Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, 1991, s. 161- 184 
GDK 915: 111.84: 469 
NEKATERI KRAJINSKO EKOLOŠKI VIDIKI PROSTO RASTOČIH DREVES V 
AGRARNI KRAJINI - NEKATERE VLOGE TEH DREVES V AGRARNI KRAJINI 
Janez PIRNAT* 
Izvleček 
Raziskava obravnava mikroklimatske spremembe v krošnji in neposredni okolici Erosto rastočih 
dreves ter njihov zoocenotski pomen. Po:rornost je bila posvečena tudi različnim stresnim 
obremenitvam, ki jih prestajajo ta drevesa Na koncu so strnjena vsa spoznanja v nove poglede na 
vlogo teh dreves v agrarni krajini. 
Ključne besede: funkcije prosto rastočih dreves 
SOME IANDSCAPE ECOLOGICALASPECTS OF SOUTARY TREES IN 
RURAL IANDSCAPE- DD'FERENT ROLES OF THESE TREES IN RURAL 
LANDSCAPE 
Janez PIRNAT* 
Abstract 
The study is concerned with the role of solitary trees as to microclimatic changes in· their crowns 
and in their vicinity, and with their relationship to wild)ife. The effect of some stress factors is 
dea)t with. In conclusion, some new views on the importance of these trees based on the findings 
of the study are presented 
Key words: generally beneftcial functions of solitary trees 
* spec.,dipl.inž.gozd.,Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija. 
162 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
1 UVOD 
V današnjem prispevku nadaljujemo s prikazom krajinsko ekoloških vlog, ki jih ima 
drevo v agrarni krajini. Prvi del raziskave smo objavili v 37. številki Zbornika. 
1.1 Cilji raziskave 
V tem delu raziskave smo zasledovali naslednje cilje: 
- proučevanje, mikroklimatske vloge prosto rastočih dreves v njihovi neposredni 
okolici, 
- proučevanje, zoocenotskega pomena teh dreves, 
- proučevanje, stresov, ki jih prestajajo ta drevesa, p~edvsem zaradi človekove 
dejavnosti. 
2 METODE 
Današnje vloge dreves smo skušali ovrednotiti z meritvami in opazovanji ter s 
fotografsko anketo. Zoocenotsko vlogo smo ugotavljali z opazovanjem ptic ujed in 
žuželk ter s podatki iz literature. Klimatsko vlogo dreves smo ugotavljali z meritvami 
sončnega obsevanja, relativne zračne vlage in temperature ter hitrosti vetra, uporabljali 
smo tudi podatke iz literature. Merili smo z Bellanijevimi piranometri, termohigrografi 
Fisher, minimalnimi in maximalnimi kontrolnimi termometri in z anemometri HPS 51. 
Obremenitve, ki jih prestajajo drevesa smo ocenjevali na podlagi širin prirastka. 
2.1 Klimatska vloga dreves v agrarni krajini 
V nalogi smo ocenjevali le nekatere vidike klimatske vloge pač v skladu z možnostmi in 
časom ter opremo. Pri tem nam je šlo za oceno, kako prosto rastoče drevo vpliva na 
spremembe mikroklime v krošnji in svoji neposredni okolici. Merili smo: 
- sončno obsevanje na prostem, v senci drevesa, v krošnji, 
- zračno vlago na prostem, v senci drevesa, v krošnji, 
- temperaturo na prostem, v senci drevesa, v krošnji, 
- veter na prostem, na robu krošnje, ob deblu. 
Merili smo na istem izbranem drevesu (lipa št. 43, K.o. Stari dvor, parcela 1134, lastnik: 
F.Langerholz, Grenc 8), ki je zadoščalo naslednjim kriterijem: gosta krošnja, tipična za 
drevesa na Sorškem polju, prosta rast ( daleč od gozda in drugih podobnih dreves), 
lastnikovo soglasje. Merili smo v dnevih okrogjesenskega enakonočja. 
163 
Pirnat ].:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
2.1.1 Sončno obsevanje 
Za oceno sončnega obsevanja smo uporabili kroglaste piranometre Bellani; z njimi 
lahko merimo cirkumglobalno obsevanje na izbranem mestu. Uporabljali smo tri 
instrumente. Prvega smo postavili na prostem, zunaj vpliva drevesne sence, drugega v 
predel pod krošnjo, ki je bil ve.čina dneva v senci, tretjega pa v sredino krošnje izbranega 
drevesa. Odčitavali smo dva večera po sončnem zahodu, prvič 29.9.1990, drugič pa 30. 
9. 1990. Oba dneva je bilo vreme jasno in sončno, prvi dan se je pozno popoldne tudi 
delno pooblačilo, drugi dan pa je bil bolj jasen. 
2.1.2 Zračna vlaga in temperatura 
Relativno zračno vlago in temperaturo smo merili po predpisanem postopku v 
vremenskih hišicah, obrnjenih proti severu, in dva metra nad tlemi. Prvo merilno mesto 
je bilo na prostem, deset metrov od drevesa in zunaj vpliva drevesne krošnje, drugo v 
senci pod drevesno krošnjo, tretje pa v krošnji izbranega drevesa, S.Srn visoko. 
Pred meritvami so nam vse tri instrumente umerili na Hidrometeorološkem zavodu v 
Ljubljani. Po meritvah smo njihovo delovanje preverjali še en teden. V tem času niso 
nastala bistvena razhajanja med njimi. Meritve so trajale štiri tedne: 
1. 
2. 
3. 
4. 
od 10. 
od 17. 
od24. 
od 1. 
do 17. 
do24. 
do 1. 
do8. 
septembra 
septembra 
oktobra 
oktobra 
1990 
1990 
1990 
1990 
Instrumenta na prostem in tisti v senci sta ves čas delala brezhibno, instrument v krošnji 
pa se je v tretjem merilnem obdobju zaradi vetrovnega vremena nekoliko premaknil, 
zato smo ta čas ostali brez odčitkov za zračno vlago ( temperaturo smo kontrolirali z 
dodatnimi min. in maks. termometri v hišicah). Ko smo ga uravnali, je zadnji teden spet 
brezhibno deloval. 
2.1.3 Meritve vetra 
Tudi veter smo merili na treh mestih. Prvo je bilo na prostem, štirideset metrov severno 
od drevesa; tu ni bilo vplivov zaradi bližine gozda, koruze ali prosto rastočega drevesa. 
Drugo merilno mesto je bilo ob robu krošnje izbranega drevesa, tretje pa je bilo tik ob 
deblu izbranega drevesa. Na vseh treh mestih smo merili z anemometri HPS 51, izdelek 
Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane. Vsi dajalniki hitrosti in smeri vetra so bili pravilno 
orientirani s priključno spojko proti jugu, postavili pa smo jih na drogove, dva metra od 
tal. 
164 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Merili smo v treh zaporednih jesenskih dnevih, ko so se prepletala obdobja relativnega 
mirovanja z nenadnimi sunki vetra (17. - 19. oktober 1990). Merili smo sistematično, v 
polurnih intervalih, vsaka meritev je trajala natančno tri minute. Anemometri beležijo 
poti vetra kar iz šestnajstih smeri, žal pa so se instrumenti precej kvarili, zato smo bili 
prisiljeni upoštevati bolj ali manj absolutne vrednosti, saj so se smerni kazaJci med 
meritvami večkrat zatikali. Poleg tega so za namen raziskave tako pomembne Je razlike 
v gibanju zraka med odprtim prostorom in notranjostjo drevesne krošnje, ne pa razlike 
po smereh neba. 
