SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden tnesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol kr.a 6 gld.. xa četrt leta 8 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlStvo In ekspedlclja t ,,Katol. TIskarn!" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. I lsid. I Štev. HO. V Ljubljani, v petek 27. maja 1898. Letnilc XXVI. Krščanska demokracija. m. V zadnjem članku smo objavili vodilna načela krščanske demokracije, kakor jih je v svojem govoru razvijal P. Dehon. Ta načela je kot prava opetovano pohvalil papež Leon XIII. Tako je papež odgovoril na besede grofa de Mun-a 1. 1892, da ga veseli videti, kako se trudi izpolnovati naročila papeževa, kako razširja ideje papeževe okrožnice o delavskem vprašanju mej ljudstvo, da bi je pre-šinjalo praktično socijalno življenje. Program krščanske demokracije je gospodarski program, za katerega so družijo lahko stranke, ki so morda v politiki si nasprotujoče; ta program ni odvisen od oblike slučajne vlade v kaki državi, ker da vsakemu kar mu gre, seveda pa se v prvi vrsti bori za to, kar narodu gre, česar pa narod še nima. Pogled na zgodovinski razvoj te ideje nam pokaže, da je Leonova okrožnica o delavskem vprašanju res sredotočje, iz katerega se mora razlivati vse v tem oziru zasnovano delovanje. Mogunški škof Ketteler je mej prvimi začetniki krščanskega demokratičnega gibanja. On jo tekmoval z Lassalom' in Marxom, protestujoč proti mnogim krivicam modernega gospodarskega zi-stema. Iskal je marljivo sredstev proti obstoječemu zlu ter precej od začetka priporočal zadružno organizacijo za zakonito varstvo pravic delavskih stanov. Jako ojstro je obsojal obstoječe delavske razmere Manning, vzlasti se je pritoževal, ker se ženske silijo k delu po tovarnah, ter opozarjal na nedostajanje primernih delavskih stanovanj. Žena, — piše Manning — se zaveže z možem po posebni slovesni pogodbi pred Bogom spolnovati celo svoje življenje dolžnosti žene, matere in hišne gospodinje. Ali torej sme njej dovoljeno biti tudi z dovoljenjem moževim, naprav- ljati drugo pogodbo, vsled katere ji je zabranjeno teden za tednom izpolnovati dolžnosti prve pogodbe, da bi družini gospodinjila in izrejevala svoje otroke? Ugovarja se, češ to je potrebno, ker sicer bi otroci ne imeli kruha. — Moje načelo pa je: Otroci morajo imeti kruha za potrebo, ne da bi mati morala delati v tovarni, in po mojem prepričanju se to gotovo zgodi, ako se razmerje mej kapitalom in delom tako vravna, kakor bi moralo biti vravnano, namreč pravično na podlagi naravnega družabnega prava, ki zahteva kot najmanjše plačilo tako, da Be ž njim družina pošteno preživlja. In jaz sem mnenja, da bodo otroci imeli ne le za potrebo, marveč v obilnosti kruha, če se to razmerje prešine s krščansko ljubeznijo. Jednako odločno piše kardinal Manning glede delavskih stanovanj. »Kakšna pa so stanovanja delavskih družin po velikih industrijskih mestih? Večinoma živi več družin kar na kupu na enem prostoru v prostorih brez svetlobe in brez zdravega zraka. Izpostavljeni so ti reveži vsem raznovrstnim boleznim kakor žrtve, izpostavljeni pa tudi vsem nravnim nevarnostim, kakor da bi bilo poštenje delavčevo brez vsake cene. Poleg njih pa se vzdigujejo velikanske zgradbe s prostornimi svetlimi dvoranami, v katerih prebivajo posamezni bogatini. Ali sme ali more tako razmerje dolgo trajati? Ne! Na taki podlagi človeška družba ne more dolgo obstati«. Res je vnebovpijoča krivica, ki godi delavskim družinam po takih človeku nedostojnih brlogih. Bog je hotel, da ima vsak droben ptiček svoje primerno gnjezdece ter ga krije gorko perje. Kako bi mogel on trpeti, da bi nedolžni angelji delavskih družin valjali se v blatu, v smrad-ljivih prostorih, izpostavljeni vsem nezgodam, mej tem ko se njih mati trudi daleč od njih za griž-ljej kruha. Proti tem nezdravim družabnim razmeram je v Avstriji odločno nastopil baron V o g e 1 s a n g, ter se mnogo trudil za stanovsko organizacijo. Isto idejo sta gojila na Francoskem snova-telja delavskih društev grof de Mun in grot du Pin. — V Švici deluje dr. Decurtius na čelu ka toliških socijologov za socijalne preosnove na zakonodajnem potu. Vse to gibanje je z bistrim okom opazoval papež Leon XIII. Zbiral je okrog sebe najboljše socijologe in na tej veliki in temeljiti podlagi so je zasnovalo delo, s katerim je papež Leon XIII. iznenadil svet s svojo okrožnico o delavskem vprašanju, okrožnico, katera je vzbudila nove nade v trpečem človeštvu. Jasno so v tej okrožnici očrtana načela o lastnini, o delu in kreditu, označena sta tukaj kot glavna pripomočka: zadružna organizacija in zakonodajno dolo. To so tudi temelji programa krščanske demokracije. Prvo sredstvo, da zopet zavlada