GLAS LETO XX. ŠT. 13 (927) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. APRILA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik G. Klemen Zalar Iz smrti sveta v vstajenje Boga ragi prijatelji, spoštovani bralci! Iz postnega velikega petka bomo prešli v velikonočno jutro Gospo- dovega vstajenja. To pomeni, da smrt ni zadnje dejanje našega življenja, temveč je le prehod v novo večno sobivanje z našimi sorodniki, prijatelji pri Bogu v nebeškem kraljestvu v družbi angelov in svetnikov. Sliši se neverjetno in morda kar prelepo in na neki način to upanje v novo večno življenje izpovedujemo vsakokrat pri nedeljskih in praz- ničnih sv. mašah. Toda, kako pa je to v praksi? V praksi človek dostikrat celo nehote živi življenje, kot bi bilo že tu na zemlji večno. Skuša si urediti vse stvari do vsake podrobnosti in si pri- dobiti blagostanje, ki ga bo varovalo pred zunanjimi vplivi, da bo lahko živel v miru ter brez problemov. Marsikomu se ti načrti ne uresničijo, ali pa ga prehiti kakšen drug problem oziroma težava, morda celo smrt. Ob pogrebih se potem večkrat sliši, da je ta ravno dopolnil delovno dobo ali pa da se je ravno vrnil s potovanja ali vse stvari uredil in po- spravil in tako bi lahko zaživel novo življenje. A vendar ga je zaživel, morda drugače, kot si je predstavljal, še bolj pa njegovi sorodniki in pri- jatelji, toda Bog je imel z njim drugačen načrt. Načrt, ki je nam dostikrat neznan in ga spoznamo šele v večnem življenju. Je lahko boleč in se morda zdi neusmiljen, celo krut, pa vendar je odraz volje tistega, ki nas je poslal na ta svet, in to je nedvomno Bog. Bog kot tisto najvišje dobro, ki je vse lepo ustvaril, človek pa … Kakorkoli že, Bog je zaradi te človeške grešnosti “neusmiljeno usmiljen”, bi lahko rekel in noče smrti grešnika, temveč hoče, da se le-ta spokori in spreobrne. Zato je tudi prevzel nase vse človeške grehe in šel na križ. Vendar s to razliko, da ko je umrl, je tudi vstal od mrtvih. In od tu se začenja za nas kristjane nova doba, novo poglavje v našem življenju. Toda kaj pa tisti, ki ne verujejo v Kristusa? V slovesnih prošnjah na veliki petek molimo tudi za tiste, in ko takole hodim po Trstu, opažam, da so za marsikoga praznovanje Velike noči le prijetne počitnice ali dopust, ki je izgubil neki stik z velikonočnim praznovanjem! Marsikdo sploh nima kakih verskih navad in so zato na prvem mestu zanj velikonočna večerja, zajtrk ali praznik, povezan z velikonočnim zajcem, ki pa ima bolj malo opraviti s Kristusovim vstajenjem. Kaj pa drugi del te zgodbe? Če že mo- limo v prošnjah za vse potrebe na veliki petek za vse te neverujoče in če mi, ki se imenujemo in se imamo za kristjane, vemo, da se je Kristus ro- dil, trpel ter vstal od mrtvih prav za vsakega človeka na tem svetu? Potem naenkrat postane tudi naša soodgovornost, da je drugi del te zgodbe takšen, kot je, in da bo morda v naslednjih desetletjih vedno večji, če ne večinski del naših bližnjih, ki se ne bodo več istovetili s cerkvenim nau- kom, temveč bodo živeli morda samo še iz nekih bežnih daljnih spomi- nov naših prednikov, bistvo pa se bo lahko nehote izgubilo … / str. 2 D www.noviglas.eu Šk rl at n o ob ar va n a pr va n ed el ja Ugani, ugani, zakaj pojem srečen? Zato, ker prav Tisti, ki vzel je moj greh in skril ga je v haljo na poti na kleče, kjer z njim je umrl – je vstal po treh dneh! In več kot tri ure za greh je umiral, za vsakogar, ki mu je človek ime, s potoki krvi ga iz žil je izpiral. Umrl je. A je res vstal po treh dneh! Bila je nedelja, tako kot je danes, Vstajenja nedelja za vsako srce: za tisto Ljubezen, ki ves čas ostane – ki tudi v človeku naj več ne umre. p. Vladimir Kos Bralcem in sotrudnikom iz srca želimo blagoslovljene velikonočne praznike! - URED. Svet okrog nas 2. aprila 20152 Povejmo na glas Od tedaj srečna pot zatrdno obstaja a bi nam dal vse, je dal vse in tako nam je zapustil dar, ki ga tako zelo potrebu- jemo in po katerem v svojem srcu hre- penimo, če je naše srce še živo in upajoče. Bili so to dnevi nepopisne groze, muke in nasilja, vsega tistega, česar naj ne bi bilo nikoli v življenju človeka. In je bil on kot tista dobrota, ki služi drugim, da bi enkrat za vselej odkrili srečno pot vsi, da bi bila srečna pot nam vsem enkrat za vselej na razpolago, če le želimo nan- jo stopiti, ko ni več izhoda. In je ob njegovem odhodu zasijala luč, ki nikoli ne bo ugasnila, saj je tako hotel in je v tem njegov dar, da nas vedno ljubeče in zvesto pričakuje. Naj vendar verjamemo v lepo in dobro, bodimo pre- pričani, da svet lepega in dobrega že obstaja, in to izven kakor tudi znotraj nas. Naj verja- memo, da naša hrepenenja niso prazne sanje, še več, da je vse najlepše, kar smo si kdaj želeli - če ne več kasneje pa kot otroci - v resnici ob- stojno in da si potemtakem želimo tisto, kar je že in nas vabi, da se v njegovo smer napotimo. To je vesela novica brez primere, to je vesela novica, ki nam jo je sporočil in o njej vse dni pripovedoval. Pripovedoval o svojem blagem svetu, ki bo nekega dne obsijal vso zemljo in vse ljudi in se razširil tukaj, kjer se še vedno bohoti nasilje, kjer dvigajo glavo vojne kot pe- klenska uničenja, zdaj v tem zdaj v drugem imenu, kjer človek še vedno ni človeku brat, ampak se vzpenja nad druge, da bi bil več, da bi gospodoval. Kjer je služenje drugim le tih glas, ki ga prekrivajo kruti spopadi zase in zgolj zase, in kjer človeku še vedno vladajo nagoni, nenasitnost, grabljenje ter želja po posedovan- ju, neusmiljenost. In to rojeva krivice in te kri- vice rojevajo revščino, lakoto, zavrženost, da bi se dvigali oholi gradovi bogastva, razsip- ništva in brezbrižnosti do stisk vseh, ki so odrinjeni. V tej smeri pa ni sreče in je nikoli ne bo, v tej smeri ni miru, ker ga ne more biti, v tej smeri ni rešitve, kar dokazujejo minula stoletja in celo tisočletja. Človek preprosto mo- ra odkriti v sebi izvire lepega in dobrega, ki so mu dani, in se je potem od njih odvrnil. Kajti dobro nam je vrojeno, dobro nam je bilo vro- jeno, pa je v nas polagoma zamrlo, češ da z njim v svetu, kakršen je, nimamo kaj početi, je nerabno, ker se vendar moramo boriti, da bi preživeli, moramo se spopadati z drugimi, da ne bi bili manj pomembni ali celo nepomem- bni. In zato je moral priti med nas on, da nam je povedal, da dobro v nas ni izmišljotina in ni tolažba slabotnih, ki jih je svet premagal in za- vrgel, dobro v nas nas vodi na pot, kjer bomo našli resnično srečo zase in za druge, kjer v naši duši ne bo več tesnob in strahu, saj bomo sku- paj z drugimi živeli mirno in v prijateljstvu in vsi bomo bratje in sestre. Ta pot obstaja, obsta- ja, na njej žarijo iskrenost, odkritost, dobrona- mernost, uvidevnost, skromnost, solidarnost, na njej so najlepše človekove sanje uresničene. Treba je samo stopiti na to pot, treba je samo v to pot prepričano verjeti, treba je samo sprejeti ponujeni dar. Janez Povše D Vsem članicam in celotni naši narodni ter širši skupnosti želimo veselo in blagoslovljeno Veliko noč v prepričanju, da se bomo v duhu medsebojnega sodelovanja še naprej uspešno odzivali na vedno nove izzive sedanjega časa April 2015 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, vesele velikonočne praznike. Blagoslovljene velikonočne praznike KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vošči vesele velikonočne praznike cerkvenim pevcem, pevovodjem, organistom in vsem ljubiteljem zborovskega petja Društvo ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele velikonočne praznike! S 1. strani Iz smrti ... o težnjo zlasti opažam v šolah, kjer poučujem kato- liški verouk. Velikokrat se sprašujem, ali bo v naslednjih de- setletjih še kdo prišel k maši, da- roval za sv. mašo, se spomnil na duhovnika ne samo ob pogrebu, ampak tudi drugače, oziroma ga bo sploh potreboval? Kot opti- mist mislim, da stvari ne gredo v tako napačno smer, kajti ljudje, četudi niso strogo verujoči, so v srcu dobro misleči. Vera v Boga, ki jo izražajo na svoj način (mor- da nam nekoliko neznan), jim daje tisti notranji mir. Od nas du- hovnikov pa je odvisno, kako bo- mo znali unovčiti ta potencial, ki ga imamo na razpolago. In pri tem ne bo niti najmanj kriv ali odgovoren Bog, temveč jaz sam kot duhovnik, ki sem naredil vse, kar bi lahko, in izročil Bogu v rast ta vinograd? Kajti ni toliko pomembno, da za- dostimo nekim pravilom ali po- trebam sedanje družbe, temveč, da zadostimo Bogu in ljudem, ki nas čakajo in nas prosijo dan za dnem, le opaziti jih moramo in jim pomagati! In ravno zato je postni čas tako dolg in pomem- ben, da bi se lažje pripravili na de- lo, ki nas čaka v Gospodovem vi- nogradu, vsak na svojem po- dročju. Ko sem bil pred skoraj dvema letoma posvečen, sem ne- kako tudi sam podlegel tej misel- nosti, da sem sedaj na cilju in se stvar konča, vendar pa se sedaj delo šele začenja. Postni čas pri- prave je minil in čaka nas veliko- nočno veselje v Kristusovem ob- jemu, in to prav vsakega. Poskrbi- mo, da bi bili tokrat in tudi naprej tega Kristusovega objema po nas deležni oddaljeni in zapuščeni, ki so podoba trpečega Kristusa. Saj smo vsi dediči nebeškega kralje- stva po Bogu, ki bo vedno naše vstajenje in upanje v prihodnost. Naj nam vsem vstali Kristus prižge v srcih svojo luč, ki naj s svojo svetlobo daje novo upanje in moč, še posebej pa naj zažari tistim, ki si jo želijo, a je ne (s) poznajo! Felix Alleluia! T SCGV Emil Komel in ArsatelierSnovanja 2015, “10 dogodkov za 10 let” GORICA ponosom in zadovol- jstvom je ravnateljica Slo- venskega centra za glasbe- no vzgojo Emil Komel iz Gorice Alessandra Schettino - skupno s predsednico KCLB Franko Žgavec in Metko Sulič - na ti- skovni konferenci 27. marca predstavila jubilejno, deseto iz- vedbo niza Snovanja - I Sentieri dell'arte 2015. Z izbranimi gla- sbenimi vsebinami želijo prika- zati bogato delovanje šole in glasbenih delavnic soprireditel- ja Arsatelierja z 10 dogodki za 10 let. Zaradi ekonomske stiske je bila organizacija letošnje sezone zelo otežena. Kljub vsemu so, skupno s sorodnimi ustanovami, s kateri- mi so stkali odlične in plodne sti- ke, zmogli uresničiti ponudbo, ki ohranja isti namen, kot si ga je pred leti zastavil ustanovitelj Sno- vanj, ravnatelj Silvan Kerševan. Koncerti so namenjeni v prvi vrsti gojencem, družinam in ljubitel- jem dobre glasbe. Prvi koncert, Zvoki strun, je že bil v torek, 31. marca, v cerkvi Kristu- sa Kralja na Subidi pri Krminu. Na- stopil je kitarist Marco Tamayo, sprva kot solist, nato v duetu kitar z Anabel Montesinos. Sledila sta solista Martin Mallaun s citrami in harfistka Nicoletta Sanzin. Štir- je koncertisti so bili letos žiranti na mednarodnem tekmovanju Svirel. Izkušenim glasbenikom so se pridružile male harfistke skupi- ne Girotondo d'Arpe junior, ki jih vodi prof. Tatiana Donis. Vila Attems Cernozza De Postca- stro v Ločniku bo prizorišče dru- gega koncerta Snovanj Glasbene afinitete. Celovečerni koncert v iz- vedbi profesorjev šole Komel in društva Arsatelier bo 22. aprila ob S 19. uri. Poglej, moj dragi Figaro... glasbe- na igra z izborom arij in duetov W. A. Mozarta v koprodukciji KC Bra- tuž in SCGV Komel v sodelovanju z ZSKP bo tretji večer Snovanj. Na- stopili bodo Polona Kante Pavlin, sopran; Manuel Pintar, bariton; Marko Černic, igralec; Hilarij La- vrenčič, klavirska spremljava; igro bo režiral Emil Aberšek. Predstava bo v torek, 28. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Bratuž. Naši mladi talenti je letošnji do- godek, na katerem bodo nastopili najboljši solisti šole Komel, ki so se izkazali na tekmovanjih, revijah in izpitih. Koncert bo v sodelovan- ju s KD Nova Gorica – Glasba z vrtov sv. Frančiška 12. maja ob 20. uri v Dvorani Frančiškanskega sa- mostana na Kostanjevici. Mi smo pomlad vsako leto združuje učence šole Komel z vrstniki iz raznih glasbenih šol. Le- tos se jim bodo pridružili gojenci GŠ iz Tolmina in društva Iris iz Marcona (Benetke). Koncert bo 16. maja ob 18. uri v KC Bratuž. Glasbene promenade v parku je naslov zaključne akademije vseh oddelkov SCGV Komel, ki bo po- tekala 29. maja v vili in parku Co- ronini v Gorici. Že utečeni dogodek Snovanj So- lo&orkester bo letos doživel svojo 5. izvedbo. Zanimivost letošnjega koncerta bodo zgodovinski instru- menti oz. instrumenti s strunami iz časa klasicizma, zato naslov So- lo&orkester na originalnih instru- mentih. Oder goriškega Občinske- ga gledališča Verdi bo tokrat gostil visoko kakovosten koncert v iz- vedbi videmskega Collegium Apollienum in orkestra Arsatelier Silvan Kerševan pod vodstvom dir. Marca Feruglia. Solisti bodo sopra- nistka Sabina Cvilak, Tržačana Črtomir Šiškovič na violini in Alessandra Sagelli na fortepianu. Na večeru bo podelitev štipendij mladim glasbenikom, ki jih deli Fundacija Carigo. Koncert bo 2. junija ob 18. uri pod pokrovitel- jstvom goriške prefekture in bo potekal v okviru praznovanj dne- va Italijanske Republike. Skupina Girotondo d'Arpe pod vodstvom prof. Tatiane Donis bo publiki predstavila Mirando al sur... , glasbeno potovanje skozi ljudsko tradicijo južne Italije in južne Amerike. Koncert bo v pre- novljenem Sedejevem domu v Števerjanu v sodelovanju z enoga- stronomskim praznikom Likof 2015 dne 5. junija ob 20.30. Učenci devinske podružnice SCGV Komel bodo poskrbeli za glasbeno pravlico Pravljična skrin- ja. Dogodek bo potekal 6. junija ob 18. uri na sedežu zborov v De- vinu, nastal pa je v sodelovanju z OPZ Ladjica pod vodstvom Olge Tavčar. Koordinator projekta je Marja Feinig. Snovanja se bodo končala z Gla- sbo pod cerkvenim obokom v iz- vedbi otroškega zbora SCGV Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in mladinskega zbora SCGV Emil Komel, ki ga vodi Da- vid Bandelj. Koncert bo na Miren- skem Gradu 13. junija ob 20. uri. Slovenska kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar je bila v soboto, 28. marca, gostja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer si je ogledala najnovejšo produkcijo naše gledališke hiše, predstavo Hlapce v režiji Sebastijana Horvata. Predstavnica vlade premiera Mira Cerarja je v pogovoru z vodstvom teatra zagoto- vila pomoč pri reševanju morebitnih težav SSG, obenem pa iz- postavila pomen krepitve stikov med slovenskim gledališčem v Trstu in sorodnimi ustanovami v matični domovini. Foto Damj@n REDNI OBČNI ZBOR petek, 17. aprila 2015 ob 17. uri v prvem sklicu ob 18. uri v drugem sklicu Konferenčna dvorana ZKB ul. Ricreatorio 2, Opčine SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij Vse lahko premostimo in prenesemo, a ostati moramo svobodni in avtonomni POGOVOR edni občni zbor Sveta slo- venskih organizacij bo v pe- tek, 17. aprila 2015, na Opčinah; na njem bodo obnovlje- ni vodstveni organi. Na občnem zboru bo prav gotovo prostora za poglobljeno razpravo o prihodno- sti tako krovne organizacije kot slo- venske narodne skupnosti v FJK in njenih ustanov na ravni civilne družbe. Ker gre za pomemben do- godek v naši manjšini, smo posta- vili nekaj vprašanj predsedniku SSO Dragu Štoki, ki končuje svoj tretji predsedniški mandat. Predsednik Drago Štoka, v krat- kem bo redni občni zbor SSO, na katerem bo tekla beseda o prihodnosti naše krovne organi- zacije. Kakšna je vaša ocena o de- lovanju SSO od zadnjega občne- ga zbora, ki je bil novembra 2011? Vsekakor pozitivna. V dobrih treh letih je bilo opravljenega veliko de- la, bilo je tudi nekaj inovacij oziro- ma nadaljevanja reform, tako da mirne duše lahko rečem, da si ves izvršni odbor SSO zasluži dobro oceno. Kar je tudi pomembno, je to, da smo se v ekonomski krizi (ki še traja) kar dobro znašli, znali od- praviti nepotrebne stroške, tako da smo lahko zadovoljni tudi s fi- nančnega vidika, saj nimamo dol- gov, ki bi nas težili in nam brez po- trebe povzročali hudo kri. Ob vsem tem pa smo vsem našim članicam (čez 150 jih je!) šli kar največ na ro- ko in jim ob stiskah pomagali po svojih najboljših močeh. To je bil vaš tretji mandat na predsedniškem mestu SSO, kako bi ocenili te tri mandate? Bili so trije povsem različni man- dati. Prvi je bil namenjen predv- sem notranji reorganizaciji, zunan- ji vidljivosti in vsestranski učinko- vitosti navzven. Povsem smo se v organiziranosti izenačili z drugo krovno organizacijo, tako da danes ne moremo več govoriti o neki edi- ni, močni krovni zvezi, ampak o dveh krovnih organizacijah, ki igrata v našem zamejskem prosto- ru ter pred italijanskimi in sloven- skimi oblastmi popolnoma enako- vredno vlogo. To je prav in po tej smeri moramo naprej. To velja predvsem za Slovenijo, ki ne sme imeti pri tem nobenih skritih zadržkov oziroma simpatij do ene ali druge krovne organizacije, saj ji morata biti obe, to je SSO in SKGZ, povsem enakopravno pri srcu. V slovenski vladi so bili tudi taki mi- nistri, ki so imeli negativno stališče in so hoteli kaznovati SSO, ker je zagovarjal stališče enakopravnosti obeh krovnih organizacij. Bili smo finančno tepeni (odvzeli so nam brez vsakega upravičenega vzroka več kot 80.000 evrov) in še dobro, da je kmalu potem to situacijo del- no popravila tedanja ministrica Ljudmila Novak z vlado Janeza Janše. Tako nam je Slovenija vsaj delno odpravila krivico, ko so nas hoteli na silo združiti s SKGZ, kar si je seveda želela takratna levičar- ska vlada v Sloveniji. Sedanji mini- ster Gorazd Žmavc pa nam takšne krivice ne dela, zato smo z njego- vim delom tudi zadovoljni in ga ce- nimo. Kakšen je vaš največji dosežek pri vodenju SSO, za katerega ste še posebno ponosni? Da je SSO ohranila svojo verodo- stojnost navzven, da so ji članice zveste in da je neomajna v zagovar- janju notranje in zunanje avtono- mije, svobode in obenem zvestobe trem idealom, na katerih dela in gradi SSO. To so slovenstvo, demo- kracija in krščanstvo. Če bo SSO zvest tem idealom tudi naprej, se mu za prihodnost ni treba bati. Ali je morda kaj, kar ste si želeli uresničiti, pa vam to ni uspelo oziroma je zmanjkalo časa? Da. Nekatere pomanjkljivosti ozi- roma nepopolnosti so še v statutu, ki ima že skoraj 20 let, pa ga je treba posodobiti in ga prila- goditi sedanjim raz- meram in potrebam. Vsekakor morajo čla- nice pri tem ohraniti svoj konstitutivni od- nos do krovne organi- zacije, o tem ne sme biti nobenega dvoma. Dobro bi bilo morda tudi razširiti dejavnost SSO po celi državi, saj imamo kar nekaj or- ganizacij, ki zbirajo Slovence tako v Mila- nu kot v Rimu in mor- da še kje v notranjosti Italije. Predsedstvo SSO daje človeku možnost, da ima ze- lo širok in kapila- ren pogled na slo- vensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini. Kakšno je vaše mnenje glede stanja znotraj slovenske narodne skupnosti v FJK? Seveda je pri tem delu, to je pri vo- denju predsedstva SSO, gotovo prišla prav izkušnja v deželnem svetu FJK, kjer sem se v vseh po- drobnostih seznanil z načinom de- la in organiziranosti v deželi. To mi je pri vodenju SSO še kako prišlo prav. Seveda so se stvari spremenile in naša družba ni več tista, kot je bila na primer v sedemdesetih ali osemdesetih letih, a izkušnja osta- ja. Glede stanja znotraj slovenske na- rodne skupnosti pa tako: nas vse zaznamuje slovenska narodna za- vest in mi moramo, kjer se da, iska- ti skupna stališča in sodelovati z drugo krovno organizacijo, to je s SKGZ. V eni ali drugi obliki smo vsi sinovi slovenskega naroda, zato moramo pri tej točki vedno iskati skupni konsenz. Stvari pa se začen- jajo zapletati, ko gledamo le črno- bele slike oziroma bolje rečeno be- lo-rdeče nianse. Pri nas nimamo desnice (ne vem, zakaj to desnico tako potrebujejo v Sloveniji!). Ima- mo zmerno sredino, zato ne razu- mem, zakaj bi nas nekateri po vsej sili naložili vedno na levičarski vlak, ki žal večkrat pelje v neznano, predvsem, ko gre za naša narodna vprašanja. Tipičen primer je sedan- je dogajanje pri nas, v naši deželi in v državi sami, ko bi nam levo- sredinska vlada z raznimi reforma- mi (občine, pokrajine, avtonomne dežele itd.) najraje