K S O KOISKi ŽI) PI CII JE Leto I. Celje, 6. marca 1931. Štev. 4. Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina . . . (O. Župančič.) Sokolska Župa Celje ob svoji letošnji glavni skupščini to lahko stori v tihi, a ponosni zavesti izvršenega velikega dela v minulem društvenem letu. Mogočna okrepitev ,že obstoječih društev in razveseljiv porast novih, življenja zmožnih sokolskih edinic, sta jasen dokaz, da se je Sokolstvo v območju SŽC silno dvignilo v ognju volje, v sijaju moči in neomajne ljubezni do države, do domovine. Uprava župe s svojim neumornim starešino br. Jožetom Smert-nikom na čelu je v preteklem letu zlasti ob rojstvu novih društev opravila ogromno podrobnega dela, položila je v razorane njive sprejemljivih src: kali lepote in kreposti, moči in vere, zdravja in nravnosti, bratstva in ljubezni, deloljubnosti in idealov. Bodočnost je in mora hiti naša! Z ustvaritvijo Sokola kraljevine Jugoslavije so dobila sokolska društva z Najvišjega mesta potrdilo njih značaja kot vsenarodne organizacije, ki tvorijo s svojo notranjo silo in lepoto ogeljni kamen naše državne zgradbe. Ves nimb sokolskih gesel ženijalnih ustanoviteljev Sokolstva Tyrša in Fugnerja je le pridobil na svojem povdarlcu in sijaju, potrjena je čista vera v veliko uro sokolskega poslanstva. S tem pa so porasle tudi naloge sokolskih organizacij: »Sokolstvo straži z i b e 1 k o bodočega rodu. Bodimo na straži s čistimi, močnimi srci! Kdor Jugoslovan — ta Sokol! To je naša narodna armada: naj večja odlika zanj, kdor je sprejet vanjo, prva dolžnost njegova, da ostane Sokol med Sokoli. Ves svoj narod moramo preroditi in pomladiti v duhu sokolskem, ki nas spajaj v eno samo družino! Brat do brata, sestra do sestre — spredaj sokolski prapor svobode! Med nami, pred nami, za nami — naš naraščaj! V vsa ta mlada srca mora iz nas, kar imamo v sebi najlepšega, n a j p 1 e m e -, n i t e j š e g a, najboljšega!« — tako veleva že spomladanska poslanica Slovenske Sok. Zveze iz 1. 1919. Te vzvišene naloge so v naši novi dobi le še razširjene, poglobljene, postale so kategoričen imperativ slehernemu sokolskemu delavcu. Živo se spominjamo, da je bila naša prošlost polna, trpljenja, bojev, pričakovanja in hrepenenja, zavedamo se, da je naša sedanjost porojena iz krvi, muk in grobov, hočemo pa iskreno in pošteno, da bo naša. bodočnost zasijala narodu v neslu-teni veličini . . . Poprej zatiran po'd sovražnim germanskim režimom — razpenja Sokol danes svoje peroti v svobodnem ozračju in kliče, pozabljajoč vso preteklost, k sebi vse, ki so dobre volje za resno' in plemenito narodno delo! Iz preteklosti nam zvene večno žive besede našega učenika Miroslava Tyrša, čigar stoto obletnico rojstva bomo praznovali 1. 1932., katere je ob rojstvu sokolskega pokreta v svoji vsebinsko tehtni in globoki sprejemni poslanici v sokolske vrste zaklical ne samo svojim takratnim sodelavcem, ampak prav tako tudi nam in bodočemu rodu: »Dragi brat! Pozdravljamo Te v sokolskem krogu, poživljajoč Te k skupnemu, čvrstemu in obenem resnemu delu — k delu, posvečenemu lastni okrepitvi in poplemenitvi, posvečenemu domovini in narodu!« Na nas je, da izpolnimo to oporoko. V tej poslanici govori o svojem narodu, da sta ga rešili le »mo1 č in hrabrost, delavnost in vztrajnost, nravnost in disciplina, ljubezen do domovine, ljubezen do naroda!« — vrline, ki morajo postati bolj ko kedaj prej tudi v naši dobi last celokupnega jugoslovanskega naroda, ako mu hočemo jasnejših dni . . . Saj to so naša večno lepa sokolska gesla, ki so tolikokrat zazvenela iz naših ust, se tolikokrat med vriskom utisnila v vznesena srca, sedla na vrh naših zastav, z našim praporom nad nami zaplapolala! ... Kakor takrat svoj češki narod, tako veliki Tyrš tudi naš narod še danes svari, da »v boju za obstanek podleže, kdor ne more s krepostjo in notranjo vrednostjo svojega mesta obdržati«. »Bodimo delavni« — tako govori Tyrš bratom pri sprejemu — »bodočnost pripada delavnemu in smelemu. Bodimo delavni vsa,k zase, da bi postali močni in krepki, bodimo delavni za celoto, v kateri moramo delovati, da bi uspevala, se razcvitala, se jačila, bodimo delavni in širimo svojo sokolsko stvar tudi v kroge, kjer se doslej še ni pojavila. »Urimo svoje roke« in »vračajmo se k temu z veseljem«, da nam »drugi bratci dorastejo v može presilnili rok in iskrih oči!« Kot neob-hodna potrebna svojstva vsakomur za pridobitev sokolskih vodilnih lastnosti pa propagira Tyrš: vztrajnost, nravnost in zmernost, zakaj »sebe ohranjujoč, prispevaš k temu, da se tudi nahod, ki si njega elan, obvaruje pred pogubo!« Poleg teh vnanjih 'sokolskih kreposti je Tyrš glasnik tudi notranjih vrlin: ena, kop ravnosti, svobodoljubja in ljubezni do domovine, ki so integralni, del sokolskega programa. »Učimo se služiti svojemu narodu, — je to najkrasnejše, najvišje posvečenje naših sil. Tako razumemo sokolske kreposti, možata gesla, s kojimi so že naši predniki v svetovnem metežu zmagovito obstali. V tem obnavljamo njih slavni spomin, v ta namen združeni si stisnimo bratske roke!« Svojo poslanico končuje Tyrš tako-le: »Velika, krasna, vznesena je naloga Sokolstva v narodnem življenju. Čuvajmo jo v svojem plamtečem srcu, krepimo se in ravnajmo vsak dan tako, kakor nam ona veli, in priznavajmo .se k njej zavedno, smelo in ponosno pred vsem svetom!« Te vodilne misli Tyrševe znamenite sprejemne poslanice sem nanizal kot uvodne besede Sokolski Župi Celjski in y njej včlanjenim društvom k novo-započetemu letu društvenega udejstvovanja, naj jih vsak brat, vsaka sestra smatra kot dobra, iskrena voščila za nadaljevanje že dosedaj priznane njihove vzgledne požrtvovalnosti in deloljubnosti v dosego sokolskih idealov! Leto 1930. je v sdkolski povestnici podčrtano s sijajem I. jugoslovenskega. zleta v Beogradu, v naši kroniki pa z dostojno revijo sokolskih čet v župni metropoli, ki je bila tako po udeležbi kakor po vsebini gotovo vrhunec vseh dosedanjih župnih zletov. Leto 1931. moramo uporabiti predvsem za kar najbolj vestno' in temeljito predpripravo za veliki naš sokolski praznik v 1. 1932. v Pragi, kjer naj Celjska Sokolska Župa, ojačena z mogočnim prirastom čistih, plamtečih src novih bratov in sester, možato afirmira svoj stari, dobri sloves. Zato bodi naše delo osredotočeno za čimlepši uspeh župnega zleta na letošnji Vidov dan, v drago in ljubo nam' Celje, da s svojim nastopom dokažemo, da smo res — zrasli, da pronicamo s sokolsko idejo1 tudi v delavske in kmetske sloje! Naj končam svoja skromna izvajanja z zaključkom iz mojega pozdravnega govora banu br. dr. Marušiču: Na Vidovo 1930 je sprejelo naše Sokolstvo iz rok Nj. Vel. kralja prapor, culo je Njegov kraljevski pozdrav in je zapriseglo na sveto trobojnico, da hoče zbrati vso požrtvovalnost in energijo v plemenitem hotenju za dobrobit svoje Domovine . . . V m odrini prvega pasu tega prapora — simbolu vere — leskeče v zlatih črkah zgodovinski prvi december 1918, ko se je ustvarilo toliko željeno naše narodno ujedinjenje in osvobojenje in smo glasno izpovedali svoj »verujem« v bodočnost svobodne domovine. Druga barva našega prapora je — simbol o č i š č e n j -a: na belem po'lju se žarko odraža 6. januar 1929, solnčen dan, kojega. je naša povestnica krenila novo, konstruktivno pot, osnovano na enakosti vseh plemen enega naroda, s čemur je bil šele uresničen sen vseh onih, ki so skozi vekove ustvarjali našo zajednico Jugoslavijo. Svete so nam kraljeve besede zgodovinskega manifesta: »Čuvati jeclinstvo, narodno in državno, to je najvišji cilj moje vladavine in to mora biti naj večji zakon za mene in za vsakogar!