soci-jalna pravičnost, je: združevanje. Da jo delavec žrtva krivičnosti, je vzrok ta: V borbi proti delodajalcu, opravičeni vsled jednakosti mejseboj-nih pravic, omaga vselej delavec, ker dasi ima po delavski pogodbi iste pravice z delodajalcem, ven der nima prav za prav nobenega orodja, da bi bil kos tej borbi. Dokler jo sam, je brez moči, da bi si pridobil svoje pravice, da bi organizoval mejsebojno pomoč. Zato pa treba združevanja._ Dokler tega ni, so delavski stanovi kapitalu izročeni na milost in nemilost. Zato je povsod prva in najsvetejša dolžnost vseh delavskih prijateljev, delovati za združevanje. To je velikanski pomen organizacije delavskih stanov tudi med našim narodom in zato so največji dobrotniki ljudstva oni, ki se žrtvujejo za to dolo. Mažari v hrvatskem Pri morju. XXII. Kaj bo z Reko, ker si pri zadnji volitvi ni hotela izvoliti župana po volji mažarske vlade? LISTEK. Knezoškofa dr. Antonu Jegliču. (Konec.) Pa čemu smo zašli na to polje ? Da bi raz-vozljali ta skrivnostni vozelj ( č v o r ? ) božje previdnosti, zakaj ga je iztrgala iz naSega naročja, Slovenci, in ga odvedla tako daleč v tujo zemljo, kakor Abrahama, katerega je odvedel Bog iz njegove domovine, da bi ga mogel še bolj proslaviti. Prav mu je rekel o ločitvi in kakor v proroškem duhu njegov pokojni oče, ki je komaj poznal ime Bosne : »Sinko, ti bodeS Sel na Hrvatsko kot vse-učilisčni profesor, ako ne, pa v Bosno, v Bosno in tam postaneš škof.« In res ni Sel, kakor je mislil, na zagrebško vseučilišče, temveč v Bosno, kjer ga je prvi metropolit bosenski vzel v svojo Solo, da ga napolni z Jezusovimi nazori in duhom, da ga imenuje kanonikom, da ga okrasi g škofovskimi znaki, a potem tako odlikovanega povrne z obilnimi obrestmi Slovencem, ker so mu podarili tako krepkega sotrudnika skozi šestnajst let, da mu pomaga reSevati pretežavno nalogo. Ker vam torej pošiljamo mesto navadnega duhovnika škola in sicer škofa v tako izvrstni Soli izučenega, mislimo, da nismo rekli brez vzroka, da smo vam s tem za vaš dar precejšnjo hvalo povrnili. Toda dovolj I Čas je, da izpijemo kelih, katerega nam ponuja Bog, in da vrnemo sina njegovi slovenski materi, ker to je volja božja, ker zahteva to blagor dežele kranjske, in samo to dvoje je, kar nas Se tolaži. 0, vemo, kako so se nabrali temni oblaki nad milo Dam Slovenijo, kako zlasti zadnji čas besni vihar, kakor po Krasu, kjer vse lomi, izvija in meče, kar le najde, pobija rodne brate, oče laži seje mej sinove iste matere razpor, mržnjo in prepir. Narod in cerkev željno pričakujeta pomoči, dvigata roke k nebu, prosijo od njega reSenika, in nebo usliSi njih proSnjo ter jim pošlje pravega angelja miru, a oni kličejo soglasno : Pridi, zvezda naša. pridi, Jasne v nas opri oči, Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dnij 1 Pridi torej, pridi, ker smo vsi dobro prepričani, da si sposoben prinesti in utrditi med njimi zaželjeni mir in slogo, saj si očitno izjavil, da Ti ni nič bolj pri srcu, kakor sreča Tvojega naroda slovenskega, čegar ljubezen se je jela zopet oživljati v Tvojem srcu, ker je morala nekaj Časa odstopiti mesto ljubezni do Hrvatov. Ostala bode ta Se nadalje v Tvojih prsih, a ona se bode vedno čvrsteje ukoreninjala, a Ti bodeš oni »vogelni kamen«, kateri bode zjedinil oba naroda v jednoto glede na narodnost « na književnost. Pojdi, toda spremljan z blagoslovom Device Marije in presv. Srca Jezusovega, katerih česčenje si toliko razširjal! Pojdi, toda neizbrisljiv iz našega srca, kakor smo tudi mi in naša Bosna Tebi nepozabljivi. Pojdi, toda preje prejmi srčno hvalo od cerkve v Bosni, za katero si se ves žrtvoval, za katere blaginjo si toliko storil, — pa tudi od moje malenkosti. Ko sem zapustil zidove semenišča , čutil sem se kakor ptič iz gnezda, kateri je še - le prvič iz njega izletel; kakor krmar na slabotni ladiji, toda brez jadra in vesla; kakor slaba mladika, katera nujno potrebuje podpore. Ko sem videl, da me je previdnost Božja izročila Tvojemu nadzorstvu, tedaj me je obšla radost, smatral sem Te za svojega voditelja, svetovalca Pravijo, da pride zdaj novi provizorij v tem mestu, namreč kraljevski komisar, dokler ne omehča srca Rečanov ter jih popolnoma ne spravi pod ma-žarsko državno idejo. Mažari so prigodom zadnje županove volitve spletkarili med izvoljenimi mestnimi očeti tako spretno, da so jih bili dobili 29 na svojo stran, toda pri volitvi so se trije izneverili in mažarski kandidat za župansko stolico Milčenič je dobil le 26 glasov, kar ni nadpolo-vična večina. Zategadelj je prišlo do drugega glasovanja, a pri tem je Milčenič propadel z 19 glasovi proti 34, katere je dobil poznati dr. Maylander. Na to je guverner izjavil, da je mestno zastopstvo