prestrigla peruti in nas postavila na neko folklorno raven, na kateri ne bi imeli več po- litične teže. Postali naj bi kot nekak indijanski rezervat, zanimiv, pri- vlačen, a vendar le rezervat. Ne, mi tega nočemo, ker se zaveda- mo, da noben narod brez poli- tičnega zastopstva ne more preživeti. Tudi mi ne, ker bi bili brez političnega in avtonomnega dela mrtvo telo v naši narodni skupnosti. Kaj bi brez županov, brez deželnih svetovalcev, brez ra- jonskih poslancev, brez parlamen- tarcev? Bili bi reveži in ne več ena- kovredni državljani. Tega pa mi nočemo in tiste italijanske stranke, ki se imajo za demokratične, nam pri tem morajo pomagati, ne pa, da nas vodijo v neko mrtvo anonim- nost. Kako ocenjujete stanje v sloven- ski manjšini leta 2005, ko ste bili prvič izvoljeni na mesto pred- sednika SSO, v razmerju z da- našnjimi razmerami? Stvari se niso v bistvu spremenile, smo še vedno zelo aktivni v našem kulturnem, športnem, socialnem in vzgojnem delovanju. Smo med najbolj živahnimi in plodnimi na- rodnimi skupnostmi v Evropi in ta- ki želimo tudi ostati. Le vladne sile nam pri tem morajo pomagati, ne pa, da nas skušajo utišati z raznimi nepotrebnimi reformami, toda o tem sem že povedal. V vaših treh predsedniških man- datih ste imeli veliko stikov s šte- vilnimi osebami, tudi takimi, ki so na zelo vplivnih in odgovor- nih mestih. Kdo vam je od teh ostal najbolj v spominu in zakaj? Mislim, da predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, ki si je skupaj s slovenskim in hrvaškim predsednikom tudi ogledal naš Na- rodni dom in se podpisal v knjigo spominov. Po začetnem spodrslja- ju, ko je o nas govoril kot o “bal- kanski hordi”, se je zavedel nesmi- sla te izjave in skušal popraviti, kar se je popraviti dalo. Žal, ni tega povsem preklical, a dal je razumeti, da mu je žal za tiste besede. Tudi to nekaj pomeni. Na isto raven skušam dati tudi predsednika slo- venske republike Boruta Pahorja, ki si je prizadeval iti v smer sprave diametralno nasprotnih si poli- tičnih in zgodovinskih stališč v Slo- veniji in mu želim, da bi mu pri tem uspelo. Letos bomo praznovali sedemdeseto obletnico osvobodit- ve. Prav je, da bi s to veliko in po- membno obletnico dali slovo vsem režimom in diktaturam, ki so nas v prejšnjem stoletju tako hudo prizadeli, kot ljudi, kot skupnost, kot narod. Daj Bog, da bi nikdar več ne izkusili grenkobe, žalosti, trpljenja uničujočih in strašnih diktatur. Od nekdaj ste bili velik za- govornik sodelovanja zno- traj slovenske narodne skupnosti. Kako bi ocenili raven tega sodelovanja in kaj nam Slovencem man- jka, da bi kljub razlikam lahko boljše sodelovali? Veliko dobre volje, optimiz- ma in zdrave pameti. Predv- sem pa veliko zaverovanosti vase in v svoje sposobnosti. Smo zrel narod in kot taki se moramo povsod uvelja- viti, tako pri nas, v Italiji sa- mi, in seveda tudi v Evropi. Slovencev, številčno gleda- no, nas ni nekaj sto milijo- nov, smo pa žilav in močen narod, ki v Evropi nekaj vel- ja in mora veljati, zaradi svoje zgodovine in volje do življenja. Od politike do civilne družbe, zdi se, da nas čakajo korenite reforme. Navedli bi re- formo krajevnih uprav v FJK in napovedan nov način financi- ranja slovenskih društev in orga- nizacij. Kakšen vpliv bo vse to imelo na notranje dinamike naše narodne skupnosti? O tem sem že povedal svoje. Ohra- niti moramo treznost, predvsem pa budnost. V življenju so večkrat pomembne minute, ne samo ure in dnevi, in mi ne smemo zamudi- ti niti minute, ko gre za naš obstoj in razvoj. Kaj pričakujete od občnega zbo- ra, ki bo potekal prihodnjega 17. aprila na Opčinah? Vsesplošno pozitivno razpravo in predvsem to, da bi z občnega zbora izšlo delovno, sveže, dinamično vodstvo, ki bo naši krovni organi- zaciji pomagalo do novih ciljev. Po- membno bo, da bo novo vodstvo znalo ohraniti to, kar že imamo: veliko samozavest o sebi in svojem delu, voljo do sodelovanja z vsemi, ki “isto v srcu mislimo” in želijo ohraniti zvestobo svojim koreni- nam, svojemu narodu, svoji demo- kratični in krščanski vesti. Vse dru- go se da v življenju premostiti, vse težave prenesti, samo svobodni in povsem avtonomni moramo osta- ti. To je moje globoko prepričanje. Julijan Čavdek R V torek umestitev bilateralne komisije FJK - Slovenija Prihodnji torek, 7. aprila 2015, bo na sedežu Dežele FJK v Trstu po štirih letih spet umeščena bilateralna komisija FJK - Slovenija. Dogodek je pomemben, ker bo delovno telo obravnavalo skupna razvojna področja, med katerimi je tudi zaščita manjšin. V Franciji je Sarkozy ustavil skrajno desnico in premagal socialiste Drugi krog upravnih volitev v Franciji se je v nedeljo končal s pravim zmagoslavjem desnosredinske koalicije UMP-UDI nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Francoski konservativni blok je dosegel zgodovinski rezultat, saj je osvojil 67 departmajev na 101. Socialisti francoskega predsednika Hollanda pa le 34, kar pomeni, da so jih izgubili polovico. Kljub dobremu volilnemu rezultatu pa desničarskemu Front National ni uspelo osvojiti nobenega departmaja. Volilni rezultat predstavlja za Sarkozyja novo odskočno desko za predsedniško mesto, kar je neposredno napovedal z ostrim napadom na francoskega predsednika Francoisa Hollanda in njegovega prvega ministra Manuela Vallasa. Glavna tarča je bil ravno tale, ki je vodil volilno kampanjo francoskih socialistov. Oslabljena pa bo tudi zunanjepolitična vloga Hollanda, še posebno v odnosu do EU. Čez dober mesec bodo volitve tudi v Angliji, kjer bo tudi zelo zanimivo spremljati, kako se bodo Angleži opredelili do EU. Sedanji konservativni premier in predstavnik Toryjev David Cameron je v težavah. Boj z nasprotnimi laburisti pa bi se lahko obrnil v prid protievropski UKIP, ki želi razpisati v letu 2017 referendum o izstopu Anglije iz EU. Italicum gre naprej. Združitev NCD in UDC? Brezposelnost narašča V italijanski notranji politiki še najbolj odmeva izid soočenja v državnem tajništvu Demokratske stranke, kjer je tajnik Matteo Renzi prejel podporo večine glede novega volilnega zakona, t. i. Italicum. Renzi je namreč zahteval, da mora zakonski osnutek takoj v obravnavo in da ga je treba odobriti tako, kot je napisan, v maju. Notranja manjšina v DS pa se soočenja ni udeležila in si je pridržala pravico, da predstavi popravke v parlamentarnem postopku. V italijanski politični sredini pa sta tajnika NCD Angelino Alfano in UDC Lorenzo Cesa ustanovila novo združenje Area Popolare. Glavni namen tega novega političnega subjekta je alternativa Demokratski stranki; to naj bi se začelo udejanjati že pri naslednjih deželnih volitvah konec maja. Veliko pa je bilo tudi govora o nestrinjanju glede rušenja tradicionalne družine na podlagi zakonskega osnutka o civilnih zakonskih zvezah; o tem se je začela obravnava v senatu. Novo združenje bo moralo še skozi državne svete NCD in UDC. Medtem je v Italiji v februarju spet narasla brezposelnost, ki se je vrnila na decembrsko raven 12,7%, kar pomeni, da je na podlagi podatkov zavoda Istat število brezposelnih v enoletnem razdobju naraslo za 67.000. Po drugi strani pa se je povečalo zaupanje v boljše gospodarske razmere, tako pri podjetnikih kot pri potrošnikih, kot kažejo zadnje projekcije zavoda Istat. Kratke Svet in Slovenske Organizacije 2. aprila 2015 3 Deželni svet SSO je zasedal v petek, 27. marca 2015, v prostorih središča SMO v Špetru. Na začetku se je predsednik Drago Štoka spomnil pokojnega Alda Clodiga in obsodil poskuse ločevanja beneških narečij od slovenskega jezika. Glavna točka na dnevnem redu je bila odobritev obračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015. Oba dokumenta sta bila soglasno odobrena. Na koncu je arhitektka Donatella Ruttar poskrbela za voden ogled multi- medijskega središča, ki je nastalo v okviru evroprojekta Jezik/Lingua. Evropski svet sestavljajo voditelji držav oziroma vlad članic EU, predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta (od 1. decembra 2014 je to Poljak Donald Tusk). V Evropskem svetu sodeluje tudi visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (danes to mesto zaseda Italijanka Federica Mogherini). Nastal je leta 1974 kot forum voditeljev EU. Uradni status je dobil leta 1992 in od leta 2009 je ena izmed sedmih institucij EU. V Evropskem svetu zastopa Italijo predsednik ministrskega sveta Matteo Renzi, Slovenijo pa predsednik vlade Miro Cerar. Evropski svet določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge ter obravnava zapletena in občutljiva vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na nižji ravni medvladnega sodelovanja. Določa tudi politično agendo EU in ima vlogo pri določanju kandidatov in imenovanjih. Evropski svet ne more sprejemati zakonodaje, zaseda dvakrat na polletje, možna so izredna zasedanja. Odločitve sprejema s konsenzom, na podlagi Lizbonske pogodbe pa tudi soglasno ali s kvalificirano večino. Predsednika Evropskega sveta in Komisije ter visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko nimajo glasovne pravice. Evropski svet ne smemo zamenjati s Svetom Evropske unije, o katerem bo govor prihodnjič. (vir: www. europa. eu in www. consilium. europa. eu) EU-slovarček: Evropski svet Deželni svet SSO je zasedal v Špetru Kristjani in družba2. aprila 20154 Tudi letos bodo verniki v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici primerno proslavili veliki teden. V nedeljo so na sedežu duhovnije pri sv. Ivanu slovesno praznovali oljčno nedeljo (na sliki). Na veliki četrtek, 2. aprila, bo tam ob 20. uri spomin zadnje večerje, sledi češčenje pri Božjem grobu za otroke, mlade, vse. Na veliki petek, 3. aprila, bo v isti cerkvi ob 16.30 spoved, ob 17.30 križev pot, ob 18. uri obredi velikega petka; isti dan bo ob 20.30 mestni križev pot, ki ga vodi nadškof Redaelli. Na veliko soboto, 4. aprila, bodo ob 19. uri obredi velikonočne vigilije. Na velikonočno nedeljo, 5. aprila, bo ob 6.30 v goriški stolni cerkvi slovesno vstajenjsko slavje s procesijo in mašo; ob koncu bosta nadškofov blagoslov in blagoslov jedil. Slovenske maše na Veliko noč bodo še v Zavodu Sv. Družine (ob 8. uri), pri sv. Ivanu (ob 10. uri) in na Travniku (ob 18. uri). Veliki teden v Gorici Msgr. Marjan Turnšek na “srečanju pod lipami” “Glavna bitka Cerkve se ne bije ne v cerkvi ne v župnišču” GORICA redvelikonočno srečanje pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je bilo v četrtek, 26. marca, vsebinsko po- sebno pestro. Center in Krožek An- ton Gregorčič sta tokrat povabila v goste msgr. Marjana Turnška, škofa in teologa s posebno kulturno in duhovno širino. V pogovoru z Mar- tino Valentinčič, ki mu je postavlja- la skrbno premišljena vprašanja, je gost poslušalce očaral z miselno ja- snostjo in globino, s srčno modro- stjo, zlasti pa s svojo trdno in živo vero. To je človek, ki ima veliko po- vedati, zato ga je bilo prav užitek po- slušati. O sebi Msgr. Turnšek, ki bo čez kak mesec dopolnil 60. leto, se je rodil v Celju kot zadnji od 14 otrok. “Vedno bolj sem hvaležen bratom in sestam za vzgojo, ki so mi jo dali”, je dejal. Bila je “zelo dragocena izkušnja, ki mi v življenju zelo prav pride”. V mladih letih je razmišljal, da bi študiral me- dicino, a nekaj se je v njem prelo- milo na koncu tretjega letnika gim- nazije, ko je v njem dozorela misel, da bi lahko postal duhovnik. “Od takrat naprej nisem imel nobene di- leme”. Nadškof Kramberger ga je le- ta 1981 posvetil v diakona in du- hovnika, leta 2006 je bil glavni po- svečevalec pri škofovskem po- svečenju. Postal je prvi murskoso- boški škof. “Po treh letih in pol so me prestavili v Maribor, po treh le- tih pa pol v Mariboru pa so mi rekli, naj grem v pokoj”... O splošni krizi Že beseda kriza pomeni razsoditi, je dejal Turnšek. “Kriza je lahko nekaj dobrega”, čas, v katerem začutimo, da tako, kot je doslej šlo, ne gre več. Ko to začutimo, je pravi čas, da se ustavimo in presodimo, kaj je do- bro in kaj ne. “Težava je v tem, da si človek, ki je svobodno bitje, sam postavi kriterije razsodbe”. Ko bi vzeli za kriterije evangelij, bi verjet- no bilo dokaj enostavno ugotoviti, kaj je dobro. “Evangeljski sveti niso samo za redovnike in redovnice, ampak za vse”. Jezus je postal člo- vek, da bi nam pokazal, kako se kot človek živi v pogojih tega sveta, ki je po izvirnem grehu zaznamovan tudi z zlom. Izbral je način uboštva, čistosti in pokorščine. “Uboštvo ni beraštvo ali siromaštvo”: uboštvo nas uči uporabljati materialne do- brine sebi in drugim v dobro. Do- brine so dar Stvarnika; nam jih daje v upravljanje in da jih znamo pra- vično deliti z drugimi. “To je krščanski pogled na uboštvo znotraj aktivnega krščanskega življenja tudi P na gospodarskem področju.Če bi ekonomijo razvijali v tejluči, ne bi prišlo do finančnih kriz”. V ozadju je gotovo po- manjkanje vrednot, ki so krščanske oz. človeške. Saj pri- stno človeške vrednote so krščanske: kar je krščansko, je najbolj pristno človeško. Kri- zo zato Turnšek vidi kot možnost izbire nove poti. O trajnih odločitvah Strah vsega, kar je povezano s trajno življenjsko odločitvijo, je eden izmed razlogov tudi za pomanjkanje odločitev za bolj radikalno krščansko življenje. Hudi duh deluje na principu strahu, skrivanja in odkrivanja naših slabosti. “Strah ni od Boga, v ljubezni ni strahu”! Če gledamo s kriteriji tega sve- ta, po katerih smo uspešni, če imamo polne cerkve, če ima vsaka župnija svojega župnika pa še tri ka- plane itd., je stanje “gotovo en sam fiasko”. Potem je fiasko tudi Jezuso- vo življenje, ki je končal na križu, eden najbližjih ga je izdal, drugi za- tajil, ostali so se razbežali … “Če pa izhajamo iz Jezusove situacije, ne smemo vreči puške v koruzo, ne smemo gledati na to stanje z malo- dušjem”. Kristus nam je povedal, da je Bog tisti, ki deluje: “Njemu mo- ramo zaupati, zlasti takrat, ko se zdi, da gre vse navzdol”. Takrat se lahko začne proces zrna, ki mora umreti, da obrodi sad. “V marsičem je sedaj doba, v kateri odmiramo; odmira- mo svojim predstavam in željam, kako bi naj bilo”. Kristjani smo po krstu že vstali: sicer bodo naša telesa šele morala iti skozi telesno smrt, a po krstu smo s Kristusom že umrli in z njim vstali v novo življenje. Vstajenjsko življenje je po krstu že v nas. To ni prazna stvar! To je Božja moč, moč Božje ljubezni, ki je močnejša od smrti in vsake krize, vsakega zla in naše nemoči. Cerkev je skrivnostno Kristusovo telo. To ni prazna fraza. Če to verujemo, po- meni, da bomo delali take stvari, kot jih je delal on, pa še večje! V času krize je pomembno, da jedro kristjanov, ki se manjša, prebudi v sebi ‘spečega velikana’, Božjo vsta- jenjsko moč, ki že je v nas! To mo- goče kdaj premalo verujemo. “Cer- kev je dana svetu, da bije fronto na robu... To je naloga laikov, da živijo in bijejo borbo z zlom: v družini, na delovnem mestu, v družbi. Tam se bije glavna bitka Cerkve; ne v cerkvi ne v župnišču”! V cerkvi je “servis, kamor prihajajo verniki, da dobijo hrano, ki jo potrebujejo, da delujejo tam, kjer živijo, da po njih Kristus prihaja na svet, da prihaja do tistih, ki so se morda oddaljili, da se jih On dotakne ali pa da se Ga oni dotak- nejo”. O tem, ali bo krščanstvo izumrlo “Zaenkrat še nisem obupal nad Evropo”, je dejal predavatelj. Gleda- no zgodovinsko, je sicer “čisto možno, da se Evropi zgodi to, kar se je zgodilo Mali Aziji”, kjer ni danes dejansko nič. “Če se krize kot kri- stjani ne bomo lotili na pravi način, potem se lahko zgodi nekaj podob- nega... Ne da bi hoteli, bomo dali prostor drugim”. Problem je po- manjkanje duhovnih poklicev, prav tako pomanjkanje otrok; da niti ne govorimo o družbeni klimi, po- trošniškem načinu življenja, indivi- dualizmu, hedonizmu … Obstajajo pa tudi pozitivni kazalci, “Bog kljub vsemu lahko najde poti”. Rojeva se kar veliko gibanj, ki se trudijo pla- vati proti toku. “Ko sem bil kaplan, je bilo v Sloveniji ja ali ne 20 zakon- skih skupin; po lanskih podatkih, ki niso popolni, se zdi, da jih je da- nes prek 500”. Tudi na političnem področju obstajajo razne civilne ini- ciative, znamenja upanja v Sloveniji prav tako kot po vsej Evropi. O papeževi “potujoči Cerkvi” Cerkev je živ organizem, “ne bojim se zanjo”, je prepričano dejal gost. “Cerkev je edina ustanova, ki ima od Boga zagotovilo, da bo prežive- la”. Lahko nas malo skrbi za naš delež, za to, ali bo- mo svojo nalogo odživeli. “Živ organizem nosi v se- bi življenje, zato sam naj- bolje ve, kaj potrebuje”. Če se bomo znali po- slušati in pogovarjati zno- traj občestva, bomo zaz- nali v sebi odgovore. “Po- govor med ljudmi v Cer- kvi, v strukturah kot med občestvom, je jadro, ki ga razpnemo, da se vanj lah- ko ujame veter Svetega Duha”. Sodelovanje, po- govor, skupno iskanje: vse to je ‘sinoda’. “Kristjani se od vsega začetka imenujemo ‘ljudje poti’, ker smo na poti”. Na sinodi v Sloveniji so prišli do spoznanja, da je zdaj glavni pastoralni cilj z novo apostolsko gorečnostjo spremljati brate k osebnemu srečanju z Jezu- som Kristusom. “Ali imam tako živ odnos z Kristusom, da je to neusta- vljivo privlačno za druge”? O karitativni dejavnosti Mediji v Sloveniji enostavno nočejo prinašati pozitivnih sporočil, meni Turnšek. Cerkveni mediji žal nima- jo dovolj vpliva, da bi ustvarjali jav- no mnenje. Cerkev bi rada kaj po- vedala, a ljudje ne slišijo. In vendar dobro, ki nastaja v občestvih, govori samo. Karitas je v Sloveniji “morda edina ustanova, ki jo mediji skoraj 100% pozitivno sprejemajo”. To so vrata, skozi katera Cerkev danes lah- ko sporoča tudi evangeljsko spo- ročilo. O mladih “Cerkev je vedno mlada, ne more biti stara”. Mladim se mora pri- bližati. To ne pomeni, da mora spre- jeti za resnico in zlato vse, kar dela- jo. Približati se mlademu pomeni spregovoriti mu v njegovem jeziku. “To je naredil tudi Bog z učlovečen- jem”. Župnija mora biti sposobna se pogovarjati z mladimi tudi preko Facebooka, je dejal msgr. Turnšek. Župnija, ki tega ne dela, “zamuja, ne govori več jezika mladih... Jezus ima svoj Facebook, v svojo ‘knjigo obrazov’ daje nove profile pri krstu, pri birmi jih aktivira. Od birme dal- je ste na Jezusovem Facebooku. Vsak, ki bo kliknil na vas, mora priti v stik s Kristusom”. V mlade moramo kljub vsemu ime- ti zaupanje, čeprav se oddaljujejo. Stvari niso preproste, “če pa bomo samo jokali in tarnali, veliko ne bo- mo naredili”. Konec koncev bo Sv. Duh dal Cerkvi moč in pametna spoznanja za pametne poteze, ki jih bomo sposobni uresničiti. O velikem tednu Brez velikega petka ni Velike noči, in vendar tega časa ne smemo živeti z bojaznijo. Jezus je prosil, da bi šel ta kelih mimo, naučil pa nas je tudi, da moramo v molitvi iti do konca: 'Zgodi se tvoja volja, ne moja'! “Sveto tridnevje moramo gledati kot celoto”. To je ena in ista ‘pasha’, prehod, dogajanje, ki ga ni mogoče ločiti. ‘Pasha’ je Božji mimohod: Bog pride mimo, nas obvaruje smrti, prime za roko in odpelje s se- boj. Ta pasha je Jezus Kristus: prišel je od Očeta, postal človek, nam vsem enak, tudi v smrti, zato je šel v grob, da mu nihče ne bi ušel. “Če se mu že celo življenje kdo uspe umikati, delati ovinke, v grobu se bo- sta srečala. Zato je šel tudi v grob” … Kdor hoče, se ga lahko pri- me in gre z njim v življenje nazaj k Očetu. To je pasha. V praznovanju evha- ristije na veliki četrtek je že vse prisotno: v evharistiji je že antici- pirana Jezusova smrt, čeprav se je zgodovin- sko zgodila dan ka- sneje. “Bogoslužje je nadčasovno dogajan- je: sveta maša ni po- novna Jezusova dari- tev, ampak naša vključitev v samo eno Jezusovo da- ritev”. Bog v liturgiji preseže čas in nas uvede v tisti trenutek, da smo na kalvariji in pri praznem grobu prisotni. Tudi v velikem petku je pri- sotna skrivnost vstajenja: “Zrli bodo vanj, ki so ga prebodli”. Gledati v mrtvega, ki nima perspektive, nima smisla; ima pa smisel, če so tam že nebesa odprta, če je Jezusova stran simbol odprtih nebes. “Na veliki