam časi mirú in pokoja sila potrebni al da bodo — razun spodnje po Dunaji navdahnj ktobrom se začne trikrat Avstrije in Korošcev — vsi kmetje cele Avstrij na teden podučevanje deklet v telovadbi in sicer skoro enogla v pondeljek, sredo in petek vselej od do da bodo vsi na kmetih bivajoči žlaht zvečer, o tem času naj se blagovolijo oglasiti one ure ki se hočej učiti telovadbe se tudi prične z oktobrom, in sicer vsaki dan od 6. do niki in véliki posestniki bogate Moravije in zgornje Avstrije na vprašanje ministerstva tako odločen in ; zdaj Dijaška telovadba dobrodejin odgovor dali, tega nihče ni pričakoval prostih kmet lahko rečemo da IUM1WUIJ w«vvi. I UH»* "M" v». uv i«lJttU X ^VjUUiU , VI«» J6 2t 1 C X 1 U 1X1 UI UOtlU XV 1X1 C k U V V BI Telovadba učencev se prične vrtoglavnost nemčurskih politikarjev in jezičnih doh 1 m vso ure zvečer tudi meseca oktobra, a telovadilo se bode vsako nedelj popoldne od 3. do 4. ure. ï Iz Idrij nam dohaj Veselý, načelnik „Sokola" veseli Xlt X U 1 1 j c xx a XXX uv/uaja vcacu giao , ua juixx uuu gotovo občespoštovani narodnjak gosp. Irkeč za de da jutri bode leta sledeče tarjev premagal in osramotil. Slava jim Stranke, ktere še zdaj po dovršenih volitvah na sproti stojé, so po zadnjem številjenji decembra 1869 želnega posla voljen» Na naši strani stojé: Zgornja Avstrija, ki èteje 736.557 prebivalcev Novicar domačih in ptujib dežel. Volitve za deželne zbore so večidel dovršene. Mogoče je zdaj prevdarjati, kako so z volitvami poslancev ljudstva odgovorila na cesarjev klic: „mir bodi med narodi mojimi!" Predno pa o tem kaj več povemo, naj opomnimo še enkrat, da deželni zbori na Pemskem, Poljskem, Dalmatinskem, Kranjskem, v Bukovini , Vorarlbergu, Istri in v Trstu niso bili razpu-ščeni; v tistih deželah pa, v kterih so vse poslance na novo veda ti volili 9 ta le: je izid volitev, kolikor se more danes po- Kedar se skliče prihodnji državni zbor, ki bode Primorje Tirole in Vorarlberg Pemska Moravska Galicija Bukovina Dalmacija Kranjska _ skupaj Nasproti nam stojé: Doljna Avstrija, ki šteje Salcburško 99 99 99 99 99 99 99 79 600.525 885.789 5,140.544 2,017.274 5.444.689 513.404 456.961 466 334 99 99 99 97 99 99 99 99 m 16,262.077 prebivalcev namen imel kazati pot, ki pelje k poravnavi med narodi avstrijskimi, utegne v zbornici poslancev se-deti naših (federalistov) 138, nemških centralistov pa le 65. in sicer Štajarsko Korosko Šlezija 99 99 99 79 1,990.708 153.159 1,137.990 337.694 513.352 prebivalcev 77 77 79 19 skupaj 4,132.903 prebivalcev. iz Pemskega federalistov 40, centralistov 14 iz Galicije Ako primerimo zdaj številke dežel, ki so na naši iz iz Moravskega Tire šega iz gornje Avstrije iz dolnje Avstrije iz Salcburškega iz Stajarskega iz Koroskega iz Kranjskega iz Dalmacije 99 99 99 99 19 99 )9 99 99 99 36 19 10 9 9 9 9 9 9 9 99 99 99 99 99 99 99 97 99 99 9 9 9 strani s ste vilkami nasprotnih, je očitno dan. kot kako sijajno resnica stoji nad zvijačami! 18 11 9 9 7 9 9 9 beli 16 milijonov in 262.077 naših proti 4 milijone in 132.903 nasprotoikov. Zmaga je naša in sicer tako velikánská kakor še nikoli, kar se vojskujemo s sleparijami usta-voverske klike. Bog pomozi da^e! Kursi na Dunaji 12. septembra. 57 0 metaliki 58 fl. 90 kr. Narodno posojilo 68 fl. 90 kr. Ažijo srebra 118 fl. 25 kr. Napoleoiidori 9 fl. 47 kr. Odgovorni vrednik: Janez Mlimik Ka tiskar in založnik: Jožef ltlaznik v Ljubljani