Ameriška Domovina AM€mCAN IN SPIRIT fOR€teM IN LANGUAGE ONLY NO. 143 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 5, 1965 SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI Brandi m neposredne raifovore i Mosk?o Vodnik nemških socialistov, zahodnoberlinski ž u p a n W. Brandt je v volivni hoj vključil predlog za neposredno nemško-niske razgovore. BONN, Nem. — Zahodni Nemčiji se naglo bližajo splošne parlamentarne volitve. Določene so za nedeljo, 19. septembra. Volivna borba postaja zato ostrejša, čeprav še vedno ni posebno živahna in še ni razgibala nemških volivcev. Gospodarske razmere so na splošno ugodne, zaslugo za nje pripisujejo vsi dr. Erhardu in njegovi gospodarski politiki, na katere čelu je že vsa leta, odkar je Zahodna Nemčija postala neodvisna leta 1949. Krščanski demokrati, ki so sedaj na vladi v zvezi z liberalci, pozivajo volivce, naj jih volijo ponovno, če hočejo ohraniti sedanje blagostanje. Socialisti si morajo poiskati kako drugo volivno geslo, ki naj obrne pogled Nemcev na polje, kjer niso zadovoljni. Tako je Brandt začel vedno pogostejše kazati na delitev Nemčije in na načine, ki naj privedejo k nemškemu zedinjenju. Poskusi trdovratne politike v tem pogledu se v preteklosti niso obnesli. Brandt predlaga neposredne razgovore med Nemci in Rusi, — seveda v soglasju z zavezniki. Rusi so v preteklosti vedno poudarjali, da je vprašanje nemškega zedinjenja stvar Nemcev samih, to se pravi obeh nemških vlad, zahodne in vzhodne. Doslej ni bilo v zunanji politiki med krščanskimi demokrati in socialisti nobene bistvene razlike, oboji so poudarjali potrebo po trdni naslonitvi na zahodne sile, zlasti na Združene države in oboji so zagovarjali članstvo Zahodne Nemčije v NATO. Nihče ne verjame, da bi se mogla nemška zunanja politika v prihodnje bistveno spre-rneniti, čeprav je očitno, da se del zahodnonemške javnosti nagiblje k misli O' “nemški neodvisni” zunanji politiki, ki naj bi Preje privedla do sporazuma z Rusi in s, tem do nemške združitve. ilžje mmim ¥ letalih? Washington, d.c. — Zvezna ustanova za nadziranje Svilnega letalstva je opozorila domače letalske družbe, ki o-skrbujejo notranji letalski promet v deželi, naj ali znižajo ce-116 poletov za potnike ali pa naj izboljšajo celotno letalsko službo- Dobiček teh družb je nam-:reč v zadnjem letu porastel na iO-6 odstotkov in raste še dalje. Zvezna agencija je mnenja, ^ 10.5 odstotka dobička ni pre-Več, da pa ni za to prav nobene-§a razloga za kako povišanje £8n poletov za potnike. Te naj 1 bile znižane, če letalske druž-e ne mislijo izboljšati celotne-letalskega potovanja in nudi-.J Potnikom večjih ugodnosti ob istih cenah. ižieSi diplomati© se wraoaj© ¥ Vientiane VIENTIANE, Laos. — Rdeči kitajski poslanik se je vrnil v Laos, kjer ga. ni bilo celih 14 mesecev. Napovedujejo, da se bo vrnil tudi poslanik severno-vietnamske vlade, ki ga tudi ni že 14 mesecev v Vientianu. Med tem je potekla doba za znano laoško mednarodno kontrolno komisijo, ki naj kontrolira izvrševanje premirja v Laosu. Njeni člani so iz Poljske, Kanade in Indije. Komisija bi morala zaključiti svoje delo 23. julija. Ali naj ga vkljub temu nadaljuje? L a oš k i komunisti zahtevajo, naj se komisija likvidira. Kitajski zunanji minister je na njihovi strani. Po drugi plati je pa zastopnik laoških komunistov v Vientiane rekel, da bi komisija mogla ostati pri življenju, seveda ob spremenjenih pogojih. Tuji diplomatje v Laosu si belijo glave, kaj naj vse to pomeni, ne morejo se pa sporazumeti, kaj namerava komunizem v Laosu s temi potezami in izjavami. Le laoška vlada je mirna in čaka, kaj bo. Avstralska delavska stranka opustila politiko “bele” Avstralije SYDNEY, Avstral. — Na letni konferenci delavske stranke je bilo soglasno sklenjeno, da bo stranka opustila politiko izključno belega vseljevanja v Avstralijo, ki jo je zastopala 57 let in v bodoče zagovarjala možnost večje vselitve tudi za pripadnike drugih ras. Sedanja konservativna vlada vztraja še vedno na “beli” Av-stralji in se prizadeva za čim večje vseljevanje Evropcev v Avstralijo. Da bi vseljevanje o-lajšala, plačuje večino ali vsaj večji del potnih stroškov vsem, ki se žele stalno naseliti tam. Rusi se bodo vozili v fiatih? RIM, It. — Predsednik znane italijanske avtomobilske družbe Fiat, ki ima svoje središče v Turinu, je bil pretekli mesec v Sovjetski zvezi. Tam je sklenil dogovor o sodelovanju njegove družbe s sovjetsko avtomobilsko industrijo. Tako obstoja verjetnost, da se bodo Rusi vozili v avtomobilih, ki bodo grajeni po vzoru Fiatovih. Posnemali bodo torej Jugoslovane, ki gradijo svoje “ficke” po Fiatovi licenci. h uran že črna borza Prodaja urana, ki je potreben za izdelavo atomskih bomb, je večinoma pod državnim nadzorom, nekatere države ga pa prodajajo tudi “na črno”. ŽENEVA, Šv. — Ne sedanji razorožitveni konferenci ni o-stala nezapažena novica, da se je za uran že razvila prava mednarodna črna borza. Uran spada namreč med najnevarnejše industrijske surovine. Se da predelati po dolgi poti v atomsko in vodikovo strelivo. Zato želijo velike države, da bi mednarodna trgovina z uranom prišla pod mednarodno kontrolo. Treba je pač vedeti, komu prihaja uran v roke in kaj dotič-nik namerava napraviti z njim. Večina držav kontrolira izvoz urana in hoče vedeti, kdo ga kupuje in zakaj ga bo rabil. Tako delata Amerika in Kanada in deloma tudi Kongo. Izvozniki lahko prodajajo uran samo z vladnim dovoljenjem in po pogojih, ki jih stavlja javna u-prava. Nekaj držav se noče držati teh pravil. Mednje spadata Argentina in Španija, morda deloma tudi Kongo. Ne kontrolirajo izvoza in tudi ne stavijo pogojev za izvoz. Seveda je tak uran nekoliko dražji od tistega, ki je pod kontrolo, pa vendar najde kupce celo v evropskih državah, kot na primer v Švici. Švica, pač noče, da bi javnost vedela, koliko urana ima in kje ga je kupila. Na konferenci veliko premišljujejo, kako bi zavrli posle na črni borzi za uran. Niso pa prišli še na nobeno praktično idejo. Med tem bo črna borza cvetela naprej, že danes je namreč, kakih 10 držav, ki bi lahko rabile uran za atomsko strelivo, ako bi proizvodnja streliva še ne bila tako draga. Deset guvernerjev bo šlo jeseni v Vietnam MONPELLIER, Vt. — Guverner Hoff je izjavil, da bo jeseni šla 10-članska delegacija guvernerjev v Vietnam, da si ogleda, kako poteka vietnamska vojna. Obiskali bodo pa tudi Japonsko. V delegaciji bo 5 demokratov in 5 republikancev. Pot bo organizirala glavna pisarna guvernerske konference v Washingtonu. Stroške bo verjetno krila — fe-jderalna administracija. Hasna politika J, Afrike preši Varnostnim svetom ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Afriške države so predložile predsedniku Varnostnega sveta Združenih narodov, ta mesec je Anglež Roger Jackling, razpravo o položaju črncev v Južnoafriški uniji in v portugalski A-friki. Afriške države, posebno črne, se ženejo že več let v Združenih narodih za odločnejši nastop teh' proti Južni Afriki, ki črnemu prebivalstvu ne priznava nobenih političnih pravic, nudi pa mu popolno samoupravo v “lastnih črnih področjih”. Varnostni svet bo o tem vprašanju in o'vprašanju portugalskih kolonij v Afriki razpravljal brez dvoma še ta mesec, kajti prihodnji mesec, 21. septembra, je na sporedu že zasedanje glavne skupščine. -----o----- Naše čete bodo vendarle šle tudi iz Nemčije v Vietnam BONN, Nem. — Federalno tajništvo za narodno obrambo je že pred nekaj tedni namignilo, da bo poslalo nekaj izvežba-nih čet iz Nemčije v Vietnam. Nemška javnost' se radi tega ni razburjala, toda pokazala je, da ji to ne bo ljubo. Zato gre sedaj le malo čet iz Nemčije v Vietnam, navadno le mali oddelki, ki jih komaj kdo pogreša. Ne gre pa iz Nemčije v Vietnam nobeno naše orožje ali munici-ja. Tudi nemška vlada še ni dobila nobenega uf^nega'obvestila o premikih čet iz Nemčije v Vietnam in nadomestkih, ki prihajajo iz Amerike. Razlog za tak postopek so nemške parlamentarne volitve, ki bodo v septembru. Naša administracija noče v nobenem pogledu napraviti nekaj, kar bi lahko vplivalo na potek voliv-nega boja. Ko