petek se zazrite v odprto stran Jezu- sa Kristusa! In potem bo tudi veli- konočna vigilija in Velika noč samo zunanja manifestacija tega, kar se v nas po veri že dogaja”. V pogovoru z zbranimi na goriškem večeru je msgr. Turnšek o novem ljubljanskem škofu med drugim de- jal, da je bilo “smiselno”, da so iz- brali nekoga iz redovniških vrst, “nekoga od zunaj, in vendar od znoter slovenske Cerkve”, in to za- radi več razlogov, “verjetno nekaj znanih in nekaj neznanih”. V Ma- riboru ni bila poanta to, da je p. Cvikl redovnik, ampak je morda bolj vplivalo to, da situacijo dovolj dobro pozna. “Na splošno je bil ze- lo pozitivno sprejet, tudi v laičnih medijih”. Glede zakona, ki redefi- nira zakonsko zvezo in družino, je msgr. Turnšek dejal, da so si tako njegovi pobudniki pridobili po- membne lobije. Mnogi nedeljniki se žal niso dovolj poglobili, da bi ve- deli, za kaj sploh gre, in niso niti ra- zumeli, zakaj je Cerkev dvignila svoj glas. Problematično je, da večine kristjanov ob nedeljah ni pri maši; v Mariboru je npr. nedeljnikov v župnijah okrog 3-4%, na podeželju jih je tudi do 20%, povprečje pa je 10-12%. Tisti, ki so bolj na obrobju, cerkvenih medijev ne poslušajo. Širši krog ljudi tako ne dobi prave informacije o tem, kaj Cerkev meni, zato imajo napačno mnenje o tem. Turnšek je ob tem dodal, da “eden od razlogov, zakaj sva s Stresom po- nudila odstop, je bil tudi ta, da so mediji naju vedno povezovali z ne- gativnimi stvarmi. Tudi če sva dala kako pozitivno sporočilo, so vedno prilepili zraven še negativno in s tem uničili najino sporočilo. To po- meni, da je bolje, da pride nov člo- vek, ki mu ne morejo nič očitati”. Bistveno je namreč to: “Narediti moramo vse, da krščanske vrednote družine zaščitimo, toda tega ne smemo delati s sovraštvom in jezo v srcu do teh, ki so to predlagali ali izglasovali. Tudi če referendum do- bimo in če bomo to dobili s so- vraštvom v srcu, smo izgubili! Ni- smo zmagali. Stvari se odločajo na fronti srca”. “Dobro, zlo in greh so duhovne resničnosti”: dobro življenje posameznika, uresničenje ljubezni vpliva na vse ljudi na tem svetu. Enako tudi “moj greh vpliva na vse ljudi na svetu”. Če grešim, “znižujem duhovno temperaturo sveta”. Morda premalo verjamemo v to, da bo kvaliteta našega življenja na duhovni ravni lahko pomagala tudi spremembam v svetu. “Velja se truditi za dobro! To lahko ima vpliv tudi tam, kjer mi ne vidimo in ne vemo”. Danijel D. “Kar je krščansko, je najbolj pristno človeško”. “Cerkev je dana svetu, da bije fronto na robu”! “Če se kristjani ne bomo lotili krize na pravi način, ne da bi hoteli, bomo dali prostor drugim”. “Jezus ima svoj Facebook, v svojo ‘knjigo obrazov’ daje nove profile pri krstu, pri birmi jih aktivira”. “Cerkev je živ organizem ... Kot tak nosi v sebi življenje, zato sama najbolje ve, kaj potrebuje”. “Stvari se odločajo na fronti srca”. Martina Valentinčič in msgr. Marjan Turnšek (foto dpd) Goriški nadškof Redaelli bo na veliki četrtek, 2. aprila, v stolnici vodil krizmeno mašo ob 10. uri, ob 20. pa t. i. “in cena Domini”. Na veliki petek, 3. aprila, bo ob 15. uri obiskal goriški zapor, kjer bo vodil križev pot, ob 18. bo v stolnici pri obredih velikega petka, ob 20.30 pa bo vodil mestni križev pot, ki se bo začel na Travniku (v primeru dežja v cerkvi Srca Jezusovega). Na veliko soboto, 4. aprila, bo ob 22. uri v stolnici na velikonočnem bdenju. Na Veliko noč, 5. aprila, bo prisoten pri slovenski vstajenjski maši v stolnici ob 6.30; slovesno mašo bo v stolni cerkvi daroval ob 11. V naslednjem tednu bo obiskal še nekaj podjetij v goriški pokrajini. Iz beležke msgr. Redaellija Goriška2. aprila 20156 Nasˇim bralcem vosˇcˇijo Goriška 2. aprila 2015 7 Kultura brez meja v Brdih Bistrine modre Soče naj nikdar več ne skalijo temne sence sovraštva! retje leto zapored so ob- mejne občine, Občina Brda na slovenski strani nekoč obstoječe meje, Krmin in Števerjan na italijanski strani, pod pokroviteljstvom občin Do- lenje in Gorica pa še Fundacije Goriške hranilnice, priredile srečanje Kultura brez meja. Ta le- pi Praznik prijateljstva, ki se je že nekako ukoreninil v zavesti tukajšnjih prebival- cev, je vsakič v eni izmed so- delujočih občin. Tokrat je bil v Krminu v občinskem gledališču v nedeljo, 22. marca 2015. Zaradi ra- zličnih sočasnih prireditev, predvsem pa verjetno zaradi vinskega sejma v Veroni, je bilo v krminski dvorani manj gledalcev, kot jih je bi- lo sicer na tej prireditvi, ki želi spodbujati tkanje vedno tesnejših vezi med tukajšnjimi prebivalci. Na njej se namreč enakovredno prepletajo sloven- ski, italijanski in furlanski jezik, saj so od nekdaj prisotni na tem območju, bogatem stičišču kul- tur, ki naj se v prijateljskem vzdušju oplajajo med seboj. Na letošnjem večeru z naslovom Soča, zapoj o vojni, ki se ne sme nikdar več ponoviti se je zaslišala tudi nemška govorica. Ob 100- letnici prve svetovne vojne in krvavih vojnih spopadov na soški fronti, kjer je umrlo grozlji- T vo število mladih fantov ra-zličnih narodnosti, ki so se boje-vali na strani Avstro-Ogrske in v italijanskih vrstah, so se organi- zatorji prireditve odločili se po- kloniti prav spominu teh žrtev v trdnem prepričanju, da se take grozote ne smejo nikdar več zgo- diti. Za to pa se moramo vedno truditi vsi, ki prebivamo na tej le- pi, a s krvjo prepojeni zemlji. Da bi umetniško uresničili pevsko- glasbeno-gledališki dogodek, so organizatorji povabili k sodelo- vanju gledališko igralko Ano Fac- chini, eno izmed vidnih, mar- kantnih članic Slovenskega na- rodnega gledališča Nova Gorica. Sama je povedala, da so želeli s tem kulturnim dogodkom obe- ležiti obletnico prve svetovne vojne, hkrati pa se osredotočiti na Sočo, ki meji na dva svetova in hkrati združuje oba bregova na tej in oni strani meje. Pouda- riti so hoteli, da se je ta krvava zgodba končala in da je zdaj čas za sodelovanje med ljudmi na meji. To so izkazali z veliko na- stopajočimi z obeh strani “meje” in z raznolikostjo izvajajočih lju- biteljskih skupin, pevskih zbo- rov, igralcev in zakulisnih delav- cev ter koordinatorjev, ki so vložili veliko prizadevanja in tru- da za uresničitev prireditve. Ob odrskih izkušnjah, ki si jih je Ana Facchini nabrala ob raznih režiserjih, je s posebno tankočut- nostjo in pronicljivostjo razvila svojo zamisel in jo režijsko spoji- la v lepo, ganljivo odrsko celoto, v kateri je bila vseskozi posebno občutena prisotnost “bistre hčere planin”, ne samo, ker se je iz ust interpretov (Andreja Benedetič, Sonja Erzetič, Juan D’Auria, Ni- kolaj Pintar, Jana Stekar, Thomas Koching, Vera Ribolica) najprej oglasila vsem dobro poznana in preroška pesem Simona Gre- gorčiča Soči, poleg drugih po- menljivih besedil, ampak tudi za- radi barv, ki so se prelivale na platnu v ozadju odra. Zelenkasto- modri, sinji barvni odtenki so zrcalili bistrino naše smaragdne gorske lepotice Soče, v oči bo- deča krvavo rdeča barva pa je gle- dalce opominjala na kri, ki je bila prelita ob njenih bregovih. Pou- darek na prizorišču dogajanja je z nekaj naravnimi, bistvenimi scenskimi elementi, z od vode spranimi koreninami oz. vejami dreves, s soškimi kamni in bo- dečo žico, jasno dala Loredana Prinčič, fotografinja in pazljiva opazovalka narave. Za kostume, med drugim vojaške uniforme in druge obkleke, ki so jih nosili igralke in igralci, je poskrela Giu- liana Mininel, nekaj pa jih je bilo tudi iz fundusa SNG Nova Gori- ca. V približno eno uro in pol traja- joči prireditvi, ki jo je z nežnimi, otožnimi zvoki flavte uvedla Sve- tlana Della Vedova, učenka SCGV Emil Komel iz Gorice, je občinstvo lahko ob poslušanju globokih misli v vezani in neve- zani besedi podoživljalo daljne dogodke s fronte prve svetovne vojne, ko so vojaki v pismih ob- veščali domače, da so še živi, žene pa so svojim možem spo- ročale, kako je v do- mačem kraju in kako si želijo, da bi se dragi čim prej vrnili iz vojne. Ganljiv glasbeno-gleda- liški prizor Frau Gorizia so ustvarili igralci in igralke, obiskovalci ustvarjalne delavnice projekta Itinera- rio Grande Guerra. Ales- sandra Marc, Fulvia Cri- stin, Lavinia Visintini, An- nalisa Bearzatto, Aleksan- der Gruden in Juan D’Au- ria so sami napisali bese- dilo in ga doživeto podali ob izvirni glasbi Nicole Tirellija in Marca Bianchija. Lorena Bassi je poosebila svojo kreacijo Nives ob avtorski glasbi Else Martin in iz- vajanju godalnega tria, Veronice Radigna, Riccarda Vide (violina), Marianne Meroni (čelo), učen- cev glasbene akademije Citta’ di Gorizia in SCGV Emil Komel (mentorja profesorja Carlo Gran- di in Federico Magris). Učenci SCGV E. Komel Paolo Gonnelli, Katja Pirjevec, violina, Luca Bre- gant, čelo, so sestavljali godalni trio, ki je spremljal plesalke mo- dernega, izraznega plesa Officina Danza Elever iz Krmina. Plesalke Cristina Ancora, Francesca Certo, Margherita Coccolo, Martina Drigo, Teresa Fedele, Gilua Pe- truz, Elena Gallas, Arianna Calli- garo, Cristina Bon so v koreogra- fiji Giulie Mininel s plesnimi gibi ponazarjale globoka čustva bo- lečine, strahu, pa tudi upanja v svetlejšo prihodnost. Mestoma prav pretresljivi prikaz, ki je v režiji Ane Facchini dobil homo- gen videz s kar nekaj zelo občute- nimi, intenzivnimi trenutki v gledališki besedi in gibalni govo- rici, so dopolnjevale tudi pesmi. Izrazito so izzvenele iz grl združenega moškega zbora (MePZ Jazbine-Plešivo, zboro- vodja Zdravko Klanjšček; MePZ F. B. Sedej, Aleksandra Pertot; MoPZ Ludvik Zorzut, Radovan Kokošar; MePZ Mirko Špacapan Podgora, Peter Pirih; MoPZ Štma- ver, Nadja Kovic) pod vodstvom Radovana Kokošarja. / str. 9 Iva Koršič Obvestila AŠZ Olympia-Gorica vabi na Velikonočni prikaz dela... OLYMPIA in CLASSIC v četrtek, 2. aprila 2015, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia - Drevored 20. septembra 85 - Gorica. Nastopajo: skupine Rhythm & Dance, skupina Gymplay, skupine Artistic Gym, skupine Show dance, glasbena šola Komel. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na Srečanje pod lipami v četrtek, 9. aprila. Na večeru bo v ospredju slovenska Benečija s predstavitvijo zajetne monografije z naslovom Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata ter pogovor z avtorjem Giorgiom Banchigem in beneškim razisko - valcem in publicistom Riccardom Ruttarjem. Srečanje, ki ga bo vodila Erika Jazbar, bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 20.30. PD Štandrež prireja ogled Škofjeloš- kega pasijona v soboto, 11. aprila 2015. V Škofji Loki bo na Pasijonu sodelovalo 900 nastopajočih in 70 konjenikov. Odhod iz Štandreža je predviden ob 16.30, vrnitev ob 24. uri. Predstava se začne ob 20. uri. Indikativna cena (avtobus in vstopnina na prireditveni prostor) je 25 evrov. Prijave sprejema Vanja Bastiani (tel. 347 9748704). Slovensko planinsko društvo Gorica organizira v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi, namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Kozjak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Informacije in prijave: Fanika (gsm št. 347 6220522) in Mitja (gsm št. 338 3550948). Svet slovenskih organizacij obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila 2015, ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Kulturni center Lojze Bratuž sporoča, da je še nekaj mest na razpolago za ogled baleta Labodje jezero v Ljubljani 24. aprila 2015 ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri. Informacije na tel. (0039) 0481 531445 od 8.30 do 12.30 ali na email: info@centerbratuz. org Prosvetno društvo Štandrež prireja šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila 2015. Prvi dan Štandrež-Niš; drugi dan Niš-Skopje-Ohrid; tretji dan Ohrid-Sv. Naum-Ohrid; četrti dan Ohrid-Bitola-Prilep-Kavadraci-Skopje; peti dan Skopje-Kanjon Matka- Beograd; šesti dan Beograd- Štandrež. Za podrobne informacije lahko pokličete na tel. št. 0481 20678 (Božo) od 12. do 14. ure in na 347 9748704 (Vanja). Romanje v Medjugorje - Odhod avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz Rožne Doline, s postankom na Kozini za tržaške romarje. Pozno popoldne bodo romarji že v Medju - gorju. Naslednja dva dni sta posve- čena krajem prikazovanja in bogo- slu žju ter obisku dobrodelnih usta - nov. Odhod domov bo v ponedeljek, 11. maja; prihod je predviden v večernih urah. Vpisi do zasedbe avtobusa pri g. Darku (0039)3703201305, pri g. J. Markuži za tržaške romarje 040/229166, pri ge. Ani za slovenske romarje 05/3022503. Za romarje iz Slovenije in Italije veljavna osebna izkaznica. Društvo “Camillo Medeot” organizira ogled milanskega Expo- ja, in sicer v soboto, 27., in nedeljo, 28. junija 2015. Cena 150 evrov. Za informacije in vpis (do 15. marca 2015) lahko pokličete: Carlo (349/6429272) ali Roberto (348/3015564) ali Enzo (348/4056522). Vabilo na 7-dnevno potovanje z Novim glasom v Nemčijo, v dolino reke Ren in Vestfalijo. Potovanje bo od 9. do 15. junija letos. Odhod iz Trsta in Gorice z avtobusom do letališča Brnik, nato z letalom za Zürich do Frankfurta ob Majni, nato z avtobusom obisk znamenitih in zgodovinskih mest Frankfurt ob Majni, Köln, Aachen, Bonn in druga mesta. Za potovanje je potrebna veljavna osebna izkaznica za inozemstvo. Vpis do konca marca na sedežu Novega glasa v Gorici in Trstu ter pri g. Markuži (040/229166). Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi- dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Male oglase bomo objavili prihodnjič. Darovi Za Novi glas: ob 11. obletnici smrti dragega moža in očeta Alfreda Iermana, darujeta žena Lojzka in hčerka Marina 75 evrov. Voščila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vošči članom in prijateljem vesele velikonočne praznike. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 3.4.2015 do 9.4.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 3. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 4. aprila (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 5. aprila (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 6. aprila (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 7. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 8. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Klepetava in prepirljiva sraka - Izbor melodij. Četrtek, 9. aprila (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Sobota, 11. aprila 2015, ob 20.30 Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana Titus Maccius Plautus AULULARIA REŽIJA FRANKO ŽERJAL - Torek, 14. aprila 2015, ob 20. uri Natečaj Mladi oder – nagrajevanje nastop gojenk baletne šole GISELLE iz Gorice s predstavo SNEŽNA KRALJICA KOREOGRAFIJA: PROF. CARLOTTA TOSORATTI - Četrtek, 16. aprila 2015, ob 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Nicola Manzari MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV REŽIJA JOŽE HROVAT - Torek, 28. aprila 2015, ob 20.30 Koprodukcija Kulturni center Lojze Bratuž in SCGV Emil Komel POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO ... REŽIJA EMIL ABERŠEK in CAROLINA BAGNATI Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov Predstave bodo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ Za rezervacije in informacije: (od 8.30-12.30) Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Foto Loredana Prinčič Ob slovesu dragega očeta JOŽETA FORNAZARIČA izrekamo naši sodelavki Marini in članu upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva Jožku iskreno in občuteno sožalje UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA ter ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA Kultura2. aprila 20158 Janez Povše “Osrednji vzgib poezije je v kontrastu med resničnostjo in željo po boljšem in lepšem” INTERVJU anez Povše (Ljubljana 1941) je lansko leto v zbir- ki GMD objavil svoj pe- sniški prvenec z naslovom Pesmi ob poti, o katerem smo na straneh našega tednika že poročali. Avtorja poznamo tu- di in predvsem po njegovih zapisih, ki že slabi dve dese- tletji izhajajo pod geslom Po- vejmo na glas. Kot je bilo za- pisano v oceni njegove pe- sniške zbirke, je Povše s svo- jim prvencem Pesmi ob poti javnosti odstrl del samega se- be; s svojimi pesmimi je nam- reč bralcem omogočil vpo- gled v svojo intimo. Pesniku smo zato zastavili nekaj vprašanj, saj se nam zdi vred- no, da nekatere vidike njego- ve ustvarjalnosti še dodatno poglobimo. Prvi del vaše pesniške zbir- ke, ki zaobjema čas šestde- setih let preteklega stoletja, zaznamujeta predvsem ek- sistencialna stiska in iskan- je smisla. Na Slovenskem je to čas Daneta Zajca, Vena Tauferja, Gregorja Strniše, pa tudi Tomaža Šalamuna. Kateri avtorji, tako naši ka- kor tudi tuji (evropski, sve- tovni) so najbolj vplivali na vaš pesniški razvoj? Težko bi govoril o neposred- nih vplivih, saj je bilo moje ukvarjanje s pesništvom ves čas zelo samorastniško. Predv- sem je bila pri mojih dvajsetih letih v ospredju čustvenost, ki je bila zelo značilna za mlado generacijo tedanje dobe. Čustvo kot tedaj pomenljiva oblika doživljanja, celo pre- pričanje, da gre za najbolj bi- stven izraz in odraz človeka kot takšnega. Meni osebno se je zdelo, verjetno marsikomu tudi danes, da doživljam sebe in svet izjemno močno, močneje kot drugi, in da so potemtakem moja doživetja posebna in zanimiva ali celo pomembna za druge. Občutek lastne enkratnosti je bil slej ko prej eno od gibal, zakaj sem sploh pričel pisati pesmi: ker naj bi jih drugi po- trebovali. Kasneje sem seveda spoznal, da pomen mojih doživetij ne more biti tako ve- lik in da bodo ljudje dobro shajali tudi brez mojih zapi- sov, kljub temu pa sem pisan- je pesmi nadaljeval, zdaj v manjših, zdaj v večjih presled- kih. Po prvem zanosnem ob- dobju sem kasneje ubesedo- val svoja doživetja v prvi vrsti zato, da sem jih na ta način komu sporočal in istočasno ohranjal svojo sled, če se tako izrazim, svoje korake skozi iz- kušnje življenja, o čemer go- vori vaša oznaka, da je šlo v teh pričetkih za pričevanje o eksistencialni stiski in iskanju smisla. Če pa pomislim na te- danjo poetično klimo, potem je čustvenost tistega časa na Slovenskem vsaj zame pred- stavljala zbirka Pesmi štirih, torej Kovič, Pavček, Zlobec, Menart in kasneje Minatti. Med tujimi avtorji sta me v tem istemu duhu pritegovala Byron in Jesenin. Sedemdeseta leta so v vaših pesmih uglašena na upor, ki se je v Evropi zanetil leta 1968. Kako ste ga sami doživljali v Ljubljani oziro- J ma v tedanji neuvrščeniSloveniji-Jugoslaviji, ki jestala na pol poti med fran- coskim pariškim majem ter češkoslovaško praško pom- ladjo? Res je, sedemdeseta leta so bi- la burna in obetajoča. Poseb- no študentska generacija tiste- ga časa je dvignila svoj glas zo- per nekakšno uklenjenost, premajhen prostor misli in življenja, ki ga je določala družba, in to v prvi vrsti v od- nosu do prihodnosti. Za pri- hodnost je bilo premalo sme- lih načrtov, in to je hromilo sedanjost. Z današnjimi očmi bi lahko rekli, da je hladna vojna že pričela premočno dušiti prepotrebne nove vzgi- be. Da seveda ne govorim o vojaški intervenciji na Češko, kar je odjeknilo kot boleče ra- zočaranje, saj je bilo slutiti, da se bo romantizem muzikala Lasje razbil ob čereh krute ideološke realnosti. Vsekakor je nasilje nad Češko odvzelo komunizmu izhodiščno pre- pričljivost. Čeprav moja poe- zija ni direktno posegala v zu- nanja dogajanja, pa se je z opi- sanimi dogodki ujela. Nekako iztrgal sem se iz močnega čustvovanja, ki krčevito išče osebni in splošni smisel, in se po sili razmer pomaknil v ra- cionalnost - zgolj čustvovanje namreč ni zagotavljalo prebo- ja v ustreznejše soočenje s sve- tom, kakršen je, nujna sta bila trdnejši pristop in manjša no- tranja občutljivost. Iz tega ob- dobja se mi zdita najbolj zgo- vorni dve pesmi. Prva, Atom- ski cilj, govori o uporu zoper hladno vojno, ko sem namreč v nemški reviji Stern zasledil podatek, kakšni so ali naj bi bili vojaški načrti v primeru atomske vojne, ki je bila kot tesnoba zelo navzoča. Na