2.2 Zoocenotska vloga dreves v agrarni krajini 
V nalogi smo se omejili le na opazovanje žuželk in ornitofaune kot najbolj značilnih 
prebivalcev na omenjenih drevesih v tem prostoru. Pri pticah smo zaradi enostavnosti 
opazovali le dve ujedi (kanjo, postovko). Nekatere raziskave o pomenu prosto rastočih 
dreves za druge živali navajamo po literaturi (WILDERMUTH 1980). 
2.2.1 Žuželke 
Opazovali smo, katere žuželke, oziroma njihove značilne sledove, najdemo na drevesih, 
izbranih po naključju (19.9.1990, ob lepem, delno oblačnem vremenu z njvišjo dnevno 
temperaturo (16 C). Vse glavne drevesne vrste, ki rastejo na izbranem območju, smo 
razvrstili v skupine, v vsaki smo izbrali določeno število vzorčnih dreves (približno 25% ), 
pač glede na velikost celotne skupine. 
Prvo skupino predstavlja lipa, ki je najbolj pogosto prosto rastoče drevo na Sorškem 
polju. Med njimi smo po naključju izbrali 10 dreves. Drugo skupino predstavljajo ostala 
drevesa (kostanj, hrast, b.gaber, v.jesen, češnja. Med njimi smo po naključju izbrali 8 
dreves. 
Na izbranih drevesih smo opazovali, katere predstavnike (oziroma značilne sledi) žuželk 
najdemo na posameznih drevesih, katere pa v bližnjih gozdovih na Sorškem polju (tu 
smo zaradi enakovrednejše primerjave upoštevali le predstavnike listavcev). 
2.2.2 Ujede 
Opazovali smo " življenjski utrip" dveh predstavnikov ptic ujed, ki sta tu najbolj pogosti, 
kanje (Buteo buteo) in postovke (Falco tinnwiculus). Obe ujedi spadata po statusu med 
"klateže", torej ptice, ki gnezdijo v Sloveniji in se pozimi klatijo po prostoru (GEISTER 
1980). Gre torej za tipična predstavnika ujed, ki sta se prilagodili življenju v odprti, 
agrarni krajini in sta potrebna regulatorja v tem ekološko osiromašenem biotop~, kje~~~ 
glodavci kaj lahko pretirano namnože. Prosto rastoča dre~esa v __ agrarm kraJ1~1 
predstavljajo pomembno oporo za ptice ujede, zato smo se tudi odloč1b za opazovanJe 
165 
Pirnat l:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
prav omenjenih vrst. Opazovanja smo razdelili na štiri dneve. Vsi dnevi so morali biti 
jasni, sončni, z nekaj termike. 
Prvi dan smo zapisovaJi, kolikokrat smo opazil obe ujedi v bližini vseh prosto rastočih 
dreves. Ob vsakem drevesu smo opazovali ptice na drevesih, v njihovi bližini na tleh in v 
zraku. Opazovali smo 18. septembra 1990. 
Drugič smo opazovali obe ujedi na najbolj odprtem delu Sorškega polja, daleč od gozda, 
kjer so jim edina opora in pomembna olajšava tako pri lovu kot pri varčevanju z energijo, 
prosto rastoča drevesa. Obe ujedi smo opazovali 9. oktobra 1990, med 10h in 16h v 
severnem delu izbranega prosotra, ob cekvici Sv. Uršule, po kateri smo tudi poimenovali 
to stojišče. 
Takoj naslednji dan, 10. oktobra 1990, ko je bilo vreme povsem enako, smo izbrali drugo 
stojišče, ki leži sicer sredi polj in travnikov, a ga zapira tudi gozd, v sredini pa je nekaj 
prosto rastočih dreves. Tudi tokrat smo opazovali med 10h in 16h, ko sta ptici najbolj 
dejavni. To stojišče smo poimenovali Meja, po najbližjem zaselku ob stari cesti Ljubljana 
-Kranj. 
Na obeh stojiščih smo uporabili enako metodo: opazovanje z daljnogledom vsakih pet 
minut, pri tem smo zabeležili število posameznih ujed v zraku, na drevesu, na tleh ( na 
drugem stojišču tudi v gozdu oziroma gozdnem robu). Pri tem smo skušali ugotoviti, če 
bližina gozda, ki zapira prostor, bistveno vpliva na število in vedenje obeh vrst ujed v 
rimerjavi s popolnoma odprtim prostorom. 
trto opazovanje je bilo enako prvemu, spet smo obhodili vsa drevesa, le da smo tokrat 
opisovali ujede v bližini vseh dreves pozimi, 23. decembra 1990. 
Obremenitve dreves v agrarni krajini 
nalogi smo se omejili na neposredne posege, s katerimi človek ovira rast drevesa. To 
ta obžagovanje vej in oranje v neposredni bližini drevesa - v koreninski coni. J>ri tem nas 
e zanimalo, če se omenjena vpliva kaj kažeta pri zmanjšani rasti drevesa; to smo skušali 
gotoviti z vrtanjem prirastka. Poškodb zaradi strele nismo podrobno obravnavali, saj na 
o človek ne more vplivati. Tako smo vrtali prirastek pri štirih drevesih, ki so jih v 
reteklosti obžagovali, prav tako pa pri štirih drevesih, kjer orjejo tako rekoč tik do 
ebla~ Menili smo, da bodo kvarni vplivi vidni v ožjih branikah v tistih letih, ko so 
bsekovali drevesa, oranje pa bi potem zožilo vse branike pri merjenih drevesih. 
166 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
3. UGOTOVITVE 
3.1 Klimatska vloga 
3.1.1 Sončno obsevanje 
Rezultate sončnega obsevanja na vseh treh stojiščih prikazuje preglednica l. 
Preglednica 1 Dnevne vrednosti cirkumglobalnega sevanja na enoto površine ( J/cm2 ) 
Stojišče 
na prostem v senci v krošnji 
29.09.1990 938.84 239.10 168.78 
odstotni delež 100% 25.47% 17.98"» 
30.09.1990 981.03 253.17 168.n 
odstotni delež 100% 25.81% 17.20% 
Rezultati naših meritev kažejo, da krošnja pomembno vpliva na "atlantificirano" 
mikroklimo, saj prepušča le slabo petino sončne energije in tako izravnava temperaturne 
skrajnosti. Ta ugotovitev se ujema tudi s podatki iz literature (ELLENBERG 1971 ), po 
katerih absorbira olistana krošnja nekako 80% kratkovalovnega sevanja. Pri tem 
moramo upoštevati tako neposredno sončno obsevanje, kot tudi odbito. Koeficient 
odboja /albedo/ je pri različnih poljskih kulturah različen, v našem primeru ni bilo razlik 
med stojišči, saj je bila okrog vseh trava, z albedom med 15 - 25% (HOČEVAR 1987). V 
literaturi najdemo tudi podatek za albedo prosto rastoče lipe (KOLIC 1988), ki je 
14.9%. Sezonska nihanja kažejo, da je velikost albeda premo sorazmerna olistanju, 
hrapavosti listne površine, vode v listih in vpadnega kota sončnega obsevanaja~ Jeseni so 
vse naštete vrednosti nižje, zato je albedo travnate površine jeseni blizu 15%, podoben 
pa je albedo prosto rastoče lipe (KOLIC, 1988). Tako lahko sklepamo, da je na vseh 
naših stojiščih albedo predstavljal nekako 15% cirkumglobalnega obsevanja. 