raz-puščeno, ker se je bil dr. Mayliinder izjavil že pri prvi izvolitvi, da ne more priseči kot župan radi poznatih postav, katere je ogerska vlada brez znanja in privoljenja mestnega reškega zastopstva uvela na Reki. Zdaj se pričakuje vsak čas imenovanje kr. komisarja, kar bode iznovič prekršaj ne samo mestnega reškega štatuta, nego tudi hr-vatsko-ogerske nagodbe, po katerej ne bi smeli Mažari na Reki sploh nič menjati brez hrvatske regnikolarne deputacije. Toda Mažari na to niti ne mislijo, ker se pozivljejo le na svojo državno vsemoč, po katerej bi se moralo Mažaru klanjati vse, kar živi pod ogersko krono. Na Reki je bila prigodom zadnje volitve mestnega župana prvikrat precejšnja demonstracija proti Mažarom, radi česar se mažarski časopisi britko tožijo, češ da je to zahvala za veliko skrb, ki jo je imela inažarnka vlada za Reko. Pred glasovanjem sklenilo se je, da se morajo galerije izprazniti in sicer zato, ker je dal guverner razdeliti karte le med mažarske činovnike, dočim je bilo ostalo občinstvo popolnoma izključeno. Na one, ki so glasovali za Milcen ča, letele so ojstre od vseh stranij, Maylanderju pa je občinstvo priredilo veliko ovacijo. Ko se je pokazal na trgu guverner, pozdravljali so ga reški Mažari, ali Rečani so žvižgali ter Mažare potisnili v postranske ulice, kjer so komaj ubežali pestem razsrjene množice. To je za Mažare sicer slabo znamenje, ali njihova predrznost s tem seveda še m zlomljena. Državna vsemoč je zdaj na redu, da omehča Rečane. Mažari morejo upravljati z Reko po svojej volji, dokler jih ne omehčajo. To bodo tudi storili ter se tega dižali iako dolgo, dokler se prepričajo o popustljivosti Rečanov. Že pri zadnjej volitvi so imeli znaten vspeh. Da so ostali vsi mož beseda, danes bi bil Milcenic župan reški in ogerska vlada bi bila že zdaj sijajno zmagala. Toda kar se ni zgodilo pri tej priložnosti, more biti pri drugej. Da je temu tako, krivi so seveda v prvem redu oni, ki javno popuščajo, ali nič manje niso krivi današnjih žalostnih prizorov na Reki tudi oni, ki se bore na strani dr. Mavliinderja za avtonomijo mesta. Saj je tudi ta borba le prividna, a ne temelji se na postavi, ker prezirajo pri tem vprašanju tretji faktor — Hrvate, ki vendar niso bili nikdar protivniki reške avtonomije. Avtonomija Reke njeno je pravo ; a razun tega se temelji na nagodbi in mestnem statutu. Ali vsi dosedanji pojavi na Reki so doka- in očeta, in Ti si moji malenkosti to tudi bil. Hvala Ti torej, hvala stoterna za vse očetovske svete in navodila v mojej neizkušenosti in mučnem položaju. Naposled Ti hvala, da si me opozoril na znano, a meni še nerazumljivo knjigo, kjer sem našel rešitev vseh svojih pedagogiških težkoč, kakor v kateri drugi knjigi te vrste. Ko si videl, da mi ne moreš odgovarjati na vsa moja vprašanja, si me odvedel k nekemu križu, pokazal mi nanj s prstom in rekel: »Sinko, v vseh težavah in dvomih poklekni pred križ, tu moli in prašaj svojega Zveličarja za svet, in dobil ga bodes«. Poskusil sem to in prepričal sem se o resničnosti Tvojih besedij, radi česar Ti zopet tisočerna hvala! Pojdi, toda sprejomši zahvalo od onega »Glasnika« reda frančiškanskega, katerega si tako gorko ljubil, ker bil si kot tretjerednik udani njegov sin. Pojdi, toda zapisan z večnimi in zlatimi črkami globoko v naša srca, v anale naše dežele, Tebi mile Rosne, kakor bode tudi ona ostala utisnjena neizbrisljivo v srcu Tvojem. In zopet in to zadnjič: Z Bogom! Sarajevo, 6. maja 1898. F. J. de Immaculata. zali, da glede Hrvatov med privrženci mažarske vlade in avtonomaši ni nobeno razlike, a glede avtonomije razlika je samo prividna. Vladini privrženci so vsaj toliko pošteneji, da so iskreni. Da so autonomaši zares hoteli obraniti gradsko autonomijo, bili bi se brez dvoma morali postaviti na jedino pravo stališče, namreč na ono hrvatskega prava in nagodbe. Toda oni bolj mrzijo hrvatsko nego ljubijo svoje autonomne pravice. Kar se pa tiče odpora proti vladi, pokazal se je dr. MayUinder slabega in nesposobnega; saj vendar ni čast mestu Reki, da stranka, ki razpolaga z ogromno večino, ne razpolaga v tako važnem in kritičnem času z nekoliko več inteligen-cije in odločnosti. V pismu Rarčiča, ki ga je pri tej priložnosti oglasil ravno glede nevrednega ponašanja autonomne stranke, je stalo dokazano, da more mažarska vlada delati na Reki, kar je je volja Ko bi imela autonomna stranka kaj ponosa v sebi, bila bi morala precej solidarno odstopiti, čim je sprejela oni razžaljivi odgovor od ministra predsednika Banffya. Hrvati morajo biti zategadelj popolnoma ravnodušni glede osode autonomaške stranke na Reki. Ona ni nikdar marala Hrvatov, marveč jih vedno prezirala, a to pravo imajo tudi Hrvati naproti njim, ne pa