Stev. 136
TRST, v četrtek 18. maja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tati ak Mdctjah la praznikih ti 5., it pinadatjkife H •. *WtraJ. F«UBl2se IteT. — prodajajo po S nvA. (€ «toi.)j maogft tokakarnah t Trstu is okolici. GorieL Kranja, st. Patra, Foiiojni, Satani, NabraJini, SLaetfi, Tolmina, AjdoT-ftćini, Dornberga itd. Zastarala IUt. po 5 arr*. (10 stol). OflLASf 8E RAČUKAJO NA MILIMETRI ▼ iirokoati 1
&DIN0ST
NAROČNINA ZNAŠA
*V DV. w»<».	'-^ft• --------—----—	'
|H»U«n.B« druStva ^iu«^ « Primork..
r m«;
•uaijiia >ieu a	"ft	---->--»
is nj pa 40 i ko i. Oglasa sprejema. lasaratal oddelek nprav-a .Edinosti". — Plačtija sa izkljnfino 1* upravi „Edinoati-.
PlallJ'vo In utoZljiva a Trst«.
loto 94 K, pol lata ta K, S mesvca • K; aa aa-bru depoalana aaročalao, ao nprara ao oiira. ta m as6«ljafc« liltaj« nOHOltl11 aua«: m Ml* M* Xm »*SO, i« 9*1 UH Kitk 9-0«.
▼ai dopiai asj aa podalo aa aradalitTo lista. Nafranfca-
▼aaa plama aa M a#rafaaisja Is rakapisl m aa vraiaja Hasafaias, oglasa la reklamacij* js polivati aa apravo lista.
U»El>m8TVO i aftoa fiiarfla Batattt 18 (Marata! iaa) ladajatatt la odgovora! uradnik tT£FAK UODTHA. Laataifc koaaarog lista „Bdiaoat". - Natisnila Tiskarna „Edinost* Tpiaaaa sadraga a omqjaaim poroštrom ▼ Trsta, ulica Oiorfio Qalatci itar. 18.	-tt
PaHao4iraallaKal rataa IL 64VS52. TELEFON It 11-57.

Politično društvo „Edinost"
sklicuje
volilne shode
s tem-le dnevnim redom:
iteklamacijsko postopanje in državnozborske volitve.
In sicer:
za soboto, dne 20. maja 1911
ob 8. uri zvečer J) V gost. „Pri starem Matevžua v Kolonji.
imajo krečanski mohamedanci pravico do imenovanja kadijev.
Premirje v Meksiki. NEW-JORK 17. »Associated Press- je zvedela iz Juareza, da vlada in uporniki proglasijo tekom 24 ur splošno premirje v Meksiki.
Neurje.
DUNAJ 17. Kakor poročajo listi, je bilo vŠeraj popoludne v Modlingu in Badenu silno neurje s točo, ki je napravila mnogo škode.
LVOV 17. V Boryslavu je divjal včeraj silen vihar, utrgal se je tudi oblak, kar je provzročilo velika opustošenja, mesto je bilo poplavljeno. Voda je udrla v hiše in pro-dajalnice. Most, ki se nahaja sredi mesta, je bil poškodovan, tako da je bil promet _ , _	. imi	pretrgan vso noč. Hiše in petrolejni rovi so
Za nedeljo di. maja iyil iZe|0 trpe|j vsjec| neUrja. Tovorni vozovi ne
1)	Ob 11. uri predpoldne v gostilno gosp.' morejo pasirati ceste v Boryslavu in Tusta-
Avguština Pečar na Katinari.	\ novici.	^
2)	Ob 4. uri popoldne v nKons. društvo« I v BJ?NO *^VČMer?J I? b.]1 |
v I nn i eru	i (okr- °f>r- Brod). Nejdemcu in Sumicu silen
y	naliv s tečo, ki je provzročila veliko škodo.
ROJAKI! Zberite se v velikem številu, ( y Bojkovicu in sosednih občinah je povoda trdno sklenemo svoje vrste in se skupno ^enj razdejala vse mostove okrajnih cest ter okrepimo za bližnji boj!	| odnesla * posamična gospodarska poslopja.
==========================^^	60 hiš je močno poškodovanih. Tudi v
mnogih sosednih občinah je napravila ne-
R R70J RUN F 1/FSTI !vihta velik0 škodo- Voda J*e že uPadIa-
Lu\Z-Uai III lil- U Uaj i A.	BRNO 17. V Velikem Mezeriču in oko-
Ogrski državni zbor.	lici je bil včeraj silen naliv, ki je trajal dve
BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je nadalje- uri. V Velikem Mezeriču je udrla voda tudi vala debato o proračunu trgovinskega mini-1 v nekatere hiše. Več sosednih občin je bilo
sterstva	!tudi Pod vodo-
Govorilo je več govornikov in tudi fi- PRAGA 17. Kakor poroča „Union" v nančni minister Lukacs, ki je prosil, naj, svojem opoludanskem listu, se je med pa-zbornica vsprejme proračun. (Živahna po-; cavskim im kameniškim okrajem utrgal ob-hvala). Proračun je bil vsprejet v sploSnosti lak, kar je provzročilo silno škodo. Trije in v podrobnostih, nakar je bila razprava ljudje so baje utonili, odgodjena na jutri.	j	Ruska duma.
Srpska skupščina.	j PETROGRAD 17. Državna duma je
BELIGRAD 17. Skupščina je v prvem vsprejela tri zakonske predloge, s prvim se čitanju z 86 proti 31 glasom vsprejela za-1 dovoljuje ministerstvu vojne mornarice kre-konski načrt o apanažah kraljevih sinov in dit za ojačenje črnomorskega brodovja, z hčera	drugim za leto 1911 kredit za ojačenje drz.
Sežiganje mrličev v pruski zbornici. 1 obrambe in s tretjim se ustanovlja mesto BEROL1N 17. Poslanska zbornica je diplomatičnega uradnika pri generalnemu pričela danes drugo razpravo zakonskega guvernerju v iricutsKu. načrta o sežiganju mrličev. Komisija je i	Turčija,
predlagala, naj se zakonski načrt od-j CARIGRAD 16. Med valijem in grško kloni. _ o predlogu se bo glasovalo po občino v Smirni je izbruhnil konflikt, ker imenih.	i vali ne pušča več metropolita v upravni
Finski dež. zbor zaključen.	'svet vilajeta. Metropolita Krisostoma so
PETROGRAD 17. Carski manifest uka- namreč ovadili, da je dal povodom godu zuje, da generalni guverner zaključi sedanji grškega kralja razvesiti na cerkvi zastave, finski deželni zbor.	Občinski svet je poslal velikemu vezirju ter
__« pntrn ministrom za vojno, za notranje stvari in
Nemški prestolonaslednik v Petro- |pravosodje brzo/avke, v katerih se izpod-
CARSKOJE ŠELO 17*. Danes sta dospela bija ovadbo in protestuje proti postopanju
semkaj nemški prestonaslednik in prestolo-,va !laAARIfioAn 17 leune Ture" Doroča naslednica. Na ko.odvoru so ju pozdravila ^'^Ijen jeSen,^ car in carica ter carska rodbina. Na potu v /	„	mr>z»a
Aleksandrovo palačo je množica ljudstva ^adi tatvine v Omarjevi mošeji.
navdušeno pozdravljala visoka gosta.	Revolucionarno gibanje na Kitajskem.
Vprašanje „kadijev« na Kreti. i PETROGRAD 17. V kitajskih pokraji-CARIfiRAD 17 Glasom zanesljivih do- nah se širi revolucijonarno gibanje. — Re-ročil ^o rvp^s 1 anišS dragomani zaščitnih da-tvo. simpatizuje zreo^^j velevlasti priobčili Turčiji, d! jej svetujejo,	,n 'e sam0 Postav,Jeno Pod nad"
naj ne pošilja „kadijev" (mohamedanskih zorslvo-
sodnikov) na Kreto, da ne bi s tem izzvala i	Požar v Kirmu.
novih zmešnjav. — V dlpiomatičnih krogih' HARBIN 17. Požar v Kirinu je uničil
pa izjavljajo, da priznavajo velevlasti, da 8387 poslopij v vrednosti 15 mil. rublje v
ter 446 prodajalnic in 15 bankirskih kon-toarjev. Vso škodo cenijo na 40 miljonov rabljev.
<	Kolera.
CARIGRAD 16. V Smirni je od 26. m. m. do 14. tekočega meseca obolelo za kolero devet oseb, cd teh jih je sedem umrlo.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 17. Brzojavke došle vojnemu ministerstvu pravijo, da je ostal brez vspeha proglas vrhnega poveljnika, ki je pozval Malisore,naj se podržejo. Uporniki so napadli kolono Muhidhinovo pri Kastratu in dve barki, ki sta vozile čete v Helm. Čete so tedaj začele streljati in so napadle upornike na samoborskih višavah. Zasedle so te višave in tri hribe nasproti Helmu in gori Dečice. Vojaki so izgubili devet mož.
