Stev 78. v LjBblfanl. v sreflo das 5. aprila 1922. = Naročnina ■■■ za državo SHS: s« uelo leto naprej Din. 120-— ,. H BO-— . . 30-,. „ 10-- pol leta četrt leta sa ca za »n mosec za inozemstvo: eeloletno.....D m. 2' nlku ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSZ. Poštnina plačana v gotovini. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. l|ubl)aa*ko št. 850 sc naročnino in št. 349 za oglase zagreb 9.011, sarajev. /5G3, praš':e !n dunaj. 24.797 časnikarjem. Rim, konec marca. Naš rimski dopisnik je imel razgovor z odličnim nemškim časnikarjem, ki mu je tolmačil mišljenje in načrte Nemcev tako-le: Nemški narod je prepričan, da pariški mir ne bo dolgo držal. Nemci sovražijo Francoze, ker so jim naložili tak mir. Najhinše jim je, da stradajo celo nemški otroci. Do zadnjega časa so imeli vsa živila na karte. Zdaj se že dobi brez kart vse, a silno drago. Francoska meja ne bo ostala. A tudi Brennerja ne puste Nemci v italijanskih rokah. Krivično se jim tudi zdi, da je prišel Maribor pod Jugoslavijo in ga upajo dobiti nazaj. Sploh še Nemci niti tega niso opustili, da bi ne upali na most do Adrije, ker ne gre, da bi se nemška država (vključena je seveda že tudi Avstrija) raztezala blizu do Adrije (do Beljaka), tam bi se jim pa zaprla pot do morja. Znamenja, da se mir krha, vidijo pri Turčiji, ki si je v kratkem času priborila drug mir, kakor ga jim je določila ententa v Parizu. Nemci celo upajo, da se že v bližnji bodočnosti kaj izpre-meni v njihov prilog. Za to jim daje upanje brezposelnost 10 milijonov ljudi v Ameriki, kar mora privesti do revolucije ne le v Ameriki, ampak tudi v Evropi. Nemška republikanska ustava ni centralistična. Kakih 20 prejšnjih malih državic so sicer združili v eno državo (republiko), drugače pa so ostale prejšnje večje države, kakor Bavarska. Seveda so te državice zdaj republike, ki imajo svoj pokrajinski zbor z ministrskim predsednikom na čelu, a za vse pokrajinske republike je državni predsednik nemške republike v Berlinu s centralnim parlamentom. Nemška valuta je začela padati. Nemci se boje, da pridejo s svojo valuto na isto nižino kakor Avstrija, če ne pride prej katastrofa radi Amerike. Amerika ima zdaj toliko brezposelnih ljudi, ker so se ustavile tovarne za vojne potrebščine in ker zahtevajo delavci tako visoko plačo, da lastniki tovarn rajši zapirajo tovarne, ker ni odjemalcev s tako visokimi cenami. Nemci škodoželjno opazujejo nekon-solidirane razmere v nasledstvenih državah. Pravijo, da je zdaj namesto ene Avstrije s prepirajočimi se narodi več Av-strij, zlasti Češkoslovaška, kateri ne bodo Nemci pozabili, da jim je vzela češke Nemce. V Jugoslaviji jih veseli prepir za avtonomijo in Radičevo republiko, dasi v tem ne vidijo posebne nevarnosti za državno edinost, ker je tudi v Jugoslaviji mogoče več avtonomnih ali federalističnih pokrajin, kakršne so pokrajinske republike v Nemčiji. Tudi v imenu seljačke Radi-ceve republike ne najdejo nič kočljivega. Saj bi moral biti predsednik pokrajinskega zbora voljen od pokrajine, ki bi bila torej nekaka republika, ki pa prizna kralja kot predsednika cele države SHS. Na Hrvatskem pa bi se izvoljeni predsednik itak imenoval ban, ki nima niti imena republikanskega. V Nemcih je še veliko bojevitosti. Proti Francozom in proti Italijanom bi šli takoj vsi zopet v vojsko, ee se razmere izpremene. M. K. Vojni minister vpoklicuje -bogoslovce. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) V zadnjem vojnem listu je objavil vojni minister Vasic naredbo, po kateri naj se s 1. avgustom pozovejo h kadrom na odsluženje svoje vojaške službe bogoslovci vseh ver rojeni 1898 in mlajši, ki so že dovršili svoje študije. Kdor še ni končal šol, mora takoj prositi za odgoditev vojaškega službovanja. Bogoslovci, ki so že posvečeni, bodo odslužili 12 mesecev v duhovniškem oddelku po vojaških bolnišnicah. Vojni minister je uveljavil to naredbo brez vsakega dogovora s predstavniki katoliške Cerkve in seveda brez — narodne skupščine. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) V prosvetnem ministrstvu se z veliko naglico izdeluje zakonski predlog o ljudskih, srednjih in vir.okih šolah. Strokovne komisije so svoje delo že dovršile. Po tem zakonskem načrtu se popolnoma odpravlja katehetska služba. Verouk bodo učili svetni učitelji. V srednjih šolah se bo poučeval verouk samo v prvih štirih razredih, v višjih razredih pa ne več. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Narodna skupščina se je danes popoldne po daljšem presledku zopet sestala. Predsednik dr. Ribar otvarja sejo ob 5-30 popoldne. Po formalnostih se predsednik v toplih besedah spominja pokojnega poslanca Mihajla Kurto-viča. Poslanci vstanejo in mu zakličejo »Slava«. Nato se prečitajo razne prošnje in pritožbe, poročila raznih odsekov, interpelacije, poročila ministrov in sankcionirani zakoni. Mestni zastop pančevski je poslal zbornici protest proti italijanskemu nasilju na Reki. Nato se prečita sklep parlamentarne ankete o redukciji uradništva in poziv skupščini, nai čimprej stavi na dnevni red zakonski načrt o ureditvi službenega razmerja državnih nameščencev (službena pragmaiika). — Železničarji v Ljubljani so predložili narodni skupščini resolucijo o pobijanju draginje in o izboljšanju gmotnega stanja železničarjev. Pododbor udruženja gledaliških igralcev v Mariboru zahteva, naj se gledališče in igralci podržavijo. Nato se čita predlog posl. Lazarja Jankulo-viča in tovarišev glede izplačila doklad narodnim poslancem. V sporazumu z vlado se ta zakonski predlog ne odstopi odboru, marveč se stavi na dnevni red i-itrišnje seje narodne skupščine. Na vrsto pridejo interpelacije. Mini-siter za socialno politiko odgovarja na vprašanje glede zapuščin naših državljanov v Ameriki. Minister veli, da je ta zadeva ena glavnih nalog naše zunanje službe, ki se ima brigati za zapuščine našega naroda. Njena kompetenca je določena in ravno-tako tudi pravice in dolžnosti naših inozemskih zastopnikov, ozir. ministrstva za zunanje stvari. Že 1. 1920, je ministrstvo delovalo v zvezi z zunanjim ministrstvom na tem, da se v tem vprašanju nekaj ukrene. Prvi odgovori pa, ki jih je ministrstvo za socialno politiko prejelo v tem pogledu od ministrstva za zunanje stvari, niso bili popolni. Sedaj se nadalje deluje na tem, da se zadeva popolnoma reši. Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja nato na vprašanje posl. Kučiča, ali je pripravljen pod najstrožjim nadzorstvom finančnih organov in pri popustu izvoznih pristojbin omogočiti, da se uredi prehrana na zasedenem Sušaku in neznosna draginja ublaži. Interpelant sodi, da naj ima prebivalstvo na zasedenem ozemlju iste pravice, kakor jih uživamo mi. Finančni minister dr. Kumanudi izjavlja, da se popolnoma strinja s stališčem poslanca Kučiča. Kar zahteva interpelant, se bo dalo tem lažje izvesti, ker obstoja zakon, ki je bil že prej redigiran in ki je bil sprejet v seji zakonodajnega odbora dne 28. decembra lanskega leta. Ta zakon se nanaša na izvoz živil v zasedeno ozemlje. Ta zakon pooblašča finančnega ministra, da se vsa živila, ki se izvažajo iz naše države na Sušak, oproste carine in ravnotako da se tudi proizvodi, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja v našo državo, oproste uvozne carine. Čim se ta • nkon objavi, se bo takoj začelo postopati C smislu njegovih določb. Ta zakon bo v , ajkrajšem času objavljen. Zbornica preide nato na dnevni red: ck-'očitev dnevnega reda prihodnje (jutrišnje) seje. Zbornica sprejme predlog predsednika, naj se na dnevni red jutrišnje seje, ki je določena na 10. uro dopoldne, stavi kot prva točka razprava o predlogu poslancev Lazarja Jankuloviča in tovarišev o izplačilu posebnih draginjskih doklad po 60 dinarjev k dnevnicam poslancev; te posebne doklade naj veljajo od 1. januarja 1922 dalje. Na drugem mestu naj se nahaja razprava o zakonskem načrtu glede izpremembe zakona o uporabi 7odstotnega državnega investicijskega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev. — Po določitvi dnevnega reda za jutrišnjo sejo se zaključi današnja seja ob 615. kraljeve Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Danes je prišel na sejo finančnega odbora ministrski predsednik P a š i c in je prosil, naj odbor čimprej sprejme predlog o kraljevi civilni listi, ki je bil danes predložen. Izjavil je, da so se o tem predlogu zedi-nile vse vladne stranke. S ČIM SE VLADI MUDI. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Narodna skupščina mora še pred Veliko nočjo sprejeti dvanajstine za maj in junij in pa zakonski predlog o kraljevi civilni listi. IiEJASNI PRORAČUNI. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Na današnji plenarni seji finančnega odbora je bila razprava o poročilu druge sekcije glede proračuna ministrstva za vere. Poročilo sekcije se znatno razlikuje od prvotnega proračuna pristojnega ministra. Ta proračun pa se zopet precej razliku e od onega, ki ga je predložil finančni minister. Ker zaradi tega ni jasnega pregleda o proračunu ministrstva za vere, finančni odbor sklenil pozvati finančnega ministra, naj se o tem izjavi. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Zakonodajni odbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri je izvolil pododbore. Od Jugoslov. kluba je bil izvoljen v pododbor za proučevanje zakonskih predlog in za volitev narodnih poslancev prof. S u š n i k , v pododbor za glavno kontrolo dr. D u 1 i -b i č , v pododbor za državno knjigovodstvo Vlado Pnšenjak. Bolgrad, 4. aprila. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji seji razpravljal o členu 45 zakona o proračunskih dvanajstinah. Ta člen se nanaša na državni tečaj, po katerem naši di)'aki v inozemstvu prejemajo izplačila. O stvari se je razvila debata, v kateri je večina poslancev naglašala, da naši dijaki ne morejo živeti v inozemstvu brez te ugodnosti, poudarjali so pa hkrati, da zakonodajni odbor o tej stvari ni kom-petenten in da zaradi tega ne more razpravljati o tem predmetu. Zaradi tega naj se odstavi z dnevnega reda. Poslanec An-gjelič, ki je stavil ta predlog, na| zadevo spravi pred narodno skupščino, ki je edino kompetentna v tem vprašanju. Seja se je nato zakl,učila. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne ob desetih z dnevnim redom; debata o zakonskem načrtu glede državnega sveta in upravnih sodišč. ZAKAJ BO PASIČ OBOLEL. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič najbrže ne pojde v Genovo. Glavni vzrok temu je zadržanje italijanske vlaue v pogledu izvršitve rapallske pogodbe. VLADA HOČE BREZPOSELNIH LJUDI. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. G o s a r je stavil na vojnega ministra vprašanje radi nameravane premestitve vojaške delavnice za obleko v Vevčah. Opozoril je ministra na posledice brezposelnosti, ki bi nastala vsled premestitve, iti je zahteval, naj delavnice ostanejo še nadalje v Vevčah. PRAZNO VESELJE »PRAVDE«. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Današnja »Pravda« prinaša vest, da se v Sloveniji pripravlja velik prevrat od strani dr. Šu-steršiča, ki je napisal brošuro proti sedanjemu voditelju S. L. S. dr. Korošcu. List pravi, da starejša duhovščina pomaga dr. Šusteršiču pri agitaciji in da bo S. L. S. izgubila tiskarno, v kateri se tiska njeno glavno glasilo »Slovenec«. — To naročeno »Pravdtno« poročilo ima svojega botra v »Slov. Narodu« in dokazuje le željo vladi-novcev po velikem preobratu v S. L. S., na katerega bodo pa zaman čakali. Preobrati v S. L. S. sc nc ustvarjajo v »Pravdi« ali »Slov. Narodu«, Op. ured. !z sovjetske Rusije. XI. kongres komunistične stranke Ru sije, ki je zboroval koncem marca, se je takorekoč osredotočeval okoli otvoritvenega govora Ljenina. Po ruskih boljševiških poročilih je Ljenin govoril o vprašanjih nove gospodarske politike Rusije. Dejal je, da imajo komunisti moč in ogromna sredstva na razpolago, niso se pa še naučili obvladati državne mašinerije. Zapustili so stara pota, niso se pa še navadili sigurno hodit? po novih. Sovjeti so zadnji čas nastopili nekak splošni umik pred kapitalizmom, ki je bil potreben, zdaj pa je izdana parola, da se ne gre več nazaj. Prišli smo s kapitalisti do točke, preko katere ne bomo več šli. Tisti, ki so pri tem razširjali paniko, češ, ves socializem je šel v drobne kose, so večji del menjševiki in zoper te velja slejkoprej neizprosni boj, ker le-ti nam največ škodujejo. Da se Rusija ne bo poburžoazila, za to ima ravno proletariat slerbeti, v kojega rokah se nahaja vsa politična in gospodarska moč. Seveda se pri tem zelo čuti pomanjkanje kulture. Buržoazija je premagana, buržoazna kultura pa, naj je tudi notranje trhla, deluje vsled sile zakona lenosti dalje in je opasna za komuniste, ki stoje na vodilnih mestih. Toda tudi prva lokomotiva ni bila v enem dnevu zgrajena. Leta 1917. je Rusija izstopila iz najbolj reakcionarne vojne sveta, leta 1918. je šlo za to, ali naj vladajo sovjeti ali parlament in je zmagal sovjetski sistem, leta 1919/20 smo obvladali notranje sovražnike, leta 1921/22 začenjamo graditi novo gospodarstvo. Glede uprave je izvajal Ljenin, da se morajo pri najvišjih sovjetskih organih odpraviti različne komisije, o katerih se je prepričal, da so po veliki večini nepotrebne. Molotov je poročal o organizaciji stranke. Stranka se je v letu 1921/22 izčistila in so različne opozicionalne frakcije izginile. Stranka šteje zdaj pol milijona članov nasproti 659.000 pred očiščenjem«. —> V diskusiji o Ljeninovem govoru se je naglašala važnost gesla, da se ima umik pred kapitalizmom ustaviti; treba pa je to bolj konkretno formulirati. Zlasti je treba vrniti se k načelu državne preskrbe in državnega gospodarstva v veliki industriji po enotnem načrtu. — Trockij je zlasti poudarjal potrebo vzgoje komunističnega naraščaja. Isti bol jševišlci viri pa nam tudi nai drugem mestu poročajo, kako daleč se je sovjetski državni komunizem pred kapitalističnim načelom umaknil. Brez tega b! nam namreč Ljeninov govor za poznavanje dejanskega položaja nič ne koristil. Znano je, da se zlasti Francija z vsemi silami upira priznanju sovjetskega režima, ker da inozemskemu kapitalu ne nuja nobene pravne varnosti. Na to je čičerin/v posebni noti na vse velesile odgovoril, da so te pravne garancije pod sovjetskim režimom podane. Dočim se pa čičerin v tej noti, o kateri smo svojčas že poročali, izraža le v splošnih frazah, je v posebni sporne« niči, ki jo je velesilam poslal dodatno, šel konkretno do podrobnosti. V tej spomenici našteva namreč ljudski komisar za zunanje zadeve sledeče zakone, ki so se sklenili v Rusiji glede pravnih garancij kapitala v 1. 