« Duh teh besed vodi vsak naš korak, vsako misel našo! . . . Živordeča kot kri naših sokolskih src pa je tretja boja prapora našega s pomembnim datumom od 5. decembra 1929, ko je po intenciji Nj. Veličanstva kralja, stopil v veljavo zakon o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije in je našlo' Sokolstvo z Najvišjega mesta potrdilo svojega svetega poslanstva: postali smo viteški stražarji Jugoslavije, ki hočejo na mrtvi straži preje umreti, nego' zapustiti svoje mesto . . . Pod plapolajočim kraljevim praporom: vsi na sokolsko delo v čast kralja in domovine! Zdravo! Kurnik Tone, Velenje. DR. Z. J.: Telovadba Isi zdravje Neprecenljivo vrednost smotrene telovadbe ter nje pomen za zdravje človekovo so med vsemi narodi najtemeljiteje spoznali stari Grki. Telovadba, ki so jo gojili nad tisoč let, jim je veljala kot najpoglavitnejše vzgojno sredstvo. Samoobsebi razumljiv je bil starim Grkom tudi v novejši dobi neštetokrat po-vdarjen izrek, da »le v zdravem telesu biva zdrav duh.« Ne-razdružljive vezi so spajale, med seboj grško znanost, umetnost in telovadbo (ali gimnastiko, kakor so jo imenovali). Slavni zakonodajalec Solon je imenoval telovadbo podlago napredka in procvita države, najznamenitejši filozofi, kakor Platon in Aristoteles, so poveličevali njen vzgojni pomen. Nikdar in nikjer se ni povzpela telovadba do takšne višine, nikjer dosegla v vzgojnem, nravstvenem, političnem in zdravstvenem oziru takšnega priznanja in ugleda, kakor pri tem občudovanja vred- nem. narodu. Vkljub vsemu napredku današnje dobe smo v sistematiki in znanstvenem pojmovanju nege telesa še daleč za starimi Grki. Njim je pomenila telovadba vse, bila ni le last posameznikov, temveč last celega naroda. Naloga telovadbe je predvsem, napraviti in ohraniti človeka z vsestransko vadbo v vsakem oziru zdravega in krepkega. Tega so se zavedali v polni meri stari Grki, ki jim je bil vsestranski, harmoničen razvoj telesa najvišji ideal. Lepota, moč in dobrota so bile lastnosti, ki so jim pomenile isto' kakor najpopolnejše zdravje. Svoj ideal so Grki dosegli na premišljen, toda zelo enostaven način. Njihova telovadba, ki so’ jo nazivali pentathlon (== peteroboj), je obsegala le pet panog: tek, skok, metanje diska, metanje kopja in borilno metanje. Najnovejša znanstvena raziskovanja so dokazala smiselnost te izbire. Izkazalo se je namreč, da moramo razlikovati pri telovadbi tri skupine vaj, ki vplivajo na oblikovanje telesa in razvoj njegovih sposobnosti povsem različno: 1. Vztrajnostne vaje. Te ne razvijajo mišičevja, odtegujejo pa telesu v visoki meri tolščo' in vodo. Značilna je mršavost tekačev na dolge proge. Vztrajnostne vaje tudi ne vplivajo na živčevje (nasprotno postaja izvajanje takšnih vaj po daljši vadbi avtomatično), utrjujejo pa srce in pljuča. 2. Hitrostne vaje. Sem prištevamo vaje, ki zahtevajo hitrost, ali bolje rečeno, predvsem hitrost ter v nekoliki meri tudi moč, n. pr. tek na kratke proge, skok, metanje diska itd. Te povzročajo zmeren razvoj mišic, so pa najboljše vaje za okrepitev srca, pljuč in živčevja. 3. Tezne va.je. Izraz »tezne« morda ni popolnoma pravilen, mišljene so pa vaje, pri katerih nam je premagati' večji odpor in kjer prihaja v poštev surova, telesna sila. Edino s temi dosežemo res izdaten razvoj mišic, ki postanejo debelejše (hipertrofične) in močnejše. To fiziološko razpredelbo vaj so Grki brez dvoma poznali prav dobro. S tekom in skokom so' urili spodnji, z metanjem diska in kopja zgornji del telesa, Z' vsemi temi vajami pa so predvsem utrjevali srce, pljuča in živčevje. Ako bi se bili omejili le na te štiri panoge, bi se mišičevje ne bilo razvilo' do one popolnosti, ki je potrebna za dosego harmonije telesnih oblik. Zato so gojili še borilno metanje, ki je menda edina vsestranska vaja mišičevja, ker zaposluje istočasno 1 eliti, noge in trup. Nikakor pa ne mislim reči, da so ostale panoge našega sokolskega telovadnega sestava odveč. Va.je na orodju in proste vaje so pač najidealnejša izpopolnitev starogrške gimnastike. Prve so izborna vadba, mišičevja {tudi takozvane »kolebne« va.je so po veliki večini v svojem bistvu »tezne1« vaje, ki jih izvajamo z mahom ali sunom*), poleg tega pa so najboljše sredstvo, da postane telovadec spreten, pogumen in odlo'čen. Druge nam — da ne omenim njih visoke estetične vrednosti — izpopolnjujejo gibčnost in prožnost udov ter nam izdatno krepijo pljuča in srce. Omeniti bi bilo1 še, da so Grki telovadili na prostem ter popolnoma goli, kar je le povečalo korist telovadbe, ker se je tako uveljavil velik in izredno važen organ človeškega telesa, to je koža. Specijalistov v telovadbi Grki niso' cenili, filozof Platon in zdravnik Galen sta jih celo zaničevala, češ, da so v praktičnem življenju neuporabljivi. Sicer pa pripada pojav specijalizacije že dobi propadanja grške gimnastike. To naj bi uvaževali naši športniki, pa tudi naši specijalisti-»orodjarji«! Razumljivo je, da moramo razlikovati telovadbo zdravega človeka od telovadbe bolnika. Nas zanima seveda predvsem prva. Malokdo je od same narave tako bogato obdarovan, da bi se lahko smatral za popolnoma zdravega v pravem pomenu besede. Skoro vsak ima večji ali manjši nedostatek. Zelo pogosto je n. pr. tip takozvanega astenika, zlasti med doraščajočo mladino. So to ljudje, razmeroma visokorasli, bledi, ozkoprsni, s slabotnimi, skoro1 otroškimi mišicami in z majhnim srcem,, ki se utrudi pri vsakem najmanjšem naporu. Teh seveda ne smemo prištevati bolnikom ter jim odsvetovati telovadbo. Nasprotno, ravno tem ljudem je vsestranska telovadba najbolj potrebna. V neverjetno’ kratkem času se razvije takšen slabot-než pod blagodejnim vplivom metodične telovadbe v krepkega moža. V presojanju sposobnosti za telovadbo so se delale in se še delajo velike napake. Zelo razširjeno' je še vedno naziranje, da telovadbo absolutno škoduje srcu. Temu naziranju so krivi največ zdravniki, ki so videli v povečanem srcu telovadca nekaj nepravilnega, medtem ko je ravno to veliko srce ono močno in zdravo srce, ki ga telovadec mora imeti, ker bi sicer ne mogel brez škode zmagovati težjih vaj. (Povečanega, t. j. hipertrofičnega srca pa ne smemo zamenjavati z razširjenim srcem.) Neupravičena je tudi bojazen mnogih starišev, ki želijo' v pretirani skrbi rešiti svojega otroka radi slabosti, slabokrvnosti itd. šolskega telovadnega pouka. In res se zgodi, da izstavi zdravnik v najboljšem prepričanju takšnemu otroku spričevalo, da je nesposoben za telovadbo vsled slabega ali nervoznega srca, ko1 bi bila morda telovadba za otroka edino uspešno zdravilno sredstvo. Običajno te vrste otroci nimajo pravega teka ter so zelo slabo rejeni. Domneva, da morajo1 vsled telovadbe shujšati * O tem in podobnem mogoče drugič več. še bolj, je napačna, kajti ravno pod vplivom telovadbe dobijo ti otroci izvrsten tek ter se zredijo. Takšnih napak pa ni zameriti zdravnikom. Medicinska veda se šele v novejši dobi izpopolnjuje tudi v tej smeri. So pa na drugi strani bolezni srca, ki izključujejo vsako telovadbo. To pa so le težke organične napake, kakor n. pr. vnetje in degeneracija srčne mišice. Gotovo je tudi, da škoduje pretirana telovadba. To pa ne velja le za telovadbo. Tudi prekomeren duševni napor je škodljiv. Naloga vaditelja je, da z individualno, močem telovadcev primerno izbiro' vaj prepreči vsako pretiravanje. Velika važnost se pripisuje ponekod takozvanim dihalnim vajam. Niso