PRIMOR&Kh DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Aoo- Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 71 (9073) TRST, petek, 28. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je zače! Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Goveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGIH^ POGAJANJIH- MED VLADO IN KD, PSI PSDI IN PRI Dosežen dogovor med strankami vladne večine o javnem redu in prihodnjih deželnih volitvah Deželne in upravne volitve bodo 13. junija - Vlada bo predložila parlamentu zadevni zakonski omutek - Izjave tajnikov štirih strank - Zavrnjen predlog PSI o policijskem sindikatu Ijj RIM. 27. — Po dolgih pogajanjih so se danes štiri stranke, redP0C*P-ra*0 v*acl0' lsko,v in do odločno dimi bn.be telefonov s hu-vanie „ ‘.edicami na zaposlo-torja. lndustrijah tega sek- lavcev^I?rranf kategorije de-v doHOvÌÌefc>nskega sektorja so racijf pplr s tajništvom fede-že nanosi CISL i" UIL so boja» DrntdaIe-.*vsedrzavni dan tarif. Dat,1 z'dšanju telefonskih ®tevan in bo določen ob upo- de dneva DrePr,°Viederacije gle' ne splošne std|l?eene vsedržav- Jožaju je prdlkata- v sedanjem po-,anjega . Pristala na predlog no-°kviru polici da se sestavijo v ^atavnišk» Ir'11 lako imenovana 2at0 ^ ls'a telesa». testanka'V®, °b,. koncu današnjega f1 Minister n i’ da bo pravosod-rajšetn ča«, lmenu vlade v naj-r°britev zaknrftedloŽil parlamentu v ^ Predli^ 1 °Snutek' ki bo vse-reda v vsebini r ohranitev javnega Prav0S(vtn?ebim'. k* jo je ditev policijskih sil. Govoril je tudi o povišanju plač policistom in poudaril, da so vedno zastopali stališče, ki je bilo v skladu s tem, kar meni vlada, da je sedaj najbolj nujno in koristno. Zelo obširno izjavo je po sestanku dal tajnik socialistične stranke De Martino, ki je najprej ugotovil sledeče: «Dogovore, do katerih smo prišli. je treba upoštevati v okviru splošne politike italijanske socialistične stranke, ki ne mara, da bi prišlo do razbitja odnosov med štirimi strankami, kar bi povzročilo zaostritev položaja v državi in bi predstavljalo nevarnost za sklicanje deželnih in upravnih volitev v zakonitem času.» Glede vsebine dogovorov pa je De Martino dejal, da je treba najprej podčrtati osnovno potrebo, da se zagotovi varnost državljanov in učinkovitost policijskih sil. Glede socialistične zahteve o policijskem sindikatu, ki jo ostale stranke niso sprejele, je tajnik PSI dejal, da ostane ta zahteva še vedno veljavna, čeprav trenutno je nd mogoče uresničiti s sporazumom vladne večine. Zato socialisti niso nasprotovali, da se uvedejo nekatere obbke predstavništva v policijskih vrstah, v okviru naporov za splošno preureditev policijskega ustroja. De Martino je poudaril, da je socialistična delegacija na sestankih predlagala, da je treba čimprej odobriti reformo kazenskega zakonika in kazenskega postopka, kaznilnic in višjega sodnega sveta. Glede napovedanih ukrepov pa je dejal, da je treba omeniti, da so bili sprejeti predlogi socialistov, ki se nanašajo na zaostritev boja proti neofašiz-mu in terorizmu. V tej zvezi je tajnik PSI izrazil zadovoljstvo, da so dokončno postavili ob stran zahtevo po uvedbi policijskega pripora. De Martino je obrazložil potek pogovorov z ostalimi tremi strankami o javnem redu tudi na današnji seji osrednjega vodstva stranke, ki je soglasno potrdilo ravnanje socialistične delegacije in De Martinovo izjavo po sestanku. Izredno zadovoljni z zaključkom pogovorov o javnem redu so predvsem republikanci, ki ugotavljajo, da je sporazum potrdil njihovo gledanje in njihova stališča na vprašanje javnega reda in preureditve policijskih sil. Tajnik Biasini je povedal, da bodo za izboljšanje plač in ostalih prejemkov policistov porabili 170 milijard lir v enem letu. Republikanci so zadovoljni, da je bilo ugotovljeno, da ni mogoče organizirati sindikata med policijo in se strinjajo s predlogom notranjega ministra Guia o uvedbi takoimeno- vanega predstavništva. Tudi socialdemokrati izražajo za dovoljstvo za dosego sporazuma in ugotovljeno, da je bil sprejet velik del njihovih predlogov. Kljub temu pa je tajnik Orlandi izjavil, da imajo še nekaj pridržkov, ker na pogajanjih niso rešili vseh tistih vprašanj, ki so jih socialdemokrati pričakovab. Sindikalna federacija nezadovoljna s sklepi o javnem redu RIM, 27. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je danes objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da zbujajo ukrepi o javnem redu, o katerih so se dogovorile stranke vladne večine, zaskrbljenost, ker ne jamčijo ,da bodo resno začeli reševati vprašanje boja proti kriminalu. Sindikalna federacija še posebno poudarja, da bo moralo priti v parlamentu ob razpravi o omenjenih ukrepih do spremembe tistih členov zakona, ki prepovedujejo uslužbencem javne varnosti, da bi se organizirali v sindikatu. Sindikalna federacija meni, da so njene zahteve o policijskem sindikatu ne samo upravičene, temveč del politik«, ki jo delavci vodijo in zahtevajo za boj proti kriminalu in za obrambo demokratičnega reda. Zato sindikalna federacija poudarja, da predlog o tako imenovanem zastopstvu stremi izključno za tem, da se pretrgajo vse vezi med uslužbenci jav ne varnosti ter delavskim gibanjem in ljudskimi množicami. JugosIovaMko-€giptovsko gospodarsko sodelovanje BEOGRAD, 27. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič je danes sprejel egiptovskega v Beogradu kot predsednik egiptovskega dela mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki te dni zaseda v Beogradu. Kot so sporočili, sta Bijedič in Amin v razgovorih naglasila obojestransko pripravljenost, da se jugoslovansko - egiptovsko gospodarsko sodelovanje razširi v skladu z visoko razvitimi političnimi odnosi med državama. Kot ocenjujejo, so v skladu z razvojnimi načrti dveh držav za to možnosti zlasti na področju industrijske kooperacije in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Ford sprejel Brandta WASHINGTON, 27. — Ameriški predsednik Ford je sprejel danes bivšega zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta, ki se mudi na zasebnem obisku v ZDA, kjer bo imel v raznih mestih vrsto predavanj. Danes je Ford sprejel tudi vrhov- nje dr. Tahira gospodarsko sodelova-. nega poveljnika sil NATO generala ■a Amina, ki se mudi I Alexandra Haiga. NA POVABILO PREDSEDNIKA TITA Tajnik KPI Berlinguer na oddihu v Jugoslaviji Z družino in v spremstvu članu CK Sergia Segreja je odpotoval v Dubrovnik (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Na povabilo predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita je danes prispel na krajši oddih v Jugoslavijo glavni tajnik italijanske KP Enrico Berlinguer z družino, z njim pa je dopotoval tudi član CK KPI Sergio Segre z ženo. Na letališču v Tivtu na črnogorski obali so visokega gosta pozdravili tajnik v izvršnem komiteju CK ZKJ Aleksandar Grličkov, tajnik izvršnega komiteja CK ZK črne gore Miljan Radovič in načelnik oddelka za mednarodne odnose in stike predsedstva ZKJ Vladislav Obradovič. Po krajšem postanku v Tivtu je Berlinguer odpotoval v Dubrovnik. V. Ji. Tajnik KPI Enrico Berlinguer n»"".............iiiiiimiiiiii..........m................................... SEJA VLADE PO DOGOVORU MED STRANKAMI VLADNE VEČINE Odobren zakonski osnutek o javnem redu Pravila o udeležbi 18-letnikov na volitvah Na seji je bilo obrazloženo poročilo o gospodarskem položaju v lanskem letu RIM, 27. — Vlada je na nocojšnji seji odobrila zakonski osnutek pravosodnega ministra, ki vsebuje predpise o javnem redu. O teh predpisih so razpravljali na sestankih med predstavniki štirih strank vladne večine z vlado. Prva skupina ukrepov se nanaša Ministrski predsednik Moro na omejitev sodnijskih ukrepov o začasni svobodi, večjo učinkovitost sodnijskega pripora in na pooblastila policijskim silam, da v nujnih in izrednih primerih lahko ustavijo človeka, ga identificirajo in na kraju mesta pregledajo, da nima pri sebi orožja ali drugih napadalnih predmetov. Nato zakonski osnutek vsebuje predpise, ki bi morali omogočiti večjo učinkovitost tako imenovanega zakona Scelba proti obnovitvi fašistične stranke. Poleg, tega je še vrsta pravil, ki predvidevajo preventivne ukrepe proti osebam, ki so osumljene prevratniškega delovanja, proti terorističnim zločinom in dejanjem za ponovno ustanovitev fašistične stranke. Končno zakonski osnutek vsebuje pravila za večjo varnost policijskih sil. Na predlog notranjega ministra Guia pa je vlada odobrila nujni zakonski ukrep, s katerim bodo omo- gočili 18-letnikom, da se udeležijo prihodnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitev, ter določa postopek v zvezi z revizijo volilnih seznamov. V tej zvezi omenjeni zakonski ukrep predvideva tudi postopek za predložitev kandidatur, da bodo lahko mladi volivci tudi kandidirali. V okviru ukrepov za okrepitev javnega reda je vlada sprejela zakonske ukrepe za izboljšanje plač in drugih prejemkov vseh članov policijskih in drugih varnostnih sil. Poleg tega so odobrili nekatere u-krepe v zvezi z davčnimi prijavami. Ministra za proračun in za zaklad Andreotti in Colombo pa sta vladi obrazložila splošno poročilo o gospodarskem položaju v lanskem letu, ki ga bosta predložila parlamentu v soboto. Poročilo opisuje vse gospodarske premike v državi v lanskem letu in ugotavlja, da je bilo leto 1974 gospodarsko zelo negativno in težko, ne raVos°dni rninU^ Je Predlagal člena 20 lStier' Glede člena 5 lsl> ne «strin,-S- katerima se socia-Priložnost rjoJaj°’ pa 130 pSI imela Parlamentu P°ve svoje mnenje v izlSa8^ 80 seveda zadovoljni. f Pal Fai5wVS?m iz iziave- ki to blle zahtevek-'f dejal- da 80 0 'Trašaniu • canske demokracije "Varnosti v w,!? _reda in držav- močno bistvu sprejete, -«Alno zastonann -AACjeie, saj so ku’ ln Ea ; V- zakonskem osnut-toinister 7-, Tš PnPravil pravosodni nji sestanek Ua je bil ^aš- s° bili spremi Z fdno P°zitiven, ker Predlogi, ki «J tedi. demokristjanski Vnašajo na preure- .....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimil„|l„|„|„l„„im„limil|,llimiim,IIIIIIIIIIIIIfllll|l|l|||||||||l|lu||||||||||||||||||||1||||||||u||||||||||||||||||||||||||||||||||| POD PRETVEZO «ODKRITJA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA» JUŽNOVIETNAMSKI DIKTATOR THIEU ZAOSTRUJE REPRESIJO PROTI POLITIČNIM NASPROTNIKOM Zaplenjen edini opozicijski dnevnik v Saigonu - Številne aretacije • V ZDA se nadaljuje polemika med Delo hišo in kongresom zaradi dodatne vojaške pomoči Kambodži in Južnemu Vietnamu pred dvema mesecema zaprli pet dnevnikov in aretirali 19 časnikarjev pod obtožbo, da so «komunistični agenti». Ti časnikarji so še danes v zaporu, sedaj pa so se jim pridružili še trije časnikarji «Dan Toča». Eden od voditeljev budistične opozicije proti Van Thieuju, Tran Huu Thanh, je v zvezi z današnjimi aretacijami izjavil, da so bile naperjene predvsem proti pripadnikom njegovega gibanja proti korupciji saigon-ske vlade ter zanikal, da bi aretiranci kakorkoli nameravali izvesti državni udar. Na vojaškem področju je danes v ospredju predvsem položaj okrog 20 tisoč vojakov kolaboracionistične vojske, ki so bili nastanjeni v bivši cesarski prestolnici Hueju in ki so se po padcu mesta znašli povsem obkoljeni od osvobodilnih sil. Vojaki se skušajo prebiti do Dananga, ki je edino mesto na severu države pod nadzorstvom Thieujeve vojske, vendar so vse ceste prekinjene, medtem ko sile začasne revolucionarne vlade čedalje močneje pritiskajo tudi na saimbanang. V tem mestu se gnete več kot poldrugi milijon vojakov in civilistov, ki skušajo z vsemi sredstvi zapustiti to področje, kar pa je mogoče le z letali ali po morju. C vzdušju, ki vlada v mestu, zgovorno čas. To je bil še zadnji saigonski ' priča «incident», ki so ga zabeležili opozicijski dnevnik, potem ko sp danes, ko so nekateri saigonski vo- SAIGON, 27. — Katastrofalni porazi, ki jih je v zadnjih tednih zabeležila saigonska kolaboracionistič-na vojska, so močno ošibili položaj diktatorja Van Thieuja. Režim je v popolnem razsulu, vojska je nesposobna, da bi zaustavila zmagovito ofenzivo oboroženih sil, položaj civilnega prebivalstva je naravnost tragičen, diktator Van Thieu pa si v takem položaju prizadeva, da bi ohranil svojo oblast. V ta namen je še zaostril represijo proti notranji opoziciji in odredil vrsto aretacij političnih nasprotnikov s pretvezo, da so pripravljali nekakšen državni udar. V Saigonu so v zadnjih urah aretirali najmanj sedem oseb, med njimi tudi dva senatorja, pod obtožbo «kovanja zarote». Dejstvo, da ni med aretiranci niti enega vojaškega predstavnika, dovolj jasno priča, da je obtožba o pripravljanju državnega udara le pretveza za nov udarec proti nekomunistični opoziciji, katere najvidnejši predstavniki so že več časa v zaporu kljub določbam pariških sporazumov o Vietnamu, ki so med drugim predvidevali, vstop nekomunistične opozicije v saigonsko vlado. V okvir Thieujevega boja proti notranji opoziciji spada tudi zaplemba časopisa «Dan Toc»,, ki . so mu prepovedali izhajati za nedoločen jaki streljali proti nekemu ameriškemu helikopterju in ranili pilota in neko žensko, ki je bila z njim. Helikopter je bil namenjen prevozu u-službencev ameriškega konzulata iz Dananga v Saigon, saigonski vojaki pa so se ga poskusili polastiti, da bi lahko na ta način zapustili oblegano mesto. Nič manj dramatičen ni položaj v Kambodži, Kjer je prestolnica Phnom Penh še vedno oblegana in povsem odrezana od ostalega državnega teritorija. «Rdeči Kmeri» so tudi danes bombardirali mestno letališče Poče i-tong, kjer nenehno pristajajo ameriška letala, ki prevažajo vojaško in drugo pomoč v Phnom Penh. Agencija «Rdečih Kmerov» je medtem sporočila, da je 97 odstotkov kamboškega ozemlja pod nadzorstvom osvobodilnih sil. Voditelj «Rdečih Kmerov» Khieu Sampham je pozval prebivalstvo Phnom Penha, naj ne sodeluje z «izdajalci» Lon Nolove vlade. Ista agencija poroča tudi, da je general Lon Non, brat predsednika Lon Noia, odstopil danes iz vojske in da je bil njegov odstop sprejet. To je še en dokaz, da je kam-boška vladna vojska v popolnem razsulu in da ni sposobna, da bi ustavila ofenzivo osvobodilnih sil proti Phnom Penhu. Položaj v Indokini seveda hudo za- milijonov dolarjev lahko obvarovalo kamboški in južnovietnamski kolabo-racionistični režim pred dokončnim zlomom. Ameriški kongres pa se — kot je znano — odločno upira predlogu Bele hiše, da bi namenili o-bema vladama dodatno vojaško pomoč. Predsednik Ford si je prizadeval, da bi kongres vsaj začel razpravo o tem vprašanju, vendar je danes doživel novo razočaranje: kongres je namreč prekinil svoje delo zaradi velikonočnih počitnic, ne da bi razpravljal o dodatni pomoči Kambodži in Južnemu Vietnamu, ter se bo ponovno sestal šele 7. aprila. Glasnik Bele hiše Nessen je uradno izrazil «razočaranje» predsednika Forda ter poudaril, da bo po računih vojaških izvedencev kamboška vojska že 25. aprila ostala brez rounicije. Vsekakor je glasnik dodal, da bi kongres še utegnil preprečiti padec kamboškega režima, ko bi takoj po velikonočnih počitnicah odobril predlog o dodatni vojaški pomoči. RIM, 27. — Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Cattane i je sprejel danes na Farnesini češkoslovaškega ministra za trgovino s tujino Andreja Barcaka, s katerim se je pogovarjal o krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Govor je bi ipredvsem o pospeševa samo za Italijo, ampak za ves svet. Potem ko obširno govori o posledicah podražitve nafte in surovin, ugotavlja, da je v lanskem letu celotni gospodarski sistem industrializiranih držav zašel v gospodarsko recesijo. Obenem pa inflacija je dosegla raven, ki jo zahodni svet ni poznal oi leta 1946. Poročilo o splošnem gospodarskem položaju za leto 1974 ugotavlja tudi, da v teku leta ni bilo zaslediti najmanjšega proizvajalnega napredka in da se je število zaposlenih za malenkost povečalo. Podrobni podatki o gospodarskem položaju pa so za tonsko leto časovno zelo različni. Medtem ko je proizvodnja v prvih šestih mesecih stalno naraščala, se je v drugi polovici leta začela zmanjševati, dokler ni bila v zadnjih mesecih popolnoma negativna. Ta težnja se je nadaljevala tudi v začetku le tošnjega leta. Poleg tega se je lansko leto kosmata proizvodnja povečala v obsegu za 3,4 odstotka, v denarju pa za 20,6 odstotka. Ta velika razlika med obsegom in vrednostjo kosmatega proizvoda je nastala zaradi velike inflacije. Isto se ugotavlja tudh za vse ostale premike proizvodnje in potrošnje v lanskem letu. Inflacija je zadržala dejansko rast proizvodnje, potrošnje in osebnega dohodka. Zelo velik je bil lani zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je dosegel 5.145 milijard lir. Velik del tega primanjkljaja se nanaša na uvoz nafte. Zaradi velike inflacije so se lani znatno povečale tudi cene na debelo in na drobno, še posebno je bilo I prizadeto potrošno blago. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je bilo leto 1974 zelo težko, da so proizvajalne cene zelo narasle, da je gospodarska kriza hudo prizadela delavce, ki so zaradi velikega zmanjšanja delovnih ur mnogo manj zaslužili, kot bi sicer. Omenjeni podatki, zaključuje poročilo, dokazujejo, da se je tudi leto 1975 začelo v precej napetem ozračju, čeprav ne tako hudem, kot v minulem letu. Titove čestitke Longu in Berlinguerju BEOGRAD, 27. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je brzojavno čestital predsedniku KPI Luigiju Longu in glavnemu tajniku KPI Enricu Berlinguerju ob ponovni izvolitvi na vodilna položaja v italijanski KP. V brzojavki Longu jugoslovanski voditelj pošilja vsem italijanskim komunistom pozdrave in iskrene želje za nove uspehe v boju za mir, družbeni napredek in socializem. V brzojavni čestitki Berlinguerju pa Tito tudi izraža prepričanje, da se bodo tradicionalni in prijateljski odnosi m sodelovanje med ZKJ in KPI še naprej razvijali. Bijedic poročal o obisku v ZDA BEOGRAD, 27. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je na današnji seji vlade poročal o svojem obisku v Združenih državah Amerike, kjer se je prejšnji teden mudil na vabilo predsednika Forda. Bijedič je poročal tudi o pogovorih, ki jih je imel v New Yorku z glavnim tajnikom Združenih narodov Kurtom Waldheimom. Zvezni izvršni svet je poleg tega obravnaval še več vprašanj s področja gospodarske politike in družbeno - političnega sistema in potrdil nekaj mednarodnih sporazumov. - ^ STh A1 7& T ¥~T p j Tl A ÌVIPQ PEKING, 27. — Podpredsednik kitajske vlade čen Jung-kuei je odpotoval danes na čelu vladne delegacije na večdnevni obisk v Mehiko. To je prvi obisk nekega člana kitajske vlade v neko zahodno državo po kulturni revoluciji. skrblja ameriške voditelje, ki si še j nju izvajanja sporazuma o industrij-zmeraj delajo iluzije, da bi nekaj] ski kooperaciji, Tragedija v hotelu Iz še nepojasnjenih vzrokov je izbruhni! požar v hotelu «Excel-sior» v kraju Santa Maria Maggiore pri Domodossoli. Ogenj se je razširil z neverjetno naglico in povzročil smrt 12 francoskih turistov in mladega italijanskega zakonskega para. Bilo je tudi kakih 40 ranjencev, katerih zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. V smrtni nevarnosti je samo dvanajstletni fant, ki ima hude opekline po vsem telesu. Kaže, da ne izključujejo možnosti sabota že. Obširno poročilo berite na zadnji strani. Štiri stranke, ki podpirajo sedanjo Morovo vlado, so se na včerajšnjem tretjem zaporednem sestanku dokončno dogovorile o ukrepih, ki jih bo vlada sprejela o javnem redu. V bistvu so po dolgih pogajanjih prišli do zaključka, da sprejmejo predloge, ki jih je sestavil pravosodni minister Reale in ki jih bo v najkrajšem času v obliki zakonskega osnutka predložil v odobritev parlamentu. Bistvo tega sporazuma ni toliko v ukrep.h o javnem redu, kot v sklepu, da vse štiri stranke podpirajo Morovo vlado v njenih naporih in boju proti kriminalu. To vprašanje je najbolj posrečeno ocenil tajnik socialistične stranke De Martino, ki je dejal, da je treba dogovore upoštevati v okviru splošne politike PSI, da se ohrani sedanja vlada, da se ne zaostri položaj v državi in da se omogoči mirno sklicanje upravnih in deželnih volitev v zakonitem času. Volitve bodo 15. junija. Takoj po dogovoru med štirimi strankami vladne večine o javnem redu in o sklicanju deželnih in upravnih volitev, se je včeraj zvečer sestala vlada. Na seji so sprejeli zakonski predlog pravosodnega ministra, ki vsebuje ukrepe za okrepitev javnega reda in policijskih sil, da se omogoči volivcem od 18. do 21. leta, da se bodo udeležili prihodnjih volitev in ukrepe o izboljšanju gmotnega položaja članov policijskih in drugih varnostnih sil. Obenem sta proračunski in zakladni minister obrazložila vladi poročilo o gospodarskem položaju v lanskem letu, ki ga bosta kmalu predložila parlamentu. V Vidmu sta se včeraj sestali delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske pod vodstvom predsednika zveze dr. I. Margana in Krščanske demokracije iz naše dežele pod vodstvom deželnega tajnika KD G. Tonuttija. Na sestanku so obravnavali vrsto vprašanj skupnega interesa, pri čemer so poudarili pomen sodelovanja med sosednima državama in vlogo narodnostnih manjšin. Danes dopoldne se bo hrvatska delegacija sestala z deželnim komitejem Komunistične partije Italije. Polemika Tanjuga z maršalom Jakubovskim Kako se je osvobajala Jugoslavija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — češkoslovaško partijsko glasilo «Rude Pravo-» je objavilo ob 