Na prostem je prestregel instrument neposredno sončno obsevanje in odbito 
kratkovalovno sevanje iz neposredne okolice, zato so vrednosti največje. Instrument v 
senci je dobil vrednosti neposrednega obsevanja sonca, zmanjšane za količino, ki jo je 
absorbirala krošnja, delež albeda predstavlja relativno enako vrednost (15%) kot pri 
prvem instrumentu. Sonce je obsijalo instrument samo zgodaj zjutraj in pozno popoldne, 
kar pa še vedno zadošča, da so vrednosti presegle vrednosti instrumenta v krošnji. 
Instrument v krošnji dobi samo tisto obsevanje, ki ga prepusti krošnja, to velja tako za 
neposredno sončno in odbito sevanje od tal in listov, zato so vrednosti tu najnižje. 
167 
Pirnat J.:Nekateri krajinsko ekololki vidiki 
3.1.2 Relativna zračna vlaga in temperatura · 
V jesenskih dneh brez ekstremnih temperatur so tudi razmere v krošnji in zunaj nje bolj 
izenačene, zato nastajajo zanemarljive razlike, ki so v tem letnem času in v deževnem 
vremenu, v kakršnem smo merili, večinoma največkrat manjše, kot pa je lahko napaka 
pri instrumentu. To še posebej velja za temperaturo, kjer so razlike med merilnimi mesti 
v krošnji in zunaj nje zanemarljivo majhne. Najvišje temperature se pojavljajo med 12h in 
16h, najnižje pa ob 6h zjutraj pred sončnim vzhodom. Podrobnosti so na preglednici 2. 
Nekoliko drugače je z zračno vlago. Primerjava posameznih stojišč kaže, da je ob 
najtoplejših urah dneva (med 12h - 14h) zračna vlaga na prostem zunaj vpliva krošnje 
povprečno nekako med 2 do 3% nižja kot v senci in krošnji, kjer so rezultati praktično 
enaki. Poleg tega te vrednosti le kratkotrajno odstopajo od drugih, kar pripisujemo 
predvsem deževnemu vremenu z malo sonca, kakršno je takrat prevladovalo. 
Največje razlike nastajajo ponoči med 22h in 4h uro zjutraj. Takrat je relativna zračna 
vlaga na prostem povprečno nekako 3% nad vrednostmi v krošnji in senci. 
Dobljeni podatki morda niso najbolj značilni, saj je na meritve neugodno delovalo tudi 
vlažno in deževno vreme, kljub temu pa rezultati vendarle kažejo, kako krošnja blaži 
skrajnosti. 
Preglednica 2 Nihanje povprečnih temperatur (v °C) na prostem, v senci in krošnji 
Povprečne temperature 
na rostem v senci v krošn'i 
Teden 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h 
10/17.9 5.4 15.9 8.4 5.5 14.3 6.9 6.1 15.6 8.4 
17/24.9 6.9 126 9.8 7.1 12.1 9.8 7.7 12.7 10.1 
24/1.10 4.7 10.8 8.4 4.1 9.3 7.0 
1./8.10 8.1 13.4 10.0 7.6 11.9 9.6 8.2 13.2 10.0 
Razlike med tedni so nastale zaradi zelo spremenljivega, deževnega in mrzlega vremena. 
Vsekakor pa v tem letnem času krošnja ne vpliva več pomembno na razlike v 
temperaturi. 
168 
Zbornik ,ozdarstva in lesarstva, 38 
Preglednica 3 Relativna zračna vlaga po stojiščih ( v % ) 
Stojišče (10-17. 9. 1990) 
!ura 
na prostem 
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 
Dan 
po 94 70 65 60 70 90 94 95 95 
to 95 95 95 88 70 62 50 58 78 88 85 90 
sr 94 94 95 80 68 50 35 36 60 70 85 93 
če 94 94 95 78 60 58 50 50 74 90 91 93 
pe 95 95 96 99 90 55 46 48 58 76 90 93 
so 95 95 96 90 70 58 58 60 75 91 95 95 
ne 95 95 95 94 92 76 75 75 78 91 92 93 
lura 
senca, krošnja 
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 . 24 
Dan 
po 94 70 65 60 72 89 93 94 93 
to 92 92 92 85 65 58 58 55 78 84 88 88 
sr 85 88 88 75 65 50 36 39 59 70 84 91 
če 88 88 88 78 60 60 51 53 74 88 90 90 
pe 90 91 94 96 90 55 47 50 65 78 90 91 
so 91 91 92 86 65 58 58 60 85 91 91 92 
ne 93 93 93 92 90 76 75 75 80 90 91 91 
Stojišče (17-24. 9. 1990) 
lura 
na prostem 
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 
Dan 
po 95 95 95 96 92 71 53 65 66 80 91 94 
to 95 95 95 94 90 80 70 75 75 89 92 93 
sr 94 93 86 85 80 58 58 54 59 69 85 90 
če 92 93 93 95 75 73 76 73 80 93 93 95 
pe 94 94 93 92 90 88 87 85 85 90 93 94 
so 94 93 92 90 82 70 69 67 70 86 92 91 
ne 91 91 91 91 86 78 74 72 77 90 90 91 
!ura 
senca.krošnja 
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 
Dan 
po 92 92 92 96 93 72 58 67 68 80 91 93 
to 92 92 92 93 90 83 71 76 73 75 91 93 
sr 93 92 86 85 80 60 60 55 59 68 84 90 
če 90 90 94 93 77 74 75 75 80 93 93 93 
pe 94 94 93 92 91 88 87 85 86 91 93 93 
so 93 93 92 89 82 70 70 70 70 88 90 90 
ne 92 91 92 91 86 79 76 73 79 90 90 90 
169 
Pirnat !.:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
Stojišče (24.9-1.10.1990) 
na~rostem 
lura 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1 
Dan 
po 90 90 90 90 90 n 82 76 80 92 94 94 
to 90 90 92 94 91 75 72 69 70 87 90 92 
sr 90 93 93 95 94 93 88 90 88 90 95 88 
če 93 94 95 95 95 90 77 65 69 81 90 91 
pe 91 93 95 95 95 80 69 48 50 81 88 91 
so 93 94 95 96 95 93 72 60 54 70 82 92 
ne 94 95 95 96 96 75 55 58 60 65 67 67 
senc~krošnja 
lura 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1 
Dan 
po 90 90 90 85 85 77 81 76 78 85 88 88 
to 85 85 85 87 85 75 71 66 66 81 85 86 
sr 85 86 87 88 88 88 87 88 85 85 88 85 
če 87 88 88 88 87 88 80 68 68 80 85 85 
pe 85 87 90 90 90 90 70 50 50 75 85 86 
so 88 88 90 90 90 90 78 60 54 70 80 88 
ne 88 86 90 90 90 75 57 58 60 65 67 66 
S t oj i š če (1.1 O - 8. 10.1990) 
naQrostem 
lura 2 4 6· 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1 
Dan 
po 73 75 79 85 75 75 76 76 78 82 90 95 
to 95 95 95 97 85 70 70 74 80 83 87 90 
sr 92 93 93 93 75 60 58 55 74 89 92 95 
če 95 95 95 93 90 76 73 60 70 86 89 93 
pe 95 90 87 94 90 89 90 90 92 92 92 94 
so 94 95 95 94 84 74 72 68 80 91 92 94 
ne 94 93 93 95 85 75 90 91 93 95 95 95 
senca.krošnia 
ura 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1 
Dan 
po 70 73 75 82 71 73 74 76 76 n 85 91 
to 90 91 92 94 85 74 69 74 76 78 83 88 
sr 88 88 89 88 75 65 60 58 72 88 90 91 
če 91 91 91 90 88 80 74 60 70 83 87 91 
pe 90 85 85 91 90 90 90 91 91 91 91 91 
so 90 90 90 90 81 79 75 68 80 87 89 90 
ne 89 90 90 90 79 75 90 91 90 90 90 90 
170 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
3.1.3 Vpliv vetra 
Prikazujemo rezultate za vse tri dni skupaj, vendar tako, da smo združevali odčitke po 
stojiščih in po tipu vremena. 