brez vsake koristi, navadno pa se precenjuje njihova vrednost. Za zdravega so pač najboljše dihalne vaje one telesne vaje, ki ga, kakor n. pr. tek, same na sebi silijo, da diha globoko (ne samo hitro) ter mu tako dovajajo čim največjo množino kisika. Izdatna ventilacija pljuč je velikega pomena za srce, predvsem pa je eno glavnih obrambnih sredstev proti zavratni zatiralki človeštva, tuberkulozi. Kot razlog proti telovadbi se pogosto navajajo nezgode, ki se pripetijo tu in tam. Mislim, da bi bilo sramotno, ako naj bi odločevalo to stališče. Saj vendar nočemo' vzgajati strahopet-nežev, temveč pogumne in podjetne može! Ali se ne zgodi v vsakdanjem življenju tudi relativno mnogo več nesreč, kakor pri telovadbi? Ravno vaje, ki zahtevajo opreznost, učijo telovadca pazljivosti tudi izven telovadnice. Sicer pa vemo, da je število poškodb celo pri najvratolomnejših vajah minimalno. Samo mimogrede hočem omeniti telovadbo bolnika, ki je seveda enostranska ter spada v delokrog raznih specijalnih zdravniških zavodov. Tako se je n. pr. pri zdravljenju tuberkuloze pokazal uspeh telovadbe v zvezi z zdravilnim učinkom zraka in svetlobe. Nekateri zdravniki poročajo' celo o organič-nih srčnih napakah, ki so jih zdravili uspešno s telesnimi vajami. Sem prištevamo tudi takozvano ortopedično telovadbo. Moti se, kdor misli, da mu zadostuje njegovo poklicno delo za ohranitev zdravja, moči, vztrajnosti in odpornosti. Vsako poklicno delo je enostransko. Pa tudi oni so na krivi poti, ki mislijo, da z udejstvovanjem v tej ali oni panogi sodobnega športa posnemajo stare Grke. Marsikdo je že poplačal svoj športni rekord z zdravjem (kakor se je na drugi strani že marsikdo kesal svoje izključne orodne telovadbe). Večina teh športnih zvezd ugasne po zelo kratki dobi sijaja. Na misel mi prihaja lanska tekma starejših članov Sokolske župe Brno, obsegajočo poleg drugih panog tudi telovadbo na orodju, pri kateri je najmlajši udeleženec bil star 40, najstarejši pa 57 let! Podobnega nam šport dosedaj še ni pokazal. Značilno je dejstvo, da prihajajo prvi do' spoznanja ravno »profesijonali«, torej oni A športniki, ki jim pomenja uspeli obenem tudi eksistenco. Čital sem besede znamenitega angleškega nogometnega trenerja (ime sem žalibog pozabil), ki pravi, da je najboljši trening za nogometaša vsestranska telovadba, ki ga usposablja, da izdrži v svojem poklicu do' poznih let. Ne gonja za rekordi, temveč trajna vsestranska vadba telesa nam prinaša vsesplošno korist. In takšna mora biti sokolska telovadba, sicer bi ne bila več sokolska! Vedno bolj pa se kaže potreba najožjega sodelovanja čim večjega števila telovadsko izšolanih zdravnikov z vaditelji. Da bi tako naša, stvar le pridobila, o tem nam menda, ni treba razpravljati posebej. Glavna skupščina Sokolske župe Celje Redna, glavna skupščina Sokolske župe Celje se je vršila v nedeljo 22. februarja t. 1. v Narodnem domu v Celju. Udeležila so se je vsa društva včlanjena v župi, razun društev Sv. Peter pod Sv. gorami in Kozje, ki sta bili zadržani vsled snežnih zametov ter Medija-Izlake. Starešina br. Smertnik je imenoval za overovatelja zapisnika brata Tine Novaka in Matko Šmida. V svojem nagovoru je br. starešina izvajal: »Minulo je leto dni, odkar je na podlagi zakona od 5. dec. 1929 osnovan Sokol kraljevine Jugoslavije.. Mi jugoslovenski Sokoli smo po svoji ideologiji, po tradi-ciji in po delu od vseh začetkov s ponosom služili najvišjim interesom domovine. Ko^ smo pa stali lansko leto ob tem času pred odločitvijo: vstopiti ali ne vstopiti v novo organizacijo, priznajmo, je bilo vsled nejasnosti položaja, marsikateremu dobremu Sokolu, staremu borcu, tesno pri srcu. Razgnani pa so bili takoj vsi. dvomi, kakor hitro smo’ zaznali., da bo imenoval naš ljubljeni vladar svojega prvorojenca, prestolonaslednika Petra za starešino Saveza. Sokola kraljevine Jugoslavije. Jugoslovenski. sokolski savez je sklenil vstopiti korporativno z vsemi župami, z vsemi društvi, z vsem premoženjem, materijelnim in duševnim, v Sokola kraljevine Jugoslavije. V teh zgodovinskih trenutkih je tudi naša župa pravilno shvačala situacijo in smo lahko ponosni, da je bila ravno naša resolucija osvojena od vseh drugih žup na zborovanju delegatov v Beogradu. Sokolstvo je bilo pozvano, da po svojih utrtih potih s pomlajeno silo nadaljuje vršenje svoje visoke misije, za razvoj telesne in moralne sile vsega jugoslovanskega, naroda, da povzdigne nacijonalno in državljansko zavest vseh Jugoslovanov. Naša dolžnost je, da to najvišje zaupanje honoriramo z neumornim. delom za Sokolstvo in s tem služimo na najidealnejši način domovini in kralju. Prve naše misli in hvaležna čustva naj pohite iz današnjega zbora k prestolu Njegovega Veličanstva, našega ljubljenega vladarja. Mogočno so odmevali po dvorani navdušeni klici kralju in I. starešini, prestolonasledniku Petru. Starešina prečita došli pozdravni brzojav Savezne uprave in predlaga istotako brzojavni pozdrav Savezni upravi. Sprejeto. Dalje posebno iskreno pozdravi zastopnike novo ustanovljenih društev. V toplih besedah se je spominjal br. Starešina med letom umrlih bratov in sester, med njimi: br. Toneta Maleja, našega mednarodnega tekmovalca, br. Milana Škerbica, načelnika v Vojniku, sestre Pavle Zabovnikove, načelnice v Sv. Pavlu in sestre Berte Plazarjeve iz Hrastnika. Zborovalci'so počastili njih spomin. Br. .starešina se je v nadaljnih izvajanjih o:zrl na delovanje župe v minulem letu. Deli ga v dve etapi. V prvo intenzivno pripravljanje za vsesokolski zlet v Beogradu, ki mu je bil predhodnik naš župni zlet v Celju, kot smotra pripravljenosti za vsesokolski zlet. Zlet v Beogradu je bil impozantna jugoslovanska manifestacija, ker toliko Srbov, Hrvatov in Slovencev še ni nikdar prej tekmovalo v skupnem delu: kdo bo storil več za skupno domovino Jugoslavijo, kot je bil slučaj v Beogradu-in je kot tak zgodovinskega pomena v razvoju konsolidacije naše domovine. V drugi etapi lanskoletnega delovanja, po vsesokolskem zletu, smo posvetili zopet vse sile naši notranji organizaciji ter ustanavljanju novih društev. Župa se drži načela, da ustanovi le tam društvo, kjer so podani vsaj glavni pogoji za uspešno delovanje društva. Iz tega razloga je priredila najprej 14-dnevni tečaj, katerega se je udeležilo 31 učiteljev in 1 obrtniški pomočnik. V tem. tečaju so sodelovali bratje Vrhovec, Lavrenčič, dr. Rebernik, Burja in dr. Milko Krašovec, katerim vsem se iskreno zahvali. Tečaj je rodil pozitivni uspeh. Po večini vsi tečajniki so že aktivni sodelavci v novih in starih društvih. Na to še le je pristopila župa k ustanavljanju novih društev in sokolskih čet. Pokret je silen. Ni daleč čas, ko bo uživala vsa naša mladina dobro sokolsko vzgojo, kar bo v neizmerno korist nje same in celokupne naše domovine. Poročila funkcijonarjev so prejela društva tiskana. Vsled tega se niso čitala, ampak je otvoril bi-, starešina debato k vsakemu posameznemu poročilu. Navajamo poročila v celoti, kakor slede: Tajniško poročilo br. Čepina. V nedeljo, 22. februarja 1931 se po daljšem presledku zopet sestanemo. Ko smo 12. decembra 1929 zvečer zborovali v pro- storili, kamor nas bo privedla, pot tudi to nedeljo, smo bili navzoči polnoštevilno. Soglasno in enodušno smo sklenili, da prestopimo v novo osnovano organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Obljubili smo, da bomo v novi organizaciji posvetili vse svoje moči Sokolstvu, upravljanem po Tvrševi ideologiji in v praven Jugoslovanstva in Slovanstva. Kakor ni manjkalo na poslovilni skupščini decembra 1929 nikogar, tako upamo, da se takšni snidemo na naši prvi glavni skupščini. Onokrat nas je bilo 23, sedaj nas bo 35. Mislim naša bratska društva. Ko se je 23. tovarišu priključil 24., je minilo komaj o mesecev. In v tej kratki dobi smo pridobili 12 novih, zvestih zaveznikov. Naštevam jih po vrsti: 26. septembra 1930 Šmartno ob Paki, 12. oktobra Medija-Izlake, 19. novembra Velenje, 30. novembra Sv. Peter pod Sv. gorami, 14. decembra Štore, 4. januarja 1931 Sv. Jedert nad Laškem, 10. januarja Griže-Zabukovca, 11. januarja Rečica ob Savinji, 7. februarja Velika Pirešica, 8. februarja Ponikva ob j. ž., 15. februarja Kozje in na dan župne skupščine 22. 