—	Vali iz Skoplja poroča, da so ustaši napadli pri Gusinju narednika in pet vojakov Velipehove kolone. Narednik in en vojak sta bita ubita, neki drugi vojak pa ranjen. Dve torpedovki odplujete baje fakoj v Sv. Ivan v Medui.
Iz Maroka.
TANGER 17. Kakor poročajo, se je I pred Fezom vršil dne 11. t. m. velik boj, v ! katerem so bili uporniki poraženi. Ti posled-| nji priznavajo, da so do sedaj imeli velike I izgube.
MADRID 17. Generalni kapitan v Melili poroča, da zahtevajo jodovi blizu Alhuce-masa odločno, naj Španska ščiti njihovo ozemlje.	_
Dunaj 17. Danes predpoludne je pri-' če! kongres upravnih uradnikov avstrijskih kazniinic in sodnijskih ječ. Kongres bo trajal dva dni.
j Karlovci 17. Danes je bila slovesno ; otvorjena srbsko-pravoslavna škofovska si-' noda.
Berolin 17. Komisija državnega zbora za reformo kazenskega zakonika je včeraj sklenila, da se v načelu obdrži smrtna kazen
Beligrad 16. Skupščina je z 42 od 58 glasov vsprejela zakonski načrt, ki prepoveduje vsem uradnikom, da se ne smejo aktivno udeleževati politike.
Naše srednje šole.
m.
Poglejmo še enkrat našo razpredelnico glede pouka slovenščine na tržaški gimnaziji ! Ta predmet se je učil na dva načina: relativno obvezno in neobvezno. Relativno obvezno v toliko, da je dijak za vse tekoče šolsko leto bil obvezan učiti se slovenski, ako se je početkom leta oglasil k pouku, ter tudi trpeti eventuelne neugodne posledice klasifikacije; moral je torej zaradi petice iz slovenščine razred ponavljati, ni pa bil primoran kakor repetent učiti se slovenščine, če se v začetku leta ni na novo priglasil k slovenščini. Pokazal se je torej tu fenomen avstrijske nemške pedagogike, da je pač moral dijak razred ponavljati zaradi nepovoljnih vspehov v določenem predmetu (tu materinem jeziku), ni pa bil primoran v tem ponavljanem razredu učiti se predmeta, ki mu je provzročil ponavljanje!
—	Čemu je dijak v tem slučaju ponavljal razred, za to se ni brigal nihče, saj učitelj
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Kralj Karol, torej mož, poln življenske moči — dovršil je pravkar štirideseto leto svoje dobe — je z zadovoljstvom vsprejel to pojasnilo kralja Kazimira, a obrnil je pogovor k drugemu predmetu, namenoma, da bi ne bil na kak način prisiljen v zahvalo omenjati njegovega zakonskega življenja.
Bil je v resnici zadovoljen, da ni kralj Kazimir pred petnajstimi leti postal njegov svak. Takrat je seveda nagovarjal sestro Marketo, naj se ne upira in naj poda Ka-zimirju svojo roko. A ona, kakor bi bila slutila, kaka nesreča bi jo dohitela v zakonu s Kazimirom, se je upirala tako dolgo, dokler je ni smrt rešila iz te zagate. Sedaj Karol že zdavnaj priznava, da se je Marketa ▼sled božjega navdihnjenja branila vsprejeti iz rok Kazimira krono poljske kraljice. Bila bi to za njo mučeniška krona .. .
Toda sedaj ni bilo potrebno, dotikati se teh stvari; Kazimir se je pripeljal v Prago
vsled važnih državnih in političnih vzrokov in Karol se je previdno umikal vsemu, kar bi slogo, ki je bila na tem polju potrebna in možna med njima, skalilo na katerikoli j način.
Za to je bil hvaležen, da se je sprevod približal Gorski veži, pred katero, ne daleč veže Starega mesta, je stal novo ustanovljeni samostan svetega Ambroža.
S pregledom na ta samostan, v katerega je bil Karol uvel menihe reda svetega Benedikta in kjer se je vršilo bogoslužje po Mediolanski liturgiji, se je končal današnji slavnostni sprevod. Bilo je že zdavnaj čez poludne, ko sta oba vladarja ob bokih kraljice Ane v kraljevi palači sela k pojedini, katere se je udežila vsa gospoda iz družine poljskega kralja in odlični dvorjani kralja Karola, kakor tudi najvišji deželni uradniki, j Po gostiji so se vršile kratkočasne zabave v sosednjih prostranih kraljevskih sobanah. Potujoči pevci, čarovniki in prorokovala, katerim je v onih dobah Praga nudila živeža v izobilju, so bili privedeni pred visoko družbo, da bi jo zabavali s svojo umetnostjo, svojimi burkami, dovtipi in čarovnijami.
II.
Kralj Kazimir niti ni mogel dočakati, da se skonča ta dan, da se more podati v svoje sobe, ki so bile opremljene z vso tedaj možno udobnostjo in okrašene z vso
krasoto, ki so si jo tedaj zamogli vladarji privoščati, prirejene zanj v najjužnejšem delu kraljevske palače, blizu prve notranje veže v prvem nadstropju. V sosednjih sobah in v sobanah v pritličju je bila razvrščena njegova družina, sestavljena iz najodličnejših vojvod in poljskih gospodov.
Kako se je oddahnil njihov zapovednik, ko je zvečer tudi njih vse odpustil in ostal v svoji sobi samo s svojim komornikom in zaupnikom Domešom !
Hitro je potegnil s sebe dragoceno lovsko obleko iz zelenega baržuna, obšito z najredkejšo soboljo kožuhovino; brezbrižno se je poveznil v visok naslonjač, pregrnjen z najfinejšo medvedjo kožo, in je dal Do-mešu znamenje, da pristopi čisto tesno predenj.
Domeš, debel štiridesetletnik s prijaznim zaradelim licem, že malo posivelimi brkami in plešasto glavo, odet po načinu vitezev v modre suknjene šaravare in kon-tuš iz istega blaga, obšit z bleščečo se kunino, kakor da bi bil že čakal na ta tre-notek in še bolj na znamenje, je z blagim smehljajem zatisnil desno oko in je iz mraka, ki je že zavladal v doljnjem delu kraljevske sobe, s par prožnimi koraki po konceh prstov pristopil pred svojega zapo-vednika. Globoko se je priklonil in prekrižal roki na prsih.
„Zadovoljen sem s teboj" — ga je
slovenščine itak ni prišel do veljave. Takega relativno obveznega pouka se je udeleževalo v letih 1900/01 do 1909/10 od 72 34% (1903/4) do 95 63% (1900/1) vseh slovenskih učenčev, poprečno torej 84 86%. Dobrih 15% našega dijaštva je torej z uradnim dovoljenjem zanemarjalo pouk v materinem jeziku ! Morda bi kdo mislil, da je to malenkost (tudi vladni gospodje so tu in tam tega mnenja), a stvar ni tako simpel. Ti Slovenci, ki se na strogo nemški gimnaziji ne uče slovenščine, so dragocen inštrument avstrijske nemške birokracije, ki nam zadnjo kraško vas preplavlja z uradno nemščino. (Če kdo trdi, da to ni res, naj mi pove, kje je videl samoslovenski napis na poštnem uradu ali pa na žandarmerijski postaji!), Tak človek, ki ne zna svoje materinščine več, nego se je naučil doma, se čuva, pisati kedaj kako vrstico slovenski in v uradu je tak mož najboljši vzdrževalec nemškega uradnega jezika, a vendar „zna slovenski", kar prihaja v poštev pri kvalifikaciji in pri občevanju s strankami. Takih slovenskih uradnikov imamo, žal, še povsod in če bi jih ne bilo, bi pač vlada nemogla v popolnoma nenemških deželah (kakor je Primorska), še v tolikem obsegu vzdrževati nemški uradni jezik.
Drug način poučevanja slovenščine na tržaški gimnaziji je bil neobvezen pouk. Tega se je udeleževalo le malo slovenskih dijakov, v celoti le 3*29%. Med temi so bili večinoma le še po imenu Slovenci, torej dijaki, ki so prihajali iz poitaljančenih ali ponemčenih slovenskih družin. V zadnjih letih so sicer tisto „relativno" obveznost spremenili v toliko, da je enkratna priglasitev k slovenskem pouku, recimo v I. razredu, veljala za ves čas študija na tej gimnaziji, vendar pa so Še pustili mala vratca, da je v prvem semestru po priglasitvi lahko vsakdo zopet izstopil. To velja še danes in pade s prihodnjim šolskim letom, če je res, kar se je te dni razglasilo, da bosta deželna jezika obligatna predmeta. — Radovedni smo pa, kako bo glede mature? Na normalnih srednjih šolah se dela namreč maturni izpit le iz učnega jezika, ki je seveda materini jezik dijakov, torej glavni jezik posameznika. Kako bo s tem v Trstu ? Ali bodo slovenske in laške dijake izpraŠe-vali le iz nemškega kakor učnega jezika? To je trenotno za dijaka sicer boljše, a Izgublja pa tak dijak važen dokaz o znanju svoje materinščine: materni izpit. A s kako pravico se zopet more zahtevati od nenem-škega dijaka pri maturi več, nego od nemškega ?! To je že proti ministerski naredbi, ki odreja le izpit iz učnega jezika. Edina rešitev iz tef zagate je: dajte vsakemu narodu šol v njegovem jeziku!