Preglednica 4 Povprečne hitrosti vetra na posameznih merilnih mestih ob različnem 
vremenu (v m/sek). 
Stojišče 
na prostem rob krošnje ob deblu 
Zatišno vreme 0.54 0.41 0.22 
Normalno vreme 0.97 0.48 0.33 
Vetrovno vreme 1.20 0.72 0.51 
Prosto rastoče drevo v vsakem primeru zmanjšuje sunke vetra v notranjost krošnje, s tein 
pa zmanjšuje izhlapevanje v svoji najožji okolici. Te razlike so še posebej izrazite ob 
zatišju in tudi v normalnem vremenu, saj šele močnejši sunki delno prodrejo v notranjost 
krošnje. Seveda pa je to odvisno predvsem od velikosti in gostote krošnje. Gibanja lepo 
ponazarja graf l. 
m/aek 
1,4...---------------------~ 
0.4 
0.2 
o 
zatlano normalno vetrovno 
B na proatem B na robu DII v kroanJI 
Graf 1 Gibanje povprečnih hitrosti vetra po stojiščih ob različnem vremenu (v rn/sek) 
3.2 Zoocenotska vloga 
3.2.1 Žuželke 
Na preglednici 5 prikazujemo, katere vrste žuželk smo našli na izbranih drevesih: 
171 
Pirnat !.:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
Preglednica 5 Žuželke, ki smo jih našli na posameznih drevesnih vrstah dne 19.9.1990. 
Drevesna Žuželka številov 
vrsta vrsta družina 
Hrast Andricus foecundatrix Htg. ( Cynipidae) 5 
Andrlcus quercuscalicis Burgsd. ( Cynipldae) 4 
BiOrhiza pallida 01. ( Cynipidae) 3 
Cynips longiventris Htg. ( Cynipidae) 4 
Diplolepis quercusfolii L ( Cynipldae) 4 
Neuroterus quercusbaccarum L ( Cynipidae) 4 
** carcina quercana F. ( Tischeriidae ) 4 
Tischeria complanella Hbn. ( Tischerildae ) 5 
Macroc:llplosls dryobia F.Loew. ( Cecidomyildae) 4 
Erannis defoliaria CI. ( Geometridae ) 4 
caliroa annulipes Klug. ( Tenthredinldae) 4 
Acleris ferrugana Den. et Schiff. (T ortricidae ) 4 
lipa Eriophyes tiliae tiliae Nal. ( Eriophyidae) 10 
Eriophyes tiliae tiliaceus Nal ( Eriophyidae ) 7 
Dydymomyia tiliacea Bremi ( Cecidomyidae) 9 
Eulla minlstrana L ( Tortricidae) 8 
* (Syndemis musculana Hbn.) 
* (Tortrlcodes tortricellus Hbn.) 
B.ga. Aceria macrotricha Nal. ( Eriophyldae) 1 
ColeophOra sp. ( Coleophoridae) 1 
V.je. Aceria fraxinivora Nal. ( Eriophyidae ) 1 
vir: Schwenke, 1982 
* * vir: Escherlch, 1931 
* varianta, saj ni bilo dovolj znakov za natančno določitev. 
Seveda je zanimiva tudi primerjava, katere žuželke najdemo na listavcih v bližnjih 
gozdovih Sorškega polja. Poleg vseh omenjenih žuželk se pojavljajo v tem prostoru še 
druge vrste; te prikazuje naslednja preglednica. 
Preglednica 6 Žuželke, ki jih naajdemo na listavcih v bližnjih gozdovih. 
Vrsta Družina 
Hrast Lachnus roboris L ( Lachnidae ) 
Kermes quercus L. ( Kermesldae) 
M&\o\on\ha ma\o\on\ha L ( Scarabaeldae) 
Hylecoetus dermestoldes L ( Lymexylonidae ) 
Plagionotus arcuatus L ( Cerambycidae ) 
Coroebus bifasciatus Oliv. ( Buprestldae } 
Polydrosus mollis Stroem. ( Curculionidae) 
172 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Rhynchaenus quercus L ( Curculionldae ) 
Attelabus nltens Scop. { Curcullonidae ) 
Scolytus lntricatus (Retz.) { Scolytldae ) 
Xyleborus dispar (F.) { Scolytidae ) 
Xyloterus domesticus (L) ( Scolytidae ) 
Xyloterus signatus (F.) ( Scolytidae ) 
ColeophOra lutipenella Zell. ( Coleophorldae) 
Tortrix virldiana L { T onrleidae ) 
Operophthera brumata L ( Geometridae) 
Periclista lineolata Klug. { Tenthredinidae) 
Veliki 
jesen Proclphilus fraxinl {Hartig) ( Pemphlgidae) 
Xyloterus domesticus (L) { Scolytidae ) 
Leperesinus varius (F.) { Scolytldae ) 
Hylesinus oleiperda F. ( Scolytidae ) 
Upa Ernoporus tiliae Panz. { Scotytidae ) 
Phalera bucephala L { Notodontidae ) 
Ben 
gaber Oeporaus betulae L ( Curcullonidae) 
Našteta imena kažejo na veliko pestrost tako v gozdu kot pri prosto rastočih drevesih. 
Seveda moramo poudariti, da je večina omenjenih žuželk v gozdu na robnem drevju in v 
sestojni strehi. Z gospodarskega vidika so zanimive tiste, ki lahko povzročajo fiziološko 
ali tehnično škodo na drevju, kadar se preveč namnožijo. Sem spadajo predvsem 
predstavniki družin: 
- na hrastih 
Hibernia, Melolontha, Hylecoetus, Coraebus, Xyloterus, Xyleborus, Tortrix, 
Operophthera. 
Hibernia, Coraebus, Tortrix in Operophthera lahko tudi motijo delovanje gozda. 
- na v. jesenu 
Vse tri vrste iz družin Scolytidae. 
Druge vrste se priložnostno pojavljajo na svojih gostiteljih v bolj ali manj gostih 
populacijah, vendar so le spremljevalci in nikoli resno ne ogrožajo svojega gostitelja. 
Zato pa pomembno zgostijo prehranjevalni splet (ptice!) in s tem močno vplivajo na 
stabilnost okoliškega ekosistema. Z ekološkega vidika je še zanimivo, da niha gostota 
naštetih vrst (razen pri floeofagih) bolj na prosto rastočih gostiteljih, manj pa na robu 
gozda in najmanj v sklenjenih gozdovih. čeprav te vloge prosto rastočih dreves v nalogi 
nismo naprej padrobneje raziskovali, lahko kljub temu trdimo, da so ta drevesa kot 
gostitelji številnih vrst zelo pomebna biotopska osnova v prehranjevalnem spletu ptic. V 
tem smislu pomenijo pomembno prvino življenjske pestrosti, saj predstavljajo_ obsežne 
površine kmetijskih monokultur tudi v zo~cenotskem ~gledu razD?eroma siromašen 
prostor. Značilnost monokulturnega okolja Je, da se število ose~kov s1~r ob~sno l!hko 
močno poveča, zato pa je število vrst bistveno manjše kot v bolj naravmh ekos1stem1h. V 
173 
Pirnat l:Nek4teri krajinsko ekololki vidiki 
našem primeru je razmerje podobno; prostor poživlja bogastvo vrst na robu gozda, 
točkovno pa skoraj nič manjše na prosto rastočih drevesih. V nobenem primeru pa te 
žuželke ne povzročajo škode na posevkih, saj gre tu za drugačne vrste, ki resneje ne 
škodujejo, niti drevesom. Zaradi večkratnega škropljenja poljščin so prej ogrožene same. 