2. se pridruži Gomilsko. Čakamo še na tri tovariše, M se marljivo' pripravljajo, da ne pridejo površno opremljeni v našo družbo. So to pripravljalni odbori v Podčetrtku, Sv. Juriju ob Taboru in Zidanem mostu. S temi pa seveda še ni končano' Znani so nam kraji, kjer se je začelo razmišljati o ustanovitvi sokolskega društva in za sedaj odstranjujejo zapreke, ki jih pri uresničenju cilja ovirajo. Imamo tudi tri sokolske čete: Dramlje, Orlavas in Žusem. Prva imenovanih si prizadeva, da se osamosvoji. Manjka ji še tehnično usposobljenih bratov. Želimo, da bi ji kmalu uspelo, premostiti te težkoče. Je o'dsek društva Sv. Jurij ob j. ž., druga društva Braslovče, tretja še nima dodeljenega društva, najbrž bo dodeljena Šmarju. Sokolski četi se snujeta tudi pri Sv. Roku ob Sotli, ki bo pripadala društvu Rogatec in Motnik k društvu Vransko. Zrasli smo v enem letu. Lani nas je bilo okoli 2.000. Z 31 decembrom 1930 je izkazalo takrat obstoječih 28 društev v svojih letnih poročilih že 3.036 članov in članic. Ker se je v teh 7 tednih ustanovilo še 7 novih društev in 3 čete in je tudi pri ostalih društvih število članstva narastlo, smo' se skoro gotovo pomnožili še za en tisočak. Toda to je stvar brata župnega ma-trikarja, ker le njegovo stanje, ugotovljeno na podlagi matrik, je merodajno. Pod sokolski prapor smo se zbrali vsi stanovi. Po vposlanih letnih poročilih s stanjem 31. decembra 1930 je 308 delavcev, 197 poljedelcev, 579 obrtnikov, 243 trgovcev, 439 ■drž. nameščencev, 365 zasebnih nameščencev, 37 zdravnikov, 388 učiteljev in profesorjev (na učiteljstvo odpade prilično 370), •63 dijakoV, 2 častnika, 4 vojaki, 1 mornar, 1 duhovnik, 329 zasebnikov in 16 odvetnikov in notarjev. Glede slednjega stanu naj pripomnim, da sta kot take posebej izkazali le društvi Celje in Šmarje. Število pripadnikov kmetskega stanu se je med tem časom z ustanovitvijo novih edinic prav gotovo' podvojilo. Župna uprava je pristala na ustanovitev Sokolskega društva le tam, kjer se je prepričala, da so na razpolago vaditelji, vsaj za silo prostor za telo'vadbo in bratje ter sestre, ki morejo društvo brezhibno upravljati. Dober načelnik in dobra načelnica sta steber društva. Toda še tako marljiv načelnik (načelnica) ne moreta dati društvu pravega poleta, ako ostali upravni funkcijonarji zanemarjajo svoje posle. Starešina, ki se opira le ha načelnika in načelnico in nima inicijativnosti, je društvu samo v breme. V veliko breme društvu so še zlasti tajniki, matrikarji, blagajniki, ki svojih nalog ne izvršujejo in smatrajo, da so bili imenovani kot taki v upravo radi tega, da je uprava izpopolnjena. Sokolska župa Celje je že od početka polagala veliko važnost ma dobro administracijo. Zato se je tudi administracija bratskih društev naše župe zadnja leta zelo izboljšala. Le malokedaj je treba opominov, perijodična poročila dobiva župa redno, priložnostna se le redko prezrejo. Z veseljem ugotavljam, da je večina društev poslala pravočasno velike statistične izkaze za leto 1930. Dva, tri dni kasneje, ko je potekel rok, so bili že vsi izkazi pri župi. Niti enega nismo vrnili v izpopolnitev, dasi je s temi izkazi precej dela. Snujejo se nova društva, ž njimi narašča tudi upravno delo' pri župi. Vendar je to delo lažje izvrševati, ako je za župno upravo kader vestnih in pridnih društvenih upravnikov. V tem pogledu želimo, da bi ostalo tudi v bodoče tako. Naj bi pdstalo še boljše. Bratje in sestre v naših edinicah se naj zavedajo, da s svojo točnostjo pospešujejo upravne posle v župi, z zavlačevanjem in malomarnostjo jih pa silno otežkočajo. Škodujejo ne le svojemu društvu, temveč celi organizaciji. Uprava Sokolske župe Celje je v svojih 18 sejah rešila .nešteto dopisov, bavila se je z najraznovrstnejšimi vprašanji naše organizacije. To delo se je nakopičilo osobito' prve mesece ob prestopu v Sokola kraljevine Jugoslavije. Opravilni zapisnik šteje za 11 mesecev lanskega leta 1314 številk napram 798 številkam v letu 1929., tedaj za 516 več. Po preteku enega leta smo dospeli tako daleč, da vlada v administraciji z malo' izjemami enotnost. Nekateri predpisi so ostali še tu in tam tuji. Tako srečavamo na dopisih še vedno stare štampiljke, nadpise na Službenih papirjih in kuvertah v vseh drugih barvah, edino v predpisani barvi' je še malo pojavov. Nekatera društva imajo navado1, da v enem in istem dopisu obravnavajo več različnih zadev. Take dopise moramo prepisati, da. jih moremo izročiti posameznim referentom. Ako se "v dopisu obravnavajo matrike, blagajna in motda še tehnična zadeva, vendar ni mogoče tak dopis dostaviti samo matrikarju. Vsaka zadeva se naj obravnava, ločeno v posebnem dopisu. Pri društvu radi tega ni več dela, župi je pa prihranjeno prepisovanje. Po’ končanih občnih zborih bi morala društva poslati župi prepise zapisnikov občni zborov. Na to se ni spomnila niti polovica društev. Popolne prepise zapisnikov s poročili vseh funkcijonarjev so pošlala društva Celje, Rogaška Slatina. Trbovlje in Zagorje. Iz njih je do podrobnosti razvidno celotno delovanje društva. Župna uprava želi dobiti prepise skupščinskih zapisnikov vseh edinic v prvi vrsti onih, ki med leto'm niso hotela pošiljati župi izvlečkov iz upravnih sej. Teh je bilo v župi lansko leto 329, največkrat sta se sestali k sejam društvi Celje in Gornjigrad, vsako je imelo 21 sej. Pred leti smo naleteli na primere, da je .imelo društvo vse leto le 4 do' 5 sej. Ker so 'se tako redko sklicevale, se je nakopičilo dosti snovi. Navadno se je v takih sejah reševalo površno, sklepi so bili nejasni. Dolge razprave so utrudile odbornike in niso posvečali posameznim točkam dnevnega, reda pazljivosti, kakor bi morali. S členom 17. društvenih, pravil, ki predpisuje tedenske •seje, se je doseglo vsaj to, da so jih uprave sklicevale bolj pogosto. Nekaj društev nima opravilnih zapisnikov. Sklepam iz dopisov, ki niso označeni z opr. številko. Na občnih zborih sem naletel na marsikatere pomanjkljivosti. Tako je nedopustno, da bi računski pregledovalci pregledovali blagajniške knjige še le na občnem zboru. Ne le, da se s tem moti'potek skupščine, tudi takšno postopanje ni v skladu's pravili. Po členu 23 društvenih pravil podajo revizorji na občnih zborih poročilo o izvršeni reviziji, ki mora biti seveda že sestavljeno. Ako so računski pregledovalci zadržani in se enkrat na leto ne morejo potruditi k društvu, poročajo njihovi namestniki. Nikakor se pa ne sme na občnem zboru še le izbirati brate (sestre), ki naj račune med razpravami pregledajo. Blagajnik mora oddati knjige pravočasno revizorjem v pregled. Na občnem zboru se v najskrajnejšem slučaju, če ni navzočih niti pregledovalcev niti njihovih namestnikov, prečita poročilo revizorjev, ki je običajno pripisano v blagajniški knjigi pod podpisom blagajnika. Pri društvih z