bodo pa volitve končane, se bodo pa začeli u-radni razgovori o nameravanih premikih, ki se bodo verjetno vršili tudi v večjem obsegu kot sedaj. Značilen obisk naših poveljnikov BANGKOK, Taj. — Kar na tihem sta prišla pretekli teden na obisk h kitajski vladi general Westmoreland, ki poveljuje o-boroženim silam ZDA v Južnem Vietnamu, in admiral Sharp, poveljnik vojnega brodovja ZDA v Pacifiku. Kot sta tiho VIC DINARJA m VOJAKOV ZA VOJIVANJIV VIETNAMU Predsednik je včeraj zaprosil Kongres za 1.7 bilijonov dolarjev novih finančnih sredstev za kritje vojnih izdatkov v Vietnamu do prihodnjega januarja. Obrambni tajnik McNamara je Senatu obrazložil potrebo po povečanju moštva oboroženih sil za 340.000. WASHINGTON, D.C. — Stroške za vojno v Vietnamu so Združene države doslej krile v glavnem iz rednega obrambnega proračuna. V celoti je bilo posebej za to odobreno v preteklem proračunskem letu le 700 milijonov dolarjev. Sedaj se je predsednik L. B. Johnson obrnil na Senat s poročilom o potrebi novih sredstev in predložil v te namene 1.7 bilijona dolarjev. V Kongresu prevladuje mnenje, da bo vlada za drugo polovico sedanjega proračunskega leta, ki se začne s 1. januarjem 1966, zaprosila vsaj še za nova dva bilijona v iste namene. Vojna v Vietnamu postaja draga tako v materialu kot v ljudeh. Predsednik L. B. Johnson je v pismu Senatu predložil odobritev 1.7 bilijona izrednih sredstev v obrambnem proračunu za kritje stroškov vojne v Vietnamu. Senat razpravlja te dni o odobritvi nakazilnega zakon, predloga za narodno obrambo. Strošk; za to so bili doslej predvideni na 45.2 bilijona. Obrambni tajnik McNamara je senatnemu finančnemu pododboru za narodno obrambo obrazložil potrebo po povečanju oboroženih sil zaradi vojne v Vietnamu in zaradi splošnega mednarodnega položaja. Skupno bodo do srede prihodnjega leta povečane za 340,000 mož. Od tega bo dobila - armada1 235,000 mož, marinski zbor 30,000, vojna mornarica 35,000, letalstvo pa 40,000. Armada bo ustanovila eno novo divizijo, tri brigade in večje število helikopterskih čet in drugih oddelkov. Marinski zbor potrebuje novo mbštvo za dopolnitev svojih enot do predvidenega polnega vojnega stanja. Vojna mornarica bo vzela iz rezerve nekaj ladij in potrebuje moštvo za nje. Tudi letalstvo potrebuje večje število moštva tako za letenje kot tudi za službo na tleh. Oborožene sile bodo najele tudi več tisoč novih civilistov. Že 77. Kosmos MOSKVA, ZSSR. — Agencija Tass je objavila, da je Sovjetska zveza poslala uspešno na pot okoli Zemlje že svoj 77. satelit vrste “Kosmos” za prouče vanje vesolja. Ti ruski sateliti vrše tudi razne vohunske naloge, podobno kot ameriški sateliti vrste Sa- prišla, tako sta tudi tiho odšla. !mos. južni Vietnam ima nov problem - begunce _ Večinoma sončno in toplo. Jajvišja temperatura 83. SAIGON, J. Viet. — Vsaka vojna sproži valove beguncev, še prav posebno pa državljanska. Tudi vietnamska vojna je pregnala že na stotisoče ljudi z njihovih rednih bivališč. Štel jih ni še nihče, toda so kraji, kamor je pribežalo že na stotisoče beguncev. Tak kraj je Saigon. Cenijo, da je tam že par sto tisoč beguncev. Vsi, ki pribežijo, se namreč ne dajo registrirati. Ako imajo sorodnike, prijatelje in znance, se ustavijo kar pri njih. Da pa dobijo podporo v hrani, ni potrebna registracija. Bojijo se, da bo v Saigonu koncem leta že milijon beguncev. Stiska za stanovanja je postala tako huda, da v revnih delih Saigona ne govorijo več o stanovanjih, ampak samo o posteljah. So slučaji, da spijo po trije begunci na eni postelji, kar v izmenah. Vietnamski partizani kažejo zmeraj jasnejše svoje pravo lice napram domačinom. So bili časi, ko so se jim hoteli prikupiti in jim šli na roke. Danes se na domače prebivalstvo ozirajo samo toliko, kolikor to dovoljujejo partizanske vojaške operacije. Ako te zahtevajo brezobzirnost, partizani ne poznajo nobene meje. Ko so se na primer zadnjič vršili boji okoli Dong Xoai, je bilo od 300,000 domačinov pobitih ali pregnanih skoraj 507'. To so dognali ameriški civilisti, ki so prišli v mesto po končanih bojih. Uporno se širijo novice, da vietnamski partizani sistematično gonijo domačine v begunstvo, da bi saigonski vladi in Ameriki delali tem več težav. Dokazov za te vesti še ni, toda njihova resničnost ni izključena. Vietnamski partizani se namreč ne bodo ustavili pred nobenim zločinom nad mirnim prebivalstvom, ako bi po tej poti mogli doseči zmago nad Ameriko. Iz Saigona je ravnokar pri- spela novica, da se je tam dalo v juniju registrirati nad 70,000 beguncev. Na deželi pomoč beguncem še ni tako urejena, da bi bile številke od tam zanesljive. Ne bo pa nič čudnega, da bo moralo samo letos zapustiti svoje domove nad milijon beguncev, tako cenijo ameriške dobrodelne organizacije, ki delujejo v Južnem Vietnamu. Že sedaj je včasih dotok beguncev v manjše kraje tako hud, da začasno primanjkuje hrane za vse. Da je med begunci tudi nekaj špijonov, tega nihče ne taji. Skušnja pa govori, da njihovo število ni tako veliko, kot bi človek sodil na prvi pogled. Partizani imajo toliko terencev, ki so sposobni za špijonažo, da se jim ni treba zatekati med navadne domačine za špijonsko službo. Najbolj pomagajo beguncem razne ameriške dobrodelne orga- nizacije, ki delujejo med domačim prebivalstvom v sporazumu s saigonsko vlado in ameriškimi oblastmi. Saigonska vlada pa še ni pokazala dosti pripravljenosti za podpiranje beguncev, dasi-ravno ji ne manjka dobre volje in zanimanja. Še ni ustvarila nobene lastne organizacije, ki bi učinkovito zagrabila poblem begunstva, ki pa postaja vedno bolj pereč. Ako bo že letos pri 14 milijonih prebivalcev nad milijon beguncev, kaj šele moramo pričakovati v prihodnjem letu ali morda celo v prihodnjih letih. Čim več dežele prihaja pod komunistično kontrolo, tem večji je val beguncev. Ponavlja se tam na debelo to, kar se je godilo v Sloveniji na drobno med drugo svetovno vojno. Ako ne bi bilo vse skupaj tako žalostno, bi lahko obrnili znani nemški izrek “Na zahodu nič novega” v izrek “Na vzhodu nič novega.” Zadnje vesti CLEVELAND. Ohio. — Mrs. R. Manry in njena dva otroka so včeraj odleteli v spremstvu 2 sodelavcev dnevnika Plain Dealer v Anglijo, da sprejmejo R. Manryja, ko bo v svoji mali jadrnici priplul v Falmouth v Angliji. Pričakujejo, da naj bi se tc zgodilo jutri ali v soboto. Angleško kraljevsko letalstvo raziskuje morje, da bi dognalo kraj male jadrnice, ki naj bi po računih ne bila več od angleške obale kot kakih sto milj ali celo manj. SAIGON, J. Viet. — Rdečim gverilcem se je posrečilo prodreti do skladišča letalskega gasoli-na na oporišču Danang. Od 9 velikih tankov so uničili 4. V njih naj bi bilo okoli 1.8 milijonov galonov gasclina. Vojaške oblasti so izjavile, da zaradi tega ne bodo letalske operacije prav nič omejene, ker je gasolina na oporišču Danang še vedno dovolj. ATENE, Gr. — Vlada predsednika Athanasiadisa-Novasa je bila včeraj v parlamentu poražena s 167:131 glasovom in je morala zaradi tega odstopiti. Kralj Konstantin je začel posvetovanja z vodniki političnih strank o imenovanju novega predsednika vlade. ST. LOUIS, Mo. — Včeraj zjutraj je prišlo do hudega ognja v sredini mesta. Vnela se je vrsta skladišč in grozila je nevarnost, da pogori tudi novi stadion, ki še ni niti dograjen. Trdijo, da je bil to najhujši požar, kar jih je mesto doživelo v zadnjih 88 letih. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj potrdi! zakon, predlog o jamstvu volivnih pravic in ga poslal predsedniku v Belo hiše v podpis. ------o------ Požarji uničujejo gozd v Britski Kolumbiji VICTORIA, B. C. — Pretekli ponedeljek so goreli gozdovi v Britski Kolumbiji na 242 krajih. Pri gašenju teh požarov je sodelovalo blizu 1,600 ljudi. Najhujši požar je zajel okoli 20,000 a k r o v z gozdom in grmovjem pokritega sveta v Rocky Mountain Trench, 55 milj severno od Finlay Forks. Ogenj je nastal vsled strele in se tako naglo širil, da so morali oni, ki so ga skušali pogasiti, svoje delo opustiti in bežati. Iz Clevelanda in okolice Članski sestanek Društva SPB— Društvo SPB Cleveland vabi svoje člane v soboto, 7. avgusta, ob osmih zvečer na sestanek v Baragov dom. Na dnevnem redu je razgovor o tekočih organizacijskih zadevah. Seja— Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob 2.30 popoldne redno mesečno sejo v SDD na Prince Ave. Pozdravi— John in Dorothy Urbančič z 2100 Westburn Avenue pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz New Yorka. Zadušnica— V ponedeljek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Louiso Srebernak ob 1. obletnici smrti. Pogreb— Pogreb pok. Franka Strojina bo v soboto ob 8.15 iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojni je bil član Podr. št. 5 SMZ. Knjižnica odprta— Knjižnica v Slov. domu na Holmes Avenue je odprta nocoj id 7. do 8. ure. Velik rep v mestu— Neznana roparja sta včeraj zjutraj prišla v trgovino z zlatnino in dragulji R. Deutscb na Euclid Avenue v sredini mesta in odnesla raznega blaga v skupni vrednosti za okoli $100,000. V zvezi z ropom so oblasti iskale nekega bivšega jetnika, ki je bil obsojen zaradi ropa, pa prestal svojo kazen in bil pred par leti izpuščen. Ta se je sam javil na policiji, ko je slišal, da ga iščejo, in zanikal vsako zvezo s tem ropom. Romanje k Sv. Ani— Organizatorji romanja k Sv. Ani v Kanadi sporočajo, da je v avtobusu prostih še nekaj mest. Zadnji dan prijav je 14. avgust. V OSiiis dobro zaslužijo COLUMBUS, O. — Povprečni letni dohodek odraslega O-hajčana znaša po podatkih urada za brezposelne podpore že blizu $6,200. Administrator tega urada W. P. Dudley je dejal, da bodo delavci v industriji v letošnjem letu dobili povprečno $3.37 tedenskega poviška ali o-koli $175 letno. Na področju velikega Clevelanda je bilo v preteklem juniju zaposlenih preko 800,000 ljudi, več kot kdajkoli preje. Brezposelnih je bilo le okoli 20,000, kar je izredno malo v primeri z drugimi leti. Poljski obisk v Franciji PARIZ, Fr. — Predsednik poljske vlade J. Cyrankiewicz je sprejel povabilo predsednika republike De Gaulla na uradni obisk. V Pariz bo prišel 9. septembra in bo ostal v Franciji Novozelandski petorčki obstali, od švedskih le eno dekletce CLEVELAND, O. — Petorčke družine Lawson v Aucklandu v Novi Zelandiji so poimenovali in upajo, da bodo kljub prezgodnjemu porodu ostali pri življenju. Od petorčkov, ki so se rodili pretekli teden na Švedskem, dotlej nerodovitni ženi iz Faluna, je ostala živa le še ena deklica. Zdravniki pravijo, da bo po vsej verjetnosti obstala. 4 do 5 dni. Med Francijo in Poljsko obstojajo stare prijateljske vezi. Posebno močne so bile v času pred drugo svetovno vojno. De Gaulle bi jih sedaj rad obnovil v skladu s svojim načrtom po tesnejši povezavi Francije z vzhodno Evropo in po ustvaritvi enotne Evrope “do Urala”. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: SSa Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fab Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 148 Thurs., Aug. 5, 1985 Več človečnosti v državljanske vojne Poročila iz vojne v Vietnamu, iz bojev v Sudanu in v Kongu, posebno fotografije so napravile globok vtis v svetovni javnosti, prav posebno v svobodnem svetu. V zadnjih tednih smo brali v najrazličnejših listih in časopisih obsežne članke z zahtevo po več človečnosti zlasti v vojni v Vietnamu. Fotografije v listih so kazale pripadnike juž-novietnamskih vladnih čet in policijskih enot pri zasliševanju rdečih ujetnikov. Poročila so namigovala, da mučijo te ujetnike s tihim soglasjem ameriških vojaških svetovalcev, včasih pa nemara tudi z njihovim sodelovanjem. Manj poročil je bilo objavljenih o mučenjih komunističnih nasprotnikov, večina časopisov je zamolčala tudi strahotne grdobije had ameriškimi vojaškimi svetovalci, ki so padli v roke rdečim. Ti jih niso samo mučili in umorili, ampak so nekaterim od njih porezali celo spolovila in jih jim stlačili v usta. Do večine vojn pride zaradi nasprotovanja, zaradi različnih koristi in nasprotujčih si želja. Vojna skoraj redno spreminja nasprotovanje v pravo sovraštvo, to pa napravi celo iz kulturnega človeka največkrat divjaka. Najlepši dokaz nudi za to druga svetovna vojna. Pomislimo samo na strahote v nemških koncentracijskih taboriščih, pa tudi v taboriščih za vojne ujetnike, pomislimo na japonska taborišča za vojne ujetnike, pa tudi na divjost bojev, na pobijanje jetnikov, kar je bilo vse v nasprotju z mednarodnimi dogovori o vodenju vojne in o postopanju z vojnimi ujetniki. Uporaba atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem spada brez dvoma tudi sem. Težko je spraviti uničenje teh dveh mest z v njih živečimi ženskami in otroci v sklad s človečnostjo v vojskovanju! Gorje premaganim! Tako so sodili v starem Rimu, kjer je bilo v navadi, da so premagane kralje in vojskovodje vodili v zmagovalnem sprevodu skozi Rim, nato pa jih s Tar-pejske skale pahnili v smrt. Ujetnike so v predkrščanski dobi pobili ali pa jih prodali za sužnje, če so bili zdravi in trdni ter ni bilo preveč težav z njihovim varovanjem in vzdrževanjem. Gorje premaganim je veljalo tudi za one v državljanskih vojnah, ki v starem Rimu niso bile nobena redkost. Vodniki so bili pobiti s sodbo ali brez nje, njihovo premoženje pa zaplenjeno. Manjši in manj vidni nasprotniki so se še utegnili na kak način rešiti zaplembi imetja in prodaji v suženjstvo, če so se znali o pravem času skriti. Krščanstvo je skušalo vnesti v vojno, pa naj je bila ta meddržavna ali državljanska, več človečnosti v smislu načela ljubezni do bližnjega. V meddržavnih vojnah smo tekom stoletij prišli do posebnih dogovorov o pravilih voje-vanja in o postopanju z vojnimi ujetniki. Skoraj vse države sveta so te dogovore sprejele in se jih obvezale držati. Za državljansko vojno ti dogovori niso veljali in večinoma ne veljajo. Oni, ki državljanske vojne začenjajo, uporabljajo vsa mogoča nasilja, da strahujejo svoje morebitne nasprotnike, vlada pa postopa z uporniki kot kršitelji zakona, kot z navadnimi zločinci. Komunistični upori s podtalnim delovanjem so prinesli v državljanske vojne posebno mero divjosti, ki jo preje v moderni dobi nismo poznali. Ti upori se običajno redno začenjajo s pomori nasprotnikov komunizma. Ti umori so izvedeni z .vso grozovitostjo, z vsemi mogočimi mučenji, da bi napravili na ljudi večji vtis, da bi jim pognali strah bolj globoko v kosti. Komunistični gverilci skušajo iz znanih, pa tudi neznanih nasprotnikov iztisniti z vsemi mogočimi nasilji vse, kar ti vedo. Ko so to dosegli, jih pomore med najhujšimi mukami v “strah in svarilo” vsem nasprotnikom komunistične stvari. Oni naši rojaki, ki so doživeli komunistično revolucijo v Sloveniji, pripovedujejo o stotinah takih slučajev, ki so se dogodili sredi “katoliške in visoko kulturne” Slovenije ne v daljnem, azijskem —- Vietnamu! Nasprotniki komunizma se v svojem boju s komunisti poslužujejo dostikrat njihove taktike. Na nasilje odgovarjajo z nasiljem, na umor z umorom, čeprav morda pri tem niso tako krvoločni in tako nečloveški. Postopno pa vsaka revolucija obe strani podivja v taki meri, da je na kraju komaj še kaka razlika v postopanju z nasprotniki. V gverilskih vojnah so ujetniki samo v napotje. Gverilci jih jemljejo le, če imajo za to posebne razloge! V vsaki podtalni vojni in revoluciji je eden najvažnejših delov boja nasprotnika odkriti, najti njegovo organizacijo, prijeti njene vodnike. Treba je najti sovražnikove postojanke, shrambe hrane in orožja, skrivališča, odkriti pota, ki jih uporabljajo njegovi kurirji, pota, po katerih se gibljejo njegove oborožene skupine iz kraja v kraj ponoči in podnevi. To je težka naloga. Na eni strani jo skušajo rešiti z načrtnim opazovanjem vsega, na drugi s podtaknit-vijo lastnih ljudi v sovražnikovo organizacijo in na kraju seveda tudi z zasliševanji nasprotnikov. Italijani in Nemci so tekom druge,svetovne vojne skušali v mučilnicah svojih zaporov iztisniti iz ujetnikov in jetnikov tajnosti podtalne organizacije, ki je vodila boj z drugimi domačimi zdravili, a proti njim. Zloglasni VOS (Varnostna obveščevalna služ- bolezen ni hotela odjenjati in ba Osvobodilne fronte je na ta način skušal priti do ponehati. Kaj zdaj? Ko se je tajn “bele garde”, ta je po podobnih, vendar le večinoma mudila njegova mati v Novem malo bolj človeških potih skušala prodreti v skrivnosti Osvobodilne fronte in partizanske organizacije. Kar je v onih letih doživljala Slovenija, to doživlja sedaj Južni Vietnam; Titovi partizani niso bili nič manj krvoločni in nečloveški kot so Ho-Či-Minhovi! Več človečnosti! Seveda, vsak krščanski človek si želi tega, ker se mu vsako nasilje upira v dnu duše. Toda kako se nasilja ubraniti, kako varovati življenje in svobodo? Kristus je učil svoje: Če te kdo udari na levo lice, mu nastavi še desno! Kljub temu nauku je Cerkev vedno priznavala pravico do obrambe življenja, osebne varnosti in ‘premoženja! Moramo pa vedno znova vse one, ki v taki obrambi sodelujejo, svariti, naj njihov boj ne dobiva značaja osebnega sovraštva, naj svojemu nasprotniku ne prizadevajo večje škode in več trpljenja, kot je v nujni zvezi s samim bojem. Vojak, ki je ohranil v sebi krščansko pojmovanje o svojem sočloveku, ne bo nikdar sposoben nasilij, kakršna se dogajajo sedaj v Vietnamu. 