1921/22: 1. Ukinjen je zakon o vezanosti uradnikov in delavcev na določen urad ali delovno mesto kakor tudi prisilna delovna mobilizacija. — 2. Vzpostavljena je svoboda obrtne in poklicne delavnosti ter, svoboda prehajanja iz enega mesta v drugo ter svobodno razpolaganje državljanov s svojimi stanovanji; nasilno deložiranje je odpravljeno. — 3. Vzpostavljena je tudi svoboda dopisovanja. — 4. Popolnoma je ukinjeno vsako izredno sodnijsko postopanje. — 5. Varstvo državljanskih pravic se jo kodificiralo v načrtu kazenskega prava, ki se predloži izvrševalnemu odboru so-vjetov. — 6. Zemlja je nacionalizirana, vendar pa je vlada dovolila prodajanje ne-municipaliziranih zgradb kakor tudi prenos najemninskih pravic na stavbišča. — 7. Država upravlja sama neposredno samo maloštevilna velika in najvažnejša sociali-zirana podjetja; ostala so se organizirala na trgovski podlagi, tako da vživajo gospo- darsko samoupravo v obliki trustov; nekaj obratov pa je celo danili v najem privatni inciativi. Take najemne pogodbe se morejo samo rednim sodnim potom razveljavljati — 8. lnosfranske koncesije ne podležijo niti nacionalizaciji niti rekvizi-ciji niti konfiskaciji. — 9. Privatna trgovina in posredovanje je svobodno. — 10. Za izvoz in uvoz ter omogočitev zunanje in notranje blagovne izmenjave so dovoljena ruska, inozemska in mešana akcijska podjetja. To je torej tista črta, do katere se je izvršil tisti umik, o katerem je na XI. komunističnem kongresu govoril Ljenin. Kakor se vidi, gre precej daleč. Po Karlovi smrth Funchal, 4. aprila. (Izv.) Pogreb bivšega cesarja Karla Habsburškega je določen na 5. april. Pariz, 4. aprila. (Izvirno) »Eclaire« objavlja razgovor s princem Sikstom Parmskim, ki je med drugim izjavil, da bo bivša kraljica Žita z družino ostala še nekaj časa v Funchalu, da uredi še nekatere obveznosti, potem pa da se preseli v Evropo. Vendar pa še ni določeno, ali se bo nastanila na Španskem, Francoskem ali na Angleškem. Bivša cesarica bo potem svojo stvar spravila pred veleposlaniško konferenco, da se, kakor upa, izboljša nesrečni položaj njene družine. Budimpešta, 4. aprila. (Izvirno) V nasprotju z vestjo, da je češkoslovaška, ju-goslovenska in iumunska vlada protestirala pri vrhovnem svetu in pri mažarskem ministrstvu za zunanje stvari proti naselitvi bivše kraljice Zite in njenih otrok na Mažarskem, doznava »Magvar Orsag« s kompetentne strani, da tam doslej ni ničesar znanega o taki intervenciji. Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila čitana v kraljevski cerkvi posmrtna služba božja po pokojnem kralju Karlu, katere se je udeležil državni upravnik s svojo soprogo, nadvojvoda Josip, nadvojvoda Josip Franc, nadvojvodin.a Au-gusta, Sofija in Izabela, dočim Se nadvojvoda Albreht radi bolezni maše ni mogel udeležiti. Dalje so bili navzoči zastopniki vlade, zastopniki glavnega mesta Budimpešte, vojaškega zbora in visokega plemstva. Nadškof kardinal Csernoch je bral mašo ob asistenci mnogoštevilnega sveče-ništva. Državni upravnik je položil na črni oder venec. V reformiranih cerkvah je odrejeno žalovanje, ki bo tra.alo teden dni. Madrid, 4. aprila. (Izv.) Španski kralj je poslal rimskemu papežu brzojavko, v kateri ga naproša, naj se zavzame za to, da se bivši avstrijski cesarici Žiti in njenim otrokom preskrbe denarna sredstva, da bodo mogli živeti. Španski kralj je odredil v svoji državi veliko žalovanje. Lloycl George o nalogah genovske konference. London, 4. aprila. (Izv.) V poteku svojih izvajanj v poslanski zbornici je izjavil angleški ministrski predsednik Lloyd George, da je prva in na/važnejša naloga, s katero se mora baviti mednarodna gospodarska konferenca v Genovi, obnoviti menične teča e. Drugo bistveno vprašanje, ki se mora rešiti na tej konferenci in ki je tudi pereče, je, da se obnovi trajen mir med narodi. Ako se morejo pod temi pogoji obnoviti mirovni odnošaji z Rusijo, seveda se lahko predloži tak predlog v odo- Dr. Fr. Štele: Umetnostna razstava bratov Kraljev. (Dalje.) V desnem prostoru je vrsta majhnih slik in plastik ter plaket, ki so po vsebini in obliki take, da lahko zadovolje tudi naj-navadnejši okus. V gotovem oziru se gre pri slikah za prenos motivov, ki jih je dosedaj pripovedoval Franc v risbah, v barvno tehniko; vsebina je po večini idilična. Odlikujejo se Odpočitek, Na razgledu m Genovefa (Tone). Zelo posrečeni sta tudi Tonetovi plastiki iz lesa S polja in Čmrl, ki bo koga mogoče vsled barve odbil, a je zelo posrečen zamisel. Francetove plastike in plakete tega prostora so ena za djugo dobre, Največja e Desetnica in gotovo ena njegovih najboljših reči dosedaj. Zelo dober realističen portret je Mati dr. I. C., ki kaže Francetovo umetnost od strani, kjer ji navadno očitajo pomanjklivost. Zelo ljubke so majhne rezbarije iz rmenknstega lesa Dojenček, Idilica, Polzka pot. Pozornosti vredne so plakete, v katerih je veliko izraza, ki mogoče v Izpovedi ni neposredno dostopen, sicer pa vsebujejo tudi mnogo zalavne šegavosti (Končano, Junak, Žabici) V levem prostoru pa so v prvi vrsti grafike. Franc ni podal nič novega, pač pa Tone. Poleg ujedkovin (radirank) je nastopil s ceio vrsio monumentaino zasnovanih lesorezov nenavadne veličine. Tu ye ostal Tone sebi zvest, tu zopet pripovedu e o kiižesera polu življenja, o katerem je £o- brenje poslanski zbornici. Preden pa poslanska zbornica ne prizna ruske sovjetske vlade, ne more biti govora o političnem zastopstvu ali o diplomatskem priznanju ruske vlade. Dalje je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da je angleška vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi sodelovala s Francijo glede tega vprašanja. GENOVSKA KONFERENCA. Rim, 4. aprila. (Izv.) V zunanjem odseku poslanske zbornice je izjavil minister za zunanje stvari Schanzer o pripravah za konferenco v Genovi, da se bodo ustanovile štiri komisije, in sicer za ruska, finančna, trgovska in prometna vprašanja. V teh komisijah bodo zastopane vse države. Konference v Genovi se udeleži 30 držav. Minister je utemeljeval, zakaj niso bile povabljene Turčija, Georgija in Črna gora. Tekom svojih izvajanj je izjavil Schanzer, da ententna nota Nemčiji ne pomenja ultimata, ampak le poživlja k ureditvi proračuna. Italija zasleduje na konferenci v Genovi politiko miru in omejitev oboroževanja, da se more vzpostaviti finančno ravnotežje v Evropi. GENOVSKA PREDKONFERENCA MALE ENTENTE. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Naša delegacija bo jutri popoldne odpotovala v Genovo. V Milanu jo bo pričakoval naš rimski poslanik Antonijevič. Pred začetkom genovske konference se bo vršila še predli onferenca male entente. SESTANEK NAŠIH DELEGATOV Z NEMŠKIMI. Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Dne 17. t. m. se sestanejo v Ženevi naši in nemški delegati, da se sporazumejo g'ede mešanega razsodišča med Jugoslavijo in Nemčijo, ki naj se v smislu mirovne pogobde sestane v ma^ v Ženevi ali pa v Bernu. SPREJEM ROMUNSKE KRALJICE. Begrad, 4. aprila. (Izv.) Snoči so v Oficirskem domu priredili na čast rumunski kraljici Mariji veliko svečanost, kateri so prisostvovali tudi kralj Aleksander, ministri, diplomatski zbor, predsedništvo narodne skupščine in mnogoštevilno občinstvo. SLAVONSKI KMETJE V BELGRADU. Belgrad,- 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je dospela semkaj 180 oseb brcv-ječa skupina kmetov iz Slavonije. Ob dck setih dopoldne je posetila narodno skupščino. Gostom so priredili kosilo v hoteiu Takovo. Ob treh popoldne so slavonski seljaki šli nja Topčidere, kjer so si ogledali državno ekonomijo, kjer bodo tudi večerjali. Jutri zjutraj se odpeljejo v Aran-gjeiovac in kasneje v Topolo, kjer položijo na grobu kralja Petra venec z napisom »Z groba velikega Jugoslovana Strossmayerja velikemu kralju Osvoboditelju — Hrvatski kmetje iz Djakovščine.« Iz Topole se povrnejo v Arangjelovac, kjer jim bodo domači kmetje razkazal i svoja gospodarstva. ITALIJANI ZAPUŠČAJO SKADER. Pariz, 4. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Rima, so italijanske čete začele izpraznjevati Skader. ČEŠKI ZAKONI ZA SLOVAŠKO. Praga, 4. aprila. (Izv.) Poslanska zbornica je danes proti glasovom Nemcev, slovaške ljudske stranke in komunistov sprejela zakonski načrt, s katerim se na Slova- škem in v Podkarpatski Rusiji uvedejo namesto veljavnih madžarskih predpisov in določb na Češkem veljavni zakoni, pri čemer pa ostanejo v veljavi že sklenjene izjemne odredbe. Pri glasovanju je prišlo do kratkega ropotanja v zbornici, katerega je priredila opozicija. Culi so se klici: »Živio preki sod!« in »Živela demokracija!« Poslanci slovaške ljudske stranke so nekaj časa razbijali po klopeh in so po glasovanju začeli peti slovaško himno. Cez nekaj minut se je predsedniku zbornice posrečilo napraviti red. Praga, 4. aprila. (Izvirno) Ministrski svet je sklenil odpraviti preki sod na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI. Innsbruck, 4. aprila. (Izv.) Kakor poročajo »Innsbrucker Nachrichten« iz Bo-zna, je prišlo v petek med fašisti in komunisti do srditih spopadov. Kakor se govori, so komunisti posegli po strelnem orožju. Bilo je ranjenih nekaj oseb, Karabinjerji so aretirali dva komunista. NEMČIJA DEMENTIRA. Berlin, 4. aprila. (Izv.) S pristojnega mesta javljajo: Netočna je vest, tla je nemška državna vlada z rusko delegacijo, ki je odpotovala v Genovo, sklenila dogovor glede skupnega političnega nastopanja. MAŽARSKI GLAS 0 PRISTOPU MAŽARSKE K MALI ENTENTI. Belrirad, 4. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo uvodnik, ki ga je spisal neki mažarski časnikar in v katerem poudarja, da bi v krog male entente morala vstopiti tudi Mažarska. JAPONSKA SE UMAKNE IZ SIBIRIJE. London, 4. aprila. (Izv.) »Times« javljajo iz Toki a: Japonska vlada se je odrekla pogajanjem z boljševiško vlado v Čiti in je sklenila, da umakne svoje čete iz Sibirije. PREVRAT V VLADIVOSTOKU. Moskva, 4. aprila. (Izv.) Iz Čite poročajo: V Vladi vostoku se je izvršil prevrat. Merkulov je pobegnil k Japoncem. Na čelu nove vlade je stopil Boldroj. PONESREČENA LETALCA. Washington, 4. aprila. (Izv.) Iz Hu-stona poročajo: Dve letali sta se zaleteli nad Ilustonom in sta padli porušeni na zemljo. Pri tem sta bila ubita dva letalca. POVODENJ V AMERIKI. Washington, 4. aprila. (Izv.) Veletok Mississipi je prestopil bregove in je poplavil velik del železniškega nasipa Misso-uri Pacific Line. VELIK POŽAR V PETROGRADU. Pariz, 4. aprila. (Izv.) V Petrogradu je velik požar upepelil elektrarno in Nikolajev kolodvor, »Krasnaja Gazeta« obtožuje socialne revolucionarje in menjševike, da so zanetili ogenj. . Politične novice, -f- Poparjonost je zavladala v »Jutro-vem;; taboru, ker je bil dr. Kukovec, načelnik demokratske stranke na protestnem shodu slovenskih trgovcev tako izžvižgan, da je moral v begu iskati rešitve. To strahovito blamažo dr. Kukovca skuša »Jutro«: zmanjšati s trditvijo, da shod ni bil — za trgovce in obrtnike, temveč proti trgovcem in obrtnikom —. Kdo bi se ne muzal taki hoteni naivnosti! Še eno laž si je izmislile »Jutro« v tolažbo poparjenim žerjavov-cem: S kričavimi naslovnimi črkami po-roča, da Je bil nedeljski shod dr. Korošca v Radovljici — eden najsijajnejših v zadnjem času — razbit. To laž bi bilo »Jutro«, če si je že ni moglo prihraniti, vsaj lahko manj nerodno garniraio svojim vernim bralcem. V poročilu priznava namreč, da so samostojneži, ki so prišli shod motit, sfrčali na svež zrak, shoda torej niso razbili, ampak ga je le vladni komisar zaključil. Radi popolnosti poročila naj omenimo še, da je dr. Korošec prispel v Radovljico, ko je bil vladni komisar shod na dvorišču zadruge že zaključil, nakar se je vršil javen shod (»Jutro« se je zopet zlagalo, češ da se je vršil shod v z a p r -t i h prostorih) v veliki dvorani društvo-nega doma, kamor se samostojnežem ni zahotelo poskušati shod motit. Razume se, da bi se bil shod ravno tako lahko nadaljeval na dvorišču zadruge, ako g. okrajni glavar ne bi bil imel muh, da se mora shod drugod nadaljevati. Dr. Korošec tako žal ni mogel biti priča prizora, kako so samostojni neminieži frčali z dvorišča in ni mogel tolažiti znanega kričača Ažmana, pač pa je bil priča veličastni manifestaciji zborovalcev za Slov. ljudsko stranko. Po vaškem izgovorjenem stavku je načelnik SLS žel tak viharen aplavz, da ga seveda nesrečni dr. Kukovec mora' večno zavidati. Hudo je to, verjamemo, zares hudo, pa ne moremo pomagati. Na eni strani triurni politike SLS in veličastne ovacije strankinemu voditelju, na drugi strani pa načelnik demokratske stranke izžvižgan oa lastnih pristašev in na begu pred njimi in to v Ljubljani, edinem mestu in kraju Slovenije, kjer so si demokratje domišljali, da še nekaj pomenijo. Zares hudo, pa — zasluženo! -f Senzaoionalna napoved »Slovenskega Naroda«. Današnji »Slovenski Narod« napoveduje senzacionalno dr. Šuster-šičevo brošuro, ki da izide pred Veliko nočjo. »Slov. Narod« pozna že njeno vsebino, od katere si obeta malo senzacijo. Mi o dr. šusteršiču po prevratu nismo imeli informacij kakor »Slov. Narod«, ki je izračunano vsak mesec enkrat vedel o dr. šusteršičevem delovanju v inozemstvu nekaj poročati, samo zato da se ime dr. šusteršič ne bi pozabilo. Toda če bo vsebina dr. šusteršičeve brošure, za katero je »Slov. Narod« očividno prevzel posle reklame, res takšna, kakor napoveduje »Slov. Narod«, pač noben in te lige n t ne bo segel po njej, vsak pristaš SLS pa si bo premislil, umazati si poštene roke s takim — po »Narodovem« opisu soditi — pamfletom. Tako n. pr. — po trditvi »Slov. Naroda« — dokazuje dr. šusteršič, da je vodstvo SLS sklenilo vloge v stranki razdeliti, da bi imelo dvojno železo v svojih rokah: Jugoslov. strujo naj vodita dr. Krek in dr. Korošec, avstrofilno pa dr. šusteršič; da sta bila in ostala dr. Krek in dr. Korošec avstrofila in sta si nadela samo jugoslovansko krinko iz opor-tunističnih razlogov; da je dr. šusteršič nadaljeval avslrolilsko politiko, dasi je že čutil in slutil bližujoči se polom, zgolj zategadelj, ker da mu je to velevalo — strankino vodstvo; da nadalje slika dr. šusteršič sebe kot žrtev gospodstvaželjnosti svojega — tekmeca dr. Korošca, da je vodil navidezno in preračunjeno najljutejši boj proti dr. Kreku in dr. Korošcu itd. Mi — odkrito povedano — ne moremo verjeti, da bi mogel dr. šusteršič kaj tako abot- Naj postavim še enkrat oba brata drug drugemu nasproti. Večkrat sem že povdaril, da sta precej izrazita vsak v svojem duševnem ustroju: France je bolj trezen, ra-cionalističen in zato njegova umetnost v njegovi najpriljubljenejši smeri išče abstraktnosti formul; kot pristen Slovenec kmečkega pokolenja pa je do dna duše nežno poetičen, liričen (to potezo ima deloma skupno z bratom) in najbolj prisrčen tam, kjer ustvarja dela, ki so po njegovem mnenju na manj pametna. Svoja sredstva obvlada v polni meri; pri njem se čuti resno znanje in v tem oziru daleč nadkriljuje svo* jega brata. — Toneta sem že prej enkrat označil po duševnem ustroju kot vizionar-nega mistika in tudi na podlagi te razstave vzdržujem svoje mnen e. Tudi on išče, kakor brat svojemu hotenju odgovarjajoče forme in je dosedaj še ni našel. Bratov vpliv se mi zdi včasih naravnost ovirajoč njegovo posebnost. Omenil sem Golgato, v to vrsto spadata tudi Genovefa in plastika S polja, ki sta pa v svo em rodu posrečeni. Najzanimivejši je tam, kjer dela brez direktne zveze z bratovo umetnostjo, tako v cerkvenih stvareh, v vizijah Zemlje in Mrtvecev, v svojih radirankah in posebno še v lesorezih. Povdariti pa moram še enkrat, da njegovo hotenje pogosto daleč presega negova sredstva in da ga bo sila nujnosti gotovo prignala na pot iskanja forme, ki jo hodi mogoče še nezavedno