večjim denarnim prometom sestavijo pregledovalci razun tega še posebno revizijsko poročilo. Po zgoraj navedenem členu društvenih,, pravil morajo računski pregledovalci dvakrat na leto pregledati blagajniško poslovanje in sicer koncem junija in kohcem decembra vsakega leta. Pri sestavi liste so se povsod ravnali po § 17., tako, da imajo vsa župna društva popolne uprave. Vsa izvršena dopolnilna imenovanja ožiroma odobrene liste je župna uprava v prepisu predložila Savezu, na podlagi katerih bo izpopolnjena savezna kartoteka. Svojega društvenega zdravnika ima izmed 28 le 15 društev, torej komaj polovica. Priročno lekarno imajo' društva Celje, Hrastnik, Rimske toplice, Sv. Jurij ob j. ž., Šmarje, Šoštanj, Trbovlje, Zagorje in Žalec. Župa je bila v živahnih stikih z društvi. Saj ima svojega prednjaka, ki je včlanjena društva marljivo posečaL Toda tudi uprava sama je pošiljala med letom svoje delegate k društvom, bodisi o priliki javnih nastopoV, izrednih sestankov ali občnih zborov. Navedel bom po možnosti vse slične prireditve, kamor je župa poslala, svojega oficijelnega zastopnika. Tiče se tudi javnih nastopov, kjer so župna društva sodelovala in je bil navzoč poseben odposlanec župne uprave. Daši članstvo ti podatki ne bodo zanimali, sem jih vstavil, da vidimo, kako je uprava zasledovala društveno delovanje. 22. maja 1930 izredna seja društvene uprave Sv. Jurij ob j. ž. (Smertnik, dr. Mejak, Čepin), 24. maja izlet braslovškega društva na Gomilsko (dr. Mejak), 23. julija izredni članski sestanek Sv. Peter v Sav. dol. (Smertnik, Vajt, Čepin), 7. avgusta javni nastop Rimske toplice (Baša), 8. avgusta na Dolu pogreb Sokolice Plazarjeve (Baša), 10. avgusta j. n. Gomjigrad (Smertnik), 15. avgusta 20-letnica Radeče (Čepin), 17. avgusta 40-letnica Zagorje (prof. Mastnak), 24. avgusta j. n. Sv. Peter v Sav. dol. (Vajt), 31. avgusta j. n. Sv. Pavel (dr. Mejak), 17. septembra članski sestanek Radeče. (Smertnik s 6 člani uprave), 22, septembra Velika PireŠica, sestanek radi ustanovitve društva (Smertnik s 0 člani uprave), 28, septembra ustanovitev Sokola Šmartno ob Paki (Kramar), 12, oktobra ustanovitev v Mediji-Izlakih (Ferdo Poljšak),. 17. oktobra odkritje spomenika Puncerju v Braslovčah (Smertnik), 16. novembra Velenje, ustanovitev društva (Smertnik, Vajt, Grudnova), 30. novembra Medija-Izlake, pro'slava sokolskega praznika (Smertnik), 30. novembra ustanovitev društva Sv. Peter pod Sv. gorami (Stanko Perc, Čepin), 1. decembra Šmartno ob Paki, proslava sokolskega praznika (Vajt), 14. decembra ustanovitev društva Štore (Smertnik, Vajt, Čepin), 20. decembra predavanje br. Smertnika v prednj. šoli v Zagorju, 3. januarja 1931 redna skupščina Polzela (Smertnik, Sirec, Vajt, Čepin), 4. januarja ustanovitev društva Sv. .Tedert nad Laškem (Smertnik, Vajt), 8. januarja Celje r. s. (Smertnik), 10. januarja ustanovitev v Grižah-Zabukovci (Smertnik, Wltavsky, Čepin), 11. januarja ustanovitev v Rečici ob Savinji (Smertnik, Grudnova, Čepin), Mozirje, r. s. (isti), Hrastnik r. s. (Poljšak Ferdo), 12. januarja Laško (dr. Nendl), 15. januarja r. s. Šmarje uri Jelšah (s. Debelakova), 18. januarja Gornjigrad (Smertnik, Grudnova), Dol (Sušnik), Rimske toplice (Baša), Sv. Peter v Sav. dol. (Vajt), Braslovče (Kurnik), Medija-Izlake (Hofbauer), Zagorje ob Savi (Hofbauer), 19. januarja Trbovlje (Kramar), 14. januarja Petrovče (Čepin), 25. januarja Vransko (Sirec), Šmartno ob Paki (Čepin), 26. januarja Šoštanj (Kurnik), 1. februarja Rogatec (Kramar), Sv. Jurij ob j. ž. predavanje br. Smertnika v pred-njaškem tečaju, 7. februarja ustanovitev društva v Veliki Pi-rešiei (Smertnik, Grudnova, Čepin), predavanje br. dr. M. Krašovca v prednj. tečaju V Trbovljah, 8. februarja ustanovitev Sokola na. Ponikvi ob j. ž. (Smertnik, prof. Mastnak, Grudnova, Čepin), 11. februarja Dramlje, ustanovitev čete (Smertnik, prof. Mastnak, Čepin)1. Mogoče, da šem prezrl kakšen občni zbor ali sestanek, ki se ga je udeležila župna delegacija, kar pa naj ne moti. V župni upravi, kakor jo je imenoval Savez SKJ z dekretom -št. 4 z dne 31. januarja 1930, ni bilo med letom večjih sprememb. Dne 8. marca 1930 je bil naknadno v upravo pozvan brat Alojz Uršič, peš. podp., iz uprave je izstopil župni prosvetar br. dr. Ervin Mejak, ki se je 1. novembra 1930 naselil v Konjicah. Dragih nam bratov in sester, ki so’ za večno zapustili naše vrste, se bo spominjal brat župni starešina. Nekatera društva so mnogo doprinesla, da se je moglo ustanoviti novo Sokolsko društvo. Za skupnost je veliko storilo Sokolsko društvo Sv. Jurij ob j. ž. Vzgojilo je telovadce na. Ponikvi, skrbelo’ je za Dramlje. Po zaslugi Sokola Sv. Jurij se je ustanovilo samostojno društvo na Ponikvi in v Dramljah odsek (četa). Okolici je posvečalo mnogo pažnje društvo v Zagorju, ki je pripomoglo do ustanovitve Sokola Medija-Izlake. Za svojo okolico se živo zanima tudi društvo Braslovče, čigar odsek na Gomilskem se 22. februarja osamosvoji. Marsikatero društvo bi sicer še rado pospeševalo sokolski pokret v svoji soseščini, pa mu nedostaja vaditeljev. Nova društva, katerim so pred ustanovitvijo nudila sokolsko vzgojo matična društva, povečini Uspevajo. Imajo že nekaj izkušenj, da se lažje izmotajo iz začetnih težkoč. Za nami je leto vztrajnega dela. Z zadovoljstvom smemo gledati na dosežene uspehe. Vajeni trdega, nesebičnega dela, ste bratje in sestre s podvojenimi močmi sledili vzgledom nesmrtnega Tvrša. Priznanje z Najvišjega 'mesta je zanetilo v Vaših srcih ogenj, ki je izžareval leta in leta in je z onim trenutkom vzplamtel. Zanesli ste sokolsko misel v najširše plasti našega naroda in vašemu marljivemu delu se moramo zahvaliti, da smo v taki meri uspeli. Saj župna uprava bi ničesar ne zmogla, da bi ne imela vas. Bila bi hroma Koliko dela ste si naprtili s vse-sokolskim zletom, s spominskimi proslavami in svečanostmi. Proslava sokolskega praznika, praznika na.šega narodnega uje- dinjenja se je izvi'šila v župi na tako odličen način, kakor še nikoli. Imeli ste polne roke dela, prekomernih skrbi, toda vse to1 ste storili z veseljem, brez vsakoršnega znaka nevolje. Zasidrana je v vas dobra volja, ki mora roditi uspehe. Vsa prizadevanja, omalovaževati sokolsko delo, so se ob vašem trudu ugonobila, razblinila. In ko se spominjamo na minulo leto, ne. moremo niti: za liip dvomiti, da bi organizacija, vzdrževana po tolikem številu zvestih delavcev, nazadovala. Ta trditev bo izpričana, ko nas bo pozvala župa na župni zlet. Lep je bil lani, veličasten naj. bo. letds, ko nas je več.,. Prihodnje leto, ob stoletnici dr. Tyrša, pričakuje Praga polnoštevilno udeležbo iz naše župe, To hočemo in se bo tucli zgodilo'. Pred nami je še mnogo dela, mnogo nalog, ki morajo biti prej ali slej izvršene. Sokolska ideja mora prodreti v sleherno vas. Še le takrat bomo lahko rekli, da se bližamo' cilju. S sodelovanjem našega učiteljstva, duše sokolske organizacije zlasti na deželi, nam bo uspelo tudi to. S. to odkritosrčno, neocloljivo željo in z zahvalo sestram iti bratom društvenim funkcijonarjem, ki so me med letom podpirali, zaključujem tajniško poročilo. Tajniško poročilo se je odobrilo brez debate. Naknadno je izročil delegat iz Rogatca pismo brata dr. Ivanšeka, ki k tajniškemu poročilu ugotavlja, da je v župi včlanjenih 8 notarjev. Poročilo župnega načelnika br. Lojzeta Jerina. V preteklem letu, ob dvajsetletnici obstoja Sokolske župe v Celju smo se znatno povzpeli naprej in to predvsem številčno, pa tudi kakovostno. Ne statistika, ki se še vedno ne vodi dovolj vestno v nekaterih društvih, pač pa številke teloVadečih na lanskem župnem zletu, so mi ob tej ugotovitvi pred očmi. Število telovadečega, članstva in naraščaje na lanskem župnem zletu se. je zvišalo skoro za polovico od prejšnjega župnega zleta. Vse tehnično delo v I. 1930. je bilo usmerjeno pripravam za naš I. jugoslovenski v.ses.okolski zlet v Beogradu. Tiho in stvarno, brez visokoletečih, fraz se je lotil župni tehnični odbor ogromnega dela z vso sokolsko vnemo. Prirejali so se župni telovadni sestanki, ki so omogočali hitrejšo obvladanje vseh predpisanih prostih in tekmovalnih vaj. Župni prednjak br. Burja je marljivo, posečal društva in pomagal pri vežbanju prostih vaj, pri vodstvu telovadnih,.ur vseh oddelkov ter je vodit nekatere društvene prednja.