1 BESEDA IZ NARODA 1 |g PRAV«tone s hribaJ^ niči pri Novem mestu v starem kraju, pred kakimi 65 leti ali še malo več. Jure je najprej poplaknil grlo s svojo dobro kapljico, položil svojo pipo, ki jo je kadil, na mizico zraven sebe, potem pa začel nam pripovedovati o tistem dogodku v Kandiji v Bolnici Usmiljenih bratov pred mnogimi desetletji. Jure je najprvo pripomnil, da ta dogodek ni znal nihče bolj poljudno povedati in opisati, kakor je znal to nekdanji znani župan šmihelske-stopiške občine, katere stan in urad je bil v Kandiji. To je bil zdaj že dolgo let pokojni Štemburjev Pepe. Njegovo pravo ime je bilo Jos. Zurc. V Kandiji nad cesto ob reki Krki je vodil gostilno, v kateri je znal zabavati vse vrste politike. Liberalce po liberalno, klerikalce po klerikalno, druge pa njihovo, kakor že so diktirale okoliščine busines-sa, bi rekel po ameriško. Takih mojstrskih kampeljcev ni najti za vsakim oglom po svetu, kakor je bil pokojni Štembur, je hudomušno pristavil Jure. Nato je pa nam začel opisovati tisti dogodek, ki se je dogodil v kandijski bolnišnici pred kakimi 70 leti ali kaj takega. Malo se je Jure zopet oddahnil in malce še poplaknil grlo z dobro kapljico, potem pa zopet začel: “Možakarja, kar bom vama zdajle povedal, se bo vama naj-brže zdelo kakor nekaka bajka. Nič zato. Pokojni štembur jo je povedal in objavljal svojim gostom, pa jo naj še jaz vama, kot dogodek, ki se je baje dogodil v kandijski bolnišnici. Bilo je to tiste čase, ko je v svet šele prodrla vest, da znajo zdravniki zdraviti razne bolezni ne le samo s kakimi “purfelci” in Joliet, 111. — Pred kratkim smo sedeli na vrtu za Juretovo “grajščino” na našem hribu in se razgovarjali o letošnjem čudnem vremenu. Bara, Juretova boljša polovica, se je pritoževala, da letošnji pomladni dnevi so bili podobni bolj novembrskim dnevom, ko že zima sili v deželo. Nick je tožil, da je moral letos čakati na solato do sredi junija, predno jo je bilo kaj prida za nabrati na njegovem vrtu. Ni rastlo, pa ni rastlo, je godrnjal. “Kako bo rastlo,” je pripomnil zraven Jure, “na dan sv. Vida sem travo rezal na vrtu v suknjiču. Na soncu je še bilo za prestajati, v senci pod drevjem me je pa zeblo. Kar neka ledena sapa je vlekla nekje od severovzhoda doli od Chicaga proti nam.” Tako smo vsi, vsak po svoje godrnjali nad letošnjim vremenom. Pri tem se pa na enkrat glasno zasmeje Nick in veli: “Hej, Bara, ali si brala novico, kako so v Bostonu neki ženski ohranili življenje s prašičjimi jetri?” Vsi prisotni smo začudeni pogledali na Nicka. Ta pa je potegnil iz žepa časopis in nam pokazal novico z naslovom: “Pig Liver H e Ip s Stricken Women”. Nick je nam novico počasi prebral in tolmačil, kaj vse se|“Salsti”) ampak tudi z nožem. je v tem slučaju zgodilo. Tista žena, ki so jo prašičja jetra o-hranila pri življenju, je baje imela obolela jetra. Kri ni skozi njena jetra cirkulirala, kakor bi morala in to bi baje pomenilo v kratkem njeno smrt. A današnja zdravniška veda, ki je odkrila že marsikaj in preizkuša marsikaj na bolnikih tu in tam, je baje na tej bolni ženi poskusila tole: Prašičeva jetra so nekako spojili v rami bolne žene z žilami, ki vodijo kri skozi jetra in druge organe. Da so pospešili krvni obtok, so z neko Prav tiste čase je prišel iz Gorice, če se ne motim, pokojni dobro znani zdravnik dr. De Fran-češki. Precej visok gospod kakih 6 čevljev in še kak palec povrhu, bi rekel. Imel je lepo črno brado, zgledal kakor kak resen učenjak in na polju zdravništva je res bil kot tak. Bali otroci smo imeli pred njim rešpekt, ko je koračil po cesti v bolnišnico in iz nje domov. Pravili so, da okoličani, zlasti Podgorci, so ga nekateri spoštovali, drugi so se ga bali, ker da je znal preveč “rezati”. za take namene sesalko začeli j Uil je prvovrsten zdravnik ki-poganjati in cirkulirati kri v, rurg- Govorice so se širile, da njenem telesu in pomagalo je. |se ie prišel k njemu še pred le-Srce je delovalo, kri cirkulirala. ^om 1910 zdravit neki cesarski Ali je tista žena pri življenju, tega ne vem in novica to ne poudarja. Ampak krvni obtok je deloval, vsaj tiste dneve, kakor novica pove. To se je pa zgodilo v mestni bolnišnici v Bostonu, kakor pove tista novica. Jaz, Bara in še Jure smo gledali nekam z nasmehom na Nicka, ko je nam obelodanil to novico. Jure se je pri tem malo od-kašljal in po glavi popraskal, nato pa nas opozoril na nek skoro precej podoben slučaj, ki se je dogodil v kandijski bolniš- sorodnik z Dunaja in da mu je ta z operacijo na možganih popravil zdravje in menda še celo pamet. Tako je slavil De Fran-češki. Pristavil pa je Jure in pripomnil, da ne ve natančno, je Ir to operacijo, o kateri bo zdaj povedal, izvršil De Frančeški, ali kak drug zdravnik. Pokojni Štembur je pravil, da se je podal v bolnišnico nek pacijent iz neke podgorske vasi. Hudo je bolehal na neki želodčni bolezni. Doma so ga zdravili z domačim pristnim “brinovčkom”, in mestu po opravkih, ji je neka novomeška gospa svetovala: Pa zakaj ga ne pošljete v bolnišnico, morda mu bodo tam pomagali — saj vendar tolikim pomagajo k zdravju. No, odločili so se in tistega kmečkega gospodarja srednje moške starosti so poslali v Kandijo v bolnišnico. Tam so ga pregledali in ugotovili, da operacija na želodcu je nujna in edina rešitev. Operirali so ga (kdo, točno ni znano). Zdravnik mu je baje moral celo izrezati želodec (tako je baje pravil štembur). V želodcu se je nabralo toliko razne nesnage, ki je tamkaj povzročala vnetje in gnitje, da želodec je moral ven in zdravnik je velel usmiljenemu bratu, naj ga gre v Krko dobro oprat, potem ga pa naj za nekaj časa obesi na sonce, da se bo osušil, potem ga bosta prišila nazaj v telo tistega podgorskega rojaka. Usmiljeni brat se je podal na odka-zano mu delo in izvršil vse natančno tako. Želodec opral, obesil, da se osuši na soncu. Med tem pa je brat odšel na malico, da si malo dušo priveže, ker v želodcu mu je že krulilo in ga opominjalo, da je bil lačen. Ko se je vrnil, da bi želodec nesel nazaj v operacijsko sobo — želodca ni bilo nikjer. Kaj zdaj? Pregledal je okolico, če bi padel želodec z vrvi kam. Nič. Le nek velik maček se je oblizoval tam pod grmom. Takoj je ugotovil, da maček je želodec odnesel in ga požrl. Kaj sedaj? Usmiljeni brat je s težkim srcem šel povedat zdravniku, ki je vršil operacijo, kaj se je zgodilo. Kaj naj naredimo zdaj? je dejal. Zdravnik ga je debelo pogledal, se malo po glavi popraskal: Lepega zlodja si i/aredil, je za-brudal nad bratom. Edina rešitev je ta: ■“Imate v tej bolnišnici kaj mlajših — enoletnih prašičev?” “Da,” je odvrnil brat, '“imamo jih nekaj.” “Hitro najdi enega kako leto starega orašiča in ga privedi sem.” Brat je to izvršil. Nato sta hitro zaklala prašiča in iz njega vzela še kar topel želodec, ga malo oplaknila in — ena, dve, tri, zdravnik ga je vcepil in prisil podgorskemu rojaku v trebuh, ki je ležal že omamljen na operacijski mizi. Vse je izgle-dalo lepo in prav in zdravnik je z ostrim pogledom ošvrknil