Do te zahteve nas privaja tudi pogled na našo razpredelnico. Torej naroda, ki imata 31*43% in 30 70%- 6173% vsega dijaštva, nimata svojega učnega jezika, ampak se morata mučiti s tujim učnim jezikom, katerega govori le 3044% vsega dijaštva te šole. Tu ni nikakega izgovora, da je tako-le z ozirom na razmere, ampak to je brutalno žrtvovanje pravic dveh večjih na korist tretjemu, ki uzurpira za-se ugodnost položaja. In tega mi ne bomo več trpeli. — Če Lahi zadovoljno še nadalje pošiljajo svoje dijake v nemško tržaško gimnazijo, nas to nič ne briga, a mi, — to naj si
ogovoril kralj s prijaznim, nekoliko zamolklim glasom. „Tu vzemi," in podal mu je nekoliko srebrnih denarjev. „Poišči in privošči si danes v Pragi kako prijetno zabavo."
DomeŠ je z najpokornejšim poklonom vsprejel kraljevski dar in dejal s pomembnim naglasom:
„Tvoja kraljevska Milost bodi vedno trdno prepričana o moji najpopolnejši uda-nosti in najzvestejši službi!"
Domeš je govoril češko in kralj poljsko. Kazimir ga je pred petnajstimi leti kakor obubožanega, toda za dvorjansko službo jako sposobnega viteza na lastno priporočilo kralja Karola vsprejel v svojo družino in rad ga je slišal govoriti v njegovem materinem jeziku.
„O tvoji zvesti udanosti napram meni imam mnogo lepih dokazov," ga je pohvalil, „in zato," je dodejal napolu šepetaje, „sem izbral tebe, da izvedeš nalogo, na kateri mi je mnogo ležeče."
„Moje življenje je last Tvoje kraljevske Milosti!" je vskliknil DomeŠ in sklonil pred kraljem svoja kolena.
„Tebi ne bo to nič težavnega," je dejal Kazimir, mignivŠi mu, naj vstane. „Še manj je s tem zvezana kaka nevarnost. Morda še nisi pozabil, kako Praga izgleda in zamoreš tudi bolje povpraševati, nego bi mogel to Še tako premeten Poljak."
Stran H.
.EDINOST" št. 13*.
V Trstu, dne 18. maja 1911.
vladni krogi dobro zapomnijo! —mi hočemo imeti v Trstu za svojo mladino svojih šol,
kjer bodo učitelji naše krvi vzgajali našo mladino !
Če smo v desetih letih ob tako neugodnih razmerah in ob izključitvi velikih okrajev imeli na gimnaziji v Trstu poprečno svojega dijaštva 143 duš, potem je to za vlado kategoričen imperativ, da takoj aktivira slovensko srednjo fcolo v Trstu ter tako ustreže upravičenim zahtevam ne le tržaškega slovenskega prebivalstva, ampak omogoči tudi prebivalstvu tržaške okolice, Krasa in severne Istre, posluževati se za svoje sinove srednjih šol v največji bližini in v domači deželi. Svetujemo pa prizadetim krogom, naj te stvari ne jemljejo v pretres s stališča predsodkov, da bi taka kreacija vzbudila šum v nam Slovencem neprijaznih Nemcih in Lahih. Ne, vlada naj upošteva samo to, da če se je moglo na tuji dimnaziji, s tujimi profesorji, direktorji in deželnimi šolskimi nadzorniki vzdržati v desetletnem razdobju poprečno 143 naših dijakov, je to neovrgljiv dokaz, da imamo Slovenci na tržaškem ozemlju in njega bliž-' nji okolici za študij zmožne iz zavzetne mladine. Tej mladini pa jemati priliko za študij, kakor se to godi zdaj glede mladine iz tržaške okolice, Krasa in severne Istre (kajti iz tamošnjih ljudskih šol ne more nikdo neposredno prestopiti na tržaške srednje šole), ali jej oteževati uk potom tujega učnega jezika in tujih, v veliki večini neprijaznih nam profesorjev in višjih Šolsko-uradnih funkcijonarjev: to vendar ne more biti naloga vlade, ki je prisegla na ustavo ! Gospoda, otresite se vendar enkrat predsodkov in vrzite svoje fantome v staro šaro: tu je^treba vzgajati dva naroda, a ne daviti ju! Čemu nam odrekate vse pravice, ko vidite, da nas vendar ne morete ugonobiti ? ! Priznajte nam zakonito zajamčene pravice kakor nas tudi ne odvezujete od zakonito naloženih nam dolžnosti državljanov ! Če nas poznate v davkariji in v vojašnici, kamor moramo tudi mi pošiljati svoj denar in svojo krv, poznajte nas tudi tam, kjer se daja narodu duševna hrana !
Saj boste s tem koristili le državi, kajti le država, ki zna vzgajati svoje narode naravno, ima prihodnost; država nezadovoljnih narodov pa si sama piše svojo sodbo.
Sklepam s klicem: v prihodnji jeseni se mora v Trstu otvoriti slov. srednja šola !
Sinoćnji volilni shod.
Odgovor tržaškega slovenstva na ma-gistratove lumparije.
Kljubu slabemu vremenu se je brez vsake agitacije zbralo včeraj v „Narodnem domu" toliko zavednih slovenskih volilcev, da je bila gledališka dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Zbrali so se, da odgovore mirno in dostojno na nečuveno nasil-stvo, kršenja zakona in lumparijo, ki jo je tržaški magistrat zakrivil s tem, da je en del volilcev izločil iz IV. in ga priključil I. volilnemu okraju.
Shod je otvoril predsednik pol. društva „Edinost® dr. W i 1 f a n, ki je rekel da je došla inicijativa za ta shod iz vrst volilcev samih in ne od odbora političnega društva. To je popolnoma prav, ker dokazuje, da so naši volilci zavedni, ter pripravljeni tudi sami, brez inicijative od druge strani, varovati svoje pravice. Vendar on ne bi hotel, da ostane naša javnost pod utisom, da je odbor političnega društva zanemaril kako dolžnost. Odbor ima ravno v tem vprašanju zavest, da je storil svojo dolžnost. Ravno slovenska stranka, katero vodi politično društvo „Edinost", je našla pot za edino pravo rešitev tega vprašanja.
Dr. R y b a r je rekel, da je javnost v Trstu po pravici razburjena radi vprašanja, zbog katerega je bil sklican današnji shod, ker je to velike važnosti za vspeh volitev. Magistrat je izločil iz IV. okraja celi del mesta, ter ga priklopil IV. okraju. V izločenih okrajih bivajo izključno delavci, ki bodo v izključno delavskem okraju šentjakobskem izginoli, dočim dobe liberalci v IV. okraju nado na zmago.
Govornik pojasnjuje potem na podlagi narisa tržaškega mesta mestni del, katerega je magistrat izključil iz IV. in ga priklopil I. volilnemu okraju. Zakaj je magistrat to storil, dosedaj še ni pojasnil. Glasom „Pic-cola" pa so prišli magistratovi pismouki, učenjaki in farizeji (Smeh) šele sedaj na to, da razdelitev okrajev, ki je služila za podlago ljudskemu štetju leta 1900, ni prava. Na magistratu imajo toliko juristov, ki nimajo druzega dela kakor da študirajo zakone, da bi bili morali priti na to že leta 1907 in če niso prišli, so pravi tepci, ali pa ... mislite si sami kaj. (Klici: lumpi!) Da, gospodje naj si zberejo eno ali drugo, da so neumneži ali zlobneži.
Govornik omenja, da je bilo odposlanstvo političnega društva „Edinost" na na-mestništvu, kjer je obrazložilo naše stališče; namestništvo je poslalo na Dunaj uradnika, ki bo v državnem zboru študiral materijal, ki je služil v podlago pri razdelitvi volilnih okrajev.
Govornik dokazuje potem, da si je magistrat hotel tudi takrat pomagati iz zadrege z lumparijo. Kakor dosedaj, si bo gotovo vladajoča stranka tudi zanaprej skušala pomagati z raznimi lumparijami, posluževala se bo vseh sredstev. Bodimo zatorej budni, ter delajmo da zmagamo.