tudi proti ogrski vladi. Prav dobro je omenil »Obzor«, da morajo zdaj Hrvati kot Hrvati in kar se tiče hrvatskega mesta, postaviti jedno drugo vrlo važno vprašanje. Dosedanja mestna zastopstva na Reki so vse pozive hrvatske vlade, da ona razpišejo volitve za hrvatski sabor, vrgla v zapeček. Ko je bila hrvatska vlada v hrvatskem saboru radi tega interpelirana, odgovarjala je neprenehoma brez razlike, da ona nima načina, da prisili reški municipij, da vrši svojo dolžnost. To je bil pa le prazen izgovor, ker je tako bilo prav tudi ogerski vladi. Zdaj pa upravlja z reškim municipijem sama ogerska vlada in se ne bo mogla izgovarjati na nepokorne Rečane. Zdaj ima na Reki vso oblast sama ogerska vlada. Stvar ima tedaj zdaj popolnoma drugo lice. Pozove li hrvatska vlada vladinega poverjenika na Reki, da razpiše volitve, pomenilo bode to toliko, kot da jeden kontrahent pozivlje drugega, da vrši dogovor. Bode li tudi ogerski vladin poverjenik vrgel poziv hrvatske vlade v zapeček? Vendar pri tem se ne treba prenagliti, saj je znano, da pri zadnjih volitvah za hrvatski sabor hrvatska vlada ni izpolnila svoje dolžnosti, kakor bi jo bila morala po ustavu; ona ni sploh poslala poziva reškemu municipiju, da izbere dva poslanca v brv. sabor. Drugo je tedaj zdaj vprašanje bode li hotela hrvatska vlada pozvati vladinega poverjenika, da razpiše volitve, kakor to zahteva postava, ki ne veže samo Hrvatsko nego tudi Ogersko. Najverjetneje je, da hrvatska vlada ne bode vznemirjala ogrske, saj je dobro podučena, da to Mažari ne žele, ker bi s tem činom Rečane se bolj odbila od sebe. Zategadelj bode treba pa hrvatskej opoziciji, da se resnobno zglasi v hrvatskem saboru radi Reke in da odločno zahteva, da se tamkaj vrše postave, ki vežejo vse kontrahente in ne samo jednega — namreč Hrvate. Res je, da sedanja večina v hrvatskem saboru nima nobenega smisla za narodna in sploh ustavna vprašanja Hrvatske, toda osramotiti se vendar ne bode dala pred celim narodom, če opozicija spravi to vprašanje na dnevni red. Tedaj bode morala priznati, jeli še kaj hrvatskega poštenja v njej, ali je pa že popolnoma izhlapilo. Po držanju v tem vprašanju bode sodil to večino celi hrvatski narod, zategadelj je neobhodno potrebno, da ga spravi opozicija na dnevni red v prihodnjem saborskem zasedanju. Predolgo se je odlašalo, in to Hrvatskej le škodi. O takih perečih vprašanjih se ne bi smelo molčati v nobenem zasedanju, nego bi se morali poslanci držati vedno one izreke Katonove : cete-rum censeo. Ravno tako ne bi smelo domoljubno časopisje zanemarjati taka vprašanja. Čim večkrat se take zadeve omenjajo, tem živahneje se more razpravljati o njih v samem narodu. Le zanemarjati ne narodna vprašanja, kajti to je narodna smrt, kakoršno žele hrvatskemu narodu mažaron-ski časopisi, ki se Reke v svojih predalih še spominjati nočejo, sicer pa so tako predrzni, da zatrjujejo, da le oni jedini branijo nagodbo. Pač za Mažare, a ne za Hrvate ! Politični pregled. V Ljubljani, 27. maja. Nagodbeno vprašanje. Avstrijski ministerski predsednik grof Thun ter ministra dr. Kaizl in dr. Baernreither so se posvetovali včeraj s svojimi ogerskimi tovariši o rešitvi nagodbenega vprašanja. Prepričani so bili vsi, da se ta zadeva sedaj ne da rešiti, pač pa je grof Thun obljubil, da hoče vse poskusiti, da se omogoči redno parlamentarno delo vsaj v jeseni in prične razprava o tem prevažnem vprašanju. Ogerski tovariši so bili neki s tem zadovoljni, pripomnili so pa, da so voljni privoliti v nagodbeni provizorij, po katerem bo brezdvomno treba poseči, le tedaj, ako se v avstrijski zbornici res prične z resno razpravo o tem predmetu. Da bi se predlogo izročile samo dotičnemu odseku, s tem Mažari niso zadovoljni. Vse to kaže, da so Mažari zopet nekoliko odnehali v svoji zahtevi in hočejo počakati na razvoj stvari v Avstriji do konca leta, toda najbrže se tudi v tej dobi pri nas razmere ne spremene. Avstrijska delegacija je včeraj završila svoje delo s tem, da je pritrdila vladni zahtevi glede dovolitve naknadnega kredita v znesku 30 milijonov. O tej predlogi je poročal vitez Madeyski, za njim pa se je oglasil k besedi del. Hochen-burger, ki je v ime delegatov Axmann, Bielohla-wek, Chiari, Kienmann, Nitsche, Pergelt, SchUcker in Tschernig zahteval, naj vlada preje pojasni, kako se vporabi ta svota v letošnjem letu. Po kratki debati, v katero so posegli Pergelt, Nitsche, Stransky, Dumba in poročevalec, se je predlog odklonil s 37 proti 17 glasovom in pričela nadrobna razprava. V ime opozicije je oddal del. Pergelt izjavo, v kateri naglaša, da ne glasuje za proračun radi notranje-političnih razmer in radi negotovosti razmerja mej obema polovicama, proti 30 milijonskemu kreditu bodo