30-letnici zmage nad -fašizmom daljši članek, ki ga je napisal poveljnik sil varšavskega pakta maršal Ivan Jakubovski. Članek je v prvi vrsti posvečen sovjetskemu prispevku k zmagi nad fašizmom in govori o vplivu napredovanja rdeče armade na krepitev osvobodilnih gibanj v Evropi in v zvezi s tem nekajkrat o-menja tudi Jugoslavijo. Na omenjeni članek je danes reagirala jugoslovanska agencija Tanjug, ki je objavila tudi nekaj citatov iz pisanja maršala Jaku-bovškega. «Z nastopanjem rdeče armade v okupiranih državah je v njih raslo osvobodilno gibanje pod vodstvom komunističnih in delavskih partij», piše Jakubovski in dodaja. da so «na značaj in razmah osvobodilnega gibanja pomembno vplivali tudi sovjetski ljudje, ki jih je usoda vojaške službe pripeljala v te države. V partizanskih odre dih na Poljskem, v Italiji, Češkoslovaški, Franciji. Jugoslaviji in drugih državah se je borilo nad 40 tisoč sovjetskih pripadnikov» Jakubovski tudi piše, da so bile «na osemlju Sovjetske zveze in ob odločilni pomoči sovjetske vlade na zahtevo osvobodilnih sil ustanovljene borbene enote Poljske. Češkoslovaške. Jugoslavije Romunije in Francije». Tanjugov urednik D. M. Pavlovič v reagiranju na ta članek sovjetskega maršala Jakubovskega med drugim piše, da ta vidni sovjetski vojaški voditelj posplošuje stanje stvari v tistih vojnih dneh in navaja nepoučenega bralca na morebitno napačen zaključek, da navedena značilnost velja za vsa gibanja v Evropi — da so nastajala in se jačila pod neposrednim vplivom Sovjetske zveze in v času, ko je njena armada krenila v nezadržno ofenzivo proti nac'stičnemu Wermachtu. V članku se ne govori o narodnoosvobodilnih silah, ki so — kot je to primer z Jugoslavijo in še nekaterimi državami — začele oboroženi boj že l. 1941. Tridesetletnica zavezniške zmage nad fašizmom je priložnost za pojasnjevanje vloge zavezniških armad in tudi ogromnega prispevka rdeče armade k zmagi protihitler-jevske koalicije, nadaljuje urednik Tanjuga in poudarja: «Razumliivo je danes mogoče nekaj več in boh dokumentirano povedati o značaju in moči osvobodlnih gibanj v posameznih državah, da se na podlagi zbranega zgodovinskega gradiva bolj natančno dela o razlike med temi gibanji, časom in pogoji za njihov nastanek, posploševanja pa za to niso najboljša pot. Tako se namreč izgublja specifična slika posameznih osvobodilnih gibanj, ustvarja se napačen vtis o njihovem nastanku, razvoju in moči. ne vidi se, kdo je in v kakšnem obsegu vplival na «značaj in razmah osvobodilnega gibanja.» Jugoslovanska agencija nato navaja. da so v Jugoslaviji bili sovjetski ljudje in pripadniki drugih narodov, ki so bežali iz taborišč in se tako in na druge načine pridružili jugoslovanski narodnoosvobodilni armadi, vseljudski vstaji in socialistični revoluciji v državi, ki je med tistimi, ki so dale največ žrtev za zmago protihitlerjev-ske koalicije. V tem boju je padel vsak deseti Jugoslovan, vstaj-niška armada pa je že v prvih letih vojne imela stotisoče borcev in svobodno ozemlje «To so dejstva, ki jih ni mogoče izpustiti, ko se govori o osvobodilnih gibanjih v Evropi», poudarja Taniug. Na sovjetskem ozemlju so bile ustanovljene enote mnogih narodov, piše ob koncu polemičnega članka Tanjugov urednik Pavlovič in poudarja: «Ko gre za Jugoslavijo, je treba povedati, da je bila na sovjetskem ozemlju ustanovljena brigada katere pripadniki so z vsem srcem pohiteli, da se vključijo v bitko za dokončno osvoboditev lastne države. Ko je bila ta enota ustanovljena, je bilo v Jugoslaviji pod orožjem že skoraj pol milijona borcev, na treh četrtinah jugoslovanskega ozemlja pa je bila organizirana revolucionarna narodnoosvobodilna oblast». VLADÒ BARABAà Novi ameriški minister za trgovino WASHINGTON, 27. - Bela hiša je potrdila imenovanje sedanjega notranjega ministra Rogersa Mortona za novega sekretarja za trgovino namesto Fredericka Denta, ki je bil imenovan za izrednega predstavnika ZDA na pogajanjih o mednarodni trgovini. Glasnik Bele hiše Nessen je povedal, da je Ford že izbral novega notranjega ministra, čigar ime pa bodo objavili šele po zaKljučku običajnih preiskav FBI. WASHINGTON, 27. - Leta 1978 bo svetovno prebivalstva štelo verjetno več kot štiri milijarde ljudi. Tako piše revija «Finance and de-velopment», ki jo izdaja svetovna banka. Revija navaja, da je leta 1972 svetovno prebivalstva štelo tri milijarde in 738 milijonov oseb. 28. marca 1975 POUDARJEN POMEN SODELOVANJA OBEH DEŽEL V Vidmu sestanek delegacije SZDl Hrvaške z deželnim vodstvom Krščanske demokracije Danes se delegacija SZDL Hrvaške sestane z deželnim vodstvom KPL V Vidmu sta se včeraj sestali delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške in deželnega vodstva Krščanske demokracije Fur-danije - Julijske krajine. Delegacijo SZDL Hrvaške je vodil predsednik zveze dr. Igor Mar-gan, sestavljali pa so jo: odgovoren za odnose s tujino izvršnega sveta Hrvaške Ljubomir Majerič, člana predsedstva zveze Ivan Ive-kovič in Milan Klarič, predsednik Goransko - primorske regije Ante Ferlin in predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Luigi Ferri. Italijansko delegacijo je vodil deželni tajnik KD Giuseppe Tonutti, sestavljali pa so jo odbornik za splošne zadeve deželne uprave Sergio Coloni, namestnik deželnega tajnika Luigi Masutto, odbornik za kmetijstvo Emilio Del Gobbo, načelnik demokristjanske skupine v deželnem svetu Aldo Ermanno Rigut-to, pokrajinska tajnika Trsta in Vidma Dario Rinaldi in Antonio Beor-chia ter odgovoren za manjšinska vprašanja tržaškega vodstva KD Roberto Mayer Grego. V uradnem poročilu, ki so ga izdali sinoči, je rečeno, da obisk sledi prvemu neuradnemu obisku, ki je bil v Opatiji ter da je omogočil koristno izmenjavo ocen mednarodnega položaja in političnih odnosov med obema državama in deželama na tej in na oni strani meje. Delegaciji sta se strinjali o nujnosti in skupnem interesu za nadaljnji razvoj odnosov v korist neposredno zainteresiranega prebivalstva Hrvaške in dežele Furlanije - Julijske krajine. Še posebej so poudarili važnost krepitve kulturne izmenjave. Glede gospodarskih vprašanj pa so obravnavali osnovne teme kooperacije, ki se nanašajo na infrastrukture, cestne zveze, trgovinsko izmenjavo, maloobmejni promet, kooperacijo jadranskih pristanišč, turizem in druga področja. V okviru mednarodnega sodelovanja so podčrtali važnost odnosov med Italijo in Jugoslavijo in specifični položaj dveh sosednih dežel. Prav tako so poudarili vlogo, ki jo imata narodnostni manjšini. Pozitivno so ocenili rezultate in perspektive nedavnega srečanja med Unijo Italijanov za Istro in Reko in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Predsednik socialistične zveze Hrvaške je povabil tajnika KD Tonut-tija na politični sestanek obeh delegacij v Zagrebu, kar je Tonutti s posebnim zanimanjem sprejel in se bodo za datum v kratkem dogovorili. Dogovorili so se tudi, da bodo pred tem sestankom izdelali širšo politično in tehnično analizo konkretnih vprašanj, na_ katerih temelji sodelovanje Hrvaške in dežele Furlanije - Julijske krajine. Danes, ob 9.30 bo v Trstu sprejel predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli člana izyrš-nega sveta Hrvaške dr. Majeriča. Kot pripravo za ta razgovor sta se že danes sestala Majerič in odbornik za splošne zadeve, Coloni. Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške se bo danes dopoldne sestala z deželnim komitejem Komunistične partije Italije. SPOR MED LUKO IN SIOT Zarubljena nafta za nad B milijarde V pričakovanju, da se pravda med družbo SIOT in upravo tržaške luke pred sodiščem zaključi (uprava luke zahteva kakor znano plačilo 50 lir posebne takse za vsako tono manipulirane surove nafte, SIOT pa se temu protivi, češ da uporablja le svo- | je lastne naprave v luki), je državni erarij prek tukajšnje carinarnice zarubil petrolejski družbi 25.000 ton surove nafte. Erar namreč zahteva od SIOTA, da vplača poleg 50 lir za luško ustanovo tudi 90 lir pri toni v državne blagajne. Če bi sodišče dalo prav pristaniški ustanovi in eraru, bi morala SIOT plačati samo za nafto, ki jo je manipulirala v zadnjem letu — to je od trenutka, ko je luka uvedla novo takso — okrog 3 milijarde 220 milijonov lir. Promet z nafto je namreč v tem času dosegel 23 milijonov ton. • Danes ob 18. uri bo v umetnostni dvorani «Cesare Sofianopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 nagraditev u-metnikov, ki so se udeležili slikarske razstave «Matita d’oro». Razstava, ki sta jo priredila Deželno umet nostno združenje in sindikalni sindikat umetnikov CCdL - UIL, bo odprta še jutri od 18. do 20.30, ter v nedeljo od 11. do 13. ure. Odbornik Stopper o preosnovi Finmare Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper je sinoči komentiral preosnovo državnega ladjevja Finmare in dejal, da bo deželni- odbor zavzel do tega vprašanja primerno stališče šele v trenutku, ko mu bo znano celotno besedilo načrta ministra za trgovinsko mornarico Gioie. Vsekakor se zdi, da je novi načrt znatno boljši od prvotnega, saj se v njem upoštevajo nekatere zahteve prizadetih deželnih uprav in sindikalnih organizacij. Pozitivne točke, ki jih lahko zasledimo v načrtu, so naslednje: potniške ladje bodo odhajale v razpremo sočasno z večanjem tovornega ladjevja; načrt zagotavlja delo domačim ladjedelnicam; obeta se odprava velikega primanjkljaja v bilanci prevoznin. Poleg tega je minister zagotovil, da bodo «Tržaški Lloyd», «Italia», «Tirrenia» in «Adriatica» ohranila svojo neodvisnost. Kar zadeva posebej Tržaški Lloyd, bo njegovo tovorno ladjevje do zaključka preosnove pridobilo dodatnih 100 tisoč bruto registrskih ton. Končno je treba zabeležiti, je zaključil odbornik Stopper, da zaradi preosnove ne bo Finmare odpustila nobenega pomorščaka ali uradnika. ZANIMANJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU Mladi zgodovinarji iz Slovenije obiskali Trst in njegovo okolico Poleg mesta so si ogledali področje od Doline do Štivana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiuiuiffiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinnuiiiiiHiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V KOMISIJI DEŽELNEGA SVETA ZA URBANISTIKO Za daljši čas odložili razpravo predloga o kraških rezervatih Predhodno bo moral o urbanističnih vprašanjih poročati komisiji podpredsednik dež. odbora De Carli V sredo se je sestala peta komisija deželnega sveta, ki se ukvarja z urbanističnimi vprašanji. Na dnevnem redu razprave je bilo tudi vprašanje zakonskega predloga gle- žaško vodstvo Krščanske demokracije. Proti zakonu o kraških rezervatih so se že izrekle vse slovenske organizacije, odločno stališče je zavzela Slovenska kulturno - gospodarska zve- de kraških rezervatov. Po kratkem j za in na svojem jubilejnem občnem poročilu poročevalca Masutta (KD), je komunistična skupina zahtevala, da predhodno poroča podpredsednik deželnega odbora De Carli, ker zadeva ta zakonski predlog urbanistični sistem v deželi nasploh in krši obstoječo razdelitev urbanističnih pristojnosti. S tem predlogom so se strinjali ostali člani komisije, tako da je bila razprava v peti komisiji odložena, dokler ne bo poročal podpredsednik in deželni odbornik za urbanistiko socialist De Carli. Šele potem bo komisija vzela v pretres osnutek deželnega zakona o kraških rezervatih, o katerem mora izreči posvetovalno mnenje. Na osnovi tega mnenja, pa bo moritorno razpravljala prva komisija za splošna vprašanja, ki je pristojna za obravnavo tega zakona. V praksi pa vse to pomeni, da je razprava in odobritev zakonskega predloga o kraških rezervatih ponovno odložena, kar pa tudi pomeni, da je malo verjetno, da bi se lahko postopek zaključil do predvolilnega premora zasedanj deželnega sveta in da je torej celotna razprava zelo verjetno že porinjena v jesen. S tem pa je razprava v znatni meri otež-kočena, čeprav seveda še ni rečeno, da je zakon o kraških rezervatih že odstranjen z dnevnega reda deželnega sveta, zlasti ker razpravo o njem še vedno trmasto zahteva tr- zboru Kmečka zveza. Prav tako so proti temu zakonu svetovalska skupina KPI in Slovenska skupnost, socialisti kot člani koalicije nimajo javno izraženega negativnega mnenja, vendar iz celotnega zadržanja njihovih predstavnikov izhaja, da so tudi pri njih že prevladali razlogi proti kraškim rezervatom. Napovedan javni shod šentjakobske konzulte Rajonska konzulta za Sv. Jakob bo priredila v četrtek, 3. aprila javni shod, na katerem bodo razpravljali o vprašanju «emarginacije», Shod, ki se ga bodo udeležili predstavniki političnih sil, sindikalnih in družbenih organizacij, bo ob 18.10 na sedežu Enaip na Istrski ulici štev. 57. ........................................ SEJA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI POTRJENO ODKLONILNO STALIŠČE 0 ZAKONU 0 KRAŠKIH REZERVATIH Pristojnost dežele tudi glede slovenskega šolskega okraja Sindikat elektrikarjev obsoja sodni postopek proti desetini sindikalistom Deželna federacija elektrikarjev je izdala sporočilo, v katerem seznanja javnost z dejstvom, da bo tržaško sodišče v torek, 2. aprila sodilo desetim sindikalistom FIDAE -CGIL, ki jih je 28. novembra 1972 prijavil tajnik fašističnega sindikata CISNAL elektrikarjev pod obtožbo zasebnega nasilja v obteževalnih o-kolnostih. V nadaljevanju poročila deželna federacija CGIL, CISL in UIL elektrikarjev označuje ta sodni postopek kot ponovno izzivalno dejanje, ki skuša zadati nov udarec sindikalnemu gibanju. sta prisostvovala tudi kvestor dr. Musumeci in poveljnik karabinjerjev. V spomenici opozarjajo na zadnje ponovne primere nasilja fašističnih škvader in na nujnost o-brambe demokratičnega ustroja. Zato je nujna odločna in antifašistična akcija vlade in njenih organov. Treba je v kali zatreti prevratniško fašistično dejavnost, odkriti finančne vire in mandatarje. Čez nekaj mesecev bodo volitve in lahko pričakujemo naraščanje mi-sovskega nasilja. Mladinska gibanja so pozvala prefekta, naj poskrbi za reden potek predvolilne kampanje, ki naj bo odkrita in omikana borba demokratičnih sil, ne pa spopad med demokracijo in prevratništvom. Prefekt je navedel dosedanje korake, da se kršitelji zakona predajo pravici in zagotovil svojo trdno odločnost, da bo jamčil javni red. Urnih trgovin za praznik« Nedelja, 30. marca (velika noč); vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8.30 do 13. ure. Ponedeljek, 31. marca: vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn. Ki bodo odprte od 7. do 12. ure ter pe karn, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure. Sreda, 2. aprila: zapora trgovin zaradi kratkega tedna ni obvezna. V sredo dne 26. marca 1975 se je sestal pod predsedstvom Zorka Kareja svet Slovenske skupnosti in razpravljal o raznih perečih vprašanjih. Glede kraških rezervatov je deželni svetovalec Štoka poročal o poti tega zakona skozi razne deželne komisije, ki so izrekle precej kritičnih pripomb. Prav tako so do zakona zavzele odklonilno stališče vse strokovne, predvsem kmetijske organizacije. Slovenska skupnost stoji trdno na načelu še nadaljnje obrambe interesov kraškega delovnega človeka in kmetovalca ter bo vztrajala la tem stališču tudi v prihodnje. Z ozirom na slovenske šolske o-kraje je bilo ponovno poudarjeno, da je zanje izključno pristojna dežela. V tem smislu so se izrazili tudi rimski forumi. Vsled tega je jasno, da je takšen okraj mogoče ustanoviti, kolikor bi se zanj zavzele stranke, ki imajo večino na deželni ravni, to se pravi, kolikor te stranke pokažejo dovolj razumevanja za slovenske probleme. S svoje strani je Slovenska skupnost, preko svetovalca Štoke takoj vložila zakonski osnutek, ki naj uresniči slovenske šolske okraje. Od deželne večinske levosredinske koalicije je sedaj odvisno, ali bo zakon sprejet. SSS jemlje z zadovoljstvom na znanje uspeh slovenske liste na o-brtniških volitvah, ki je v precejšnji meri povečala število glasov; čestita vsem izvoljenim in jim želi, da bi opravljali svojo javno funkcijo u-činkovito in dosledno za pravice in dobrobit našega obrtništva. V svetu se je razvila razprava o organizacijskih in finančnih vprašanjih športnih društev, katerih dejavnost se je vedno razmahnila in dosega zavidljive količinske in kakovostne uspehe. Svet je izrazil mnenje, da je treba probleme, ki nastajajo s tem v zvezi sproti reševati v skladu s hotenji posameznih športnih organizacij, vendar ne v škodo trdnejše enotnosti in povezave med njimi. Pred očmi moramo imeti predvsem nadaljnji razvoj in rast slovenskega športa v zamejstvu, panoge, ki ima velikanski pozitivni u-činek na našo delavsko, obrtniško in šolsko mladino v prostem času. Slo- govornimi činitelji in storiti s svoje strani vse, kar je potrebno za nadaljnji razmah našega športa. Po temeljiti razpravi v zvezi z uporabo slovenskega jezika v javnih ustanovah je SSS soglasno sklenil, da bo kritično preveril svoja stališča do levosredinskih odborov, če se ta problem ne reši v najkrajšem času. Poslanci KPI o izvajanju člena 50 deželnega statuta Predstavništvo komunističnih parlamentarcev iz Furlanije - Julijske krajine, ki sta ga sestavljala posl. Lizzerò in sen. Bacicchi, se je včeraj v spremstvu načelnika skupine KPI v deželnem svetu Gollija, sestala s predsednikom deželnega sveta Pittonijem in predsednikom deželnega odbora Comellijem. Na sestankih so predstavniki KPI poudarili nujnost tesnejšega sodelovanja med parlamentarci iz naše dežele in deželnimi organi, nakar so vzeli v pretres vprašanje člena 50 deželnega statuta. Kakor znano gre za člen. Ki predvideva finančno pomoč iz držav-i. h , blagajn za izvajanje razvojnih načrtov v deželnem merilu. Parlamentarca KPI sta v tej zvezi naglasila, da je najnovejši državni ukrep na tem področju, s katerim je bilo naši deželi nakazanih le 10 milijard, ne da bi se država kakorkoli obvezala za podobne podpore v prihodnosti in ne da bi se pri tem sklicevala na kakršenkoli razvojni načrt, odločno nezadosten. Sen. Bacicchi je nastopil pri predsedstvu senatne komisije za nroračun in načrtovanje z zahtevo, naj bi državni organi takoj po razpravi o državnem proračunu za leto 1975 vzeli v pretres celotno vprašanje člena 50 de želnega statuta. Tako Pittoni kakor tudi Comelli sta se strinjala s predlogom o tesnejšem sodelovanju med parlamentarni in deželnimi organi ter tudi sama podprla prizadevanja predstavnikov venska skupnost je pripravljena sto-1 KPI v zvezi z rešitvijo problema c-piti čimprej v kontakt z vsemi od- krog člena 50 deželnega statuta. Počastitev mučenikov v Ul. M. D’Azeglio Ob trideseti obletnici mučeniške smrti mladih antifašistov, ko so bili od nacistov barbarsko obešeni Giorgio De Rosa, Sergio Carboni, Livio Stocchi in Remigio Višini, prirejata sekcija KPI «Pinko Tomažič» iz Stare Mitnice in «Giordano Prato-longo» s Školjeta komemoracijo, ki bo danes ob 18. uri v Ul. Massimo D’Azeglio. Govoril bo član tajništva tržaške federacije KPI Claudio Tonel. Odpovedana stavka uslužbencev javnih lokalov Sindikalni organizaciji CISL in UIL sta odpovedali stavko osebja javnih lokalov, ki je bila napovedana za velikonočno nedeljo. Federaciji sta prišli do tega sklepa na osnovi sestanka z ministrom za turizem in prireditve Sartijem in na osnovi sklicanja pogajanj s strani ministra za delo Torosa. Sindikati pričakujejo, da bodo na pogajanjih, ki bodo 2. aprila, lahko u-redili sporna vprašanja. Spor o delovni pogodbi se nanaša na uslužbence hotelov, restavracij, barov in drugih javnih lokalov. Mladinska gibanja o javnem redu V četrtek so predstavniki mladinskih gibanj: komunistične mladine, socialistične mladine in mladinskega gibanja KD izročili tržaškemu prefektu Di Lorenzu spomenico o javnem redu v Trstu. Razgovoru OSMICA Ljubo Petaros iz Boršta ima osmico. Toči pristno belo in črno kapljico. Včeraj in predvčerajšnjim je o-biskala Trst skupina skoraj petdesetih študentov in profesorjev oddelka za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani. Pri ogledu Trsta in pokrajine so ljubljanske zgodovinarje spremljali tudi nekateri člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Pokazali so jim najprej tržaško okolico od dolinske občine do Štivana, pri čemer so jih bolj kot z zgodovinskimi posebnostmi tržaške okolice seznanjali z življenjem Slovencev v Italiji nasploh. Njihovo spoznavanje je v sredo zvečer še dopolnil nevezan razgovor z nekaterimi predstavniki manjšinskega življenja. Razgovor se je dotaknil nekaterih zanimivejših zgodovinskih tematik, predvsem pa so se študentje zanimali za življenje manjšine v današnjem času ter za vzroke, ki so povzročili današnje stanje. Včeraj je sledil ogled Trsta, pri čemer so se zjutraj študentje zgodovine v starem mestu seznanili predvsem s starejšo zgodovino mesta, pa tudi z nekaterimi posebnostmi slovenskega življenja v preteklem stoletju. V opoldanskih u-rah je sledil postanek v Miljah, popoldan pa spet sprehod skozi novejši del mesta, ki je spet nudil priložnost za razgovor o novejši zgodovini in sodobnem življenju tržaških Slovencev. Študentje, ki so jih spremljali prof. Voje kot vodja ekskurzije, prof. Zwitter, dekan filozofske fakultete, prof. Melik, prof. Gestrin, prof. Pleterski in asistent Vodopivec, so ob obisku Narodne in študijske knjižnice dobili v dar tudi nekaj publikacij o življenju Slovencev na Tržaškem, ki so izšle pri Založništvu tržaškega tiska. Poleg tega so dobili v dar tudi nekatere publikacije za knjižnico zgodovinskega oddelka filozofske fakultete