G. Jaklič pravi, da se je povdarjalo, da so današnji shod sklicali nekaki nezado-voljneži. On je z vspehom povsem zadovoljen. Vidi da so naši voditelji storili svojo dolžnost. Videl je že več volitev, a še nikdar ni bilo takega zanimanja kakor letos. Povdarja da ako storimo vsi svojo dolžnost, moramo spraviti našega kandidata v IV. okraju v ožjo volitev.
G. Križmančič pravi, da oni, ki na trgu najbolj kriči, ima tudi prav. Zato bi morali tudi mi kričati. Ne zameri kamori, da dela tako kakor dela, zameri pa vladi, ki kamori ne stopi na prste. Morali bi iti na veliki trg in tam kričati, pa tudi še kaj druzega storiti.
Dr. W i 1 f a n je na to zaključil shod s pozivom na navzoče, naj delajo vsak po svoji moči za konečno zmago.
Dnevne novice.
Razkol v soc.-demokratični stranki.
— V nedeljo je prišlo v Brnu do konečne ločitve med češko-centralističnimi in češko-slovanskimi socialnimi demokrati. Centralisti so se konstituirali kakor češka sekcija mednarodne socialne demokraciji. Na ta shod so poslali nemški socialisti pismo, v katerem pravijo, da se nočejo in ne morejo umeša-vati v spor med češkimi sodrugi.
Poljsko-napredno stranko so ustanovili v Lvovu. Njen program pravi, da bo nova stranka podpirala ono avstrijsko politiko, ki vidi bodočnost države v demokratizaciji, v resničnem parlamentarizmu in v samostojnosti narodov.
Podpirala bo politiko, ki se bo vBero-linu zavzemala za poljski narod. — Nova stranka bo tudi stala na stališču svobode vesti, tiska in besede. Zavzemala se bo za socialni napredek in delavsko varstvo. Ma-lorusko vprašanje bo treba rešiti v demokratičnem smislu, židovsko vprašanje na podlagi popolne enakopravnosti.
Papež |e zopet obolel na kili. Kakor poročajo iz Rima, nima mrzlice.
Kongres proti jetiki se vrši ravnokar na Dunaju. Navzočih je mnogo odličnih zdravnikov.
Umorjen poslanec. V Bekes-Czabi na Ogrskem sta neki Gabrijel Zsilinski in njegov brat dr. Andrej Zsilinski iz političnih razlogov umorila agrarnega poslanca Achima. Ustreljen je bil z revolverjem in je umrl v bolnišnici. Oba brata sta bila aretirana. Med kmeti vlada velikansko razburjenje.
Domače ve3ti.
Poroka. Včeraj se je poročil v Rojanu g. Antonin V o s a t k a, kontrolor Ustredne češke banke, z rodoljubno gospico Mici G r o m o v o, hčerko iz znane rodoljubne rodbine Gromove.
Mladi dvojici naše iskrene čestitke!
Odlikovanje. Cesar je podelil finančnemu svetniku Blažu L a n e v e v Trstu, vitežki križec Fran Josipovega reda.
Križani in Gregorin. — Laži „Gorice". Pod naslovom „Križani in Gregorin" piše „Gorica" v zadnji svoji številki:
„Pravijo, da so se Križani svoj Čas obrnili na dr. Gregorina z neko prošnjo v zadevi premestitve c. kr. uradov iz Ajdovščine v Sv. Križ ali na Cesto. A dr. Gregorin je smatral to zadevo za tako važno, da je odgovoril na tozadevno pismo šele po treh mesecih in sicer v takem smislu, da je bilo za Križane neugodno, pač pa ugodno za Ajdovce, katere „visoko ceni". Križani pa so ostali z dolgim nosom in so debelo gledali. — In sedaj naj bi ga Križanje v zahvalo za to, da je šel Ajdovcem na roko njim na škodo, še volili! Križki križ podpira torej tistega, ki noče c. kr. uradov v Sv. Križu. Kaj pravijo Križanje k temu! Tržaški advokat uže ve, kaj dela in tudi ve, kje ima pričakovati večje zaslombe... On nikoli ne zgubi.
Križanje in Cestarci pa ne bodo podpirali onih, ki jih puščajo na cedilu!
13. junij bo govoril. Naši somišljeniki pa na noge! Vstran vsi pomisleki! V boju je zmaga!"
Gornja vest „Gorice" je zlobno zavijanje resnice v jasen namen, da bi odvračala Križane od Gregorinove kandidature, a istodobno je tudi dokazom, da „Gorica" nima proti tej kandidaturi resnih in stvarnih razlogov. Proti takemu drznemu zavijanju resnice je poslal dr. Gregorin „Gorici" ta-le popravek:
Osrednji reklamacijski urad pol. društva „Edinost"
za vse volilne okraje
mesta in okolice se nahaja v „Nar. Domu". - Rojaki, tja obrnite se takoj v vseh dvomljivih slučajih in ne odlašajte do zadnjega dneva.
„Res je, da so se Križani, oziroma, da se je mestno županstvo Sv. Križ obrnilo na me s prošnjo v zadevi premestitve c. kr. uradov iz Ajdovščine v Sv. Križ ali na Cesto, ni pa res, da sem na tozadevno pismo odgovoril še le po treh mesecih, marveč je res, da sem na pismo z dne 22. 2. 1910, prejeto 24. 2. 1910 odgovoril s pismom z dne 19. 3. 1910 potem, ko sem storil potrebne korake, da sem doznal, kako stoji stvar. Ni res, da sem šel Ajdovcem na roko na Škodo Križanov, marveč je res, da sem gospodu predsedniku višjega sodišča obrazložil želje in zahteve Križanov ter da mi je isti g. predsednik izjavil, da je izključeno, da bi se moglo ugoditi želji Križanov, ker da je že kupljeno zemljišče v i Ajdovščini, kjer bodo stali novi uradi ter da je dotična prošnja Križanov na ministerstvu, tako, da ne more izreči nikakega mnenja prej, nego pride ta vloga njemu v roke. Ni torej res, da sem pustil Križane na cedilu. Res je pa, da sem v svojem gori omenjenem pismu svetoval mestnemu županstvu občine Sv. Križ, naj se interesira potom državnega poslanca na ministerstvu, kedaj se odpošlje dotična prošnja v Trst, da se eventuelno potem govori z g. predsednikom višjega sodišča ter da od takrat nisem prejel nobenega daljnega naloga niti odgovora od strani mestnega županstva v Sv. Križu.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Gustav Gregorin."
Iz ravno navedenega popravka je jasno razvidno, da je dr. Gregorin storil, za kar ga je mestno županstvo v sv. Križu naprosilo. Ni pa njegova krivda, ako se je to mestno županstvo zganilo prekasno, to je, ko je bilo zemljišče v Ajdovščini za nove urade že nakupljeno. Tudi ni njegova krivda, da se omenjeno mestno županstvo ni v smislu njegovega nasveta obrnilo do katerega si bodi državnega poslanca ter da ni potem o tozadevno storjenih korakih nič več obvestilo dra. Gregorina, ki je bil pripravljen — kakor se ga je poprej naprosilo — izposlovati vsprejem deputacije od strani namestnika in predsednika c. kr. višega dež. sodišča ter jo spremljati in predstaviti. Če je kdo kaj kriv v tej stvari, je to gotovo le županstvo v sv. Križu, ker ni pravočasno storilo potrebnih korakov in ki se tudi pozneje ni držalo nasvetov dra. Gregorina. In to starešinstvo je sestajalo iz pristašev dr. Gregorčičeve stranke, kateri je bila v prvi vrsti dolžnost, da se zavzame za koristi križke občine ! Će ta stranka in njeni zastopniki, ki se vedno bahajo se svojo močjo, niso dosegli ničesar za sv. Križ, kako se more predbacivati — in to še z lažnjivimi navedbami — dru. Gregorinu, da je pustil Križane na cedilu ?! Tega se mu ne more predbacivati — tem manje, ko je vendar — kakor je iz gornjega popravka razvidno — ravno on ustregel želji županstva, da-si ni bil ne deželni in ne državni poslanec za sv. Križ, in tudi ne politični somišljenik tedanjega mestnega zastopa! Dr. Gregorin se torej ni ravnal po morali stranke, h kateri pripada dr. Gregorčič in ki ravnokar proglaša neizprosen politični bojkot proti drugi stranki! To torej, kar služi dru. Gregorinu le v čast, skuša „Gorica" lažnjivo in zlobno spremeniti v dokaz dr. Gregorinove nemarnosti na škodo Križanov. To je že višek politične pokvarjenosti in ni ne krščansko, ne katoliško ter smo uverjeni, da je sedaj Križanom jasno, kje je resnica in kje je laž in kdo je zanemarjal njih koristi ob vprašanju premestitve uradov v sv. Križ.