čke tečaje. Izdajale so se številne okrožnice z vsemi potrebnimi navodili. Izšle so tri, obširne številke lastnega »Župnega vestnika«, ki so seznanjale Članstvo o vseh tekočih sokolskih zadevah. Za pregled našega obširnega dela in kot. glavna izkušnja za I. jugosl. vsesokolski zlet,v Beogradu nam je služil naš župni zlet v Celju dne 15. junija 193D Bil je to dan dostojne in veli-. Častne manifestacije sokolske misli v naši župni metropoli. Smelo lahko trdim, da tako lepe in številno tako' dobro obiskane narodne prireditve še ni bilo dosedaj v Celju. Zlet se je otvoril že v soboto popoldne s tekmami naraščaja. Bile so to izbirne tekme za vsesokolski zlet v Beograd. Tekem se je udeležilo moškega naraščaja v višjem oddelku 14 v nižjem oddelku 30 iz društev: Celje, Šoštanj, Trbovlje, Zagorje in Žalec, ter ženskega naraščaja v višjem oddelku 14 in nižjem oddelku 19 iz društev: Celje, Trbovlje in Žalec. Uspehi tekem so razvidni v 3. številki »Župnega vestnika,«. V nedeljo zjutraj ob 6. uri so sledile izbirne tekme članov in članic. Priglasilo se je članov v višjem oddelku 7, v srednjem oddelku 7, v nižjem od 32 iz dru-štev: Celje, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah,. Radeče, Trbovlje, Zagorje in Žalec ter članic v višjem oddelku 4, v nižjem oddelku 11, 10 iz Celja in 1 iz Žalca. Rezultati so razvidni iz »Župnega vestnika«. Predpisane tekmovalne vaje za vse oddelke so bile vobče težke, zlasti pa še članske (za medzletne tekme COS za 1. 1929.). Mislim, da bi bil večji moralni uspeh, če bi se izbirale lažje vaje za tekme, zato1 pa bi se pritegnilo čim več tekmovalcev k raznim tekmam. Tako pa jih tekmuje prav majhen odstotek in še pri teh se ne more postopati dovolj rigorozno, kar se je videlo pri tekmah v Beogradu. Za tekmami so sledile izkušnje za popoldanski javni nastop z znatno zamudo, ne po naši krivdi. Zakasnila se je tudi povorka, ki je štela 204 članov v kroju, 125 članic, 160 moškega naraščaja, 96 ženskega naraščaja, okrog 430 dece, 60 članov v civilu z znaki ter četo vojakov 39. pp. Pri popoldanski javni telovadbi je nastopilo s prostimi vajami za vsesokolski zlet v Beogradu: članov 252, članic 125, moškega naraščaja 162, ženskega naraščaja 96 in starejših članov 15 (Celjskega Sokola), dalje moško in žensko deco' (408) s skupnimi župnimi prostimi vajami ter z raznimi igrami, člani in članice Celjskega Sokola (76) s skupnimi vajami z dolgo palico, četa 39. pp. z vajami s puško, 6 vrst članov in 4 vrste moškega naraščaja na orodju ter župna vzorna vrsta na drogu. Izvedba. prostih vaj vseh oddelkov ja zadovoljiva, le krilo in ravnalo se je sempatja slabo, čemur pa. bo glavni vzrok ta, da so se znamenja v tleh premalo videla. Zvečer se je vršila na slavnostnem prostoru lepo uspela akademija z raznimi telovadnimi točkami društev: Celje, Šoštanj, Trbovlje in Zagorje. S tem je bil naš župni zlet zaključen. Senčne strani zleta so se kazale v tem, da je bilo članstvo premalo disciplinirano. Da smo obvladali veliko število nastopajočih pri izkušnjah, pri povorki in pri popoldanski javni telovadbi, je bilo treba uporabljati tudi najskrajnejša sredstva, da nismo obtičali. Tudi točnosti niso poznali nekateri bratje. Vzgajati bo treba po društvih več. smisla za disciplino, red in točnost. Kdor se pa noče pokoravati vsem predpisom, ni Sokol v pravem pomenu in bolje je, da ostane v bodoče doma, ker sicer bo le v nadlego in napotje. Napočili so slednjič slavnostni dnevi I. jugosl. vsesokol-skega zleta v Beogradu. Pri naraščajskem zletu je nastopilo iz naše župe k prostim vajam moškega naraščaja 63 in ženskega naraščaja 25. Naraščajskih tekem se je udeležil moški naraščaj naših društev z eno vrsto in treh posameznikov v višjem oddelku in z dvema vrstama v nižjem oddelku; ženski naraščaj pa z eno vrsto v višjem ter z eno vrsto in 4 posameznicami v nižjem oddelku. V višjem oddelku moškega naraščaja je dosegla vrsta iz Celja 378.20 točk, t. j. 83.68% ter prišla na IV. mesto. Izid tekem je razviden iz »Župnega vestnika«. Na glavnih zletnih dnevih je bila naša župa sledeče zastopana pri prostih vajah: Člani : Celje 28, Braslovče 6, Laško 5, Polzela 6, Rimske Toplice 1, Št. Peter 4, Št. Pavel 3, Št. Jurij 7, Trbovlje 13, Hrastnik 1, Zagorje 16, Šoštanj 10, Šmarje 7, Žalec 5, skupaj 112 članov ter 4 starejši bratje iz Celja za vaje s kratko palico. Članice: Celje 30, Laško 8, Mozirje 3, Radeče 2, Št. Jurij 2, Št. Pavel 1, Št. Peter 3, Šmarje pri Jelšah 5, Šoštanj 2, Trbovlje 5, Zagorje 7, Žalec 4, skupaj 72 članic. Tekme so se udeležili: Člani: višji oddelek (župna vrsta): Celje 4, Trbovlje 2, Šoštanj 1; srednji oddelek: Trbovlje 2, Šoštanj 1; nižji oddelek: Celje 7, Zagorje 7, Radeče 3, Šmarje pri Jelšah 1, Žalec 1. Članice: za prvenstvo: 4 sestre iz Celja; višji oddelek: 4 sestre iz Celja; nižji oddelek: 1 vrsta in 4 posameznice. Pri teh tekmah so se zlasti odlikovale sestre, ki so tekmovale za slovansko prvenstvo ter bratje v višjem oddelku, ki so dosegli drugo' mesto, malo za ljubljansko in nekaj pred mariborsko vrsto, v katerih so tekmovali bratje mednarodnega slovesa. Bilo je to prvikrat po preobratu, da so se naši boljši telovadci kosali v višjem oddelku, pa odnesli II. mesto. Končnih podatkov o teh tekmah ne morem podati v tem mojem poročilu, ker jih na žalost še tudi pri Savezu niso izdali. Kar sem povdarjal radi kršenja discipline na župnem zletu, velja v še večji meri na vsesokolskem zletu v Beogradu. Nekateri so’ mislili, da so se prišli v Beograd le veseljačit in ponočevati. V skupno prenočišče so prihajali pozno v noči in kršili hišni red. Zjutraj sem jih pa s pomočjo nekaterih bratov kaj težko spravil iz ležišča, Zbirališče na telovadišču smo imeli že ob 6. uri, in ker je bilo hoda do' tja skoro eno uro, je umevno, da smo vstajali že ob 4. uri zjutraj. Bazumljivo je, da smo prišli tako večkrat s ponočnjaki navzkriž, kar ni bilo v vzgled onim bratom, ki so držali disciplino in red. Graja velja tudi onim bratom, ki so: v mestu udobno stanovali, pa prihajali po cele ure prepozno na zbirališče k prostim vajam in povorki. V moje poročilo spada še prednjački tečaj za učitelje, katerega je priredila župa v Celju od 12. do' 16. oktobra.