v Ljubljani. Obisk študentov zgodovine je še en dokaz za trdno vez med matično domovino in zamejstvom, še posebej pa je pokazal potrebo po e-notni in koordinirani znanstveni dejavnosti Slovencev ne glede na državno mejo. Predavanje prof. L. Legiše v Kulturnem domu Delež Primorske v slov. književnosti Predsinočnje — šesto predavanje ciklusa o slovenski književnosti, ki ga prireja letos Narodna in študijska knjižnica v Trstu, je doseglo kar dva rekorda: prvega zaradi dolžine, ker je trajalo dobro uro in pol, drugega pa zaradi doslej brez dvoma največjega umetniškega dosežka v predvajanju izbranih besedil deleža zahodnega dela v slovenski književnosti. Prof. Lino Legiša, znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti pač ni imel lahke naloge: v sorazmerno kratkem predavanju obdelati tako obilen prispevek, kakršnega je dala Primorska imiiiiiiiiimmmiiniiiiiiiiimiiiniHiiiniHMHiiiHiimuiimiiiiiiHmiiuimiiiiliiiHniiiiminimniiiuiiMHi» V OKVIRU CIKLUSA SLOVENSKIH FILMOV Danes v Skednju predvajanje Štiglicevega Ulma «Trst» Predvajanje prireja Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju z italijanskimi filmskimi krožki v Trstu s Trstom in Gorico ter Benečijo v zakladnico slovenskega slovstva. Zato je bilo skoraj nujno, da je marsikakšno ime izostalo in da ni bilo med izbranimi besedili tudi nekaterih zelo popularnih in priljubljenih, ki si jih je marsikateri redni oDi-skovalec tega ciklusa predavanj želel. Zlasti je tak obiskovalec —- kot je bilo slišati po predavanju — pogrešal kakšno Grudnovo pesem (na pr. «Minerje», ki jo je predavatelj s poudarkom omenil), pa tudi kakšno besedilo tistih neomenjenih (devetih) sicer zastopanih v antologiji «Rusi most», ki je izšla že pred devetimi leti. Toda poslušalci so bili deležni bogatega nadomestila z Nakrstovo vrhunsko recitacijo dela Gregorčičeve «V pepelnični noči» in Kosovelovega «Pisma», še pred tem pa z rezijansko ljudsko pripovedko o pijanem zajcu in Svetokriškega hudomušnim besedilom o vdovah. Prepričani smo, da — pretežno mladi — poslušalci ne bodo tako kmalu pozabili pred-sinočnjega večera zaradi poučnega predavanja samega kakor tudi spričo nastopa obeh odličnih prvakov SSG, ki sta brala in recitirala še: eno izmed najlepših «Rožic iz Rezije», «Slaviča ponočnega tičaca» iz Beneške Slovenije, Gradnikovi «Istrsko vas in «Pričakovanje», Košutovo «Morje», Kettejevo «Štefanijo I.», Kosovelove «Krik po samoti», «Večer pred zimo» in «Evakuacijo duha», Šalamunov «Molk», Vukovo «Pomlad pod Krasom», odlomke iz Pregljevih «Otrok sonca», Lokarjevega «Leta c-semnajstega», Kosmačevega «Tistega lepega dne», Pahorjevega «Onkraj pekla...» in «Skarabeja»... ter še dveh odlomkov iz Rebulove proze. Predavatelja je predstavil podpred sednik NŠK prof. F. Škerlj. Med navzočimi smo opazili tudi pisatelia Cirila Kosmača, ki je prišel poslušat tudi nekatera prejšnja predavanja. Novo delo o davku na dohodek podjetij Na sedežu zbornice tržaških ko mercialistov so te dni predstavili knjigo «Nova pravila za obdavčenje podjetniškega dohodka», ki jo je napisal dr. L. Abrami in založila Tržaška hranilnica. Predstavitvi dela so med drugimi prisostvovali pred sednik in generalni ravnatelj hranilnice Terpin in Delise ter predsednik združenja komercialistov dr. Vidi. Avtorja je predstavil ravnatelj inštituta za knjigovodstvo na tržaški u-niverzi prof. jFanni, delo pa je orisal sam avtor. OSMICA Dušan Ota, Kroglje št. 5 je odprl osnrico in toči odlično belo in črno vino. V okviru ciklusa filmov slovenke-ga režiserja Franceta Štiglica, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza, bodo danes, ob 18., 19.45 in 21.30 predvajali v kinodvorani v Skednju film z naslovom «Trst». Gre za delo iz leta 1951, v katerem je Štiglic na podlagi scenarija Franceta Bevka prikazal partizanski boj v Trstu in sodelovanje slovenskega in italijanskega ljudstva proti gestapovcem, po padcu fašistične Italije. V glavnih vlogah filma nastopajo Lojza Potokar, Mira Bedenk, Stane Sever, Anica Kužnik, Stane Potokar, Slavica Kraševec, Flavio Della Noce in Alessandro Damiani. Zopet bomo torej spoznali način srečanja med štiglicevo osebnostjo, ki je navsezadnje lirična, z epsko pripovedjo narodnoosvobodilnega boja. že v prejšnjem filmu «Na svoji zemlji», smo namreč videli, kako Štiglic vzpostavlja odnose med kolektivnimi in privatnimi doživetji: struktura filma mu je predvsem metafora za dozorevanje mladinca, ki je od odraslih podedoval naziv heroja. Čeprav je bil film še vseskozi pogojen od takrat prevladujočih stereotipov jugosloyanskega filma, je v tem težavnem skladanju med notranjimi, takojšnjimi stremljenji oseb in kolektivnim razvojem njihovega historičnega miljeja morda že nekaj novega, kar se bo potem odkrilo v jugoslovanskem in slovenskem filmu. Zanimivo je vsekakor, da je jugoslovanski povojni film rodil nekaj čisto drugačnega od italijanskega ne-orealizma. Le ta je imel za sabo že dolgo in bogato filmsko tradicijo «klasičnega» filma, katere se je hotel (a mu ni vselej uspelo) otresti. Jugoslovanski povojni film pa si tradicijo klasične filmske pripovedi šele prisvaja. Tudi filmski izraz je pri Štiglicu zelo razgiban, kot priča pogosta uporaba vožnje. S. G. Na ostrem ovinku prevrnjen tovornjak Na Nabrežju Traiano se je včeraj popoldne pripetila nenavadna prometna nesreča. Na ostrem ovinku pred kopališčem Ausonia se je prevrnil tovornjak rimske registracije z dvema kontejnerjema. Šofer, 49-letni Carlo Bolzan iz Ul. F. Severo 70, se je pri tem laže poškodoval, dokaj večja pa je materialna škoda na težkem vozilu in kontejnerjih. Bol-žan, ki je uslužbenec podjetja SIPO IA, je namreč prevažal zaboje vermuta za Stock. Bil je namenjen v novo luko, kjer bi moral tovor oddati. Na samem pragu Novega pristanišča pa ga je pričakala nesreča. Ko je privozil na ovinek, se je težko vozilo nagnilo, zaboji vermuta so zdrknili ob kovinsko steno kontejnerjev, tako da se je vozilo z gromkim truščem prevrnilo. Bolzanu, ki se je ves okrvavljen skobacal iz vozila, so nemudoma priskočili na pomoč nekateri očividci, ki so tudi poklicali reševalce Rdečega križa, gasilce in prometno policijo. Na srečo pa šoferjeve poškodbe niso bile tako hude, kot se je na prvi pogled zdelo. Po prevo-u v splošno bolnišnico so mu na oddelku za prvo pomoč le razkužili in obvezali rane na desnem zapestju in na nosu ter ga nato odslovili s prognozo okrevanja v tednu dni. Silovito trčenj‘e zaradi neupoštevanja rdeče luči Mlada družina, oče, mati in štiriletna hčerka, so postali včeraj žrtve hude prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 15. ure na križišču med Ul. Milano in Ul. Roma. S svojim fiatom 500 so se 28-letni trgovec Gianfranco Collini iz Ul. dei Leo 12, njegova žena, 27-letna Miriam Levi ter njuna štiriletna hčerka Barbara, peljali po Ul. Milano ter se pred križiščem ustavili. Ko je semafor pokazal zeleno so se odpeljali naprej. Tedaj pa je po Ul. Roma pridrvel tovornjak OM padovske registracije, ki ga je upravljal 27-letni Ettore Pivaro iz Cittadelle. Ne da bi upošteval rdečo luč, je nadaljeval svojo vožnjo ter silovito treščil v mali fiat. Najhuje se je pri trčenju poškodovala mala Barbara, ki so jo prepeljali v pediatrično bolnišnico, kjer so ji ugotovili dva lobanjska zloma. Njeno zdravstveno stanje je precej resno .vsekakor pa zdravniki upajo, da bo okrevala v poldrugem mesecu. Včeraj-danes Danes, PETEK, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 18.27 — Dolžina dneva 12.33 — Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 6.01 Jutri, SOBOTA, 29. marca CIRIL Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1003,4 mb rahlo pada, veter 7 km na uro, jugovzhodni, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, padavine 0,7 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura mor-ja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. marca 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 91-letni Giovanni Tara-bocchia, 94-letni Giovanni Škabar, 81-letna Marija Švab vd. Soave, 87-let-na Carolina Ballarin, 81-letni Ottavio Predonzan, 79-letna Alma Drioli por. Rosito, 51-letni Mario Kralj, 79-letni Pietro Micor, 72-letna Gemma Bra-daschia vd. Giondini, 94-letni Giuseppe Stocca, 74-letni Giovanni Rava. lico, 78-Ietna Elisabetta Mian vd. Biasi. Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje z igro za pouk Bertol-ta Brechta «Izjema in pravilo» danes, 28. marca, ob 20. uri v IZOLI. SAG V Slovenskem amaterskem gledali- šču bo v četrtek, 3. aprila 1975, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar» v Ul. Montecchi 6 druga premiera v letošnji sezoni. Prvič v slovensčim bodo uprizorili mladostno delo Daria Foja, farso s prologom MARKOLFA. Predstavo pripravljajo: prevajalka Marija Kacin, scenografa Drago Jurca - Giorgi in Franko Vecchiet, kostumograf Drago Jurca - Giorgi, asistent režije Marko Sosič, lektorica Milica Kravos, asistentki kostumografinje Margaret Nadlišek in Lučana Fribac, režiser — gest iz Ljuoljane — Jože Vozny ter igralci Sergij Cer-kvenič, Tatjana Turk, Darij Frando-lič, Ksenija Dobrila, Jasna Turk, Julijana Sosič in Marko Sosič. Sodelu jeta še Dante Pribac in Marjan Nadlišek. Ponovitvi v isti dvorani v nedeljo, 6. aprila, ob 18.15 in v ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30. VERDI V torek. 1. aprila, ob 20. uri bo predzadnja premiera letošnje operne sezone. Uprizorili bodo Puccinijevo opero «Manon Lescaut», ki jo bo režiral Alberto Passini. Opero bo dirigiral Bruno Bartolotti, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Radmila Rakočevič in Giorgio Merighi. Danes bodo pri gledališki blagajni na razpolago preostale vstopnice. ROSSETTI Jutri ob 20.30 ponovitev Dreyerje-vega dela «Jezus» v priredbi Stalnega gledališča iz Turina. Prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). « * * Od 1. do 13. aprila Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bosetti-ja: «Lažnivec» C. Goldonija. VII. a-bonmajska predstava. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547). AVDITORIJ VI. revija Teatro oggi od 4. do 6. aprila: Bertolt Brecht «Le visioni di Simone Machard» v priredbi gledališke zadruge «Cooperativa Teatrale dell’Atto». Kino Zadruga «Naš Kras» vljudno vabi na otvoritev razstave slikarja DEMETRIJA CEJA ki bo danes, v petek, 28. marca 1975, ob 20. uri v Kraški galeriji v Velikem Repnu. La Cappella Underground 19-W>— • «La pacifista» (1971). Režija a c so. Igrata Monica Vitti in Eier Clementi. , M Ariston 16.30—22.00 «Allonsofan» »• Mastroianni in Lea Massari. ar ni film. Grattacielo 16.00, «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente m* dista». Renato Pozzetto. Barvni n • Prepovedano mladim pod 14- 1 Excelsior 15.30 «Piedone a B°ns Kong», igra Bud Spencer. Barvni film. • Nazionale 15.00 Walt Disneyjeva sanka «Lilli e il vagabondo». Fenice 16.00—22.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film, v kat?jr® igrajo Steve McQueen, Paul Ne man in William Holden. Eden 16.00—22.00 «A mezzanotte va ia ronda del piacere». Barvni h m-Igrajo C. Cardinale, V. Gassman, M. Vitti m G. Giannini. Ritz 15.30 «Zorro». Igrata Alain L>e-lon in Ottavia Piccolo. Barvni fi m; Aurora 16.00 «Una strana coppia m sbirri». Barvni film. Capitol 16.30 «La pupa del gangster». Sophia Loren in Marcello Mas ro-ianni. Barrai film. ., Cristallo 16.30 «Il bianco, il Žiall°’!-nero». Giuliano Gemma. Ba film. Impero 16.00 «Robin Hood». Barv risanka. , • Filodrammatico Danes zaprto. aU 16.30 «La vedova inconsolabile nji' grazia quanti la consolarono», wige Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Il principe azzurro». Barvni film. Ideale 16.00 «Ricatto di un commissario di polizia a un giovane in ziato di reato». F. Noiret in Cellier. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Romanzo P polare». Igrata Ugo Tognazzi in O nela Multi. Barvni film. Abbazia 16.00 «Incensurato, prova ^ disonestà, carriera assicurata, c casi». G. Mcschin in N. Loy. Bar ni film. Astra 16.00 «Anche gli angeli tirano di destro». Giuliano Gemma in cky Bruch. Barrai film. Radio Danes zaprto. Jutri 16.00 « pillon». Igra Steve McQueen. Bar ni film. Mignon 17.00—21.30 «10 comandamei-ti». Barrai film. Volta-Milje 17.00 «Tutti fratelli del West per parte di padre». A. bato, M. Meli in L. Stender. Barvni film. Kino Skedenj 18.00 - 19.45 - 21.30 Jugoslovanski filmi včeraj in dane • «Trst 1951», režiserja Franca glica. Razna obvestila Planinski dom Mangart vabi svoje člane na občni zbor zadruge, ki bo danes, 28. t.m., ob 19.30 v Cankarjevi dvorani, Ul. Montecchi 6. Razstave V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, so odprli razstavo del furlanskega slikarja Arriga Pozza. Razstava ho trajala do 11. aprila. V galeriji Corsia Stadion v Ul. Battisti 14. je odprl svojo osebno razstavo Girolamo Di Cara. Razstava sicilskega umetnika bo trajala do 4. aprila. V Tržaški knjigam! v Ul. sv. Frančiška 20 se uspešno nadaljuje razstava Hlavatyjevih akvarelov, ki prikazujejo naš Kras sredi zime in jeseni. številnim ljubiteljem umetnosti, ki te dni obiskujejo knjigarno m razstavo, je umetnik dal na ogled še celo mapo svojih akvarelov. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7. Izleti Prosvetno društvo Škamperle Pn _■ di v nedeljo, 27. aprila, enodne izlet v Kumrovec in na Stubiško P Ije. Vpisovanje je zaključeno. SPDT javlja, da bo odhod avtonu sa za izlet po Dolenjski v nedelj • 30. t.m., ob 7. uri iz Foro (pred sodnijo). Prijavljene! naj P0^ ravnajo vpisnino še danes. Namesto cvetja na grob Pečarja daruje Grozdana 2.000 hr PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Ser^.® Pečarja darujejo Štefanija, ■^an'|a,jC0 Antonija 5.000 lir za Dijaško nia in 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara- V počastitev spomina Sergija carja daruje Bojan Pavletič 3.0 za SPK Cupa. Namesto venca na grob Sergija čarja, daruje kolektiv ADIT Lju na 45.000 Sdin za PD Lonjer - SOŽALJE Ob prerani smrti tov. Ija (Učota) izrekata sekcija Er Kralj» in pevski zbor «Primorec» Trebč tovarišici Nori, sinovom svojcem globoko sožalje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. DellTstria 7; Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, Alllgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). 3 AN CA Dl CREDITO Dl TRIESTE PRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 632,— Funt šterling 1532,— švicarski frank 249,25 Francoski frank 150,20 Nemška marka 268,50 Avstrijski šiling 37,30 Dinar: debeli 37— drobni 37— MENJALNICA vseh tujih valut Dne 27. marca nas je zapustil naš dragi MARIO KRALJ (UČ0) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 29. marca, °k 13. uri. iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: žena Eleonora, sinova Boris in Edvin. sestri Sofija in Justina, brat Auge in ostalo sorodstvo Trebče, 28. marca 1975 Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila n3®3 draga mama in nona ANGELA DRUŽINA Pogreb bo danes, 28. t.m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Zabrežec št. 23, v cerkev in nato na domače pokopališče. Žalujoči: hčere in sinovi z družinami Zabrežec, 28. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mati, sestra in nona MARIJA ŠVAB Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 29. t.m. iz mrtvašnic® glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku ob 13- url’ nato na proseško pokopališče. Žalujoči hčerki, sinovi, brata in sesti» z družinami ter drugo sorodstvo Sv. Križ, Prosek, 28. marca 1975 // POROČILA PREDSEDNIKA KONZORCIJA Vrsta predlogov za ureditev deželnega letališča v Ronkah Z© nadaf'iì’o krepitev notranjega in mednarodnega letalskega prometa je treba urediti vrsto infrastruktur Ronško letališče j* za našo de-, Ferrari je nadalje podrobno analizi- pripomoglo osebno zanimanje dežel- 1 LlAiJOl-V- j1 riciou JV. «io nedvomno eden od ključnih in | ral dosedanji promet na letališču, beobhodnih dejavnikov za utrditev n obogatitev njenih gospodarskih in 'Jristicnih izmenjav ter za njen vsesplošen razvoj. To so osnovne misli bbsirriega poročila, ki ga je pripra-'l predsednik Konzorcija za letališ-8 Furlanije - Julijske krajine prof. «rrari in ki bo v prihodnjih dneh Predmet razprave na razširjenem bstanku med deželnim posvetoval-bn odborom za promet ter deželno omisijo za razvoj ronškega leta-yS<š?' Sestanek bo prve dni aprila - . rrstu in mu bo predsedoval de-ibi odbornik za promet Coeianni. v uvodu svojega poročila omenja Prof, Ferrari dejstvo, da so sestav--1iTCI letališkega regulacijskega na-j... v Italiji, uvrstili ronsko leta-^sce med najpomembnejše tovrstne P ornetne strukture v vsedržavnem eruu. Za njegovo uresničitev so oslej potrošili dve milijardi lir in 40n .katerih so eno milijardo in n J* milij°nov lir prispevale javne stanove, eno milijardo in 100 mili-j nov lir pa država. Samo tretja teza rimskega letališča Fiumicino, 1 bled drugim ni vselej uporabna, Pa le stala kar 25 milijard lir. Prof. Že iz osnovnih podatkov je razvidno, da je promet v stalnem porastu in da zato naraščajo tudi potrebe. Med tem ko je leta 1965 vzletelo ali pristalo 911 letal s skupno 9.580 potniki, so lani beležili že 6.432 vzletov in pristankov s skupno 194.865 potniki. Velik porast so zabeležili tudi v blagovnem prometu. Da bi vsaj delno zadostil naraščajočim potrebam, je Konzorcij v zadnjem času zgradil novo poslopje, ki je namenjeno izključno skladiščenju blaga. Kljub gospodarski krizi, ki je delno ohromila tudi letalski blagovni in potniški promet, bodo notranje letalske zveze še okrepili. V poletnih mesecih bodo namreč dodali še en polet na progi Trst - Rim, če se bodo gospodarske razmere izboljšale pa bodo okrepili tudi progo za Milan ter za Neapelj in Palermo. Kar zadeva mednarodne proge pa so razmere po vsej državi zelo kritične. Letalska družba je namreč v zadnjem času odpovedala zaradi previsokih cen goriva kar petnajst rednih poletov. Kljub temu pa je ron-ško letališče ohranilo letalsko zvezo z Dunajem, k čemur je v veliki meri l,l"iiiiiiitiii„IIIIItlllt)IIIIII|II............. SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH PRI OREHU NOBENE NOVE NAFTNE NAPRAVE Delne spremembe pravilnika občinskega regulacijskega načrta Mhjski občinski svet je na svoji J j sr«io zvečer odobril predlog činci,' sPrernembi pravilnika ob-v ,skeSa regulacijskega načrta za ì ?i i - ^ občine. Najbolj važna Je določba, da se izključi vsaka .k;?nost postavitve novih petrolej-. naprav (čistilnice, rezervoarji) a industrijskem področju. To po-skJ: da vse na Podlagi regulacij-. načrta prepove postavitev rwi rr\ad bencinskih rezervoarjev n Urehu, ne izključuje pa se mož-ohn §ra(Inje raznih industrijskih atov.. Druga norma določa, da j-. n.a industrijskem področju ne šp .ei°, ^deti nove stanovanjske hi-m da pokrita površina industrij- aprila Se odpre za občinstvo 53. Pijanski sejem kl se bo končal aprila 19. „„ viran/ 7a 22' april so rezervo Uh ,1 p?sloyne Hudi, ki Povabili az,s/avlialci izrecno dovoden , Veh dneh ne b0 k°valcem p °stalim obis- skih obratov ne sme zajemati več kot polovice celotne površine zemljišča. Zaradi že obstoječega stanja je v tem primeru izjema le za čistilnico Aquila - Total, katere pokrite površine zajemajo že 70. odsto vsega zemljišča. Soglasno je občinski svet odobril najetje posojila (58 mil. lir) pri Tržaški hranilnici za nakup 3 avtobusov za občinsko prevozno podjetje ACNA, nato prispevek za milj-ski karneval 1975 (7 mil. lir), razne sklepe občinskega odbora glede začasne zaposlitve nekaterih občinskih uslužbencev ter načrt za razvoj in ureditev prodajnega omrežja v občini. Pri sestavi tega načrta so med drugim ugotovili, da je v Miljah samih preveč raznih trgovin, da pa primanjkujejo v okolici. Prihodnja seja bo 8. aprila ob 20. uri. IZ DOLINSKE OBČINE Pismo prefektu proti fašističnim izgredom Protifašistični odbor dolinske občine se je sestal v ponedeljek in je poslal prefektu dr. Di Lorenzu pismo, v katerem ostro protestira zaradi ponovnih fašističnih izgredov pred šolami v Trstu ter zahteva, naj prefekt takoj ukrepa, da se prepreči nadaljnje izvajanje fašističnega načrta za napade na šole. Zagotoviti je treba nadzorstvo in stražo pri šolah ter kaznovanje krivcev. Zajamčen mora biti reden potek pouka, ob 30. obletnici osvoboditve pa morajo tudi v šolah priti do izraza primerne pobude za potrditev vrednot osvobodilnega gibanja in spoznavanje zgodovine antifašističnega boja. Danes občni zbor deželnih časnikarjev V prostorih Časnikarskega krožka na Korzu Italia štev. 12 bo danes popoldne ob 16. uri redni letni občni zbor časnikarjev iz dežele Furlanije -Julijske krajine. Na dnevnem redu nega odbornika za promet Čocianni-ja ter prof. Ferrarija. Veliko zanimanje za deželno letališče vlada tudi v češkoslovaških turističnih krogih. Najslabše razmere vladajo na področju turističnega letalskega prometa. Število čarterskih poletov se je namreč zmanjšalo za 60 odstotkov. Po navedbi podatkov, ki nazorno prikazujejo sedanji položaj, je prof. Ferrari v svojem poročilu prešel na konkretno naštevanje vseh potreb. Treba bi bilo namreč zgraditi gasilsko postajo, podaljšati letališka stezo na 3.000 metrov, urediti kontrolni stolp ter razsvetljavo, zgraditi električno kabino, postaviti biološke očiščevalne naprave z upepel-njevalnikom ter urediti greznične naprave. Pri tem se seveda odpira tudi vprašanje osebja. Na letališču je trenutno zaposlenih kar 250 oseb. Ob vsem tem je prof. Ferari sestavil