3.2.2 Ujede 
Z opazovanji smo želeli ugotoviti, kako pomembna opora so prosto rastoča drevesa v 
življenju obeh predstavnikov ptic ujed. Poleg tega nas je zanimalo, če prihaja do razlik 
med prostorom, kjer so ta drevesa edina višinska opora in razgledišče, ter prostorom, 
kjer imajo na voljo tudi gozd. Rezultate obeh opazovanj prikazujeta preglednici 7 in 8. 
Preglednica 7 Število pojavljanj obeh ujed in mesto, kjer smo iu opazili ( opazovanja na 
odprtem prostoru Sv. Udu.la 9.10.1990, med 10'1 in 16h) 
Kanja % Postovka 
"' Na drevesu 15x 17 2x ~ zraku 26x 29 6x 8 
Na zemlji 1x 1 
u~ ni videti . 47x 53 67x 89 
lsk ai opazovani · 72 72 1 
Preglednica 8 Število pojavljanj obeh ujed in mesto, kjer smo ju opazili ( opazovanje na 
stoJišču Meja, kjer je gozd v neposredni bližin~ 10.10.1990, med toh in 
16) 
Kanja % Postovka %1 
Na drevesu 26x 29 7x 10 
V zraku 25x 28 8x 11 
Nazemlji 6x 7 
V gozdu (drevje na robu) 3x 3 1x 1 
Ujed ni videti 30x 33 57x 78 
1 Sku~ai opazovanj 72 72. 1 
Komentar: 
- Glavna prehrana obeh ujed: 
- gozdna miš, 
- poljska miš, 
- velika poljska voluharica, 
- mala poljska voluharica, 
- rovke 
Vsi našteti glodalci predstavljajo do 90%, pri postovki pa do 95% vsega plena. Z 
nihanjem populacij omenjenih glodavcev niha tudi populacija obeh ujed (prim. 
COUNV AUX 1986) 
174 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Na obeh preglednicah so sicer manjše razlike, vendar pa ostaja očitno, da so prosto 
rastoča drevesa za življenje in preživljanje obeh ujed zelo pomembna, medtem ko gozd v 
agrarni krajini služi verjetno le kot skrivališče in gnezdišče. čez dan se ptici klatita po 
polju in uporabljata drevesa za počivališče in opazovalnico za lov. Pri Sv. Ur!uli smo sicer 
večkrat opazili ujede v zraku kot na drevesih, kar pojasnjujemo s tem, da je bil tu 
opazovani prostor večji, drevesa pa redkeje posejana. Na Meji sta obe ptici že približno 
enak dolgo v zraku kot na drevesih; to dokazuje, da ptici na teh drevesih počivata in z 
njih opazujeta. 
. atevllo ptic 
10.----------------------, 
eo1-------------------
ao------------------
401--------------,--------
301------------------
--------.. ··-···•···-··--·-· 
o 
na dreveeu v zraku na lllffllJI v goldu uJed ni videti 
o_pazovalna mesta 
• Kanja • Poetovka 
Graf 2. Kolikokrat smo opazili obe ujedi na stojišču Sv. Uršula 
Prostor, v katerem smo opazovali obe ujedi,je seveda težko nedvoumno omejiti. Ptice so 
prihajale in odhajale, nekatere so morda v tem prostoru bolj domače kot druge. Tega 
raziskava, žal, ni mogla potrditi. Prav tako bi bilo mogoče, da bi se morale ptice šele 
prilagoditi na opazovalca, ki bi lahko pomenil določeno motnjo v njihovem vsakdanu. 
Pokazalo pa se je, da so ptice že vajene ljudi na polju in se zato niso vznemirjale. Pri Sv. 
Uršuli je bilo opazovalno mesto tik ob cerkvi (priloga 1 ). Od tu so bile do dreves 
naslednje razdalje ( v metrih): 
Drevo 62 63 64 
Razdalja 400 300 890 
Rang 2 1 11 
65 
990 
13 
66 
710 
4 
67 
630 
3 
68 69 
no 980 
6 12 
70 
810 
10 
71 
740 
5 
72 
800 
9 
74 
780 
7 
75 
790 
8 
Kanje so največkrat sedele na najbližjem drevesu, to je beli gaber št. 63, temu pa sledi 
veliki jesen, enajsto drevo po rangu! Večkrat so uporabljala še tretje, šesto in . deveto 
najbolj oddaljeno drevo, vse lipe, ostalih pa nikoli! Beli gaber )e drevo.~ razmero?la 
majhno krošnjo, veliki jesen pa ima izjemno veliko in razprostranJeno krošnJo, ostale hpe 
so nekje vmes. 
175 
Pirnat J.:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
Postovkaje bila razmeroma redka, uporabljala pa je lipi št 71 in 72, to je peto in deveto 
najbolj oddaljeno drevo, ostalih pa ne. 
Ti podatki dokazujejo, da je bilo celo najbližje drevo dovolj daleč od opazovalca, da so se 
ptice na njem počutile dovolj varno. Kot kaže verjetno izbirajo ujede drevesa na podlagi 
svojih prejšnjih lovskih izkušenj na tem teritoriju. 
stevllo ptic 
60..----------------------. 
50 ......... ___ ---------------
40+-------------------i 
30-+-----------------
20 
10 
o 
na dreves~ v zraku na amlJI v gozdu ujed ni videti 
opazovalna mesta 
• KanJa • Postovka 
Graf 3. Kolikokrat smo opazili obe ujedi na stojišču Meja 
Opazovanja so pokazala, da sta se obe ujedi tudi tu dalj časa zadrževali na določenih 
drevesih, drugih pa nista uporabljali. To si lahko razlagamo z dosedanjimi izkušnjami 
obeh ujed. Opazovalno mesto je bilo približno na sredini objekta, na odprtem prostoru 
(priloga 1 ). Od tu so bile naslednje razdalje do opazovanih dreves ( v metrih): 
Drevo 1 2 3 41 42 34 
Razdalja 570 420 300 200 210 450 
Rang 6 4 3 1 2 5 
ostavke največkrat uporabljajo beli gaber št.3 in,hrast št. 41, torej tretje in prvo najbližje 
revo. 
nje so se največkrat pojavljale na hrastu št. 42 in tudi na hrastu št. 41 ter hrastu št. 2, 
ajvečkrat torej na drugem najbližjem drevesu. Razdalja tudi tokrat ni motila ptic. Ob 
erenskih obhodih smo večkrat opazili,' da se kanje umakneje šele pri okrog 
edemdesetih metrih, če se jim približujemo, pri vzporednem gibanju pa je ta kritična 
razdalja lahko še krajša. . · . 
Hrast št. 41 je mlado in drobno drevo! ostal_a dva ~menJ~n~ ~rasta pa sta odrasli~ 
mogočni drevresi. Zopet bi lahko sklepah, da Ujede verjetno 1zb1rajo drevesa na podlagi 
176 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
trenutne situacije in dosedanjih lovskih izkušenj. Na obeh stojiščih smo opazili, da si 
postovke in kanje izbirajo ločena drevesa. Hrane je očitno dovolj za vse. 
drevo 83 drew 84 drevo 87 drevo 88 drevo 71 cfrM 72 
• Kanja • Poatovka 
Graf 4. Prikaz, na katerih drevesih sta se pojavljali ujedi pri Sv. Uršu)i. 
stevllo uJed 
28--------------------, 
20~---------------
18+----------------
10+----------------
dmo2 drevo 3 drevo 41 drevo 42 
- Kanla - Po1tovk1 
Graf 5 Prikaz, na katerih drevesih sta se pojavljali ujedi pri Meji. 