* Udelež-nikom se je nudilo brezplačno stanovanje in hrana. Priglasilo se je 31 bratov iz raznih krajev našega župnega teritorija ter so vztrajali ves čas v strogi sokolski šoli. Upati je, da bo imelo Sokolstvo mnogo koristi od teh tečajnikov. Župni prednjak br. Burja je pridno posečal vsa društva, izvzemši onih, ki ga niso zahtevala, oziroma so ga odklonila radi svoje nedelavnosti. Posetil je društva: Zagorje 4-krat ter vodil društveni prednjački tečaj od 6. do 21. decembra 1930. Trbovlje 2-krat ter vodil društveni prednjački tečaj od 6. do 26. septembra 1930. Št. Peter, Št. Pavel, Šoštanj, Bimske Toplice, Laško po 2-krat. Polzelo-Braslovče, Žalee-Petrovče, Kadeče, Hrastnik-Dol, Šmarje pri Jelšah, Vojnik po enkrat. Št. Jurij 2-krat in vodil društveni prednjački tečaj. Gornji grad 8 dni, Šmartno ob Paki 5 dni, Štore 3 dni. Pomagal je tudi v Celju pri vodstvu posameznih oddelkov, sodeloval pri društvenem prednjačkem tečaju v Celju ter vodil prednjački tečaj za učitelje v Celju. Podati mi je še župno statistiko v 1. 1930. po sestavi sestre Mimice Lojkove. Povdarjam pa, da so podatki več društev netočni, za to tudi statistiko' ni vzeti kot popolnoma pravilno in ne jamčim za njo. * Podrobnosti tega tečaja glej v članku Župni prednjaški tečaj v št. 3. »Župnega vestnika«. Po tej sestavi statistike bi sledilo, da je bil povprečni obisk na mesec: število v tel. urah celotni obisk telovadcev 395 140 2014 telovadk 154 104 792 moškega naraščaja 306 109 1638 ženskega naraščaja 160 73 - 863 moške dece 622 111 2957 ženske dece 556 105 2616 skupaj 2193 642 10880. Prednjakov (čic), pomočnikov (c), pripravnikov (c) šteje ¿upa 152. Zbor društvenih načelnikov in načelnic se je sešel štirikrat k zborovanju v 'Celju. Načelnikovo poročilo je bilo sprejeto le z nekaterimi malenkostnimi pojasnili. Poročilo prosvetarja, sestavljeno po br. Čepinu. S preselitvijo brata dr. Ervina Mejaka v Ko'njice dne 1. novembra 1930 je ostalo mesto župnega prosvetarja, prazno. Naslednika bo izvolila glavna skupščina. Da prosvetno poročilo ne izostane, sem na podlagi razpoložljivih zapiskov, statistike in korespondence sestavil kratko poročilo in prosim bratske društvene uprave, predvsem brate prosvetarje, da se ž njim zadovoljijo. Takoj po imenovanju župne uprave je župni prosvetar br. dr. Mejak izdal okrožnico z navodili, ki so v poglavitnih obrisih obravnavala prosvetni program. Okrožnica se je v prvi vrsti nanašala na proslavo 80-letnice brata T. G. Masaryka in sicer po navodilih Saveza SKJ. Na dan 9. marca so v župi včlanjena društva izvršila proslavo, le nekaj' društev je vsled krajevnih prilik priredilo proslavo že dan popinje, na nedeljo 8. marca. Župa je prejela od vseh društev poročila o proslavi in ni bilo društva, ki bi ne izvršilo programa v celoti. Uspeh proslave je bil nadvse zadovoljiv, saj je v 23 takrat včlanjenih društvih prisostvovalo prireditvam v skupnem 3.864 oseb. Tej proslavi je sledila 17. marca seja društvenih prosvetarjev, ki jo je župni prosvetar sklical v celjski Narodni dom. Izvzemši enega, so bila zastopana vsa društva. Najvažnejši sklepi so' se sporočili društvom v posebni okrožnici. Med drugim se je govorilo o proslavi Vidovega dne, ki se pa lansko leto ni mogla izvršiti v polnem obsegu, ker je večina društev bila na vsesokolskem zletu v Beogradu. Vendar se je Vidov dan praznoval v mnogih društvih. Na posebno svečan način se je spominjalo kosovskih junakov bratsko društvo Hrastnik, ki je imelo na vzporedu te prireditve 15 točk. Važen sklep zbora društvenih prosvetarjev je bila proslava 'koroškega plebiscita. Program je bil na široko zasnovan, ki se pa v celoti iz znanih razlogov ni mogel izvršiti. Na pobudo župnega prosvetarja se je vršilo 17. oktobra v Braslovčah odkritje spomenika junaku Srečkotu Puncerju, kjer so bila župna društva častno zastopana. V zvezi s koroško proslavo se je vršil 1. decembra 1930 v Celjskem domu koncert združenih celjskih pevskih društev. Inicijativa za to je izšla iz župe. Proslavo koroškega plebiscita so s pičlimi izjemami izvršila vsa društva. O njej se je na kratko pordčalo v 3. štev. »Župnega vestnika«. V isti številki smo podali tudi poročilo o proslavi čehosiovaškega praznika, ki ga je praznovala vsa so-, kolska družina. Pri večini društev temelji vse prosvetno -delo1 le na eni osebi. Prosvetni odbor obstoji v 11 društvih, drugod prosvetni odseki niso konstituirani in niso imeli svojih posebnih sej, kakor to predvideva pravilnik o prosvetnih odsekih. Prosvetno delo so vodili večinoma bratje učitelji in sestre učiteljice. Na vsak način je sokolska prosveta napredovala in prišla iz prvotnih težkoč. Le malo je društev, ki bi ne izkazala nikakega predavanja. So društva, ki so v tem oziru vzorno skrbela za izobrazbo svojega članstva. Poljudnih daljših predavanj je imelo Sokolsko društvo Sv. Jurij ob juž. žel. 14, Šmarje pri Jelšah 11, Zagorje 11, Vojnik 8, Petrovče 7, Rogaška Slatina 7 itd. Po statistiki je bilo v župi govorov članom 112, članicam 46, naraščaju 96, deci 196. Društvenih večerov je bilo1 31, razgovorov 67, gledaliških predstav 62, izletov 70, koncertov 7, zabav 43, igrank 2, plesov 35, akademij 24, lutkovno gled. 1. Naša društva se marljivo ukvarjajo z gledališkimi predstavami. Širijo ž njimi med našim narodom hvalevredno prosvetno1 deloi Izbira iger dela še nekoliko težkoč, ker še vedno nimamo zadostno število primernih iger na razpolago. Vkljub temu smo našteli v januarju 23 gledaliških predstav v naši župi, ki v gornji statistiki niso upoštevane. Ker zavzemajo gledališke predstave vedno večji obseg in jih prirejajo zlasti nova društva, ki si iščejo v njih tudi finančna sredstva, je zbor društvenih prosvetarjev v marčni seji sklenil, naprositi Jugosi. Sokolsko Matico, da založi primerne igre in s tem olajša delo našim režiserjem. Z ozirom na velik porast sokolskih društev bi se morda izdaja gledaliških iger obnesla. Lutkovno gledališče v naši župi še ni prodrlo, edina predstava te vrste je bila v Zagorju, kjer je gostoval lutkovni odsek Sokola I na Taboru. Razveseljivo je nadalje, da je izmed 23 društev, ki so o priliki likvidacije JSS prestopila v Savez SKJ, priredilo akademije 17 društev. Le 6 društev ni bilo v položaju, prirediti samostojno akademijo. Zaznamujemo v tem pogledu lep napredek. Glasbo goji 9 društev. Svoj orkester imajo društva Laško z 8 godbeniki, Mozirje 4, Sv. Jurij ob juž. žel. 8, Šmarje 5, Šoštanj 13, Trbovlje 9, skupaj 47 godbenikov. Tamburaški zbor imata društvi Polzela (4) in Vojnik (14), pevski zbor društva Petrovče, Sv. Pavel, Šmartno ob Paki. Sokolski tisk v župi še A^edno ni povoljno zastopan. Naročnikov na »Sokolski glasnik« je 209, kaj.* pa ne ustreza številu članstva, ako upoštevnmo, da mora biti na vsakih 10 članov (ic) vsaj en naročnik. Seveda je težko ugotoviti točno število naročnikov, ker društva nimajo evidence o onih naročnikih, ki niso v neposrednem stiku z društvom. Točno statistiko bi mogla podati edino uprava lista. Vendar treba priznati, da sta za glasilo največ storili društvi Šmarje in Zagorje. Na »Sokolič« je naročenih 110, na »Našo Radost« 210, na strokoAmi list »Sokol« 51 članov (ic). Glede poslednjega lista treba pripomniti, da 12 društev ne izkazuje nikakega naročnika. Ker je list neob-hodno potreben vsakemu društvu, ki goji telovadbo, si razlagamo to le na ta način, da so! funkeijonarji, ki so izpolnjevali statistiko, prezrli sedanji naziv »Sokol'« napram prejšnjemu »Prednjak«. Na list, ki obraAmava telovadno snov in usmerja vse tehnično delo, bi moral biti naročen vsak prednjak (čica) ali bi moralo vsaj društvo skrbeti, da oinogoči svojim pred-njakom, da se go morejo posluževati. Na »Sokolič« je premalo naročnikov. V primeri s številom članstva je najbolje zastopan Sv. Peter v Sav. dol., ki ima 10 naročnikov, Trbovlje 16, Žalec 10. »Naša Radost« je med deco malo poznana. Pri današnjem stanju dece je število 210 več ko minimalno. Saj je med temi v Zagorju 100 naročnikov. Zagorsko društvo zavzema tedaj skoro polovico vseh