vrsto predlogov, kako uresničevati predvsem s finančnega vidika vse te načrte. V prvi vrsti se s predlogi obrača na deželno upravo, ki naj bi dodelila določena sredstva predvsem za kritje upravnih stroškov, za razvoj mednarodnih poletov, za propagandne dejavnosti, za raziskovalne študije ter za izpopolnitev nekaterih nedokončanih in nujnih del. V zvezi z letalskim prometom naj omenimo, da je prišlo v teh dneh do okvirnega sporazuma med osebjem letališča, ki je v zadnjem času vodilo odločno sindikalno bitko v podporo svojih številnih delavskih zahtev, ter konzorcijem, ki letališče u-pravlja. Posrednik v teh razgovorih je bil deželni odbornik za promet Coeianni. Konzorcij je osebju letališča obljubil predujme na ekonomske izboljšave, ki jih predvideva nova delovna pogodba. Obenem pa doseženi sporazum predvideva pogost-nejša posvetovanja med upravo letališča in sindikalnimi zastopništvi. ZGRADILI NAJ BI JO MED STANDREZEM IN SOVODNJMI Prizadevanja industrijskega konzorcija za gradnjo tovarne plemenitih jekel Konzorcij uradno zahteval od občine spremembo regulacijskega načrta - Pripravili bodo načrt za železniško povezavo V PONEDELJEK NA OPČINAH Štokov «Laži zdravnika» v uprizoritvi Mladinskega odra «PD Tabor» Po krajšem premoru v dramskem snovanju sta v okviru openskega prosvetnega društva, ki se lahko ponaša z bogato dramsko tradicijo, v zadnjem času zaživeli kar dve dramski skupini. Starejši člani pripravljajo uprizoritev Cankarjevega «Pohujšanja v dolini šentflorjanski». Skupino vodi v zadnjem času prof. Elza Antonac in vse kaže, da bodo delo lahko postavili na oder že v tej sezoni. Drugače je z mlajšo skupino, ki se je pred dvema letoma zbrala v Mladinskem odru in jo vodi mladi a že dokaj izkušeni Marko Sosič. Dalj časa se namreč Mladinski oder pripravlja na uprizoritev komedije Jake Štoke «Laži zdravnika». Njihov trud se bliža pričakovanemu trenutku. V ponedeljek, 31. marca, bo skupina končno nastopila na domačem odru, v Prosvetnem domu na Opčinah. Za to uprizoritev vlada na Opčinah precej zanimanja. Mlada dramska družina se je svojega nelahkega dela lotila z vso vnemo in obenem z novim pristopom. Marko Sosič je namreč duhovito Štokovo zgodbo o dveh prijateljih, ki ju mika v Ameriko, posodobil ter obogatil s svojimi razmišljanji. V glavnih vlogah Boštjana in Lipeta bosta nastopila Igor Malalan in Valter Sosič, v ostalih vlogah pa Vinko Kalin (Preklja), Lilijana Berginc (Jera), Bruno Križman (orožnik), Pavel Sosič (pismonoša), Davorin Šinigoj (zdravnik), Tanja Čuk (natakarica) in Dolfi Purič (Zevnik). Sceno sta pripravila Igor Malalan in Marko Sosič, glasbeno opremo pa Rinaldo Vremec in Marko Sosič. Mlademu ansamblu pomagajo pri je razprava in odobritev proračuna tehničnem delu nekateri člani proza leto 1975 in obračuna za leto svetnega društva, posebno pa Vik-1974. | tor Sosič in Rinaldo Vremec. iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Družabnost v Beneški Sloveniji V upravnem svetu konzorcija za goriško industrijsko cono si prizadevajo, da bi se čimprej uresničile zahteve, ki jih je postavila družba COILS goriški občini in drugim pristojnim organom, zato da bi lahko zgradili na področju industrijske cone, t.j. med štandrežem in Sovod-njami, tovarno plemenitih jekel. O tej pobudi industrijske gradnje, za katero bi podjetje porabilo 18 milijard lir in v kateri bi našlo zaposlitev od 200 do 400 delavcev, smo v našem listu že pisali. Vodstvo industrijskega konzorcija je uradno poslalo goriški občinski u-pravi zahtevo, da ta izvede vse potrebno za spremembo regulacijskega načrta. To svojo zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da je do podobnin sprememb že prišlo v drugih industrijskih conah naše dežele. Prav tako so sklenili dati v izdelavo študijo o železniški povezavi med goriško postajo in industrijsko cono. Spominjamo se namreč, da je predstavnik podjetja COILS postavil kot odločilno zahtevo to, da se do tovarne spelje železniški tir. Na tiskovni konferenci je predstavnik dejal, da bodo dnevno v tovarni Potrebovali od 50 do 60 vagonov železnih odpadkov za predelavo. Brez železniške povezave tovarne ne bi zgradili. Prav tako bo uprava industrijske cone navezala stike s poldržav-no družbo SNAM, da ta zgradi meta-nevodsko mrežo v ese industrijski coni. Na podlagi zahteve sindikatov bo upravni svet konzorcija za industrijsko cono izdelal načrt za gradnjo socialnega centra, v katerem bo delavska menza, ki bo služila vsem zaposlenim v tovarnah na področju industrijske cone. S tem bi racionalizirali vzdrževalne stroške. Sedaj ni v tovarnah menze, ker imajo te le malo število zaposlenih in ne zmorejo vsaka zase urediti svoje delavske menze. Protesi zaradi odpusta sindikalnega aktivista Sindikalna vodstva uslužbencev krajevnih uprav in notranje komisije pokrajinskega konzorcija za sub-normalne otroke v Gradišču so preučila težak protisindikalni akt odpusta sindikalnega zastopnika v tem konzorciju. Pokrajinska tajništva sindikatov ostro protestirajo proti temu sklepu in v prihodnjih dneh bo- do začela vrsto sindikalnih akcij. Osebje v konzorciju je že pripravljeno na take akcije. Izvoljeni organi na klasičnem liceju «Primož Trubar» Tudi na slovenskem klasičnem liceju «Primož Trubar» v Gorici so si v sredo zvečer, na ustanovnem sestanku, porazdelili razne funkcije v zavodskem svetu. Člani tega sveta so bili, na podlagi pooblaščenih odlokov, izvoljeni letos, 23. februarja. Po uvodnih pozdravnih besedah ravnatelja orof. Borisa Tomažiča so pre-š’i na volitve. Za predsednika zavodskega sveta je bil izbran dr. Andrej Makuc, podpredsednik pa bo Ivo Marinčič. V ožjem upravnem odboru pa bodo: po zakonu določeni ravnatelj dr. Boris Tomažič bo kot predsednik, člani pa bodo Miro Lojk za starše, Karel Devetak za dijake, prof. Milko Rener za profesorje in Danjel Pintar za neučno osebje. Na seji co se pogovorili še o nekaterih šolskih vprašanjih. Podrobneje so preučili letošnji šolski izlet, vprašanje podpor revnejšim dijakom, možnost izdaje šolskega izvestja in vprašanje zaključne šolske prireditve. Doslej so izvolili svoje organe vsi zavodski sveti slovenskih šol razen slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič». Tu bo seja prihodnjo sredo, 2. aprila, ob 17. uri. Urnik trgovin za praznik« Združenje trgovcev obvešča, da ob velikonočnih praznikih bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku: Jutri, 29. marca: vse trgovine bodo kasneje zaprle. Nedelja, 30. marca: v Gorici bodo vse trgovine zaprte. Ponedeljek, 31. inarca: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn, mlekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. SKLEP GORIŠKE OBČINE Rajonske komulte se sestanejo prvič po velikonočnih počitnicah Izdelan načrt za gradnjo ljudskih stanovanj Občinski odbor v Gorici je sprejel na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo zvečer, predlog župana, da se po velikonočnih praznikih skličejo rajonske konzulte. Občinski odbor bo tako ugodil zahtevam nekaterih političnih strank, zlasti socialistične, ter članov rajonskih svetov iz štandreža in Pevme - Oslavja - štmarva, ki so od župana zahtevali čimprejšnje sklicanje konzult. Zastopnikom konzult je župan tudi odgovoril, da bo do sklicanja prišlo v najkrajšem času, vedeti pa je treba, da so sklepe o imenovanju članov konzult odobrili v pokrajinskem nadzornem odboru že mesec dni od tega. Na isti seji občinskega odbora je župan De Simone poročal tudi o najnovejšem razpletu zadeve LACE GO. Obvestil je tudi odbornike o čimprejšnjem sklicanju italijansko-jugoslovanske komisije, ki bo preučila tehnično plat odprtja mednarodnega prehoda na relaciji štan-drež - Vrtojba. Župan bo tudi, po pooblastilu odbora, povabil na sestanek zastopnike strank in parlamentarce tistih strank, ki sestavljajo sedanjo vladno večino v Rimu. Ti naj bi enotno nastopili zato, da bi se obnovil zakon, o prosti coni. Odbornik za zdravstvo Zucalli je poročal o problemih s svojega pod- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii USPEHI GOSPODARSKIH POBUD V AJDOVŠČINI Iz tovarne FructaE-Alko prihaja poleti milijon steklenic sadnih sokov na dan Podjetje je nastalo leta 1945 kot majhna igatijarna - Danes je v njem zaposlenih okrog tisoč ljudi - Pobude za ovrednotenje nerazvitih področij V skoro vsaki trgovini in vsaki gostilni širom po Sloveniji, pa tudi Istre in Dalmacije in v številnih drugih krajih po Jugoslaviji, lahko kupiš sokove z etiketo «Frukta» — «Alko». To so izdelek tovarne, ki stoji sredi Ajdovščine in ki se je v skoro tridesetih letih, od majhne žganjarne, razvila v moderno tovarno, največjo te stroke na jugoslovanskem ozemlju. Danes je ajdovska tovarna, na področju sadnih sokov, med največjimi v Evropi, proizvaja približno polovico sokov na jugoslovanskem tržišču. Lani so napolnili in seveda tudi prodali 200 milijonov steklenic oz. zavojčkov sadnih sokov, v sezo- imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii OB 30-LETNICI OSVOBODITVE V Gradežu 8-dnevni seminar za profesorje nižjih in višjih šol Udeležilo se ga bo 100 profesorjev Prihodnji torek, 1. aprila se bo v Gradežu pričel 8-dnevni seminar za profesorje nižjih in višjih šol naše dežele. Tema tega srečanja bo zgodovina Italije od Giolittija do današnjih dni s posebnim poudarkom na zgodovino naše dežele v času fašizma. Seminar je pripravilo od-borništvo za šolstvo pri deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki se bo s tem oddolžilo spominu 30-letnice osvoboditve. Na seminarju bo sodelovalo 100 profesorjev, in sicer 50 iz nižjih srednjih šol ter 50 iz višjih šol, ki bodo prišli iz vse dežele. Iz Gorice bo sodelovalo pet profesorjev (baje ne bo nobenega slovenskega profesorja). Udeleženci tega seminarja bodo poslušali predavanja deželnih in italijanskih zgodovinarjev, ki bodo o-svetlili zgodovino zadnjega stoletja. Seminar v Gradežu se bo zaključil z okroglo mizo, ob kateri bodo o pomenu antifašizma govorili poslanec Mario Lizzerò, Aldo Moretti in Fermo Solari. Pred nedavnim je bilo v Špetru Slovenov srečanje med beneškimi Slovenci in predsednikom videmske pokrajine Turellom. Srečanja se je udeležila tudi Silvestra Markolin, znana in priljubljena napovedovalka in pevka na tradicionalnem Dnevu emigranta v Čedadu ter članica društva beneških godcev «Vigion Karlič». Tisti dan je bil za Silvestro še posebno prazničen: slavila je namreč svoj šestnajsti rojstni dan. Ta dogodek je bil zanjo, za sorodnike ter za številne prijatelje priložnost za družabno srečanje ob lepi slovenski pesmi, kar je le nov dokaz, kako se mladina v Be neški Sloveniji vedno bolj vključuje v slovensko narodnostno življenje in izpričuje svojo zavzetost tudi ob manjših priložnostih. Na sliki Silvestra Markolin med sorodniki in prijatelji. OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH Vozni red mestnih in Ribijevih avtobusov Avtobusno občinsko podjetje sporoča, da bodo v nedeljo, 30. marca, avtobusi vozili po naslednjem voznem redu: Proga št. 1 (Štandrež - železniška postaja - severna postaja) : odhodi iz Štandreža in s severne postaje (pri Transalpini) od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 20. ure vsakih 16 minut. Proga CRE (glavna pošta - Pod-gora - San Roc di Luzzinis - glavna pošta): odhodi izpred pošte ob 15.20, 16.30, 17.40, 18.50; odhodi iz San Roca di Luzzinis ob 15.40, 16.50, 18.00 in 19.10. Proga CRI (glavna pošta - Stra-žice - bolnišnica - glavna pošta) : odhodi izpred pošte ob 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30. Proga CNE (glavna pošta - San Roc di Luzzinis - Podgora - glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30; odhodi iz San Roca di Luzzinis ob 9.20, 10.30. 11.40, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 19.50. Proga CN1 (glavna pošta - bolnišnica - Stražice glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 8.35, 9.40. 10.50, 12.00, 14.20, 15.30, 16.40, 17.50, 19.00. Proga št. 6 (glavna pošta - naselje Sv. Ane - mestno pokopališče): odhodi izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 16.20: odhodi izpred pokopališča ob 10.30, 11.40, 12.20, 15.40, 16.40. Proga št. 7 (glavna pošta - Pevma - Oslavje - glavna pošta) : odhoda izpred glavne pošte ob 12.40 in 16.00; odhoda z Oslavja ob 12.50 in 16.10. Avtobusi podjetja Ribi bodo v nedeljo vozili po naslednjem voznem redu: Proga Gorica - Gradež: odhoda iz Gorice ob 13.30 in 19.30; odhoda iz Gradeža ob 12.15 in 18.15. Proga Gorica - Gradišče - Tržič: odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00, 17.15; odhodi iz Tržiča ob 9.00, 13.30, 16.00, 19.00. Proga Gradež - Trst: odhodi iz Gradeža ob 6.30, 8.00, 13.30, 18.00; odhodi iz Trsta ob 8.15, 13.00, 17.45, 19.30. Avtobusi na ostalih progah v nedeljo ne bodo vozili. V ponedeljek bodo vsi avtobusi vozili po običajnem prazničnem voznem redu. Dve nesreči zaradi spolzke ceste Nekaj pred 16. uro je na Majnici, pred trgovino «Casa del lampadario», prišlo do trčenja med dvema avtomobiloma, pri katerem so se ponesrečili štiri osebe, ki so jih sprejeli v goriško bolnišnico. Gre za 24-letno gospodinja Denisio Stabile por. Cambi iz Cervignana, ki se bo zaradi možganskega pretresa in zloma spodnje čeljusti zdravila 40 dni, za njenega 33-letnega moža Carla Gambija in za njuna otroka 3-letnega Marca in 5-letnega Luco. Vsi trije se bodo zaradi lažjih poškodb zdravili nekaj dni. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo prometne policije smo izvedeli, da je v smeri Gradišče-Gorica vozil fiat 1500 — GO 59583 45-letni Gerardo Barletta iz Gradišča — Drevored Trieste 60, ki je pred zgoraj omenjeno trgovino zaustavil vozilo. Zaradi spolzke ceste pa ni Carlo Cambi pravočasno zaustavil svojega avtomobila in silovito trčil v Barlettovo vozilo. Vedno zaradi spolzke ceste se je včeraj, nekaj po 13. uri .pripetila prometna nesreča na ovinkasti cesti, ki iz Jamelj pelje na avtocesto Trst - Videm. 25-letni Severino Bellello iz Benetk je vozil avto-cisterno proti Moščenicam. ko je zaradi mokrega cestišča izgubil o-blast nad težkim vozilom, tako da je prikolica zasedla drugi del cestišča. Ravno v istem hinu je z nasprotno smeri privozil 49-letni Rosario Gallo iz Tržiča, ki je trčil v avtocistemo. ni jim uspe napolniti do milijon steklenic dnevno, še več blaga bi prodali, če bi imeli poleti večje kapacitete. Tovarno «Fructal» so ustanovili po osvoboditvi, 5. oktobra 1945. V stavbi hiše tekstilne tovarne in bivših kasarnah so namestili pisarne in obrate novega podjetja. Treba je bilo začeti znova. Stavbe so bile poškodovane, brez oken in vrat. Tik pred zimo so morali najprej zavarovati notranjost stavb. Pričeli so izdelovati žgane pijače, ki so zaradi takratnega pomanjkanja šle hitro v promet. Kasneje so v tovarni pričeli širiti proizvodnjo.^Najprej sp. pričeli z izdelavo marmelade, nato raznih džemov in tudi paradižnikove mezge. ______ S sadnimi sokovi so se pričeli ukvarjati deset let pozneje. Začetek je bil težak. V Jugoslaviji sploh niso poznali sadnih sokov. Zato so morali najprej prodirati na tržišče in polagoma osvajati kupce. Šele v letu 1963, potem ko so dosegli določen uspeh v prodaji sokov, so nabavili prvo večjo polnilno linijo, ki je zmogla 10.000 steklenic na uro. Uspeh se je takoj pokazal. Ker je bilo več blaga na razpolago, ker so bili izdelki kvalitetni in ker so se ljudje nanje že navadili, so šle steklenice sadnih sokov ajdovskega Fructala hitro v prodajo. Njih so pričeli posnemati tudi druge tovarne na jugoslovanskem tržišču in prišlo je, ob koncu šestdesetih let, do pravega booma v prodaji sadnih sokov na jugoslovanskem tržišču. Leta 1967 so v Fructalu nabavili še drugo polnilno linijo, lani pa so zmogli v eni delovni uri napolniti 35.000 steklenic. Počasi so pričeli uvajati nove tehnološke procese in tudi novo, različno embalažo. Poleg steklenic so pričeli dajati sokove v majhne plastične pakete, ki so za izletnike in avtomobiliste zelo praktični, v zadnjem času pa so prešli tudi na izdelavo in prodajo večjih, triče-trtlitrskih plastičnih paketov. Ta embalaža je v severnoevropskih državah zelo razširjena. Pred nekaj leti so se združili z ljubljanskim podjetjem Alko. Tudi v tem podjetju so izdelovali sadne sokove in žgane pijače. Sedaj so proizvodnjo nekako racionalizirali. V Ajdovščini izdelujejo v glavnem sad- llllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIMII m m IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIKIII1111111111111111111111 m ne sokove, v Ljubljani pa žgane pijače in likerje. Vsi proizvodi gredo na trg pod skupnim imenom Fructal -Alko. Poskrbeli so tudi za dejansko pomoč nerazvitim področjem v Jugoslaviji. Tako so zgradili veliko hladilnico sadja v čeliču v Bosni. To so zgradili, ker je na tem področju zelo veliko sadja, zlasti jagod. Tamkajšnji kmetje so prej svoje pridelke prodajali v razna bosanska mesta in so zato morali večkrat na dolgo pot. Sedaj pa jim vse sadje odkupuje hladilnica, ki ima kapaciteto 6.000 ton. V glavnem gre tu za jagode, breskve in marelice. Zmrznjeno sadje potem prevažajo v Ajdovščino, kjer izdelujejo sadni sok. Prvi rezultati kažejo, da so ljudje na tem področju Bosne zadovoljni z novo gospodarsko pobudo in mnogi, ki so prej nameravali v izseljenstvo, so danes ostali doma in skrbijo za domače sadjarstvo, saj gredo izdelki dobro in hitro ter gotovo v promet. V vsem kompleksu Fructal - Alko je zaposlenih skoro tisoč ljudi. V Ajdovščini jih je 730, 200 jih je v Ljubljani, 50 zaposlenih pa je v čeliču v Bosni. Poleti, v času poletne sezone, ko potrebujejo več delovne sile, najamejo začasno na delo študente in gospodinje. Teh je poleti tudi do 250. Poleti delajo v treh izmenah. Prizadevajo pa si, da bi nočno izmeno odpravili. Želeli bi tudi zgraditi polnilnice v drugih krajih Jugoslavije, tako bi lahko s svojimi izdelki prodrli še dalje in ne bi imeli večjih težav s prevozom. Dobili so številne nagrade in kolajne na raznih natečajih in razstavah širom po Jugoslaviji, proizvajajo vse vrste sadnih in zelenjadnih sokov. Iz malega podjetja, ki je nastalo po osvoboditvi, imajo danes veliko tovarno, ki je zelo pripomogla h gospodarskemu dvigu Ajdovščine in njene okolice. Sicer pa so v Ajdovščini zelo podjetni, kajti poleg te tovarne z uspehom delujejo tudi še tovarna testenin, tekstilna tovarna, les-no-industrijsko podjetje in še drugi obrati. Ajdovščina je danes zares gospodarsko središče zgornje Vipavske doline. ročja, zlasti še o delovanju doma za priletne ljudi v Ločniku. Odbornik Tuzzi pa je povedal, da deluje paritetna komisija za sestavo novega organika s pospešenim tempom. Upajo, da bodo stvar rešili še pred zaključkom mandata, t.j. do konca aprila. Podrobni načrt posega na področju ljudskih gradenj je imel odbornik za javna dela Agati. Predlagal je okvirni načrt gradnie ljudskih hiš v prihodnjem večletnem obdobju. Drugi odborniki so podali poročila vsak s svojega področja. # Navaden in političen kriminal, javna varnost in vloga policijskih sil: na to temo bo danes, 28. rr-arca, ob 20.30 v Palače hotelu v Gorici javna razprava, ki jo prirejata krožka Rinascita in Salvemini O tem vprašanju. ki je danes predmet razprave v vladi ter v vsem javnem življenju, bodo spregovorili odv. Nereo Battello Gian Luigi Devetag in Roberto Maniacco. 9 šolsko skrbništvo javlja, da bo v Rimu 10. aprila izpit v okviru natečaja za katedre fizike. To je izpit, ki je bil prvotno določen za 4. marec. Podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu. Šolske vesti Šolsko skrbništvo javlja, da so razpisali natečaj za eno mesto vrtnarice. Kogar to zanima, naj se za vsa podrobnejša pojasnila zglasi v uradu skrbništva. Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 4. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevem klubu na Verdijevem korzu zadnje sezonsko predavanje. Prof. Mirko Kambič iz Ljubljane bo imel predavanje z naslovom «Z veselim korakom po alpskem svetu». Predavanje bo opremil z glasbo in 200 barvnimi diapozitivi. Razna obvestila Na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja 1 so namestili poseben urad ANPI, v katerem bodo člani pokrajinskega vodstva borčevske organizacije izpolnjevali pole za priznanje partizanstva ter nudili s tem v zvezi vsa potrebna pojasnila. Urad bo odprt dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. ure. Izleti VESTI Z ONSTRAN MEJE Na Goriškem in Tolminskem izbruhnili razsežni požari Uničene velike travniške in gozdne površine Trije požari precejšnje razsežnosti so izbruhnili prejšnji dan na gori-škem in tolminskem območju, tako da so imeli gasilci iz Nove Gorice, Kanala in Tolmina polne roke dela. Vzroke vseh treh požarov je treba iskati v malomarnosti domačinov, ki so, kljub prepovedi, sežigali poljske odpadke. Malo pred 14. uro je pričelo goreti ob kolovozu ood Skalnico pri Novi Gorici. Po treh urah dela so gasilci pogasili požar, ki je medtem uničil deset hektarov gabrovega in borovega gozda. - Drugi požar je izbruhnil na Trnovem. Pri gašenju so poleg gasilcev iz Šempetra in Čepovana pomagali domačini, delavci podjetja «Mizarstvo» in delavci Soškega gozdnega gospodarstva. Pogorelo je okrog 10 hektarov gozdnih in travniških površin, od tega 2 hektara mladega smrekovega in borovega nasada. Po žar, ki so ga pogasili po večurnem delu, je povzročil za več kot 8 milijonov starih dinarjev škode. Zaradi sežiganja suhega listja in dračja je nastal požar v Volčanskih rutih nad Doblarjem, kjer je ogenj uničil 15 hektarov senožeti in gozda, škode niso še ocenili. Prazgodovinsko razstavo obiskalo nad 10 tisoč ljudi Prvo prazgodovinsko razstavo na Goriškem, ki se je zaključila prejšnjo nedeljo v muzeju v palači Attems, si je ogledalo nad 10.000 obiskovalcev. Vsekakor visoko število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo pokazali zanimanje za to pobudo, ki je terjala veliko let dela in raziskav. Ogromna večina obiskovalcev so bili dijaki osnovnih, srednjih in višjih šol, saj je bila razstava v prvi vrsti prav njim namenjena. Velik del razstavljenih predmetov bodo sedaj namestili v oddelku za zgodovino in prazgodovino muzeja na goriškem Gradu. Razstavni prostori prazgodovinskih najdb na Goriškem bodo odprti po običajnem urniku. Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 6. aprila popoldne, izlet v Gonars. Tu se bodo prosvetni delavci Goriške poklonili spominu umrlih slovenskih rodoljubov v tamkajšnjem fašističnem taborišču. Mladinski krožek Geriča in športno združenje «Dom» prirejata avtobusni izlet v Pordenon, kjer gostuje moška odbojkarska ekipa Doma. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti izleta, ki bo v nedeljo, 13 aprila, obveščamo, da se lahko vpišejo pri Elijani Bensi na sedežu Slovenske piosvetne zveze, Uiica Malta 2, tel. 24-95 ali pri odbornikih obeh organizacij. Točen urnik odhodov avtobusa bomo objavili naknadno. il* Gorica VERDI Zaprto. CORSO 16.45—22.(X) «10 secondi per fuggire». C. Bronson in R. DuwalL Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il giro del mondo degli innamorati di Pey-ne». Barvni film. VITTORIA Zaprto. CENTRALE 17.00—21.30 «Un uomo da abbattere». J. L. Trintignant in V. Lagrange. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica SOČA «Vroča zima», alžirsko - francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Avanturisti», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Veliki valček», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Nicola Lorenzon, Aleksandro Speranza, Emanuele Veronese, Cristina Dagri. SMRTI: 71-letna upokojenka Amelia Zennaro vd. Pavan, 69-letni upokojenec Attilio Sacco. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Sant’Antonio, U-lica Romana, tel. 40-497. Prispevki Ob 11-letnici smrti dragega moža in očeta Viljema Nanuta daruje družina 10.000 lir za Podporno društvo v Gorici. 28. marca 1975 DOKUMENTI OB KONGRESU TRŽAŠKIH KOMUNISTOV POGLAVJI IZ PRIČEVANJA B. RACETA O BOJIH SLOVENCEV ZA LASTNE NARODNOSTNE PRAVICE Poglavji obravnavata osvoboditev, obdobje, ki je osvoboditvi sledilo, in razkol v naprednem gibanju S prisilnim odhodom Jugoslovanske armade 12. junija 1945 s področja, ki se je pozneje imenovalo cona A, so za Slovence objektivno nastale podobne razmere, kot pred nastopom fašizma. Anglo - ameriška vojaška uprava je v duhu politike njunih vlad glede bodoče pripadnosti Trsta in Gorice ponovno uveljavljala prejšnjo upravno ureditev in so odloki, ki jih je izdajala in ki so imeli zakonsko moč, bili Slovencem skrajno nenaklonjeni. To svoje zadržanje so utemeljevali z izgovorom, da kot začasna vojaška a-prava ne smejo spreminjati stanja, ki da mora ostati tako, kakršnega so prevzeli. Niso bili torej najmanj pripravljeni, da bi bistveno popravili krivice, ki so jih Slovenci dotlej morali pretrpeti. Tega niso med drugim storili tudi zaradi stalnega pritiska Italije in italijanskih meščanskih strank, ki so zahtevale od okupacijskih oblasti negativen odnos do Slovencev, da bi bile lažje uresničljive njihove zahteve na mirovni konferenci, na kateri je Italija terjala zase Julijsko krajino do Wilsonove črte. Po mirovni pogodbi je enak pritisk i-mel za cilj navzven čimbolj zmanjšati slovensko komponento, zato da bi z večjo politično opravičljivostjo zahtevali priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Kljub takemu stanju ni borbeni polet Slovencev zlepa ponehal. To je izhajalo iz pripravljenosti na napore, ki se je nakopičila v času boroženega boja in iz recipročne solidarnosti z delavskim razredom obeh narodnosti. Njihov borbeni polet je izhajal iz zaupanja v mednarodno moralno moč Jugoslavije, ki si jo je priborila v štiriletnem boju z okupatorjem, dalje iz zaupanja v moč in težo Sovjetske zveze, na katero se je jugoslovansko in slovensko narodnoosvobodilno gibanje vseskozi naslanjalo in utrjevalo navezanost nanjo. Enako zaupanje in zagledanost v prvo deželo socializma je gojil delavski razred, saj je zadala odločilni udarec Hitlerjevi Nemčiji in ponesla socialistično družbeno ureditev v vzhodnoevropske dežele. Slovenci so bili tudi prepričani, da bi bilo neopravičljivo in. nerazumljivo, če bi svet ne upošteval žrtev, ki jim jih je zadal fašizem in ki so jih sami pretrpeli v oboroženem boju, za katerega so se sami odločili. Slovenci so skupaj z italijanskim delovnim ljudstvom branili ljudsko oblast pred Anglo-Američani, ker so v njej videli svojo prisotnost in jamstvo za reševanje tudi narodnostnih problemov. Branili so šolsko u-reditev, ki jo je ljudska oblast vzpostavila, zato da bi jo obranili pred ukrepi in postopki, ki bi ji stregli po življenju in ki jih je bilo pričakovati. Branili so svoje gledališče, ko so italijanski nacionalisti na vsak način hoteli preprečiti predstave v središču mesta, na enak način so branili dvojezične table, branili so Primorski dnevnik, ki ga je ZVU .1-kinila za nedoločen čas in ni smel zaradi tega izhajati 16 dni. Prvič so počastili bazoviške junake kot prvoborce proti fašizmu. Manifestirali so za pripadnost, za katero .o se odločili. Skupaj so prikazovali svojo moč na veličastnih proslavah 1. maja, v protidemonstracijah kot odgovor nacionalističnim manifestacijam, sprožili so julija 1946. leta 12-dnevno stavko v Trstu, ki pomeni višek revolucionarnega vrenja 'n razpoloženja množic, ki so ustvarile pravo dvovladje. Vso politično dejavnost ljudskega gibanja je vodila KP Julijske krajine. Slovensko - italijanska antifašistična unija, je bila najmočnejša množična organizacija, bile so še mešane mladinske, ženske, partizanske in druge organizacije. Slovenci so takoj obnovili poklicno Slovensko narodno gledališče, Glasbeno matico z glasbeno šolo, sloven- sko prosvetno zvezo, ki je združevala prosvetna društva iz celotne tedanje cone A in ki so razvila bogato kulturno in prosvetno dejavnost, ki sta naleteli na posebno ugodna tla po dvajsetletnem prisilnem molku slovenske besede in nj'iega u-metniškega izraza, že navedba števila prosvetnih društev, ki so delovala 1945 v sedanjih mejah tržaške in goriške pokrajine in ki so gojila najrazličnejše dejavnosti, nam bo vsaj približno ilustrirala impozant-nost prerojenega organiziranega kulturnega in prosvetnega življenja: V mestu Trst s spodnjo okolico je delovalo 18 prosvetnih društev, v zgornji tržaški okolici 33, na Goriškem pa 18, skupaj torej 69 prosvetnih društev. Za Slovence je bil najdragocenejši časnik Primorski dnevnik, ki je nasledil Partizanski dnevnik. Izhajali so še drugi tedniki in revije. V italijanskem jeziku je takoj po o-svoboditvi začel izhajati dnevnik H Lavoratore, list n nostro avvenire in drugi. Tudi ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja ni še omajala borbenosti. Ni bil dosežen prejšnji cilj, toda v novem avtonomnem ozemlju so se odpirale ugodne perspektive za politično uveljavitev naprednega gibanja, za uresničitev določb stalnega statuta STO, ki je Slovence izenačeval z Italijani in za sprejetje čimbolj demokratičnih določb u-stave. Italijanski nacionalistični blok, ki je združeval vse stranke razen, seveda, KP STO, je ob odkriti podpori ZVU in z gospodarsko močjo prehajal v ofenzivo. Posebno napadalni so bili ti krogi do Slovencev, ki so bili zanje glavni «krivci» že s tem, da so sploh obstajali, še bolj pa zaradi njihovih zahtev in položaja, ki so si ga priborili in zaradi njihove borbenosti. Izredno hud pritisk je italijanski blok izvajal tudi na pripadnike delavskega gibanja italijanske narodnosti, ki so jim očitali izdajo italijanskih «nacionalnih interesov». Prvih udarcev so bili deležni beneški Slovenci, kjer so imele civilne italijanske oblasti že leta 1945 svojo moč. Zaradi manjše moči delavskega razreda so nasilja nacionalističnih škvader bila v Gorici bolj u-spešna kot v Trstu, posebno ob uveljavitvi mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ko so izvedle lov na Slovence, razdejale njihova stanovanja in trgovine in javno sežgale slovenske knjige. Kot primer skrajno sovražnega vzdušja do Slovencev «je dokazala AGI, s tem da so od nje nahujskane tople 13. februarja 1949 nasilno preprečile prireditev proslave 100-letnice smrti pesnika Prešerna v Ljudskem domu v Gorici». Toda pritisk na Slovence pod an-glo-ameriško upravo na Tržaškem in na tiste, ki so bili pod Italijo, ni i-mel samo ustrahovalnih oblik ampak se je posluževal še drugih bolj zakritih, toda tembolj učinkovitih, ker so bile permanentne in so zadevale goli materialni obstoj posameznikov. Pritiske so izvajali z administrativnim šikaniranjem, vsiljivim navajanjem k vpisovanju slovenskih otrok v italijanske šole, predvsem pa z grožnjami gospodarskega značaja. Ni bilo kruha za Slovence •; javnih službah, pa tudi v mnogih privatnih podjetjih ne. Nasilne razlastitve Slovencev z uničenjem ali prisilno prodajo gospodarskih podjetij, ki jih je fašizem izvedel, so i-mele tudi po drugi svetovni vojni usodne posledice. Premnogo Slovencev se je moralo zaradi kosa kruha v začetku navzven — potem je čas opravil svoje — odpovedati svoji narodnosti in vpisati otroke v italijansko šolo. V Beneški Sloveniji so vsa leta po vojni ustrahovali trikoloristi in tudi policijske sile niso pustile na miru nobenega domačina Slovenca, ki si je upal delovati v Demokratični fronti Slovencev. Kljub temu ni po- litična dejavnost ponehala in se je 1. maja 1949 zbralo v Čedadu 181 delegatov fronte iz vseh vasi v Benečiji. Delegati so zahtevali enakopravnost slovenskega jezika, sorazmerno zastopstvo v deželnem parlamentu, ustanovitev in nemoten razvoj osnovnega in srednjega šolstva, nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, toda «še isti dan so fašistične tolpe skušale napasti delegate, ko so se vračali s konference». Osebnim napadom so sledili požigi sedežev in druga nasilja. Na Goriškem so leta 1947 ustanovili Demokratično fronto goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki je bila nadaljevalka OF in je teritorialno obsegala celotno ozemlje, na katerem so takrat prebivali Slovenci v Italiji. Poleg splošnih točk obsega program tudi zahteve, da «bo storila vse v smislu italijanske ustave, da se v njej zajamčene pravice, kot so priznanje slovenskega jezika, tiska, združevanja, javnih shodov in manifestacij, da .se uresniči dvojezičnost in službovanje slovenskih javnih uslužbencev v domačih krajih». Fronta je 1949 predložila predsedniku vlade znamenito spomenico, v kateri je opisana preteklost Slovencev v krajih, ki so takrat spadali pod Italijo, dokumentirala nasilna dejanja in neštete žrtve, ki so . h Slovenci pretrpeli v Italiji pred fašizmom, za časa fašizma in po 1947. letu, spomenica vsebuje tudi zahteve po narodnostnih pravicah na podlagi republiške ustave. V istem letu je nastala tudi Slovenska demokratska zveza, ki je zbirala slovensko meščanstvo z Goriškega. Tako sta na Goriškem obstajali v glavnem dve stranki, ki sta združevali Slovence in je bil delež KPI manjši. Enako kot v Trstu je med obema strankama vladalo nespravljivo nasprotje. Na občinskih volitvah sta nastopali samostojno in so v slovenskih občinah izvolili svoje predstavnike, v goriški občinski svet pa skupno 6 predstavnikov o-beh strank, ki so doživljali nevzdržne napade nacionalnega bloka. (Nadaljevanje sledi) •v M d . i> * i«*.,»,, V \ * si' j l \ '* * * * v m r:" ■’ a Mm. -* , m •' \ V 'm V ' ■ ■ ' Dijakinja, gojenka Slovenskega dijaškega doma v Trstu, polaga cvetje h kipu Srečka Kosovela ob njegovem rojstnem dnevu iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii PRAŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRED PARLAMENTOM Stiri leta sedanje petletke so dala pozitivne rezultate Konkretni podatki govore o razvoju in napredku, pa tudi o težavah - Z zunanjim svetom so odnosi dobri, razen z ZDA zaradi predvojnega zlata PRAGA, konec marca. — Predsednik češkoslovaške vlade Ljubomir Strougal je, kot je tu v navadi, drugič v štirih letih predložil parlamentu podrobno poročilo o izvajanju petletnega načrta, to se pravi o tem, kako se prevzete obveznosti konkretno izpolnjujejo. Tako, kot v novembru 1973, je bilo njegovo sedanje poročilo opti- NOCOJ V REPNU DEMETRIJ GEJ Nocoj bo v Kraški galeriji v Rep-nu začetek nove umetnostne sezone. Zadruga «Naš Kras» je za prvega letošnjega razstavljavca povabila v svoje razstavišče znanega zamejskega slovenskega likovnika Demetrija Ceja, ki je za razstavo pripravil več del. Predstavljati našemu občinstvu Demetrija Ceja bi bilo odveč, saj mu sledi že celo vrsto let, tako kot odrskemu scenografu v Stalnem slovenskem gledališču kot tudi kot likovnemu u-metniku. Zato bomo ob začetku njegove razstave povedali le, da bo svečana otvoritev razstave nocoj ob 20. uri in da bo trajala vse do konca aprila, seveda z običajnim urnikom galerije, ki je občinstvu dostopim le ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14. do 18. ure. mistično in češkoslovaški parlament je dal vladi vso podporo, o-dobril njeno dosedanje delo in ji izglasoval zaupnico za nadaljevanje dela. Ker gre za poročilo o izvajanju petletnega načrta, v čemer se odražajo premiki v deželi, in ker gre hkrati s tem za nekakšne smernice tudi v zunanji politiki, je vredno, da se ob tem ustavimo in si vsaj z vrha ogledamo to, kar je «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHniAniiiiiiiiiiiinwiiiMiHiiiiiiUHiiiiuiiuiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Cigarete iz umetnega tobaka Družba, ki je izdelala tobak, meni, da bodo cigarete že letos na trgu HUNTINGDON, konec marca. — Pred kakim letom je bil govor o bolgarskem «tobaku brez nikotina». Nekaj časa so o tej rastlini veliko govorili, nato je šel up po vodi. Sedaj prihaja nova vest, ki daje novo upanje. Govor je o cigareti «brez tobaka». Pravzaprav gre za cigareto, ki je podobna vsaki drugi cigareti, le da je «njena notranjost» bolj temna in drugačna. Gre za cigareto brez tobaka, ki so jo prikazah evropskim časnikarjem, ki se ukvarjajo z znanstveno problematiko. Cigareto so «predstavili» v Huntingdonu Research Centru. Strokovnjaki, točneje predstavniki tobačnih tovarn so pri predstavi cigarete, ki vsebuje le eno četrtino katranskih in nikotinskih sestavin, rekli, da odklanjajo o-čitke, ki jim jih pripisujejo v vsem svetu, češ, da jim gre le za dobiček in da se ne zmenijo za zdravje kadilcev. Herbert Bentley, načelnik inštituta za raziskave pri podjetju «Imperiai Tobacco», je v svojih izvajanjih r kel: «Ni naša stvar komentirati odkritij, do katerih so prišli zdravniki. To naj počno u-strezne javne oblasti. Še več. ni naša dolžnost sprejeti ali odkloniti poročila, ki jih v zvezi s tem dajejo oblasti seveda v zvezi z medicinskimi ugotovitvami o zlih posledicah kajenja. Kljub temu sprejemamo mnenje javnosti in javnih oblasti glede tega, kaj oni menijo o naporih tobačne industri- je, da se kaj na tem področju stori. Polovica našega letnega sklada za raziskave in razvoj in sicer tri milijarde lir v italijanski valuti gre za raziskave o škodljivosti kajenja, o škodljivosti tobaka.» Potem, ko je omenil, da so spremembe v obdelavi tobaka, razlike v njegovi mešanici, pa tudi novosti v cigaretnem papirju in v filtru, skrčile za 42 odstotkov količino katranastih snovi, ki jih užije kadilec, je dr. Bentley govoril o u-metnem tobaku, za katerega je rekel, da gre za «derivat» prirod-nih rastlinskih surovin, praktično, da gre za «celulozo, ki jo dobijo iz posebej obdelovanega lesa». Umetni tobak je družba Imperiai Tobacco razvijala skupno z družbo Imperiai Chemical Industries. «Naš cilj je bil — pravi dr. Bentley — izdelati neko sestavino, ki naj bi zamenjala tobak, ki naj bi dajala pri izgorevanju manj aktivne katranske sestavine in manj dražljivega dima. Nadalje bi «umetni tobak» ne smel povzročati novih nevarnosti, novih motenj v človeškem organizmu. Rezultati, do katerih so pri tem v laboratorijih prišli, kažejo, da je bil ta smoter dosežen». Biološki poskuri in razna druga preverjanja so dali rezultate, ki jih bo morala sedaj oceniti še posebna komisija, ki jo bo imenovala angleška vlada. Dr. Bentley pravi glede tega takole: «Upamo, da bomo mogli nove cigarete dati v prodajo že v teku enega leta. Se- veda ne bo šlo tako lahko, kajti sprva pride v prodajo le 20 odstotkov novega materiala. Tovarna za proizvodnjo umetnega tobaka, ki bo proizvajala 15 milijonov kilogramov «surovin» na leto, je že v gradnji in sicer v Ardeeru. Tovarna bo nared konec letošnjega leta. Njena gradnja stane približno 20 milijard lir.» Podjetje Imperiai Tobacco se ni zadovoljilo z analizami in poskusnimi preverjanji v lastnih laboratorijih, rač pa je povabilo k sodelovanju tudi neko drugo družbo, že omenjeni Huntingdon Research Center, ki razpolaga z 900 nameščenci, med katerimi je zelo veliko strokovnjakov, saj trdijo, da je to največji in najbolj razvit inštitut na svetu za biološka proučevanja. V drugem nadstropju tega inštituta je v dveh sobah nameščenih 18 «kadilnih strojev», ki vsak more hkrati pokaditi po 24 cigaret. Ti «kadilni stroji» pokadijo po eno serijo cigaret vsakih 8 d:> 10 minut. Dim, ki bi sicer bil namenjen kadilčevim pljučem, se zgoš-čuje v stekleničkah. Steklenička se napolni s katranastimi snovmi po 3000 «pokajenih» cigaretah. Devetdeset gramov smole, ki se je nabere v stekleničkah, služi za številne poskuse, ki jih biologi o-pravljajo na poskusnih živalih. Kako temerità je ta analiza, nam pove naslednia številka: inštitut razpolaga z desettisoči poskusnih živali, od muh do opic in psov. predsednik češkoslovaške vlade rekel. Strougal je poročal parlamentu, da se po splošni oceni vlade osnovne naloge petletnega načrta izpolnjujejo. Doslej se je narodni dohodek povečal za 18 milijard češkoslovaških kron, industrijska proizvodnja pa se je povečaal za 30 odstotkov. Vse to velja v razmerju z letom 1970, ko se je novi petletni načrt začel izvajati. V tem času se je tudi kmetijska proizvodnja povečala za 16 odstotkov, kar je razmeroma zelo veliko, saj je redek primer, da se kmetijska proizvodnja poveča za 3 odstotke na leto, ne pa za 4 odstotke, kot to kažejo podatki za Čaškoslovaš-ko. Poprečne plače pa so se v tem razdobju povečale za 15 odstotkov. Seveda nam odstotki ne povedo kdove kaj, ker je to relativen podatek. Konkretno pa so zgovorni drugi podatki: v tem času je bilo zgrajenih 470.000 novih stanovanj, kar vsekakor ni malo, pa čeprav hkrati ne moremo govoriti o kakem čudežu. Zanimivo je nadalje, da se v vseh štirih letih maloprodajne cene osnovnih življenjskih potrebščin niso povečale niti za en odstotek. Nadaljnji zanimiv podatek je, da se na češkoslovaškem beleži izredno visok prirodni prirastek, saj se rodi na Češkoslovaškem dvajset otrok na tisoč prebivalcev, kar je menda največ v srednji Evropi. Predsednik češkoslovaške vlade pa ni le hvalil, pač pa je kot najšibkejšo točko gospodarskega razvoja v minulih štirih letih navedel investicije, ki so pravzaprav osnovni razlog za razmeroma nizko raven reprodukcijskega procesa. Češkoslovaška je torej v štirih letih vlagala bolj v štandard kot v produkcijo. Še več, obstoječa investicijska izgradnja ne zagotavlja niti kvalitetne gradnje pa tudi ne visoke efektivne proizvodnje, ker ne daje visoko kakovostnih izdelkov, kar se odraža pri prodaji blaga, posebno ko gre za blago, ki je namenjeno tujemu tržišču. Strougal je torej ugotovil, da so bili doseženi lepi rezultati, da pa so tudi hude pomanjkljivosti, saj je češkoslovaška industrijska dežela, ki je že zdavnaj proizvajala tudi za tujino. Ko je govoril o gospodarski krizi v svetu, posebej pa še o skoku cen surovin in energije, je predsednik češkoslovaške vlade rekel, da dobiva češkoslovaška industrija še nadalje surovine po starih cenah, pa čeprav mora dežela 25 odstotkov svojih potreb po surovinah kriti z zahodnega tržišča. Razlika med višjimi cenami uvoženih surovin in energije ter tržnimi cenami se krije iz državnega proračuna. Toda takšen sistem borbe proti povišanju cen in proti inflaciji je zahteval dodatna sredstva in zato je država morala v ta namen porabiti tudi del deviznih rezerv, do katerih je Češkoslovaška prišla v prejšnjih letih. Po besedah predsednika vlade bo sedanja naloga in naloga prihodnjih let zadevno splošno varčevanje, ki mora zajeti vso češkoslovaško ekonomijo, hkrati pa se bo morala češkoslovaška proizvodnja pomujati, da še poveča svoj izvoz. Predsednik vlade je govoril tudi o novem sporazumu med socialističnimi deželami, ki so včlanjene v SEV. Gre za sporazum o povišanju cen v medsebojni izmenjavi. S tem v zvezi je izjavil, da niso točni glasovi o nekem sporu med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo, spori glede novih cen, kajti «ekonomski odnosi med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo so danes isti kakršni so bili prej». Posebno pozornost tujih opazo valcev je pritegnilo izvajanje predsednika praške vlade o češkoslo- vaški zunanji politiki. Posebno so prisluhnili Strougalovim izvajanjem o odnosih med Češkoslovaško in Zvezno republiko Nemčijo. To pa