Deželno ,,Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani". Eakor smo že javili, se je vršil 41. občni zbor te organizaeije dne 28. decembra 1909 v »Narodnem domu" v Ljubljani ob obilni udeležbi zastopnikov učlanjenih društev. Predsednlkor nagoror. Predsednik Juraj Sežek je govoril: Slavni zbor! Otvarjam današnje naše 41. glavno letno zborovanje ter konštatujem glasom § 11. društvenih pravil današnjo sklepčnost. V imenu društvenega odbora kar iiajsrčnejše pozdravljam vse cenjene gospodične tovarišice in drage torariše, ki ste se letos zopet v tako mnogobrojnem številu zbrali in odzvali našemu vabilu. Posebno iskreno pa še pozdravljam drage nam goste, tovariše iz Štajerske in Primorske, ki so s svojo današnjo udeležbo vnovič pokazali svojo lepo kolegialnost in solidarnost z nami kranjskim učiteljstvom. Skozi 40 1 e t se že trudi in dela naše društvo za porzdigo in koristi našega šolstva in našega stanu. V tej dolgi dobi smo Jimeli mnogo bojev, mnogo nasprotnikov, a tudi dobrib prijateljer, ki pa marsikateri že počiva v hladnem grobu. Eden pa je, ki nam je skozi tso to dolgo dobo zvesto in neustrašeno stal ob strani ia ki še danes z vsem ognjem srojega duha vihti svoj uma svetli meč za pravice in zahteve našega narodnega šolstra in učiteljstva — to je našBUčit. Tovar i š", ki s prihodnjim letom praznuje že 50 1 e t n i c o svojega obstanka. Redka starost t življenju slovenskega časopisja, a vesel pojav za slovensko učiteljstvo, in gotovo nas vse danes navdaja [prav srčna želja, da bi bilo temu našemu vrlemu sobojevniku usojeno še dolgo vrsto let delati za prospeb in (ast šole in učiteljstvu. Gotovo torej govorim Vam vsem iz duše in od srca, ako danes ob glavnem letnem zborovanju našem najiskrenejše čestitam uredništvu in založništTU na tako lepem dosedanjem uspehu s srčno željo, da naš nU 6 i t. Tovariš" živi.sekrepi in razš i r j a j na čast slovenskega učiteljstva! Važen letošnji dogodek, ki se ga je naše učiteljstvo že veselilo in dostojno prazaoralo, je bila 40 1 e t n i c a našega držarnega šolskega zakona. V marsičem so mu sicer pristrigli peruti z znano novelo iz leta 1883., a še vedno je črrst steber, na katerem krepko 8loni in se razvija naše novodobno šolstvo. Zato se bvaležno spominjamo ob tem dogodku onih činiteljev, ki so nam ga dali in ohranili do danaŠDJih dni, pred vsemi pa našega dobrega in skrbnega vladarja, ki nam ga je (potrdil. Naj bi nam ga dobrobotno nebo ohranilo do najpoznejše dobe človeške starosti! Najvažnejše rprašanje pa je bilo za iias letos gotoTO naše k r u š n o vprašanje. Pričakovali smo in se trdno nadejali, da se rsaj novim po splošni volilni pravioi izvoljenim deželnim očetom omehčajo srca do trpečega učiteljstva in da vendar že enkrat priaije, če že ne celo solnce, pa vsaj dobrodejen žarek tudi čez prag kranjskega učiteljstva. Toda kruto smo se varali! nS r c n i m a j o !" je bil vžkliknil pred leti govornik ob onem znamenitem našem sbodu, inres okamenelo srce mora imeti tisti, ki pušča ob toliki draginji stradati in gladu umirati