pa glasovali se vsled tega, ker vlada ni pravočasno zahtevala tolike svote in ker ni pojasnila že davno ji znanih vzrokov, vsled katerih treba v vojne namene večje svote. Odgovarjal mu je del. Stransky, ki sicer tudi uvidi v tem koraku vlade prekršaj ustave, toda glasoval bo radi višjih državnih ozirov. Govorili so še del. Zaunegger, Dzieduszicki, poročevalec in Bielohla-wek, ki je izjavil, da se radi pomanjkanja pojasnil ne vdeleže razprave, in predlagal imensko glasovanje. Poslednji predlog je bil vsprejet in se vladna predloga odobrila z 38 proti 10 glasovom. Potem je odgovoril vojni minister na razne interpelacije, izmej katerih omenjamo ono glede praških dogodkov na drugem mestu. Seja se je na to zaključila in pričela sklepna seja ob 4. uri popoludne. Pri tej seji je obvestil predsednik delegate o sklepih ogerske delegacije, prebral cesarjevo zahvalo za izraženo sožalje povodom smrti nadvojvode Leopolda, potem pa po običajnih zahvalah s slava klici na cesarja zaključil 34. dele-gacijsko zasedanje. Vojni minister o graških dogodkih. Včeraj je skupni vojni minister odgovarjal na interpelacijo nemškega prvaka Ilochenburgerja radi znanih dogodkov v Gradcu. Glede premestitve bosanskega polka, ki je graškim nestrpne-žem po krivici tako v želodcu, je izjavil minister, da ne more odgovoriti, ali bo po sklepu velikih vojaških vaj premeščen ali ne, ker to določa le najvišji vojni poveljnik, pripomnil pa je, da se po njegovem mnenju kaj tacega ne zgodi niti sedaj, niti ob naznačenem roku. Da so pri zadnjih nemirih posredovali ravno Bošnjaki, je vzrok ta, ker je njih vojašnica najbližja onemu dela mesta, kjer je bilo treba posredovati. Sicer je pa polk postopal popolnoma korektno. Reservnih častnikov je bilo degradovanih le 33 in to po vsej pravici. Pridelili so se pa ti degradovanci razven dveh Ma-žarov kot prostaki dunajskim in graškim polkom. S tem odgovorom seveda niso zadovoljni inter-pelantje in so sklenili v tej zadevi iti do skrajnosti. Graški mestni zastop nastopa poslednje dni z vso odločnostjo napram vladi, posebno pa še napram vojni upravi. V zadnji seji tega zastopa se je po mnogem ropotanju in grotnenju z vsemi proti šestim glasovom vsprejel nujni predlog, v katerem se izraža veliko ogorčenje glede imeno-novanja grofa Gleispacha predsednikom nadso-dišča in se poživlja vlado, naj kar najpreje premesti bosniški polk v kako drugo mesto. Rogo-vililo se je tem povodom tako, kakor nemški kul- turonosci sploh znajo, in niso premislili, da je tudi kaka stvar, ki ne spada v njih delokrog. Namestnik je takoj po seji zahteval prepis zapisnika iste seje in vsebino potem takoj naznanil ministerskemu predsedniku. Z vso gotovostjo se poroča, da si vlada tega ne bo pustila dopasti in da bo razpustila mestni zastop. Poprej res ne bo miru, dokler se graškim kričaškim elementom najodločneje no stopi na prste ter se jim jasno pove, da niso sami gospodarji v Avstriji. Melinejeva vlada se ne nahaja ravno v tolikih škripcih, kakor so sklepali takoj po dovršenih volitvah nekateri politični krogi, posebno pa taki možje, ki komaj čakajo, kedaj se jim Meline s svojimi tovariši umakne s sedežev. Mej temi strahopezljivci je tudi minister Barthou, ki je v ministerskem svetu predlagal, naj celo ministerstvo takoj odstopi, da si prihrani s tem večjo blamažo v zbornici. Toda Meline se ne mara udati, marveč odločno predstaviti se novi zbornici ter razviti svoj načrt. On upa trdno, da se mu ta poskus zopet posreči in da bo še nekaj časa ministroval. »Temps« piše tem povodom : Vse stranke so v tem jedine, da je Meline mož na pravem mestu in dovolj odločen. Vse to bo na novo dokazal« ko bo zbornici 1. 1898 pojasnil, kaj je že naredil, kaj je hotel in kake naloge čakajo še vlado in zbornico. To bo najbolje sredstvo, da se vsestranski pojasni položaj. Tudi »Gaulois« je mnenja, da se bo Meline še lahko vzdržal na krmilu. Pravi namreč: Ako Meline le resno hoče, ga ne more nihče premagati. Nihče mu namreč ne more odreči velikih zaslug, ki si jih je stekel za francosko-rusko alijanco. In to vleče! Dnevne novice. V Ljubljani, 27. maja. (Presvetli kuez in škof dr. Aut. Bon. Jeglič) je počastil včeraj popoludne, 26. t. m. uršulinski samostan. Pri vhodu je presvetlega pozdravila č. g. prednica M. Terezija Heidrich. Potem sta se poklonili dve gojenki s prisrčnimi čestitkami, proseč knezu in Škotu, »ki ga je pripeljala kraljica majnikova«, pomoči Marijine, sv. Nikolaja in sv. Škotov Maksima in Flora. Presvetli je šel nato med špalirjem gojenk v sobo pripravljeno za vsprejem, pri vhodu pozdravljen s pevskim zborom »Ecce sacerdos . . .