naročnikov v župi. Strokovno knjižnico imajo do malega vsa društva. Statistike nisem sestavil, ker je iz izvestij razvidno, da so društAm ponekod zamenjavala strokovno s člansko1, ponekod zopet izkazala vse knjige v eni in isti skupini. Rogato strokovno knjižnico ima društvo Celje. Nikake knjižnice ne izkazujejo 4 društva. Nekaj društev ima splošne knjižnice, kakor Braslovče, Petrovče, Sv. Pavel, Sv. Peter v Sav. dolini. Najbogatejša med temi je v Sv. Pavlu, ki šteje 962 knjig. V statističnem izkazu je posebna razpredelnica za naraščajsko knjižnico. Pri večini društev ta rubrika, ni izpolnjena. Četudi bi bilo na razpolago dovoljno mladinskih del, ki spadajo a^ naraščajsko knjižnico, vendar društva dosedaj iz gmotnih ozirov niso mogla nabaviti toliko knjig, da bi lahko knjižnico ločila a^ strokovno, člansko in naraščajsko. Upajmo, da se bodo društvene knjižnice sča- soma v taki meri izpopolnile. Nekaj društev je izposlovalo likvidacijo bralnih društev in prevzelo knjižnice, ki so životarile. Ta korak je pozdravljati, ker se delo osredotoči v enem društvu, medtem ko so poprej po večini ene in iste osebe delale v dveh, treh društvih. Mislim, da nima nobeno društvo svojega novinarja. Ako pregledujemo »Sokolski glasnik«, najdemo malo poročil iz naše župe. To delo pripada bratom prosvetarjem in tajnikom (tajnicam), če v društvu ni poverjena komu drugemu skrb za dopisovanje v časopisje. Tisk je velike propagandne važnosti in naj bi se ga posluževali bratje in sestre še v večji meri. Zasledoval sem poročila o proslavah 1. decembra in me je veselilo, ko sem v enem tednu naštel poročila 18 društev naše župe, jih izrezal in spravil v župni arhiv. Prav je, da izve širša javnost, kako se gibljemo in kako napredujemo. Če ste bratje preobloženi z delom, skušajte pridobiti brata (sestro) in mu poveriti funkcijo društvenega novinarja. Dopisujte v nam naklonjeno časopisje in glejte, da bo o' vašem delovanju poročalo tudi naše glasilo »Sokolski glasnik«, ki izhaja sedaj kot tednik. Naj izvedo tudi naši bratje, ob Drini in Vardarju, da delamo. Župna uprava je izdala lani 3 številke »Župnega vestnika« pod uredništvom brata Lozjeta Jerina. Prva številka je izšla v nakladi 400 izvodov, druga in tretja v 1.000 izvodih. Radi nizke naklade prve številke se je določila cena posamezni številki na Din 2.—, toda druga in tretja številka se je dostavila društvom za znatno nižjo ceno, da je prišlo na številko le 50 par. Naši denarni zavodi, podjetniki, trgovci in obrtniki so z inserati omogočili, da je mogel Vestnik iziti v takšni nakladi in po tako nizki ceni. Bodi vsem, ki so v Vestniku inserirali, izrečena na tem mestu naša sokolska zahvala. Župna uprava ni zasledovala nikakih materijelnih koristi, šlo ji je le za to, da dobi glasilo v roke kolikor mogoče čim več članstva, da se seznani z delom naše organizacije. Četrta (zadnja) številka za leto 1930. izide takoj po župnem občnem zboru. Objavljen bo ves potek župne glavne skupščine s poročili vseh funkcijonarjev. Uprava bo izdala to številko vsem društvom brezplačno. Bratska društva, ki še dolgujejo za prejšnje številke, prosimo1, da kmalu poravnajo malenkostni dolg. Na vplačanih inseratih je ostalo še Din 1.881.50 prebitka, tako da Vestnik ne bo pasiven, tudi če bo 4. številka dostavljena društvom brezplačno. Upoštevan je seveda dolg, ki ga imajo društva še za prejšnje številke. S poravnavo tega dolga se bodo stroški izdaje krili z dohodki in ne bo ne prebitka ne izgvibe. Glavna skupščina naj odloča o tem, se li bo Vestnik tudi letos izdajal. Določil bi se naj pavšalni znesek, koliko bi v tem slučaju prispevala društva. O priliki občnih zborov sem opazil, da članstvo o pravilnikih in poslovnikih ni poučeno. Ne pozna niti najnavadnejših predpisov. Priporočljivo bi bilo, da bratje prosvetarji tolmačijo članstvu najvažnejše določbe pravil in poslovnikov. Izognili bi se marsikateri pritožbi, ki izvira iz nepoučenosti članstva. Mnogi ne poznajo niti sestave Saveza SKJ. Sploh bi kazalo, da bratje prosvetarji ali kdorkoli iz uprave predava na posebnem sestanku o organizaciji. Končam moje poročilo v nadi, da bomo na skupščini dne 22. februarja pozdravili novega župnega prosvetarja. .Pri poročilu prosvetarja je izjavil zastopnik društva Šoštanj, da ima tudi svoj pevski zbor, ki pa v poročilu ni naveden. Brat Novak (Celje) popravlja poročilo v toliko, da pobude za odkritje spomenika Puncerju ni dal br. dr. Mejak, temveč je obstojal poseben odbor in bivši župni prosvetar je bil le član tega odbora. Brat Vončina iz Trbovelj poroča, da ima društvo svojega posebnega novinarja. Poročilo blagajnika br. B. Wltavskyja. Blagajniško poslovanje v letu 1930. izkazuje dohodkov ..............Din 80.586.27 izdatkov............... » 67.819,16 skupni promet Din 148.405.43 Odštejemo izdatke od dohodkov, ostane še Din 12.767.11 prebitka. Zapisnik seje nadzornega odbora Sokolske župe Celje z dne 16. februarja 1931. Podpisani člani nadzornega odbora Sokolske župe Celje smo pregledali blagajniške knjige Sokolske župe Celje, primerjali posamezne vknjižbe s prilogami ter našli v popolnem soglasju. Predlagamo absolutorij bratu blagajniku ter enako celemu upravnemu odboru. Celje, 16. februarja 1931. # Drago Kralj 1. r., Matko Šmid 1. r. Dr. Jože Požar 1. r., Franjo Šmid 1. r., Karol Perc 1. r. K gornjim postavkam pripominjam, da prebitek 12.767.11 dinarjev ni župna imovina, temveč tvorijo prebitek prispevki, ki so jib društva vplačala na raznih obveznostih. Vplačanega je bilo po društvih Din 14.406.—, tako da dolgujemo še koncem decembra 1930 Din 1.639.—. Ta dolg se je do občnega zbora kril z naknadnimi vplačili na župnem porezu in dr. Krivda neugodnemu blagajniškemu stanju je v društvih, kajti do konca leta 1930. je poravnalo le 8 društev vse obveznosti, dasi bi morala društva prvo polovico poreza nakazati do 1. aprila, drugo do 1. oktobra vsakega leta. Našim prošnjam na denarne zavode za podporo' se je kakor vedno odzvala le Celjska posojilnica, za kar ji bodi izrečena na.ša zahvala. Blagajniško poslovanje otežkočajo bratska društva, ki imajo po' večini razpoložljiv denar, a ga zadržujejo, ne da bi pravočasno nakazala prispevke. Krivo je mnenje, da dobiva župa zadostno podporo in se ž njo lahko vzdržuje. Kadar bo župa v takem položaju, bo ona prva, ki bo odpravila župni prispevek. Župnemu blagajniku se je na predlog brata Drago Kralja, ki je skupno z ostalimi župnimi revizorji pregledal blagajniško poslovanje, podelil absolutorij. Enako tudi župni upravi. Poročilo matrikarja br. St. Perca. Pristopilo je v 1. 1930. od starih društev 1.148 članstva, iz- stopilo 295, med temi umrlo 21 oseb. V začetku 1. 1930. je bilo članstva okroglo............2.000 napredek v 1. 1930 je znašal okroglo................... 900 k temu pridejo novo ustanovljena društva okroglo . . . 1.300 skupno je torej članstva okroglo........................ 4.200. Prirastek članstva tekom 1 leta.................... 2.200 oseb prirastek naraščaja tekom 1 leta .................. 300 prirastek dece tekom 1 leta .......................1.200 skupaj smo narasli za..............................3.700 oseb. Na dan skupščine se izkazuje članstva okroglo .... 4.200 naraščaja okroglo...................... 800 dece okroglo ..............................2.000 vseh pripadnikov ima župa torej okro'glo..........* 7.000. Kataster se vodi za članstvo in naraščaj, t. j. okroglo 5.000 oseb. Članstvo Naraščaj Deca -bi t- y-> ¿3 ca ca ca 03 a a C/5 ca a a S a a CG X3 X.1 za xt.