deloma že sedaj, ki bo pa postala neizbežna, če 'oo hotel ustvariti umetnine adekvatne svojemu hotenju. Pri tolikem razmahu talenta, pri tolikem bogastvu duševnega sveta, kakor ga dokazujejo njegova dela dosedaji zaupam v n,egovo bodočnost. voril že na prejšnjih razstavah. Semintje posega tudi po formalni simboliki (Bitje). V temi je kompozicionalni in vsebinski pen-dant k njegovi sliki Zaton življenja: Procesi a izstradanih teles, tipajočih predse, beda nesigurnosli je dobro izražena. Sirene so izredno dekorativno komponirane; druge so: Za rana, Glad, Sejalec je ilustracija k svetopisemskemu sejalcu; Kristus je vizija boli in smrti, Oljska gora je monumenta-lizirana gesta prošnje. Nekoliko drugačnega značaja so radiranke; omeniti je Prošn o, kjer je kompozicija strnila več teles v nekak steber prošnje kar bi mogoče najboljše nazvali kompozicionalno simboliko. Pri Zmagovalcu me motijo črne plasti na obeh straneh figure, ki ima o lahko pri Solncu in zemlji kompozicionalen smisel, tu pa se zde puščene iz bojazni pred praznoto, ali celo naravnost prevzete iz leso-rezne tehnike, kjer bi bile razumljive, pri ujedkovini pa so popolnoma nepotrebne. V risbah k Plebunusu Joannesu, Belim mornarjem in Faraonu skuša podati Tone vselej v prvi vrsti neko idejo. V barvni kc.npoziciji si je priredil neke vrste pozornost vzbu ajoč, rekli bi plakatni slog. Ple-banus je komponiran v rdeči, zeleni in beli bani, zdi se, ko da se je namenoma skušal prilagoditi italijanskemu okusu. Ostale risbe so zasnovane vse v rdeče- črno-beli kombinaciji. V primeri s Francetovimi prevladuje v Tonetovih ilustracijah miselnost, manjka jim genijalnosti poteze, ki je Francetovim lastna, dal e pa posebno sili na primerjanje stilizacija teksta in njega dekorativna zveza z risbo: tu moramo dati Francetu odločno prvenstvo ne samo napram Tonetu, ki ravno v slilizuviii pisave kaže neko čudno okornost, ampak med vsemi našimi ilustratorji sploh. Pri grafiki še ene strani ne smemo prezreti: tiska kot takega. Ta je skoro skozi in skozi pomanjkljiv, posebno v temnih mestih, ki igra o tako veliko vlogo pri lesorezih; marogast, posebno slab in očividno brezbrižen pa je pri ujedkovinah, kjer ni niti enega čistega tiska. Utis imam, da je tudi papir teh tiskov čisto neprimeren za monumentalne tiske, kakor ti hočejo biti in po svoji zasnovi tudi so. Prav nujno bi priporočal več pozornosti v ti smeri. Ob sklepu povdarjam: Razstava je dokument neumornega iskanja lastnega sloga bratov Kraljev in njihove neutrudne delavnosti. Mnogo na razstavi je neoporečno dobrega, mnogo obetajočega. V to vrsto spada Tonetova religiozna umetnost, kjer se hotenje še bori s sredstvi in ta nadkriljuje, dal e Tonetova grafika, ki spada med najzanimivejše poskuse na tem polju pri nas, a trpi vsled poman;kanja izvedbe. Mnogo pa je borbe za izraz nečemur, kar polni posebno dušo Francetovo, kriči po primerni formuli in se zaenkrat poskuša v barvnem in formalnem simbolizmu. Najizrazitejše delo te smeri je Tužna prošn,a, ki je med vsemi najmanj problematična in ki označa menda najboljše ideal, ki stoji Francetu pred očmi. France sam smatra ravno to delo za najboljše te svo e smeri in tudi po našem prepričanju se da zagovarjati. Sicer pa se mi zdi ta smer sicer logičen pojav Francetovega razvoja in celo nujen, a vseeno brez prave bodočnosti. Kljub temu je pa mogoče, da to trdovratno iskanje prinese za n egovo in mogoče tudi za našo umetnost sploh pozitivne rezultate. noga in nerodnega spisali, še manj, da bi si dr. šusteršič mogel v tujini predstavljati, da bi mogel kaj takega slovenski javnosti natvesti. Zat« se z vsebino brošure ne bomo pečali in sodbe o njej ne bomo izrekli, dokler ne dobimo o njej zanesljivih informacij. + Zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji je objavljen v Uradnem listu pokrajinske upravo za Slovenijo v št. 31 z dne 1. aprila 1922. -f Sveta stolica se glasom rimske korespondence »Radioc pogaja z rusko sovjetsko vlado glede dovoljenja, da bi smelo gotovo število katoliških misijonarjev v Rusijo. Baje je rovjetska vlada na to pristala. -j- Interesantna izjava čičerinova glede Jugoslavije. Iz Moskve ss poroča: Češkoslovaški zastopnik v Moskvi dr. Oirsa je obiskal te dni ljudskega komisarja za zunanje zadeve čičerina in pri tej priliki izjavil, da so neugodni komentarji sovjetskega časopisja glede potovanja dr. Bcne-ša v London in Pariz neosnovani. Dr. Beneš da se je na obeh krajih zavzemal za to, da se genovska konferenca ne odgodi in da se vsa vprašanja rešijo v ugodnem smislu za Rusijo. — čičerin je odgovoril, da upa, da bo dr. Beneš v Genovi podpiral rusko politiko, da pa se ne da tajiti, da se je dal izrabiti za dogovor v Bulonju med Francijo in Anglijo, ki je vse kaj drugega nego ugoden za Rusijo. Če dr. Beneš hoče dati svoji Rusiji prijazni politiki večjega poudarka, lahko brez težav pregovori n. pr. J u g o s 1 a v i j o , naj preneha biti središče vranglovske agitacije, ki zamišlja zopet oborožen napad na Rusijo. KUPUJTE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE »SLOV. STRAŽE«! rmviCB, — Kralj Aleksander obolel. Kralj Aleksander je v ponedeljek obolel in mora ostati v sobi. Kralj se je prehladil na svojem izletu v Belje in ima precejšnjo vročino. O zdravstvenem stanju davi ni bilo izdano nobeno poročilo. — Stanovanjsko odredbo za Amerikance v Cerkljah. V Dvorjuh pri Cerkljah pri Kranju je na javni dražbi kup da neka Američanka dve hiši z vrtom, prejšnia last dr. Globočnikovih sinov, zase in za svoje soronnik*, ki se nameravajo spomladi vrniU v svoj roj-tni kraj. V eni hiši jo nastanjen postni urad, druga pa je bila prazna; le začasno ae je »preenrio modo« naselil v njej neki Tomažiiš. Ta ni imel nobene pogodbe ne s prejšnjim lastnikom, še manj pa s sedanjim. Ko je postaja Amerranka pravna lastnica obeh hiš, se je naselila v vili. obenem pa sodnijakim potom hotela izseliti Tomažiča, ker se ji ni hotel prostovoljno umakniti. Pa pride naenkrat od okr. glavarstva v Kranju ukaz na županstvo, da mora v 24 urah prisilnim potom izseliti Američanko iz vile, ker se je »samolastno« vselila v svojo hišo — in vseliti vodjo finančne kontrole. Župan se je temu protivil in se skliceval na člen 28. kr. uredbe, ki pravi: »Izjemoma in v mejah dejanske potrebe sme pristojno stanovanjsko oblastvo dodeljevati prostore privatnih oseb za državne urade.« Pri nas ta izjema ni na mestu, ker imamo nedaleč prazno, moderno urejeno državno hišo »Sangrad«, in tudi drugod bi se stanovanje dobilo. Finančna kontrola je ie pred pol leta napravila pogodbo z nekaterimi posestniki hiš za stanovanje in prostore za uradnico. Okrajno glavarstvo tega protesta ni vpošte-valo, pač pa je ob asistenci orožnikov prisilno de-ložiralo Američanko iz priUičja njene hiše in vselilo vodjo finančne kontrole. S tem je vzelo lastnici edino kuhinjo in vouovod. Istočasno je poskrbelo Tomažiču v nek' drugi hiši stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. G. župana je kaznovalo z globo 800 K, ker be ni pokoriL (Sicer se mu je ta kazen zaenkrat odpustila, toda kaznovan jo pa le bil!) Proti Američanki se je uvedlo sodnijsko postopanje, »ker se je samolasino vselila v svojo hišo«. Američanka, ki je vsled razburjenosti hudo zbolela, se je potom advokata obrnila na amerik. konzuiat v Zagreb in isti na poslaništvo v Belgrad. P« dveh mesecih je stanovanjska oblast II. stopnje n zveljavilo od'ok ok. glavarstva v Kranju in do- fiala celo vrsto nepostavnosti pri postopanju proti meričanki. Ali pa misute, da je okr. glavarstvo »poštovalo odlok? Ka' šel »Do