177 
Pimal /.:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
V vsakem primeru pa imajo vsa drevesa za obe ptici veliko vrednost; to dokazujeta tudi 
obe opazovanji v bližini vseh dreves v septembru in decembru, ki ju prinaša preglednica 
9. 
Preglednica 9. Opazovanja ujed 
Kanja Postovka 
18. september 1990 
Na drevesih 26x 11x 
Na zemlji 11x 
V zraku 20x 6x 
Skupaj 57x 17x 
23. december 1990 
Na drevesih 27x 7x 
Na zemlji 19x 
V zraku 7x 4x 
Skupaj 53x 11x 
Izogibamo se izrazu število, saj smo lahko na isto ptico naleteli večkrat. Številke so dovolj 
zgovorne in kažejo, kako pogosto obe ptici krožita v obravnavanem prostoru. žal 
številne kemične snovi, sestavni de] sodobnega kmetijstva, resno ogrožajo ta dva tako 
pomembna regulatorja. Drevesa pa imajo velik pomen tudi za druge živali. Literatura 
navaja primere, kako daleč v odprti prostor se za hrano gibljejo posamezne živalske 
vrste, ki se sicer zadržujejo v živicah in ostankih gozdne vegetacije (WILDERMUTH 
1980): 
lisica, kuna belica do 1km 
hermelin do 300m 
jež do 250m 
rovka do 200m 
krastaea, podlasica, strnad do 150m 
srakoper ,krešič, mravlje do som 
Podatkov ne moremo enostavno prenesti na naš primer, saj predstavljajo živice in 
ostanki vegetacije drugačno okolje za živali, kot pa posamična drevesa. Kljub temu pa so 
ta drevesa pomembna predvsem za ptice, ki potrebujejo določeno gostoto dreves, da ne 
postane razdalja prevelika. Navedeni podatki kažejo na povprečno razdaljo nekako 
100m. To številko lahko podvojimo, če ji prištejemo enako razdaljo do naslednjega 
sosednjega drevesa. Teoretično bi to pomenilo eno drevo na štiri ha površine v 
popolnoma odprtem prostoru, kjer ni gozda ali ostankov gozdne vegetacije. V 
nasprotnem primeru bi to pomenilo določen gluhi prostor, ki se sedaj že pojavlja. 
178 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
3.3 Stresne obremenitve 
Drevesa, kjer v krošnjo niso posegali, pač pa orjejo v neposredni bližini debla, ne kažejo 
kakšnega izrazitega in splošnega upada prirastka, kot tista drevesa, ki so jih obžagovali. 
Drevesa so se prilagodila in oranje ne moti resneje njihove rasti; to prikazujemo na grafu 
št. 6. 
se-.-------------------, 
30 --------- ------
2e-1--------------
20 
18 
10 
5 
o 
1960 1965 1970 1975 1980 1985 
• d!"W 38 D drevo 38 • drevo 88 D drevo 88 
1990 
Graf 6 Letne širine prirastkov dreves, pri katerih orjejo tik do debla ( v mm. ) 
Pri drevesih, ki so jih obžagovali, je slika drugačna. Pri tistih, ki jih že dolgo niso 
obžagovali sicer ne opazimo kakšnih izrazitih nihanj (št. 50, 56), pri drugih pa se izrazita 
nihanja ujemajo z leti, ko so obžagovali ta drevesa (št. 54, 55). Izsledke prikazujemo na 
grafikonu št. 7. 
25~-----------------, 
20 
15-
10 
·e 
o 
1960 1964 1967 1970 1975 1980 1988 1990 
t 
• drevo 50 D drevo 54 • drevo 55 llllllll1 drevo 58 
Graf 7. Letne širine prirastkov dreves, ki so jih obžagovali (v mm). t označuje 
domnevno leto obžagovanja. 
179 
Pirnat ].:Nekateri krajinsko ekološla vidila 
3.4 Primerjava habitusa drevesa v gozdu in na prostem 
V naši raziskavi smo skušali razvrstiti drevesa tudi po nekaterih značilnostih krošenj. 
Krošnje smo podrobneje analizirali pri vseh vrstah, žal se nekatere premalokrat 
pojavljajo v obravnavanem prostoru, da bi lahko podrobneje opredelili njihove 
značilnosti. Krošnje prikazujemo v prilogi 2. 
Beli gaber najdemo le dvakrat. Oba imata obglavljeni krošnji, ki sta zato razvi1i značilni 
polkroglasti, razprostranjeni krošnji, pri kateri je premer večji od dolžine H/D < 1; tip l. 
Brezi sta v obravnavanem prostoru dve, obe z neutesnjenima krošnjama, 
nesimetričnima, značilnima za to drevo. 
Velildjesenje le eden, krošnja je naravna, polobla in razprostranjena H/D < 1; tip l. 
češnje najdemo devetkrat. Samo ena je m1ada, z značilno konično krošnjo, vse ostale so 
že starejše, z značilno sploščeno,asimetrično, strehasto krošnjo, s prazninami zaradi 
izpadlih vej; tip 2. 
Hrast najdemo osemkrat. Tri mlada drevesa imajo še konično krošnjo, pet starih pa 
izrazito asimetrično, ovalno in razprostranjeno, H/D s 1; tip 3. 
Divji kostanj najdemo sedemkrat, dva z obžagovano krošnjo. Ne glede na posege v 
krošnjo so te tipično valjaste, s topim vrhom, razmerje H/D ~ 1; tip 4. 
Lipa je glavna vrsta Sorškega polja, pojavlja se posamično devetintridesetkrat, zato jo 
tudi najbolj podrobno obravnavamo. 
Na podlagi različnih kazaJcev smo izločili sedem značilnih tipov habitusa, ki se kaže pri 
prosto rastočih drevesih: 
l. V AUASTA oblika krošnje z dvojnim deblom od tal ali le malo nad prsno višino. 
Drevo ima v bistvu dva vrha, ki se zdita kot enojen, top vrh. H/D > l. Takšni sta Je 
dve lipi. Tip 5. 
2. P ARABOLOIDNA oblika krošnje z zaobljenim vrhom in vidnim deblom. Takšnih 
dreves je sedem, dve sta obžagovani, kar pa ne spreminja bistveno oblike krošnje. 
Obžagovani lipi imata relativno nekaj manjšo višino krošnje glede na premer, še 
vedno pa je to razmerje H/D > l. Tip 6. 
3. P ARABOLOIDNA oblika krošnje z zaobljenim vrhom in skritim deblom. Takih 
dreves je pet, za ta drevesa veljajo vse značilnosti kot pri prejšnjih, le krošnja sega do 
ta], zato je H/D > 1 poudarjeno, drevesa pa so videti optično višja. Tip 7. 
. RAZPROSTRANJENA oblika krošnje, bo1j ali manj asimetrična, s topim vrhom. 
Ta tip se pojavi petkrat. Eno drevo je obžagovano, za vsa je značilno, da je H/D s 1, 
kar je še najbolje vidno pri obžagovanem drevesu. Tip 8 . 