Dr. Šusteršič in mi! Gospod načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivan Šusteršič si je na „shodu" v „Unionu" privoščil tudi „Edinost". Dr. Šusteršiču ni prav, ker mi obsojamo, da na shodih voditelji S. L. S. poživljajo svoje pristaše na boj na nož. O priliki protestnega shoda radi demonstracij proti nunam smo rekli, da nikakor ni prav, ako S. L. S. še bolj razburja vsled samih dogodkov itak že razvnete duhove, mesto Ida bi voditelji uplivali pomirjevalno. — Dr. Šusteršič nas vprašuje, kaj bi mi rekli, ako bi bil n. pr. opljuvan dr. Rybar, voditelj tržaških Slovencev ? V odgovor bodi mu povedano sledeče: Vse kaj drugega je, ako v tako burnem času, kakor je volilna doba, neuka in nerazsodna masa, ki se ne zaveda nikake odgovornosti, zagreša nekaj, kar je obsojanja vredno, nego pa če razsodni aka-demično izobraženi voditelji, ki se morajo zavedati posledic in svoje odgovornosti, s takimi „argumenti" poživljajo na javnih shodih ljudstvo na maščevanje, kakor sta to storila dr. Krek in dr. Šusteršič na rečenem shodu. Zlasti prvi je poživljal naravnost na poboj s koli, tako, da je celo državni pravd -nik moral njegov govor zapleniti rta več mestih! In vprašati moramo dr.a Šusteršiča: Ali ni stokrat bolj obsodbe vredno, ako političen voditelj, ki je ob enem tudi duhovnik „govori" na javnem shodu v takem tonu, ki spada že pod kazenski zakon?! Na tak način ne govore pravi katoličani, s katerimi se identificira S. L. S. — Zato ponavljamo 2e enkrat: Ni prav, da S. L. S. tako razburja ljudstvo ! Ljudstvo treba miriti, ne pa je razbuijati!
Dr. Šusteršič in politika njegovega kluba. Dr. Šusteršiču tudi ni prav, ker mi ugibljemo ali njegova stranka v novem parlamentu še ostane v slovanski opoziciji ali pa vstopi med vladne stranke. Dr. Šusteršič je rekel, da ima „Edinost" neumno glavo in da so njeni somišljeniki v Trstu dovolj „verni", da ji to verjamejo^
Na to bodi povedano g. dr. Šušteršiču, da so se te dni najrazličneji slovenski, slovanski in neslovanski listi bavili z ugibanji o bodoči politiki dr. Šusteršičevega kluba. Zato se moramo g. dr.u Šusteršiču le čuditi, kako da ravno „Edinosti", kakor slovenskemu listu, zamerja, ker se bavi z vprašanjem, ki je v tesni zvezi z najvišimi interesi slovenskega naroda ? ! Te pravice si ne pušča jemati noben list in tudi mi si je ne puščamo kratiti.
„Edinost" je za nič, ali za tržaške tepce Še predobra! V drugi notici ome-! njamo, kako se je dr. Šusteršič na shodu v I Ljubljani nevoljno obregnil ob naš list. Nam pa poročajo od privatne strani drugo verzijo, po kateri da se je dr. Šusteršič izrazil ta-ko-le : „Edinost" je za nič, ali za tržaške tepce še predobra".
Gospod dr. Šusteršič bodi zagotovljen, da si mi prav čisto nič ne belimo glave, katera verzija odgovarja resnici: ali ona v ; „Slovencu", ali ta naša privatna! Zabeležili , smo to poslednjo, ker bi bila — ako res-: nična — tako karakterističen — poklon za 'tržaške Slovence, da bi si ga ti poslednji morali dobro zapomniti !
Razdelitev IV. in I. mestnega volilnega okraja razburja Še vedno duhove in — beli lase raznim juristom pri oblastih, ki so poklicane zavzeti stališče pri rešitvi spornega prašanja. Zato ne bo odveč, da se povrnem k stvari še s par besedi.
Po našem zakonu za volitve v poslansko zbornico je volilni okraj del avstrijskega ozemlja ali teritorija, katerega (za volitev upravičeni) prebivalci tvorijo volilno telo za. volitev enega poslanca (oziroma, za nekatere gališke okraje, dveh poslancev).
Volilni okraji izvirajo torej iz teritorijalne razdelitve avstrijskega ozemlja v volilne svrhe.
Ako se je zakonodajalec pri tej teritorijalni razdelitvi naslanjal na sodne okraje, občine itd., ni tega storil, ker je sodne okraje, občine itd. kot take pripoznaval za sestavne dele volilnih okrajev, nego k e r so okraji, občine itd. faktična podlaga statističnim predatkom, po katerih se je pri volilni reformi presojevala primernost posameznih volilnih okrajev, in k e r je tudi za praktično izvršitev volitev najprikladneje, da se vršijo v okvirju sodnih okrajev, občin itd.
Da niti sodni okraji niti občine niti mestni okraji niso sestavni (ne dalje deljivi) deli volilnih okrajev, izhaja iz tega, da pozna volilni red z 1. 1907. več volilnih okrajev, ki so napravljeni iz delov mestnih okrajev, n. pr. 2.-4., 8.—13. češki, 1.—7., 9. in 10. gališki volilni okraj. Sodni okraji, občine, mestni okraji so torej le teritorijalna, faktična, ne pa sestavna, normativna podlaga volilnih okrajev.
Če je torej v volilnem redu označen kak volilni okraj samo po imenu mestnih okrajev, iz katerih naj bo sestavljen, je še treba rešiti quaestio facti ali dejansko pra-Šanje, kateri teritorij si je zakonodajalec pod tem imenom mislil v resnici: kajti, kakor rečeno, ne administrativni enoti, nego terito-toriju (z njegovim, v volitev opravičenim prebivalstvom) je zakonodajalec hotel dati mandat.
Tako presojanje spornega prašanja je tembolj na mestu, če se upošteva, da je bila volilna reforma tudi glede razdelitve mandatov, torej glede razdelitve volilnih okrajev uspeh trudapolnega pogajanja, proizvod s težkimi žrtvami doseženega kompromisa. Volilna reforma je ustvarila posamezne volilne okraje ravno z ozirom na teritorijalno razdelitev prebivalstva po številu, po narodnosti, po socijalni strukturi itd.
Ne ozirati se na to, kako teritorijalno razdelitev je imel zakonodajalec pred očmi, pomenja v tem slučaju izmakniti kompromisu njegovo bistveno podlago, pomenja smrten greh proti namenu in duhu zakona.
Tej argumentaciji se ne upirajo določbe § 2. volilnega reda. Te določbe pred-vidjajo slučaj, da se v teku časa potom poklicanih faktorjev (deželnih zborov, ali, za Trst, od strani mestnega sveta: v § 6. mestnega statuta) spremenijo posamezni sodni okraji, občine, mestni okraji itd., ter odrejajo, da se v takem slučaju ž njimi spremenijo tudi volilni okraji. Te določbe imajo pa, kakor je pravzaprav samo o sebi umevno, le to svrho : osigurati teritorijalni razdelitvi tisto praktično uporabnost, ki je, kakor gori rečeno, sploh bila v vodilo, ko se je razdelitev po sodnih okrajih, občinah, mestnih okrajih itd. vzela v podlago razdelitvi volilnih okrajev.
V	našem slučaju pa vendar ne gre za poznejšo spremembo volilnega okraja, v našem slučaju gre temveč le za prašanje, kateri okraj po imenu Sv. Vit je zakonodajalec dodelil IV. mestnemu volilnemu okraju, ali oni po delitvi 1. 1882, ali pa oni po delitvi 1. 1900.
V	prej omenjenih določbah § 2. je za-
Velikanski dohod ^SRT: Križmančič & Breščak, m. um 37 M.
V Trstu, dne 18. maja 1911.
»EDINOST« št. 136.
Stran IIT.
konodajalec izhajal s premise, da se sodni okraji, občine, mestni okraji Itd. kot administrativne enote po svojih mejah krijejo teritoriji, katera je on pod njihovimi administrativnimi imeni dodelil posameznimi volilnimi okraji.
Ako je res, kar trdi „Piccolo", (oblasti molčijo, da ni lepo!), da je razdelitev mestnih okrajev I. 1900 neveljavna (?), potem je ravno le samo to dokazano, da zakonodajalčeva premisa v tržaškem slučaju ni odgovarjala resnici, ni pa dokazano, da je zakonodajalec hotel dodeliti IV. volilnemu okraju oni Sv. Vit, ki so mu meje določene po veljavni (?) razdelitvi 1. 1882, namesto onega Sv. Vita, ki je ustvarjen z neveljavno (?) razdelitvijo 1. 1900.
To prašanje se reši le na podlagi zakonodajalčevih materijalij (statističnih podatkov, narisov ali planov itd.) v zapisnikih poslanske zbornice in je že rešeno, kakor je izhajalo za vsakega razsodnega čitatelja iz včerajšnjega jezgrovitega in prepričevalnega članka g. dr. Rybara.
Ker je volilna pravica določena po pripadnosti k posameznim volilnim telesom, ker je ta volilna pravica kršena na vnebo-upijoč način v našem slučaju s tem, da se je teritorij za 4. tržaško volilno telo vzel pri sestavljanju volilnih imenikov drugače, kakor ga je hotel imeti zakonodajalec, mora Ces. Kralj. Namestništvo ugoditi reklamacijam, s katerimi se bo zahteval prenos pomotoma v 1. volilno telo (Sv. Jakop-Staro( Mesto) vpisanih volilcev v 4. volilno telo1 (Sv. Vit-Čarbola Zgornja).
Posledice, ki bi jih potrditev očitne ne-postavnosti magistratove od strani Namest-ništva prinesla s seboj, so nedogledne.
Ljudstvo, in posebno tržaško slovensko ljudstvo, se zaveda svojih političnih pravic in je pripravljeno iz nepremagljivega nagona politične samoobrane nastopili v njih obrambo : caveant consules !	W.
Prosimo zaupnike po vsej okolici, ki so prevzeli reklamacije izpuščenih naših volilcev, da nemudoma prinesejo ali dopo-šljejo v reklamacijsko centralo v „Narodn. Domu", vsaj ona pravilno spisana in podpisana potrdila o enoletnem bivanju, da jih zamoremo še pravočasno predložiti redarstveni, vziroma namestništveni oblasti, ker ista potrebuje več dni v poizvedovanje navedenih podatkov predno jih potrdi!
Rojaki na delo ! Minolo je že 8 dnij reklamacijskega postopanja in danes teden bo isto zaključeno, kajti že v sredo 24. tega meseca ob 4. uri popoludne neha nenavadno kratka doba volilnih predpriprav. Naše ljudstvo se je kar prvega dne začelo s hvalevredno pozornostjo zanimati za vo-Vrine imenike in tudi politično društvo od svoje strani je napelo pač vse razpoložive sile, da vstreže po možnosti svojim rojakom v tej silno važni politični akciji. Da-si nismo novinci v volilnih pripravah, vendar ni reklamiranje za naše ljudstvo lahka stvar in včasih treba obilo vprav požrtvovalne vstraj-nosti in potrpežljivosti, da se doseže vse potrebne informacije in dokaze. Razposlalo se je ogromno število pozivov na vse strani. Žal že marsikdo je moral napraviti zaman tudi dolgih poti in zgubljati mnogo dragega časa predno se mu je posrečilo urediti svojo zadevo. Liste so res jako pomanjkljive, da-si se to vsakomur ne dozdeva na prvi pogled, ali navesti bi se dalo izglede, ko izmej skupin 20 in celo 25 upravičenih volilcev ni bilo najti niti enega vpisanega imena. Velik križ je s slavno policijo, ki noče potrditi do-tičnega spisa dokler ni vse do zadnje pičice dokazano ; ali tak dokaz je včasih nemogoč, ker so zglasilni listi redarstva res še precej nepopolni. Razven tega zdi se, da na policijskem uradu niso niti obveščeni o vseh premembah hišnih številk, kar jih je izvršil naš slavni magistrat tekom zadnjih mesecev zlasti v predmestjih. Tako se je nakopičilo v centrali ogromno Število še nedovršenih reklamacij in naloga nas vseh mora biti, da pojdemo na roko našim volilnim pisarnam z marljivim poizvedovanjem pri zamudnih strankah in z donašanjem dopolnilnih informacij v krogih, ki so nam pristopni. Torej še je čas rojaki, da z marljivim in vstrajnim delom v reklamacijskih uradih pripo moremo tekom prihodnjih dni stotinam naših rojakov do neizmerno važne politične pravice.
Volilci IV. mestnega okraja. Volilni odbor IV. mestnega okraja sklicuje za soboto dne 20. t. m. volilen shod v gostilni „New-York" v ulici Gian Rinaldo Carli št. 10 pri sv. Andreju. Predstavi se svojim vo-lilcem g. Ivan Škerjanc. Rojaki naj blagovolijo opozoriti vse volilce tega okraja, da pridejo na shod.
Bil sem volilec 1907. leta, torej bom volilec tudi sedaj! Tako pravijo mnogi in se ne marajo potruditi do naših volilskih pisarn, da bi se prepričali, Če so res vpisani v volilskem imeniku. Rekli smo že in ponoviti moramo, da se vara mnogokateri, ki tako misli in govori. Ravno letos je izpuščenih na sto in sto naših volilcev iz leta 1907., ker so naši sovražniki poskusili vse možno, da bi slovenske volilce oropali njihove volilne pravice.
Za reklamacije je še malo dni časa. Ne čakajmo zadnjega dne. Storimo takoj svojo narodno dolžnost!
Volilni sestanek III. okraja. Danes zvečer, ob 8. uri, bo volilni sestanek v gostilni „Ai due raspi" (KodriČ), ulica Istituto Štv. 2. Prosimo zaupnike III. okraja, da pri-
dejo vsi na ta sestanek in da agitirajo med svojimi znanci, da bo tudi ta sestanek dobro obiskan. Na teh volitvah moramo dokazati, da je tudi v tretjem okraju več Slovencev, nego se splošno misli.
Uglednim župnijskim in občinskim uradom. Mnogi slovenski volilci, ki so izpuščeni iz volilnega imenika za državnozbor-ske volitve potrebujejo v svrho reklamacije svoje volilne pravice uradna potrdila, da dokažejo svojo domovinsko pravico oziroma datum svojega rojstva.
V ta namen so si dovolili naprositi re-klamacijski uradi političnega društva „ Edinost" potom dopisnic razne župnijske in občinske urade na Goriškem, v Istri in na Notranjskem, da se jim za določene osebe, ki so vselej sopodpisane dopošljejo kar naravnost in čim prej taka uradna potrdila. Ista so po zakonu koleka prosta. V nadi, da se od strani uglednih uradov nemudoma vstreže izraženi prošnji se zahvaljuje vsem župnijskim in občinskim uradom že v naprej Reklamacijska Centrala v Trstu Narodni Dom.
K poročilu o shodu na Cesti. V včerajšnjem poročilu o shodu volilcev na Cesti pri sv. Križu se je vrinila pomota, ki kvari smisel dotičnega stavka, ki bi se imel glasiti : „V to svrho povzdige našega kmetijstva, naj se podržavijo tudi železnice". (In ne: priključijo!)
Zmagovalci iz Turina prispejo v Ljubljano danes zvečer. Ljubljančani jim prirede sijajen vsprejem.
Prošnja za potujoče dijake. (Po
neljubi pomoti je ta poziv zakasnil.) Trža-čani! Rodoljubi! Že enkrat smo se obrnili do Vas s klicem po pomoči, a žalibog brez vspeha. Naša prošnja je bil klic umirajočega v puščavi. Zoper naše pričakovanje se ni nihče odzval. Ne znamo si tega tolmačiti. Saj ste bili Tržačani vedno naklonjeni naprednemu slovenskemu dijaštvu in ste to tudi pri vsaki priliki dokazali! Zakaj naj bi sedaj ravnali drugače ? — Zamislite se v položaj ubogega dijaka, ki med počitnicami potuje, da si na ta način razširi obzorje!
Obračamo se ponovno do Vas s prošnjo, da priskočite na pomoč slovenskemu potujočemu dijaku s tem, da mu daste brezplačno prenočišče. Storite to! Prihranite revnemu dijaku, ki je vse leto varčeval. le da si more v počitnicah ogledati svet, nepotrebne izdatke za draga prenočišča! Če prepustiste revnemu dijaku za eno noč postelj, mu odvzemete veliko breme, a sami ne trpite nobene škode. Uvažajte to!
Kdo od bivših dijakov se ne spominja na počitniška potovanja, na katerih je užival podporo rodoljubov ? Zakaj se ne izkaže tem dobrotnikom hvaležnega s tem, da pomoga z brezplačnim prenočiščem potujočim dijakom. Prilika je tu !
Uverjeni smo, da je v Trstu mnogo rodoljubnih rodbin, ki bi lahko, brez škode, dale brezplačno na razpolago po-sttlj za počitnice potujočemu dijaku. Prosimo torej še enkrat vse tiste cenjene rodoljube, naj takrat uslišijo našo prošnjo.
S to majhno žrtvijo koristijo ogromno revnemu, samemu sebi prepuščenemu slov. dijaštvu. Že zadnjič smo Vas opozorili na koristi počitniškega potovanja, mislimo zato, da bi bilo to danes odveč.
Apeliramo še enkrat na Vas v imenu samopomoči in v trdnem upanju da ne ostanemo zapuščeni. Od Vas je sedaj odvisno: ali naj slov. dijak še prihaja v Trst, občudovat Vašo vstrajnost in delo, ali naj ostane doma in vsled Vaše krivde zgubi koristi počitniškega potovanja v Trst, največje slovensko mesto. Zavedite se vsled tega pravočasno te dolžnosti. Prosimo in poživljamo Vas, cenjeni rodoljubi: uslišite našo prošnjo in naznanite nemudoma potom dopisnice svoj cenjeni naslov: ak. fer. dr. Prosveta — Ljubljana — Mestni dom.
Vsem tistim cenjenim rodoljubom, ki se odzovejo klicu po pomoči, bodi na tem mestu v imenu potujočega dijaštva izrečena iskrena zahvala.
Počitniška Zveza v Ljubljani.
Hrvatska učiteljica na laški šoli! Pod tem naslovom prinaša večerni „Piccolo" z dne 15. t. m. dopis iz Fontan pri Poreču. Dopisnik bridko toži, da je na tamošnji laški Šoli suša in to po krivdi hrvatskega učiteljstva. Pajaco z Goldonijevega trga trdi, da je učiteljica s pomočjo enega hrvatskih članov krajnega šolskega sveta silila vse otroke v hrvatsko šolo in da se je na laško šolo vpisalo le 7, reci sedem otrok — med tem, ko da jih je bilo prej 30!!!
Dopisnik, ki se gotovo nahaja v bližini tamošnjega graščaka, ki je edini Lah v Fon-tanah, bi hotel revno učiteljico, ki gotovo ni nič kriva — kar linčati!
Mi, ki živimo tu v Trstu, ki pa po-poznamo Fontane in prebivalstvo, lahko rečemo mirno vestjo, da je od onih sedem otrok na tamošnji laški šoli — vsaj polovica Hrvatskih !
Laške šole v Fontanah ni bilo treba nikdar ustanavljati, ker tam Lahov ni!! Ako pa so jo ustanovili, so stojiii to le z namenom, ki ni pošten, ki se jim je pa, hvala bogu, izjalovil! V Fontanah živi pošteno hrvatsko ljudstvo, ki je vredno, da bi se vzgledovali v njem vsi našinci in je torej naravno, da je tamošnja laška šola zrela za zapretje!
Odllkov. tovorna sodovke In Sampanlsko Šumečih pokallc
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
= na Opčlnah = m
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi ca odjem pokalie in sodorke.
—— Za točno postrežbo se jamči.
H
J L
Velike nove prodajalnice HBF" pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, Ul. Stadion Št. 6 - Telefon 22-85 (Hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceag zmeTi«.
Bogata izbera iz bera popolnih aob od	do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne
in Sadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPEGUALirETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — fopols? epreas in posamezni deli.
m
V-zr,						—J|
						
						
Na obrokeI JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulic« deli' Olmo štev. 1, n. nadstropje — Trst
Vela izbera \m\o®i oM za »de in manuraKtnniesa Maia
V ter moške in ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Do, gospod!
Tudi Vam
priporočamo pivo dvojnega kvasa
Sveti Štefan
(Pozor na založno znamko „Sveti Štefan")
izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin.
Glavna zaloga: R. Gregorich
Trst, via Valdirivo 32. - Tel. 2201. (O.)
Krolačnlca za civiliste In vojake.-.
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n.
Priporoča ee s!avnem občinstvu in vojaštva za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne.
pekarna in sladčiearna
Trst, ulica Istria št. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice. - biškote in likerje.
Za obilen obisk se priporočam
Josip Fabjan.
563
Srečen dom!
Gospodična čednega vedenja in lepe postave, iz dobre solidne hiše, najde potom tega inserata svojo bodočo srečo, i Ponudbe s prilogo slike ter natančno1 adreso se pošlje pod šifro 50*000 P. 8091 na Haasenstein & Vogler;
A. G. WIEN I. Neumarkt 3 -'
STROGO DISKRETNO.
»B
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni ichni*
Korespondentn
za italijanski, hrvatski (srbski) jezik, ki obvladuje tudi nemščino in češčino, išče veliko industrialno podjetje. Samo mlajše, popolne in samostojne moči naj se ponudijo pod „W. S. 9438',, Rudolf Mosse, Dunaj I., Seiler-== statte 2. ==
t " 11
Dr.i.Čermak
: zobozdravnik :
- TRST "
ulioa deli* Gaisimi fit 13. II, n.
Simić S Co. - trst
ul. S. Anastasio 8-10
== OBAVLjA	'
Agenturske in komisijn. posle
Bavl se s prodajo kolonijalnoga blaga in nakupom dež. pridelkov.
Pozor!
Štora In proa slo«, tordka na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev
jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier*. - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih se jamči. — — JOSIP DEKLE V A
Se priporoča sl»v. oMmstvn	_ „nta Mn.lclplo 5t. 1 - GORICA
Zahtevaj te » Kolinsko Cikorij o!«
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
n Prevozno podjetje ==
o. kr. »TStrflJikUi dri. ielesnlo	2051
Sprejme razcarinjanje taioršnegasitoodi Haga iz mitnic, iestaTljanje na Som,
POšijATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarn« cementa „PORTLAND" v Spljetu.
.z K
PRODAJA NA DROBNO.
CENE BREZ KONKURENCE

Ji
SNCE. i||
mllSB

Stran IV.
.EDINOST" št. 136.
V Trstu. 18. maja 1911.
Kaki Lahi da žive v Fontanah, naj pokaže sledeči slučaj: Pred 16 leti smo se peljali trojica preko Poreča v Fontane. Ker smo govorili slovenski, so nam v Poreču žvižgali! Prišedši v Fontane smo to povedali tamošnjim kmetom korenjakom. Kakor bi trenil so se razšli in se takoj na to vrnili oboroženi s puškami, češ, da hočejo na laške s ... . (tako so se namreč izražali oni) v Poreč!
Imeli smo dokaj truda, da smo zbrane kmete pomirili in pregovorili, naj podivjano druhal v Poreču puščajo na miru. Lahov, izvzemši graščaka in „plovana" (duhovnika), ni bilo tedaj v Fontanah. Komu so torej Italijani otvorili laško šolo v Fontanah ?! Ko bi imeli Še kaj sramu, bi se morali sramovati sami sebe, da uganjajo take pajacade na slovanskih tleh; a ker nimajo nikakega srama, si še upajo pisati v novine o svojih nesramnih predvzrokih I!! Vrlim Fontancem in njih vrlim ženam naše iskrene čestitke na možatem nastopanju za pošteno narodno šolo ! Slovenci in Slovenke! Vzgledujte se v bratih pri Poreču!
Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva priredi prihodnjo nedeljo, 21. maja 1911 svoj pomladanski izlet na Čaven, ki je radi svoje ugodne lege in krasnega razgleda, ki ga nudi, najbolj obiskovan vrh obsežnega Trnovskega gozda. Zato si je tržaška podružnica Slov. planinskega društva preskrbela za obiskovalce Čavna posebno spominsko knjigo, ki jo v nedeljo izroči gozdnemu čuvaju na Čavnu. Člani S. P. D, in eventuelni gostje se odpeljejo v soboto, dne 20. maja 1911.
Birma v Trstu. Kakor smo že poročali, bo gospod škof monsignor Andrej Karlin delil letos zakrament sv. birme od 21. t. m. do 14. junija. Prihodnjo nedeljo bo birma v župni cerkvi sv. Jakoba po sv. maši, ki prične ob 10. uri; v četrtek, dne 1. junija pa v župni cerkvi Starega sv. Antona po maši, ki prične ob 10.30 uri dopoludne.
Tržaška mala kronika.
Tatvine pekovskega pomočnika. G.
Rihard Novak, lastnik pekarne v ul. Farneto št. 11, je imel v svoji službi kakor pomočnika, 20-letnega Petra JoviČa iz DerniŠa v Dalmaciji. Nekaj mesecev sem je gospodarju dan za dnem zmanjkalo iz predala nekaj denarja, ne da bi mogel priti tatu na sled. Slednjič je njegov sum padel na Joviča, pre-iskal je njegov kovčeg (Jovič je stanoval pri gospodarju) in notri je našel lep znesek 1020 K v bankovcih. Jovič je najprej tajil, da bi sploh on imel toliko denarja, potem je rekel, da mu ga je izročil neki prijatelj v shrambo. Na podlagi gospodarjeve ovadbe je bil Jovič aretiran.
Sin proti lastni materi. Alojz Stan-zel, 31-leten delavec, stanujoč v ul. S. Fi-lippo 14, je lenuh, ki mu delo ne diši, in kljubu svoji starosti zahteva, da ga hrani njegova revna mati. Predsinočnjem je nepridiprav zopet zahteval denarja od matere, in ker ni dosegel svojega namena, je začel razsajati in razbijati, kar mu je prišlo pod roko. Hotel je tudi udariti mater, ki se je pred njegovo besnostjo rešila le z begom. Hudobni sin je bil aretiran.
Maščevanje. Danijel Amadeo, star 44 let iz Sv. Petra na Braču, mornar, je bil nedavno kaznovan radi zlobne poškodbe tujega imetja. Razbil je namreč iz hudobije par šip v gostilni „Alla Grotta". Včeraj je gospodarju te gostilne in še drugim zažugal, da jih bo „fental". Preselil se je zato zopet v luknjo.
Loterijske številke, izžrebane dne 17. maja 1911 :
Brno	63 15 23 59 22
Inomost	15 89 19 35 47
Koledar in vreme. — Danes: Ve-nancij sp. — Jutri: Celestin pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne H- 22° Cels. Vreme včeraj: oblačno, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko : Motno, tupatam dež. Temperatura malo spremenjena. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Na večstransko izraženo željo se z ozirom na predsto-ječe državnozborskee volitve mesto naznanjene predstave operete „Valčkov čar", ki se jo preloži na pozneji čas, uprizori dne 28. t. m. v Barko vijah Emin Carevo „Zimsko solnce". Sodelovalo bo osobje dramatičnega društva. Toliko na znanje bratskim društvom.
V petek vaja za moški zbor. Kapelnik M. Polic, nakar posebno opozarjamo vse gg. pevce in pevke. Pomožni učitelj (podružnice) : g. R. Mate. Vaje se vrŠe v gledališki dvorani „Nar. doma". Prosimo točne in polnoštevilne vdeležbe. Novi pevci in pevke dobrodošli.
Pevsko društvo „Ilirija« pri Sv. Jakobu priredi prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. koncert v „Nar. domu" pri Sv. Ivanu z mnogovrstnim in jako zanimivim vsporedom. Ržtzun pevskih in godbenih točk se bo predstavljala igra „Brat Sokol", po vsem tempa bo ples do polnoči. Vstopnina za osebo je! 60 stotink, k plesu za moške 1 krono, za: ženske 80 stotink. Odbor pričakuje mnogoštevilne udeležbe.
Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce in pevke na pevsko vajo, ki se vrši
danes točno ob 8. uri zvečer. —Ker se bo vršil važen pogovor glede izleta in druzih društvenih zadev, prosimo, naj nihče ne izostane.
Dramatično društvo v Trstu ima danes ob navadni uri zvečer odborovo sejo. Vse gospode odbornike uljudno prosim, da bi vsi in zanesljivo prišli. Predsednik.
Nar. del. organizacija.
Skupine „Linoleum" in „Plinarna" imajo danes, ob 8. uri zvečer sestanek v prostorih NDO pri sv. Jakobu.
Člani NDO iz »čistilnice olja" (Spremi-tura olii) naj pridejo danes, ob 8. url zvečer v prostore NDO pri sv. Jakobu.
Skupine „Sv. Marko, Strudolf in Lloyd" imajo sestanek v petek, dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. pri sv. Jakobu.
Delavci iz delavnice „Societa Anonima Metallurgica" so vabljeni na sestanek za petek ob 8. uri zvečer v prostore NDO pri sv. Jakobu.
Krajevna skupina NDO v Skednju sklicuje za soboto, dne 20. t. m. ob 8. vuri zv. v prostore „Gospodar, društva" v Škednju sestanek. Vabljeni so vsi člani posebno pa delavci iz plavža in tovarne čistilnice petro-leuma, da se vdeleže tega važnega sestanka.	_
DAROVI.
— Za stavbeni fond slov. šole so nabrali zavedni volilci v gostilni „Ali' Alba 8 K. Denar hrani uprava.
Vesti iz Istre.
Javni volilni shodi v Istri. K včerajšnji naši notici pod tem naslovom imamo pridodati, da skliče javni volilni shod deželni poslanec g.Josip Pangerc na praznik dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne v Predloko — občina Dekani.
Priporočamo našemu občinstvu te in sosednjih občin, da se mnogoštevilno udeleže tega shoda, ki je posebne važnosti zaradi predstojećih volitev za državni zbor.
Hiša
na prodaj z zemljiščem v Rocolu. Oglasiti se v zalogi krme ulica Giulia št. 33. 867
Qnhsfe	lepo meblirana, zračna se odda v najem
O U Ud	pri slovenski družini v bližini Narodnega
doma in	južnega kolodvora, ulica Pau'iana St. 6,
vrata 7.	866
IC rt U| belega vipavskega vina najboljše kva-• OU III litete na razpo'ago blizu kolodvora Štanjel. Cene zmerne. Natančneje pii Kette Antonu, Opčine 169	803
IcPPfll D& ra^uD dobroidoČo gostilno v kakem lOUt/lll trgu blizu železniške postaje ali v bližini kakega mesta. Za naslov naj se vpraša Inseratni oddelek „Edinosti" pod št. 848.	848
z lepo pisavo, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče kakoršnukoli službo. Ponudbe na Inseratni
oddelesc Edinosti ped „Upokojenec" št. 851. 851
Upokojenec
Pijte
Qamn »Tolstovrlki slatino*. Na-oalllU roči ae v Tolstem vrhu,
dni t as J, Eoroiko.
736
Albanija in Albanci. ItŽ&S^
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj knpi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Josip Trampuš TMtE?5
priporoča svojo pekarljo. Večkrat na dan svež kruh. — Zaloga moke vsake vrste &z prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Sladčioe in bllkoti.	1928
Prnrla CP T0 n?zki C!D* ma'a Pr°d»jalna riUlla So (ootegin) za prodajo sadja, zelenjave, piva, vina, mleka, masla itd. Naslov pove Edinost j.od 6t. 819.	819
Delavnica čevljev ,cCr
Jamico čevljev, katera re nabija v Trstu, ulica dflla Gnardia 27. Sprejema se naročila po m*rl in popravke.	441
Josip Semulic
TRST, ulica dellf Istituto št. 5
FriporoČa slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladČ'ce. Moka iz I. mlinrv ter mas-o. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na dom.
M
3{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON št. 1085.
TRST trt. della Zonta št 7, /.
1995
po najvišjem pooblaščenju ces.
in kr. apostolskega Veličanstva
$(Vlll. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne svrhe.
TA DEffABNA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vseh?Je 21.135 dobitkov
v gotovini v skupni svoti 620.000 kron.
KST* Glavni dobitek: 200.000 K.
Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loteiije ra Dunaju III. Vcrdere Zollarntstrasae 7, v loterijskih koltkturah, tobekrrnah, pri davčnih, poštnib, brzojavnih in železniških uradib, v menjt lniceh itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Žrebanje se bo vršile javno 22. junija 1911.
Od c. kr. loterijske direkcije gRg
UellK izbor daril za birmo
v prodajalnici zlatanine in ur
Michele Morsa
Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava.
ZMERNE CENE.
Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. -
m	a
Dr. Kari Ernst
unlv. med. ^^^ooc zobozdravnik
Trst; Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.	eos
Ku:
Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop.

- Potovalca ■■
popolno znanje srbohrvaščine za Hrvatsko - Slavonijo išče uvozna tovarna žveplenk.
Ponudbe sub „F. S. 2231" Trst, poste restante „Giar-dino".
■861 Pol stoletja uspehov i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe |
Pastigli©
Kron 6300!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz adinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij.
Kcćija „FORD" Je najpopolnpjSa, najhitrejša in najekonomičnejia kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734
Velika centralna aarage, ulica del Baohl 16. vogal ulloa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODBICH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni ceni.
Varttvo in nđrieTanje avtomobil;--Solidna postrežba.
proti kašlju
Q bolaznl v grlu, hrlpavostl, katara Q
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
Preprodajaloem velik poput.	303
Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Batjelu v Gorici
Stolna ulic« Štev. 3-4. Mehanična n delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki fanko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in aivt-.lc. stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Hans Scheidler
Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zaloga IzčeteniH domačih čevljev.
Sprejemajo se naroČila po meri. i
I Čistilne • krogi] i ce
osvežujoče iz rastlinskih snovi
ure uje jo Črevesno delovanje ; zelo uspešne proti hemoroidam, prenapolnjenos i krvi, glavobolu itd. 1 ikatija stana 50 vinarjev.
Lekarna GALENO'
= zobotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, 11»
bivši : prvi zobotehnik
Trst, ulica S. Cilino.
Daje se na znanje, da se bo vršila dne 21. maja 1911 v občinskem uradu v Dutovljali javna
prosfouolina zmanjšeunlna družim
za zgradbo novega občinskega vodnjaka. Dražbeni pogoji se pregledajo dne 21, maja 1911 pri županstvu v Dutovljali. Podvzetnik dela mora položiti 1 u °j0 varščine pred dražbo.
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecceilio 4.
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne | motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in či- § stilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje
-	- oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -
Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materiala, mletje kave.
-	- - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - -
*