Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA £§E§ JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96*—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 48. kos. V LJUBLJANI dne 15. junija 1940. Letnik XI. VSEBINA: 271. Uredba o pokojninskem skladu pogodbenih poštarjev. 272. Pravilnik za izvrševanje uredbe, kako se odmerjata rjata pri- dobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države. 273. Razpis dopolnilnih volitev svetnikov Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov. 274. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. • Uredbe osrednje vlade. 271. Na podstavi točke 10. § 125. finančnega zakona za 1.1939./40. predpisujem sporazumno z ministrom za finance tole uredbo o pokojninskem skladu pogodbenik poštarjev.* Splošne določbe. Clen 1. Pri ministrstvu za pošto, telegraf in telefon se ustanavlja pokojninski sklad pogodbenih poštarjev (»Penzioni fond ugovornih postara«), ki ga upravlja minister za pošto, telegraf in telefon. Ta sklad služi za izplačevanje pokojnin pogodbenih poštarjev in njih rodbin in se ne sme uporabljati za nič drugega nego za tisto, čemur je s to uredbo namenjen. Clen 2, Vlagatelji so vsi pogodbeni poštarji, postavljeni po pravilniku o pogodbenih državnih poštah. Vlaganje v sklad je obvezno. Clen 3. Pravica in obveznost vlaganja se začneta z dnem sprejema in prenehata z dnem, ko prenehajo prejemki. Clen 4. Imovina sklada so tile dohodki: a) imovina bivšega pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev kraljevine Jugoslavije; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. aprila 1940., št, 77/XXVIJ.I/22Q b) vpisnina; c) mesečni vlogi; e) prispevek Poštne hranilnice; d) obresti od glavnice sklada; e) denarne kazni pogodbenih poštarjev po pravilniku o pogodbenih državnih poštah; f) državni prispevek; g) razni dohodki (darila, volila, naklonila itd.). Imovina sklada, ki ni potrebna za poravnavo tekočih izdatkov in obveznosti, mora biti naložena pri Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici v gotovini oziroma v državnih vrednostnih papirjih. Zneske, potrebne za tekoče mesečne izdatke, je treba imeti na čekovnem računu sklada pri Poštni hranilnim'. Clen 5. Vpisnina znaša za vsakega vlagatelja 300 dinarjev enkrat za vselej; vplačuje se pa lahko tudi v mesečnih obrokih po 50 dinarjev. Vpisnina se ne yrača. Clen 6. Redni mesečni vlog znaša 9% rednih prejemkov pogodbenega poštarja. Ce naj ob ureditvi prejemkov ali spremembi službenega kraja pogodbeni poštar prejema redne prejemke nižjega razreda ali nižje skupine, se mu vrne razlika pri vlogih, brez obresti. Če se redni prejemki zvišajo, vplača pogodbeni poštar razliko pri vlogih s 4% obresti naenkrat ali v ustreznih mesečnih obrokih. Pogodbeni poštarji s prejemki iz tretjega odstavka člena 29. pravilnika o pogodbenih državnih poštah iz 1. 1931. plačujejo vloge kot pogodbeni poštarji pogodbenih državnih pošt I. razreda, 1. skupine. Clen 7. Vlogi se pobirajo mesečno z odtegovanjem od prejemkov po plačilnih seznamih. Clen f Prispevek Poštne hranilnice se določa po zakonu o požtno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu. Clen P Do vrnitve vlogov ima pravico samo tisti pogodbeni poštar, ki je vlagal več ko 5 let, pa mu je služba po kateri koli osnovi prenehala, izvzemši upokojitev. Z vrnitvijo vlogov izgubi vlagatelj vse pravice proti skladu. Vlagatelj, ki po prestanku službenega razmerja ne dvigne dotlej vplačanih vlogov, obdrži pravico, da se mu po zopetnem vstopu v službo pogodbenega poštarja ves čas vlaganja zaračuna za pridobitev pravice do osebne in rodbinske pokojnine. Po smrti vlagatelja v sklad, ki ni vlagal najmanj 10 let in zato njegova rodbina (žena oziroma zakonski in pozakonjeni otroci) ni pridobila pravice do rodbinske pokojnine, se tej na zahtevo vrnejo vsi vplačani vlogi. Vlogi se vračajo vselej le- v dejansko vplačanih zneskih, brez obresti. Osebna pokojnina. Člen 10. Pravico do osebne pokojnine pridobi vlagatelj po 10 letih vlaganja, in to: a) če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; b) če dovrši 65 let starosti; c) če dovrši 35 let službe pogodbenega poštarja. Nesposobnost mora biti trajna ali pa takšna, da nič ne kaže na to, da bo zopet sposoben za službo. Nesposobnost se ugotovi komisijsko po dveh zdravnikih v javni službi in enem uradniku, ki ga odredi pristojna direkcija za pošto, telegraf in telefon. Stroške pregleda trpi pogodbeni poštar. Clen 11. Ce se vlagatelj pri državnem poslu ali zaradi takega posla brez svoje krivde tako poškoduje, da je odslej zaradi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo službo, in ni 10 let vlagal v sklad, se mu določi osebna pokojnina, kakor da je vlagal 10 let. Clen 12 Osnova za določitev količine osebne pokojnine so redni prejemki pogodbenega poštarja, od katerih je vlagatelj ob času prestanka službe vlagal v sklad. Za dovršenih 10 let vlaganja znaša osebna pokojnina 40% osnove, za vsakega nadaljnjega pol leta pa po 1%, tako da gre pogodbenemu poštarju po dovršitvi 35 let vlaganja 90% osnove. Osebna pokojnina ne more biti večja od 90% osnove. Začetega pol leta se računa za celo. Clen 13. Osebna pokojnina gre od dne, ko prenehajo aktivni prejemki. Clen 14. Pravica do osebne pokojnine se izgubi: 1. z vstopom v državno ali samoupravno službo, dokler služba traja; 2. z izgubo državljanstva; 3. s sodno sodbo. Rodbinska pokojnina. Clen 15. Pravico do rodbinske, pokojnine pridobi rodbina vlagatelja, ki je bil ob smrti vlagatelj sklada najmanj 10 let, kakor tudi rodbina upokojenca sklada. Izjemno od prednjega odstavka ima pravico do rodbinske pokojnine rodbina tistega vlagatelja, ki se je pred dovršenimi 10 leti vlaganja pri kakem državnem poslu ali zaradi takega posla do mrtvega ponesrečil ali za dobljenimi poškodbami umrl. V takem primeru gre rodbini pokojnina, kakor da je ta vlagatelj vlagal v sklad 10 let. Clen 16. Osnova za določitev količine rodbinske pokojnine je osebna pokojnina, ki jo je upokojenec imel ali ki bi jo vlagatelj imel, da mu je bila na dan smrti določena, in to za enega člana' po 10 letih vlaganja 30%, za dva 40%, za tri 50%, za štiri ali več pa 60%. Ti odstotki se zvišujejo za vsako nadaljnje celo leto vlaganja za 1%, le da ne more rodbinska pokojnina biti večja za enega uživalca od 55%, za dva od 65%, za tri od 75%, za štiri in več pa od 85% osnove. Za celo leto se Šteje tudi čas vlaganja z več ko 6 meseci; čas do 6 mesecev pa se ne upošteva. Ce je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za enega izmed njih primer, da mu preneha pravica do rodbinske pokojnine, se ostalim pokojnina po prednjih stopnjah zmanjša. Clen 17. Rodbinska pokojnina gre vlagateljevi ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenitn. Ženi, ločeni od moža po predpisih rimskokatoliške cerkve, ne gre pravica do rodbinske pokojnine, če je bila ločitev izrečena iz njene krivde. Več zakonskih žena muslimana se šteje skupaj za enega rodbinskega člana. Po smrti matere, vlagateljice v sklad, imajo zakonski ali pozakonjeni otroci pravico do rodbinske pokojnine sam6, Če jih ne vzdržuje oče. Ce je upokojenec sklada kot tak stopil v zakon, nima njegova vdova pravice do rodbinske pokojnine. Clen 18. Rodbinska pokojnina gre rodbini od prvega naslednjega meseca po .smrti vlagatelja v sklad oziroma upokojenca sklada. Clen 19. Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova: 1. z izgubo državljanstva; 2. s sodno sodbo; 3. s sprejemom državne ali samoupravne službe oziroma mesta štipendistke države ali kake javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja, in - 4. z zopetno množitvijo. Clen 20. Pravico do rodbinske pokojnine izgubijo otroci: 1. z izgubo državljanstva; 2. s sodno sodbo; 3. s sprejemom državne ali samoupravne službe ali mesta štipendista države ali javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. ko dosežejo polnoletnost, hčere pa tudi že prej z omožitvijo. Člen 21. Otrokom, ki postanejo nesposobni za pridobivanje in nimajo za svoje vzdrževanje drugih dohodkov, ki bi znašali vsaj toliko, kolikor pokojnina, se sme izplačevati pokojnina, dokler ta nesposobnost traja. Nesposobnost se ugotavlja komisijsko smiselno po predpisih Člena 10. Izplačevanje take pokojnine se sme dovoliti sam6, če je nastala nesposobnost za pridobivanje pred polnoletnostjo. Člen 22. 