nadaljnega ostano 'iri stareml< G. poKrajin namestnik za Slovenijo /e poslal amerik. koi.zulatu v Zagreb lastnoročno podpisano izjavo, ua so je v teui siueaju postopalo popoinoma pravilno po zakonu in z veliko obzirnostjo napram amerikanskim državljanom, lo je pa res lepol Kaj si bodo mislili v Ameriki, ko to zvedo? — Ker ima zadevo v rokah ameriško poslaništvo v Belgradu, smo radovedni, kdo bo ima-!?al — ali Amerika ali okrajno glavarstvo v Kranju s svojim šefom. Bomo še poročali. — Osebne novice s pošte. Imenovani so- za poštarje VI. klase pošlni pripravniki: Fran Levstek, Ignac Brenčič, Franc Ferjančič, Franc Leben, Leopold Sparhakl in Stanko Tratnik pri rač. oddelku ]K>štncga ravnatelstva v Ljubljani, Iva Črnjačeva pri poštnem ravnateljstvu v Ljubi ani, Albert Prodan in Maks Rcms pri teh, oddelku poštnega rav. y Ljubljani, Ivan Stanič pri strok. rač. uradu v Mubljani, Miroslav Kochler pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani, Miroslav Urbancc in Milan Lc-nassi pri vzdrževalnem odseku v Mariboru, Karel Hogler, Josip I.ambrccht, Alojzij Kranland, Ernest Ferančič in Karel Ballek pri uradu LiubVana in Mirko Grošelj pri uradu Maribor 2; za poštirico poštna oflc. Marija Mcsesnelova pri uradu Videm pri Krškem. — Podel eno je odpravnlškn mesto Begunje pri Cerknici bivši poMni oflc. Franji Bona-ievi, Slivnica pri Mariboru bivši poštni aspirantki Leopoldini Friedlovi, Sv. Križ pri Kostan ovici poštni pomočnici Emi Benedekovi in Pesnica poštni pomočnici Rozaliii Fielerjcvl. Premeščeni so: poštni oficial Ferdo Nadrag iz B. Broda v Ljublano, po. Mar Ludvik Bonač Iz Begunj pri Cerknici v Ljubljano, poštarica Angela Mezetova iz Pesnice v Maribor. poštarica Julji« F.ngelmanova iz Strtiže v Moste pri Ljubljani, poštna ad unkta Rudolf Božič Iz Ljubljane v Subotico, Miljutln Nagode od urada t.jubljana 2 k uradu Ljubljana 1, poštni oficianfe Mefan Drganc iz Ptu a v Subotico, poštne oficiant. ke Cirila Schiffrerjeva Iz Kočevja v Ljubljano, Ja-(•biaa Kolbetova is Ormoža v Kočevja, Marica 1 Rabičeva Iz Sara:eva v Celje, Ema Trlllerieva iz Kranja v Škofjo Loko Ur Justina Kobalova od j urada Belgrad k uradu Maribor 1. — Poštni službi ! so »e odpovedali: poštni praktikant Života Kam-perelič pri uradu Ljubljana 1, poštna oficiantka Marija Vrbičeva pri uradu Dolnja Lendava, pUar-I niški oficiant Vinko Jcršek pri gof-p. uradu poitu. j ravnateljstva v Ljubi ani, poštni podtiradnik Anton Rom v Novom mestu In uradni sluga Leopold Au-I bič pri uradu Gornja Radgona. — Začasno je vpo-I kojena poštna oficiantka Eliza Devova v Kranju. — Trano so upokojeni: postua asistentka Teredja Dopliharjeva v Ljubljani, nadpoštar Andrej Tavčar V Lubljani, poštarica Avrclija Krannerjcva v Dol. Logatcu, poštni poduradnik Iv. Repinšek v Celju in brzojavni mojster Matija Ka'fež v Ljubljani. — V oficiantovski stalež jc uvrščena poštna odpravnica Reza Kavčičeva v Mariboru. — Občni zbor društva ccrt'fikatis'.ov za Slovenijo so vrši v ponedeljek, dne 10. aprila 1922. ob 7. uri zvečer v posvetovalnici mostnega magistrata v Ljubljnni. — Društveni člani se obonom prosijo, da poravnajo čimpreje članarino. — Odbor (k) — Kdo mara sprejeti 15 letno, zdravo, krepko deklico, polr.o siroto, ki ima !1 razrede meščanske šole, kot učenko v trgovino? Oskrba brezplačna. — Ponudbe nasloviti na generalno varstvo v Ljubljani, justična palača. — Utonil je 2-1. marca 1922 poses»n;k Frančišek Ocepek iz Dragočajne pri Smledniku. Truplo utopiienca so potegnili iz Save pri La/.ah in je pokopali. — Živinski potni listi. »Delegacija ministrstva financ v Ljubljani« objav "i uradno: Gospod minister 7.a finance jo dovolil, da se smejo živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije uporaKjati, dokler se popolnoma nc porabijo, s pogojem, dn se na njih dolepUaio kolki do iznosa takso iz tarifne postnvke 110 taksno tarife. Nalepljene kolke pa je uničiti na predpisani način 7, uradnim pečatom. — Umor v bližini Zacreha. V Vrabčah pri Zagrebu so te dni našli 55 letno ženo mrtvo. Imela io več ran na plavi in po životu. Zločin je izvršil njen mladoletni varovanec, ki je pobegnil. — Iz leta 1914. Pred splitsko poroto se je te dni zagovarjal neki Jovan Brndas, ki jo bil obtožen. da je 1. 1914. denunciral svojega prijatelja Popoviča, da govori proti Avstriji. Popovlč je bil ustreljen. Obtoženec je bil oproščen, ker se porota ni mogla prenričati, da bi izvršil dejanje namenoma. — Tatvins. Gregorju Jankovlfu iz Sela jc bila ukradena 2000 kron vredna moška obleka. Smrtna kosa. Dne 22. marca t. 1. so pokopali v vipavski dolini v Kamnjah priljubljenega moža Josipa Črnigoja, ki je daleč naokrog slovel kot '-vraten knjigovez, katero obrt je s posebnim veseljem opravljal celih 65 let. Blagi pokojnik je dočakal visoko starost 83 let. Pred dvema letoma je obhajal v krogu vseh svojih deveterih otrok 7,lato poroko. Bil je vse svoje življenje vzor vernega moža, marljivega delavca v svojem poklicu in vzor skrbnega očeta svoji družini. Živel jc solidno, zalo pa ostal do zadnjega vedno zdrav in živahen. Pogreb preblagega pokojnika je bil izredno veličasten. Kljub slabemu vremenu, dežju in pišu ga je spremilo k zadnjemu počitku ogromno število ljudstva iz več županstev, da je bila cerkev natlačeno polna. Župnik g. Cigoj jo imol v cerkvi lep in ganljiv govor o blagem pokojniku. Pokojni Črnigoj zapušča 74 letno soprogo, tri hčere in šest sinov, izmed katerih sta dva vrla duhovnika, starejši v Lolcavcu, mlajši pa župnik v Kamnjah, pri katerem je pokojnik bival zadnja leta, dva sta trgovca v Trstu, eden je župan v Sv. Križu pri Ajdovščini, najmlajši je pa učitelj v Kamniku. — Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in v blag spomin. Dolnja Lendava. V soboto 1. aprila t. 1. se je pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru, kakor smo že poročali, vršila glavna razprava proti 19 obdolžencem iz Dolnje Lendave, Cakovca itd., kateri so bili obloženi velelzdaje iu špionaže. Že deset mesecev je visel ta proces, razni revolveržurnali so vedeli poročati o odkritju največje zarote proti uaši državi in navsezadnje se je cela zadeva razpršila v veliki nič — sodni dvor je izrekel oprostilno razsodbo napram vsem obtožencem, izvzemši enega, vojaškega narednika, ki jo bil radi zanemarjanja stanovske dolžnosti obsojen na 9 ine3ecev zapora. Obtoženci, ki so bili vsi vcčiuoma iz boljših slojev in po največ 7. aka-| demično izobrazbo, pripadajo mažarski narodnosti, a so razen dveh, naši državljani. V zaporih, posebno vojaških, so prestali mnogo mučenja in ba-tinanja. Fašisti, kakor Leskovec, Pire, Rom, Falcž et kons., ki so bili glavni podpihovalci tega procesa, so državi napravili s tem presneto slabo uslugo, a .nažarskemu življu nepoirebne narodne mučenike. Dr. Kukovec je na svojem potovanju v Prelt-murju obljubil Prekmurccm zlate gradove, samo občinskih volitev jim ni mogel obljubiti, ker bi drugače moral zleteli z gerentskega stolca v Dol. Lendavi, na katerem sedi, kakor praviiuo poročajo prekmurske »Novine«, ne po božji milosti in no po ljudski volji podrepnik JDSarjev znani okr. komi.,ar dr. Cuš. G. dr. Kukovec, prišlo bodo volitvo proli vaši volji, in takrat si lahko spet pogledate število glasov, ki bodo oddani za Vašo ^državotvorno« stranko. Danes so delali za Vase shode reklamo, da pride minister Kukovec govorit (besedice »na razi>oloženju< so bile čisto nevidno pisane), kajti kot dr. Kukovca bi vas najbrž ne poslušalo niti 10 uradnikov. g^snfifiaipstvfh r Žitni trg. Cene na žitnem trgu so sc nekoliko ustalile. V Vojvodini nolira pšenica 1700 kron, ječmen 1060, oves 1220, koruza 1240, moka (št 0) 2300 kron. g Zvišana monopolna taksa na sol. V »Uradnem listu« z dne 1. aprila je izšel razglas generalne direkcije carin, da se monopolna taksa na sol ivišuje na 90 Din v zlatu ali 180 Din v srebru. ' g izguba mažarsko banke Mažarska »Cen- i tralna kreditna banka d. d.c v Budimpešti, ki se ualiaja v likvidaciji, izkazuj« v letošnji bilanci gubo 13 in pol milijona kron. — Delniška glavnica znaša 40 milijono'- ogi škili kron. g Ceno v sovjetski Rusiji so zadnje čase zopet poskočile. Ruski funt rž enega kruha stane SG.OOO sovj. rubljev, pšeničnega kruha 111.000 sovj. rubljev, funt surovega masla 31)0.000 sovj. rubljev, sladkorja 271.000 sovj. rubljev, soli 25.000 sovj. rubljev. — Produktivni semenj v Pisna. Na način borze so snnjo v Plznu »l"zensky plodinovj triu, ki ima dno 5. aprila svoje ustauo\no zborovanje. Posloval bo vsako sredo in soboto od pol 1. do 3. uro popoldne g Konkurs velike amsterdamske banke. Eno najstarejših amsterdamskih bančnih podjetij Le-naers Iiogner & Comp., ki jo osnovano Jo 1. 