brata in mu zamrmral: Zdaj pa moli, da bo vse prav in da bo vse lepo izpadlo. Podgorca pa zapelji v sobo za okrevanja, da se tam prebudi in videli bomo kaj bo. Brat je tako storil. Bolnik se je kmalu nato prebudil. V bolnici so ga nekaj časa “cajtali”, mu dajali gorkega mleka, itd. Čez teden dni so ga v bolnišnici že odpustili, da je odšel domov. Ko je prišel domov, so mu hoteli postreči najprvo z dobro “župco”, kar je bila v starih časih navada, da so z “župcami” najprvo postregli bolnikom. A ta bolnik, ki je moral zaradi želodca na operacijo v kandijsko bolnišnico na operacijo, je žup-ce in drugo odklanjal. Prosil pa je, naj mu za božjo voljo prine-, so kaj korenja in pese, samo korenje bi jedel, štembur je ugotovil to zato, ker so mu v bolnišnici dali drug želodec in to od prašiča. iCai SLOVENSKI KONCERT napravil celovški slovenski pev- PRED MEDNARODNO PUBLIKO V VRBI OB VRBSKEM JEZERU. — Slovenski pevci iz Loge vesi so v nedeljo, 24. julija t. L, že tretjič nastopili z izbranim pevskim sporedom pred mednarodno javnostjo v hotelu Excelsior v Vrbi, poleg Poreč najbolj znanem letoviškem kraju ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Nastopili so s 16 slovenskimi in 3 nemškimi pesmimi. Za uvod so zapeli pevsko geslo svojega zbora, katero je. bilo napisano in uglasbeno pred 60 leti, ko je bil zbor ustanovljen, številni gostje, med katerimi je bilo največ Belgijcev-letoviščar-jev, so sprejeli našo pesem z velikim zanimanjem in hvaležnostjo. Koncert, na katerega je vabil lastnik hotela dr. Walter Hecbt z gospo, je lepo uspel. Ta je tudi svojim gostom pevce predstavil in napovedoval posamezne pesmi tudi v angleškem in francoskem jeziku. Sam koncert pa je bil pod pokroviteljstvom avstrij. drž. poslanca dr. Ludv. Weissa; kot gosta pa sta bila pozdravljena tudi francoski general Petit in dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. HRVATJE Z GRADIŠČANSKE NA OBISKU PRI- KOROŠKIH SLOVENCIH. — Preteklo soboto, 31. julija, in v nedeljo, 1. avgusta, se je mudila na obisku pri koroških Slovencih pevska skupina gradiščanskih Hrvatov iz Uzlopa, vasi, ki leži zapadno od Železnega (Eisen-stadt), glavnega mesta . Gradiščanske (Burgenland). Nastopila je dvakrat, in sicer v soboto zvečer v Št. Primožu, v nedeljo pa v Selab. Slovenskim bratom na Koroškem je prinesla svojo pesem in svojo godbo in jim pripovedovala o svoji domovini in njeni usodi. Skupina je bila sestavljena v glavnem iz kmetskih fantov in deklet. — Koroške Slovence in gradiščanske Hrvate veže ista usoda narodne manjšine v Avstriji. S tem obiskom so gradiščanski Hrvatje vrnili obisk, ki ga je pri njih sen, je dejal k temu še Jure, da smo Dolenjci s takimi “zdravniškimi vedami” tam po Dolenjski prakticirali in čudeže u-j Trst-Gorica-Julijska Benečija, stvarjali že pred 70 leti in več! j --------o-------- ski zbor Gallus, ki ga vodi, kot znano, profesor dr. France Cigan. CELOVŠKI SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS NASTOPIL V NICI V FRANCIJI. —• Ob petlenici svojega obstoja je celovški slovenski pevski zbor Jakob Gallus-Petelin, potem ko je v zadnjih mesecih priredil doma na Koroškem vrsto koncertov, kot v Pliberku, Škocijanu, na Djekšah, v Kazazah, Draščah, Podgorjah in v Celovcu, napravil pevski izlet v‘Nico v Franciji. To misel je sprožil p. Jakob Vučina, ki je pred leti na Slovenskem Koroškem pastir oval po več župnijah in oskrboval slovensko avstrijsko tretjeredno družino, zdaj pa pastiruje med slovenskimi in hrvaškimi izseljenci na francoski sredozemski obali. G. pater odnosno Društvo Slovencev v Nici s svojo predsednico gdč. Albino Mayer sta vse storila, da so mogli naši koroški bratje ponesti lepo slovensko pesem v naj lepše kraje francoske obale, ki nudi premnogim našim rojakom kruha in zaslužka. KOROŠKI VELESEJEM. — Celovec se pripravlja na svoj 14. letni velesejem. Na letošnjem bo že kar 47% razstav-Ijaicev iz lesne stroke, tako da je ta velesejem od leta do leta bolj lesni velesejem; saj je Koroška ena izmed najbolj na lesu bogatih avstrijskih dežel. Za letošnji velesejem, ki bo trajal od 5. do 15. avgusta, je priglašenih 1211 tvrdk (od teh za lesni del velesejma 457) in 754 za blagovni del. Iz same Avstrije je udeleženih 811 tvrdk; iz pe-fih držav za železnim zastorom 69; od prekomorskih držav jih razstavlja v Celovcu tokrat 8, med njimi naše ZD s 13 tvrdkami. Iz Jugoslavije razstavlja 62 tvrdk, v glavnem slovenske. Podobno kakor ' Italija in vrsta drugih držav ima tudi Jugoslavija na velesejmu svojo posebno razstavo. Omenjeno bodi še to, da je bil dosedanji zasilni paviljon mesta Trsta na celovškem velesejmu odstranjen in da je prišla na njegovo mesto nova, lepa in stalna zgradba, v kateri bo razstavljala novoustanovljena italijanska pokrajina Na to sem pa ponosen! Bara, ki je ves čas poslušala vse to kar z odprtimi ustmi, je k temu dodala tole: Bogme, danes ste pa vsi trije zopet nekaj pogruntali in ugotovili. Vas treh bo še sv. Peter vesel, kadar boste prišli gori k njemu, ker od vas treh bo marsikaj zanimivega zvedel, kaj vse se je godilo in dogodilo na tem puklastem svetu od tistega časa, ko je on s tega sveta odrajžal, pa do danes. Take ljudi, ki kaj vedo in ki vse sproti ne pozabi jo, kar dožive, ima vsakdo rad Bil pa je drugače j in gotovo tudi Bog gor v nebe-potem zdrav in še dolgo živel. |sxh. Če so mu kdaj povedali potem, da ima prašičev želodec, tega ne vem, niti ne vem, če mu je to kdaj pokojni Štembur povedal? Tako ta povest o tej operaciji. “Omenil sem jo Vam zato,” Te ugotovitve od strani dobre blage Bare smo bili vsi veseli Mornarica in debeluhi Ameriški mornarji so preveč debeli. Poveljstva so dobila nalog, naj predlagajo “prostovoljno razrešnico” tistim pripadnikom svojih enot, ki bi odklonili priporočeno shujševalno kuro. Navodila vsebujejo naslednje: mornarji, ki so na spisku debeluhov, se morajo podvreči šestmesečni shujševalni kuri, zasnovani na ustrezni dijeti in na rednih razgibalnih vajah. Kdor v pol leta ne bo 'zmanjšal svoje telesne teže na predpisano mero, bo dobil odpustnico. “Debelost je izraz nenormalnega zdravstvenega stanja,” povzemamo po navodilih, iki so jih , .... iP^jela mornariška poveljstva, m 2a ovo jni in smo ga na to šei«^ mornariških enot jo je treba v^a c par casic popili na zdrav-p0mesti dosledno in na vsej črti. je drug drugega in se poslovili j Tisti ljudje, katerih teža ni v z v ju mm na svidenje , nato ^ sorazmerju s telesno višino, z • . . . t sva pa o rinila jaz in Nick.voja|kega staijg£a ntso primerni je dejal Jure, ker si ti, Nick, vsak proti svojemu domu z upa- za izpop0lnievanje nalog v mor- nam povedal o slučaju, kaj se njem, da se še snidemo in še j je zgodilo v mestni bolnišnici v kako tako veselo in zanimivo narici.” Bostonu pred kratkim in kako so prašičeva jetra pomagala o-hraniti življenje dotični 34 let stari ženi. Na svetu je vse mogoče: Le to in na to sem pono- povemo drug drugemu! Čitatelje AD pa vsi lepo pozdravljamo in jim želimo vse najboljše! Tone s hriba ■ Ledena doba STOCKHOLM, Šved. — V zadnji ledeni dobi je bilo eno petino zemeljske površine po* krite z ledom. AMERIŠKA' Issued £▼•£! Tbursdag for the Jusosldfi in Wisccuuin * .rfi Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu ^nnnrsirs” & & t>b~innnnnnr <> THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wls. Tel. Mitchell 5-4373 “rramrs a a a o o o ti~snnm. iltvauski zapiski MILWAUKEE, Wis. — Letos može, ki se mučijo nedeljo za se je precej naših ljudi podalo |nedeljo, da nam prinesejo ko-na pot v staro domovino. Tja šček slovenske zemlje in kultu odhajajo ali posamezno ali pa v skupinah. Vodstvo skupin so prevzele različne organizacije, tako KSKJ, Slov. Ženska Zveza in druge. Vsem želimo lep o-bisk doma in srečno pot nazaj. Med drugimi se že dalj časa mudi v starem kraju Miss Fanny Pung. Kakor slišimo, se ima zelo dobro. * Del svojih počitnic je preživel pri nas p. Kalist Langerholc, frančiškan. Prišel je na oddih, kakor je rekel. Kakor slišimo, se pripravlja na profesuro iz Sv. pisma. Začel bo učiti še to jesen v De Pere, Wis. Čestitamo! Fr. Joseph