najboljšo narodove delavce — učiteljstro. Vnašem BVdovskem društvu" je samo ? zadnjih dveh letib pomrlo več tovarišev kot prej v celem desetletju, in koliko jih je še vsako leto zaradi bolehnosti na dopustu! In odkod [to ? N a porno delo, pomanjkanje. draginja, glad —neznosna bedal Polastil se nas je obup, ker od nikoder ni pomoči — tudi od vladne strani ne! — iu z resignacijo čakamo pribodnjib dni. TajnlkoTO poročilo. Tajaiško poročilo je podal tovariš Fraa Š k u 1 j. Iz tega poročila posaemljemo: Odbor je imel r upraraem leta štiri seje, r katerih je reševal tekoče draštvene zadeve. Najvažnejše delo odbora je bilo aačrt glede premembe deželnih šolskih zakonov. Odbor je imel to zadevo v treh sejah aa daevaem redu. Pozvala so se vsa okrajaa ačit. društva, da izdelajo uatančea načrt glede spremembe šolskih zakoaov. Oglasilo ae jih je precej bodisi z referati bodisi z Basveti. Glavaim poročevalcem je bil izvoljea tov. Fraa Štefaačič, aadačitelj t Vel. Laščah. Ta je tudi gradivo temeljito predelal, za kar aaj mu bo tem potom izrečena zahvala. Eaj se je zgodilo glede premembe šo!. zakoaa za Eraajsko v dež. zboraici, je vsakema jasBO. Na ačiteljske želje se tam ni oziralo, skleailo se je nekaj, kar utegae imeti usodepolae posledice za učiteljski staa aa Kraajskem, ako dobi ta zakoa aajvišje potrjeaje. — Da takoj priklopim tej zaušaici vsema učiteljstvu še drugo — da ae bo z nemiraim čakaajem preveč trpelo — moram povedati še to, da se je društvo pečalo tudi 8 peticijo na dež. zbor za zvišaaje plač. Ta peticija (ki vsebuje staro zahtevo, da se da učiteljstvu plačo, kakor jo imajo drž. uradaiki zadajih štirih plačilaib razredov) se je po poslaacu tov. Gaaglu uročilo na kompeteatao mesto. Eako sijajao se je rešilo to vprašaaje je vsera zaaao. Dae 25, oktobra 1909 je poslalo draštro poziv vsem zastopaikom učiteljstva v okrajaia šol. sretih, da sprožijo pri prvi seji okr. šol. svetor, da ti skleaejo peticijo aa dež. šol. svet zaradi izboljšaaja materialaega položaja kraajskega učiteljstva. Eakšea uspeh bo rodilo to, ne vem poročati, ker ae vem, v koliko so se učiteljski zastopaiki za to stvar zavzeli. Dae 2. Bovembra 1909 je poslalo društvo poziv vsem okrajaim ačit. društvom, da vlože resolucijo Ba ministrstvo za uk bogočastje, Ba miaistrstvo za notraaje zadere ia miaistrskemu predsedaiku zaradi preprečeaja saakcije ene točke aameravanega aovega šolskega zakoaa, po kateri ni mogoč učitelj kot predsedaik t krajaem šol. svetu. Na uspeh te resolucije treba čakati. Da se goji stik učiteljstva s pripravaiki ter da se sledaje pridobi za ideje učiteljskega stanu ia fljega težaje, je draštvo priredilo dya učit. večera s predavaaji. Na prvem je predaval tov. "VVaschto o petju, na dragem učit. ve6eru je predaval prof. Pestotaik o temi: BPomen telovadbe z aarodaogospodarskega stališča". Predavaaje je bilo lepo. Poročati mi je še o gibaaju ia delovaaju okrajaih ačiteljskih draštev. Eakor vsako leto tako je tadi letos to poročilo težavao, ker ai potrebaih podatkov. Poročila sem prejel od sledečih učit. draštev. 1. Okrajao učit. društvo za postoajski šol. okraj je imelo eao zborovaaje. Obdelale so B6 sledeče teme; 0 domozaaaskem pouku — predaval je prof. Fr. Orožea. — Emetijaki poak na Ijudski šoli, podal za vipavski sodai okraj Aatoa Skala, aadučitelj v Vipari; za ostale tri sodae okraje pa ista tema Jaako Grad, nadučitelj v Eošaai. Društvo šteje 30 člaaov, 38 podporaih in 3 častae člaae. 2. Društvo za šolski okraj ljabljaaske okoliee je imelo 2 zborovaaji ter šteje 57 rednih člaaov. 3. Draštvo za kamaiški šolski okraj je imelo eao zborovaaje s predavanjem: Spisje aa Ijudski ia poaavljalai šoli. Predaval okrajai šolski aadzoraik Stiasnv. Društvo šteje 35 rednih ia 2 častaa člaaa. 4. Učiteljsko društvo za logaški okraj je imelo eao društveao zborovaaje. Predaval j« dr. Fr. Ilešič o temi: Narečje ia kajiževai jezik. — Nadačitelj Bezeljak je predaval : E reformi dež. šolskih zakoaor, aadačitelj M. Eabaj pa o temi: Šola ia kmetiško vprašaaje. Društvo šteje 34 redaih ia 2 častaa fclaaa. 5. Pedagoško draštvo v Erškem je imelo sledeča predavaaja. a) Praktičaa uporaba skioptikoaa v ljudski šoli. — Poročevalec nadučitelj Bobiac. b) Eako privabimo ptice pevke v nase sadovajake. — PoroSevalec nadučitelj Lunaček. c) 0 vzgojaem pomeaa šolskih predstar. — Poročevalec Maka Hočevar, meščanski učitelj. d) Pregled o socialnem delu učiteljstra krškega okraja. — Poročal Fr. Levatik, meščanaki učitelj. e) Spomia 401etaiee šolskih zakonor. — Iv. Malaerifi. Društvo šteje 74 redaih člaaov. 6. Učiteljsko društvo za kraajski šolski okraj je imelo dve zborovaaji ia koaeert aa korist BUčit. koBviktu", ki je dal 300 E 23 h čistega dobička. Predaval je tor. Al. Novak o temi: Bisaaje po naravi. — Draštvo šteje 44 redaib ia 2 častaa člaaa. 7. Radovljiško učit. društro je imelo eao zborovaaje in dva krožka. Predaval je Ivaa Erbežaik o temi: Eako se vzgaja otroke k asmiljeaosti. — Društvo šteje 45 redaih in 2 častaa člaaa. Iz aaše arede mora priti rešilaa akcija v prid ataBU. Vse, kar se čuti učitelja, aaj stopi tesno t naš krog ter naj deluje za blagor učiteljstva. Glavaa aaloga aašega draštva je vbodoče: Beorgaaizacija okrajaib učiteljskih društev, tesaa orgaaizacija okrajaib učiteljskih društer z deželaim učiteljskim društvom ia podrobao delo v blagor u&iteljstva. — Priti moramo eakrat do aačela: UVažajmo se sarai, ia drugi nas bodo uvaževali. Oe Be pojde drugače, odtegaiti se bo treba oaemu dela, ki ai aaša aaloga, da bo ljudska volja spozaala že eakrat naše delo ia socialai pomea aašega dela. — Koačam s temle starkom: Zavedaj se učiteljstvo, da si tako velikega pomeaa za človeštvo, če izgiaeš ti, izgiae s teboj kultura vseh aarodo?. Sloveaskema Barodu pa si zlasti ti učiteljstvo srce, ker le po tvojem atripanju živi aarod, če tvoje atripaaje poaeha, poneha tudi Barod sloveaski. Predobro vedo to odločilai faktorji ia zato te tako presrčao ljabijo! Blagajnikoro poročilo. Blagajaik tov. Jakob D i m n i k : Društvo je imelo 266 E izdatkov, ki so ss pokrili iz tekočih dohodkov. Ear 86 tiče dohodkov, oziroma društrenega imetja, poroča blagajaik, da ima draštvo ualožeaih v Mestni hraailaici ljubljaaski 5106-24 E, v Učiteljski hranilaici 55*48 E, učiteljski aklad zaaša 49 87 E ia za Ciperletov spomeaik je pa Babraaih 68 E. Vsega imetja ima društvo koacem leta 5273-30 E. Toliter. Z Tzklikom ae je izvolil stari odbor, in sieer : Jaraj E e ž e k , predsedaik; Luka J e1 e n c , podpredsedaik; Fraa S k a 1 j , tajBik; Jakob D i m a i k , blagajaik ; odboraiki: Ivaa Š e g a , Fraa Štefančic, Josip G r e g o r i a , Aadrej Bape in Jakob F u r 1 a n. Predlogi in nasreti. Tov. D i m b i k predlaga, da aaj plažuje vsako okrajao učit. društvo letai prispevek 3 E. (Sprejeto.) Tor. S e g a stavi predlog, da vloži bS1ot. dež. učit. draštvo" peticijo aa miflistrstro za uk ia bogočastje, da se Ijubljaasko učiteljišče preosaovi v moderBem smislu ter posloveai, to je, da se uče vsi predmeti razea aemščiae — v alorenskem učaem jeziku. Spomenico naj se uroči aaši BZaveziu katere skrb je, da se odpošlje na kompetentao mesto. (Enoglasao sprejeto.) Tov. P r e t a a r stavi predtog, da se aaj draštra zavzaraejo za to, da se ustaaovi v Ljubljaai čimprej deška ia dekliška meščaBska šola ter da se prizaa učiteljstvu, ki deluje v višjih razredib sedaajib. ljudskih šol, plača meščaaskih učiteljev. — Po pojasaila tov. Likozarja, da je celo zadevo vzel v roke meatai občiaski svet, umakue svoj predlog tovariš Pretaar. Tov. Š e m e r 1 stavi predlog, da naj sestavi društvo peticijo aa c. kr. doželai šolski svet, da se bodo vse učit. službe v smislu paragrafa razpisale in oddajale. Tov. C e r n a g o j doda k temu predloga še to, da se navedejo v peticiji tadi podatki o koakretaib slučajih glede nepostavaih aameščeaj ia razpisor učiteljskih služb. Zakoa je tu ia tega je treba upoštevati. (Predlog tov. Šemerla ae eaoglasno sprejme.) Tovarišica G o 1 o b o v a predlaga, da ae naj pri vsakem razpisu služb tudi specializuje, ali je služba za učitelja ali učiteljico, da se ne meče tja kolkov. (Sprejeto.) Tov. G r m e k. Ejer so obrtaoaadaljevalae šole, aaj se to tudi v razpisu alažb ozaači. (Sprejeto.) Tov. Cepuder: Vaaka orgaaizacija je za to ta, da ščiti tadi poediaca. Eo je bila njegova mati po krivici ovadeaa ia prišla zaradi tega v disciplinarno preiskavo, ai bilo aikogar, ki bi jo braail. Oa predlaga, da se izpremeae pravila tako, da se uatavi tudi točka, da draštvo ščiti v vaeh iz staau izvirajočih pravaih zadevah vsakega uda. Dalje predlaga, da bi vsak ad prisperal doaeaek za obolele tovariše. Tor. D i m n i k pojasajuje, da je ustanovila nZaveza" BObrambni odsek", katerega aaloga je braaiti ia varovati poediaca, kadar se mu bo krivica godila. Istotako pa ae je tudi pri BZaveziaem" zborovaaju skleailo ustaaoviti odsek, ki bo irael aalogo zbirati foad r aamea, da se obolelim člaaom priskoči aa pomoč. Tov. G a a g I predlaga, da se aaj predlog tov. Cepudra glede prememb pravil aprejme. (Sprejeto.) Eer je bil s tem daevai red izčrpaa, se zahvali predseduik vsem zborovalcem za udeležbo ter zaključi zbororaaje.