1 Vdova, ki sama vlaga v sklad, ne more dobivati osebno in rodbinsko pokojnino, marveč ima pravico izbire. Odpravnina. Člen 23. Vdovi oziroma hčeri, ki se zopet omoži oziroma se poroči, se na prošnjo, ki se n\ora vložiti pred vstopom v zakon, lahko enkrat za vselej izplača odpravnina v višini enoletne rodbinske pokojnine, če je njena edina uživalka. Izplačati se sme, ko se predloži dokaz o sklenitvi zakona. Pogrebnina. Člen 24. * Rodbini upokojenca se izplača enomesečna pokojnina umrlega, brez kakršnih koli odbitkov, za pogrebne stroške. Končne določbe. Člen 25. Pokojninski sklad pogodbenih poštarjev predstavlja in zastopa pred vsemi osebami in oblastvi minister za pošto, telegraf in telefon, oziroma oseba, katero minister pooblasti. Člen 26. Odloke o določitvi osebne in rodbinske pokojnine izdaja minister za pošto, telegraf in telefon, ki pa to pravico tudi lahko prenese na podrejene organe. Clen 27. Pokojnine izplačuje ministrstvo za pošto, telegraf in telefon po svojih organih, ko je poprej glavna kontrola z odlokom izrekla svojo soglasnost. Člen 28. Direkcije za pošto, telegraf in telefon pobirajo vse vrste vlogov za sklad ob izplačevanju prejemkov, vsaka za svoje območje, in jih pošljejo v 40 dneh Državni hipotekarni banki. Računodajniki, ki v 40 dneh od dne, ko so bili prejemki izplačani, ne pošljejo pobranih vlogov Državni hipotekarni banki, plačajo nanje po tem roku 6% obresti v dobro sklada. Clen 29. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon vodi po podatkih direkcij posebno knjigovodstvo sklada; njegovo poslovno leto se ujema s proračunskim letom. Računi o izdatkih in dohodkih se predložijo po vsakem poslovnem letu glavni kontroli in objavijo v Poštno-telegrafsko-telefonskem vestniku. Člen 30. Za državne terjatve se more postaviti prepoved administrativno do 30% osebne oziroma rodbinske pokojnine. Iz rodbinske pokojnine se ne morejo izterjevati dolgovi vlagatelja oziroma upokojenca in tudi ne kakršne koli druge terjatve proti njemu, izvzemši terjatve sklada samega. Člen 31. Vse dopisovanje vlagatelja pokojninskega sklada, vdove ali otrok vlagateljevih, ki se nanaša na osebne in rodbinske pravice po tej uredbi, je oproščeno vseh taks po zakonu o taksah. Oprostitev velja tudi za vse listine, ki so potrebne za ureditev osebne in rodbinske pokojnine. Prehodne določbe. Člen 32. Imovina bivšega pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev kraljevine Jugoslavije preide s dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, na sedanji pokojninski sklad pogodbenih poštarjev. Clen 33. Članom-vlagateljem bivšega pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev kraljevine Jugoslavije se priznava kot čas vlaganja v sedanji pokojninski sklad pogodbenih poštarjev ves čas, priznan po pravilih pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev kra- * Ijevine Jugoslavije iz 1.1931. Clen 34. , Doslej določene osebne in rodbinske pokojnine Članom bivšega pokojninskega sklada državnih pogodbenih poštarjev kraljevine Jugoslavije se pregledajo in če so pravilno določene, se izplačujejo na 1 račun sedanjega pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev po določbah pravil, po katerih so bile določene. Prav tako se določi po določbah teh pravil rodbinska pokojnina sedanjih upokojencev sklada. Clen 35. Vsa navodila in pojasnila po tej uredbi daje ministrstvo za pošto, telegraf in telefon. Clen 36. Ta uredba stopi v veljavo prvi dan prvega meseca po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 30. marca 1940. Minister za pošto, telegraf in telefon dr. Josip Torbar s. r. 272. Na podstavi pooblastitve iz člena 11. uredbe, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države, M. s. št. 583, predpisujeva tale pravilnik* 2800-000j od g^tega dobička 10,000.000 din 2,000.000 pa 6’000-000 X 2.000.000 _ din 12oo.OOO. 10,000.000 Potemtakem znaša idealna skupna davčna osnova iz posla prodaje lastnega blaga din 8,000.000 + din 4,800.000 = din 12,800.000, idealna skupna, davčna osnova iz prodaje kupljenega blaga pa din 2,000.000 -j- din 1,200.000 = din 3,200.000. c) Prvi del dejanske osnove za območje glavnega obrata je tisti del idealne skupne davčne osnove, ki ustreza razmerju vrednosti v tem območju prodanega blaga (prometa) proti skupni vrednosti na ozemlju države prodanega blaga (prometa), v našem primeru pri , .. , . - 1 .12,800.000X30,000.000 ooAnnoo prodali lastnega blaga —5--------------------------- = 3,840.000 ■ 1 e® 100,000.000 din; tej vsoti je treba dodati % tistega dela idealne skupne davčne osnove, ki odpada na drugo območje v razmerju vrednosti tam prodanega blaga proti skupni vrednosti na ozemlju države prodanega blaga, torej 12,800.000 X 70,000.000 _ djn 4)48o.ooo. Tako dobimo de- 100,000.000 X 2 jansko davčno osnovo za območje glavnega obrata od prodaje lastnega blaga z din 3,840.000 + din 4,480.000 = din 8^320.000. č) Nalično se ugotovi dejanska davčna osnova za posel iz prodaje kupljenega blaga za območje glavnega obrata, in to: 3,200.000 X 15,000.000 3,200.000 X 25,000.000 40,000.000 40,000.000 X10 din 1,200.000 -f- din 200.000 = din 1,400.000. Po prednjem bi znašala dejanska osnova za območje glavnega obrata din 8,320.000 + din 1,400.000 = din 9,720.000. Od te osnove znaša 12% ni osnovni davek din 1,166.400, 17% ni dopolnilni davek pa din 1,652.400, skupaj torej 2,818.800 dinarjev. d) Ker pa je sedež podjetja iz prednjega primera zunaj območja glavnega obrata, je treba od dejanske davčne osnove za območje glavnega obrata, t. j. od din 9.720.000 odbiti Vio> t- j- din 972.000 in to vsoto dodati dejanski osnovi območja, v katerem je sedež podjetja. V tem primeru znaša torej dejanska osnova za območje glavnega obrata din 9,720.000 — din 972.000 = 8,748.000 din; 12%ni davek od te osnove znaša 1,049.760, 17%ni dopolnilni davek pa din 1,487.160, skupaj torej 2,536.920 dinarjev. II. Pristojno odmerno oblastvo drugega območja, kjer je tudi sedež podjetja, ugotovi najprej na način pod I.a) in b) tega primera idealno skupno davčno osnovo in nanjo odpadajoči stopnji osnovnega in dopolnilnega davka, nato pa od tistega dela idealne skupne davčne osnove, ki po prometu, opravljenem v njenem območju, odpada na to območje, na način pod I.c) in č) na to območje odpadajočo dejansko davčno osnovo, od katere kot svojo vzame samč % oziroma ”/io in temu iz naslova sedeža doda še ‘/io dejanske davčne osnove za območje glavnega obrata. Potemtakem "znaša dejanska davčna osnova tega drugega območja za prodajo lastnega blaga 12.800.000 X 70.000 _ din 4)480.ooo, za prodajo kuplje- 100,000.000 X 2 nega blaga pa ^oo^^.ooaopo)^ = 40,000.000 X 10 torej skupaj din 6,280.000. Ker je sedež podjetja zunaj območja glavnega obrata, je treba dodati še */io od din 9,720.000, t. j. din 972.000, in znaša takč dejanska davčna osnova za to območje din 7,252.000; 12% ni osnovni davek od te osnove znaša din 870.240, 17% ni dopolnilni davek pa din 1,232.840, skupaj torej din 2,103.080. III. Ce proizvaja podjetje blago tudi v tvornici zunaj območja glavnega obrata in ga prodaja v enem in v drugem območju, se mora na način pod I.c) tega primera, toda samo po prometu s tem blagom, ugotoviti posebej dejanska davčna osnova iz odstavka 2. člena 3. uredbe za eno in za drugo območje. Od tako izračunane posebne dejanske osnove za območje glavnega obrata se odbije po drugem stavku odstavka 3. člena 3. uredbe in se doda dejanski osnovi za drugo območje. Primer B; a) Transportno podjetje, ki ima v istem območju svoj sedež in svoj glavni obrat, v drugem območju pa stranski obrat ali zastopnika, izkaže po skupni bilanci iz prometa opravljenih storitev skupaj din 10,000.000, in sicer odpada na drugo območje din 4,000.000. Idealna skupna davčna osnova je čisti dobiček po skupni bilanci v znesku din 1,000.000, dodavši pribitne in odbivši odbitne postavke iz iste bilance v znesku din 2,000.000, torej skupaj din 3,000.000. Od te idealne skupne davčne osnove znaša stopnja osnovnega davka 12%, stopnja dopolnilnega davka zaradi donosnosti nad 100% pa 20%. b) Dejanska davčna osnova za območje glavnega obrata znaša 3,000.000 X «.QMjggQ _ din i)80o.OOO, dodav- 10,000.000 ši 1/io tistega dela idealne davčne osnove, ki .odpada na drugo območje [glej c)], torej V«, od din 1,200.000, t. j. din 120.000. Jako znaša dejanska osnova za območje glavnega obrata din 1,800.000 -f din 120.000 = 1,020.000 din, 12% ni osnovni davek od te osnove din 230.400, 20%ni dopolnilni davek pa din 384.000, skupaj torej din 614.400. c) Dejanska davčna osnova za drugo območje je tisti del idealne skupne davčne osnove, ki ustreza razmerju prometa storitev, opravljenih v tem območju, v znesku din 4,000.000 proti skupnemu prometu storitev, opravljenih na ozemlju države, v znesku din 10,000.000, . 