18(10, je prišlo v konkurz. Pasiva 7.našajo 1 milijon nizozemskih goldinarjev. g Nova tovarna za verigo v Radovljici. V Radovljici se ustanavlja tovarna vi verigo, kot delniška družba s kapitalom 10,000.000 kron. Ustanovitelji te tovarno so: Ljubljanska kreditna banka, Zadružna Gospodarska banka in belope-ške jeklarne. g Posojilo poljsko republike v Londonu. Zastopniki poljsko državne emisijske banke so se te dni vrnili iz Londona, kjer so najeli posojilo v znesku 4 milijono funtov čterlingov, Icar znaša 60 milijard poljskih mark. g Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. Nemška vlada je dno U\ marca ratificirala trgovsko pogodb« med Jugoslavijo in Nemčijo. g Sladkorniški kprtel razbit. V dosedanji organizaciji čeških sladkorničarjev se vrši radikalna izprememba. Dosedanji karlel in sindikat velikih sladkornih [lodjelij se ruši in se pričenja prosto prodajanje v posameznih sladkornicah. Torej ne bo več enotne organizacije, ki bi narekovala ceno sladkorni pesi in sladkorju. Zastopniki sladkornih podjetij ?o se pogodili s pesa rji, da bodo plačevali metrski stol sladkorne pese po 17 čsl. krou, kar pomeni v primeri z lansko ceno za 9 čsL krcn ugodnejši nakup, t. j. več kakor za ono tretjino lanske tržno cene. Ker so se torej razbili karteli in sindikati, jo opravičena nnda, da pride do znižanih sladkornih cen. Ali uničba sindikatov in kertelov sladkornih podjetnikov ima na drugi strani lo neprillko, da bodo sladkorni-iarji sladkorno peso preplačevali kakor so žo danes opazuje na raznih krajih, kjer jo plačujejo po 20 čsl. kron metrski stot, namesto po 17 čsl. kron kakor je biln dosedanja njena cena. S tem pa l>o pričakovano znatno padanje sladkorja kolikor toliko oslabljeno. g Važen izum slovaškega mehanika. Kakor poročajo češki listi, se je posrečilo I« Mudronu, mehaniku na Slovaškem, razrešiti veliki problem bodoče avintike z izumom novega sistema letalnih nosilnih ploskev, ki omogočajo konstrukcijo popolnoma sigurnih in pri tem jako lahkih aoro-pl.mov. Nova sestava temelji na principu vrtenja nosilnih plošč; aeroplan se dvigne v zračne višavo kar na mestu, ne da bi se moral zagnati kakor doslej v poševni črti navzgor. Novi sistem ne potrebuje vijaka in doseže uaglost nad vse dosedanje rekorde s samim pripogibanjem kril. Izumitelj bo razstavil svoj izum v Pragi. g Stan'c papirnatega denarja ▼ posameznih državah. Z dnem 1. januarja 1922 je bilo stan;e papirnatega denarja v posair.eznib državah slsdeče: (računano v frankih): Združene države 14.3C0 mil., Anglija 11.300 mil., Francija 36.400 mil, Italija 16,400 milj., Nemčija 152.700 mil1., Belgija 6.289 milj., Rumunija 13.700 milj., češkoslovaška 12.129., in naša država 4 650 milijonov. Predlogi britanske vlade na genovski kon-fercnci. Kakor poroča »Chicago Tribune.( namerava angleška vlada predložiti na genovski konferenci pet različnih programov, ki bi obsegali sledečo glavne točke: 1. Načrt mednarodnega poso ila za države s slabo valuto. 2. Povrnitev k zlati papirnati jedinici. 3. Sklep mednarodnega bančnega sporazuma o dnevni refundaciji valute. 4. Mednarodni fond 20 milijonov dolar cv za restavracijo Rusije. 5. Ukinjen e prohibitivnih slučajev in mer. g Povišanje mocopolskc takse na sol. Z rešitvijo upravnega odbora r.amost. monopolske uprave Pov. br. 47 in z odobrenjem finančnega mnistra Pov. br. 171 z dne 1. marca t. 1. je povišana mo-nopoltka taksa na sol n.i 90 dinarjev v zlatu ali na 180 dinarjev v srebru. Povišana monopolska taksa se plačuje od U. marca 1922 dalje. B0U ZA. Zagreb, 4. aprila. (Izvirno) Berlin 101—103, Milan 1710—1715, Londou (izplačilo) 1430 -1445, (ček) 1425—1435, Ne\v York (ček) 320-323, Pariz 2C00—3C00, Praga 626 - 030, Švica 6300—6350, Dunaj 4.30—4.40, Varšava 9.25—9.75, Budimpešta 39.25-40. Valu-te- Ameriški dolarji 317—318.50. češkoslovaške krone 608—615, napolcondori 1025 —0, švicarski franki 6?00—6250, italijanske lire 1680—1700. Itolgrad, 4. aprila. (Izvirno) London 359— 359.50, Pariz 740 0, New York 0—81.50, Ženeva 1570-0, Milan 428-430, Praga 156-0, Berlin 25.50-25.75, Dunaj 1.075-1.125, Bukarešta 0-62, Budimpešta 9.75—10.25. Valute- Bolgarski levi 0—49.50. Curih, 4. april«. (Izvirno) Berlin 1.375. Ne\v York 514, London 22.62, Pariz 47, Milan 27.35, Praga 9.775, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.07. Berlin. 4. aprila. (Izvirno) Dunaj 4.23, Budimpešta 37.65, Milan 1747.80, Praga 618.20, Pariz 3012, London 1413.15, New York 325.84, Curih 6362. Pr.isa. 4. aprila (Izvirno) Dunaj 0.G0, Berlin 16.125, Kim 284.50, Budimjještn 5.975, Pariz 490, London 236, Nctv Vork 53.70, Curih 1040.50, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 281 .M. Dunaj, 4. aprila. (Izvirno) Zagreb 2272-2278, Belgrad 9112-9118 Berlin 2346- 2350, Budimpešta 874.50—878.R0. New Vork 7631.50— 7643.50, Pariz 69.850—61..950, Praga 14.390 14.410, Sofija 5015-5055, Curih 148 575-148.625. Valute: Dolarji 7593 50—7615.50, oolgarski levi 4910 -1920, angleški funti 83.575—38.625. francoski franki 69.550 - 69.650, italijanske lire 40.370— 40.430, dinarji 9098-912^. romunski leji 5394— 5406, švicarski Iranki 147.375-147.625, češkoslovaško krone 14.3R0—14.480, mažarsko krone 882—888 ! iRRfaftapfefjrgft 'mnvftoa " ■ ' ^ lj Sentpotersko prosvetno društvo vabi svoje Člane in članice, da se udeleže sv. maše za pok. člana gosp. Karla Jnučigarja v četrtek, 6. t. m. ob 7. url lj Praktični kurzi češkega jezika bodo otvor-jeni dne 7. aprila 1922 ob 19. uri v risnlnici višje realne šole, I. nudslr., Vegova ulica. Bližja pojasnila, pogoji kakor tudi vpisovanje istotam, pred 19. uro. Poučeval bo lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi. lj Ljudski oder. V nedeljo, dne 9. aprila ob pol 8. url zvečer vprizorl akr 'omaki on-nmhl jjjudskega odru Grillpaiteijcvo ialoigro »prababica«. lj Krekova prosveta. Zveza uradnic fn trg. nastavljenk ima svoje redno predavanje danes v sredo ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo g. dr. Dasaj. lj ŽelMiiIfnrski akeijski odbor. V ponedeljek se je vršila prva soia novega ieleeničarskega akcijskega odbora. Sklenilo se je nemudoma pod-vzeti vse potrebne korake, da so vsi nenastavljen- ci, ki vrše službo na sistemiziranih mestih, takoj uvrste v plačilne liste da dobe vs® prejemke kakor nastavljeno osobie po določbah tozadevnih okrožnic. Ravne tako se bo delalo za razvoljav-ljenje določbe, po kateri 3e odtegujejo družinske draginjske doklade vsem tistim dela/cem in uslužbencem, ki plaču>io 5 Din direktnega