ti- stem načrtu je bila med evropskimi mesti, ki bi jih lahko zajela atomska vihra, podčrtana tudi Ljubljana. Po- anta pesmi je v tem, da sem po rodu Ljubljančan in skromna oseba na ta način pridobil veljavo, ker sem bil upoštevan v scenariju velikan- skega spopada. Druga pesem, V bistvu je vse ostalo po sta- rem, ki odseva moj globlji protest in v kateri se prepoz- navam še danes, pa govori o tem, da tisti nekje zgoraj že poskrbijo, da ni nikoli miru. Da smo vedno povlečeni zdaj v ta, zdaj v drugi premik, da bi se tako vedno borili drug proti drugemu, da je vedno pri roki kakšna pravična voj- na, ki zahteva še večjo tvojo bojevitost, in da skratka člo- vek nima možnosti, da bi v miru živel in delal. Potem je tu še pesem, da nihče ne prešteje nabojev, torej orožja za ubijanje, in da bi morali nekje npr. v Sahari postaviti svarilni spomenik, da se proizvodnja nabojev ne bi več nadaljevala ali celo stopnjeva- la, spomenik, ki bi bil visok vsaj sto petdeset kilometrov, da bi ga zagotovo vsi videli in se odvrnili od smeri, po kateri hodimo. Če se ne motim, ste nekje v osemdesetih letih prišli na Primorsko, točneje na Go- riško. To je tudi čas, ko ste nastopili poklic svobodne- ga umetnika. Koliko so ti dogodki v vašem življenju spremenili dotedanji po- gled na svet? Pesniško po- glavje iz tega obdobja je v vaši zbirki količinsko zelo skopo, je pa vsebinsko pre- cej globoko, saj pišete o lju- bezni in življenju, torej dveh neobhodno potreb- nih prvinah. Kot že rečeno, je moja poezija samohodniška in se ni vključevala v sprotne pesniške tokove, je ubesedovanje duševnih stanj. In ko sem pri- pravljal izbor za Pesmi ob po- ti, sem se zavedel, da gre v zbirki v bistvu za nekakšen duševni življenjepis, ker sem se pač kot oseba iz desetletja v desetletje spreminjal. To spre- minjanje je razvidno in, vsaj po odzivih sodeč, tudi zani- mivo. Seveda pa na tem me- stu naravnost moram omeniti in opozoriti na prof. Majdo Cibic, s katero sva sestavljala končno razporeditev in ki ima nemajhne zasluge, da mi je uspelo prvi predlog dodobra strniti. Ko sem namreč Go- riški Mohorjevi družbi, ki se je blagohotno odločila, da zbirko izda, poslal prvi pre- dlog, je ta vseboval več kot sto osemdeset pesmi. Po strnitvi jih je ostalo točno sto in mi- slim, čeprav gre za življenjski izbor, da jih ni premalo in da je strnitev uspela. In ker ste omenili moj prihod na Pri- morsko oziroma na Goriško in je to desetletje zaobseženo le z dvema pesmima, bi rad ponovil, da so pač moje pesmi izpovedi, ki so enkrat gostejše, drugič pa redkejše posejane, ne gre za kontinui- rano pesništvo, ki raste iz sebe. Torej izpovedi z željo, da bi se posamezni za- pisi bralca zares do- taknili, po možno- sti globlje, kjer smo vsi enaki: vsi v stremljenju za srečo in vsi v te- snobnem razpo- loženju pred trpljenjem in vsem hudim. Ob priho- du v te naše kraje je pesmi res malo, ker je šlo za preselitev, potem za vstopanje v tukajšnji prostor naše narodne skup- nosti in slednjič za mojo prelomno in srečno osebno zgodbo, ki je pomeni- la pričetek mojega novega življenja. Zato poezije kot da nisem več kot toliko potrebo- val. V pesmih iz devetdesetih let se zrcali nova bivanjska stiska, ki je nekoliko ra- zlična od tiste, ki jo je moč zaznati v šestdesetih. S po- dročja filozofije namreč prehaja v vsakdanje življen- je. Koliko so vam pri nje- nem premagovanju poma- gali vera, pa tudi smisel in čut za estetiko? Lahko bi se zdelo, da gre v mojih zapisih in življenju za nenehne stiske, kar seveda ne drži. Res pa je, da sem doživel mnogo preobrazb in se ob spremenjenih zunanjih oko- liščinah spreminjal tudi sam. Dejansko imam občutek, da sem živel kar nekaj življenj, takole po desetletjih, in ta občutek je vsekakor spodbu- den in ga nemara more odkri- ti vsak med nami. Marsikateri odziv je v pesmih tega obdob- ja kot gibalo zaznal ljubezen, jaz bi rekel svetlobo, ki pa ni več čustvo niti neka patetična fraza. Preprosto gre za pre- pričanje, da je na preizkušnje življenja mogoče polno odgo- voriti le z nekakšnim graditel- jstvom, ustvarjanjem boljših odnosov in globljega medčlo- veškega razumevanja, v čemer je prisoten smisel kot odrešilen uvid. Ta smisel seve- da nisem jaz sam, ni skrb zgolj zame, ampak je obrat k dru- gim in v povezovanju z njimi, je v ustvarjanju srečnejše skupnosti, kot jo živimo da- nes. Gre za smisel kot moj odprt nagib do mojega bližnjega, kot dobrohoten na- gib moje družine do drugih družin, mojega naroda do drugih narodov, moje države do drugih držav, moje vere do drugih ver, moje civilizacije do drugih civilizacij. In ta smer je svetloba, je ljubezen, če hočete. Res je, to je neke vrsta vera in kaj je drugega smiselna vera, če ne pre- pričanje o dobrem, o neizpod- bitni smisli dobrega namena, prepričanje o smislu resnične naklonjenosti do drugih in drugačnih. Mislim, da je v tem vsebovan tudi za vse nas dobrohoten božji nasvet, naj v svoje dobro delamo dobro drugim, da bo naše življenje srečnejše, torej vedno v misli na druge in nikoli s takšnim ali drugačnim nasiljem ali za- hrbtnostjo. Ta navedeni pre- mik je razviden v zadnjem de- lu zbirke, ko sem se v zadnjem času pravzaprav prenehal uk- varjati s sabo in so me pričele pritegovati po srcu velike, čeprav nekako skrite osebe, s katerimi sem prišel v stik. Ta- ko se npr. srečamo z odrešit- veno zgodbo moje sorodnice Verene, s čarobnim glasom Hermana Srebrniča, z ne- beško svetlobo na fotografijah Davida Fajta in ne nazadnje s presunljivo lepo izjavo na smrt bolnega Marka Bitežni- ka: če ostanem živ, bom delal dobro, dobro za druge. Prvo desetletje novega sto- letja oziroma tisočletja je zaznamoval dokončen pa- dec političnih meja pri nas. Kako ste ga kot Slovenec iz matice, ki ga je življenjska pot pripeljala v zamejstvo, doživljali te dogodke? Upravičeno ste premaknili pozornost v nastajanje nove Evrope oziroma padec poli- tičnih in, upam, v padanje vsakršnih meja, se pravi v od- pravljanje ločitev in ločevanja na stari celini, ki je ne samo z obema svetovnima vojnama, ampak že prej doživljala nepo- pisno krute izbruhe sovraštva in nestrpnosti - če pogledamo nazaj, se lahko res zgrozimo. Seveda pa smo ob tem takoj pri t. i. slovenskem vprašanju, ki sem mu posvetil prav zad- njo pesem zbirke in nosi na- slov Poziv k pomiritvi. Apoka- lipsa prejšnjega stoletja je pu- stila v narodih globoke rane, pa ne samo v narodih, toliko bolj v posameznikih, v člove- ku tega ali onega naroda. In slovenski narod ni izjema, še več, vsiljuje se občutek, da je notranja razklanost, pogojena z izključujočim in krvavim ideološkim obračunom, še vedno na delu, in to kljub na- stanku slovenske države in uvedbi demokracije. Kdo bi lahko pozabil enkratno vzhičenje ob osamosvojitvi Slovenije in vendar prevelika notranja ločenost še obstaja, kar ni dober obet za prihod- nost. Ker se pogovarjamo o poeziji, to sploh ni zgolj poli- tično vprašanje, ampak je obremenitev zasebnosti in in- time ljudi. Težko smo namreč celovita in pravih energij pol- na oseba, če se ne prepozna- mo tudi v drugem delu lastne- ga naroda in težko je notranje ločen narod kos sedanjim iz- zivom. Ne smemo pozabiti, da zaradi logike vladajočega velikega kapitala nismo ena- kovreden narod, ker smo pač majhen trg, ki prinaša malo globalnega dobička. Dobiček je žal tisti, ki danes daje naro- du ali državi pomen, kar je kajpada srhljivo, vendar je ta- ko. In v takšni situaciji bi bilo nujno, da bi Slovenija strnila svoje vrste in ukinila globoke notranje razdalje, ki nas neka- ko razpolavljajo in nam odv- zemajo moč. Kot bi dihali le z eno polovico pljuč, vsaka stran s svojo. Pokazatelj tega stanja je dejstvo, da še vedno nismo dali imena grobovom druge svetovne vojne, kar je izjemno hud človeški pro- blem, dosti hujši od tozadev- nih dnevnih in političnih po- lemik. Mislim, da nam takšno stanje spodjeda ogromno etičnega naboja, brez katerega ne more biti odločnega obra- ta v prihodnost, in nas kar na- prej pogojuje nikoli razrešena preteklost. Na srečo stanje med našo tukajšnjo narodno skupnostjo ni zaostreno, se pa zdi, da smo se na zavirajoče medsebojne razdalje kar pre- več navadili in jih zato vzdržujemo. In če bi na koncu skušali poimenovati osrednji vzgib vaše poezije? Pravzaprav ne bi imel velikih težav. Osrednji vzgib poezije je slej ko prej v kontrastu med resničnostjo in željo po boljšem in lepšem. Kadar nas resničnost povsem zadovolju- je, želja po boljšem in lepšem ni potrebna in s tem niti poe- zija ne. Kadar pa nas re- sničnost tako ali drugače pri- zadeva, želje po boljšem in lepšem zaživijo in o njih ka- kor tudi o prizadetosti govori poezija. Primož Sturman Foto dpd Kultura 2. aprila 2015 9 epo je povedala prof. Marija Češčut, ko je za knjigo Biljana, ki jo je za Goriško Mo- horjevo družbo napisal zgodovinar in šol- nik Peter Stres, dejala, da je lep primer, kako po- membna je krajevna zgodovina za vse nas, in si obenem zaželela, da bi vsak kraj našega področja imel podobno knjigo in seveda takega zgodovi- narja, kot je Peter Stres, sicer z Idrskega pri Ko- baridu doma, a prav tako vraščen in vpet v Brda kot Brici sami. Dobro obiskana predstavitev knjige, ki se je uje- mala z dogodkom Na kavi s knjigo, za kavo po- skrbi podjetje PrimoAroma iz Trsta, je bila v ju- tranjih urah v četrtek, 26. marca 2015, v likovni galeriji Ars, kar se je pokazalo kot pravilno, saj že dolgo nismo videli v jutranjih urah na kaki knjižni predstavitvi toliko ljudi. Odbornica Goriške Mohorjeve družbe prof. Ma- rija Češčut je vodila pogovor z zgodovinarjem Petrom Stresom, kateremu morajo biti Brici zelo hvaležni, saj je knjiga Biljana zgodovinski opis te in ne samo te vasi, katere prva omemba sega v leto 1205. Zgodovinski oris vasi, pravzaprav, kot se glasi podnaslov knjige: Oris preteklosti župnije občine Biljana ter naselij Biljana in Zali Breg – Šlomberk od prve omembe vasi Biljana leta 1205 do priključitve k Jugoslaviji leta 1947. Sam Peter Stres, avtor knjige Bil- jana, ki jo je sodobno, lepo obli- kovala dr. Mirjam Simčič, je na predstavitvi povedal, da se je od nekdaj zanimal za zgodovino Biljane, sam tudi nabiral precej gradiva, a mu je čas, ko je bil še profesor in kasneje ravnatelj, ni dopuščal, da bi se posvetil po- globljeni zgodovinski raziskavi, kar je to lahko storil pred krat- kim, ko je postal upokojenec. “Kar je zapisano, ostane”, je de- jal Peter Stres, ki se je javno zahvalil prof. To- mažu Simčiču, tudi zgodovinarju in šolniku, ki mu je pri raziskavi ogromno pomagal, tako z na- sveti kot z gradivom, kot je tudi napisal topel uvod h knjigi Biljana, v katerem o Petru Stresu pravi takole: “… iz knjige o Biljani in Zalem Bre- gu je razvidno, da ima Peter Stres, ki je sicer do- ma s Kobariškega, vas, ki jo je izbral za svojo dru- go domovino in v kateri živi s svojo družino, iz srca rad. Če ne bi bilo tako, bi temu delu ne po- svetil toliko svojega časa in truda”. Prof Tomaž Simčič ob koncu svojega uvodnega zapisa knjigi Biljana tudi napiše, da je zanj izid knjige praznik, da bo tako občutje gotovo prevevalo tudi Brice in predvsem vse prebivalce Biljane, kot tudi po- ve, da je knjiga namenjena širšemu občinstvu, a tudi strokovnjakom, saj gre za “zgleden primer pristopa do monografske obravnave nekega kra- ja v časovnem prerezu, ki zaobsega več kot osem stoletij dogajanja, značilnega za naš zahodni rob slovenskega narodnega ozemlja”. Predstavitev knjige je bila lepa, doživeta, Peter Stres je namreč plemenita oseba in odličen zgo- dovinar, ki zna v svojo pripoved vnesti vse tiste elemente, ki so pomembni za naš prostor. Tako smo slišali, kako je bila Biljana do leta 1927 občina, da je Dobrovo po drugi vojni postalo občina najbrž tudi zato, ker so bili v Biljani pre- malo ambiciozni in niso zgradili večjih stavb, kot smo poslušali tudi, kako je Biljana ostala pod fašizmom narodno zavedna, do kakšnih velikih sprememb je prišlo po drugi svetovni vojni, kot je Stres tudi povedal, da se je odločil končati svoj zgodovinski oris Bil- jane leta 1947, ker je polpreteklost še vedno preveč politično obarvana. Navzoči smo predvsem uživali v iskrivih in zanimivih pri- povedih o tem, kako so vinogradniki iz Bil- jane oglejskemu patriarhu tudi zatožili ne- kega vikarja, češ da zna delati točo, ki jim redno uničuje trgatve, kot smo tudi izvedeli, kaj je “uboga kost”, velikonočna poslastica samo petih, šestih briških vasi, o čemer je ob svojem poznavanju briških navad spregovo- rila tudi Stresova šolska kolegica in Brika iz Vipolž, prof. Branka Gorjup. Skratka: šlo je za izjemno lepo predstavitev knjige Biljana, katere avtor se je ob koncu zahvalil vsem, ki so pripomogli k njenemu izidu, tudi svoji hčerki prof. Marjeti Pisk, ki se je udeležila predstavitve, za lektoriranje. Prof. Marija Češčut je predstavitev končala z na- povedjo knjige spominov dr. Karla Bonuttija, nekdanjega slovenskega veleposlanika v Vatika- nu in znanega goriškega rojaka, ki se je tudi ude- ležil predstavitve Stresove knjige o Biljani. Jurij Paljk L Prehod Loparji so ožgani lenčice prazne zeva globoka peč jutri jo bodo podrli saje prepleskali skrili tramovje žeželj vrgli v staro železo. Nova hiša bo drugačna stara je bila temačna plenirji bodo samo za Ozem, ko bodo vanje devali presenc in pirhe. A moja babica hiti mese kokljo s piščeti velika pest z malo testa tri deteljčina zrna pet kroglic in malo testa dve deteljčini zrni na velik ploh in peč zapri za zadnjo peko in hitro, se mudi prikaže se rumena koklja s piščeti okrog za vsakega med nami. Mi smo tiho - “To je vaš kolač”!. Irena Žerjal Pesem Prehod, ki jo je Irena Žerjal objavila v pesniški zbirki Let morske lastovice leta 1987, ni uglašena na izrazito velikonočno tematiko, čeprav je vanjo pesnica vpletla tudi velikonočni motiv plenirjev s tradi- cionalnimi jedmi. Govori bolj o nekdan- josti, ki se levi v novi čas. Zdi se mi zanimiv primer poezije, v kateri se prepletata tako tradicija kot modernizem. Po eni strani ta- koj opazimo, da pesniški zapis tako rekoč ne vsebuje ločil in torej ne postavlja pre- prek čustvenemu izlivu lirskega subjekta, obenem pa predstavlja dobri stari čas ba- bičine krušne peči, njene skrbi za kokljo in piščeta ter predmetov, ki so obsojeni na izginotje. Nekaj propada ali se spreminja v imenu novosti, spremembe so znanilke novega časa. Ključnega pomena sta verza Nova hiša bo drugačna / stara je bila te- mačna, v katerih se pesnici harmonično zapiše edina rima pesmi. Starosvetnost vaške pristnosti predstavljajo stilno zaznamovane besede za poimeno- vanje predmetov ali orodij, kot npr. lenčice, žeželj. Temačno sliko stare hiše, kjer zeva občutek praznine, ožganosti, si- vine saj, kontrastno osvetljuje podoba ba- bice in rumene koklje s piščeti. Nekam se mudi, morda napredek priganja, a otroci so tiho v pričakovanju kruha. Niso ra- zočarani, iz peči še zadnjič zadiši, pesem se zaključi s povednim, zanesenim vzkli- kom: “To je vaš kolač”!. Svobodni verz brez ločil valovi v pe- sničinem ritmu in opazovanju detajlov; ponavljanja malo testa ter izrazi tri detel- jična zrna... dve deteljični zrni zvenijo kot nekakšen zarotitveni obred, ki naj upočasni dogajanje prehoda v drugačen svet. Opazna sta še polisindeton ter alite- racija v verzih in peč zapri za zadnjo peko/ in hitro, se mudi /...: vse te posebnosti da- jejo pozornejši bralki in bralcu slutiti poe- tičnost in slovesno naravnanost besedila. Srce pesmi predstavlja misel, da bodo kljub spremembam ostali plenirji za Ozem (Ve- liko noč), ko bodo vanje še vedno polagali presnec in pirhe. Kako lepe in bogate so tudi v današnjih časih košare, polne blagoslovljenih veliko- nočnih jedi, kruha, pirhov, potic! V času, ko krušna peč (tudi na novo zgrajena) v marsikaterem domu še zmeraj ohranja ti- pične vonje nekdanjih časov in navad. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman rijetno torkovo jutro smo preživeli v prebujeni kavar- ni San Marco v Trstu oz. knjigarni, ki domuje v tem prele- pem salonu. Znanci in časnikarji smo pospremili predstavitev zad- nje knjige pesnika in pisatelja Mi- roslava Košute Dnevnik o lasto- vičjem gnezdu, ki je izšla pri za- ložbi Mladika z ilustracijami tesne- ga sodelavca Marjana Kravosa, za prijatelje Pančija. Srečanje s poetično prozno pripo- vedjo in njenimi akterji je povezo- vala urednica Mladike Nadia Ron- celli, ki je poudarila pričakovanje nove slovenske knjigarne, kjer bo vse več priložnosti proslavljati slo- vensko kulturo v Trstu. Zadnje Košutovo delo prinaša kar nekaj novosti in posebnosti glede na pre- tekli avtorjev opus. Ni le dnevnik, temveč osebna pripoved o lasto- vičjem paru, ki si je pri Košutovih ustvaril gnezdo. Ptice selivke, ki po ljudskem izročilu prinašajo srečo, so na Kontovelu dobile občutlji- vost in gostoljubje, ki ju avtor pre- vaja v bogato obarvano literaturo. Ali je ta pesem o življenju in naravi nekakšna moderna pravljica za odrasle? Košuta se s tem ne bi strinjal, saj je kljub veliki metafori o odhajanju in vračanju življenje vendar sestavljeno iz rojevanja in umiranja. To pa ni pretirano pra- vljično, vsaj v klasičnem pomenu ne. Te imajo po Košuti drugačen konec kot pa zgodba o šestih lasto- vicah, ki odidejo v Afriko in od ka- terih se naslednjo sezono vrne le ena. Avtor svoj zadnji književni uspeh razumeva kot zbirko pesmi v proz- ni obliki, kot zgodbo svojega živ - lje nja. Poglobljeno se je posvetil te- snemu, prijateljskemu stiku z Aloj- zom Rebulo, kateremu je napisal, in na srečanju tudi prebral, uvod- no posvetilo. Ob tridesetletnem P dopisovanju, v strinjanju in razha-janju, je pred kratkim nastalo Re-bulovo delo Kominform v Zabrin- ju, ki s kruto razklanostjo levice v Križu ima le posredno zvezo. Gre predvsem za odnos do slovenstva, ki ga oba gojita vse življenje. Ko - šu ta v letih, ko potrebuje očala, od- kriva, koliko mu pomenijo besed- ni drobci, ki jih že šestdeset let be- leži na lističe in danes polnijo dra- gocene literarne mape. Za oblikovanje in ilustracije je po- skrbel dolgoletni sodelavec Marjan Kravos, ki je za to priložnost iskal pravilen odnos med besedo in nje- no likovno podobo. Ker je dnevnik velika metafora, je za ilustracije na- mesto realističnega izbral prav takšen, metaforičen jezik. Pisanje dnevnika je bilo za Miro- slava Košuto novost, s katero se ne ukvarja več, saj ne bi rad raztegoval te zgodbe po zgledu kake televizij- ske nadaljevanke. Ponosno je po- vedal, da je vse življenje živel na enem bregu – na bregu slovenske- ga jezika – in mu ostal zvest do da- nes. Spomnil se je študentskih ča - sov, ko ni bilo potrebno, da so mentorji dvakrat zapored očitali študentom iste napake, z branjem iskrenega posvetila Alojzu Rebuli pa se je poklonil akademiku s sred- njeveško dolgim seznamom priz- nanj, ki postaja vedno bolj kraški fant in hrepeni po gozdu in jasi s petimi jurčki, pa ne prav velikimi. Nekaj dni zatem je bila v knjigarni Lovat predstavitev antologije Ko - šutovega opusa, ki ga je za založbo Del Vecchio v italijanščino preve- dla prof. Tatjana Rojc. Poleg avtor- ja so na lepo obiskanem srečanju spregovorili še prevajalka in mo- derator srečanja Walter Chiere- ghin ter italijanistka Cristina Be- nussi. Igralka Lučka Počkaj je pre- brala izbor Košutovih poezij. Jernej Šček S 7. strani Bistrine modre Soče ... aslišale so se Oj, Doberdob Z. Prelovca, v kateri sta se kot solista izkazala mezzo- sopranistka Martina Kocina in baritonist Manuel Pintar, učenca SCGV E. Komel (mentorica prof. Franka Žgavec), Soči Fr. Aljaža in Stelutis alpinis, pri kateri je soli- stično vlogo spet imel Manuel Pintar, ki je solo zapel tudi v otožni slovenski ljudski Nocoj pa, oh, nocoj, ki jo je poleg zelo znane Signore delle cime B. de Marzija, v prir. I. Ote, izvedel združeni ženski zbor (MePZ Jaz- bine-Plešivo; MePZ F. B. Sedej; MePZ Mirko Špacapan Podgora) pod taktirko prej omenjenega Kokošarja. Pred tem občutenim poklonom vsem žrtvam in tistim, ki so na lastni koži občutili vojni vihar, je bilo v Palači Locatelli, na se- dežu občine Krmin, odprtje raz- stave, na kateri so svoja dela o te- Z mi vojne postavili na ogled članiFotokluba Skupina 75, ki letospraznuje 40-letnico delovanja (zamisel zanj je vzklila peščici ljudi oz. trem ljubiteljem foto- grafije, ki so bili Joško Prinčič, Marijan Tomšič in Žarko Kerševan, v sovodenjski gostilni Pri Francetu daljnega l. 1975) in Dabla, Društva briških likovnih ustvarjalcev Šmartno. O razsta- vljenih delih in njihovih ustvar- jalcih je spregovorila umetno- stna zgodovinarka Alenka Di Battista. O inštalaciji Skupine 75, tematsko vezani na prvo svetov- no vojno, je povedala, da so se ustvarjalci “preizkusili v tehniki, podobni fotolitografiji, ki se je že v drugi polovici 19. stoletja uporabljala za prenos fotografij na predhodno pripravljeno kamnito ploščo za tisk. Kot po- dlago so izbrali soške kamne ra- zličnih velikosti in oblik, nanje so odtisnili portretne fotografije uniformiranih vojakov avstro- ogrske vojske iz časa prve svetov- ne vojne. Slikali so jih številni ljubiteljski in poklicni vojni fo- tografi in tako vsaj deloma ohra- nili živ spomin na številne fante in može, ki so se borili na fronti /… / Na sredini stoji na kamnu odtisnjen križ, ki namiguje na dejstvo, da so vojaki mrtvi. /… / Pomem- ben del inštala- cije je tudi kro- gla iz bodeče žice, ki simbo- lizira svet in to- talnost spopa- da. V kroglo prepleteni rdeči šipkovi plodovi simbolizirajo prelito kri, bela roža na vrhu krogle pa po- nazarja mir, ki je zavladal med evropskimi narodi po koncu prve svetovne vojne. Celota želi v vseh nas obuditi spomin in nam biti v trajen opomin, da bi se take grozote nikdar več ne po- novile”. To zadnjo misel, skupaj s poudarkom na pomembnosti tega srečanja, so glasno izrekli tudi vsi trije župani, navzoči na odprtju: Franka Padovan (Štever- jan), Franc Mužič (Brda) in Etto- re Romoli (Gori- ca). Franka Pado- van je podčrtala, da je smisel tega praznika prav v povezovanju Slo- vencev, Italijanov in Furlanov in priložnost, da razmislimo o mi- ru, dragoceni do- brini za vse ljudi. Pijateljsko razpo- loženje se je po prireditvi nadal- jevalo na družab- nem srečanju v krminski dvora- ni Italia s kramljanjem nastopa- jočih in gledalcev in seveda ob zdravicah z žlahtno kapljico, ki je iz pevcev izvabila še marsika- tero pesem. Zgodovinar Peter Stres in prof. Marija Češčut (foto JMP) Na kavi s knjigo / Novost pri Goriški Mohorjevi družbi Zgodovinski oris Biljane Petra Stresa Foto Loredana Prinčič Trst / V kavarni San Marco in knjigarni Lovat Knjigi Miroslava Košute Nadia Roncelli, Miroslav Košuta in Marjan Kravos Tržaška2. aprila 201510 Zgodovina slovenskega cerkvenega petja v Rojanu 50 let slovenske sv. maše po tržaškem radiu godovina slovenskega cer- kvenega petja v Rojanu se- ga v leto1905, ko je msgr. Jakob Ukmar ustanovil dekliški zbor Marjine družbe, ki je pel in vztrajal tudi v zelo hudem fašističnem obdobju. Ko so bile po drugi svetovni vojni obnovljene slovenske šole, je bilo v šoli veliko otrok, zato je petje pri službi božji ob deveti uri prevzel otroški pev- ski zbor. Otroci so odraščali in leta 1950 je takratni kaplan, dr. Angel Kosmač, pomislil na ustanovitev mešanega cerkvenega pevskega zbora. In prav v tem zboru pojejo nekateri pevci in pevke še danes. Kako pa je prišlo do prenosa sv. maše po radiu? Po drugem vatikanskem koncilu se je 7. marca leta 1965 začel izva- jati sklep, po katerem se je bogo- služje opravljalo v narodnem jezi- ku in ne več v latinščini. V Trstu je takoj nastalo vprašanje radijske- ga prenosa nedeljske maše v slo- venskem jeziku. Nadškof Anton Santin se je o tem pogovarjal s slo- venskim vodstvom Radia Trst A. Izbrana je bila cerkev v Rojanu. Po tem dogovoru je g. Stanko Zorko prejel od nadškofa Santina urad- no obvestilo, ki ga navajamo iz ta- kratnih zapisov: Častiti g. Stanislav Zorko – Rojan – Trst Končali so se dogovori med Ško- fijo in vodstvom Radia, da bo od 7. marca dalje prenos nedeljske maše po radiu v slovenskem jezi- ku iz župnijske cerkve v Rojanu. Vam je zaupana skrb in odgovor- nost za prenos. Zato posebno skrbite, da se bo sv. maša opravlja- la pobožno. Ljudje naj po bogo- služnih predpisih spremljajo mašo z odgovori, molitvami in petjem. Sveta maša se mora začeti točno ob 9. uri. Petje, ki je lahko spremljano s harmonijem in ne z orglami, naj bo dobro in skrbno pripravljeno. Mašnik naj poskrbi za urejen potek sv. maše. Tudi pri- diga naj bo dobro pripravljena in podana. Zaupam, da bo omenjeni Z radijski prenos nedeljske maše po-tekal vedno v najboljših pogojihv večjo božjo čast in duhovno ko- rist vernikov. Vas prisrčno pozdravljam! Iz škofijskega ordinariata Trst, 2. februarja 1965 + Antonio, nadškof Odlok 2. vatikanskega koncila pa ni določal samo uporabe narod- nega jezika, ampak je tudi spreme- nil potek maše. Verniki sodelujejo z molitvami in odgovori, duhov- nik je obrnjen proti ljudstvu pri nanovo postavljenem oltarju, sv. obhajilo se prejema stoje, lahko tudi v roko. Obhajilna miza ni bila več potrebna in res so bile polagoma v vseh cerkvah od- stranjene. Prenovljeno bogoslužje je predvidevalo tudi bralce božje besede. V prvih letih so brali samo moški, šele tri leta kasneje so prišle na vrsto tudi ženske. Kmalu so duhovniki pripravili knjižico “Naša daritev” s potrebnimi od- govori, molitvami in ljudskimi pe- smimi. V nedeljo, 14. februarja 1965, je bila popoldne ob 16. uri poskusna maša za nedeljski prenos po radiu. Vse je bilo pripravljeno. V nedeljo, 7. marca 1965, ob 9. uri, je prvo sv. mašo z neposrednim radijskim prenosom daroval g. Lojze Škerl, pridigal je g. Stanko Janežič, g. Stanko Zorko pa je bil pri ljudeh, da je vodil odgovore, molitve in ljudsko petje. Na koru je petje na orgle sprem- ljala prof. Marica Zu- pančič, rojanski cerkve- ni pevski zbor pa je vo- dil Humbert Mamolo. Udeležba domačinov in drugih vernikov je bila velika. Tega dne je domači cerkveni pevski zbor prevzel nase veli- ko odgovornost in ob- veznost, ki traja še da- nes. Sicer pa je g. Stanko Zorko po štirih mesecih radijskega prenosa sv. maše iz rojanske cerkve poslal g. nadškofu poročilo s predlogom, da bi si to obveznost izmenično prevzele druge župnije. Ned dru- gim je napisal: Slovenski verniki so veselo poz- dravili velik dar zadnjega Koncila, ki je vpeljal uporabo materinega jezika v bogoslužju. Po prvi nego- tovosti so se ljudje navadili odgo- varjati pri maši enotno, glasno in sproščeno... Udeležba se je povečala. Mašo po radiu spremlja precej ljudi tudi onstran meje, zlasti tisti, ki ne mo- rejo v cerkev. Ekscelenca, morda bi bilo primer- no, da bi se meseca septembra menjala cerkev za prenos sv. maše. O tem se je govorilo med duhov- niki, ki so mnenja, da prenos sv. maše po radiu ne bi smel biti stal- no iz iste cerkve. Govoril sem z g. Petrom Šorlijem, ki bi bil pripra- vljen sprejeti to odgovornost. Ekscelenca, zahvaljujem se Vam za izkazano zaupanje. Trst, 15. julija 1965 Iz zapiskov g. Zorka zvemo, da ga je 13. avgusta g. nadškof poklical na škofijo in mu sporočil, da bo radijski prenos nedeljske sv. maše ostal iz cerkve v Rojanu. Tako je želelo tudi vodstvo Radia. Duhov- niki iz drugih župnij naj bi priha- jali gostovat v Rojan. Tako se je začelo tudi redno sode- lovanje rojanskega zbora, nedeljo za nedeljo, pri oblikovanju sv. maše po radiu. Leta 1960 je prevzel mesto diri- genta prof. Humbert Mamolo. Za krajši ali daljši čas so mu kot orga- nisti priskočili na pomoč Marica Zupančič, Danijel in Štefan Bembi in kasneje Andrej Pegan. Prof. Humbert Mamolo je vodil zbor celih 45 let nepretrgoma vse do leta 2005, in to zelo odgovorno in resno. Predvsem v zadnjih letih dirigiranja v Rojanu je tudi napisal veliko cerkvenih skladb, od samo- stojnih do priredb mašnih spevov in celih maš. Od septembra 2005 do januarja 2012 je zbor uspešno vodil ravna- telj Glasbene matice, prof. Bogdan Kralj, ob koncu januarja pa je vod- stvo zbora prevzela prof. Zulejka Devetak, ki ga z veliko požrtvoval- nostjo vodi še danes. Zveza cerkvenih pevskih zborov se je na posebni seji 21. julija 2006 obvezala, da bo skrbela za organi- zacijo gostujočega zbora, ki bi vsa- ko tretjo nedeljo v mesecu pel pri sv. maši z neposrednim radijskim prenosom. Tako so rojanski pevci enkrat mesečno razbremenjeni. Naj med raznimi nastopi Rojan- skega cerkvenega zbora v tem dol- gem obdobju omenimo le najpo- membnejše. Izredno doživetje je bilo novem- bra leta 1977 v Veroni, kamor je bil povabljen, da poje pri maši ob posvetitvi tržaškega škofa Lovren- ca Bellomija. Leta 1978 je sodelo- val pri poimenovanju rojanske osnovne šole po bazoviških juna- kih. Leta 1980 je ob obnovitvi or- gel v rojanski cerkvi naštudiral vrsto zahtevnih cerkvenih pesmi in 31. maja 1981 priredil koncert ob orgelski spremljavi mojstra Hu- berta Berganta. Na koncertu Marijinih pesmi v ro- janski cerkvi je 28. maja 2000 pre- jel priznanje Slovenskega Ceciliji- nega društva iz Ljubljane. Še bolj slovesno je bilo na prire- ditvi 4. junija istega leta, ko so bili dirigent in pevci deležni čestitk številnih gostov, med njimi tudi gospe Milene Cerar z Ministrstva za kulturo. Na pobudo ZCPZ in Sklada Repu- blike Slovenije so nekaterim pev- cem in dirigentu podelili Galluso- ve značke za dolgoletno sodelo- vanje. In še veliko drugega … Za g. Stanka Zorka je bil prenos slovenske sv. maše po radiu izred- no pomemben. Veliko važnost je posvečal cerkvenemu zboru, saj se je zavedal, da je steber tako na ver- skem kot kulturnem področju. Do konca svojega življenja je zboru posvečal veliko pozornost. Poseb- no mesto je imela zanj slovenska pesem kot dokaz pripadnosti slo- venskemu narodu in iskrena izpo- ved vere in ljubezni do Boga. Danes radijski prenos sv. maše iz cerkve v Rojanu gotovo nima več tiste vloge, kot jo je imel pred leti. Redno sedaj prenašajo sv. mašo tudi nekatere krajevne radijske po- staje in televizija, toda za nas in našo bližnjo okolico je prenos iz Rojana ohranil ves nekdanji po- men. Njegovo delo nadaljuje dušni pa- stir, msgr. Franc Vončina. Zahval- no sv. mašo je na tretjo postno ne- deljo 8. 3. 2015 končal s temi be- sedami: Zaključujemo danes to sveto bo- goslužje in hvaležni smo Bogu za teh 50 let, da nas je spremljal in blagoslavljal v tem svetišču. Pove- zani smo bili v tem času s števil- nimi poslušalci naše dežele, pa tu- di preko nekdanje meje. Pred 50 leti je bila sicer naša cerkev polna, pev- ski zbor bogato za- seden, trije duhov- niki pri oltarju in številni strežniki. Danes je nekoliko drugače, pa vendar vztrajamo. Vemo tudi, da nas mnogi poslušate po radij- skih valovih in je udeležba pri naši sv. maši v to- lažbo bolnikom in ostarelim. 50 let je tudi, kar ne samo pri nas, ampak tudi po drugih naših cer- kvah, pojemo in molimo v do- mačem jeziku in obenem dejavno sodelujemo pri skupnem bogo- služju. Za vse to hočemo danes Bogu zapeti zahvalno pesem: HVALA VEČNEMU BOGU. Marija Trobec V dogovoru z avtorico zapisa, g. Marijo Trobec, smo objavili zapis, ki ga bodo lahko bralci imeli na voljo tudi v velikonočni številki rojanskega glasila Med nami. Gre za lepo sodelovanje med našim časopisom in rojansko versko skupnostjo, ki je imela in še danes ima svojo težo pri ohranjanju slo- venske verske in narodne identi- tete v Trstu. Dr. France Arhar o finančni krizi Razlogi za bolezensko stanje Slovenije DSI tevilke v financah so po- membne, a jih je treba ra- zumeti. Tako je uvodno de- jal dr. France Arhar, nekdanji predsednik slovenske državne banke in sedanji ravnatelj Združenja bank Slovenije, ki je kot gost Društva slovenskih izo- bražencev slikovito spregovoril o finančni krizi. Kar se le-te tiče, so debate v Sloveniji zelo živahne, saj se sprašujejo, kako je mogoče, da je ta država po petnajstih letih visoke rasti nenadoma tako pa- dla. Da bi razumeli, kaj je pov- zročilo ta padec, moramo razu- meti vzroke, ki so pripeljali do bolezenskega stanja. Tokratni gost je ob razlagi sproti beležil na plakat pomembne šte- vilke, vezane na krizo in poslo- vanje bank. Današnja bančniška slika v Sloveniji temelji na odločitvah iz prejšnjih let: Slove- nija je leta 1999 uvedla stanovan- jsko varčevalno shemo. Kdor je varčeval najmanj pet let, mu je država darovala enomesečni zne- sek, kar je prineslo do ugodnih kreditov. Tako je leta 2004 prišlo na slovenski trg 32 tisoč varčeval- cev. Istega leta, prvega julija, je Slovenija uvedla davek na dodat- no vrednost. Kdor je zaprosil za kredit za nakup avtomobila, ga je odplačal v petih letih, in spet se vrnemo k letu 2004. Aprila istega leta je Slovenija uvedla davek na obresti, ki je stopil v veljavo s prvim januarjem 2005 in je po- menil 20 % obremenitev. Prvega maja je vstopila v Evropsko uni- jo, junija istega leta pa v meha- nizem deviznih tečajev. Prav to, je dejal dr. Arhar, je prineslo ve- like spremembe zaradi t. i. cen- tralnega tečaja. Ko namreč neka država vstopi v Evropsko unijo, se zavezuje z Evropsko centralno banko, da njen tečaj ne bo odsto- pal od evropskega tečaja. Prav mehanizem centralnega tečaja je prinesel Sloveniji stabilen tečaj. Takrat smo za ceno 239,64 tolar- Š jev dobili 1 evro, povečala se jeboniteta in nastal je velik interesza Slovenijo. Prihranki prebivalstva so najbolj stabilni primarni viri bank, te pa živijo od zaupanja, saj so fi- nančni posredniki. Banke so se zadolžile za šestnajst milijard evrov pri bankah v tujini. Ko je kreditna rast pospeševala, je 75 % bilo v obliki kredita. In prav to je prvi odgovor na vprašanje, za- kaj je prišla finančna kriza v Slo- venijo z zamudo. Ko je nastala kriza, je najprej udarila po naj- večjih evropskih bankah, ker pa je bilo v Sloveniji malo denarja, se je to počasneje odvijalo. Leta 2004 je celotna slovenska bančna vsota dosegla 24 milijard evrov, naslednje leto se je zvišala na 34 milijard, nato 42 milijard, leta 2009 pa je dosegla 52 mili- jard, pri čemer je dominantna oblika kredit prebivalstva in pod- jetij. Ko se prebivalstvo za- dolžuje, je to v treh četrtinah pri- merov za nepremičninski trg, le četrtina je za potrošne material- ne vire. Slovenija je leta 2007 prevzela evro in doživela po Ar- harjevih besedah kulminacijo. Tako na primer za Ljubljano, Pri- morje in Kranjsko Goro so bile višje cene nepremičnin kot v Münchnu. Temeljno gonilo je bil kredit. Kljub temu je sloven- sko prebivalstvo med najmanj za- dolženimi narodi v Evropi. Po mnenju dr. Franceta Arharja je zelo malo slabih kreditov. Težava nastopi, ko ni stalnega do- hodka ali zaradi izgube službe. Takrat ni druge poti kot prodaja. Neki kredit postane slab, ko pride do 90-dnevne zamude, ki je lah- ko upniška in dolžniška. V praksi so velike razlike med enakimi predpisi v različnih državah. Po- zitivna je novica, da je imela Slo- venija lani spodbudno gospodar- sko rast 2,6 %, njen glavni gene- rator pa je prodaja na tujih trgih. Šin Svetovni dan poezije in obletnico rojstva Srečka Ko - so vela smo letos praznovali na poseben način. Na na šo opensko OŠ F. Bevka smo 18. marca 2015 po - va bili profesorico Majdo Artač Sturman, ki se je z ve - li kim veseljem odzvala našemu povabilu. Srečanje je potekalo v prisrčnem in sproščenem vzdušju. Pesnica se je učencem predstavila in jim pri po ve do - vala o šolskih letih, ko je tudi sama obi skovala opensko osnovno šolo. Posebej se je spomnila svoje uči te - ljice Helene in dnevnikov, ki jih je mo - rala pisati vsak konec tedna. Učen - cem je razkrila, kako je na različne na čine in z bujno fantazijo oblikovala do mače naloge. Prebrala je dve Ko - so velovi pesmi, svojo pesem Marec v slovenščini in novi grščini ter pri - kup no, še neobjavljeno Abecedo. U - čenci so ji na koncu srečanja zastavljali zanimiva vpra - šanja v zvezi z njenim ustvarjanjem, kar je pomenilo, da so ji sledili z zanimanjem in da jih je s svojim lepim slovenskim izražanjem popolnoma prevzela. Zahvaljujemo se ji za obisk in knjižni dar ter upamo, da se bomo še srečali. Učenci in učiteljice OŠ F. Bevka z Opčin 6.4.2009 6.4.2015 ANTON KORSIČ Vedno med nami Tvoja družina Utrinek iz preteklosti: rojanski zbor pod vodstvom H. Mamola na reviji v domačem Marijinem domu Pevski sestav sredi 90. let prejšnjega stoletja: na skrajni desni g. Stanko Zorko Dirigent Bogdan Kralj se poslavlja od svojih pevcev po dolgoletnem vodenju zbora Na OŠ F. Bevk na Opčinah / Srečanje s prof. Majdo Artač Sturman Tržaška 2. aprila 2015 11 Obvestila Maša v ITISu, ul. Pascoli 31, ob Veliki noči, s srečanjem z gosti, bo v sredo, 15. 4. 2015, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca); sv. mašo s podelitvijo bolniškega maziljenja bo daroval p. Rafko Ropret, sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija; Področni svet slovenskih vernikov z Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. Svet slovenskih organizacij obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila 2015, ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Romanje v Medjugorje - Odhod avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz Rožne Doline, s postankom na Kozini za tržaške romarje. Pozno popoldne bodo romarji že v Medjugorju. Naslednja dva dni sta posvečena krajem prikazovanja in bogoslužju ter obisku dobrodelnih ustanov. Odhod domov bo v ponedeljek, 11. maja; prihod je predviden v večernih urah. Vpisi do zasedbe avtobusa pri g. Darku (0039)3703201305, pri g. J. Markuži za tržaške romarje 040/229166, pri ge. Ani za slovenske romarje 05/3022503. Za romarje iz Slovenije in Italije veljavna osebna izkaznica. Vabilo na 7-dnevno potovanje z Novim glasom v Nemčijo, v dolino reke Ren in Vestfalijo. Potovanje bo od 9. do 15. junija letos. Odhod iz Trsta in Gorice z avtobusom do letališča Brnik, nato z letalom za Zürich do Frankfur ta ob Majni, nato z avtobusom obisk znamenitih in zgodovinskih mest Frankfurt ob Majni, Köln, Aachen, Bonn in druga mesta. Za potovanje je potrebna veljavna osebna izkaznica za inozemstvo. Vpis do konca marca na sedežu Novega glasa v Gorici in Trstu ter pri g. Markuži (040/229166). Darovi Za Društvo Rojanski Marijin dom daruje družina Godnik v spomin na Pavla Chersia 30 evrov, Lidja Piščanc pa 10 evrov. Velikonočna poslanica tržaškega škofa, nadškofa Giampaola Crepaldija Kristus je vstal! ristus je vstal! To je staro- davno in vedno aktualno oznanilo izjemnega do- godka, ki se je pripetil v Jeruza- lemu pred dvajsetimi stoletji, in ki ga Cerkev vse do današnjega dne naznanja po vsem svetu. Na tem oznanilu temelji vera za nas kristjane tudi danes, saj verja- memo pričevanju Marije, Jezu- sove Matere, Magdalene in osta- lih žena, ki so prve videle pra- zen grob, ter Petra in ostalih apostolov, učencev iz Emavsa in vseh enajsterih, ki so se zbrali na zadnji večerji (prim. Markov evangelij 16,9-14). Kristusovo vstajenje je dogodek, ki se je zgodil v točno do- ločenem zgodovinskem trenut- ku in je zaznamoval tok dogod- kov, čeprav presega samo zgo- dovinsko raven. Je dogodek, ki je dokončno odstrl temo smrti; je dogodek, ki je vnesel v svet Božjo luč, luč resnice in dobre- ga. V velikonočnem času Cerkev moli in se radosti s temi beseda- mi: “In resurrectione tua, Chri- ste, caeli e terra laetentur. – V K tvojem vstajenju, o Kristus, najse vselita zemlja in nebo. (Li-turgija molitvenih ur). Je veselje kristjanov, ki začutijo v globini svoje duše željo, da bi se zahva- lili Bogu za njegovo neskončno dobroto, lepoto in resnico. Vsta- jenje je tudi želja, da bi se Bogu zahvalili, kljub temu da svet zaz- namujejo izredne bolečine: revščina, lakota, bolezni, vojne, nasilje, preganjanje, zaničevanje človekovega dostojanstva … Kri- stus je umrl in je vstal prav zara- di vsega tega! Umrl je tudi zara- di naših sedanjih grehov in vstal je, da bi naša človeška zgodba končno spoznala dneve spreo- brnjenja, pravičnosti in miru. Kristusovo vstajenje je kot pom- lad, ko na vejah dreves brstijo popki, saj iz nje neverjetno sveti duhovno življenje, ki opogum- lja in daje pomen vsaki človeko- vi izkušnji, vsakemu pričako- vanju, želji in načrtu. V to sijaj- no perspektivo želim uvrstiti svoje voščilo za dobro in sveto Veliko noč. Naj bo Kristusovo vstajenje pomladno voščilo za mir na svetu, ki ga pestijo nečlo- veške in uničujoče vojne; naj bo Kristusovo vstajenje pomladno voščilo za tisoče kristjanov, ki so preganjeni in diskriminirani in pričakujejo dan, ko bodo lahko svobodno izpovedovali svojo vero in mirno živeli v svojih skupnostih. Naj bo Kristusovo vstajenje pomlad za življenje naših družin, ki si močno željo prenovljeno priznanje svoje ne- nadomestljive vloge v javnem življenju, in za otroke, ki so naj- dragocenejša dobrina naše družbe. Naj bo Kristusovo vsta- jenje pomladno obdobje za de- lavce, večina katerih tesnobno živi zaradi negotovih razvojnih silnic našega območja, in za mlade, ki se morajo vsak dan spopadati s prav tako negotovo družbo in službenimi razmerji, zaradi katerih so obupani in prestrašeni. Naj pomeni Kristu- sovo vstajenje pomlad za pri- hodnost našega mesta, ki se si- cer nezavedno in neizogibno podaja na pot žalostnega upada. Naj bo Kristusovo vstajenje pomlad za vsa srca in za vse ra- zumne ljudi: Kristusovo vstajen- je naj zato pospravi z vsemi nek- danjimi in sedanjimi ideologi- jami – vse so nečloveške narave -, da bo mogoče uživati radost in veselje kot moški in ženske, in to v miru in solidarnosti, ki nam jo je Gospod osvojil s svojo velikonočno smrtjo in vstajen- jem. Vsem vam voščim lepo in sveto Veliko noč in vse srčno blago- slovim! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vošči vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem ter njihovim sorodnikom blagoslovljene in miru polne velikonočne praznike Vsem dragim Slovenkam in Slovencem želi doživete velikonočne praznike z veliko božjega blagoslova IGOR ŠVAB tržaški občinski svetnik ŽELEZNINA TERČON SAS vse za hišo in vrt stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE ZJUTRAJ NABREŽINA, 124 tel. - fax 040 200122 SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE TRST (v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3) “SLOVESNA VELIKONOČNA VIGILIJA” slavje luči, besedno, krstno in evharistično bogoslužje ter blagoslov velikonočnih jedil (sodelujejo ZCPZ, SZSO) sobota, 4. aprila 2015, ob 19. uri Vabljeni vsi slovenski verniki v mestu Trst! Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščijo vesele velikonočne praznike Ob pomembnem življenjskem prazniku voščimo našemu prijatelju in sodelavcu MIRU OPPELTU veliko lepega in dobrega UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA Rižarna / 11. aprila ob 11. uri Komemoracija Jožeta Golca in ostalih acisti so v sredo po zad- nji Veliki noči v drugi svetovni vojni, 4. aprila 1945, iz koronejskih zaporov v Trstu prepeljali v Rižarno sku- pino zapornikov, ki so jih tam umorili, njihova trupla pa sežgali v peči krematorija. Med njimi sta bila tudi štajerski časnikar Jože (Jojo) Golec, ki je v Trstu vodil skupino ob- veščevalcev, in njegov kurir Ra- fael Požar. N Tema dvema žrtvama boja zasvobodo, a tudi vsem ostalim,ki so izgubili življenje, ker so bi- li Golčevi sodelavci, prijatelji ali samo naključni znanci, bo na pobudo nekaterih njihovih svojcev in časnikarja Iva Jevni- karja, ki je raziskoval njihovo usodo, posvečena komemora- cija v tržaški Rižarni v soboto, 11. aprila 2015, ob 11. uri. Ne gre za uradno pobudo kake ustanove, bo pa seveda odprta javnosti. Pred spomenikom na dvorišču nekdanjega taborišča bo pri- ložnost za nekaj uvodnih be- sed, zbranost, polaganje cvetja in molitev za pomorjene, ki jo bo vodil vojaški vikar v Sloven- ski vojski msgr. dr. Jože Plut. V dvoranici nad pisarno hišnika Rižarne bo nato pogovor, ki ga bo vodil Ivo Jevnikar. Prisotnim bo izrekel dobrodošlico kustos Občinskega muzeja in državne- ga spomenika Rižarne France- sco Fait, svoj pozdrav pa je na- povedal tudi odbornik za kul- turo tržaške občine Paolo Tassi- nari. Jože Golec (1901-1945) je v Trstu vodil skupino pripadni- kov širokega obveščevalnega omrežja, ki sta ga v stiku z An- gleži vodila znani slovenski pol- kovnik in diplomat Vladimir Vauhnik ter hrvaški obveščeva- lec major Ante Anić. Bili so ra- zličnih nazorov, narodnosti in politične usmeritve, skupna pa jim je bila želja, da bi v svetov- nem spopadu zmagali svoboda in demokracija. Golec je bil po poklicu časnikar in je po nemški zasedbi pri- bežal v Trst iz Maribora. Ko je nemška policija po obsežnih akcijah v Zagrebu in Ljubljani odkrila še to skupino, se je ko- nec septembra in v začetku ok- tobra 1944 začel val aretacij, ki so zajele Jožeta Golca in njego- ve sodelavce, a tudi znance in naključne zveze v Trstu, Benet- kah, Padovi, Vidmu, Gorici in morda še kje. Odpeljala jih je na sedež gestapa na Oberdanko- vem trgu in v koronejske zapo- re. Nekatere zapornike so nacisti le zasliševali in mučili, druge so za tem deportirali v taborišča, kjer so nekateri umrli, spet dru- ge pa so že v Trstu usmrtili. Sam Jože Golec in njegov kurir Ra- fael Požar sta bila umorjena zadnja, 4. aprila 1945 v Rižarni. Prvi pa so 10. novembra 1944 plačali z življenjem v Rižarni trije člani družine, pri kateri je Golec živel v Trstu: zakonca Ma- tija Šibenik in Frančiška Lenar- dič Šibenik ter njuna hčerka Matilda Šibenik Razboršek. Dne 15. novembra je izdihnil p. Placido Cortese iz Padove, s ka- terim je imel Golec nekaj sti- kov, 22. novembra pa sta bila ustreljena na Opčinah in sežga- na v Rižarni Slavko Zelen (brat znanega tigrovskega voditelja Danila) in Tugomir Sušnik. Dne 15. novembra so nekaj pri- padnikov Golčeve skupine (na primer poznejšega kaplana pri Sv. Ivanu v Trstu Petra Šorlija) in njegovih znancev (najvid- nejši je bil slikar Zoran Mušič, aretiran v Benetkah, dalje nje- gov prijatelj Ivo Gregorc, mo- goče tudi Ernest Jazbec) poslali v Dachau, nekaj pa v Buchen- wald (tudi sina generala Maistra Hrvoja, Iva Boleta, Jožeta Burjo, Jožeta Šibenika iz družine po- morjenih). Končno so 28. no- vembra in 2. februarja 1945 ne- kaj posameznikov poslali v Mauthausen (odvetnika Slavoja Slavika in duhovnika Antona Duhovnika, ki sta tam umrla, ter častnika Rudolfa Pogačarja). Kar 70 let je minilo od tistih do- godkov, te žrtve pa so bile doslej precej pozabljene. Foto IG Beneška / Aktualno2. aprila 201512 V spomin na čase pod Oglejskim patriarhatom 3. april je praznik tudi za Slovence boga zgodovina! Ko se politiki ukvarjajo z njo, postane stvar neumnih nasprotovanj in smešnih pole- mik, ki razkrijejo le njihovo kul- turno omejenost in ukorenin- jene predsodke. Zadostovalo je, da je 17. marca deželni svet sprejel predlog nekaterih fur- lanskih svetnikov, da bi 3. april – obletnica ustanovitve Oglej- skega patriarhata kot fevdalne države leta 1077 – postal praz- nik Furlanije Julijske krajine, da so prišli na dan ti stari predsod- ki med zastopniki Furlanov in prebivalcev Julijske krajine. Ti stereotipi so se pojavili v dežel- nem svetu in še posebej v tržaškem občinskem svetu, ki se je soglasno (!) postavil proti deželnemu zakonu. Kako je tako obnašanje nesmi- selno! Dovolj je, da se spomni- mo, da je Oglejski patriarhat kot fevdalna država v okviru Svete- ga rimskega cesarstva zaobjemal celotno ozemlje, ki se je razteza- lo od Alp do Jadranskega morja in dela Istre (vključno s Trstom), od reke Livenze do Soške doline tja do Cerknega, Idrije, Vipave … 3. april bi moral postati praz- nik celotnega tega območja in vseh narodov, ki na njem živijo, se pravi Slovencev, Furlanov, Hrvatov, Italijanov, ki so prav, zahvaljujoč se Oglejskemu pa- triarhatu, ohranili svoj jezik in U svojo identiteto.Ni dovolj, da se nekateri furlan-ski krogi skušajo polastiti tega praznika in mu vsiliti naciona- lističnega duha in tako pozabiti na to dolgo skupno zgodovino (1077-1420), namesto da bi se je primerno spomnili tudi s tem, da bi ob tej priložnosti poglobili svojo identiteto in obenem utrdili mirno sožitje in sodelo- vanje med narodi. Vsi Slovenci bi morali odkriti pomen te obletnice in jo pri- merno obeležiti. Oglejski pa- triarhat kot država in, še več, kot škofija, ki se je raztezala čez sko- raj vso današnjo Slovenijo, je bi- la tista ustanova, ki je spoštovala našo kulturo in nam ni vsilila tujega jezika. Zaradi nje smo utrdili našo prisotnost na tem ozemlju, lahko smo razvili in ohranili naš jezik in ga tudi začeli zapisovati, saj so nekateri od najstarejših rokopisov v slo- venskem jeziku nastali v cerkve- nih ustanovah Oglejskega pa- triarhata. Še posebej Benečani smo bili de- ležni pametne politike Oglejske- ga patriarhata. Živeli smo v oko- lici glavnega mesta – Čedada in v njenem samem središču je bil slovenski jezik domač. Torej naj 3. april postane praz- nik kultur, jezikov in identitet vseh narodov starega Oglejskega patriarhata, ki je že v srednjem veku bil predhodnik današnjega evropskega duha. Giorgio Banchig red vrati je nova romar- ska sezona v Porčinju v občini Ahten (Attimis) ob 160. obletnici Marijinega prikazovanja. Uvedli jo bodo Slovenci, saj bo ob odprtju v soboto, 11. aprila, sveta maša v slovenskem jeziku. Ob 11.30 jo bo daroval g. Aleš Rupnik, župnik v Kanalu in novogo- riški dekan. V nedeljo, 12. aprila, bo ob 9. uri peš romanje, ki se bo začelo pri cestnem odcepu med Ma- lino (Forame) in Porčinjem; ob 11.15 bo slovesno so- maševanje, ki ga bo vodil msgr. Igino Biffi, ravnatelj sa- lezijanskega zavoda Bearzi v Vidmu. Pri sveti maši bo pel zbor Coro del Rojale, ki bo na- to ob 14.30 pod vodstvom Pao- P la Paronija imel koncert. Ob 15. uri bo procesija s sveto po- dobo Marije v Porčinju. Mati Božja ali “Sveta Marija”, kakor jo domačini kličejo, se je štirikrat prikazala Tereziki Dush in se je z njo pogovarjala v slovenskem narečju. Prvič je bilo 8. septembra leta 1855, ob prazniku Marijinega rojstva, ko se je okrog poldne- va mala deklica s srpom odpra- vila v dolino pod vasjo, da bi požela nekaj trave za krave. Ne- nadoma se ji je prikazala Mati Božja, v žareči obleki, ji vzela srp iz rok, ji požela šopek trave ter se ji priporočila, da se ob praznikih ne dela, ter naročila, naj to pove vsem v vasi, in naj ljudje ne preklinjajo več, ker je to strašen greh, ki Boga zelo žali. “Če se svet in ljudje ne po- boljšajo – je povedala Mati Božja – bede, lakote in bolezni ne bo konec in bodo vedno trajale”, ter dodala, da bo slabo tudi za sadje in zelenjavo. V tistem kraju, ki je po ljud- skem pripovedovanju bil zelen kot noben drug pozimi, ker je tam sneg najprej skopnel, so po prikazovanjih zgradili kape- lo ali po domače “jankono”. BL MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (91) Mariza Perat Cerkev Marije Vnebovzete na Repentabru Vrnimo se zdaj spet na Tabor! Nekoliko pozneje kot cerkev je tu bilo zgrajeno župnišče, in sicer leta 1551. Poleg župnišča je stala in še stoji sren- jska hiša, tako imenovana, ker so se tu zbirali družinski poglavarji celotne srenje, soseske. Tu so potekala zborovanja, ki so se nanašala na življenje le-te. Župnik Matija Sila o srenjski hiši navaja tudi naslednje: “... Stara hiša (zidanca) zraven cerkve se imenuje sosedska hiša, ker so nekdaj so- sedje se ondi zbirali in se o svojih zade- vah pomenkovali in vsako leto dne 1. maja veliko pojedino imeli, ker so po- stavljali nove poljske čuvaje”. V tistih časih je Tabor skupaj z bližnjimi vasmi, namreč Colom, Repnom, Voglja- mi in Vrhovljami, spadal pod župnijo Tomaj. Ivan Tavčar v svoji knjigi Albin Kjuder Tomajski piše, da je bil Tomaj že leta 1272 samostojna plebanija-duhovnija oziroma župnija, leta 1316 pa je postal župnija z vsemi pravicami in s svojim stalnim duhovnikom. To- maj pa je bil že leta 1063 last oglejskih patriarhov, ki so že uvajali desetino. Kot je znano iz zgodo- vine, sta bila razvoj takratnih samostojnih župnij in nastanek trdnejše farne organizacije v 12. stol. odvisna predvsem od te desetine. Tomajsko žup- nijo lahko na tem kraškem območju imenujemo prafaro, pod katero so spadale številne podružni- ce. Če se omejimo na Tabor, naj tu kot zanimi- vost omenim, da so isto leto, ko je Tomaj postal samostojna župnija, torej leta 1316, na Tabru po- stavili prvo cerkvico. V obnovljeni in povečani cerkvi na Tabru je tržaški škof Ursino de Bertis zu Bertiseck na novo posvetil prenovljeni glavni oltar. Vanj je postavil relikvije treh mučencev: sv. Simona apostola, sv. Servija in sv. Krištofa. Na Tabor je medtem prihajalo vedno več romar- jev. Bila je to doba protireformacije, ko se je češčenje Božje Matere še prav posebno razmah- nilo. Ljudje so radi prirejali tudi procesije s križi. Imenovali so jih zato križniki. Hodili so v Štivan, v Obršljan pri Komnu in na Sveto Goro. Glavni shod na Tabru pa je bil na binkoštni praznik. Svetišče na Tabru je leta 1637 dobilo novo sliko, delo slikarja iz Rihemberka. V letih 1748 in 1750 so cerkev obnovili in ji dodali zakristijo, leta 1764 pa je cerkev dobila nov oltar, ki so ga prinesli iz župnijske cerkve v Tomaju. Obnovljeno cerkev je posvetil tržaški škof grof Anton von Herber- stein, ki je v novi oltar postavil tudi nove relikvi- je. Ker je Tabor spadal pod Tomaj, so tudi vizitacije, torej pastoralni obiski, ki so jih tržaški škofje opravljali na podružnicah tomajske župnije, bili povezani z vizitacijami v Tomaju. Tako beremo, da je tržaški škof Luka Sartori Delmestri dne 20. julija 1726 opravil vizitacijo tomajske župnijske cerkve ter njenih podružnic in torej tudi Tabra. Isti škof je ponovno prišel na vizita- cijo na Tabor 29. avgusta 1739. Prebivalcem Tabra in bližnjih vasi pa nikakor ni bilo prav, da spadajo pod tomajsko župnijo, saj je do Tomaja bilo kar daleč. To so še posebno občutili, ko je bilo treba krstiti otroke ali prevideti bolnike. Še težje je bilo pozimi, ko je pritisnil mraz in je čez Kras zavijala burja. Zato so verniki za- prosili, da bi Tabor z bližnjimi vasmi postal samostojna kaplanija. To se je leta 1762 tudi zgodilo. Ker so bili de- vinski gospodje zaščitniki tabrske cerkve, je ustanovitev nove kaplanije potrdil tudi devinski grof Friderik Alojzij Thurn-Taxis. Za prvega kaplana je bil imenovan Jožef Škerlj, doma iz Tomaja. Odločitev, da Tabor z okoliškimi vasmi postane samostojna kaplanija, je v njegovi zgodovini ned- vomno izredno pomemben mejnik. S tem so se namreč uvedle krstne, poročne in mrliške knjige, začeli pa so zapisovati tudi vse, kar se je v kapla- niji godilo, kar je dragocen pripomoček za vse, ki želijo bolje spoznati zgodovino tega kraja. / dalje V televizijski oddaji Pričevalci Gost Franc Možina četrtek, 2. aprila 2015, ob 16.30 bo na TV Slo- venija 2 ponovitev od- daje Pričevalci avtorja Jože Možine. Tokrat je med pri - čevalce povabil svojega očeta iz Dobravelj na Vipavskem, ki v izredno zanimivem pri če - vanju oriše izročilo prve sve- tovne vojne v spominu so- vaščanov, trpljenje pod fa - šizmom, vojno in nemško preganjanje ter grozote ko- munističnega koncentracij- skega taborišča, ki ga je sam doživel. Pričevanje začenja z vaškim izročilom iz Napoleonovih časov, ko sta se v vasi ubila dva francoska konjenika. Franc pove tudi staro hišno molitev in obudi spomin na svojega očeta, ki je v prvi svetovni vojni ranjen pristal v ruskem ujetništvu, kjer je doživel boljševistično revo- lucijo. V času italijanske zased- be je družino močno ogrozilo uničenje zadruge, kar je bilo posledica italijanskega pritiska in predhodnega slabega upra- V vljanja. Franc se spominja so-vražnega odnosa do Slovencev,ki je prevladoval v italijanskih šolah, kar je tudi sam dvakrat izkusil. Živo je opisal tudi pro- tifašistično delovanje svojega strica Mirka Kavčiča, aktivnega Tigrovca, ki se je ob prvem tržaškem procesu umaknil v Jugoslavijo. Med vojno je tudi sam, 15-leten, vozil hrano za partizane. Starejši brat je bil v Kosovelovi brigadi, medtem ko je bil oče kot gospodarski referent izdan in so ga Nemci zaprli. Dobravlje so doživele dva obsežna partizanska napa- da na nemške preskrbovalne kolone, a vas je ostala skoraj nepoškodovana, pač pa se je okupator znesel nad sosed- njo vasjo Cesta in jo požgal. Konec vojne je doživel v Vidmu v Italiji, kjer je bil priča umiku poražene nemške vojske in prihodu moderne anglo-ameriške ar- made. Zaradi javnega kritiziranja partijskih funkcionarjev, ki so vaščane silili v zadruge po sovjetskem vzoru, so ga po vojni zaprli in poslali na prisilno delo v taborišče Li- tostroj, kjer je doživel stra- hotna ponižanja starih ljudi, podjetnikov in kmetov, ki niso zmogli obvezne odda- je. Kritičen do komunističnega režima in njegovih nasledni- kov je ostal klen Slovenec in iz- vrsten pričevalec zgodovinskih dogodkov, kakršnih je malo. Srenjska hiša na Tabru enečija ima letos štiri zlato- mašnike, to so g. Mario Ga- riup, msgr. Dionisio Ma- teucig, msgr. Marino Qualizza in g. Božo Zuanella. Videmska nadškofija bo počastila vse du- hovnike jubilante na veliki četrtek, 2. aprila, med krizmeno mašo ob 9.30 v videmski stolnici. Gospod Mario Gariup se je rodil leta 1940 v Topolovem v grmiški občini. Eno leto je bil postavljen za kaplana v vasi Pavia di Udine, B potem pa kot žup- nik v Dordolli bli- zu Možnice. Lan- skega decembra je praznoval 40-let- nico službovanja v Ukvah in Ovčji vasi v Kanalski do- lini. Skrbi tudi za Naborjet in Lužnice. Msgr. Dionisio Mateucig se je ro- dil leta 1937 v Pačuhu v dreški občini. Po posvečenju je bi kaplan v Cussignaccu blizu Vidma. Leta 1973 je postal župnik v kraju For- ni di Sotto, nato je bil v Sappadi. Potem je bil župnik in dekan v Špetru. Od leta 1998 je župnik v Žabnicah v Kanalski dolini in rek- tor svetišča na Sv. Višarjah. Msgr. Marino Qualizza se je rodil v Podutani leta 1940. Študiral je Rimu na Gregorijanski univerzi in doktoriral iz teologije. Od leta 1970 je profesor dogmatike v vi- demskem semenišču, kjer je bil veliko let ravnatelj Višje teološke šole. Nekaj let je bil župnik vi- demske stolnice. Že trideset let ob nedeljah mašuje pri Devici Mariji v Dreki, vsako saboto pa v Špetru daruje sveto mašo po slovensko. Msgr. Qualizza je tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom. Gospod Božo Zuanella se je rodil leta 1941 v Bijačah (v podboneški občini). Po posvečenju je bil ka- plan v Gallerianu v Furlanski nižini. Leta 1975 je postal župnik na Tarčmunu in potem mu je bila poverjena cela sovodenjska doli- na. Tomaj Pomembni jubileji V Benečiji štirje zlatomašniki Tradicionalna slovesnost V Porčinju maša po slovensko Slovenija 2. aprila 2015 13 Petdeset let zelo razširjene in brane revije Ognjišče V Državnem zboru prepovedali referendum o družini ogajanja v slovenski državi in politiki zmeraj znova dokazujejo, da je sla po oblasti glavni motiv in cilj političnih strank. V parlamentu in njegovih organih se na sejah pogosto po več ur ali celo ponoči prepirajo o vprašanjih, ki jih udeleženi predstavniki tako koa- licije kot tudi opozicijskih strank praviloma niso pripravljeni strpno obravnavati, tako da bi s svojim prispevkom morda pri- spevali k rešitvi. Tako razpravlja- jo tudi v primeru obrambnega ministra Janka Vebra, ki naj bi vojaške obveščevalce nezakonito uporabil za preiskavo primerno- sti družbe Telekom Slovenija za prodajo tujcem. Minister vztraja, da ni storil nič škodljivega in ne- zakonitega in da zato ne bo od- stopil, premier pa kljub dokazom zoper ministra Janka Vebra odlaša z odločitvijo o njegovi po- litični usodi. Morda tudi v upan- ju, da bo zadeva pozabljena ali pa da jo bo lahko zasenčila kakšna druga manj nevarna afe- ra. Nadaljnji hud udarec za sloven- sko demokracijo pomeni glaso- vanje v državnem zboru, kjer je D koalicija s podporo nekaterihopozicijskih strank prepovedalareferendum, uperjen zoper spre- membo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Koalici- jo je podprla tudi vlada s trditvi- jo, “da bi referendumska kam- panja spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti državljanov”. Po- slanci koalicije in dveh opozicij- skih strank so zahtevo o razpisu referenduma zavrnili, kljub te- mu da je koalicija Za otroke gre v štirih dneh zbrala več kot 40.000 overjenih podpisov volivcev in volivk, ki podpirajo sklic referen- duma. Zbiranje podpisov se je po odločitvi parlamenta ustavilo, pobudniki za sklic referenduma pa se bodo obrnili na Ustavno sodišče, ki bo o zadevi odločilo. Tokrat bo prvič po spremembi ustave leta 2013, da bo Ustavno sodišče tehtalo o pravici do refe- renduma, potem ko je Državni zbor to zahtevo zavrnil. Nihče si ne upa napovedati, kakšna bi utegnila biti odločitev ustavnega sodišča. So pa skrb vzbujajoči od- zivi in mnenja delov politične in t. i. navadne javnosti. V reviji De- mokracija menijo, “ da je na- dutost oblastne elite dosegla vrh. Po radikalni spremembi zakonodaje s področja družine je vladajoča koalicija izvedla atentat na demokraci- jo”. Še bolj neposreden in odločen je Božo Rustja, odgo- vorni urednik revije Ognjišče in pisatelj. V komentarju z na- slovom Nova kolonizacija , objavljenem v omenjeni revi- ji, polemizira zlasti s tistimi, ki pri utemeljevanju svojih tez in trditev izkoriščajo domnevna, v resnici pa izmišljena stališča papeža Frančiška. Pred dobri- mi štirimi leti je kardinal Jorge Mario Bergoglio (to je papež Frančišek), tedaj buenosai- reški nadškof, napisal pismo dr. Justu Carbajalesu, predsedniku sveta za laike v argentinski ško- fovski konferenci. V njem bere- mo tudi naslednje: “Res ne želi- mo soditi tistih, ki mislijo ali čutijo drugače kot mi. Vendar pa Slovenija gospodarsko rase, notranjih anomalij pa ne odpravlja Pa se le premika ppur si muove” (pa se le premika), je v uso- do vdani Galileo momljal sam pri sebi. Pa se le premika, bi lahko dejali tudi da- nes ob pogledu na razvoj družbe- nogospodarskega stanja v Slove- niji. Vzporednica z Galileom je res nekoliko za lase privlečena, a gibanje nebesnih teles ima na Slovenijo v tem času res dokaj težko razumljive (blagohotne) učinke. Kljub vsemu, kljub ne- konsistentnosti vlade Mira Cerar- ja, kljub aferam, ki so pogostejše od utrinkov v jasni noči sv. Lo- vrenca, kljub pregovornemu po- dleganju klientelističnim poveza- vam... kljub vsemu temu je Slo- venija spet na poti okrevanja. To kažejo statistični podatki, to po- trjujejo tudi prvi poslovni rezul- tati dobičkonosnih slovenskih podjetij za lansko leto. Zakaj Slovenija raste? Poglejmo torej, od kod ta optimi- zem, in skušajmo razumeti, zakaj so “nebesna telesa” naklonjena Sloveniji. Rast BDP je bila v lan- skem letu presenetljivo visoka: znašala je 2,6 odstotka BDP. Šlo je za enega od boljših dosežkov med vsemi evropskimi državami. V prejšnjem tednu pa je sloven- sko javnost presenetila še ena po- dobno optimistična novica. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je podobno visoko rast napovedal tudi za letošnje in prihodnje leto. V letu 2015 naj bi se slovensko gospodarstvo po- večalo za 2,4 odstotka, v letu 2015 pa še za dodatna 2 odstotka. V nominalnih vrednostih naj bi tako letošnji BDP presegel 38 mi- lijard evrov in prvič presegel predkrizne vrednosti iz leta 2008 (37,9 milijarde evrov). V nasled- njem letu pa naj bi bil okoli 39 milijard evrov. Prvo gonilo slo- venskega gospodarstva bodo kot vselej doslej izvozniki. Lani je slovenski izvoz zrasel za dobrih 6 odstotkov, letos naj bi “E za 5,6 odstotkov, prihodnje letopa za 6,2 odstotka. Zakaj? Tudi vtem primeru ni težko najti odgo- vorov: prvič, slovenski izvozniki so “zdravi del” slovenskega go- spodarstva. Če njihovo poslovan- je ne bi bilo konkurenčno, bi jih trg uničil. Drugič: glavni izvozni trgi za slovenska podjetja (z izje- mo Italije) so začeli rasti že pred časom. Njihovo povpraševanje oziroma uvoz je bil zato večji in to je blagodejno vplivalo na po- slovanje slovenskih izvoznikov. Tretjič: danes je stanje res neko- liko drugačno. V Evropi prevla- duje deflacija in posledično zmanjšano povpraševanje. Kljub temu pa je tukaj nedavni ukrep ECB, ki je evropsko gospodarstvo začel “prehranjevati” z ogromni- mi količinami novo natisnjenih evrov. To bo v letošnjem in pri- hodnjem letu delovalo kot spod- bujevalec tujega povpraševanja. Nezlomljivi izvozniki Rast, kot smo ugotovili, ima svoje precej jasno določne vzroke in dinamike. Ne gre za čarovnijo Harryja Potterja, temveč za tržne zakonitosti. Zato je zanimiv tudi vpogled v lanske podatke o po- slovanju izvoznikov, ki jih je ob- javilo Delo. Tudi iz tega lahko po- vlečemo nekaj pozitivnih skle- pov. Vsi največji izvozniki so v le- tu 2014 ohranili ali povečali pro- met v tujini. In to velja tudi za ti- ste izvoznike (recimo Krka), ki so pomemben delež trga imeli v Ru- siji. V drugi polovici lanskega leta je ruski trg močno upadel, naj- prej zaradi ukrajinske krize in na- to še zaradi padca rublja. Kljub te- mu se v splošnem poslovanju le- ta 2014 to ni pretirano poznalo. Že omenjena Krka je kot največji izvoznik ohranil obseg prometa pri 1,1 milijarde evrov, Gorenje je prav tako potrdilo svoje dosedan- je poslovne rezultate z milijardo evrov prometa. Na tretjem mestu med izvozniki pa najdemo novo- meški Revoz (Renault). Glavni trg za slovenska podjetja ostaja EU: tja se izvozi 75 odstotkov vse- ga blaga. Ikea sredi Ljubljane Slovenija pa je lahko tudi zelo va- bljiv trg za investicije. Osredo- točili se bomo na en sam primer: zelo verjetno bo v kratkem tudi uradno razglašen prihod šved- skega velikana Ikea v Slovenijo. S spremembo prostorskega načrta bo namreč začela veljati pogodba o nakupu zemljišča v Ljubljani, ki ga je podpisala švedska multi- nacionalka. Slovenija je očitno regijsko zanimiva, kljub te- mu da lahko danes Sloven- ci brez prevelikega napre- zanja (in časovnih zamud) nakupujejo v Ikei. Dovolj jim je priti v Vileš (primor- ska in osrednjeslovenska re- gija) ali iti v Gradec ali Ce- lovec (severna Slovenija) oziroma v Zagreb (vzhodna Slovenija). Ljubljanska Ikea lahko slovenskemu gospo- darstu prinese precejšnje koristi: najprej gradbenim firmam, ki bodo objekt gra- dile, nato slovenskim brez- poselnim, ki bi tam lahko našli novo zaposlitev. In tretjič, koristi bo imela slo- venska država: davki, ki jih bo slovenska Ikea plačeva- la, bodo odtekali v sloven- sko državno blagajno. Če je Slovenija zanimiv trg za Ikeo, bi lahko bil še za šte- vilne druge vlagatelje: eko- nomski učinek bi bil pri tem multiplikativen. Nera- zumno pa je, da se pri tem v Sloveniji postavljajo ovire. Go- vorimo o birokratskih ovirah in o ovirah, ki jih pogojuje “člo- veški faktor”. Začnimo s prvimi. Birokratske ovire so predvsem ti- ste, ki otežujejo poslovanje pod- jetja. Ker je Slovenija majhna država, bi jo morala politika lo- gistično in upravljalsko lažje vo- diti. Skratka, izvršna oblast bi morala izkoristiti prednosti dej- stva, da je Slovenija majhna. To pa se ne dogaja. Vzemimo kot primer stroške dela: Slovenija spada med države z bolj ob- davčenim režimom zaposlovan- ja. Visoke davke plačujejo podjet- ja predvsem za tiste zaposlene, ki imajo višje dohodke. To sicer spa- da v “socialno” logiko, kdor več zasluži, naj več prispeva. Zavedati pa se moramo, da višje plače niso nujno vedno povezane s “pok- varjenimi menedžerji” in po- hlepnim vodilnim kadrom. Gre tudi za tiste strokovne kadre, ki posameznemu podjetju prinese- jo dodano vrednost, znanje in poznavanje ter razvojni poten- cial: skratka, gre za tiste kadre, ki omogočajo podjetju tržni razvoj (in posledično višje prihodke, razširitev proizvodnje, nova de- lovna mesta). Za pridobitev takih kadrov bi še kako veljalo razmi- sliti o možnosti zmanjšanja stroškov dela. Isajlovići, Kotarji in njim podob- na druščina Govorili smo o dveh tipih ovir in nedvoumno mislimo, da ne mo- remo imeti za enako tisto, kar je različno, in da je pri sožitju v družbi nujno sprejemati razlike. Zakon je temelj družine in je družbena celica, ki je pred kate- rimkoli zakonodajalcem, in je celo pred samo Cerkvijo. Ne, za- kon enega moža in žene ni isto kot skupnost dveh oseb istega spola”. Božo Rustja je še opozoril, “da papež kritizira teorijo, ki hoče za- brisati naravne razlike med možem in ženo. Sveti oče naj bi to primerjal z genskim manipu- liranjem, jedrskim orožjem in ti- ransko politiko, Herodovo pro- tičloveškostjo v starem Jeruzale- mu, ter s politiko Hitlerja in Mussolinija. To so težke besede, a nikakor ne neosnovane”. Iz kronike različnih drugih do- godkov večjega pomena povze- mamo, da revija Ognjišče, ki je s svojo naklado 43.000 izvodov ze- lo razširjena in brana po vsej Slo- veniji in tudi med rojaki v tujini, praznuje petdeset let. V svoji no- vi slavnostni in razširjeni številki omenjenemu jubileju namenja veliko prispevkov ter zapisov znanih osebnosti z najra- zličnejših področij o Ognjišču. Prva številka je izšla za Veliko noč leta 1965 kot skromno Farno ognjišče, glasilo župnij Koper in Postojna. Oče urednik Franc Bole je zdaj zapisal, “da med tolikimi težavami in nasprotovanji poli- tičnih krogov si nikoli ne bi mo- gli predstavljati, da bomo dožive- li petdesetletnico Ognjišča, ki je prvič izšlo v nakladi 1.300 izvo- dov. Božo Rustja, odgovorni urednik in tudi zelo aktiven pi- sec prispevkov in knjig, pa opo- zarja: “Ognjišče je obstalo, ker si prizadeva, da bi oznanjalo evan- geljski nauk in zaradi zvestobe, dragi bralci in naročniki. Obstalo je v času zatiranja in preganjanja. Lahko pa se zamislimo: Bo ob- stalo v času svobode? Bo, če ga bomo z enako odločnostjo in zavzetostjo brali in naročali, širili med ljudi in se ob reviji Ognjišče navdihovali”. Ob koncu pisanja tega prispevka je prispela novica o komaj verjet- ni pobudi za priznanje položaja manjšin pripadnikom narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Tak predlog, če bo morda prišel v javno obravnavo in postopek, bi pri večini Slovencev, domne- vamo, zagotovo naletel na pridržke in nasprotovanja. Po- ložaj narodne manjšine naj bi zahtevali pripadniki skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogor- cev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki kot priseljenci živijo v Sloveniji. Vseh naj bi bilo okoli 127.000. Za oblikovanje novih narodnih manjšin se domnevno zelo zavzema tudi dr. Ciril Ri- bičič, nekdanji politik, zdaj pa uveljavljeni ustavni pravnik. Kot znano, imamo v Sloveniji v usta- vi priznani dve manjšini oz. na- rodni skupnosti, italijansko in madžarsko, ter tudi posebno romsko skupnost. Marijan Drobež da je drugi vezan na človeški fak- tor. No, bodimo jasnejši in reci- mo bobu bob. Gre za klienteli- stične povezave, za tiste (tokrat resnično) kvarne in škodljive učinke, ki jih gospodarstvu pri- našajo poznanstva, prijateljstva in podobne naveze. Spet bo tukaj najbolj jasna ilustracija primera. Finance so v prejšnjem tednu po- ročale o dveh “vrnitvah” na sce- no, nad katerima bi se morala zgražati celotna Slovenija. Začni- mo s Petrom Kotarjem, lobistom, ki je morda širši javnosti manj znano ime. Njegov “sloves” je ve- zan v prvi vrsti na gradnjo Teš 6, tistega infrastrukturnega projek- ta, ki se je v samo nekaj letih po- dražil iz 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov. Kotar je v začetni fazi tega projekta sodelo- val hkrati pri pripravi razpisne dokumentacije (s podjetjem CEE) in bil ob tem tudi zastopnik francoskega podjetja Alstom (s podjetjem Sol intercontinental), ki je posel tudi dobilo. Danes naj bi bil med preiskovanimi v poli- cijski preiskavi zaradi gospodar- ske škode v višini 284 milijonov evrov prav v zadevi Teš 6. Kljub taki preteklosti je Kotar nedavno sklenil posel s še enim državnim podjetjem, ki deluje na področju energetike: njegov Sol intercon- tinental je podpisal 354 tisoč evrov vredno pogodbo z Dravski- mi elektrarnami. Poglejmo še en podoben primer: Drago Isajlović. Gre za še enega lobista, ki je bil v jugoslovan- skem režimu v službi za državno varnost, ki jo z bolj preprostim izrazom poznamo kot Udba. V času vlade Boruta Pahorja je bil svetovalec finančnega ministra Franca Križaniča. Drugače pa v prostem času Isajlović lobira pri bankah in se dogovarja za kredite posameznim podjetjem. Neu- radno velja za enega najbolj vplivnih lobistov v Sloveniji. Isajlović je med drugim kot podizvajalec s svojim podjet- jem lani zaslužil 164 tisoč evrov za posel z Darsom, svoje storitve, tako so razkrili slo- venski mediji, pa v zadnjih mesecih skuša prodati tudi državnim energetskim podjet- jem. Anomalije Da ob sklepu povzamemo: je sploh umestno vprašanje, za- kaj je privatizacija nujna? Pre- prosto, kotarje in isajloviće bo- ste v Sloveniji našli na vsakem koraku. Privatizacija pa je najbrž najprimernejši način, da se jih slovensko gospodar- stvo enkrat za vselej znebi. Danes njim navkljub Slovenija raste. Politika je močan zavi- ralni element, še hujše so spo- ne klientelističnih povezav. Čeprav slovensko gospodar- stvo temelji na izvozu, ga no- tranje anomalije razkrajajo. Pred dobrim poldrugim letom je Slovenija že prebolela višek krize z močno injekcijo davkoplačeval- skega denarja. Danes ji pomagajo ugodne mednarodne okoliščine in izvoz. Cinični “pa se le premi- ka” pa v prihodnosti ne more rešiti Slovenije v čisto vsakem primeru. Andrej Černic Janko Veber Aktualno2. aprila 201514 NATUROPATSKI NASVETI (61)Erika Brajnik KOLAČ, POTICA, PIRH IN ZDRAVJE Kako težko pričakujemo ta praznični čas. Naj- bolje je, da ga resnično postno pričakamo, kot to veleva verska navada. Temu pa žal ni tako, velika večina ljudi se posta ne drži, zaradi veli- ko različnih razlogov, npr. služba, stres, poslov- ne obveznosti, potovanje itd. Vsekakor nas taki zunanji dejavniki ne bi smeli odvrniti od nas samih, našega bitja, bistva in tudi naše prisilne tele- sne restrikcije, ki je nuj- na občasno, saj če sami ne uvedemo v življenju in prehranjevanju do- ločenih disciplinskih re- strikcijskih pravil, nas v to prisili bolezen. Post ima svoj duhovni pomen, ki se zrcali v fizičnem izboljšanju vital- nih funkcij. Predvsem v premagovanju pomla- danske utrujenosti! Naj navedem banalen primer, če se v 40-dnev- nem postu zaobljubimo, da bomo z jedilnika odstranili kruh, bomo kri dinamizirali in tako premagali in izničili spomladansko utrujenost. V božičnem in pustnem času neizbežno zaužijemo veliko potic, krofov, piškotov, ko- lačev in drugih dobrot, narejenih pretežno iz moke. Moka, predvsem pšenična, energetsko upočasni in zgosti kri. Če bomo v postnem času odstranili kruh z je- dilnika, ne bomo več občutili pomladanske utrujenosti, noge bodo bolj lahke, shujšali bo- mo in kri bo bolj sveža. Kako pa za praznike? Po zasluženem postu “se poda” zasluženo praz- novanje. Če imamo težave s prebavo in se nam po obilnem obedu napihne trebuh ali pa ima- mo težave s prebavo, ko “nam hrana ostane na želodcu” in zaradi tega težko spimo, je potem smiselno, da uvedemo nekaj malih trikov, ki bodo to odpravili. 1. Pred pojedino in po njej pojejmo vsaj 5 vilic surove nezabeljene so- late. 2. Po obroku spijmo 3 požirke čim bolj vroče vode, ki bo pomagala želodcu pri začetni pre- snovi. 3. Po obroku zaužijmo prebavne encime, ki bo- do pomagali, da se bo presnova čim prej začela in da bo kar najmanj hrane ostalo nepredelane in se tako ne bo nabirala v maščobne obloge. Prebavne encime kupimo v tableti, če pa želi- mo naravne in ne umetnih, jih najdemo naj- več v kalčkih. Veselo v praznike z zdravjem na krožniku! www.saeka.si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 31. marca, ob 14. uri. Velikonočno sporočilo goriškega nadškofa msgr. Redaellija Novo življenje vstalih kristjanov GORICA tednu pred Veliko nočjo je goriški nadškof msgr. Redaelli povabil časni- karje na predvelikonočno srečanje, na katerem jim je na kratko spregovoril in nato voščil ob praznikih. Povedal je, da bo škofija junija organizi- rala romanje v Rim v zahvalo papežu, ki je bil jeseni v Redipulji, hkra- ti pa bi romali po sle- deh sv. Pavla v duhu be- sed velikega apostola, ki so ga izbrali ob letošnji Veliki noči: “Kakor je Kristus vstal od mrtvih..., tako tudi mi stopimo na pot novosti življenja” (Rm 6,4). Prav to misel je nadškof prejšnje dni poudaril na obiskih pri raznih pod- jetjih v pokrajini. “No- vo življenje je tisto, ki goji upanje”. Zadovol- jen je tudi z župnijami, ki so v zadnjem letu v duhu Apostolskih del razmislile, kaj pomeni zanje biti skupnost. Uspelo je tudi pet po- stnih srečanj v obliki šole molitve, “majhne stvari, ob katerih se pa le družijo ljudje”. Pozornost izkazujejo tudi stolet- nici začetka prve svetovne voj- ne; v petek, 26. marca, je med drugim bil križev pot v Redipul- ji z odlično izvedbo Pergolesije- ve Stabat Mater. Te obletnice in 70-letnice konca druge vojne se bodo spomnili tudi ob julij- skem proslavljanju zavetnikov v Ogleju. Glavna tema časa, ki prihaja, pa bo po papeževem navdihu usmiljenje: to v našem V primeru pomeni hoditi po potisožitja in modrosti - miru na-proti. Pravilno je povedal Paolo Rumiz 23. marca v Gorici, ko je poudaril, da je bil pravi pro- blem prve vojne ne vojna sama, ampak mir, ki ji je sledil; ta je namreč postavil izhodišča za novo vojno. Kako pomembno je usmiljenje, nadškof doživlja tudi kot referent za Karitas in za- porniške duhovnike v Trivene- tu. “Za Gorico je upanje v tem, da skupaj gledamo naprej, ima- mo neko perspektivo, si priza- devamo, da naredimo kaj lepe- ga”! Velikonočno voščilo V velikonočnem voščilu vsem vernikom pa msgr. Redaelli poudarja pomen svetega krsta, po katerem smo postali kristjani. To je vse prej kot nepomembno, saj tudi danes samo zato, ker so krščeni, mnoge preganjajo in tudi ubijajo. Krst nas je vključil v Jezusovo Veliko noč, “prek njega imamo svoj delež pri njegovi smrti in vstajenju”. S krstom se začenja naše novo življenje, ki se bo nadaljevalo - sicer po naporih in negotovostih na zemeljski poti - z vstajenjem. “Fizična smrt bo samo prehod v polnost življenja z Gospodom”. Praznovati Veliko noč pomeni se spomniti, da smo se v Jezusovi smrti in vstajenju tudi sami rodili kot Božji otroci: “Tam je bilo povedano in dopolnjeno vse, kar je pomembno v našem življenju”. Krst je “temelj za vsakega vernika”. Nadškof zato vsem nam vošči, “da bi ob Veliki noči našli v Kristusovi smrti in vstajenju vir naše biti sinovi Očeta, Kristusovi bratje, svetišče Svetega Duha, živi udje Kristusovega telesa, ki je Cerkev”. Da bi jutranji znak križa, blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev, postanek v molitvi ob krstnem kamnu, kjer smo bili krščeni, molitev k svetniku, ki nam je bil zaupan kot zavetnik ob krstu... vse to naj v nas okrepi zavest, da smo prejeli ogromen dar krsta in da bi to živeli v preprostosti in veselju. Pomen krsta naj na novo odkrijejo tudi župnijske skupnosti, ki naj aktivneje sodelujejo pri podelitvi zakramenta, ki naj bo ob glavni nedeljski maši. Skupnost naj spremlja starše otrok in malčke, ki nato stopijo na pot nauka za prejem drugih zakramentov. Naj spremlja tudi odrasle, ki se zavestno odločajo za prejem tega daru. “Kakor je Kristus vstal od mrtvih… tako tudi mi stopimo na pot novosti življenja”! / DD Stik z brezdomci Na Marijin praznik, 25. marca, smo po maši v naši cerkvi v Doberdobu spoznali delo Društva Vincencijeve zveze dobrote, ki deluje na Mirenskem Gradu. V adventu smo zanje nabrali nekaj hrane in jo poslali v Vincencijev center, ki redno skrbi za večerjo brezdomcev v Novi Gorici. Življenje brezdomcev je zelo težko. Včasih jih imamo za lenuhe, velikokrat pa niso taki. Zgodi se, da se človek znajde na cesti, celo ne po svoji krivdi, in tedaj zaide tja, kjer lahko preživi. Eni gredo v zapor, drugi pa beračijo. Zelo je pomembno, da se jim kdo približa in jim skuša pomagati, da ponovno zaživijo navadno življenje. Birmanci naše župnije bodo redno tedensko pomagali pri delitvi hrane. Tako se jim bodo približali in spoznali njihove težave. Vincencijev center pa se ne