3.000.000 X 4,000.000 ,. ,omnm . torej ---------------:-------— din 1,200.000. Od te vsote 10,000.000 je treba odbiti 4/io, ki pripada po odstavku 4. člena 3. uredbe dejanski davčni osnovi za območje glavnega obrata, t. j. din 120.000. Potemtakem znaša dejanska davčna osnova za drugo območje din 1,200.000 — din 120.000 — din 1,080.000. Od te osnove znaša 12% ni osnovni davek din 129.600, 20%ni dopolnilni davek pa din 216.000, skupaj torej din 345.600. § 4. Minimalni davek iz člena 59., L, oziroma »6., L, zakona o neposrednih davkih se odmerja zavezancu iz člena 1. uredbe, kadar zaradi zgube ni idealne skupne davčne osnove ali kadar je redni davek od nje manjši od minimalnega davka, izračunanega od celokupne osnove za odmero minimalnega davka. Način odmere minimalnega davka je jasno., predpisan v členu 4. uredbe in ne potrebuje nadrobnejšega pojasnila. § 5. (*) Na isti način, kakor se izračunavajo idealna skupna in dejanski davčni osnovi za eno in za drugo območje za odmero družbenega davka, se izračunavajo tudi idealna skupna in dejanski davčni osnovi za odmero dodatnega davka iz člena 86., l.a, zakona o neposrednih davkih. (s) Primer: Podjetje iz primera B v § 3. tega pravilnika je prijavilo skupaj din 1,000.000 izplačanih oziroma v dobro vpisanih vsot, ki so zavezane plačilu dodatnega davka; ta vsota je idealna skupna osnova za odmero dodatnega davka. Dejanska davčna osnova za območje glavnega obrata je v tem primeru tisti del vsote din 1,000.000, ki ustreza vrednosti v tem območju opravljenih storitev proti skupni vrednosti v območju države ....... . . 1,000.000X6,000.000 onniwi opravljenih storitev, t. j. :-------------------------= 600.000 10,000.000 •f- din 40.000, t. j. Vi«. ki se po naliki s predpisom odstavka 4. člena 3. uredbe odbije od dejanske davčne osnove za drugo območje. Potemtakem znaša dejanska osnova dodatnega davka za območje glavnega obrata din 640.000, 15% ni davek pa din 96.000. Dejanska osnova za * . J. , . 1,000.000 X 4,000.000 drugo območje znaša v tem primeru -------------------------------------------- 10.000.000 = din 400.000, od katere vsote je treba po prednjem odbiti Vi#, t. j- din 40.000, tako da znaša skupaj 360.000 din, 15% ni davek od nje pa din 54.000. jj 6. (*) Podjetja in obrati iz člena 1. uredbe, ki so v enem območju zavezani plačevanju posebnega davčnega dodatka iz člena 59., II., oziroma 86., II., zakona o neposrednih davkih, plačujejo ta dodatek v enem in v drugem območju, in to po višini v zadevnem območju opravljenega prometa (s) Pristojno odmerno oblastvo vsakega območja izračuna na celokupni opravljeni promet odpadajoči davčni dodatek in odmeri v svojem odloku tisti del tega dodatka, ki odpada sorazmerno na promet, opravljen v njegovem območju. Primer: Podjetje iz primera A v § 3. tega pravilnika je opravilo prometa skupaj za din 140,000.000, in sicer v območju glavnega obrata din 45,000.000, v drugem območju pa din 95,000.000. Pristojno odmerno obla-štvo enega in drugega območja ugotovi znesek posebnega davčnega dodatka na skupni promet din 140,000.000, t. j. din 1,278.000. Od tega davka odpada na območje glavnega obrata lil78-000 X 45,000.000 _ din 4ia78g na 140,000.000 drugo območje pa 1'278.000 X 95,000.000 _ din 867-214< 140,000.000 Potemtakem odmeri pristojno odmerno oblastvo območja glavnega obrata podjetju v odloku o odmeri družbenega davka na promet din 45,000.000 iz naslova posebnega davčnega dodatka din 401.786, pristojno odmerno oblastvo drugega območja pa na promet din 95,000.000 iz naslova tega dodatka din 867.214. Predpisi člena 7. uredbe so jasni in ne potrebujejo nadrobnejših navodil. / § 8. (l) Davčni zavezanci iz člena 1. uredbe so v roku, določenem v odstavku 4. oziroma v odstavku 2. Člena 105. zakona o neposrednih davkih, dolžni predložiti pristojnemu odmernemu oblastvu enega in drugega območja davčno prijavo za pridobnino oziroma za družbeni davek. Te prijave morajo biti enake, napravljene po bi-, lanci celokupnega, poslovanja podjetja in opremljene z vsemi prilogami, predpisanimi pod Ad II. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih, in vsaka podpisana od lastnika oziroma upravičenega pooblaščenca kot izvirnik. Poleg tam naštetih prilog morajo obsegati tudi še pregled opravljenega prometa oziroma opravljenih storitev, razdeljen na območje banovine Hrvatske in na ostalo območje države, in to posebej za lastno in posebej za kupljeno prodano blago. Primerku davčne prijave, ki ga predloži davčni zavezanec pristojnemu odmernemu oblastvu tistega območja, v katerem ni njegov glavni obrat, je treba priložiti obrazložitev, zakaj misli podjetje, da je prav na ozemlju tega odmernega oblastva njegova poslovna delavnost najmočnejša. (J) Po vloženih prijavah odmeri tako eno kakor drugo pristojno oblastvo odpadajoči davek popolnoma samostojno na način, predpisan v členih 3. do 6. uredbe oziroma v §§ 3. do 6. tega pravilnika. Vsako odmerno oblastvo izdela odlok v treh izvirnih primerkih; enega vroči davčnemu zavezancu, drugega dostavi pristojni davčni upravi radi predpisa, tretjega pa pristojnemu odmernemu oblastvu drugega območja. Odlok mora obsegati: sestavo idealne skupne davčne osnove iz odstavka 1. člena 3. uredbe, sestavo na to območje odpadajoče dejanske davčne osnove iz odstavkov 2. do 5. člena 3. uredbe, morebitno odmero dodatnega davka iz člena 86., I.a, zakona o neposrednih davkih, opravljeno na način iz člena 5. uredbe, morebitno odmero posebnega davčnega dodatka iz člena 59., II. oziroma 86., II., zakona o neposrednih davkih, opravljeno na način iz člena 6. uredbe, in odmero banovinske doklade na način iz odstavka 2. člena 7. uredbe. (3j Koncept odloka o odmeri davka hkrati z vsemi odmernimi spisi obdrži eno in drugo odmerno oblastvo, dokler se ne izteče rok za pritožbo; ko pa ta rok preteče, pošljeta vse spise z morebiti vloženo pritožbo vred v cenzuro pristojnemu oblastvu druge stopnje. Pritožba zoper odmero se vloži posebej pri enem in pri drugem odmernem oblastvu, četudi se z njo pobija samo sestava idealne skupne davčne osnove ali pa obveznost, plačati dodatni davek ali posebni davčni dodatek, § 9. (3) Pri predložitvi davčne prijave pristojnemu od-mernemu oblastvu enega in drugega območja je določena izjema v odstavku 1. člena 9. uredbe za inozemska podjetja, pridobninske zavezance oziroma zavezance družbenega davka v kraljevini, ki poslovno delujejo v enem in v drugem območju države. Taksna inozemska podjetja predložijo davčno prijuvo z vsemi predpisanimi prilogami in prilogami iz odstavka 1. § 8. tega pravilnika v dveh enakih primerkih sam6 pristojnemu odmer-nemu oblastvu tistega območja, v katerem je njihova gospodarsko najmočnejša poslovna naprava. (“) Za taka inozemska podjetja je določena po predpisih odstavka 2. člena 9. uredbe izjema tudi glede pristojnosti za ugotavljanje idealne skupne davčne osnove iz odstavka 1. člena 3. uredbe. To idealno skupno davčno osnovo ugotovi po vloženi prijavi snnid pristojno odmerno oblastvo tistega območja, v katerem je gospodarsko najmočnejša poslovna naprava inozemskega podjetja. To osnovo ugotovi na način, predpisan v predposlednjem in poslednjem odstavku člena 81. zakona o neposrednih davkih, upoštevaje predpise členov 82;. in 83. tega zakona. Isto odmerno oblastvo ugotovi tudi idealno skupno davčno osnovo za odmero dodatnega davka in stopnjo posebnega davčnega dodatka. Tako ugotovljeni idealni skupni davčni osnovi in morebitno stopnjo posebnega davčnega dodatka sporoči to odmerno oblastvo pristojnemu odmernemu oblastvu drugega območja, t. j. tistemu, na katerega ozemlju je poslovna delavnost inozemskega podjetja v tem drugem območju najtpočnejša. Ob priobčitvi osnove se dostavi temu odmernemu oblastvu tudi drugi primerek davčne prijave, ki jo je predložilo inozemsko podjetje po odstavku 1. tega paragrafa. (3) Dejansko davčno osnovo za inozemsko podjetje na podstavi idealne skupne davčne osnove, ugotovljene od pristojnega odmernega oblastva tistega območja, .v, katerem je gospodarsko najmočnejša poslovna naprava takega podjetja, ugotovi pristojno odmerno oblastvo enega in drugega območja neodvisno eno od drugega. To velja tudi za dejansko osnovo dodatnega davka in za 'tangento posebnega davčhega dodatka. Odmerno oblastvo območja, v katerem ni gospodarsko najmočnejša poslovna naprava inozemskega podjetja, dostavi odmerne-mu oblastvu drugega območja, torej tistemu, ki je ugotovilo idealno skupno davčno osnovo, dva primerka svojega odloka o odmeri davka na dejansko davčno osnovo za svoje območje; le-t6 obdrži enega za sebe, drugega pa vroči hkrati z odlokom 0 odmeri davka za svoje območje inozemskemu podjetju oziroma njegovi poslovni napravi v svojem območju. (*) Inozemskim pravnim osebam, ki imajo na ozemlju kraljevine samo nepremičnine brez poslovne naprave, odmeri družbeni davek sam6 pristojno odmerno ob- • lastvo tistega območja, v katerem te nepremičnine ležijo, in to samč za to območje, ker se je ostvaril dohodek iz nepremičnin samo y. tem območju. Potemtakem se upošteva, če ima inoiemsko podjetje poleg nepremičnin v kraljevini tudi še poslovno napravo, ob izračunu dejanske davčne osnove kosmati dohodek iz nepremičnin samč za tisto območje, v katerem te nepremičnine ležijo, § 10. C) člen 10. uredbe ima značaj prehodnih določb in ureja glede zavezancev iz člena 1. prenos odmernih spisov iz prejšnjih let in že vloženih davčnih prijav za davčno leto 1940. od dosedanjih na nova pristojna odmerila oblastva kakor tudi čas za vlaganje davčnih prijav pri pristojnih odmernih oblastvih. (8) Odmerne spise teh davčnih zavezancev do vštetega davčnega leta 1939. odstopijo doslej za odmero pristojna oblastva v 30 dneh od dne uveljavitve uredbe tistim odmernim oblastvom, ki so po prvem stavku člena 2. uredbe pristojna za odmero davka v območju, v katerem je zavezančev glavni obrat. V ta namen ugotovijo odmerila oblastva enega in drugega območja za vse pri njih evidentirane pridobninske zavezance iz člena 53.a zakona o neposrednih davkih in za zavezance družbenega davka iz Člena 74. istega zakona, kje je glavni obrat vsakega izmed njih in katero odmerno oblastvo je pristojno za odmero davka po členu 2. uredbe. Za vsako izmed teh odmernih oblaslev se napravi seznam zavezancev, katerih glavni obrat je na ozemlju vsakega izmed njih, in se pošlje ta seznam obenem z odmernimi spisi do konca leta 1939. temu odmernemu oblastvu. Pri zavezancih, katerih odmerni spisi se zaradi še ne dokončanega postopka ne pošljejo obenem s seznamom, je treba v tem seznamu navesti, v katerem stadiju je odmerni postopek, pri katerem oblastvu so trenutno spisi in kdaj se predvidno ta postopek dokonča. Po pravnomočnosti teh odmer se tudi ti spisi takoj odstopijo novemu pristojnemu oblastvu. (3) Vse že vložene davčne prijave zavezancev iz člena 1. uredbe za leto 1940. dostavijo doslej pristojna odmerna oblastva tistim odmernim oblastvom tega območja, na katera je po členu 2. uredbe prešla pristojnost za odmero davka tem zavezancem, bodisi ker je na njih ozemlju glavni obrat bodisi ker je tam njih poslovna delavnost najmočnejša. Vložene prijave se pošljejo pristojnim odmernim oblastvom s seznamom, v katerega se vpišejo tudi vsi tisti zavezanci, ki preidejo iz pristojnosti dosedanjega v pristojnost novega odmernega oblastva, ki pa še niso vložili davčne prijave. Ce doslej pristojno odmerno oblastvo iz vloženih prijav ne razvidi, kje je poslovna delavnost davčnega zavezanca najmočnejša, zahteva od njega potrebno izjavo, pa odstopi nato po tej izjavi prijavo pristojnemu odmernemu oblastvu. (*) Takoj po uveljavitvi tega pravilnika morajo pozvati po členu 2. uredbe pristojna odmerna oblastva vse davčne zavezance iz člena 1. uredbe, naj jim v. 15 dneh predložijo davčne prijave za leto 1940., če Jih že niso vložili, a jim je rok po Členu 105. zakona o neposrednih davkih že pretekel. Po tem pozivu predložijo ti zavezanci iz člena 1. uredbe, ki so davčne prijave doslej pristojnemu odmernemu oblastvu enega območja že predložili, drugi primerek prijave z vsemi prilogami pristojnemu oblastvu drugega območja, najsi je pristojno za odmero po prvem ali pa po drugem stavku člena 2. uredbe. Tisti zavezanci iz člena ,1. uredbe pa, ki doslej davčne prijave sploh še niso vložili, ker se jim še ni iztekel zakonski rok, predložijo po predpisih člena 8. uredbe v zakonskem roku eno prijavo odmernemu oblastvu, pristojnemu za odmero davka y območju, v ka- terem je njihov glavni obrat, dr^ugo pa oblastvu, pristojnemu za odmero davka v drugem območju, t. j. tistemu, na katerega ozemlju je njihova poslovna delavnost najmočnejša. Ce se prijava ne vloži ali če se pre-kasno vloži, ima to kazenske posledice po členu 137. zakona o neposrednih davkih. § 11. Vsa oblastva, pristojna po členu 2. uredbe za odmero davka zavezancem iz člena 1. uredbe, osnujejo takoj seznom (evidenco) davčnih zavezancev zn svoje območje. V tem seznamu morajo biti za vsakega zavezanca tile podatki: zaporedna številka, naziv podjetja, vrsta poslovanja podjetja, kraj glavnega obrata, kraj sedeža, poslovni odeepki, tvornica ali delavnica zunaj glavnega obrata, pristojno odmerno oblastvo drugega območja in številka katastrskega Lista oziroma evidence družbenega davka. § 12. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in v »Narodnih novinah banovine Hrvatske«.* V Beogradu dne 1. maja 1940.; št. 29.000/111. Minister za finance Ban banovine Hrvatske dr. 3. Šutej s. r. dr. šubašič s. r. Banove uredbe. 273. 1II/4 No. 279G/2. Razpis dopolnilnih volitev svetnikov Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov. V smislu 3. odst. čl. 11. uredbe o kmetijskih zbornicah z dno 21. januarja 1937. (»Službeni list« št. 140/20) je bilo z žrebom določeno, da poteče po prvih treh letih po izvolitvi mandat svetnikom Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovim namestnikom, izvoljenim za sreze: Celje, Gornji grad, Kočevje, Kranj, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor d. br., Ptuj, Slovenj Gradec in Škofja Loka. Zaradi tega na osnovi 2. odst. čl. 14. navedene uredbe odrejam, da se opravijo dopolnilne volitve svčtnikov Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov za naštete sreze v nedeljo dne 18. avgusta 1940. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 12. junija 1940. lan: dr. Natlačen s. r. * Št. 102 z dne 7. maja 1940. 274. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. Št. 3490/3, je bil postavljen Ronko Jože, banovinski dnevničar zvaničnik cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, za banovinskega cestnega nadzornika uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na do-« sedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. maja 1940., I. št. 5158/1, jd bila premeščena po potrebi službe Siegel Božena, banovinska arhivarka Vlil. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, v enaki lastnosti in skupini k sreskemu načelstvu v Slovenjem Gradcu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. aprila 1940., I. št. 4343/1, je postavljen ing. Stergaršek Anton, banovinski tehnični višji pristav VII. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega tehničnega višjega pristava VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. aprila 1940., L št. 4345/1, je postavljen ing. Šoberl Adolf, banovinski tehnični višji pristav VIL položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega tehničnega višjega pristava VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. aprila 1940., I. št. 4051/1, je bil postavljen Švent Bogdan, banovinski dnevničar-geome-ter pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. aprila 1940., I. št. 4305/1, je bil postavljen Tominc Vladimir, banovinski uradniški pripravnik za X. položajno skupino, tehnični organ pri okrajnem cestnem odboru v Krškem, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. aprila 1940., I. št. 4887/2, je postavljen Tretjak Franc, banovinski pisarniški uradnik X. skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, za banovinskega pisarja IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4706/1, je bil premeščen po potrebi službe Vaupotič Milan, banovinski pomožni sekretar VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, v banovinsko bolnišnico v Celju. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. maja 1940., I. št. 268/4, je bil postavljen Vodopivec Silvan, diplomiran veterinar iz Tržiča, za banovinskega uradniškega pripravnika-vete-rinarja za sodni okraj Tržič, s sedežem v Tržiču. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljan* Tiska In zalaga tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek s Ljubljani., SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 48. kosu XI. letnika z dne 15. junija 1940. Razglasi kraljevske banske uprave I. št. 10.301/1. 1744 3-1 Razpis II. ustne licitacije za nabavo kuriva. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi člena 94. zakona o državnem računovodstvu II. javno ustno licitacijo za nabavo kuriva, in sicer: 60 m3 mehkih drv (žanianja), 200 in3 bukovih drv v cepanicah po 1 in dolžine, 550 ton premoga — kosovca z najmanj 4500 kalorijami in 250 ton premoga — grahovca z najmanj 4200 kalorijami. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 1. julija 1940. ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kralj, banske uprave, Bleivveisova cesta št. 10. Kavcijo v višini 5% od vsote ponu-dene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka, Bleivveisova c. 13. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v eko-nomatu kralj, banske uprave, soba št. 33. Iz pisarne kraljevske banske uprave. V Ljubljani dne 13. junija 1940. V. No. 351/55. 1716 3-2 Razglas o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo zemeljskih, zidarskih, ključavničarskih, keramičnih, mizarskih, steklarskih in pleskarskih del II. etape pri gradnji obratovalnice Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 7. junija 1940., V. No. 351/55 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njihovih sprememb oz. spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov, se morajo kolkovati po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki. Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela. Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banovinskim kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne’. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilne ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Podjetniki oz. interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen ob pogojih tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za pri/nanje višjih cen nego bodo ponudene ne bodo upoštevale. Kolkovina za ponudbo znaša: 1. do ponudenega zneska din 20.000'— din 50'—, 2. nad din °0.000'— do din 100.000'— din 100'—, 3. nad din 100.000'— do din 500.000'— din 200'—, 4. nad din 500.000'— do din 1,000.000'— din 300'—. Poleg tega mora biti vsaka ponudba kolkovana še z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekami banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o porav- navi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne čez tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. Ljubljana drie 7. junija 1940. * V. No. 80/23—1940. ' 1719 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri med km 112300—100'845 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 banske palače, Bleivveisova cesta 10, dvorišče, levo. Pojasnila se dobe med uradnimi urami ravno tam in pri Murski terenski tehnični sekciji v Gornji Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 270.190'15 (dve sto sedemdeset tisoč en sto devetdeset dinarjev 15/100). Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kavcijo v znesku din 28.000'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom za din 200'— in banovinskim za din 100'—. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 8. junija 1940. * V. No. 367/22. 1683 3—3 Banovinska dela. Razglas o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo mizarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, ključavničarskih, parketnrskih, pečarskih in tapetniških del pri gradnji stanovanjske-hiše Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana z dne 12. septembra 1939., V. št. 347/19 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njihovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 1910. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 50'— za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kolkovati po tar. post. 200.a taksnega zakona z •državnimi kolki. Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela. Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4 — in banovinskim kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredne) predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen s pogoji tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se jioznejše prošnje za priznanje višjih cen nego bodo ponujene ne bodo upoštevale. Kolkovina za ponudbo znaša: 1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50'—, 2. nad din 20.000 do din 100.000'-— din 100'—, 3. nad din 100.000'— do din 500.000'— din 200'—, 4. nad din 500.000'— do din 1,000.000'— din 300 —. Poleg tega mora biti vsaka ponudba kolkovana še z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse. Vsak poiTudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne iti tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjav- čeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče II. četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine: Ljubljana dne 29. maja 1940. K V—No. 185/7. 1626 3—3 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju v km 19*601 banovinske ceste II. reda št. 118 Tacen—Smlednik—Kranj. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oz. spopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. junija 1940. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, IV. nadstropje. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih pisarne tehničnega oddelka kraljevske banske uprave oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 200'— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi ponudbenim pripomočkom na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati ali do stavljati. Skupna ponudbena vsota za vsa dela mora biti manjša od zneska din 839.617'37. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za din 300'— in banovinskim kolkom za din 150'—, vsaka priloga pa s kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije t označbo »Ponudba za zgradbo mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del din 84.000'—. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, ali pri davčni upravi v Ljubljani v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«, Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hi[K>tekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 28. maja 1940. •j. V. No. 206/12-1940. 1675 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od kin 48'750 do 50'000 (skozi Vransko) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 19 tehničnega oddelka, odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov* med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 718.391'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. . y. Ljubljani dne 3. junija 1940. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I 43/40. 1632 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1040. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Drtija vi. št. 10 in 177. Cenilna vrednost: din 69.198'80. Vrednost priteklin: din 6.170'-—. Najmanjši ponudek: din 40.245'—. Varščina: din 7.536'—. Najboljši ponudnik ima prevzeti vknji-žena dosmrtna stanovanje in preživež, ocenjena na din 14.450'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem narodu pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 15. aprila 1940. % I 590/38. 1517 Dražbeni oklic. Dne 17. j u 1 i j a 1940. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dob vi. št. 82 in zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 327. Cenilna vrednost: din 211.063'—. Vrednost priteklin: din 14.250'—. Najmanjši ponudek: din 150.208'60. Varščina: din 22.531'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu. odd. II., dne 15. aprila 1940. I 1899/39—33. 1357. Dražbeni oklic. Dne 17. j u 1 i j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnike 'A vi. št. 22. Cenilna vrednost: din 80.537'62. Vrednost priteklin: din 2.625'—. Najmanjši ponudek: din 53.691'76. Varščina: din 8.053'77. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI„ dne 24. aprila 1940. I 2577/39-31. 1589 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lemberg vi. št. 55. • Cenilna vrednost: din 118.262'50. Vrednost pritekline: din 4.580'—. Najmanjši ponudek: din 78.841'67. Varščina: din 11.827'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bj se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 22. maja 1940. -j- I 32/40. . 1701 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nova vas vi. št. 215, 230. Cenilna vrednost: din 79.900'—. Najmanjši ponudek: din 53.267'—. Varščina: din 7.990'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu dne 25. maja 1940. I 644/39-11. 1415 Dražbeni oklic. Dne 17. j ti lija 1940. ob devetih t» pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lakeiic vi. št. 264. Cenilna vrednost: din 22.546'—. Najmanjši ponudek: din 15.031'—. Vrednost priteklin: din 1.325'—. Varščina: din 2.254'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri /eri. Drugače pa se opozarja na dražbpni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 8. maja 1940. -i* I 335/39-37. 1736 Dražbeni oklic. Dne 16. julija 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezovica vi. št. 15. Cenilna vrednost: din 165.381'20. Vrednost pritekline: din 3950'—. Najmanjši ponudek: din 83.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sp ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 31. maja 1940. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: ■ 607. Sedež: Vrhnika, Dan vpisa: 27. maja 1940. Besedilo: Maček Anton. Obratni predmet: Trgovina z zdravilnimi zelišči na debelo. Imetnik: Maček Anton, trgovec na Vrhniki, Kotnikova 6. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1940. Fi 48/40 - Kg A VII 275/1. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 608. Sedež: Celje. Dan vpisa: 30. aprila 1940. Besedilo: Zangger Fran. Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim blagom ter sadjem in deželnimi pridelki na debelo. Besedilo odslej: Zangger Frane, lastnik Zangger Dušan. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I, dne 30. aprila 1940. Rg Pos I 93/30. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 27. maja 1940. Besedilo: Avtopromet Jezersko, družba z o. z. v Kranju. Po sklepu občnega zbora z dne 8. maja 1940. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Grajžar Ciril, avtopodjet-nik v Kranju, Vidovdanska cesta 1. Likvidacijska f;nnr>: kakor doslej s pristavkom: :>v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator samostojno podnisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1910. Kg C IV 249/3. ❖ 610. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. junija 1940. Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Vpisala se je podružnica v Beogradu kakor razvidno iz oglasa trgovinskega sodišča v Beogradu z dne 23. oktobra 1939., Dfi br. 163/39. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. junija 1940. Rg B I 136/26. * 611. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1940. Besedilo: »Slograd« Slovenska gradbena in industrijska d. d. Izbriše se član upravnega odbora Detela Karl, vpiše pa se član upravnega odbora Pirkmajer Miroslav, višji finančni svetnik v p. ,v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1940. Rg B I 118/28. * 612. Sedež: Ljuhno. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Franc Ks. Petek. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. a) Sedež odslej: Ljubno. b) Besedilo odslej: Franc Ks. Petek, lastnica Tevž .lusta. c) Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. č) Lastnica firme: Tevž, roj. Petek Justa, trgovka in posestnica v Ljubnem ob Savinji. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. maja 1940. Rg A l 27/20. * 613. Sedež: Rogaška Slatina. Dan vpisa: 21. maja 1940. Besedilo: sSand-Benum« v Rog. Slatini, družba z omejeno zavezo. Zaradi preteka dobe, za katero je bila družba sklenjena, t. j. do 14. sept. 1937.. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Sloinschegg Avgust, zasebnik v Mariboru (Kopališka ul. 22). Likvidacijska firma: »Sand-Benum«. družba z omejeno zavezo v Rog. Slatini v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg sodišče v Celju, odd. L, dne 21, maja 1940. Rg C 1 98/30. Izbrisale so se nastopne (ume. 614. Sedež: Lepa njiva št. 70. Dan izbrisa: 7. maja 1940. Besedilo: Ratajc & Comp. Obratni predmet: Trgovina z meša rim blagom. Zaradi opustitve obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Olju, odd. L, dne 7, maja 1940. Rg A Ul 55/20. 615. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 30. maja 1940. Besedilo: Ferd. Ferlinz nasl., trgovina s šolskimi potrebščinami in papirjem. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, . odd. IV., dne 30. maja 1940. Pos I 184/10. * 616. Sedež: Slovenske Konjice. Dan izbrisa: 14. maja 1940. Besedilo: »Klesin« industrija in trgovina z lesom, Leškovič & Tomasovič. Obratni predmet: Industrija in trgovina z lesom. Zaradi opustitve obratovanja ob prodaji. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. maja 1940. Rg A II 192/16. * 617. Sedež: Trbovlje. Dan izbrisa: 21. maja 1940. Besedilo: Ciuha Josip, mestni stavbenik. Obratni predmet: Stavbeno podjetje. Zaradi opustitve obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd.-L, dne 21. maja 1940. Rg A III 61/14. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 618. Sedež: Ambrus. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ambrusu, r. z. z n. z. Izbrisali so se dosedanji načelstveni člani Vidmar Anton, Muhič Jakob in Hočevar Janez ter vpisali novoizvoljeni člani načelstva Muhič Alojzij, pos., Ambrus št. 70, Hočevar Josip, po«., Ambrus št. 30 ter Hočevar Baltazar, pos. iz Višenj št. 12. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu odd. II., dne 20. maja 1940. Zadr II 92/7. * 619. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 14. maja 1940. Rpspdilo- V'1'0' ' '•'•.tm-ska z«drugu v Brežicah, zadruga z omejenim jamstvom. Izbriše se izslopivsi član upravnega odbora Tratnik Josip. Vpiše novoizvoljeni član upravnega odbora: Omerzo Martin, posestnik in kolar v Dečnem selu, obč. Artiče. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. maja 1940. Zadr V 178/29. * 620. Sedež: Brnik uri Cerkljah. Dan vpisa: 27. maja 1940, Besedilo: Mlekarska zadruga na Brniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 12. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937. Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom na Brniku pri Cerkljah ha Gorenjskem. Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem. da: L prevzema od ni ih mleko in ga predeluje; mleko sprejema p*o pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti: 2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke: 3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine 'lasti krmila. Od Manov prevzeto mleko vnovčuie in predeluje na niili račun ter ga n'a'uie po izvršeni orodaii no odbitku stroškov. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 20 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik iamčj z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora noleg tega ob-iavliati v listu »Narodni gospodar" v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1940. Zadr. III 16/6. ❖ 621. Sedež: Celje. Dan vpisa: 30. aprila 1940. ' Besedilo: Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Petriček Anton. '•krožno kot trg. sodišče v Celju, odd I., dne 30. aprila 1940. Zadr V 64/39. ❖ 122. Sedež: Cerklje ob Krki. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Cerkljah ob Krki. I. Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937., ki se v izvlečku glase: Sedež: Cerklje ob Krki. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cerkljah ob Krki, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvede v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Trajanje zadruge- nedoločen čas. Poslovni delež znaša 5 din in se plača ali pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove. Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem. Zadrugo zastopa-upravni odbor. Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s Se enim pooblaščenim uslužbencem zadruge. Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov, ki so že vpisani. Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, Yabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. maja 1940. Zadr I 89/14. * 623. Sedež: Češnjica v Bohinju. Dan vpisa: 27. maja 1940. Besedilo: Mlekarska zadruga v Češnjici v Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 7. januarja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937. Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Bohinjski Češnjici. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti,. kogar pooblasti upravni odbor. Za z,adrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke; 2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke; 3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov. Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega pismeno dostaviti članom. Izbrišeta se člana načelstva: Hribar Martin in Stare Jože, vpišejo pa se člani upravnega odbora: Langus Martin, posestnik in trgovec v Roli. Češnjici 4, Medja Jakob, posestnik v Češnjici 56, Mlakar Jože, posestnik v Češnjici 19. Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 24. maja 1940. Zadr. III 15/6. * 624. Sedež: Dol pri Ljubljani. Dan vpisa: 21. maja 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dolu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru dne 14. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gosoodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937. Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Dolu pri Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom. Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član unravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem. da jim priskrbnie kredit po kar naiboli povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila: 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na teko*i račun: 3. si pridobiva nadalinia potrebna de narna sredstva z izposojili: 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva zn kmeHisVo proizvodnjo in sprejema od svojih zadruž- nikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 5 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Jeran Matija, vpiše pa se član upravnega odbora Lovšin Franc, župnik v Dolu pri Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. maja 1940. Zadr. III 10/41. * 625. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. maja 1940. Besedilo: Kreditna zadruga zasebnih nameščencev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Na skupščini dne 7. aprila 1940. so se spremenila zadružna pravila v §§ 3. in 21. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v poslovalnici. Izbriše se član upravnega odbora Francki Alojzij, vpiše pa se član upravnega odbora: Zemljič Jožko, prokurist v Ljubljani, Podlimbarskega ulica 31. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. maja 1940. Zadr. I 37/5. * 626. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. maja 1940. Besedilo: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Ribičič Josip, vpiše pa se član načelstva Likar Jela, učiteljica v Dev. Mariji v Polju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. m.; dne 18. maja 1940. Zadr. IV 42/83. Konkurzni razglasi 627. 1751 Odprava konkurza. Prezadolženec Pregl Fric, trgovec z mešanim blagom v Zg. Pirničah, pošta Medvode. Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opravilna številka St 8/39, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111* dne 24. maja 1940. St 8/39-98. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1739 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. junija 1940. A uiivn rlinnrifiv Podloga . . .2.186,890.959‘49(+ 24.790.176-26) Devize, ki niso v podlogi 565,105.089-57 (— 20,118.245-68) Kovani denar 413,003.603-75 (- 3,247.605-25) Posojila . . .1.959,809.318'39(- 24,204.731-26) Vrednostni papirji . . , 401,872.181-20 Prejšnji predjeml državi . , .1.633,50,4.959-80 Začasni predjemi gl. drž. blag. 600,000.000-— Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in 16. IX. 1939. 839,450.000-— Eskgmpt bonov nar. obrambe po uredbi od 18. XI. 1939. 3.378,000.000"—(+182,000.000-—) Vrednosti re-zervn. fonda 250,203.750"38 Vrednosti ostalih fondov ........... 41,460.568-41 (+ 34.601--) Nepremičnine ............ 194,082.317-86(4- 1,506.568-19) Razna aktiva 2.129,043.144-68 (4- 3,2G1.558"34) 14.592,425.893-53 Pasiva. 180,000.000*— dinarjev Kapital . Rezervni fond .... 260,975.630-87 Ostali fondi 42,253.270-50 (- 4.791-11) Bankovci v obtoku . ,11.896,905.600-—(4-141,983.300--) Obveze na pokaz . . . 1.859,134.434-88 (+17,260 317-04) Obveze z rokom .... — 14.592,425.893-53 Obtok ln obvez.............13.756,040.034 88 Skupna podlo ga-stvarna vrednost. .. 3.499,025.635"18 . 25-43 . 23-74 7, Celotno k ritje. Kritje v zlatu . Obrestna mera: po eskomptu ..<••••• po zastavah: na zlato in varante . ■ » > • na vrednostne papirje .,•••> H* Št. 6766/1. Razpis dimnikarskega ometal-nega okoliša v Marenbergu. Razpis. Seebacher Alojz, dimnikarski mojster v Marenbergu, obč. Marcnberg, je pis meno javil, da pogojno odloži dovolitev za izvrševanje dimnikarskega obrta v ometalnem okolišu (sodnega okraja) Marenberg. Zaradi tega razpisuje sreslro načelstvo Dravogradu kot pristojno obrtno oblastvo na podstavi določil § 93. zakona o obrtili in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta (Sl. 1. 728/91— 1932) oddajo tega okoliša. Pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Dravogradu, soba št. 5, med uradnimi urami. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vložiti pri sreskem načelstvu v Dravogradu najdalj do vključno 10. julija 1940. Sresko načelstvo v Dravogradu dne 8. junija 1940. T. No. 832/132. 1728 Razglas. Sreslto načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, razpisuje prve javne ustne licitacije za redno dobavo gramoza za državne ceste svojega območja v proračunskem 1. 1940./41. po sledečem razporedu: Dno 17. julija 1940. ob 8. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru: Proračun Kavcija a) za drž. cesto št. 17: din din' Km 0.000— 7.000, 320 m3 jesenskega tolčenca . . . . 20.480'— 2.100'— 204 99 pomlad, tolčenca 13.656'— 1.400'— Km 7.000- 11.000, 240 5» jesenskega prodca . . . . 8.640'— 1.000'— 250 99 pomlad, prodca 10.000'— 1.000'— b) za drž. cesto št. 50: Km 110.000-124.000, 914 99 jesenskega tolčenca . . . . 95.970'— 10.000'— 392 5* pomlad, tolčenca 41.160'— 4.200'— 168 99 poletnega tolčenca . . . . 17.640'— 1.800'— Km 124.000-129.500, 440 99 jesenskega tolčenca . . . . 28.160'— 2.900'— 165 99 pomlad, tolčenca 1.100'— 183 99 poletnega tolčenca . . . . 11.712'— 1.200 — Km 129.500-136.000, 540 99 jesenskega tolčenca . . . . 34.560'— 3.500'— 200 99 pomlad, tolčenca 12 800 — 1.300'— Dne 18. julija 1940. ob 8. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru za državno cesto št. 60: Proga bivše ceste Sv. Benedikt—Lomanošc. Km 0.000— 4.500, 180 m3 jesenskega prodca 90 „ pomlad, prodca . Proga bivše banov, ceste 1/23: Km 3.620— 12.000, 670 m3 jesenskega tolčenca 380 „ pomlad, tolčenca . Km 12.000— 18.222, 500 „ jesenskega tolčenca 282 „ pomlad, tolčenca . Proga bivše banov, ceste 1/21: Km 0.341— 3.000, Km 3.000 Km Km 8.000, 8.000- 17.000, 17.000- 25.715, 220 m3 130 „ 400 „ 200 „ 720 „ 225 „ 520 „ 220 „ . . , 14.400'— 1.500'— . 7.200'— 800'— . 80.400'— 8.100'— . , . 45.600'— 4.600'— . , . 45.000'— 4.800'— . 25.380'— 2.600'— • « . 17.600'— 1.800'— 10.400'— 1.100'— # # . 20.000'— 2.000'— • • . 10.000'— 1.000'— • a . 36.000'— 3.600'— • a . 11.250'— 1.200'— a • . 26.000'— 2.600'— , , . 11.000'— 1.100'— za tl Km Km Km Km Km 6% 6% Km 1750 Km jesenskega tolčenca pomlad, tolčenca . jesenskega prodca pomlad, prodca . jesenskega prodca pomlad, prodca . jesenskega prodca pomlad, prodca . Dne 19. julija 1940. ob 9. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Ptuju za državno cesto štev. 17: jesenskega prodca pomlad, prodca . jesenskega prodca pomlad, prodca . jesenskega prodca pomlad, prodca . jesenskega prodca pomlad, prodca . 10.000- 18.000, 420 m3 400 „ 18.000— 23.600, 24.800— 31.000, 31.000- 38.000, 340 400 280 250 400 280 38.000— 43.000, 240 m3 200 „ 43.000— 52.000, 380 „ 200 „ 52.000— 60.355, 500 „ 200 „ • a 15.120- 1.600'— • a 16.000'— 1.600'— a • 13.600'— 1.400'— a a 18.000'— 1.800'— a a 11.200'— 1.200'— a 10.500'— 1.100'— t 9 16.000'— 1.600'— . 11.700 — 1.200“— odbora v Ormožu: # t 12.000'— 1.200'— a a 11.000'— 1.100'— a a 19.760'— 2.000'— • a 12.000'— 1.200’— • a 23.000'— 2.300'— a a 10.800'— 1.100'- jesenskega prodca . pomlad, prodca . . jesenskega prodca . pomlad, prodca . . jesenskega prodca . pomlad, prodca . . Dne 22. julija 1940. ob 10. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Dolnji Lendavi za državno cesto št. 47: Km 93.931— 98.000, 260 ms jesenskega prodca .... 15.600'— 1.600|— Km 98.000—103.929, 130 „ jesenskega tolčenca .... 19.500'— 2.000'— Km 93.931—103.929, 180 „ pomlad, prodca ..... 10.800'— 1.100'— 190 „ poletnega prodca .... 11.400'— 1.200'— Dne 23. julija 11)40. ob 10. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti za državno cesto št. 60: Proračun Kavcija Proga bivše banovinske ceste št. 1/26: din din Km 26.424— 16.000, 170 m3 jesenskega prodca .... 13.600'— 1.400'— Km 16.000— 0.000, 420 „ jesenskega tolčenca .... 63.000'— 6.300'— Proge bivših banovinskih cest 11/234 in 11/228: Km 0.000— 9.830 in 10.000— 9.597, 500 m3 jesenskega tolčenca .... 72.500'— 7.300'— 130 „ pomlad, prodca................. 6.500'— 700'— Dne 24. julija 1940. ob 10. uri v občinski pisarni v Gornji Radgoni za državno cesto št. 60: Progi bivših banov. cest. 11/228 in 1/24: Km 8.403— 7.682 in Km 36.915— 44.357, 315 m3 jesenskega tolčenca .... 45.675'— 4.600'— 210 „ pomlad, prodca 18.480'— 1.900'— Proga bivše ceste Sv. Benedikt—Lomanoše: Km 0.000— 7.053, 225 m3 jesenskega prodca .... 13.500'— 1.400'— 165 „ pomlad, prodca 10.725'— 1.100'— Dne 25. julija ob 9. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Dravogradu za drž. cesto št. 60: Proga bivše banov, ceste 1/21: Km 25.715— 40.000, 500 m3 jesenskega prodca .... 32.500'— 3.300'— Km 40.000— 48.000, 225 „ jesenskega tolčenca .' . . . 20.250'— 2.100'— Km is.000— 54.000, 175 „ jesenskega prodca .... 10.850'— 1.100'— Km 54.000— 60.800, in bivši banovinski cesti 1/14: Km 0.000—1.460 in 1/15 Km 0.000— 5.000, 430 m3 jesenskega tolčenca .... 37.840'— 3.800'— 176 „ pomlad, tolčenca 15.488'— 1.600'— Rivša banov, cesta 1/15: Km 5.000— 10.500, 200 m3 jesenskega tolčenca .... 17.600'— 1.800'— Bivša banov, cesta 1/15: Km 10.500— 15.000 in odcep Poljana-drž. meja: Km 0.000— 3.806, 340 m3 jesenskega tolčenca .... 31.960'— 3.200'— 280 „ pomlad, tolčenca ..... 26.320'— '2.700'— Rivša banov, cesta T/21: Km 25.715— 54.000, 170 m3 pomlad, prodca 11.050'— 1.200'— Proračuni, splošni in posebni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, soba št. 51. Kavcije se polagajo v državnih papirjih ali garantnih pismih pri onih davčnih upravah, kjer bodo licitacije za dotične proge, najpozneje do pričetka licitacij. Za polaganje kavcij pri davčnih upravah je potreben pismen nalog tehničnega razdelka, katerega dobijo interesenti eno uro pred pričetkom licitacije v pisarni, kjer bo licitacija. Kavcije v gotovini se polagajo pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani, neposredno po pošti. Vsak zdražitelj mora pokazati predsedniku licitacijske komisije reverz o položeni kavciji in potrdilo pristojne davčne uprave, da je plačal vse v plačilo zapadle davke in avtonomne doklade. Vse dobave jesenskega tolčenca in prodca morajo biti dovršene do 30. septembra 1940., vse dobave pomladanskega tolčenca in prodca pa do 31. •januarja 1941. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po zaključeni licitaciji. Državna cestna uprava si pridržuje pravico v proračunih navedene količine gramoza za posamezne proge znižati ali zvišati v okviru budžetskih sredstev. Licitacijska komisija ima pravico, izključiti od licitaciji ponudnike, ki so znani cestni upravi kot nezanesljivi dobavitelji. Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 11. junija 1940. Št. K. r. 1938,985.1198,1199, 1740 2084,2143, 572,2354, 2026,1528. Razglas. Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888. ter po § 130. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, se s tem razglaša zaključek postopanja, tikajočega se nadrobne delitve skupnega sveta oziroma ureditve užitkov in uprave na skupnem svetu, ki je vpisan pod: 1. vi. št. 1, 44, 150 in 216 k. o. Jezero, sodni okraj Ljubljana; 2. vi. št. 187 k. o. Zigmarice, sodni okraj Ribnica; 3. vi. št. 184 k. o. Zigmarice, sodni okraj Ribnica; 4. vi. št. 405 k. o. Zigmarice, sodni okraj Ribnica; 5. vi. št. 334 k. o. Ostrožnik, sodni okraj Mokronog; 6. vi. št. 150, 331 in 332 k. o. Hraše ter vi. št. 81 k. o. Nova vas, sodni okraj Radovljica; 7. vi. št. 235 k. o. Gradišče, sodni okraj Kostanjevica; 8. vi. št. 82 k. o. Slape in vi. št. 239 k. o. Zadobrova, sodni okraj Ljubljana; 9. vi. št. 31 k. o. Šratovci, sodni okraj Gornja Radgona; 10. vi. št. 170 in 171 k. o. Ormož, sodni okraj Ormož, ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenih zakonov označenih zahtev. Komisija za agrarne operacije. V Ljubljani dne 12. junija 1940. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. * 1741 Št. R U 837/35—9 • Agr. op. Borovnica V, Št. R U 839/35—9 Agr. op. Breg IV. Št. R U 878/36—25 Agr. op. Klenovik. Št. R U 953/39-1- Agr. op. Slatna II. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz 1. Borovnice, 2. Brega, 3. Kienovika, 4. Slatne. Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano pri vi. št. k 1. 166 in 261 k. o. Borovnica, k 2. 131 in 133 k. o. Kamnik, k 3. 398 k. o. Zagrad in k 4. 146 k. o. Srednja vas, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., k 1. in 2. od dne 19. junija do 2. julija 1940. pri obč. Borovnica, k 3. od dne 21. junija do 4. julija 1940. pri občini Škocijan, k 4. od dne 23. junija do 6. julija 1940. pri občini Begunje, Gor., razgrnjen na splošni vpogled. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval: k 1. dne 19. junija 1940. od 16. do 17. ure pri občini Borovnica, k 3. dne 21. junija 1940. od 8. do 9. ure pri občini Škocijan, k 4. dne 24. junija 1940. od 10. do 11. ure pri občini Begunje, Gorenjsko, k 2.: Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, to je k 1. in 2. od 19. junija do 18. julija 1940., k 3. od 21. junija do 20. julija 1940., k 4. od 23. junija do 22. julija 1940. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Ljubljana dne 10. junija 1940. Komisar za agrarne operacije-1: 1’okoru s. r. St. 1037. 1753 Razpis. Za umobolnico na Poljanskem nasipu in na Studencu razpisuje uprava zavoda dobave za mesec julij 1940.: 1. mleka, 2. kruha in kvasa, 3. mesa (govedine, teletine, svinjine) in slanine. Pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni umobolnice na Poljanskem nasipu 52. Rok za vlaganje pismenih ponudb, kolkovanih z din 10'—, do 24. junija 1940. ob 12. uri. UpTava umobolnice Ljubljana-Studenee. V Ljubljani dne 14. junija 1940. Štev. 1013/40. ‘ 1727 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Šuc Stanko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Šoštanju. V Ljubljani dne 6. junija 1940. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 1725 Poziv upnikom. Tvrdka »Čehojug« importna in eks-portna družba z o. z., agencija, komisija in zastopstvo čehoslovaške industrije, je prešla v likvidacijo. Podpisani likvidator pozivam vse družbene upnike, da mi v roku enega ineseca prijavijo svoje terjatve. Šturm Rudolf, Ljubljana, Miklošičeva 21, likvidator, 1708 3-2 Poziv upnikom. Tvrdka »Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela« je prešla v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da eventualne terjatve v enem mesecu prijavijo podpisanemu likvidatorju. Zlatko K. Petrovič, likvidator, Dol pri Ljubljani št. 22. * 1749 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo. št. ev. tablice 2—82.528, in jo proglašam za neveljavno. Ažman Pavel s. r., Britof 11, p. Podbrezje. * 1730 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo štev. 1151 in jo proglašam za neveljavno. Koman Leopold s. r., Veliki Podlog, p. Leskovec pri Krškem. * 1743 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za moško kolo znamke »Peugeot« (št. evid. tablice 106.359). Proglašam jo za neveljavno. Sava Snuderl, dijak, Maribor, Kneza Koclja 23. * 1754 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 2—2234/40 za motorno kolo in jo proglašam za neveljavno. Toni Franc s. r., Rudnik. 1742 Objava. Izgubilo se nam je uvozno dovoljenje Narodne banke, U. O. Br. 40.019 od 8. februarja 1940.,' na 25 ton loja za protivrednost am. Dol. 5.204'52 od tvrdke Ordonez, Lozano & Cia., Buenos Aires, in ga proglašamo za neveljavno. Tvornice Zlatorog, Maribor. * 1752 Prometna banka d. d. v Ljubljani. Čista bilanca z dne 31. decembra 1939.: Aktiva: Gotovina v blagajni dinarjev 689.048'—, valute din 23.579'36, devize din 16.671'17, menice din 37.050'86, vrednostni papirji: a) začasni dinarjev 46.964'50, b) rezervnega fonda din 53.524'—, debi tor ji: a) banke din 1 milijon 598.185'56, b) ostali din 16,560.407'33, realitete din 3,134.692'99, inventar din 111.753'—. Skupaj din 22,271.87677. Pasiva: Deln. glavnica din 5,000.000'—, rezervni fond din 172.668'—, vloge: a) na hranil, knjižicah din 1,425.830'25, b) na tekočih računih din 15,661.947'08, dobiček v letu 1939. din 11.431'44. Skupaj din 22,271.87677. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1939.: Izdatki: Obresti din 494.928'89, upravni stroški din 300.197'95, izguba na vrednostnih papirjih din 2.916'50, 10% odpis inventarja din 12.417'—, odpisi dinarjev 107.917'—, dobiček v letu 1939. din '11.431'44. Skupaj din 929.80878. Prejemki: Obresti din 719.99970, donos bančnih poslov din 177.303'83, dohodki realitet din 32.505'25. — Skupaj din 929.80878. Upravni svet. Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine znaša naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—, letno din 192’— in se mora plačevati vedno vnaprej. Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdol List objavlja vse za dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, spremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25-52. Izdala kraljevska banska uprava dravske banovin«. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, MJhalek v LjubljanL