« Tukaj je presvetli v izbranih besedah naslikal vzvišenost in zaslužnost redovnega življenja. Unemal je čč. gospe k češ-čenju sv. Duha, ki daje in ohranjuje poklic, ki je »kralj samostanov« — k češčenju Marijinemu in sv. Srca Jezusovega. Samostanske gojenke, ki so napravile ultusne žive podobe, predstavljajoče »vero, upanje in ljubezen«, je Presvetli vspod-bujal k marljivosti in pobožnosti. — Med najlepše dneve prišteva uršulinski samostan včerajšnji dan, ko je Presvetli sprejel v svojo očetovsko skrb hčere sv. Angele in njih gojenke. (V načelništvo gospodarske zveze) so bili pri včerajšnji osnovalni odborovi seji poleg predsednika dr. Š u s t e r š i č a izvoljeni nastopni gg.: vodja P o v š e , drž. poslanec dr. Krek, knezo-škof. tajnik J. Šiška, župan šentviški A. Belec in trgovec K a u š e k , namestnika pa sta gg. I. Pliberšek in V. S c h \v e i t z e r. — Osnovala sta se lokalni goriški odsek in strokovni trgovski odsek, slednji po nasvetu gosp. učitelja Jakliča. Obširneje poročilo upamo, da prejmemo za jutrajšnji list. (Nad Vrhniko) povozil je železnični vlak sedemletno učenko Marijo Črnjač, ko se je po želez-ničnej progi vračala domov. (Za mladeniške iu dekliške Marijine družbe) je priredil č. g. katehet Fr. Bleivveis že dolgo pogrešani slovenski pravilnik, obrednik in molitve-nik. Tiskano je vse to v dveh delih: pravilnik in obrednik v I. delu, molitvenik v II. delu. Dobila se bodeta tudi oba dela skupaj vezana. Natančnejšo oceno drugič. (Shod na Zaplazu.) Iz Čateža, dne 5. maja. Binkoštno nedeljo in binkostni ponedeljek bodo vsakokrat dve maši; ena v farni cerkvi zjutraj ob 6. uri, druga ob 10. uri na Zaplazu. Pridigoval bode gospod profesor dr. Marinko. (Nove mcnjičue golice) vseh vrst, kakor tudi golice za trgovinske nakaznice o denarnih plačilih stopijo v veljavo s 1. julijem 1.1. Stare dosedanje se bodo oddajale poleg novih še do 31. decembra t. 1. Po preteku tega roka se stare golice ne smejo več uporabljati, pač pa se jih do 31. marca 1899 še vedno lahko zameni za nove golice. Od 1. aprila nadalje pa to ni več mogoče in se tudi za eventuvalne stare golice ne more več zahtevati kake odškodnine, kamenjajo pa se lahko v Ljubljani pri deželnem plačilnem uradu na deželi pa pri davčnih uradih. Trgovske krogo opozarjamo še posebe, da so se uvedle tudi nove menjične golice po 2 kroni. (Bosenski polk) so ne premesti še tako naglo iz Gradca, kakor je razvidno iz odgovora vojnega ministra pl. Krieghammerja na znano interpelacijo nemškega delegata Ilochenburgerja. Gradčani seveda te vesti niso nič kaj veseli, toda želeti bi bilo, da bi se nemškim kričačem v tem oziru ustreglo in bi se polk premestil v kako slovansko mesto ali pa menjal s čisto nemškim polkom, ki je sedaj v Ljubljani. (Z Vrhnike.) Velikega pomena za bodoči razvoj Vrhnike bil je 21. maj t. 1., ko seje bil vršil prvi ubod za novo železnično progo, ki ima naš trg kmalu prikleniti svetovnemu prometu. V imenu c. kr. vlade prisostvoval je tej slavnosti vladni svetnik marki Gozani, kot zastopnik železničnega ministerstva trgovske zbornico predsednik Perdan, državne poslance je zastopal dr. Ferjančič, deželni odbor. dr. Tavčar. Zraven se je vdeležilo slavnosti več dam iz Ljubljane, podjetnik Zupančič in mnogo občinstva. Ob 10. uri daroval je domači g. dekan L. Gantar na holmcu sv. Trojice sv. mašo, kateri je sledil predjužink na prostem. Ob V« 1 pomikala se je dolga vrsta slavnostnih gostov in domačinov na kraj nove Vrhniške postaje. Tu je bil postavljen z zastavami in zelenjem okrašen šotor. Žup an Jelovšek pozdravi navzoče, ljubljanski župan Hribar kot načelnik konsorcija za novo železnico izpregovori nekoliko o prometnej zgodovini Vrhnike in omenja že toliko desetletij goječo željo prebivalstva po železnici. Z slava-klici na presvit-lega cesarja ubode prvo lopato, čemur mu slede drugi gostje, ltaz griča pa so gromeli topiči in donašali prebivalstvu in okoličanom veselo vest o pričetej novej železničnej progi. Ob 2. uri vršil se je po vrhniških damah jako fino in okusno prirejen banket za 60 oseb. Pri penečem šam-pancu nazdravi župan Jelovšek presvitlemu cesarju. Hribar napije vsem sodelovalcem in pospešate-ljem Vrhniške železnice. Dr. Ferjančič izraža nado, da se železnica iz strategičnih ozirov kmalo podaljša proti Gorici. Deželni poslanec Lenarčič v imenu Vrhniške industrije povzdigne svojo čašo na zdravje Hribarja kot duši celega podjetja. S tem bil je oficijelni del končan in razvila se je neprisiljena domača zabava. Tako se je dostojno slavil dan, ki obeta Vrhniki lepše dneve. Bode li bodoča železnica v resnici v vsestransko korist in nam bo donašala, kar sedaj o njej gotovi faktorji pričakujejo, nas bode o tem učila prihodnjost. Montanus. Društva. (Izlet »Bralnega društva* na Bledu k Savici.) Bralno in gasilno društvo priredita dne 30. majnika izlet k Savici s sledečim vspo-redom. Ob 3 uri zjutraj odhod od pošte, ob 6. uri na Boh. Bistrici k sv. maši, ob 8. uri odhod od tam k Savici in ob 2. uri popoldan pri Becu na Bistrici skupni obed, potem petje in prosta zabava, ob 7. uri zvečer odhod proti domu. Pri neugodnem vremenu se izlet preloži na prihodnjo nedeljo t. j. 5. junija t. 1.