tudi zato, ker je bil prav v tem času v Pragi bonski zunanji minister Genscher, ki sta ga 25. t.m. sprejela generalni sekretar CK KP Češkoslovaške Gustav Husak in predsednik vlade Strougal. «V našem interesu je, da z Zvezno republiko Nemčijo razvijemo dobre odnose na vseh področjih,» — je rekel predsednik vlade, ki je nadaljeval: «Prepričani smo, da bodo, kolikor bo Zvezna republika Nemčija dosledno nadaljevala svojo koncepcijo vzhodne politike, katere duh in beseda se opirata na podpisanih dokumentih iz 1970 in 1973, da bodo torej obstajali vsi pogoji, da odnosi med Češkoslovaško in ZRN ostanejo dobri, tesni. Vedno tesnejši kontakti pa ustrezajo obstoječim konkretnim možnostim.» Sicer pa je predsednik praške vlade rekel, da so bila ta vprašanja glavna tema razgovorov med predstavniki Češkoslovaške in za-hodnonemškim zunanjim ministrom med njegovim bivanjem v Pragi. Sicer pa je predsednik praške vlade ocenil odnose Češkoslovaške z ostalimi deželami pozitivno, pa čeprav je ocena odnosov s posameznimi državami prikazal v nekakšnih niansah, odtenkih. Edino nepovoljno oceno je dal odnosom z ZDA, in sicer v zvezi z dejstvom, da je ameriški senat odklonil podpis že parafiranega češkoslovaško - ameriškega sporazuma o premoženjsko - pravnih odnosih ter o vrnitvi1 češkoslovaškega zlata, ki je že več kot trideset let blokirano v ameriških trezorjih in ga Amerika noče vrniti edinemu pravemu lastniku — češkoslovaški državi. V zvezi s tem je predsednik praške vlade izrazil upanje, da bo vendarle nekega dne tudi v Wa-shingtonu, torej v Beli hiši, prevladal «zdrav razum», kar pa bo moglo privesti do sorememb v medsebojnih razmerah. Vrsta je torej na Beli hiši. B. B. SEATTLE, konec marca. — Po desetletja dolgih razpravah o sredstvih proti spočetju so se, razen najbolj konservativnih cerkvenih krogov, vsi sporazumeli, da so sredstva proti spočetju nujnost in v nekaterih državah z njimi tako rekoč preplavljajo narod, da bi se zavrlo prenaglo naraščanje prebivalstva. Na Kitajskem, kjer je. vsako leto 15 milijonov novih ust, v šolah, na tečajih, na javnih zborovanjih poudarjajo nujnost uporabe sredstev proti spočetju in je kitajska komunistična partija proglasila za idealno Kitajsko družino — družino z največ dvema otrokoma. V Indiji pa, kjer je problem naraščanja prebivalstva prav tako pereč, so pred kakim letom nagrajevali moške s tranzistorjem, če so se hoteli odpovedati moškosti. Povsod, koder je bil govor o •> bičajnih sredstvih proti spočetju, pa se je doslej govorilo le o pilulah, ki naj bi jih uživala ženska, le zadnje čase je govor tudi o piluli za moškega. V zvezi s tem so zanimiva izvajanja ameriškega strokovnjaka prof. Barnesa. Prof. Barnes je rekel, da če «moška pilula» še ni v prodaji in če še dolgo ne bo, je temu kriva ameriška birokracija, ki podlega splošnemu «kompleksu moške večvrednosti». V znanstvenih krogih je zares, žal, še vedno živ pravkar o-menjeni kompleks, kajti v teh krogih bi se morala roditi tista volja, ki bi prevladala nad trenutno največjim krivcem — vladno birokracijo. Ko je prof. dover Barnes na neki konferenci o načrtovanju družine v Seattleu govoril o tem vprašanju, je najbolj ostro napadel državno birokracijo in pri tem poudaril, da «le moški so tisti, ki imajo oblast nad vladnimi finančnimi sredstvi in zato niso zainteresirani za raziskave na področju ustvarjanja «moške pilule». Že velikokrat sem prosil za sredstva za moje poizkuse, toda od ameriške vlade nisem dobil niti centa pomoči». Po Barnesovem mnenju so zares nrrriki tisti, ki odločajo, kam bodo šla ustrezna sredstva, hkrati pa «je malone razumljivo, da moški prepuščajo raje ženskam breme kontrole rojstev, načrtovanih družin». Baje so moški krivi tudi zato, ker se «moške pilule» bojijo. Po njegovem mnenju pa ni več časa za strah, kajti do leta 2000 nas loči le četrt stoletja in v teh samih iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitifiii Da «moške pilule» še ni je kriva le birokracija? PETEK, 28. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Jubilej 75 12.55 Napravimo družno . . Skupina mladih Milančanov je sklenila, da bo svoj prosti cas posvetila fotografiji, toda fotografiji z določeno vsebino. Namerava napraviti «anketo» o duhovnih in duševnih problemih človeka. Idejo za to je dal eden izmed njih, ko se je bil vrnil z nekega potovanja po Aziji 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.40 PIP + ZIP Risani film 17.45 Program za mladino: Konj iz žgane gline 18.10 živi evangelij 18.45 Poljudna znanost: Sveti Avguštin Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 TEDEN AKTUALNOSTI 21.40 GLASBENI SPORED, posebna oddaja Glasbena rubrika, ki jo vodi Adriano Mazzoletti, bo poleg številnih novosti prikazala tudi dve folklorni grupi' iz Južne Amerike, ki v Evropi še nista kdove kako znani. Gre za duet Jose Valtolini in Graziella Buevara, ki prihajata iz Argentine, ter za čilski ansambel Inti Hlimani. Iz glasov in iz folklornih pesmi, ki jih izvajajo mladi ljudje, prihaja na dan mučno, dramatično življenje njihovih narodov. K temu pripomore še tipični tradicionalni južnoameriški melos, ki je izredno izrazit. DRUGI KANAL 17.00 Konjske dirke v Milanu 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 VELIKI TEDEN V BUTERI človek, ki živi sicer že dolgo v mestu, se v teh dneh rad vrne v svoj rojstni kraj. In tedaj odkrije, da se v njegovem kraju svečanosti ob veliki noči nadaljujejo, brez večjih sprememb, kot je bilo tedaj, ko je bil še otrok. Opazi, 19.45 Koncert mandolinista Giuseppa Anedde 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 20.55 KRIŽEV POT Versko svečanost bo oddajala evrovizija 22.00 Izvor velike noči: STARI IN NOVI KRUH Program je pripravil časnikar Leonardo Valente, ki bo skušal TV občinstvu «ponovno odkriti smisel velike noči» in sicer s pomočjo starih in novih filmskih in televizijskih «odlomkov». Iz filmov bo vzel razne scene in jih začenši s staro judovsko veliko nočjo nizal vse do novejših časov, tako da bo izbral iz raznih del tiste prizore in podobe, ki bolj zbližujejo kot ločujejo staro in novo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 14.10, 16.05 TV šola Geometrija, Mleko, Ali ste vedeli, Fizika v ladjedelnici, Pr1’ rodoslovje, Seminar, Oživele lutke, Zagrebški solisti itd. in 15.30 Angleščina Otroški program Obzornik Sicilska glasba O MLADI GENERACIJI VEDENJSKI ODKLONI PRI MLADIH Risanka DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar TOBAČNA POT Tobačna pot je ameriški film, ki ga je režiral John Ford in igrajo v njem v glavnih vlogah Gene Thierney, Dana Andrews. Charles Cirapeuri in drugi. Pretekli teden je bil na sporedu film Sadovi jeze. Danes je na , vrsti Tobačna pot, ki izhaja iz leta 1941 in je torej razmero-ma star. Tudi ta film je posnet po literarni predlogi, po slovitem romanu Erskina Caldwella. To je socialno obarvana zgodba o propadli družini, ki se po letih blagostanja, celo razkošja mora otepati z revščino in se ohranja na samem robu človeškega dostojanstva KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček: risanke TV DNEVNIK «ZALJUBLJENCA V LETU DNI» Celovečerni film, ki ga je režiral Jaroslav Balik, glavne vlo ge pa -grajo v njem Marta Vančurova, Viktor Preiss in Libuša Švormova Naši zbori: KOROŠKI AKADEMSKI OKTET 8.10, 10.50 17.30 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 19.50 20.05 25 letih se bo ves svet znašel pred dilemo, kam s tolikšno množico ljudi. Statistika je zelo zgovorna: konec stoletja bo na Zemlji živelo najmanj 7 zelo možno pa celo 8 milijard ljudi, kar prav gotovo ni majhna stvar, pa čeprav so tudi strokovnjaki, ki trdijo, da bi na naši Zemlji moglo živeti tudi 90 milijard ljudi. Tudi če bi to bilo res, je tolikšen uspeh nedosegljiv s sedanjo agrarno politiko v svetu, saj so v kompetentnih krogih že zdavnaj ugotovili, da niso še nikoli dosegli več kot 3-odstotno naraščanje pridelka na leto. Seveda vzeto v celoti in ne v posameznih kulturah. Ob teh nič kaj veselih ugotovitvah prof. Glover Barnes pravi, da «je potrebno podvojiti in to takoj vse napore», da se v borbo proti naglemu naraščanju prebivalstva vključi tudi moški. V zvezi s tem je omenil tudi svoje «cepivo proti spočetju». Tudi v tem primeru ne gre za cepivo, ki bi bilo namenjeno ženski, pač pa moškemu. Cepivo je dr. Glover Barnes že preizkusil na opicah in o njegovih u-gotovitvah to cepivo ne povzroča nikakršnih stranskih zlih posledic Vrhu vsega tega pa obstaja po njegovem še neko drugo zdravljenje, ki si ga je zamislil in preveril dr. Alvin Paulsen. Gre za sistem, ki predvideva enkratno injekcijo in ki sterilizira moškega za mesec dni. Prof. dr. Alvin Paulsen je svoje sredstvo proti spočetju že preizkusil na prostovoljcih. Res je, da njegova injekcija ni stoodstotno gotova, je oa vendarle za sedaj eno najboljših zadevnih redstev. 19.55 20.15 20.35 22.00 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Popoldanski koncert; 17.00 Violinist Alfonso Mo-sesti in pianist Enrico Lini; 17.20 Orglar Hubert Bergant in cerkveni zbor pri Sv. Ivanu; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 L. M. Škerjanc: Simfonija štev. 4; 19.00 Kirsten Flagstad poje Griegove samospeve; 19.10 Slovenska povojna lirika: Dva koroška križeva pota; 19.20 Italijanska instrumentalna glasba; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno -inštrumentalr.i koncert; 22.10 Kla virska glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Orkester La Vera Romagna; 1" 00 Glasba po željah; 14.00 Ph>šče; 15.00 Kulturni pregled; 15.50 in 16.10 Poskočne; 16.45 Tops Pops; 18.00 Parada orkestralnih melodij; 18.30 Naši pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.30 Simfonični kon cert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Pasijon po sv. Mateju; 11.00 Srečanja; 11.20 Pianist Arturo Benedetti Michelangeli; 12.10 Pasijon v glasbi; 13.20 Strnjena komedija: 14.05 Čajkovski, Simfonija štev. 6; 15.10 Pasijon po sv. Mateju, drugi del; 16.00 Božji grob. versko - zgodovinski prikaz; 16.35 Beethovnova Sonata opsu 13; 17.00 Nabožna od- daja «Gospodova smrt»; 18.30 Dalla piccola: «Job»; 19.30 Martin Requerda: «Kristus», dvodejanka, 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Melodrama; 8.40 Ka‘ ko in zakaj?; 9.35 Tolstojeva «Ivanova velika noč»; 10.24 Corrado Pani: Pismo materi; 10.35 Itah-janski kvartet izva:a Brahmsa 1 Schuberta; 11.35. Duhovne Pesn?j' 12.40 Operni preludiji; 13-35 hj sporedu jo Franck; 13.50 Kako t-zakaj?; Ì4.00 Glasbeni salon; 15-Program; 15.40 Scarlattijeve be; 16.35 Pasijon v glasbi; U-jV Golgota, oratorij v dveh de Franca Martina; 19.20 Strani albuma; 19.55 Musica antiqua, 20.15 Baročni koncert; 21.00 P1S glasbeni spored, vmes križev P • katerega se bo udeležil papoz vel VI.; 22.50 Človek v noci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, U-v Poročila; 6.50 Rekreacija: »-1 Glasbena matineja; 9.05 „ šola: Pogovor; 9.30 Jug. naro glasba; 10.15 Uganite, pa vam igramo; 11.15 Z nami doma tn poti; 12.30 Kmetijski nasveti; ia. Popevke brez besed; 13.30 ročajo vam . . .; 14.10 Revija Zagorju (1«: 15.45 dinskih zborov 15.35 Glasbeni intermezzo; «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravj ’ 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz J5®11 „ tov in simfonij; 18.05 Ogledalo na šega časa; 18.15 Zvočni sig ; 19.40 Minute z Dobrimi znan c 10.50 Lahko noč. otroci!; jn pops 20; 21.15 Oddaja o morju pomorščakih; 22.20 Zvoki !z ^ gov domačih; 23.05 Literarni n° turno; 23.15 Jazz pred polnoc.i • Horoskop iiimiiiiiiiiiiiinimfiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiitiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiHiixiuiifi'11111 ŠKORPIJON (od 24.10. do.f^àr S previdnostjo boste °° j.d-eva-boste hoteli. Popolno razume nje z 1 ubljeno osebo. „„ j2.) STRELEC (od 23.11. do zu- . Nepričakovano srečanje ni o£j. lo spremeniti vaše načrte, povejte se počitk" in zab KOZOROG (od 21.12. do ZU Dokazali boste svojim P_^rfiani-kom in zator žini- . , m 2 ) Va- VODNAR (od 21.1. do1^ ne ša želja, da bi "''»"lah sme vplivati na OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pozabite na spor s svojim sodelavcem, če je to potrebno za uspešen zaključek nekega posla. Prijeten večer s prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Upoštevajte nekatere nasvete svojega sodelavca, ne da bi se hkrati povsem odpovedali svojim načelom. Otresite se navšečnih obveznosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naj vas začetne težave v nekem poslu ne prestrašijo, uspeh bo nedvomno ugoden. V teku večera prijeten o-bisk. RAK (od 23.6. do 22,7.) Ustvarili se bodo nekoliko napeti odnosi med vami in vašimi predstojniki. Danes ni primeren dan za reševanje družinskih vprašanj. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sku šajte si pridobiti naklonjenost nekaterih vplivnih oseb. Razlogi srca se bodo uveljavili pred vsemi ostalimi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne sporazum s sodelavci. Storite vse, da se odpravi. Prejeli boste va bilo, ki nanj že dolgo čakate. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Računajte samo na lastne moči. Vaši sodelavci se ne bodo izkazali. Deležni boste podpore s stra ni družine. sodelavcem, da ste 01 Majher nesporazum menjali u---.osti- sme vplivati na vaše uuj® t Prijetni načrti za Por'h„0?Ne mis-RIBT (od 20.2. do 20.3.) 1 d rjte lite, da ste nezmotliivi- .e)j oči in bodite Pra^^icnl' veSelil°-boste pismo, ki vas bo ra SPORT SPORT SPORT košarka V POKALU POKALOV Leningrajski Spartak postal že drugič prvak Ignis v finalu pokala prvakov POKAL POKALOV Spartak Leningrad je izenačil Sim-enthalov rekord : postal je že dva-i rat evropski prvak za pokal poka-v. Sovjetski košarkarji so namreč 7, jugoslovansko Crveno zvezdo le s točko razlike. Končni i-n- J6 bil 63:62 za Spartak iz Le-ngrada, po prvem polčasu pa so «ograjčani vodili s 37:32. j r'rvena zvezda je bila skozi celo viof1]0 enakovreden nasprotnik so-tsaemu moštvu. Aleksander Be-i ’. etJen najboljših evropskih ko-štiV-rje,v sP'0h. si je kmalu nabral dpi 1,0,se^ne napake in je zato večji tp tekme presedel na klopi. Kljub 7 P® beograjski košarkarji niso nati izkoristiti to veliko prednost in ak° Zgubili z boro točko razlike, ie iTi strelec pri Crveni zvezdi 2i ran ^iavmb. ki je dosegel Dosedanji prvaki: ~ !.g"is Varese (Italija) IQ'-q ~~ Atene (Grčija) 197n ~ ?,lavija Praga (ČSSR) 1971 ~ oldes NeaPelj (Italija) 1970 Srnimenthal Milan (Italija) 107, ~ Simmenthal Milan (Italija) 1974 " Spartak Leningrad (SZ) 1077 ~~ O- zvezda Beograd (Jug.) 3,0 — Spartak Leningrad (SZ) POKAL PRVAKOV t -gnis iz Vareseja je v sredo brez „1 av odpravil francoskega prvaka, 'Po Berck. V lepi in zanimivi tek-nsrv° italijanski košarkarji povsem nni - raii §oste, ki so se v drugem ca?u nekoliko bolje upirali raz-g an?® domačinom. Treba pa je tov6»! ’ da v tem delu ni igral cen-dn, , neghin, ker si je lažje poško-hrbet. Američan Morse in ko tr-°F i)a s*'a Polml3 nasprotni-uj k°š in za požrtvovalne francoske Torkarje je bil konec, gnis je torej finalist tega tekmo-vdnja. Ignis — Berck IZID 98:79 7p^NIS VARESE (Italija): Rusconi, neok- •12, Morse 30' Ossola 2, Me-Rjg. ni 10, Bisson 18, Yelverton 24, pti’ Carraria, Salvaneschi. ]? n (Francija) : Sailly 4, Galle bele V?uiìier l^’ Stewart 17, Dob-, II'Racz 4, Wright 16, Douchain, S' Fourquet. (2RN)NIKA: Kokolev (sz) in Drost 7;PROSTI METI: Ignis 8:8, Berck chards, delno tudi čosič, vsi ostali so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Real Madrid je torej drugi finalist in srečal se po v finalu za prvo mesto z italijanskim prvakom Ignisom. SMUČANJE DUNAJ, 27. — Annemarie Mo-ser - Proli je bila včeraj v svojem rojstnem kraju Kleinarl deležna velikih časti s strani vaščanov in vidnih športnih predstavnikov. Med drugim je petkratno svetovno prvakinjo pozdravil tudi predsednik avstrijske smučarske zveze, ki jo je toplo prosil v imenu avstrijskega športa, da bi nadaljevala s tekmovanjem vse do 01 v Innsbrucku leta 1976. RONKE, 27. — Domača ekipa Cumini, ki nastopa v prvi italijanski ligi v bezbolu, je za letošnjo sezono najela novega ameriškega igralca Charlesa Sordina, ki je v ZDA igral za New Jersey. SMUČANJE V NEDELJO IN PONEDELJEK NA KRVAVCU Bor — Libertas: borovec Sirk skuša preusmeriti odbito žogo v koš Letošnje 9. zimske športne igre na dva metra debeli snežni odeji tV obeh dneh bo na sporedu skupno okrog 120 startov - Večina prijavljenih bo nastopila v veleslalomu - Elektronsko merjenje časov Prvotne skrbi organizatorjev 9. ZŠI, da ne bo na Krvavcu dovolj snega, so popolnoma izginile, saj ga je sedaj na progah okoli brunarice, kjer bo tekmovanje v nedeljo in ponedeljek, malo manj kot 2 metra. V tem smislu je torej vse v najboljšem redu. Tudi kar se časnomerilstva tiče, ni skrbi, ker je Smučarska zveza Slovenije dala na razpolago naprave za e-lektronsko računanje časov. Na Krvavcu bo torej potekalo letos vsakoletno smučarsko slavje tržaških in goriških smučarjev. Prijavljenih je letos nekoliko manj, kot je bilo pričakovati po tako kilavi zimi, ki mnogim ni dovolila, da bi se dobro pripravili. Po ogledu stratnih pol smo ugotovili, da so se v glavnem prijavili boljši smučarji, taki, ki veliko zahajajo na sneg tudi če je zima slaba. Edina novost letošnjih iger je ta, da je odpadel smučarski klub Raketa, ki v tem letu ni deloval; tek- movalci iz mesta in okolice, ki stalno tekmujejo ali obiskujejo tre ninge SPDT, so se zbrali pod imenom tekmovalne skupine SPDT, ki redno deluje v sklopu društva in ima za načelnico Selmo Micheluzzi-jevo ter tajnika Boruta Deška. 0-pazili smo odsotnost ŠD Breg, prisotnost Poleta z le 8 člani in odsotnost ŠD Kontovel. Kar ni napravila slaba zima je opravilo sovpadanje iger z velikonočnimi počitnicami in sama izbira kraja tekmovanja, ki je za marsikaterega premalo popularna in relativno oddaljena. Kljub temu mislimo, da so vsi pogoji, da bodo tudi letošnje i-gre žele lep uspeh, saj bodo na progi (razen Andreja Križniča, ki je več let zaporedno osvojil pokal prvaka) vsi najboljši tekmovalci. Konkurenca bo zelo ostra in kdor si bo izbojeval naslov prvaka in prvakinje 1975 si ga bo povsem zaslužil, saj je letos predvidena kombinacija slalom-veleslalom, ki bo zahtevala od vseh kar najve- liilHiiHliilililllllillllillllllllliliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiii|ii||||i||||||«|f|iiitiiitiiii|I||||||||,|||||||in|I,t1|,||l,|||||,||,||,,|,|)lilul|ll|,|||l|l|,lll,|,|l|,|,,|l,l||,|,l|||11|||||1||||||U|1||1,|||||||(||||||||||||1||I,|,M|||()I|,|,l||l|ull|||llllllIII|llllllll„,|,,linll,„,„,„n,lmml,,||„|,|,niiii V 2. JUGOSLOVANSKI ODBOJKARSKI LIGI Ekipe iz Slovenije tokrat neuspešne V prihodnjem kolu derbi Fužinar-Salonit V nedeljskem kolu v 2. zvezni ligi sta moštvi Izole in Salonita ostali praznih rok. Osvojili sta po en set in obdržali isti mesti na razpredelnici. To kolo tudi sicer ni postreglo s presenečenji in so se vse tekme končale po napovedih. Izolčani, ki doživljajo hudo krizo 12, Stewart 17, Dob- j” “ še vednof fT zadnjem mestu, so tekmo v Kastel Luksiču pri Splitu začeli zelo obetajoče. Uspeli so o-svojiti prvi set in so dokazali, da so lahko vsem enakovreden nasprotnik. Žal, pa se je v nadaljevanju upanje na morebitno končno zmago kmalu razblinilo. Kanalski) Salonit je-, doma > v tekmi z vodečim Karlovcem nudil domačim gledalcem lep in’ razburljiv nedeljski dopoldanu iZaèetek'Sifcer ni o betal mnogo saj smo po prvem setu bili vsi enotnega mnenja, da bo Salonit lahek plen novega člana 1. zvezne lige. V drugem ter naslednjih setih je Salonit zaigral mnogo bolje. V zaključnih akcijah pa sò bili mnogo višji igralci Karlovca uspešnejši in so tako zasluženo zabeležili že letošnjo 16. zaporedno zmago! 