. OKROGLASTA oblika krošnje z enim deblom. Ta oblika se pojavlja šestkrat, tri 
krošnje so obžagovane. Značilno je, da so to predvsem mlajša drevesa, ki še rastejo v 
višino. Njihovo trenutno razmerje med višino in premerom krošnje je približno 
enako, H/D ~ 1; tip 9 . 
. OKROGLASTA oblika krošnje - panjevec. Panjevec se pojavlja petkrat, H/D = 1; 
tip 10. 
. NEZNAČILNE, POSEBNE oblike. Takšnih dreves je devet. Šestkrat gre za 
obžagovana drevesa, od tega so bila tri pred kratkim obžagana in še niso razvila 
značilne krošnje, tri so bila ponesrečeno obžagana in imajo deformirano krošnjo, eno 
180 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
drevo je še čisto mlado in si krošnjo šele ustvarja, dve drevesi pa imata poškodovani 
krošnji zaradi strele. 
V raziskavi smo se tudi posvetili volumnu krošnje prosto rastočih dreves. Pri tem smo 
uporabili formulo: 
V = h*c*r2*n/(2 + E) 
h = dolžina krošnje, 
r = povprečni radij krošnje, izračunan na pod]agi osmih meritev dolžin krošenj po 
smereh neba ( S, SV, V, JV, J,JZ, Z, SZ), 
E = oblikovno število krošnje, ki smo ga določili za vsako drevo posebej na podlagi 
fotografije vsakega drevesa. Pri tem smo privze]i tisto eksponentno funkcijo, ki se je 
najbolj prilegala dani ob1iki krošnje, eksponent pa predstavlja E. 
Seveda je bil izračun tem bo]jši, čim bo]j simetrična in skladna je bila krošnja drevesa. 
Določen problem so predstavljale krošnje hrastov in češenj, ki so bile zaradi odmrlih vej 
ali drugih razlogov večkrat enostransko asimetrične. V takih primerih smo obliko 
krošnje nekoliko idea1izirali. Pri asimetričnih oblikah krošenj je naša metoda nekoliko 
pomanjkljiva tudi zato, ker smo oblikovno število privzeli na podlagi fotografije krošnje z 
ene same strani. Volumen se lahko zaradi tega in tudi zaradi oblikovnega števila 
razlikuje tudi do nekaj deset ali celo sto m3 pri zelo razgibani površini. K.Jjub temu pa ni 
vprašljiv velikostni razred, kamor spadajo volumni krošenj. Rezultati so zanimivi, saj 
kažejo, kako visoke vrednosti (razred do 1000 m3> lahko zavzema odraslo prosto rastoče 
drevo. 
če privzamemo zmnožek h*r2*c kot izmerjene vrednosti, ki predstavljajo volumen valja, 
pa predstavlja faktor E privzeto vrednost, s katero ta volumen zmanjšamo; od tega je 
močno odvisen končni rezultat: 
E = 1, izmerjene vrednosti zmanjša za trikrat. Tak faktor imajo le izrazito konična 
drevesa, navadno so to iglavci. 
E = 2, zmanjša izmerjene vrednosti za polovico. Tak faktor imajo drevesa s 
paraboloidno krošnjo; ta so bila najbolj pogosta. 
E = 3, zmanjša izmerjene vrednosti za 3/5. Takšne vrednosti imajo drevesa z 
okroglasto poloblo obJiko krošenj. V naših primerih so bila to predvsem mlajša, še 
nedorasla drevesa, ter nekatera drevesa z obžagovanimi krošnjami. 
Čim višji je faktor E, tem bolj je volumen krošnje podoben volumnu valja. V naših 
primerih smo prišli do faktorja E = 7, ki smo ga uporabili nekajkrat pri divjem kostanju, 
ki ima že zelo valjasto krošnjo. Pretirano drobljenje pa se ne zdi smiselno, saj omejujejo 
natančnost metode večinoma asimetrične krošnje, ki bolj ali manj odstopajo od idealne 
krivulje, to pa je težko dovolj nedvoumno določiti. 
V obravnavanem prostoru iyiajo glavne štiri drevesne vrste naslednje volumne: 
- češnja od 60 do 1285 m . 
3 
Divji kostanj od 144 do 820 m . 
- Hrast od 114 do 1436 fi3. 
Lipa od 78do 1797m. 
4 RAZPRAVA IN PRIPOROČII.A 
181 
PimaJ J.:Nekaleri krajinsko ekoloiki vidiki 
Prosto rastoča drevesa imajo v agrarni krajini pomembno vlogo tudi danes, čeprav je 
njihov osnovni pomen sedaj drugačen, kot pa je bil v prejšnjih stoletjih in celo desetletjih. 
V nalogi smo potrdili, da ta drevesa vendarle opravljajo določene vloge, ki imajo pomen 
tudi za življenje v odprti, agrarni krajini. Tako blažijo mikroklimo v neposredni okolici 
krošnje, vplive vetra in skrajne temperature. Rezultati sicer ne kažejo velikih razlik, kar 
je glede na letni čas tudi razumljivo. Meritve v visoki poletni sezoni bi verjetno dale večje 
razlike. Kljub temu drevo celo v jeseni pomembno spreminja mikroklimo v svoji 
neposredni okolici. Volumni krošenj prosto rastočih dreves lahko zavzemajo zelo visoke 
vrednosti, kar že predstavlja opazno spremembo v mikroklimi bližnje okolice. S tem in 
tudi samo s svojo prisotnostjo ostajajo pomembno zatočišče za živali, ki se gibljejo v 
odprti krajini; to pomeni pomemben element ekološke stabilnosti in bogati 
prehranjevalne splete v tem okolju. Prosto rastoče drevo ostaja izjemno pomembno 
predvsem za ptice kot tudi za druge male živali, npr. jež, zajec, podlasica, ki jim takšna 
drevesa pomenijo edino zatočišče daleč naokrog. 
V ekološkem pogledu pa je pomembno, da so ta drevesa v prostoru enakomerno 
razporejena, da ne bi dobili kje praznega prostora. Raziskava kaže, da zahteva 
predvsem zoocenotski pomen, ki ga ima ta drevnina v prostoru, določeno gostoto prosto 
rastočih dreves. Le tako predstavljajo ta drevesa vsaj nekakšen otok v določenem 
migracijskem koridorju. 
To spoznanje je še toliko bolj pomembno, če želimo pri razporeditvi upoštevati tudi 
živali, ki jim takšna drevesa pomenijo občasno zatočišče ali stalno prebivališče. Zaradi 
tega bi morali bistveno povečati število dreves na enoto površine. Podrobnejših raziskav 
o potrebni gostoti prosto rastočih dreves sicer nimamo, saj literatura (WILDERMUTH 
1980) navaja nekatere podatke le za nekoliko večje ostanke gozdne vegetacije. Takšna 
poznanja morajo biti temeljno vodilo pri strokovnih odločitvah o razvoju drevnine v 
rostoru. Pri tem so enakovredni ostanki naravne vegetacije kot tudi umetno zasajena 
revnina, ki je značilnost Sorškega poJja. 
načrtno skrb in razvoj dreves v prostoru bi morala biti zadolžena javna gozdarska 
lužba. Ob vse močnejših posegih v prostor bo morala postati gozdarska služba bolj 
risotna pri načrtovanih posegih v prostor. Pri tem mislimo enakovredno na vrednotenje 
ozdnega prostora pri posegih drugih panog vanj kot tudi na navzočnost strokovne 
ozdarske službe ob slehernem drevesu, ki se pojavlja tudi v negozdnem prostoru. 
odrobneje smo spregovorili o tem že v prejšnji številki Zbornika, vse _n~tete ugoto~tve 
smo skušali podkrepiti tudi s tem prispevkom. Naj sklenemo .z m1shJo dr. ~anJana 
Zadnikarja ki je nekoč dejal, da sta samotna kapelica in kozolec dvoje znamenj, da smo 
182 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
na slovenskih tleh. Mi pa si želimo, da bi se tema dvema znamenjema v slovenski zavesti 
enakovredno pridružilo še prosto rastoče drevo, kot simbol prijaznosti naše krajine. 
5 SUMMARY 
SOME LANDSCAPE ECOLOGICAL ASPECTS OF SOLITARY TREES IN 
RURAL IANDSCAPE - DIFFERENT ROLES OF THESE TREES IN RURAL 
LANDSCAPE 
The study was designed to evaluate the role of solitary trees as to microclimatic changes, 
their re]ationship to wildlife as well as their aesthetic aspect. 
For an evaluation of their climatic role, linden tree was selected for its dense and 
spreading crown. The tree was found to have an important softening effect on the 
microclimate in the vicinity of the crown, as only one-fifth of the solar energy reaching 
the crown surface penetrates the crown. 
The difference in temperature between the interior of the crown and the surroundings 
was found to be insignificant but some differences in relative air humidity were noted. 
During the warrnest hours of the day, relative humidity in the open air was by 2-3% 
]ower than in the shade of the crown and in the crown itself, where humidity was 
approximately the same. At night, the va)ues in the vicinity of the crown were by 3% 
higher than inside the crown and below it. Fluctuations in humidity inside the crown then 
are lower than those outside the crown. 
Also, the tree bas a softening effect on the velocity of the wind. lnside the crown, the 
velocity was found to be twice to three times lower than in the open. The strongest the 
wind, the sma1ler the difference as sharp gusts of wind easily break through the crown. 
To deterrnine the reJationship of solitary trees to wildlife, some insects and birds of pray 
were observed. The data gathered by observation of insects in randomly selected trees 
indicate that, in general, the species occurring in these trees are the same as in the 
nearby woods. Despite their wide variety, their numbers are not such as to endanger tree 
growth, Jet alone crops, as these insects are tipical of forest trees. 
Solitary trees are of importance to predators like buzzard and kestre1, which were 
obseived to be either in the air or perching on soJitary trees or in their vicinity. They 
prefer open terrain to the forest, which appears to serve only asa potential shelter. 
The inlluence of stress factors like ploughing and limbing of crowns on tree growth was 
also examined. Volume increment of sample trees, shows that ploughing has no 
significant effect on tree growth, which may be attrib~ted to their ad~ustment. _Limbi~g, 
however, causes a subtantial decrease in volume mcrement, wh1ch remams at its 
183 
Pirnat ].:Nekateri krajinsko ekološki vidiki 
minimum level in subsequent 8-10 year period, that is until the tree recovers and a new 
crown starts growing. 
In the view of their importance, it is suggested that the responsibility for survival and 
deve]opment of solitary trees should be systematically included into tasks performed by 
the Forest Service. 
6 REFERENCE 
AGGER, P., BRANDT, J., 1988. Dynamics of srna)} biotops in Danish agricultural 
landscapes. Landscape Ecology 1. 4, s. 227 - 240. 
BERNATZKY, A., 1978. Tree Ecology and Preservation. Elsevier Scientific Publishing 
Company. New York, 357 str. 
COLINVAUX, P., 1986. Ecology. John Wiley & Sons. New York, 725 str. 
EHLERS, M., 1960. Baum und Strauch in der Gestaltung der Deutschen Landschaft. 
Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg, 279 str. 
ELLENBERG, H., 1971. Integrated Experimental Ecology. Ecological Studies 2. 
Springer-Ver]ag. New York, 214 str. 
ESCHERICH, K., 1931. Die Forstinsekten Mitteleuropas, Bd III. Verlag Paul Parey. 
Berlin, 825 str. 
GEISTER, I., 1980. Slovenske ptice. Mladinska knjiga. Ljubljana, 471 str. 
GILDEMEISTER, R., 1976. Gedanken zum Wort "Pflege". Natur und Landschaft 51, 9, 
s. 245-246. 
GLIHA - VAVPOTIČ, M., 1983. Pogostost neviht s strelo na Slovenskem. Naravne 
nesreče v Sloveniji. Geografski inštitut A. Melika, SAZU, Ljubljana, s. 126- 130. 
ROČEV AR, A., 1973.: Prispevek k poznavanju temperatur drevesne skorje osamljene 
lipe ob spomladanskem enakonočju. Gozdarski vestnik 5, s. 198- 202. 
HOČEVAR, A., 1982. Sončno obsevanje v Sloveniji. VTOZD za agronomijo BF, 
Ljubljana, 96 str. 
HOČEVAR, A., 1987. Vpliv pogozditve opuščenih in slabo izkoriščenih zemljišč v Beli 
Krajini na klimo in možne posledice na vinogradništvo. Preliminarna kvalitativna 
ocena v okviru raziskovalne naloge Možnosti širjenja surovinske osnove na 
neplodnih površinah Slovenije. Mnscr. IGLG. Ljubljana, 3 str. 
HORN, H.,S., 1971. The adaptive geometry of trees. Princeton University Press. 144 str. 
KOLIC, B., 1988. Šumarska ekoklimatologija sa osnovama fizike atmosfere. Naučna 
knjiga. Beograd, 397 str. 
MEYER, F., H., 1982. Baeume in der Stadt. Verlag Eugen Ulmer. Stuttgart, 380 str. 
MONTEITH, J. L, 1973. Principles of Environmental Physics. Edward Arnold 
(Publishers) Limited. London, 241 str. 
POLIARD, E. et al. 1974. Hedges. William Collins Sons & Co Ltd. Glasgow, 256 str. 
REICHLE, D., E., 1970. Analysis of Temperate Forest Ecosystems, Ecologka\ Studies 
l. Springer-Verlag. New York, 304 str. 
SCHWENKE, W., 1982. Die Forstschaedlinge Europas, Bd I-IV. Verlag Paul Parey. 
Hamburg und Berlin 
184 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
SCHWERDTFEGER, F., ,1970. Die Waldkrankheiten. Verlag Paul Parey. Hamburg 
und Berlin, 509 str. 
SHIGO, A, L, 1986. A New Tree Biology. Shigo and Trees Associates. Durham, 595 str. 
SHIGO A, L, 1989. Tree Pruning. Shigo and Trees Associates. Durham, 188 str. 
TITOVŠEK, J., 1987. Prispevek k poznavanju pršic šiškaric (Eriophyidae) na gozdnem 
drevju v Sloveniji. Gozdarski vestnik 5, s. 234 - 238. 
WILDERMUTH, H., 1980. Natur als Aufgabe. Schweizerischer Bund fuer Naturschutz 
(SBN). Basel, 298 str. 
Priloga 1. Sorško polje s stojiščema Sv. Uršula (1) in 
Meja (2) od koder smo opazovali ujede. M 1 : 50000. 
=>riloga 
Tip 1 
Tip 5 
Tip 9 
Tip 11 
Oblike kroSenj prosto rastočih dreves na Sorškem 
polju. 
Tip 2 Tip 3 Tip 4 
Tip 6 Tip 7 Tip 8 
Tip 10 Neznačilne oblike krošenj 
- zaradi ob2agovanja, tip 1 1 
- zaradi obžegovanja, tip 12 
- pravkar obžagano, tip 13 
- zaradi strele, tip 14 
Tip 12 Tip 13 Tip 14