Gole, D.D., se je u-deležil 25-letnice rnašniškega posvečenja hrvaškega župnika Alojza Bambirja, frančiškana. Fr. Bambir je župnik fare sv. Avguština v West Allisu. Je to zelo napredna hrvaška fara. Tja spada tudi nekaj slovenskih družin, med njimi Franjo Mejač, predsednik slovenskega društva Triglav. Stanuje komaj en blok stran in otroci hodijo tja v šolo. Gospod Jože Gole je bil dijakon pri tej sv. maši, kar je še posebna odlika pri tako veliki slovesnosti. Od časa do časa odprem svoj radio ob nedeljah. Zahoče se mi.slovenske radio oddaje. Imamo kar dve. Ena oddaja od devetih do desetih na valu 103.7 WTOS-FM, druga pa od desetih re. Vzame veliko časa in priprav, da se mi lahko eno uro veselimo. Osebju, ki se pri tem trudi, želimo le tako naprej. Z vašimi radijskimi urami storite veliko dobrega. Na sestanku društva Triglav so člani sklenili, da bodo imeli še en piknik, in sicer v nedeljo, 22. avgusta, v svojem parku. Čisti dobiček tega piknika je namenjen za kapelico, ki jo društvo misli postaviti v svojem parku. Vsa čast društvu na tej lepi zamisli! Člani se zelo trudijo, da napravijo park privlačen v vsakem oziru. Načrte za kapelico dela, v kolikor mi je znano, inž. Dušan Svetlič. Wisconsinsko ministrstvo za zdravje bo s sodelovanjem mil-wauskega odbora za zdravje na razpolago ljudem, da se lahko prepričajo o stanju svojega zdravja. Na razpolago bosta kar 2 rešilni postaji, ki se ju bodo ljudje lahko poslužili, da ugotovijo, kako je z njihovim zdrav- 5.30-8.30 p.m. i n na Glavnem poštnem uradu od 1.00 - 6.00 p.m. in od 8.00-10.00 p.m. - City Hall pa bo sprejemala v dneh od 10.-13. avgusta od 9.00-12.00 dopoldne. * V naslednjem vam podajam članek o Jugoslaviji, ki ga je priobčil mihvauški jutranji list Sentinel, članek je napisal Henry J. Taylor. Naslov članka se glasi: Tito je oropal jugoslovanske kmete pomoči, sedaj pa potrebuje pšenico Združenih držav. Veličina in odlika naše pomoči rdečemu Titu je sedaj zopet naletela na neuspeh komunistične ekonomije. To ga je napotilo, da zopet prosi milijonskega posojila od naših davkoplačevalcev in ga bo verjetno tudi dobil. Vsi dobri državljani so pripravljeni plačati primerne davke, morda tudi izredne, če je potrebno, kakor na primer v dosego končanja vojske v Vietnamu. Nikakor pa nočejo podpirati stvari, za katere ni treba plačevati. In ena stvar, za 'katero 'ni potrebno, da naši ljudje plačujejo, je maršal Tito. Že čez dvem bilijonom dolarjem smo rekli zbogom, dolarjem, ki so šli iz našega žepa za Tita, ki ni bil nikoli prijatelj jem. Pregled se bo vršil zastonj. iZdruženih držav in tudi danes Pregled vsebuje sledeče: X-ray,'nj ugotovitev krvnega pritiska in diabetes. Pregledi se bodo vršili v mesecu avgustu, septembru in oktobru. Prav vsakdo se jih lahko posluži. Vsa preiskava traja le nekaj minut. Pri tem se ni treba niti sleči. Vsakdo se lahko posluži vseh treh preiskav. Izid preiskav bodo poslali vsakemu posamezniku in njihovim. zdravnikom približno en do enajstih na WMIL na valuj mesec po preiskavi. Tisti, ki so 1290. Te oddaje lahko poslušate že Pod zdravniškim nadzor-vsako nedeljo: Človeku se kar stvom zaradi katerekoli zgoraj znova utrdi zavest, ko sliši slovensko besedo. Dobro se mu zdi, da še ni zamrla. Občudujem mmm m va AKO RABITE OČALA--] obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wša. omenjene bolezni, naj ne vzamejo ponovne preiskave. Osebe, ki so' stare čez 40 let, so nujno naprošene, da se poslužijo teh preiskav. Tisti, ki se podvržejo preiskavi glede diabetes, naj vzamejo eno uro pred preiskavo dva sladkorja ali pa naj jedo popolno kosilo, kateremu naj dodajo sladek desert. Več informacij vam lahko da vsaka zaščitna sestra za javno zdravje. Rešilne postaje se bodo nahajale na sledečih krajih v mesecu avgustu: od torka do petka, 10.-13. avgusta, Treasure Island (Point Loomis Store) od 1.30 -4.30 p.m. in 5.30-8.30 p.m.; v torek, 17. avgusta, na Layton Park Post Office, Burnham Piazza, od 1.00-4.00 p.m. in od It’s such a treat to beat the heat Ah-hik-H/Lf, with an Electric Room Air Conditioner Buy one front your dealer or us Wisconsin electric poser company Pri nedavnem rdečem zborovanju v Knežici na povratku iz Moskve je rekel: Mi se smejimo sovražnikom komunizma. Norci so. Mi vemo, kaj delamo v tej deželi.” Naše dajatve bi še nekako o-pravičili, če bi zares pomagali jugoslovanskemu ljudstvu. Med tem ko Tito živi s svojimi palačami, avijoni, lovskimi kočami in jadrnicami kot kak orientalski mogočnik, ljudje dobijo od vsega le drobtinice. Oboje lahko vidimo: uspeh naše dajatve in ljudsko revščino (kar je vredno premisleka) v belgrajski izjavi dne 25. julija. Tito je ponovno razvrednotil denar. “Reforma,” je rekel Tito, “ki bo pomagala ustaliti e-konomijo” (gospodarstvo). Tokrat je znižal jugoslovanski dinar za dve tretjini — 66.6^. Cene so pa pri tem porastle za 24% po uradni določbi. Leta 1951 je bilo uradno razmerje med dolarjem in dinarjem 1 proti 50. Za en dolar si dobil 50 dinarjev, danes pa dobiš 1,250 dinarjev za en dolar. Vendar bi morala Jugoslavija vkljub nasprotnemu vtisu in propagandi biti bogata dežela. Jugoslavija je naj večja država na Balkanu. Ima krasno obmorsko lego in lepa pristanišča ob sa in boksita za izvoz. Prav tako ima za izvoz premog, železo, cink, baker, da celo zlato. Včasih je imela za izvoz tudi živež. Toda Titova umetna industri-jalizacija, ki jo je pomagal graditi denar naših davkoplačevalcev, je zgrajena na komunistični zamisli, da je tovarniškega delavca lažje organizirati in kontrolirati, kakor pa kmeta in zato jih mora imeti. Ogromne, na hitro in slabo zgrajene tovarne so nastale v o-kolici Belgrada, Zagreba in Ljubljane za izdelavo ur, optičnih in tekstilnih predmetov in električno mašinerijo, ne pokažejo nobenega pravega in resnega napredka. Zasnovane so bile na politični osnovi, ki je pritegnila na tisoče tradicij o-nalnih kmetskih delavcev v mesto in ti delavci so danes večinoma brez dela. (Dalje prihodnjič) ne in socialne potrebe Velikega Marvin Herman manager nove MAY trgovine v N, Olmstedo Cleveland, O. — Francis A. Coy, predsednik May Company, je objavil imenovanje Marvina Hermana za glavnega manager-ja nove May trgovine v Great Northern Shopping Center v North Olmstedu. Novi generalni manager je graduiral na Heights High in Ohio University in služboval 16 let na raznih mestih v trgovini na drobno, pa tudi na vodilnih položajih pri podjetjih s tovarnami. V preteklem avgustu je Mr. Herman nastopil svojo službo pri May (Company in sedaj nadzoruje vse priprave za odprtje nove, šeste podružnice May Clevelanda $14,097,164. Iz teh sredstev se je vzdrževalo in se še vzdržuje skupno 151 ustanov “Rdečega peresa” in Rdeči križ. Letos je United Appeal sklenil postaviti cilj za svojo kampanjo, ki je kot vsako leto določena na čas od 18. do 28. oktobra, $14,600,000. To-, pravijo, je najmanj, kar je potrebno za redno nadaljevanje dela omenjenih dobrodelnih in socialnih ustanov na področju Velikega Clevelanda. U. A. » V Kanadi grade preveč 10 OTTAWA, Can. — Predsednik vlade L. Pearson je pozval odgovorne, naj omeje obsežno gradnjo, ker obstoja nevarnost inflacije v gradbeni industriji. Pregled načrtov za javne in privatne gradnje kaže, da nameravajo v Kanadi letos v to vložiti skupno skoraj 13 bilijonov dolarjev. To je 19% več kot lani in 4% več, kot je izgledalo po napovedih v začetku letošnjega leta. Obsežne nove gradnje, posebno' v velikih mestih, so privedle do pomanjkanja delavstva in gradbenega materiala, kar vse povzroča naglo povečanje stroškov gradenj. Trenutni obseg gradenj je preko dejanskih zmožnosti kanadske gradbene industrije in ga je zato po besedah predsednika vlade treba omejiti. Laška pdkifa polmrlia RIM, It. — Italijanska policija se je trudila več let, da dože-ne, kdo vodi sicilijansko Mafijo. Pri tem ji je veliko pomagala naša FBI, kajti sicilijanska Mafija ima svoje zaveznike in prijatelje v ameriški Cosa Nostra. Pravzaprav je pred desetletji Mafija osnovala Coso nostro in ji tudi “dobavljala” najbolj spretne zločince. Cosa nostra je pa ravno tako nevarna tolpa zločincev za Ameriko kot je Mafija za Italijo. Kako nevarna je, je razodel 1. 