14, čajavec in Maribor 10, Partizan 8, Jedinstvo 8, Izola 4. E. Hvalica V POKALU PRVAKOV Zadar tudi doma -položil orožj« Zadar _ Rea, Madrid 117:133 r(M:68) ,^AR JUGOSLAVIJA: Perin- ‘J- L Grdovič. Marcelič 4, Ri- JeSsdSi918,n?ierdja 24’ čosič 31' Skroče 7 ^starčev^ *2, Matulovič bP??AL MADRID ŠPANIJA: Brae-brer ir4'*'’ R?mos' Rodriguez, Ca-biai-9 po Pan'aSua 2, Prada, Sczer- , "’s 26, ~ LUyk Corbalan 6, Rullan 18, in^^NlKA: Tobozoglu (Turčija) 1 A^hauser (ZRN) gija® FIBA: Lambeaux (Bel- alPM0fTI METI: Zadar 17:28, Re-a,vMadnd 26:31. hu i,Prvem košarkarskem m ar at o-Rpai lraJaI skoraj tri ure, je Ijiv» A4adr'd tudi v Zadru preprič-šn=^a^ Čosiča in tovariše elenio11^1 košarkarji so bili v vseh nov ’Sre boljši od Zadrča- Padi’i Kl u 0 brezglavno igrali tudi v > pnsla v na- Pr du w trg 3« ™ta,0tarSi,PrT.S jim1 „°maca pubbka, ki je s svo-Vfòjj ®sPortnim obnašanjem še v "eusno?61-1 sPrem-nila ta nastop v celotna0 • ne sarrVj Zadra temveč ustavi: IVSosiovanske košarke. Za-v DrJ,anJF ure se je spremenilo ki ? «bumerang» za domačine, igr*,™* z visokim porazom z Luvk , A™ericana Brabender in jugoslrmn billa nerešljiv problem za Povedali nSke .košarkarje, ki so orini ip ' J ceh črti Med domači-J zadovoljil le Američan Ri- Nana strle: Fužinar je v tem kolu gostoval v Brčkem. V tekmi z domačim Inter-pletom je bil dvakrat v vodstvu. V naslednjih dveh setih pa je moral priznati premoč domačinov, ki so o-svojih nov par točk in so tako ogrozili Fužinarja na drugem mestu. * * * Osrednji odbojkarski dogodek prihodnjega kola bo slovenski obračun med Fužinar jem in Salonitom na Ravnah na Koroškem. Varovanci trenerja Filipančiča so nesporni favoriti. O končnem izidu skorajda i i nobenega dvoma. Vsi pa so tudi prepričani, da bo srečanje lepo in kvalitetno. Takšna je namreč tradicija in ni razlogov, da bi bilo tokrat drugače. Mariborčani igrajo na Reki. Domači Partizan, ki je pred tremi tedni premagal Fužinarja, je tudi tokrat favorit. Izola bo v tem kolu prosta. Rezultati tekem: Salonit — Karlovac 1:3 (10:15, 17:15, 10:15, 13:15) Mladost — Izola 3:1 (12:15, 15:8, 15:8, 15:11) Interplet — Fužinar 3:2 Vrstni red in točke po 16. kolu: Karlovac 32, Fužinar 24, Metalac 22, Interplet 18, Salonit 16, Mladost V 1. slovenski odbojkarski ligi Bovčani bi kmalu presenetili Jesenice ODBOJKA TEDENSKI PREGLED TOKRAT SO NASE EKIPE OSVOJILE DESET TOČK Derbi med Drežankami in borovkami ni izpolnil pričakovanj Preteklo soboto in nedeljo je spet igralo vseh naših 10 šesterk. Osvojeni izkupiček je bil običajen. Deset točk je bilo za naše ekipe največ kar so osvojile. To pot od o-semnajstih, glede na to, da je bil v 3. ligi pri članicah domači derbi. Moška C Iga Porazi našega edinega zastopnika v tej ligi — Krasa — se nadaljuje. Po vsej verjetnosti pa je zadnji neuspeh z močno okrnjenim Ferroni iz Verone pred domačimi gledalci najbolj grenak. Zgoničani so to pot odpovedali na celi črti in uspeh AGLI Grandi Motori jih je potihnil .na zadnje mesto lestvice. Tako klavrnega prvenstva od Primorska zastopnika v 1. slovenski ligi sta to nedeljo zgubila v gosteh. Medtem ko so bili Bovčani domačinom enakovreden nasprotnik pa so Koprčani v nedeljski tekmi igrali zelo podrejeno vlogo. Bovčani so^a^esenicah v prvem setu presenetiìi favorizirane domačine in osvojijj, set. V nasled- j slovenskih odbojkarjev gotovo ni njih dveh setirijijo bili nekoliko slab- nihče pričakoval. Za napredovanje ši toda v četrtem so izenačili na 2:2 V zaključnem petem setu pa so domačini le uspeli izkoristiti prednost domačega igrišča. Koprčani pa so v gosteh pri črnuški Savi, ki vodi na lestvici in je še vedno najresnejši kandidat za osvojitev 1. mesta, igrali slabo in podrejeno vlogo. Domačini so bdi enakovredni le v tretjem setu. ki bi ga lahko odbojkarji z obale z ne-kohko več sreče tudi osvojili. V prihodnjem kolu igrajo Koprčani doma z Jesenicami, Bovec pa sprejema v goste moštvo mariborskega Branika. REZULTATA TEKEM:. Jesenice — Bovec 3:2 (13:15, 15:8, 15:8. 10:15. 15:13) VRSTNI RED PO 13. KOLU: Sava 22, Jesenice 22, Bled 18, Mežica 18, Branik 16, Bovec 12, Polskava 12, Gabrje 8, Koper 4, Kamnik 4, Novo mesto 4 E. Hvalica AROSA, 27. — Švicar Willy Frofn-melt je osvojil prvo mesto v slalomu v Arosi, veljavnem za evropski pokal. LESTVICA: 1. Willy Frommelt (Švi.) 100’99 2. Fr. Fernandez-Ochoa (Šp.) 102”lo 3. Wolfgang Juginger (ZRN) 102”54 4. Alfred Hagn (ZRN) 102”97 5. Hansjoerg Schlager (ZRN) 103”09 LESTVICA ZA EP 16. PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR smučar rvu '\e bil za tiste čase izvrsten in zelo zdržljiv ke Drerhr °V ada* Je zlasti turno smuko. Zanj so bile smuč-gozdu 7j6™ sredstvo, da se je laže in hitreje gibal po Nain ^ -50 mu. Pošteno koristile. Potem je Partizanom na Bitoraj prines vojaški kotel. Partizani n6 w?rta*.na hrbet železno pečico. Tako so bili in os kri-,]; a. doraju za prvo silo zaverovani proti mrazu strelii snUd’ ^ S° ^ko kuhali. Spotoma je Viktor na-cr. la da so imeli mesa. taboriščne11! bii° dneva, da Viktor ne bi prismučal v in maknrri nkr^t ie Prinesel moko in riž, pa spet fižol strelivo i,?11!?' 7:raven je prinašal puške za nove borce, nju nair,™ -?1™36, predvsem pa je Viktor prinašal Bub-Sadk o r,V"uSe ,vesti ° stanju italijanskih in ustaških po-s°vràvnik P ovl.h namerah, o ljudeh, ki so sodelovali s gibanju pm • pa n^so hili naklonjeni osvobodilnemu 0bveščeni n)e£°vi zaslugi so bili partizani prvovrstno edine vse Sala Trento 8, Libertas Pordenon in Breg 6, Bolzano 4, Corridoni 2 PRIHODNJE 10. KOLQ Sala — Marzotto, Corridoni — Breg, Bor — Mogliano Veneto, Libertas Pordenon — Bolzano. Moška D liga Zmagovita pot Bora se zanesljivo nadaljuje. Niti solidni nasprotniki S. Giorgia jih niso zmogli zaustaviti in tako so «plavi» pospravili štirideseti zaporedni p. ženstveni par ričk. Zmagala sta tudi Ginnastica iz Pordenona in Quattro Torri iz Ferrare, ki sta igrala v gosteh s poprečnim Concordio in Dona. Borovci še naprej vodijo pred neposrednimi zasledovalci za štiri, oziroma šest točk. IZIDI 8. KOLA Concordia — Ginnastica PN 1:3 Bor — S. Giorgio 3:1 Gasilci Donà — Quattro Torri 0:3 LESTVICA Bor 16, Quattro Torri 12, Ginnastica Pordenon 10, S. Giorgio 8, Codognato 4, Concordia in Donà 2. PRIHODNJE 9. KOLO Donà — Bor, Codognato — Concordia, Quattro Torri — Ginnastica Pordenon. 1. moška divizija Tudi v tej ligi se prvenstvo nadaljuje v premoči Torriane, ki je pn desetih nastopih neporažena. Goriška Olympia je na solidnem drugem mestu. Goričani so v prvem povratnem zavrtljaju premagali Libertas iz Turjaka s 3:0. ko je Dem v Trstu z istim izidom prepustil izkupiček ekipi AGLI od Sv. Jakoba. Domovci so z dvema točkama na zadnjem mestu lestvice. IZIDI 10. KOLA Fiume Veneto — Il Pozzo 3:2 Olympia — Lih. Turjak 3:0 AGLI Sv. Jakob — Dom 3:0 Lambertin Sportivo — ASFJR 3:0 PAV Despar — Torriana 0:3 LESTVICA Torriana 20, Olympia 16, Fiume Veneto in AGLI Sv. Jakob 14, PAV Despar 12, Lambertin Sportivo 8, AS FJR 6, Il Pozzo in Libertas Turjak 4, Dom Gorica 2. PRIHODNJE KOLO Torriana — Lambertin Sportivo, AS FJR — AGLI Sv. Jak # Dom — O-lympia, Libertas Turjuis — Fiume Veneto, Il Pozzo >— D*spari 1. ženska divizija V desetem kolu sta. bilai,>Hspešria Sokol in KontovelhNabrežihke.so odpravile solidni Inter, Kontovelke pa AGI, kar sredi Gorice. Zastopnice Sloge so se srčno upirale vodečim Volley Ballu sredi Pordenona, toda več kot častnega poraza le niso mogle doseči. Mlade odbojkarice Bora so odigrale proti Juhi svojo najboljšo letošnjo tekmo. V tretjem setu so bile že pred delno zmago, toda napaka sodnika jim je to nreprsčila. IZIDI 10. KOLA Inter — Sokol 1:3 Volley Bali — Sloga 3:1 Bor — Julia 0:3 AGI Gorica — Kontovel 0:3 Tomana — PAV Despar 3:0 LESTVICA Volley Bali 18, Sokol 16, Julia 14, PAV Despar in Kontovel 12, Inter 10, Sloga in Torriana 8, AGI Gorica 4, Bor 0. PRIHODNJE KOLO PAV Despar — AGI, Kontovel — Bor, Julia — Volley Ball, Sloga — Inter, Sokol — Torriana. G. F. OBVESTILO ŠK Kras organizira ob priliki partizanskega shoda, ki bo v Zagradcu (občina Zgonik) 6. aprila letos EKIPNI PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD s tematiko NOB. Ekipe sestavlja od 4 do 6 oseb. Vpisnina znaša 1.000 lir. Vpisovanje do petka, 4. aprila pri Zvonku Simoneti, Zgonik 43, (tel. 22-91-20) in pri Ivanu Marušiču, Slivno (tel. 20-04-95). čjo koncentracijo. Objavljamo startni vrstni red prijavljenih tekmovalcev za oba dneva 9. ZŠI: NEDELJA, 30. marca Tekmovanje v SLALOMU (2 spusta), pričetek tekmovanj ob 10. uri. Razdeljevanje številk od 9. ure dalje ob cilju, po 9.45 bodo številke na razpolago ob startu. CICIBANKE: 1. Tomšič Dora 2. Siega Marta T.S. SPDT CICIBANI: 3. Mesesnel Marko T.S. SPDT MLAJŠE MLADINKE 4. Pertot Aleksandra T.S. SPDT 5. Košuta Erika T.S. SPDT 0. Mahne Bruna T.S. SPDT 7. Jazbec Sonja T.S. SPDT 8. Sosič Vesna T.S. SPDT 9. Udovič Saša T.S. SPDT MLAJŠI MLADINCI 10. Udovič Andrej T.S. SPDT 11. Piščanc Igor RMV MLADINKE: 12. Lozar Ingrid, Vesna 13. Merku Jasna T.S. SPDT 14. Osbat Katjuša, SPD Gorica 15. Magnani Patricija T.S. SPDT MLADINCI: 16. Obersnel Adrijan T.S. SPDT 17. Pečenko Davor T.S. SPDT 18. Kuret Igor T.S. SPDT 19. Vatovec Savino T.S. SPDT 20. Kuret Stojan T.S. SPDT ČLANICE: 21. Hrovatin Lučka T.S. SPDT ČLANI: 22. Deško Borut T.S. SPDT 23. Žetko Aleš T.S. SPDT 24. Plesničar Ivan SPD Gorica 25. Pahor Adrijan T.S. SPDT 26. Jazbec Branko T.S. SPDT 27. Orel Igor, Bor VETERANI: 28. Vekjet Žarko T.S. SPDT PONEDELJEK, 31. MARCA VELESLALOM VSE KATEGORIJE. Start 1. tekmovalca ob 10. url na nižjem startnem mestu (Baby sprint, miški) ostale kategorije tekmujejo na enaki dolžini proge. Tekmovalne številke bodo na razpolago ob cilju med 9. in 9.45 nato se lahko dvignejo ob startu. Nižje startno mesto: Ob 10.00: BABY SPRINT: 1. Verginella Katja, Vesna 2. Milič Katja, T.S. SPDT BABY SPRINT DEČKI: 3. Vekjet Dimitrij, T.S. SPDT t 4. Sedmak Niko, Vesna y ž: Košd^ Diiègd, VešHa 6. Piščanc Andrej, RMV 7V Uahdotfj Rbbert, Vesna 8. Civàrdi Màrko, T.S. SPDT 9. Košuta Leran MIŠKE: 10. Tomšič Jasna, Cankar 11. Zobec Erika, T.S. SPDT 12. Košuta Tanja, T.S. SPDT 13. Tomšič Kristina, Cankar 14.. škerk Aleksandra MIŠKI: 15. Caharija Tomaž, Vesna 16. Carlevaris Andrej, Cankar 17. Gombač Igor, T.S. SPDT 18. Magnani Pavel, T.S. SPDT 19. Košuta Jadran 20. Rebula Franko, Vesna Višje startno mesto — 10.30 MEDVEDKE: 21. Vekjet Tanja, T.S. SPDT 22. Slavec Lavra, Vesna 23. Junc Erika, T.S. SPDT 24. Kuret Tanja, T.S. SPDT 25. Margon Adrijana, T.S. SPDT MEDVEDKI: 26. Sedmak Aleks, Vesna 27. Tomšič Aleks, Cankar 28. Don Andrej 29. Čorbo -ucio, Polet CICIBANKE: 30. Siega Marta, T.S. SPDT 31. Rebula Sandra, Vesna 32. Slavec Ester, Vesna 33. Vigini mgrid, RMV 34. Maver Lavra, 35. Gruden Barbara 36. Milič Makri, Polet 37. Gerdol Giuliana, Cankar 38. Tomšič Dora, CICIBANI: 39. Pahor Darko, Vesna 40. Mesesnel Marko, T.S. SPDT MLAJŠE MLADINKE: 41. Sosič Vesna, T.S. SPDT 42. Jazbec Sonja, T.S. SPDT 43. Udovič Saša, T.S. SPDT 44. Pertot Aleksandra, T.S. SPDT 45. Košuta Erika, T.S. SPDT 46. Mahne Bruna, T.S. SPDT 47. Verginella Marta, T.S. SPDT MLAJŠI MLADINCI: 48. Čorbo Robert, Polet 49. Race Rado, RMV 50. Udovič Andrej, T.S. SPDT 51. Osbat )aša, ŠPD Gorica 52 Bufon Milko RMV 53. Piščanc Igor, RMV 54. _,otnič Tulij, Vesna MLADINKE: 55. Osbat Katjuša, SPD Gorica 56. Lozar Ingrid, Vesna 57. Magnani Patricija, T.S. SPDT 58. Merku asna, T.S. SPDT MLADINCI: 59. Siega Soris, T.S. SPDT 60. Vatovec Savino. T.S. SPDT 61. Kuret Stojan, T.S. SPDT 62. Obersnel Adrijan, T.S. SPDT 63. Lorenzetto Klavdij, RMV 64. Kuret Igor, T.S. SPDT 65. '■‘ečenko Davor, T.S. SPDT ČLANICE: 66. Pernarčič Damijana. Vesna 67. Hrovatin Lučka, T.S. SPDT 68. Rauber Darinka, Vesna 69. Sedmak Gianna, Vesna ČLANI: 70. Deško Borut, T.S. SPDT 71. Lisjak Henrik, T.S. SPDT 72. Plesničar Ivan, SPD Gorica 73. Jazbec Branko, T.S. SPDT 74. Žetko Aleš, T.S. SPDT 75. Tretjak Vladimir, Vesna 76. Bogateč Eni j, Vesna 77. Juretič Boris, Vesna 78. Berdon Ivan, 79. Majcen Zdenko, Vesna 80. Pahor Adrija, T.S. SPDT 81. Mermolja Ace, SPD Gorica 82. Fachin Pavel, T.S. SPDT 83. ''blak Marko, T.S. SPDT 84. Pernarčič Valter, Vesna DAME: 85. Čorbo Marta, Polet 86. Milič Ester, Polet VETERANI: 87. Milič Pavel, Polet 88. Čorbo Bibian, Polet 89. Milič Sergij, T.S. SPDT 90. Vekjet Žarko, T.S. SPDT PIANCAVALLO 115 cm TRBIŽ 50 cm VIŠARJE 199 cm MATAJUR 80 cm SAPPADA 100-140 cm RAVASCLETO 80 cm KOČA GILBERTI 250 cm PRAMOLLO 110 cm NEVEJSKO SEDLO 80 cm SAURIS 110 cm FORNI Dl SOPRA 45 cm KRANJSKA GORA 15-100 cm POKLJUKA 115 cm VELIKA PLANINA 80-180 cm VOGEL 230 cm KRVAVEC 120-180 cm KANIN 220-530 cm GOLTE 85 cm ZATRNIK 30 cm ZELENICA 40-160 cm POHORJE 15-25 cm KOPE 30-60 cm NEAPELJ, 27. — 30-letni Giancarlo Bellini je nepričakovano zmagal na kolesarski dirki po Campanii. LESTVICA L Bellini, ki je prevozil 200 km dol go progo v 5.17’09” s p.h. 37,836 na uro. 2. Conati 3. Battaglin 4. Panizza 5. Costantino Conti 6. Perletto 7. Fraccaro 8. Bergamo 9. Zilioli 10. Gimondi zaost. 3’’ 40’ r27" r48” športno društvo Primorec izreka svojima nogometašema Borisu in Edvinu Kralju ter njuni mami Eleonori globoko sožalje ob težki izgubi očeta in moža Maria. da nam oni posredujejo podatke o številu italijanske vojske, o njenem gibanju itd. Ta čas so bili tam domobrani, toda ne kakšne večje moči. In jaz sem zahteval, da se komunisti iz Ravne Gore povežejo s temi domobrani, da bi jih nekako pridobili za vdajo, oziroma pripravili tako, da bi mi od njih imeli kake koristi. Poročila, ki so mi jih ob tisti priložnosti dali Ravnogorci, so bila istovetna s poročili, ki nam jih je bil že prej dal Viktor. Torej je Viktor zelo dobro poznal tamkajšnje razmere. Viktor nam je dal podatke tudi za določeno število ljudi, ki so bili sovražno nastrojeni nasproti nam, in o ljudeh, ki nam sicer niso dosti škodili, a nam tudi naklonjeni niso bili. Ravnogorci so potrdili tudi te podatke. Na podlagi tega sem sklepal, da si je Viktor zelo dobro organiziral obveščevalno službo. Z Viktorjem sem odšel tudi do Vrbovškega. Toda v Vrbovškem nisem mogel dobiti stika z našim človekom, ker ni bilo dostopa. Namreč tistega človeka, ki bi me bil moral sprejeti z drugimi, ni bilo takrat tam, drugega pa nisem smel izpostavljati sitnostim ali celo razkritju. Tako v Vrbovškem nisem kaj prida opravil. V tem času je Viktor za nas izdeloval dinamitne bombe. Napravil nam jih je odrejeno število in nam jih prinesel na Bitoraj. Mi smo jih od tam dostavljali dalje proti morju, kjer so naši partizani veliko napadali. Nekaj smo jih tudi shranili. Vem, da jih je na Bitoraju nekaj ostalo skritih za vedno. Po osvoboditvi Mrkoplja se jaz nisem nikoli več vračal na Bitoraj in tako so ostale v tistih pečinah. Viktor pa nam je tudi popravljal orožje...» «Potem ko je bila osnovana 5 februarja 1942 peta goranska četa,» navaja Ivan Tijan, «je Viktor Kraševec vsak dan nekaj prinesel od orožja, municije, hrane, poročila in podobno...» Iz Mrkoplja do taborišča na Bitoraju je bilo kakšnih 8 kilometrov daleč. V globokem snegu to pomeni kake štiri ure hoda, to pa je bil celo za takega športina, kot je bil Viktor, velik napor. «Viktor je stalno prihajal na Bitoraj,» nadaljuje spet Andrija Bubanj. «Pogosto je za nas ubil tudi kakega srnjaka, da smo imeli meso, kajti z mrkopaljske strani smo se v začetku zelo težko oskrbovali. Bilo je daleč, bila je naporna hoja itd. Viktor pa se je potrudil, da bi nam bilo laže. S puško je prihajal gori. In uplenil je srnjaka, potlej pa nam je javil, kje ga je pustil...» V začetku marca 1942 je Andrija Bubanj zahteval od poveljstva Primorsko-goranskega odreda, naj s Hrvatskega primorja prevrže na področje Mrkoplja del enot, naj na to področje prideta Nikola Car, komandant, in Vinko švob, politični komisar bataljona Matija Gubec. Zahteval je tudi, naj na Bitoraj pride delniška četa. Tako bi se nekako pripravili za napad na Italijane v Mrkoplju in ga osvobodili. Toda osvoboditi Mrkopalj nikakor ni bila preprosta naloga. Mrkopalj je blizu važnih prometnih poti, blizu ceste Lujzijane in blizu železniške proge Zagreb-šušak, ki je bila za Italijane zelo važna, pa so jo tudi močno zavarovali. Blizu Mrkoplja so bile precej močne italijanske posadke. Kakor povzemam po poročilu štaba Primorsko-gorenskega odreda z dne 8. maja 1943, je bilo v okolici Mrkoplja tedaj naslednje število sovražnih vojakov: v Driveniku 100, v Grižaneh 100, v Liču 150, v Fužinah 200, v Vratah 250, v Srbskih Moravicah 350, v Gomirju kakih 150 italijanskih vojakov, v Ravni Gori 80 domobranov, v Delnicah pa kar 3.000 Italijanov, 120 ustašev in 100 domobranov. V Mrkoplju je bilo 150 Italijanov in nekaj žandarjev. {Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 —- Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 28. marca 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega etolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročalo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK KRIZA AMERIŠKE SVETOVNE POLITIKE Italijansko časopisje se v teh dneh ukvarja z najrazličnejšimi problemi, od vrhunskega srečanja strank levega centra, do uspešnega zaključka debate na ravni poslanske zbornice o radio-televiziji. Posveča pa tudi veliko pozornost mednarodnim dogajanjem, za katera so značilni v zadnjih dneh dogodki na Bližnjem vzhodu, v In-dokini ter predvsem v samih Združenih državah Amerike, ki se seznanjajo z grenko resnico, da je njihovo politično in državno vodstvo zagrešilo v zadnjih letih (morda celo desetih) hude napake, ki se sedaj kruto maščujejo. V tem smislu številni italijanski časopisi komentirajo polom ameriške politike na Bližnjem vzhodu, v In-dokini, v odnosih z Grčijo in Turčijo (vprašanje Cipra) ter s Portugalsko. Ti porazi so tako žgoči, da navajajo italijansko desničarsko časopisje na piranje, ki je na robu histerije. Komunistično glasilo «L’UNITA’» komentira včeraj neuspehe ameriške zunanje politike v članku: «ZDA pred krizo svoje zunanje politike». Člankar Giuseppe Bocca piše v zvezi s Kissingerjevim poslanstvom na Bližnjem vzhodu, da je bilo večtedensko gibanje državnega tajnika na tem področju nekoliko čudno, ker bi morda isto poslanstvo lahko opravljal kak veleposlanik. In vendar so v Wa-shingtonu menili, da je bila potrebna navzočnost samega Kissin-gerja. List «L’UNITA’» tako komentira to nujnost: «če trezno preučimo to stanje in zakaj je prišlo do tega, moramo ugotoviti, da je to treba pripisati predvsem napakam v preteklosti. Dolgotrajna politika, ki je napotila ZDA, da stavijo vsa svoja upanja na izraelskega konja in da ga bodrijo pri njegovih nustolovščinah ter nepopustljivosti in da se tako izolirajo od vsega arabskega sveta, je prisilila •'otem ameriško diplomacijo na še bolj bučne ukrepe, da bi pridobila na izgubljenem času. Starim napakam so se pridružile še nove. Ko se je pojavil v ospredju, je Kissinger poskušal najti novo rešitev, ki bi bila po trezni presoji vendarle nemogoča, ker je šlo vedno za poskus, da bi se izrinile iz dogajanj vrste sil, ki pa jih ni mogoče ignorirati : predvsem gre za sile palestinskega osvobodilnega gibanja. Tako se je za državnega tajnika začela trmasta pot proti neizogibnemu porazu. Nekaj podobnega se lahko reče tudi za dogodke v raznih drugih delih sveta, kjer nastopajo težnje za ameriško politiko. Govori se o Kambodži. Pozablja pa se, da v tej deželi ne bi bilo vojne, če ne bi bivši predsednik Nixon zapletel svojo državo v konflikt, ki mu je bila do tedaj tuja. Samo z malo preudarnosti bi se že takrat razumelo, da se bo pustolovščina slabo končala. Tega pa niso razumeli ameriški oblastniki in niti njihovi domnevni prijatelji. Kar se tiče Vietnama, pa je skoraj odveč, da bi spominjali, kaj se je zgodilo: gre za včerajšnjo zgodovino. Toda tudi iz te zgodovine se ni Nixonova vlada utegnila naučiti nekaj oametnega: bivši predsednik je komaj sprejel pariške sporazume, pa jih je že preklical trdeč, da za njega samo Thieujev režim predstavlja pravo vlado v Južnem Vietnamu, medtem ko pariški dogovori določajo nekaj čisto drugega.» Komunistično glasilo piše nadalje o portugalskih dogodkih ter o ponovnih poskusih da bi se pritegnila Španija v večje sodelovanje z organizacijo NATO. Trmasti poskusi iz preteklosti se še danes nadaljujejo. Podoben komentar o teh dogodkih je tudi v socialističnem glasilu «AVANTI». V včerajšnjem uvodniku «Kissinger med mitom in stvarnostjo» list navaja najprej nekdanje Kissingerjeve uspehe pri reševanju raznih vprašanj v svetovnem merilu: sodelovanje s SZ, s Kitajsko, odnosi v okviru zahodne Evrope in ZDA itd. Vsi so tedaj več ali manj prisluhnili Kissingerjevim zagotovilom, toda nenadoma se je protislovnost ameriške politike razgalila. «Tako so se Vietnamci — piše list — zavedli goljufije, ki je bila skrita v lažni pariški mirovni pogodbi. Tako so se Grki in Turki zavedli, da so jih ZDA izigravale, tako so se Evropejci trmasto u-prli ameriškemu urejevanju petrolejskega problema. In tako je tudi Portugalska začela iskati svoje nacionalne rešitve, čeprav se spušča v razne nevarne manevre ob robu demokratične igre v notranjosti države ter ób robu vernosti atlantskemu zavezništvu na zunaj. Prav tako so končno Arabci in Izraelci dokazali, da bolj zaupajo svojim lastnim silam, kot pa obvezam washingtonske vlade». Skratka, razglalilo se je vse pro tislovje nekega načrta, ki je zahteval, naj zainteresirane držage podpišejo menico «in bianco» čudodelniku, ki je prihajal z onstran oceana. Tej resnici so nasprotni danes tako znotraj, kot zunaj ZDA. List piše nadalje, da se je vse to zgodilo zaradi Watergata ter še posebej zaradi petrolejske krize. Vse to je prisililo ameriške parlamentarce, da odvzamejo svojo podporo državnemu tajniku ter se umaknejo na linijo nekakšnega i-zolacionizma. Vendar pa socialistično glasilo pripominja, da vsa ta dogajanja ne načenjajo neka terih bistvenih potez Kissingerjeve politike, se pravi dosežkov na področju odnosov med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. _ Ostalo informacijsko italijansko časopisje posveča precej pozornosti vsem dogodkom na Bližnjem vzhodu ter v Indokini. Glede juž-novietnamskih in kamboških do godkov list «EL GIORNO» poudarja Kissingerjeve izjave pred odborom za zunanje zadeve ame riške poslanske zbornice, ter na tiskovni konferenci. V tej zvezi je najbolj značilna namera ZDA. da je treba po Kissingerjevih izjavah pripisati njegov neuspeh na Bližnjem vzhodu Izraelu na eni strani, na drugi pa nerazumevanju ameriškega parlamenta. Milanski list daje tudi velik poudarek napredovanju osvobodilnih si! v Južnem Vietnamu, kjer je bila osvobojena nekdanja cesarska prestolnica Huè. Turinska «LA STAMPA» prinaša na petih stolpcih poročilo o Kissingerjevih izjavah na ameriški televizijski mreži. List poudar ja v naslovu, da po Kissingerjevih trditvah Washington plačuje v tujini deset let notranjih motenj. Potem ko je navedel glavne misli ameriškega državnega tajnika, člankar tako nadaljuje: «Za vso tiskovno konferenco, ki je trajala 55 minut, je bil značilen občutek voditeljev neke diplomacije, ki je izgubila svojo napadalnost iz prejšnjih boljših let in ki se sedaj zadovoljuje z obrambnimi nastori ter je bolj razpoložljiva za pobude drugih, kot pa za lastne. To velja posebno za Bližnji vzhod. Glede razpleta dogodkov v Indokini tudi turinski list poudarja z velikim naslovom osvoboditev bivše prestolnice Hue ter napoveduje možnost, da bi prišlo v Južnem Vietnamu in v Kambodži do korenitih sprememb na politični ravni. Glede phnompenškega predsednika Lon Noia list piše, da je bila ameriška podpora kamboške-mu voditelju ena od največjih wa-shingtonskih ftapak: čd^raV jtèi'bi ga zamenjali s kako drugo osebnostjo, bi s tem ne rešili vprašanja. Washington potrebuje samo novo politiko do Hanoja in kitajsko pomoč. Glede Van Thieuja pa «LA STAMPA» piše: «Politika sajgon-skega predsednika je bila politika stalnih «ne». Ne» politiki enotnosti s pacifistično tretjo šilo; «ne» sporazumu s Hanoiem; «ne» svobodnim volitvam; «da» pa diktaturi; «da» mučenju... Ker se je bal, da bi razbil ravnotežje, Washington ni mogel napraviti nič drugega, kot stati ob strani. Prepozno sta se Ford in Kissinger skušala umakniti. V dveh tednih je Van Thieu izgubil več ozemlja, kot njegovi predhodniki v dvajsetih letih». Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» poudarja washingtonsko pripravljenost, da se začne pogajati z Moskvo glede ureditve krize na Bližnjem vzhodu. V naslovu na prvi strani pa poudarja ameriško pripravljenost, da bodo ZDA še nadalje pomagale Južnemu Vietnamu. Zato list na eni od svojih zadnjih strani poroča, kako je predsednik Ford poslal v Južni Vietnam ameriškega generala Freda Weyanda, ki naj bi se na lastne oči prepričal, kakšno je tamkajšnje stanje. «CORRIERE DELLA SERA» piše v tej zvezi dobesedno; «Vsem o-pazovalcem je postalo jasno, da Thieujeva strategija, ki sloni na opuščanju pokrajin, ki jih je nemogoče braniti ter na osredotočenju vseh sil okoli glavnega mesta in obale, kvarno vpliva na vojsko in na prebivalstvo. Srečanje s Kao Kyjem je samo najvidnejši politični simpton te hude krize. Kao Kyjeva pobuda je le poskus, da bi se rešilo iz brodoloma, kar se da rešiti od ostankov režima, ki je obsojen v kratkem na neizogiben propad. Milanski list «IL GIORNALE» poudarja, da kriza na Bližnjem vzhodu ogroža svetovni mir in da bo Kissinger navezal stike s Sovjetsko zvezo za ponovno sklicanje ženevske konference. List navaja nadalje Thieujeve pozive Ameriki, naj nudi pomoč Južnemu Vietna-ii,_. Poleg tega navaja tudi, da je baje neka ameriška anfibijska pomorska enota odplula proti Dalj nemu vzhodu. Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» posveča tem vprašanjem le delno pozornost, saj objavlja za devna poročila in članke le na zadnji strani. Glede washingtonske zunanje politike poudarja, da je Kissinger v svoji tiskovni konferenci govoril o novi strategiji in da so ZDA pripravljene, da se pogovarjajo o kakršnemkoli predlogu za rešitev krize na Bližnjem vzhod i Nadalje list poudarja, da Južni Vietnam zahteva ponovno pomoč od ZDA. Glede možnosti, da bi se bivši predsednik Kao Ky povrnil v ospredje južnovietnamske politike, pa «IL POPOLO» pravi, da je kaj takega skoraj nemogoče, kljub težkemu položaju sedanjega pred sednika Van Thieuja, katerega ob tožujejo, da je kriv za sedanje ne znosne razmere v državi. OB RASTOČI NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU Sabotaža na kairskem letališču: pristajalne steze v popolni temi Rockefeller se je pogovarjal s Sadatom - Waldheimovi napori za rešitev krize - Kako je bil ubit Feisal KAIRO, 27. — Neznanci so preteklo noč razbili žarnice na nekaterih pristajalnih stezah kairskega letališča. Sabotažna akcija se je začela tik preden bi se morala na letališče spustiti tri letala. V kratkem času niti četrt ure se je saboterjem posrečilo razbiti 180 žarnic. Ne ve se še, zakaj so saboterji opravili to akcijo. Posledice sabotažne akcije so med prvimi občutili uslužbenci kontrolnega stolpa, ker so opazili, da so nekatere pristajalne steze ostale v temi. Prav tedaj bi morala pristati tri letala (alžirsko, sudansko in e-gipčansko). Pristajanje so jim omogočili z bakljami in drugimi izrednimi posegi. Takoj ko je postalo jasno, da gre za sabotaže, so varnostne sile obkolile letališče ter začele preiskavo. Zdi se, da so aretirali enega od saboterjev. Letališče je še vedno obkoljeno ter še nadalje iščejo morebitne sodelavce pri sabotažnem dejanju. Ta kairski dogodek je seveda izreden ter mogoče nima pomembnejše povezave z vsem dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Gotovo pa gre za dejanje, ki spada v okvir napetosti, ki se na tem delu sveta stopnjuje z dneva v dan. Nihče si ne dela iluzij, da je stanje zelo težko in da so se odnosi na tem delu sveta zaostrili po neuspehu Kissin-gerjevega poslanstva. Kljub temu pa se še nadaljujejo razgovori in pogajanja med najpomembnejšimi partnerji, ki so zainteresirani za rešitev krize. Iz Riada sporočajo, da se je v glavnem mestu Saudske Arabije ameriški podpredsednik Nelson Rockefeller (ki se je udeležil pogreba pokojnega kralja Feisala) pogovarjal danes z egiptovskim predsednikom Sadatom. Ne ve se še za podrobnosti o njunem razgovoru. Znano pa je, da sta bila navzoča ameriški veleposlanik Akins ter svetovalec za zunanje zadeve predsednika Sadata Marwan. Po pogovoru s Sadatom je Nelson Rockefeller odpotoval z letalom v Jiddah, kjer ga bo sprejel novi saudski kralj Khaled. Kairski list «Al Ahram» je v svojem dopisu iz Washingtona sporočil, da je podpredsednik Rockefeller prinesel iz ZDA osebno poslanico predsednika Forda egiptovskemu predsedniku Sadatu. Ne ve se še za njeno vsebino. Iz Washingtona poročajo medtem, da je bila včeraj tedenska seja a-meriške vlade pod predsedstvom Geralda Forda. Večji del seje je zavzelo Kissingerjeve poročevanje o položaju na Bližnjem vzhodu ter o ponovni preučitvi ameriške zunanje politike zaradi neuspeha poslanstva zunanjega ministra na Bližnjem vzhodu ter o vietnamskih dogodkih. Po seji je predsednik Ford izjavil, da ima še vedno največje zaupanje v svojega državnega tajnika. Tudi drugi člani vlade, so se baje strinjali s tem mnenjem. Medtem sporočajo iz New Yorka, da se je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim začel posvetovati s predstavniki ZDA in SZ pri OZN (obe državi predsedujeta ženevski mirov- ni konferenci) glede iskanja novih možnosti za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Waldheim se je sestal s sovjetskim predstavnikom Jakobom Malikom ter se je pogovarja! po telefonu z ameriškim predstavnikom Johnom Scalijem. Še prej se je generalni tajnik OZN sestal z egiptovskim predstavnikom Megi-dom ter s sirskim predstavnikom Kelanijem. Po telefonu se je pogovarjal tudi z izraelskim poslanikom Tekoahom. Kairski list «Al Akhbar» piše, da bodo v kratkem sodili morilcu kralja Feisala ter ga obglavili po predpisih islamskega zakona. List pravi, da so morilca aretirali takoj potem, ko je streljal na saudskega kralja ter ga ranil v glavo in v vrat. Kralj Feisal je umrl nekoliko pozneje zaradi hudih ran. List pravi tudi, da so zdravniki pregledali mladega princa, za katerega je riadski radio najprej menil, da ni duševno prišteven, toda pozneje so ugotovili, da se je zavedal, Jcaj je delal, ter da je zato popolnoma odgovoren za svoje dejanje. Po mnenju lista «Akhbar» Feisalova smrt ne bo spremenila politične linije Saudske Arabije glede spora z Izraelom in niti ne bo omajala tesnih vezi med Saudsko Arabijo in Egiptom. List piše, da je princ Musaed ubil svojega strica v uradu, ko je bil na vrsti sprejem ministra za petrolejske zadeve iz Kuvajta in ne. kot je bilo prej sporočeno, na sprejemu ob priložnosti obletnice Mohamedovega rojstva. «Al Akhbar» trdi, da je mladi princ skušal priti do kraljevega urada, toda v prvem trenutku mu je straža preprečila naklep. Po prerekanju pa je princ odprl vrata ter se približal kralju, ki je vstal s stola. Princ se mu je približal, da bi ga poljubil, a kralj je pripognil glavo, da bi odgovoril na pozdrav. Tedaj je morilec potegnil iz žepa revolver ter ustrelil. Kralj se je nagnil nazaj in v tistem trenutku ga je zadela krogla v vrat, ki je bila usodna. List dodaja še, da so kraljevi stražniki hoteli ubiti morilca, toda to so preprečili dvorni funkcionarji. Po pisanju «Al Akhbarja» je televizijska služba Saudske Arabije posnela dogodek, ker so bili nekateri njeni člani slučajno navzoči zaradi srečanja med Feisalom in kuvajtskim ministrom. Oblasti so menda zaplenile posnetek ter ga vključile v preiskovalni postopek. Preiskavo o zločinu vodita osebno novi saudski kralj Khaled ter prestolonaslednik princ Fahd. Glasnik kairske letališke policije je pozneje demantiral, da je bila na letališču sabotažna akcija, kot je poročal tudi vidni kairski list «Al Abram». Glasnik je še Izjavil, da je temo na letališču povzročil neki neprišteven uslužbenec podjetja, ki izdeluje tranzistorske radijske sprejemnike. SKLEP PREISKOVALNEGA SODNIKA FIOREJA General Miceli ostane zaporu vsaj do julija Zavrnjena tudi zahteva branilcev za podelitev začasne svobode za bivšega poveljnika SID RIM, 27. — General Vito Miceli, bivši poveljnik SID, italijanske obveščevalne službe, bo ostal v zaporu. Tako je sklenil preiskovalni sodnik Fiore, ki vodi preiskavo o prevratniških mrežah in s tem v celoti upošteval mnenje, ki ga je pred dvema dnevoma izreklo državno pravdništvo v Rimu. V odločbi preiskovalnega sodnika Fioreja je rečeno, da se preklicuje zaporno povelje iz 31. oktobra lani, ko je pa-dovski preiskovalni sodnik Tamburb no ukazal aretirati Micelija zaradi politične zarote. Z druge strani pa je Fiore sklenil, da je zaporno povelje, ki so ga izdali v zvezi s posredno podporo, ki jo je Miceli nudil tistim, ki so poskušali izvesti državni udar leta 1970, popolnoma veljavno. Zato je tudi zavrnil zahtevo Mi-celijevih branilcev, odvetnikov Coppi ja, Bellaviste in Gašperini ja, po začasni svobodi. General Miceli bo tako moral čakati do julija, ko bo zapadel rok za predhoden pripor, da zapusti zapor, oziroma vojaško bolnišnico, kjer se nahaja. Z druge strani pa je Fiore sprejel priziv drugih odvetnikov in pustil na začasno svobodo Renata Ridello, Paola Pinaccija, Gaetana Da Narda in Federica Ratija, ki jih je policija aretirala, ker so v neki orožarni v Milanu kupili večjo količino orožja, ki naj bi služilo nekaterim zarotnikom. Ridello in Pinaccija so osvobodili, ker sta premlada, Ratija pa, ker je prestar in ne bi mogel prena- šati življenja v zaporu. Včeraj je Fiore pustil na začasno svobodo kapetana Lorenza Pinta, ki. je, kot trdi obtožnica, bil član skupine, ki bi morala lani ugrabiti predsednika republike. Fiore ga je osvobodil tudi v upoštevanju dejstva, da je častnik priznal svojo odgovornost ter izjavil, da «obžaluje», da se je udeležil prevratniškega načrta. V prihodnjih dneh bo dr. Fiore zaslišal nolicijskega polkovnika Bar-bierija ?ci bi, kot trdijo, lahko dokazal, da je bila policija informirana o dejavnosti zarotnikov že od 4. in 5. decembra 1970. 7500 beguncev odšlo iz taborišča^ v Anzalu in 1800 pa iz taborišča v Sarah Garmu. Pet zapornih nalogov zaradi smrti fašista Ferrari j a BRESCIA, 27. — Preiskovalni sodnik dr. Vino, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii in o smrti mladega fašista Silvia Ferrarija, je izdal pet zapornih nalogov, ki zadevajo Ermanna OZN za rešitev 7»ni«| * ...... ! Cosima Damianija. Obtožuje jih, da so izdelali peklenski stroj, ki je v noči 19. maja lani raznesel fašista Silvia Ferrarija. Bombo so mu izročili samo uro pred njegovo smrtjo, po sestanku, ki so ga imeli s Ferrarijem in z nekaterimi drugimi fašisti. kurdskih beguncev NEW YORK, 27. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim bo stopil v stik z iraško in iransko vlado, v namenom, da rešijo vprašanje kurdskih beguncev. Glasnik svetovne organizacije je poudaril, da so predstavniki visokega komisariata OZN za begunce pri iraški in iranski vladi že stopili v stik z obema vladama. Medtem poročajo iz Teherana, da se čedalje več kurdskih beguncev vrača iz Irana v Irak, spričo dejstva, da zapade 31. marca amnestija, ki so jo iraške oblasti obljubile tistim kurdskim upornikom, ki bodo položili orožje. Kot piše neki teheranski dnevnik je v zadnjih dneh POŽAR JE IZBRUHNIL IZ ŠE NEPOJASNJENIH VZROKOV STRAŠNA TRAGEDIJA V ITALIJANSKEM HOTELO: ŠTIRINAJST FRANCOSKIH TURISTOV ZGORELO Med žrtvami tudi devetletna deklica - Doslej so ugotovili istovetnost treh žrtev Vztrajne govorice o sabotaži - Požar se je razplamtel z neverjetno naglico BOO milijonov lir v draguljih plen drznega ropa ALESSANDRIA, 27. — Nemški dr: žavljanki Carlotte Benwill - Zanetti so neznanci odnesli tri kovčke, v katerih so bili dragulji, katerih vrednost presega 300 milijonov lir. ženska se je peljala s svojim avtom znamke «mercedes» po cesti med Šalejem in Valenze, pri Alessandrii. ko se je v zadnji del njenega avta zaletel fiat 1300, iz katerega so stopili trije zakrinkani in oboroženi moški, ki so jo prisilili, da izstopi ter se nato odpeljali z mercedesom-j Za njimi ni nobene sledi. NOVARA, 27. —- Dvanajst francoskih turistov ter mlada italijanska zakonca je zgubilo življenje v požaru, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov zajel hotel «Excelsior» v kraju Santa Maria Maggiore. Požar se je vnel okoli polnoči v pritličju, pravzaprav v sprejemnici in se je z neverjetno naglico razširil do četrtega nadstropja. Kaj kmalu je nastal med tretjim nadstropjem in četrtim ter petim pravi ognjeni zid, ki je preprečil reševalcem poseg v višjih nadstropjih, obenem pa je onemogočil gostom, ki so stanovali v zadnjih nadstropjih, da se rešijo. V obupnem poskusu, da si rešijo življenje, so številni gosti skočili iz višine 10-14 metrov v sneg. Pri tem so mnogi iimiiiiniiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiimiimniiiiinflil Ob udeležbi predstavnikov mest iz Italije in Jugoslavije zgubili življenje, drugi pa so bili ranjeni. Teh je približno 40, samo dvanajstletni Raoul Maccheler, ki so ga prepeljali zaradi hudih o-peklin po vsem telesu v turinsko bolnišnico, pa je v smrtni nevarnosti. Drugi imajo bolj ali manj ! njimi obširne opekline in številne zlome, predvsem udov. V Santa Marii Maggiore ni gasil- kuhinji, ki ob tisti uri ni več delala. Pozno zvečer so sporočili, da bodo štirje ranjenci, katerih zdravstveno stanje je resnejše, odpotovali še danes zvečer z letalom v Pariz. Z bodo odpotovali tudi tisti ki so ostali V Splitu prva konferenca jadranskih obalnih mest ! V ospredju razprave onesnaženje Jadranskega moija - Govor je bil tudi o vprašanjih turizma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — V hotelu «Lav» v Splitu se je danes pričela prva konferenca jadranskih mest Jugoslavije in Italije. Na tem dvodnevnem srečanju bodo zastopniki 35 jugoslovanskih in 40 italijanskih mest razpravljali o zaščiti Jadranskega morja pred zastrupljanjem in o problemih in razvoju turizma. Srečanje sta skupaj organizirala stalna konferenca mest Jugoslavije in Nacionalno združenje italijanskih občin. Jugoslovanski minister za turizem Milan Vukasovič in predsednik Nacionalnega združenja italijanskih občin Boazzelli ter drugi govorniki so v pozdravnih besedah opozorili na pomen prvega srečanja predstavnikov mest z obeh obal Jadranskega morja, ki so srečanje namenili napredku sodelovanja in reševanju skupnih problemov. Uvodno poročilo o zaščiti Jadranskega morja pred zastrupljanjem je podal predsednik skupščine občine Reka Nikola Pavletič. Opozoril je, da Jadransko morje tako za Jugoslavijo kot za Italijo predstavlja pomembno področje, ne samo v smislu povezovanja, ampak še bolj zaradi izredno važnega vpliva na gospodarski razvoj obeh držav. Po o-ceni znanega oceanografa Piccarda je Jadransko morje za Baltiškim najbolj ogroženo na svetu, in če ne bo storjeno ničesar, obstoji nevarnost, da bo celotni biološki fond v tem morju izumrl v 25 letih. Na obeh straneh Jadrana pripravljajo in izvajajo ukrepe za omejevanje zastrupljanja in zaščito morja, vendar je koristno tudi sodelovanje priobalnih mest. prostovoljcev. Zaradi silovitosti požara pa tokrat brizgalna ni zalegla. Prvi gasilci so prispeli iz Domodos-sole, ki je oddaljena 18 kilometrov. Bilo je že prepozno, ker se je ogenj preveč razplamtel. Kljub temu, da je bil «Excelsior» hotel prve kategorije, kaže, da so bile njegove varnostne naprave pomanjkljive. Žrtev tragedije še niso identificirali. Znana je istovetnost samo italijanskih zakoncev Rina Adorna in Marie Terese Locatelli, ter francoske deklice Sandre Karsenty. Sled nja je bila z mamo na počitnicah v Italiji. Zjutraj je iz Pariza prispel še oče in popoldne so nesrečni starši odpeljali krsto s truplom male Sandre v Francijo. Rino in Maria Teresa Adorna sta bila poročena komaj leto dni. On je delal v bližnji Švici, medtem ko je bila Maria Teresa zaposlena v hotelu, čakala sta, da jima dokončajo stanovanje, \ tem času pa sta stanovala v majhni podstrešni sobi, ki jo je dalo na razpolago ravnateljstvo hotela. V hotelu je bilo trenutno 85 gostov, v veliki večini francoskih turistov, ki so prispeli v Italijo z organiziranimi skupinskimi izleti. V «Excelsioru» bi morali ostati do torka in se nato vrniti v Francijo. Hotel je bil praktično nov, saj so ga dogradili pred komaj štirimi leti. Bil je v tipično alpskem slogu, s širokimi lesenimi površinami, ki so po vsej verjetnosti omogočili hitro razširitev ognja. V Santa Marii Maggiore govorijo pravzaprav o sabotaži. Pred nepolnim mesecem je v isti dolini zgorel hotel «Sporting». Tudi ob tisti priložnosti se je požar vnel v sprejemnici, nakar se je razširil na četrto nadstropje. Uradno o tej možnosti sicer molčijo, turistični operaterji pa o sabotaži vztrajno govorijo. To mnenje prevladuje tudi med prebivalstvom. Kaže, da ni naključje, da je na kraj požara prišel vodja protiterorističnega oddelka v Piemontu dr. Criscuolo. Uradno so seveda izjavili, da je prišel na lastno pest, ne da bi ga poklicali. Možnost, da je istočasno izbruhnilo drugo žarišče v četrtem nad-stroju potrjuje poveljnik gasilcev, ki je vodil reševalce tudi, ko je zgorel «Sporting». Kar zadeva vzroke izključujejo namreč kratek stik, saj so luči gorele še več minut po izbruhu požara. Izključujejo tudi ca okvaro na ogrevalnih napravah, saj nadzorovale vse poti, ki peljejo iz | so jih gasilci pregledali in ugotovili, gorskih predelov v mesto, da bi pre-1 da so brezhibne. Prav tako je ne-prečile manifestacijo. I mogoče, da bi požar nastal v gostje «Excelsiora», nepoškodovani. Italijanski predsednik Leone je ob cev. Občina razpolaga z zastarelo ki.,je d°!etela fr?ncos,ke brizgalno, za katero skrbi skupina turlste lzrazl1 pariskemu veleposla- niku v Rimu svoje sožalje. Prav tako je izrazil sožalje svojcem mladih zakoncev, ki sta umrla v požaru. Francoski predsednik Valéry Gi-scard D’Estaing je naročil zunanjemu ministru, naj poskrbi za pomoč ponesrečencem in njihovim druži- nam. Vest o požaru je francoskega predsednika, kot kaže, hudo prizadela. General Bradley operiran LOS ANGELES, 27. - Ameriškega generala Omara Bradleyja, ki ga je pred desetimi dnevi zadela kap, so danes operirali. Iz prejšnjega zdravniškega sporočila je kazalo, da poteka okrevanje 82-letnega generala Bradleyja v redu. Bradley je edini ameriški general s petimi zvezdami. Bil je eden najbolj znanih zavezniških poveljnikov v drugi svetovni vojni, ko je med drugim poveljeval a-meriškim četam, ki so se izkrcale v Franciji. V Franciji so znižali cene petrolejskih proizvodov PARIZ, 27. — Francosko ministrstvo za gospodarstvo in finance j® sklenilo znižati ceno rafinirane nafte za 15 frankov (2250 lir) na tono. D° ukrepa je prišlo zaradi šibkosti dolarja, ki je omogočila petrolejski® družbam, da prihranijo 14 frankov za vsako uvoženo tono surove nafto-Plinsko olje bo v Franciji za 5 m ceneje, nafta za ogrevanje za 45 lir na tono, industrijsko olje in katran pa za 1350 lir za tono. Cena bencina pa bo vsekakor ostala za sedaj nespremenjena. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Drugo uvodno temo «problemi in razvoj turizma» je v referatu ob delal beneški župan Giorgio Longo, na konferenci pa prebral Boazzelli. Posebej je bil govor o razvoju jugoslovanskega in italijanskega turističnega gospodarstva, o načrtovalni politiki, dvostranskih odnosih in skupnih pobudah. VLADO BARABAŠ V nedeljo velika baskovska manifestacija MADRID, 27. — Baskovska nacionalistična stranka bo organizirala v nedeljo v Guernici množično manifestacijo ob dnevu «baskovske domovine», baskovskemu nacionalnemu prazniku. Praznik so začeli praznovati v začetku stoletja in so ga praznovali do’ konca državljanske vojne. V novejšem času so Baski svoj praznik praznovali od leta 1964 do leta 1970, mesto ki so ga nacistične bombe leta 1937 popolnoma uničile. Politične stranke vodijo veliko propagando, kar je španske fašistične oblasti spravilo v bes. Policija je a-retirala doslej že več desetin oseb, ko so delile letake, s katerimi pozivajo Baski prebivalstvo, naj se u-deleži proslave. Francove oblasti so organizirale strogo varnostno službo. Pravijo, da bodo na dan praznika Po poteh starih Polinezijcev V Honoluluju pripravljajo potovanje s Havajev do Tahitija s kanujem, kot so bili tisti, s katerimi s° nezijci tisočletja pluli po Tihem oceanu. Dvajsetčlanska posadka «Hokulee» bo skušala brez sodobnih po®1 pripomočkov, brez radia in pomorskih kart prepluli približno 1500-miIjsko razdaljo med obema otočji® potovanje se bodo podali letos poleti