__ Telefonična in brzojavna poročila. Danaj, 27. maja. Najvišji upravni sodni dvor je danes razpravljal o pritožbi ormoških Slovencev, ker je deželni šolski svet sklenil osnovati namesto dosedanje dvojezične štirirazrednice dvorazrednico nemško in dvo-razrednico dvojezično. Vladni zastopnik, kakor tudi zastopnik Slovencev sta se izrekla proti temu, ker za nemško šolo ni po postavi potrebnega zadostnega števila otrok. Upravno sodišče izda svoj odlok dne 24. junija. Budimpešta, 27. maja. Cesar je odpotoval danes opoludne na Dunaj. — Ogerska delegacija je zaključila zasedanje. Dunaj, 27. maja. Cesarski namestnik štajerski Bacquehem je došei danes na Dunaj ter se dalje časa razgovarjal z grofom Thunom o znanih graških izgredih. Dunaj, 27. maja. „Fremdenblatt" piše: Avstrijski zbornici se vsled dogovorov avstrijske vlade z ogersko predlože jeseni v septembru nagodbeni predlogi, da o njih razpravlja. Levov, maja. Radi stavke delavcev v opekarnah je jelo primanjkovati opeke in se je moralo na več krajih prenehati s zidanjem. Vsled tega je ob delo več sto zidarskih delavcev. Odesa, 27. maja. Govori se, da odidejo v nedeljo štirje bataljoni iz Nikolaje\va na Kreto. Vojska mej Španijo In Ameriko. Po dolgem prestanku dohaja s kubanskega bojišča zopet neko poročilo o ameriškem admiralu Sampsonu. Njegove ladije sicer 23. t. m. Se niso dospelo v Santiago do Cuba, kakor so prvotno javljali ameriški listi, marveč isti dan je admiral s svojim brodovjem šele odšel iz Keywesta. Včeraj so opazili Španjci to brodovje pred Havano in torej šele danes ali jutri dospe na omenjeno mesto. — SampBon namerava v Santiago napasti brodovje admirala Cervera, ako se sploh še tam nahaja, in potem blokirati tretjo važno postojanko na Kubi. Splošno se pa dvomi, da bi bil admiral Cervera še v tem zalivu, kajti že pred nekaj dnevi se je poročalo, da je odplul proti Cienfue-gos. Tudi na guantanamški zaliv preži admiral Sampson že dalje časa, ker v<5, da je to, najbolj vzhodno pristanišče velike važnosti za Španjce. O brodovju ameriškega admirala Schleya se danes nič ne poroča, akoravno se je že preje tr dilo, da kroži okolu pristana Santiago. Ako bi bilo združeno brodovje obeh ameriških admiralov, potem bi se nahajal španjski admiral Cervera bodisi že v Santiago ali Cienfuegos v nastavljeni pasti. Toda temu najbrž ni tako, vsaj sedaj še ne. Amerikanci se sedaj izredno mnogo brigajo za usodo admirala Cervera. Skrbi jih namreč, kako bo mogel vztrajati do prihoda reservnega brodovja iz Kadiksa v drugi polovici junija. Ako se nahaja še vedno v Santiago, zmanjkalo mu bo le prekmalu živeža, kajti mesto ni niti po železnici, niti po kaki dobri cesti zvezano z notranjim delom otoka. Ako pa je v Cienfuegos, pravijo nadalje, je v tem oziru že bolje, ker je zveza s Havano, Pinar del Rio, Santa Clara in drugimi večjimi mesti, toda pomisliti jo pa vender treba, da tudi v notranjem že trka lakota na duri, sicer bi ne bil general Blanco dovolil carine prosto vva-žanje vsakovrstnih živil. Amerikanci bi seveda najraje videli, da bi tičal Cervera v zalivu Santiago in jim nekega dne od lakote prisiljen prišel v nastavljeno past. Da bi se pa sami podali v zaliv pred mesto, na to sedaj še ni misliti, kajti nekoliko strahu imajo še vedno pred torpedami ob vhodu in pred baterijami na močnih mestnih in drugih bližnjih utrdbah. Ne preostaja jim toraj drugo, nego čakati, kedaj jim pride sovražnik pred oči. Madrid, 27. maja. Delna ministerska kriza se vsak čas pričakuje. Odstopil bode finančni minister. Madrid, 27. maja. Amerikanci so skušali pri Biscayi vtihotapiti orožje in strelivo. Španjci so bili dobro pripravljeni na tak poskus ter jih pustili na suho, potem pa padli po njih in jim odvzeli vse orožje. Madrid, 27. maja. Iz Manile se poroča, da je moralo 16. t. m. 100 španjskih vojakov ostaviti otok, ker jim je zmanjkalo streliva. — Vstaja v pokrajini Panagasinan je vedno /azsežneja. Vstaši požigajo hiše in more Španjce. Admiral Dewey jih preskrb-Ijuje z orožjem. Na karolinških otokih je na-vstal nov upor. Madrid, 27. maja. Angleški zastopnik Goschen je. prišel v Gibraltar zaradi Marokko, kamor hočejo vdariti Francozje s svojo armado. Ko bi se to zgodilo, tedaj Angleži takoj zasedejo Stanger, ki je bil že nekdaj v agleški oblasti. San Franoisco, 27. maja. Vojna eks-pedicija s 3500 možmi, z živežem za jedno leto in veliko množino streliva je odplula včeraj na Filipine. Keywest, 27. maja. Ameriška vojna ladija „Oregon" je priplula včeraj s tajnimi naznanili. Umrli »o: 24. maja. Pavel Suhadolnik, delavca sin, 4 mesece, Karlovska cesta 22, bronchitis capill. — Mihael Knez delavca sin, 9 mesecev, Tesarske ulice 3, božjast. 