ukvarja samo z brezdomci. Če boste obiskali Mirenski Grad, boste videli obnovljena vhodna vrata cerkve. To je njihovo delo. S prodajo koledarjev so nakupili mizarsko orodje in čudovito obnovili vrata. / Thomas Peric Doberdob Zanimivosti postnega časa na Koroškem Dragoceni postni prti postnem času mnoge ko- roške cerkve izobešajo t. i. postne prte. To so navad- no več metrov veliki poslikani prti, s katerimi v postnem času prekrivajo ali zastirajo glavni ol- tar. Na njih so naslikane svete po- dobe, navadno so razdeljene po sklopih in so dejansko nekakšne 'vzgojne slikanice', kot bi rekli s sodobnim pojmom, ali 'biblia pauperum', se pravi, da so nasli- kane podobe pripovedovale zgodbe iz Svetega pisma tistim ljudem, ki niso znali brati. Gre za starodavno navado, ki je po vojni skoraj zamrla, a se je pred dobrima dvema desetletje- ma začela obnavljati, tako da so marsikje, ko so na podstrešjih za- kristij in župnij našli stare, celo še srednjeveške postne prte, po- skrbeli, da so jih obnovili in jih spet začeli izobešati, saj so to izredno dragoceni spomeniki ne le likovne umetnosti, ampak predvsem priče globoke vere naših prednikov. Po virih krške škofije po koroških cerkvah hranijo in med postom izpobešajo nad 40 umetniško dragocenih postnih prtov. Med njimi na primer slovi postni prt v farni cerkvi v Vovbrah, ki je iz leta 1504 in s svojimi 36 slikami vodi vernika od nekaterih oseb- nosti in dogodkov Stare zaveze do evangeljskih odlomkov, ki so povezani z velikim tednom, od Jezusovega vhoda v Jeruzalem do Getsemanija in Golgote, a tudi Jezusovega vstajenja ter celo vne- bohoda. Postni prt v Krki na Koroškem Najstarejši in najdragocenejši po- stni prt na Koroškem hranijo v krški stolnici, kjer ga razobesijo v postnem času pred glavnim, ta- ko imenovanim Zlatim oltarjem, ki stoji v znameniti romanski cer- kvi iz 12. stoletja. V njeni kripti, ki jo krasi sto stebrov, počiva sv. Hema. Krški postni prt je dokončal moj- ster Konrad iz Brež (Konrad von Friesach) 8. aprila 1458. Naročil ga je krški prošt Johann Hinder- kircher. Zanimiv ni samo zaradi svoje velikosti (več kot 5 x 8 me- trov), temveč tudi, ker vključuje prizore, ki pravzaprav niso biblij- V ski, npr. prerokbo rimskih sibil, umor Cezarja ali pa obisk Alek- sandra Velikega v Jeruzalemu in njegovo češčenje pred velikimi duhovniki. Pokrajine v ozadju so nakazane bolj ali manj shema- tično, enako tudi narava. Tudi človeški liki so prikazani še brez občutka za tretjo dimenzijo, obli- kovalcu pa je šlo bolj za stvar, za bistvo sporočila. Upodobljeni liki so kljub temu zelo zanimivi, še zlasti pošasti ali demoni. Jezus sam je vedno naslikan z najizbor- nejšimi potezami in barvami. Svete osebe so okoli glave vedno obdane z zlato svetniško avreolo. Na vsakem polju najdemo tudi v stari nemščini napisane naslove prizorov. Krški postni prt je na srečo preživel stoletja in to skoraj čudežno, saj je narejen povsem iz naravnih snovi. Podlaga je namreč najfinejše platno. Pred nekaj desetletji je bil že bolj po- doben ogromni cunji, ker so ga prejšnji rodovi vedno krpali z de- belim platnom in je postal vse težji in težji. Bil je že na meji, da se od znotraj in na nepopravljiv način raztrga. Potem pa so se ga usmilile redovnice in so drago- cenim platnenim slikam všivale eno samo tanko platneno podla- go, ki vse drži in povezuje. Tako restavriran postni prt lahko sedaj vidimo razstavljenega v stolnici v Krki. Sodobni postni prti Zanimivo je, da se je vključil v oživljanje, poglabljanje in poso- dabljanje te starodavne oblike izražanja duhovnega stremljenja misterija trpljenja in vstajenja tu- di sodobni koroški likovni ustvarjalec Valentin Oman, ki je leta 2007 za domačo cerkev v Ločah naslikal postni prt, ki meri osem krat pet metrov in ki nam v sodobnem likovnem jeziku spregovori o Jezusovem trpljen- ju. Oman je namreč upodobil križev pot. Osrednji motiv je križ, in sicer križ sv. Frančiška v obliki črke 'tau'. Jezusov pasijon nam od postaje do postaje s stilizirano upodobitvijo posameznih vse- bin, predvsem pa z rabo barv go- vori o nasilju in Jezusovem trpljenju, posredno pa o grozo- dejstvih, ki prizadenejo tudi ljudi našega časa. Zadnja, štirinajsta postaja upodablja samo temno modri križ. Ko se zazremo v to postajo, pa ne bi mogli trditi, da je to umetnikovo dojemanje bre- zupa, 'temni noči', postaja učin- kuje zelo pomirjujoče, govori nam o spravi in notranjem miru, ki ju prinaša Jezusova daritev na križu. Marca 2013 je Valentin Oman ustvaril nov postni prt za farno cerkev v Železni Kapli. Za geslo tega prta si je izbral misel “iz te- me k luči” in se idealno staplja v celotno sporočilo obnovljene cerkve, ki jo krasijo Omanova barvna okna. Nove postne prte so v zadnjih le- tih ustvarili tudi nekateri drugi umetniki. Andrej Feinig Aktualno 2. aprila 2015 15 Pomlad praznik življenja Kolo minevanja in rojevanja inevanje in prehajan- je letnih časov je ne- kaj najlepšega, kar nam je bilo dano. Pomislimo le, kako bi bilo, ko bi bil svet skozi vse leto enak in ne bi bilo tega nenehnega spreminjanja, teh barv in občutkov, ki preha- jajo drug v drugega. Tudi zimo bi pogrešali, to vem. Pa četudi vsako leto, že konec januarja, jamramo in čakamo, da je bo konec in bosta mraz in sivina popustila. A vendar vem, iz la- stne izkušnje vem, da mi je vsa- kič, ko zadnjič prižgem lončeno peč in potem pustim, da se šamotka in zidovi počasi ohladijo, pravzaprav žal. Žal, ker je ta tišina ob prasketanju ognja postala del mene. Pozi- mi, ko sta mraz in tema, komaj čakam, da je večer in lahko za- klenem vhodna vrata ter v ob- jemu miru, ki ga pozna samo dom, poslušam, kako zunaj div- ja burja in kako dež udarja ob šipe. Ogenj je ob takih večerih najboljši družabnik. M Zima upočasni življenje, vsajnam, ki ji še znamo prisluhnitiin si od časa do časa zaželimo tišine. Vsakdanjim obvezno- stim sicer ne moreš ubežati, v zimskih mesecih pa je vendarle manj dela na vrtu in sploh pri- ložnosti, da si lahko zunaj. Te- ma in mraz celo take nemirne duše, kot sem jaz, potisneta na kavč pred prasketajoč ogenj. In so trenutki, ko se svet ustavi. Zi- ma je čas za klepet, za knjigo, za razmišljanje in za poglablja- ne vase. Kot neke vrste priprava na eksplozijo, ki jo imenujemo pomlad. Pomlad je tu, v Benečiji, prav- zaprav živim samo na meji med Brdi in Benečijo, še posebna le- pa. Najprej začutiš, da se sneg na Matajurju topi, nato se vse prebarva v modro. V modro in nekoliko v belo. Gozdovi, bre- govi, travniki in obrobja vasi. In sredi modre zažari rumena. Pomlad v naših dolinah naz- nanjajo žafran in trobentice. Vse polno žafrana in trobentic, kot bi si zemlja nadevala venec. Lepota, ki jo težko opišeš, odeta v barve neba in sonca. Če mi zima pomeni čas počitka in pričakovanja, dobo, ko se vsi umirimo in se svet ustavi v pri- pravah in odštevanju, je pom- lad rojstvo, začetek. In še veliko drugega. Pomlad je mladost, je energija, je zanos, so načrti, je pesem in je veselje. V pomladi so sanje in ideali, pomlad je de- jansko najlepše, kar ti življenje daje leto za letom. V pomladi je moč, da se potem lahko spopri- meš tudi z bolestjo jeseni. Sama se je veselim vsako leto. Kot bi bila moja prva izkušnja. Najprej jo začutim v zraku, pomlad ima namreč svoj vonj. Po suhem listju, razgretem od sonca, po sveži prsti, skozi ka- tero pronica cvetje, po prvih metuljih, ki jim veter včasih raztrga krila, po čemažu, po vi- jolicah, po dežnih kapljah, ki so nežne in tople. Ko jo začutiš, te mine tista moreča otožnost, ki februarja že meji na depresijo, tista teža, ki ne veš, kam bi jo del, kam bi jo odložil. Nenado- ma se počutiš lahkega kot ptica, poletel bi v modrino, zakričal svetu svoje veselje in končno odprl okna in srce soncu in življenju. Spomladi postanemo vsi dobri in radodarni. Pomlad je praznik življenja, ki se začenja na novo, spet in spet. Je vera v večnost, v zmago nad minljivostjo. Spomladi smo ljudje drugačni, vsaj na začetku, ko nas druži ve- selje nad prvimi sončnimi žar- ki. Občutek imam, da pozimi težko ukradeš nasmeha. Vsi smo zaviti v svoj plašč in v svojo grenkobo. Hodimo s sklonjeno glavo, stisnjeni vase. Kot ne bi videli sočloveka. Kot ne bi imeli besed. Ko pa se odpre nebo in nas napolnita sonce in modri- na, se nekako odpremo svetu. Kot se odpre cvet prvim sončnim žarkom. Ravno danes sva se z možem sprehajala ob morju, promenada je bila pol- na besed, nasmehov in prijaz- nosti. Ko je sonce, ni težko biti prijazen. Ko se nebo in morje zrcalita v odsevu luči, je ulica polna nasmehov in vsi smo ra- dodarni z besedami. Pomlad, sonce, veselje. Bogastvo, ki je zastonj. Za vse tiste, ki ga še začutijo in se niso zaprli v mrko enoličnost trgovskih središč in nakupovalnih centrov. Ne moreš kaj, da si ne bi zaželel, da bi bilo to večno. A obenem veš, da je sreča drago- cena ravno zato, ker je ujeta v trenutek. Kot biseri v školjko. Ko bi bilo sreče preveč, bi jo imenovali vsakdan. Ko bi bila pomald vse leto, bi ne vedeli za mraz in temo. Prijatelj mi pravi, da je vse to, kar nas obdaja, samo naključje. Nič drugega kot slučaj. Pogle- dam ga, če je samo naključje, je neverjetno lepo in popolno. Prelepo in popolno, da bi bilo naključje. V soncu in nebu, ki se spajata z žafranom in troben- ticami, v letu metulja in ptičjem zboru, ki poje kot za stavo, vidim popolnost Stvar- stva, uresničitev brezhibnega načrta, ki je prelep, da bi bil sa- mo sad naključja. In trdno ver- jamem v pomlad, ki ji ni kon- ca. Suzi Pertot omlad prinaša prve do- končne sodbe v športnih tekmovanjih, ki potekajo v času šolskega leta. V prejšnji številki smo obračunali z ob- stankom Poleta Kwins v A1 ligi v hokeju na rolerjih, tokrat pa odpiramo precej bolj grenko stran. Že v nedeljo, torej pred Ve- liko nočjo, so se z matema- tičnim nazadovanjem iz državne B v C ligo morali sprijazniti košarkarji Jadrana. Njihova uso- da je bila sicer zapečatena že zdavnaj, saj so v dosedanjih 25 nastopih zbrali pičle tri zmage. Novica v pone- deljek v medijih v bi- stvu niti ni izstopala, prvič, ker je bilo že dalj časa jasno, da brata Ba- tich in soigralci ne mo- rejo več dohiteti Desia (ta zaseda mesto, ki jamči obstanek), drugič pa zato, ker izpad jadra- novcev sploh še ni sam po sebi umeven, kajti košarkarska zveza načrtuje preureditev prvenstev in naposled ne bo morda iz B lige nazadoval celo nihče. Pa vendar, po pravilih izpadeta iz vsake skupi- ne po dve ekipi, tako da Vatovčevi fantje 13. me- sta ne morejo več loviti. Lahko pa se v preostalih treh tekmah vsaj izo- gnejo zadnjemu mestu, za kar imajo realne možnosti. Kakorkoli že, letošnje nastopanje združene peterke v strašni dru- goligaški konkurenci terja do- ločene ugotovitve. Pred natanko letom dni smo na Opčinah pro- slavljali v bistvu nenadejano ne- posredno napredovanje varo- vancev trenerja Mure iz C v B li- go. Za Jadranov odbor se je tu začela trnova pot iskanja potreb- nih sredstev za izpeljavo sezone, ki stane vsaj 200 tisoč evrov. Tu- di v manjšini se je vnela debata, ali je sploh smiselno sodelovati v tako dragem prvenstvu z igral- P skim kadrom, ki ni dorasel tejtekmovalni ravni. Če so si košar-karji na igrišču priborili preskok v višje tekmovanje, je prav, da se jim omogoči, da se v njem tudi preizkusijo, je bila filozofija uprave, ki je povsem smotrna in poštena s športnega ter etičnega vidika. Pa čeprav na račun velike porabe denarja s konkretnimi možnostmi, da si 12 mesecev ka- sneje, finančno iztrošen, spet na začetni točki, torej s pravico do igranja v C ligi. Treba je vedeti, da je Jadran na- stopal v ligi, v kateri so nasprot- niki praviloma poklicni športni- ki. To pomeni, da imajo vsaj osem treningov tedensko. Dve uri vsak večer, pa še trije jutranji treningi (uteži, met na koš). Večji del dneva pa ti ljudje počivajo, se regenerirajo, torej vodijo tako življenje, ki jih po- stavlja ob sobotah in nedeljah v najugodnejše pogoje za uspešnost na parketu. Naši pred- stavniki pa so trenirali petkrat te- densko, kar je vsak večer, potem ko so bili ves dan v službi ali na univerzi. Režim je bil najbrž za fante izjemno izčrpavajoč, kar se je poz- nalo tudi na tekmah ob koncih tedna, ko zaradi polovičnega volumna treninga tudi niso imeli v nogah kilome- trine, s katero so pa razpolagali tekmeci. Skratka, v igri ni bila sa- mo kakovost, pač pa ekipa pre- prosto ni mogla biti kos ostalim moštvom z istim orožjem. Med sezono se je nato zgodilo marsikaj. Jesen je bila v bistvu mirna. Navdušenje ob novi iz- kušnji, igranje v dvorani Pala- Trieste, enakovreden boj z mar- sikaterim favoriziranim nasprot- nikom (naj spomnimo na častna domača poraza proti ar- madama iz Vidma in Montichiarija). Nato pa je ničla na lestvici začela težiti, neuspehi – predv- sem proti postavam, ki bi jih bilo treba premagati – so se kopičili, božični prazniki so odpihali tre- nerja Muro, mesec dni kasneje pa se je zarezala še neprijetna afera po odhodu Marusica. Vmes je nekaj žarkov sonca po- kukalo ob prihodu Vatov- ca na klop, ki je kar takoj dozorel v zmagi doma proti Arzignanu in v Por- denonu. Sam svetoivan- sko-koprski strateg pa je opozarjal, da je pred eki- po misija nemogoče in da ne kaže fantov obre- menjevati z nerealnimi pričakovanji. In res se je trend porazov spet poglo- bil, tudi prispevek okrepi- tev, nekdanjih prvoli- gašev Diviacha in Moruz- zija, je bil premajhen, tako da se zadnje domače tekme – brez pra- ve motivacije tako za igralce kot za občinstvo – odigravajo v praz- ni katedrali na Valmauri. Skrat- ka, prav se je bilo spopasti s to vsekakor “fascinantno” avantu- ro. Kot je povedal športni vodja Sandi Rauber kolegom Primor- skega dnevnika, pa bi bilo – ko bi se ponudila priložnost ponov- ne vključitve v B ligo – pametno povabilo zavrniti in spet začeti iz bolj dostopne nižje lige. HC TAKO PAČ JE! Priznam, da mi je vedno lepo, a obenem tudi nerodno, ko v uredništvo prispe prijazno pi- smo iz daljne Japonske in vsi v uredništvu ve- mo, da nam ga je napisal pesnik, profesor na japonski univerzi, duhovnik, jezuit, predvsem pa naš ljubi prijatelj in pesnik Vladimir Kos. Ljubi lahko mirno zapišem, ker nam je vsem v uredništvu res ljub, čeprav ga nihče izmed nas ni osebno spoznal, se pa poznamo in ce- nimo že dolga leta, saj nam gospod Vladimir Kos pred prazniki vedno pošlje kako svojo pe- sem. Pred leti je gospod Vladimir Kos, sicer brat slo- vitega slovenskega karikaturista Boža Kosa, s katerim sem odraščal in je danes zame še ved- no sinonim za odličnega karikaturista, prejel nagrado iz Prešernovega sklada za svoje pe- sniško delo in tudi za trajno vez, ki jo je stkal med slovenskim in japonskim svetom. Takrat sem nameraval v Ljubljano na Prešernovo pro- slavo, da bi gospodu Kosu pogledal v oči, mu stisnil roko in čestital, predvsem pa se mu osebno zahvalil v imenu naših naročnic in na- ročnikov za vso lepoto, ki jo je z nami delil do sedaj in jo bo še v prihodnje. Ne vem, kaj je prišlo vmes, a v Ljubljano nisem šel; najbrž je šlo za eno tistih umiranj bližnjih ljudi, ki so zaznamovala moja zadnja leta, a dejstvo je, da gospoda Vladimirja Kosa nisem srečal ne ta- krat in ne nikdar doslej. Žal. Na gospoda Vladimirja Kosa smo v uredništvu vsi navezani, predvsem zato, ker vemo, da bo vedno pred prazniki prišlo lično napisano pi- smo, v katerem bodo prijazna voščila in pe- sem, ki jo potem redno objavimo v Novem glasu. Da je pismo lepo in nekako iz drugih časov, lahko potrdimo vsi, že po pismu je raz- vidno, da prihaja iz dežele vzhajajočega sonca, dežele, kjer so zaljubljeni v češnjev cvet, bi sam dodal. In me zato ni presenetilo, da je v eni od dveh tokratnih pesmi gospod Kos izrecno omenil “češnjin cvet”, kar kaže, da je mislil na točno določeno češnjo, ki najbrž raste na vrtu, kjer sam prebiva, kaže pa tudi na njegovo ve- liko povezanost z japonsko kulturo in večno Lepoto, kateri je kot duhovnik tudi posvetil svoje življenje. Drobna, umirjena, vedno s črnim črnilom na- pisana pisava gospoda Vladimirja Kosa izžare- va umirjenost, duhovno širino in notranje bo- gastvo človeka, ki desetletja spremlja od daleč življenje svojega naroda, kateremu pripada od nekdaj, čeprav živi in dela med Japonci, ljud- mi drugačne kulture, pravzaprav narodu, ki ima najbrž tudi največ krščanskih mučencev, na kar me je pred kratkim opozoril kolega. Naša Majda navadno reče: “Gospod Vladimir Kos je poslal pesem”! Da je v pismu pesem, vemo, še preden odpre kuverto. Tokrat sem pri naši Tiziani dvignil osebno pošto, gospod Kos mi je osebno napisal prijaz- no pismo, v katerem mi blagohotno naroča, naj še pišem svojo rubriko, pravzaprav prosi, naj nadaljujem take vrste pisanje in zraven je še zapisal, da si “drzne poslati” še pesem, ki ji je dal naslov “Tako pač je”? Tisti vprašaj na- mesto klicaja me je takoj opozoril na to, da je tudi gospod Vladimir Kos, podobno kot večina bralk in bralcev, razumel, da se sam s svojim “Tako pač je”! seveda ne morem strinjati, ker je ta vseprisotni in vdani “Tako pač je”! pogu- ben za človeka, saj priča o njegovem porazu, o tem, da se je prenehal boriti in obenem dejav- no zavzemati za boljši svet in družbo, katere del je tudi sam, če hoče ali noče. Sedaj razumete, zakaj mi je nerodno, ko tako plemenita oseba, kot je gospod Vladimir Kos, piše tako lepo o našem delu in nas vedno zno- va s svojo tiho in nevsiljivo prisotnostjo ob ve- likih praznikih spodbuja, naj nadaljujemo de- lo. Nobena skrivnost ni, da smo med do- ločenimi ljudmi v bližini, tudi med tistimi, ki bi nam najbolj morali stati ob strani, večkrat žrtev neupravičenih žalitev in podcenjevanja, da, tudi posmeha ter poroga, in so zato taka in podobna pisma, ki prihajajo od daleč, kot mana z neba za stanje duha v naši redakciji. Pred leti mi je gospod Vladimir Kos za rubriko “Kaj sploh počnem tukaj” napisal v osebnem pismu, da mu je pomagala razumeti, da Slo- venija ni več katoliška, gotovo ne več taka, kot jo je on poznal, da se je spremenila zato, ker smo se mi spremenili, kot sem tudi iz njego- vega pisma razbral, da se kot človek, ki polno- krvno živi v dveh kulturah, še kako dobro za- veda pomena nagovarjanja in pogovarjanja z drugače mislečim, vloge kristjana v da- našnjem javnem življenju slovenskega in se- veda ne samo slovenskega naroda. Gospod Vladimir Kos je jasno razumel, kar sem že stokrat napisal in bom še, da je narav- nost noro, seveda tudi pogubno, če kdo misli, da je lahko kristjan, katoličan, a to ni v javnem življenju, da je lahko kristjan v zasebnem življenju, v družbi pa ne, da je lahko kristjan, a ni vernik. In tisti prekleti, da, stokrat, tisočkrat, milijon- krat prekleti “Tako pač je”!, ki se je naselil med nas, je prav osnovni koren tega zla, tega, da kdo zmotno misli, da je že kristjan, če je to za domačimi zidovi, nekje v svoji intimi, v zaseb- nosti. To seveda nima ničesar skupnega z dejstvom, da smo kristjani v javnosti velikokrat nevredni besede kristjan, ker se grešno in kristjana ne- vredno obnašamo. Pa saj je prav srčika krščan- stva v tem, da moramo odpuščati, da se mora- mo vedno znova spreobračati k dobremu, da moramo ljubiti sovražnika, da moramo delati drugemu, kar želimo, da bi se nam storilo, da moramo ljubiti in se v javnem ter zasebnem življenju obnašati tako, kot to veleva evangelij. In ne nazadnje, Cerkev sama je Cerkev le ta- krat, ko je zbor, občestvo spreobrnjenih kri- stjanov. Zato mi je bil všeč tisti vprašaj, ki ga je gospod Vladimir Kos dodal na koncu svoje pesmi “Ta- ko pač je”?, ki jo bomo objavili v prihodnji številki našega tednika. Kot mi je tudi všeč, da se gospod Vladimir Kos v svojem dolgem in bogatem življenju ni nikdar naveličal in utru- dil živeti med drugimi in drugačnimi in se z njimi stalno pogovarjati in jih nagovarjati, predvsem pa sredi drugačnih skušati živeti v polnosti najprej svoje človeško, predvsem pa krščansko poslanstvo. JURIJ PALJK 4 Grenka stran košarkarskega prvenstva Prav se je bilo preizkusiti