1963 zločinec drugega razreda Valachi, ki je bil tudi član Cose nostre in zato lahko veliko povedal posebnemu odboru našega senata o delu, zločinih in organizaciji Cose nostre. Tako je naša javnost zvedela, s kom ima opravka. Italijanska policija je v eni noči ujela 9 od 14 voditeljev Mafije. Blizu Rima je aretirala zločinca Coppolo, ' ki velja pri ameriški policiji za voditelja o-beh organizacij, ameriške in italijanske. V Bologni je pa a-retirala zločinca z imenom Gen-co Russo. Je baje načelnik sicilijanske Mafije. Ostalih sedem jajo, da je dobrodošel tudi kapital iz drugih dežel Zahoda, tudi iz Združenih držav, pripominjajo pa, da to ne bo imelo nobenega vpliva na zunanjo politiko Alžirije. Ta bo pod vlado polk. Boumediana ostala nevtralna in bo hodila po potih, ki bodo za Alžirijo najboljša. V Vietnamu ni malarija še čisto zatrta SAIGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu je malarija še zmeraj nevarna bolezen. Ni ravno smrtna, pa je vendar tujcem v veliko nadlego. Domačini so pa utrjeni proti njej. Jo morajo preboleti v mladih letih, v poznejših se jih ne prime več. Nevarna je seveda tudi za naše vojake. Naši kemiki in zdravniki se že tri leta trudijo, da bi iznašli primerno zdravilo. Delen uspeh že imajo, zdravila, ki bi pomagalo v vsakem slučaju, pa še niso odkrili. Nihče ni poročal, da bi malarija bila vzrok smrtnih slučajev med vojaki. Za silo pomagajo že sedanja preventivna zdravila. Bodoči svetovni evharistični kongres Sv. oče Pavel VI. je odločil, naj bi se prihodnji mednarodni evharistični kongres — 39. po številu — vršil 1. 1968 v mestu Bogota, ki je prestolnica južnoameriške države Kolumbija. Potem ko je zadnji mednarodni evharistični kongres zajel Indijo in vse dežele Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter opozoril vest katoličanov in nekatoliča-nov na ondotne kričeče probleme, -se zdi, odločitev sv. očeta, naj bo bodoči kongres v eni iz-, med južnoameriških držav, zelo utemeljen, saj pravijo poznavalci razmer, da se bo prav v Južni Ameriki odločila borba med krščanstvom in komunizmom. Ženske dobijo delo Cilenški kardinal govoril v judovski sinagogi SANTIAGO, Čile. — Gil Si-nay, ugleden judovski bančnik v čilenski prestolici, je ustanovil društvo pod imenom Krščan-sko-judovsko bratstvo. Kot predsednik društva je povabil čilenskega kardinala Silvo Hen-riqueza, naj pride predavat v judovsko sinagogo. Kardinal se je odzval povabilu in imel v sinagogi 35-mi-nutno predavanje o “spoštova- je prišlo pod ključ na Siciliji. I niu osebnosti v starem testa-Pet jih je pa še na svobodi, tri-' mentu”. Sinagoga je bila narav- je med njimi so menda v New Yorku. v FBI je bila sproti informirana, kaj namerava italijanska policija, in ji je pomagala, kolikor je mogla s podatki, ki jih je nabrala o obeh organizacijah tekom dolgih let tajnega raziska-vanja. V vodstvu Mafije so sedeli večinoma stari grešniki, le par Company na področju Velikega med njimi še ni doseglo 65. leto, Clevelanda. S svojo žena Rae in sinovoma Howardom ter Richardom živi na 3768 Berkeley Rd., Cleveland Heights. United Appeal se pripravlja na letošnjo nabirko Cleveland, O. — Lani je Uni- ted Appeal zbral tekom svoje Jadranu. Ima veliko količino ‘le- kampanje za dobrodelne name- večina je pa nad 70 let stara. Vsi so bili že zaprti in obsojeni. Ko so prestali kazni, so se vrnili k svojemu poslu. Glavni poklic jim je pa bil tihotapstvo in mednarodna trgovina z opijem in podobnimi mamili. Sorazmerno dolgo CHICAGO, 111. — Pri običaj ni rabi vzdrže železniške tračnice v naši deželi do 25 let. no nabito polna, občinstvo je pa kardinalova izvajanja burno pozdravljalo. Kardinalov nastop v judovski sinanogi je močno odjeknil v vsej Latinski Ameriki. iUžirija mbl fn|i kapital ALŽIR, Alž. — Vesti iz vladnih krogov trdijo, da je vlada pripravljena dati tujim družbam, ki bi hotele investirati svoj kapital v gospodarski razvoj Alžirije, vsa potrebna jamstva. Nova vlada pripravlja spremembo zakona o investicijah iz leta 1963 z namenom, da privabi v deželo tuji kapital. Za zgled naj bi služila nedavno podpisana pogodba med Francijo in Alžirijo o izkoriščanju petrolejskih in plinskih ležišč na 180,000 kv. kilometrih alžirskega dela Sahare za prihodnjih 15 let. Alžirci poudar- HALO, PARIZ! — V višji šoli v W. Bendu v Wiscqnsinu so mogli učenci enega razreda med francosko uro govoriti neposredno S' Parizom preko ‘‘Zgodnje- ptice”. To je bil prvi pouk te vrste oh sodelovanju ameriške in francoske televizije. v ' Iščemo Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Delo dobi Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103. (x) MALI OGLASI^ V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Hiša naprodaj Na 1075 E. 67 St., je naprodaj dvostanovanjska hiša, 5-4, z 2 garažama za $14,000. Prodaja lastnik. Zglasite se na 1084 E. 67 St. zgoraj. — (148) V najem E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (148) V najem 5 sob, zgoraj, na novo de-korirane, najraje odraslim; na 6030 St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573. (145) Lastnik predaja Wickliffe, O., blizu Lloyd Rd. je naprodaj bungalow, 3 spalnice, ograjeno dvorišče, aluminijaste strani, garaža, zgoraj zgotovljeno, nove preproge, formica lijak. Kličite WH 3-3668. (149) Mesar išče delo Izkušen mesar in izdelovalec klobas z večletno prakso išče zaposlitev. Tel. 881-1173. _______________________—(150) Lastnik prodaja 2 hiši na enem lotu, 3. 31/2 in 4 spredaj, 4-4 zadaj, vse oddano na 1200 in 1202 Norwood Road, letni dohodki $3000. - ograjen vrt, lepo pohištvo za 5 sob, 2 kuhinji No. A-l Ford Station Wagon ter ostali inventar, nizki davki. Tel.: EN 1-5584. —(149) Car $1 Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15423 Waterloo Rd. IV 1-2237 Hiša naprodaj Lepa zidana hiša. 4 spalnice, severno od bulevarda, v Euclidu. V srednjih 20h. Na 45 E. 216 St. RE 1-5507. oooo{>o(>0'>či^o<)o(Krr>o(Krr>o njem Ramesu v zakon, in sicer J na ukaz Amena, očeta bogov. Prišepeči jim, da se Amen huduje na Abija zaradi njegovega zločina, kakor se bo ob svojem času izkazalo, in da mu bodo tisti, ki se Abiju upro, ljubi in dragi. Pri južnih vratih, kjer Nil dere med mogočnimi skalnatimi stenami, bo Rames srečal Abijevo voj- sko. Z njim pride tista, čigar podoba si ti in ki ji moraš biti poslušna; morda še nekdo drugi, ki je mogočnejši od vseh nas. Tam pri Južnih vratih se bo tvoja naloga končala in tedaj najdeš pokoj, ki ga želiš. Govorila sem.” “Slišala sem povelje in izvršila ga bom,” je odgovorila postava s svojim hladnim, “To je najina zgodba, moj 'sin Rames,” je rekla Asti, “in težko boš našel drugo, ki bi ji bila enaka. Sedaj še ti svojo povej!” ‘‘Moja je kratka, mati,” je 'odgovoril. “Poslušen poveljem njenega veličanstva,” je rekel in se priklonil Tui, ki je sedela ob daljši strani mize, za katero se jedli,” sem potoval po Nilu cto tega mesta. Ko me je stari kralj, oče princa iz Keša, hotel umoriti, sem ga sam prvi napadel s pomočjo svojih Egipčanov in njegovih lastnih podložnikov in — no, umrl je. Prav nihče ni žaloval za njim, ker je bil slab kralj, in jaz sem stopil na njegovo mesto in sem urejeval vladne zadeve, kakor je bilo treba. Že zdavnaj bi se bil hotel vrniti v Egipt in poročati o vsem, toda moji vohuni so mi sporočili, kaj se je tamkaj zgodilo. Sporočili so mi na primer, kako so Abi in njegovi tovariši s čarovnijo umorili faraona; sporočili so mi dalje, da je faraonova hči, Amenova zvezda, na vse pozabila, pozabila na prisego, ki mi jo je bila prisegla, in da je poročila svojega starega strica Abija, da si reši življenje in prestol.” “In ti si jim verjel, Rames?” je vprašala Tua očitajoče. “Kako bi jim ne verjel, gospa, ko so vohuni prisegali, da so sami videli tvoje veličanstvo na prestolu v Memfidi in drugod in da Abi teka kakor psiček sem in tja, ter izvršuje vsa tvoja povelja? Kako bi bil mogel vedeti, da se je tvoj Dvojnik poročil z Abijem in ne ti sama?” “Mislim, da Abi danes to že ve,” je