25. maja. Viktorija Kušar, delavca hči, 2 leti, Kolodvorske ulice 33, meningitis baBilaris, V hiralnici: 25. maja. Terezija Gregorin, gostija, 74 let, ostarelost. V bolnišnici: 23. maja. Franc Lesjak, mašinist, 42 let, dementia pa-ralitiea progressiva. 24. maja. Anton Žitnik, gosta«, 60 let, vnetje prsnih mren. — Frančiška Hornung, delavka. 30 let, jetika. 25. maja. Janez Kirn, delavec, 37 let, jetika. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. 26 Čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. Tempera-i tura po Celziju Vetrovi Nebo *-g s s - ■Ta" S . H rt N » CLi 729 9 15 8 | sr. jug. | oblačno 12 732 4 1 14 1 I sr. vzjvz. I jasno 732 9 I 20-7 I sr. jzah. | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 16 8°. za 1 4° nad normalom. Po noči je deževalo, bliskalo se in od daleč grmelo. VABILO izvanrednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice y Metliki, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo, dne 12. junija t. I., ob 7.4. uri popoldne v proštiji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje računa za leto 1897. 3. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 4. Razni nasveti. V Metliki, dne 27. maja 1898. 378 1-1_Načelstvo. Pipe za sode s fino probkovlno od 1—5 štev. tucat 1 gld. 20 kr., od 5—6 štev. tucat 3 gld. itrugane cepe 1000 komadov 3 gld., ponuja 376 5—1 FRANC BLAHA, strugar. Humpolec, Češko. {fC Vzorci zastonj in franko. "•H §5a spomlad in sfav6eno do60/ Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in plosče-vinasti), nagrobni križi, različna mlzaraka, tesarska, kovaška, ključa-ničaraka in uanjaraka orodja. Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, oement, štorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 33 And. DrnSkovič Mestni trg št. 9./10. Dratenoe in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in poolnkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. l^kl nvJIiZk JJ. Jv Jf« ^E^ JZL ^ZL ^^ ^^ ^JV Jv JJ. .v. Vf. J. ^v- vf. /f. ^J^ vfi ■ ■CT I jfBk ■ P^ttttttttttttttttttttttttttttt •GOOOEHJOf Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po iS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. GasHSHSES? •radne govske Otvoritev urarskega obrta. t o > o cž t Naznanjam si. občinstvu, da sem z dnem 21. t. m. otvoril pod tvrdko „Janko Klopčie" Prešernove ulice štev. 4, zraven frančiškanskega samostana dobro urejeno urarsko obrt. V zalogi bodem imel raznovrstne žepne in stenske ure, kakor tudi veliko izber zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. — Na podlagi velikoletnega delovanja v tej stroki in v zvezi z zanesljivimi tovarnami mi bode mogoče moje cenjene odjemnike v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti. Ob jednem si dovoljujem opozarjati, da imam veliko izber birmanskih daril. Za prav obila naročila se najtopleje priporoča 4-3 Janko Klopčič, urar. Popravila toc-no in dobro! % P © © M N © Li. iIX © 369 \ ^v/S. 1 \ : \ / j 1 \ O V ««, ,•», /j? ik i| l n JI', ž \ 1 K jU) ; w V s<> A*y « r 1 j l i I flžSgd^ s f £ 0 „ A0/V> / sf / ^ / v Severonemški Lloyd v Bremi. 158 30-26 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Baltimore. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje. Glavni, zastopnik v Ljubljani : Dunajska 1> o r z a. Dne 27. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. — kr. 101 80 „ 121 20 , 111 45 „ 121 n 99 20 „ 912 359 70 „ 120 50 „ 58 85 , 11 77 „ 9 n 64'/,. 44 42 „ 5 65 „ Dnč 26. maja. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 kr. 160 „ 25 197 „ 50 99 n 40 „ 138 „ 50 129 „ 50 109 „ 50 112 „ 50 n 99 „ — n 98 „ 70 220 „ — n 180 „ 25 126 „ 50 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 171 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Genčis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 156 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3530 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 440 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 72 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 Montanska družba avstr. plan.....164 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 Papirnih rubljev 100........127 25 50 50 75 50 70 50 62 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba 99II E B C U I., Vlollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. &sS"PoJasnlla~£S v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic.