Dopisi. Iz Ljubljane, 2. febr. (Dr. Costa. Trgovinska zbornica.) Nepričakovana smrt dr. Coste je budo pretresla vse Slovence, liberalci in nemškutarji pa so srca veseli in ošabno že dvigajo po koncu glave, češ, da sedaj na Kranjskem ptujcem rožce cvetd. Dokler je dr. Costa ee živel, bali so se ga protimiki naioda slovenskega, ker so živo čutili njegove veljavo pri ljudstvu in vsestranske njegove zmožnosti. Videli so, da dokler dr. Costa stoji na straži slovenskega naroda, ne bode lahko mogoCe prevariti ga. Zato bo poskužali vse, kar koli si je kedo izmislil, da bi spodbili veljavo in zaupanje dr. Coste pri ljudstvu. Sumičili so ga, kar so mogli, ter podtikali mn najgršc namene, da bi le narod od njega odvrnoli; in z žalostjo moramo reči, da po nesrečnem bratovskem razporu je ,,Slov. Narod" v tem oziru prekosil še nTagblatt" in druge nemčurske liste. Pa vse to početje je bilo zastonj. Večina elorenskega naroda je previdela neizreSno važnost dr. Coste in mu je kljubu vednemu hujskanju liberalcev — nemčurskih in slovenskih — ohranila svojo udanost in zvestobo. To se je najlepse pokazalo pri pogrebu rajnega. Dasi zarad kratkega časa ni bilo mogoče smrt njegovo naznaniti na vse kraje in prijatle njegove povabiti k pogrebu, ker še 48 ur iii ležal na mrtvaškem odru, se je vendar zbrala tako obilna množica iz vseh krajev filovenskib, da Ljubljana tacega pogreba ie ni videla! Žapani iz ljubljanske okolice pa njihovi namestniki nosili so blagega mrliča. Ljubljanski gospOdi se je zdelo nekoliko čudno, da 80 ga nosili kmetje in bi bila menda raji vidila, da bi ga bili vlekli konji na pokopališče; a nani se je zdelo to jako lepo in pomenljivo, da so 1 judski predstojniki nosili ljudskega zastopnika k pogrebu. Ob krajih svetili so sokolci pa deželni uradaiki. Pred mrličem so šla razna društva ljubljanska s svojimi zastavami, pa deputacije vnanjih krajev, in ginljivo je bilo viditi dolge vrste k m e t o v, ki so Ijubljenca naroda slovenskega Bpremljevali z moleki v rokah na pokopališče. Za DJimi je prišla deputacija ljubljanskih gospa ia gospodičin v črni svilnati obleki, potem usmiljene sestre, fiančiikani in dubovenstvo. Za mrličem pa so _li sorodovinci, uradniki, vojaščina, mestjani pa dijaki; kterib menda šolsko vodstvo ni porabilo, da bi bili šli sknpno v vrsti pred mrličem, kakor je sicer pri imenitnib osebah v navadi. Ljudstra se je vse trlo in ie5i smemo, da ga je spremljevalo ve6 nego 10.000 ljudi k sv. Krištofu. Prav in lepo je tudi bilo, da so bile med pogrebom po večem štacuue tudi nasprotuikov naših zaprte, kajti Se najhujši protivniki ne morejo tajiti, da je bil dr. Costa eden najrazumnejšib mož ne samo v Ljubljani in na Kranjskem, ampak rekli bi, v celej Avstriji. Vencev, kterih so mu razna društra darovala, našteli smo 35, zastav pa je bilo 8. Pri današnji besedi v čitalnici se je g. dr. B1 ei wei s s prisrčnim govorom spomiujal dr. Coste ter se v znamenje velikega zaupanja, kterega je rajni užival, skliceval ravno na njegov sijajni pogieb! Mikalo Vas bo zvediti, da je po Ofenbeimovi pravdi slavnozuani minister Banhans zavrgel pritožbe o nepostavnostih pri volitvah za kupčijsko zbornico, ki se je vsled tega včeraj osnovala. Za predsednika so izvolili žitnega kupca Dreo-ta, ki je v svojem govoru povdarjal, da se noče niti z narodno niti z cerkveno politiko pečati, ampak le skrbeti za koiist (?) dežele kranjske. Ko bi teh tičkov že tako dobro ne poznali, bi jim morda kaj verjeli, tako pa je vse njih prizadevanje zastonj! Radovedni smo, kaj da bodo storile sodnije, kterim se bode dala prilika preiskovati postavnost teh volitev. Iz Ljutomera. (G. dr. Srncc in — volilci.) Precej enostranski dopis v ,,Nar." mi je povod, da spregovoiim o stvari, o kterej bi bilo res najpametneje — molčati. Naš deželni poslanec g. dr. Srnec je na dan 26. dec. 1. 1. sklical svoje volilce v Ljutomer, da jim o svojem delovaDJu sporoča. Prišli so na ta poziv samo 4 volilci. Bili so pa razun g. okr. glavarja še nekteri drugi gostje kot poslušalci navzoči. Gosp. poslanec je razlagal, kar je storil in česar ni storil; o šolstvu govoril je najobširneje in ga cel6 do neba povzdigoval, čeravno aam zdaj od te strani uajveča nevarnost za narodnost žuga. 0 narodnem delovanju v dež. zboru ni skoro druzega nič povedal, kot da je mladoslovenec in da boče to tudi ostati. Zdaj pa vemo, pri čem da smo! Neki bud nemškutar, pa na važnem mestu 8toje6 gospod, se je enkrat izustil, da so mladoslovenci njih najboljši pionirji. To radi verujemo, ker imamo še pet zdravih čutov na sebi in vidimo, kaj da se na svetu godi, kako da se naši najhujši nasprotniki prisrčno vesel6 rovarskega dela rmladih" na Českem in na Slovenskem, ker 80 ,,mladi" s6 svojim liberalizmom dognali stvar, ktere bi ne bi nemčurji eami nikdar niogli, da so namreč narodno stranko na dvoje razcepili, ved6 se kot najljutejši zoperniki katol. cerkve. Gosp. dr. Srnec je nekako nezadovoljnost po8lušalcev občutil, ter je sobo zapustil in naročil poslusalcem, da naj se posvetujejo, ali še je vreden njib zanpanja ali ne; če ue, potem je pripravljen svoj mandat položiti. Ko je spet aazaj prišel, izrekli so rau še navzoči 3 volilci svoje zaupanje, in on ostane poslanec. Iz Ptuja 27- jan. —r— Včeraj smo imeli jako slovesen pogreb. Pokopali smo enega najstarejih ptujskih meščanov, g. Fttrsta, ki je 24. jan. v 82. letu svoje starosti mirno in lepo po krščansko v Gospodu zaspal. Najmanj pol Ptuja je bilo na nogah. Tudi učenci realne gimnazije, raestne in slovenske šole so spremljali pokojnika. . . . Cemu in zakaj to ? prav za prav ne vemo, ker nam kaka posebna zasluga rajnega mestjana za občni blagor ni znaiia. (Kedar je kaka cerkvena svečanost, ne morejo gospodje ne ene šolske ure pogrešati; kedar pa je kaj druga, zamorejo vse. Vredn.) Po ptujskodravskem polju in po haloških goricah je sneg skoro že ves skopnel, in vinogradi se že prav pridno obdelujejo — i>eže se in groba. Zimska setev, tožijo ljudje, da je zelo trpela. Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Diplomatičen obed alj kaj?) Te dni ^em izvedel, da je naš gosp. okr. glavar na sv. Stefana dan povabil nekoliko županov k sebi na obed. Sama po sebi je ta reč nedolžna, ali župan, ki se je tega obeda vdeležil, nikakor ne more biti nasproti gosp. glavarju samostalen, inzatoravno se bojimo za naše župane, da ne bi bolje gosp. glavarju kot ljudstvu, ki jib je izvoliio, služili. Ne bom tistib županov, ki so se tega obeda vdeležili, imeuoval, želel bi samo, da naj Ijudstvo na svoje župane pazi, da mu zvesti ostanejo, in ako to ni; naj pri volitvab bolj značajne župane voli. (Ali je samo naključba bila, da so se župani gostovali istega dnč, ko je g. dr. Srnec za popoldnč volilce bil na shod povabil ? — Pii vaem epoštovanju do ces. oblastnij moramo vendar gg. župane opominjati, da si pred vsem drugim varujejo samostalnost na vse strani. Vred.) Od sv. Lovrenca v slov. goricab 31. jan. (Obžalovanja vredna nesreča.) Denes se je v Mosteh blizo Pesnice gvozna nesreča zgodila. Kmet Fr. Dolenšak je ustrelil dva svoja sina! Starejši France, 23 let star, je bil vojak, od jeHeni na odpustu doma; mlajši 211etui Valentin bil je zadujokrat vojasčine začasno oproščeu. Že več let sem se je sosedom dozdevalo, da Dolenšak na hipe ni pri pravi pameti; o takib trenutkih je uavadno jako surovo z svojo ženo delal. Sinova sta ob takih dogodkih sicer svojo mater branila, očetu pa nista ničesar hudega prizadevala; v obce sta se štela med pridne fante. Tudi v saboto večer je bil tak nemir; žena je, kakor vselej, zbežala. V nedeljo odide s starejšo hčerjo k rani božji službi. Po storjenih navadnib opravilib gred6 vsi ostali domači: oča, sinova in dre hčeri, ena 14, druga 9 let stara k zajutrku. Oča zajme nekoliko žlic, potem gre v zadnjo hišo, vzame dve nabiti puški, odpre nekoliko duri, ustreli enega v glavo, da se zgiudi na tla, potem zgrabi drugo puško in nameri na drugega; ta neki milo prosi, pa nič ne pomaga, tudi tega v glavo ustreli, da se mrtev zvrne. Ker prvi ni bil pri priči mrtev, ga nesrecni oča s puako udari, da se puškin ročnik na dvoje razkolje. Starejsa deklica med tem groznim dejanjem s hiše zbeži, mlajšo pa oča, vzemši kolafi kruba, v sobo zapre, rekši: ,,Pazi na nju in pridna bodi", — ter odide. Ker je ključ v vratih ostal, prihit6 brž ljudje na pomoč. Enega nesrečnežev še najdejo živega, pa tudi ta umrje, preden pride dubovnik. Oče gre potem za Pesnico doli do mosta pri Dornovi in za železno cesto dalje proti Ptuju; kam da je šel, še se zdaj ne v6. Ta nesrečni človek je bil sicer mirnega obnašanja, ne pijanec; ako je pa le malo pil, je bil neki cel6 zraočen in to je trpelo tako do osem dni. Sinova sta neki oba presv. Jezusovega Imena tjeden pri spovedi in sv. obbajilu bila, kar je vsaj nekoliko tolažbe za nesrečno mater.