odgovorila Tua, “in zdi se, da Ka ni nikomur dobra žena. A kaj naj storimo sedaj?” “Ali bi se ne hotela najprej poročiti z menoj, gospa?” je predlagal Rames. “Potem lahko premišljamo.” “Poročila se bom s teboj, kakor sem obljubila,” je odgovorila, “pa samo na enem mestu, v Amenovem templju v Egiptu. Najprej mi zopet pridobi prestol, potem pa me zasnubi.” “To bom storil,” je odgovoril, “čeprav ne vem kako, ker že nekdo drugi sedi na tvojem prestolu in se morda ne bo rad poslovil od njega.” “Sporočilo ji pošljemo, sin,” je rekla Asti. “Sedaj pojdi, medve morava spati.” “Katerega sla pošlješ, mati?” je vprašal Rames odhajajo. “Toliko let me poznaš, moj sin, in še ne veš, da imam služabnike, ki jih ne moreš videti?” je odgovorila Asti. Bila je polnoč in Asti pa Tua sta v svoji sobi Ramesove palače klečali druga ob drugi v molitvi k Amenu, očetu bogov. Ko sta končali, je Asti vstala in je zopet, kakor nekoč v ogelnem stolpu memfidskem, izustila tiste mogočne besede, ki jih ji je svoj čas povedal duh Ahurre, božanske gospe v Osirisu. Zašepetalo je, zašumelo je kakor šum mahajočih kril. Glej, v senci za svetilko se je zbirala meglica, ki se je počasi razsvetljevala in oblikovala, dobivala postavo kraljevske, oblečene v opravo in okrasje egipčanske kraljice, in nje obraz je bil kakor obraz Neter-Tue, le še bolj ponosen in nadzemski. Molče je stala pred njima, opazujoč ju s svojimi bleščečimi tajinstvenimi očmi. “Odkod prihajaš, o Dvojnik?” je vprašala Asti. “S tistega mesta, kjer me je tvoj ukaz zalotil, o gospa skrivnosti, iz Theb, iz hiše Abijeve, ki na videz vlada kot faraon,” je odgovorila postava s svojim hladnim in skoraj brezbarvnim glasom. “Kako se godi Abiju in Egiptu, o Dvojnik?” “Abiju se slabo godi; v mukah in strahu in neizpolnjenih željah hira in nima nobene srečne ure. Egiptu pa se godi dobro. O silna gospa, nikoli ni bila država mogočnejša, nego je danes, zakaj v vsem sem izvršil povelja, ki sem jih prejel, in sedaj si želim počitka v prsih, iz katerih sem prišel,” in pri tem je Ka pokazal na Tuo, ki je stoje opazovala prizor. “še ne moreš počivati, o Dvojnik, še je dela zate, potem pa pojdi k pokoju do dneva zadnjega zbujenja. čuj me! Vrni se v Thebe in spelji Abija in njegove sotovariše. Reci, da se je Egipčan Rames, ki se je polastil vlade v Kešu, oklical za egipčanskega faraona, sklicevaje se na pravico svojega rodu, in za tvojega soproga, sklicevaje se na obljube tistega, ki je vladal pred teboj in ki ga je Abi umoril. Pregovori Abija, da zbere veliko armado in odkoraka proti jugu ter obračuni z Ramesom. Po tihem pa prišepeči generalom te armade, da je božanski faraon, ki je odšel, resnično te obljubil s tvojim privolje- MED NEBOM I N ZEMLJO — Barry Rowars je preskušal svoje sposobnosti na trampolinu, ko ga je prijatelj posnel na film “med nebom in zemljo”. giuiMHiumimmummmiuEmimEmnnimiiiumiimmiiiiiniuiminmHiimim’. | JOS. ŽELE IN SINOVI I i POGREBNI ZAVOD ! š 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 : = COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 j Eš Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago : r Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ; fiHHmnmmmiimnmiiiiiiiiiiiMiiimuHmniMnitiMiimisiuimmmriuHiiuimiii The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan Kar napravi ogenj in samo ogenj za (hrano... to napravi ogenj za Stroh’s in samo Stroh’s Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker jo Stroh’s edino ameriško z ognjem varjeno pivo. Z OGNJEM - VARJEN OKUS Naravnajte ABC-TY BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5. brezstrastnim glasom. “Toda gospa skrivnosti, izvrševalka božje volje, ne odlašaj predolgo, ker sem trudna in bi drugače švignila kakor plamen v tistele prsi, ki so moj dom, moreč in razvaline puščajoč za seboj.” Nato je podoba izginila, kakor se je prikazala, ugašajoč počasi in izginjajoč v noč, iz katere je bila prišla. Bilo je jutro in Abi je sedel v Thebah v veliki faraonovi dvorani ter se ukvarjal z državnimi posli, ob njem pa je stal njegov vezir Kaku. Resnično, obadva sta se bila moč- no spremenila od tiste zarote .zoper življenje njunega gosta in kralja v Memfidi, zakaj Abija je bil med tem napor, strah in nesreča tako zdelal, da so kraljevska oblačila vise- la okrog njega v mahedravih gubah, Kaku pa se je postaral, da se mu je korak tresel. “Ali so zadeve končane^ častnik?” je vprašal Abi nestrpno. Oglašujte v naših malih oglasih o ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, « ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, o ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. > -n* 'N,,; :v:- ^ J^a&naniio in ZahnJala V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 30. junija 1365 v Gospodu preminula naša ljubljena mama, stara mati in sestra MARY CORIAN Pokojna je bila rojena 11. marca 1883 v vasi Male Lipljenje, župnija Škocjan pri Turjaku, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1905. Živela je najprej v Midvale, Ohio, zadnjih 12 let pa v Walsenburg, Colo. Njen prvi soprog je bil John Papesh, ki ji je umrl leta 1919, drugi John Bolon, ki je preminul leta 1950, tretji pa Jože Corian. V Sloveniji žaluje za njo sestra Mana Nared s svojo družino in več drugih sorodnikov. Po njeni želji smo jo prepeljali v Cleveland, Ohio, kjer je počivala na edrsi v Grtfi-novein pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd., odkoder je bil pogreb dne 5. julija 19G5. V pogrebnem sprevodu srno jo spremili najprej v cerkev s\r. Jeronima, kjer je Rev. McCann daroval zanjo slovesno pogrebno sv. mašo z asistenco, opravil cerkvene pogrebne obrede in žalostinke ter molil za večno srečo njene duše. V prelepem, ganljivem nagovoru je povdaril. da se je pokojnica odlikovala v neumorni pridnosti, požrtvovalnosti za Cerkev in v dobrih delih v pomoč bližnjim. Po opravljenih svetili obredih v cerkvi je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarija, kjer bodo zemski ostanki čakali Vstajenja v družinski grobnici njene hčerke Eve Verderber, kakor je pokojna sama želela. Našo iskreno zahvalo naj prejme Rev. McCann za daritev sv. maše in vodstvo cerkvenih obredov, kakor tudi vsi častiti gospodje duhovniki, ki so mu asistirali. Najlepše se zahvalimo Grdinovemu pogrebnemu zavodu, ki je oskrbel prevoz iz Walsenburg, Colo., skrbno in ljubeznivo uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Hvaležni smo iz vseh naših src za počastitev, ki so jo pokojni izkazali čiani društva Hrvatske bratske podporne Jednote in Edwardu Tomšiču, ki je zastopal članstvo pri pogreba ter se v imenu društva s prisrčnimi besedami poslovil od pokojne članice. Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Posebej prisrčna hvala častitemu gospodu Father McCann, da je vodil skupno molitev v pogrebnem zavodu in vsem, ki so molili. Hvaležni smo vsem, ki so prišli kropit in so se poslovili od pokojne, biii pri pogrebu in pri sv. maši ter spremili našo mamo do groba. Razposlali smo zahvalne kartice. Če bi kdo naše posebne zahvale pomotoma ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Tole javno zahvalo pa želimo izreči prav vsem, ki so pokojni mami izkazali kakršnokoli dobroto, jo počastili ob slovesu, nam v težki uri ločitve pomagali, nam izrazili svoje sočutje ali kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Vsem in vsakomur naša najlepša zahvala! Žalujoči Hvala, naša dobra mama! Vso ljubezen si nam dala! vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj bo Tvoja v večnosti. soprog JOŽE; hčere: MARY ZUPANČIČ, ANN TUŠEK, EVA VERDERBER in ELLA LEDENICAN; sinovi: SAM in JOHN PAPESH ter JOSEPH BOLEN; vsi s svojimi družinami; sestre: MANA NARED, FRANCES HRIBAR in ALOJZIJA KOŠIR s svojimi družinami ter OSTALI SORODNIKI v Ameriki in v Jugoslaviji. Euclid, O., Cleveland, O., Long Island, N. Y.. Mentor, O., Walsenburg, Colo., Slovenija, Jugoslavija, dne 5. avgusta 1965. r:; -V"-' rr'; " -/ n, ^ -r PRIPRAVA ZA NASTOP •— Član filmske skupine pripravlja za nastop slona Bim* bo. Ta se posebno prijetno počuti, kadar ga snažijo, kot na gornji sliki.