davka. O premombi v pokrajinskem koalicijskem odboru so obvestijo ostali pokrajinski odbori. Prihodnja seja bo za enkrat Se v Konsumovih prostorih Kon-grosni trg 2, v četrtek 6. t. m. ob 7. uri zvečer. Razveseljivo deistvo jc, da so se železničarji udeležili že prve seje v obilnem številu. Prosimo vso tovariše, da se redne seje udeležujejo kolikor mogoče v velikem številu. Kako gre pri sejah gladko in sporazumno,, če ni med nami nobenega strankarstva, so se tovariši žo na prvi seji prepričali. Tovariši! Delajmo pognmno, nepristransko in odločno, pa bomo gotovo dosegli uspehe. — Akcijski žnleznifarski odbor. lj Povišanje davščino na prenočišča. Pokrajinska vlada je ljubljanski občini dovolila, da sme davščino na obrtoma izvrševana prenočišča pobirati v zvišani meri 30 %. Od celokupne vsolo mora občina odstopiti 22 % gostilničaraki zadrugi za šolski sklad za ustanovitev rodne gostil ničarske šole v Ljubljani. lj Razgrajač. Dne 3. t. m. ob 16. uri 30 minut jc povzročil Vojeslav Radosnvljevič v Zeleni jami velik izgred. Prišel je višji stražnik Erzotič, ki ga je miril, toda Radosavljevič se ni zmenil, marveč je udaril brc, vsakega povoda šiviljo Angelo Knezovo po obrazu in po hrbtu. Nastopil jo na to proti stražniku, ki mu je napovedal aro« tneijo. Radosavljevič se jo z vso silo upiral aretaciji in je stražnika podrl celo na tla. Stražnik se je moral braniti s sabljo. Z največjim naporom so ga na to stražniki odvedli v policijski zapor. lj Oltrnden je bil posestnik Ivan Širmifc v Spodnji ftiški. Tat mu je odnesel orodja v vrednosti 1200 kron. lj Aretirani verižnik. Policija je aretirala ž« dolgo časa iskanega verižnikn Viktorja Marana, kateri se je že večkrat izmuzal policiji. Cerkveni vestmk. c Nove Šmarnice. Znamenje na nebu. Spisal dr. Josip Jerše. Založila Jugoslovanska knjigarna., četrtič že je naš šmar-nični propovednik in pisatelj zbral svojo majniške govore v posebno knjigo, to pot po vsebini — v najlepšo, češčenje Marijino, če naj nas gane in navduši, bodi bogoslovno to se pravi, utemeljeno po naukih naše vere. Marija pritegne nase srca vseh, samo če jo pokažeš, kakršna je. Pričujoče šmarnice so hvalevreden poizkus, pokazati Marijo kot veličastno: Znamenje na nebu. Pisatelj pri tem ne pretirava, tudi ne more, zakaj Marija ima v sebi vse lepote. Oa prvega do zadnjega majniškega dne jo predstavlja pred naše oči, da stoji pred nami lepa, velika, mogočna, usmiljena. Pa knjiga ni le stvar pobožnosti in navdušenja, marveč je tudi sad skrbnega premišljevanja, mnogostranskega iskanja in marljivega proučevanja Marijine vzvišenosti Premišljevanja poživlja, prijeten jezik, živahen slog (časih zbog premnogih vprašanj celo preživahen), zlasti pa z vsakim dnem na uvodu in koncu misel pona-zorujoč zgled, ki je mestoma izredno lepo spojen s tozadevno snovjo. Sodeč po straneh so posamezna šmarnična berila predolga, ali z ozirom na govorniško obliko in obravnavo kakor z ozirom na njih uporabnost tudi izven šmarnično pobožnosti, so govori prav primerno zaokroženi. Nove Šmarnice torej toplo priporočamo. Vestnik S. K. S. Z. Danes zvečer ob 20. uri v Jugo^lov. iiskarni, I. nadstr., seja SKSZ. — Podpredsednik. Orlovski vestnlk. Podzveza je dobila češko sukno ia kroje. Ker je množina omejena, naj ga odseki naročijo takoj. Cena je 155 Din. gledališče. Dve proinijcri v dramskem gledališču. V četrtek, dne 6. t m. se vprizori v dramskem c> tališču Schillerjeva tragedija v petih dejanjih »Morija Stuart«. Naslovno ulogo igra gospa Šaričeva, kraljico Elizabeto gospa Danilova. Režiser g. Danilo. V soboto, dne 8. t. m. se vrši premiiera Mo-ličrove komedije »Namišljeni bolnike v režiji g. Daneša. Vprizoritev je zami!Jj<-na v stilu Moli&ro-vega časa. Vsi igralci, ki nastopajo v komediji, sede v ozadju odra, vidni občinstvu, »inaitrc do sceno« pa v ospredju v posebni ložig odkoder dirigira igro. V naslovni vlogi nastopi g. Daneš, v vlogi Toinetle pa gospa J\:vanova. DRAM A. Sroda, 5. aprila: Anatol. Red C. Četrtek, 6. npriln: Marija Stuart. Izven. 0 P R R A. Sreda. 5. aprila: luiza. Rod B. Četrtek, 6. aprila: Cavallcria rusticans. Plesna legendica. Red E. PrfiRvp*?!, pr Gospa Dana Golia-Kobler igra na svojem j koncertu med drugimi klavirskimi skladbami tudi i zanimivo Schumannovo delo »Karneval«. »Karneval« je niz 20. drobnih karakterističnih skladb, j ki predstavljajo vrvenje mask v pustnih dneh. i Nekatere Izmed teh točk, kakor Florestan. Evze-I bijus in druge so krotke karakteristike Schunan-novih prijateljev v takozvanem »Davidsbunduc, to je društvu umetnikov katerega član ja bil tudi i Schumann v svojih mladih letih Točke: Chopin, Paganinl, pa kažejo sijajno pogojen štil okla- dateljev. Cela skladba je zanimiva po v porabi sledečih dveh motivov: A-Es-C-H in As-C-H, ki nastopajo v najrazličnejših ritmičnih figurah. Povod tem dvem motivom je dalo mestece Asch na Češkem, kjer je živela dama, ki j} je veljalo mladostno Schumannovo nagnjenje. — Koncert se vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. v dvorani Filhar-monične družbe. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. pr Dr. Čerinov simfonični koncert ie napolnil Unionovo dvorano — znamenje, da je ar. Čerin s svojim umetniškim delovanjem ne-zaupnost Ljubljane zlomil in si pridobil priznavanje v vseh krogih. Priznavanje, ker nam vedno nudi nova' važna dela iz vseh panog svetovne glasbene literature, ki bi nam bila sicer zaprta s sedmero pečati, priznavanje, ker nam ta dela tako podaja, da dobimo od njih jasen, točen vtis. In še to: zdi se nam, da se je njegov orkester zlil v lepšo enoto, instrumenti so se ugladili, podredili drug drugemu, vsaj še nikoli doslej nismo imeli vtisa tolike lahkote, čistosti v intonaciji in jasnosti v te-matičnem delu. Če bo po tehnični plati napredek tak, kot smo ga ta večer z veseljem ugotovili, si bo dr. Čerin s svojo odločnostjo vzgojil orkester, da bo lahko in s častjo obstal pred najstrožjo svetovno sodbo. — Najbolj so nas zajemale seveda slovanske skladbe: Rimskij-Korsakov (Noč na Triglavu), ki je pač eden najsijanejših koloristov, poln izvirnih domisle-kov v instrumentaciji, ritmiki, neprekosljiv v gospodarskem varčnem izrabljanju tematične-ga materiala, ki ti na videz malenkosten motiv razpreda na dolgo in široko in ko bi človeka vsakdo drugi že davno dolgočasil, on v svoji duhovitosti še vedno zna vzdržati našo napetost. — Dvorakovo »Poldnevnico« smo že zadnjič slišali, pa nam ie tudi to pot sapo jemalo, ko je zavel proti nam strupeni dih čarovnice in nas zadel njen srepi pogled. — Nov mož je Dobronič; njegovo »Pozivanje v Kolo« je izrazito slovanska, jugoslovanska glasba, živa, pestra, mestoma dražljiva (pikantna), posebno v ritmih in instrumentaciji, polna notranjega življenja in vrvenja, ki se ga udeležujejo vsi instrumenti v iako samostojnem gibanju. Posebno se ie zdela mehka, skoro sladka pev-na tema v drugi polovici skladbe. Da je poln alteracij in modulacij, da se barve neprestano prelivajo, ne le instrumentalno, ampak še bolj harmonično, se ne bomo čudili, čudili smo se skoraj, da se. pri Dobroniču niso še bolj. Jako zajemljivo je bilo nekajkratov slediti posamezne instrumente, ki so io žvižgali sami zase mimo vseh drugih, kot se kak fant oddalji od družbe in jo ponosno sam zase stopa, češ: kdo bi se z menoj meril, komu se bom pokoril? Sploh bi bilo pa tako stvar treba parkrat slišati, da bi jo mogel človek točno oceniti. Največjo radovednost so pač vzbujale Pre-mrlove »Variacije v Es-duru«. Predvsem naj ugotovimo, da so jako dobro učinkovale, skladatelj se je moral za priznanje večkrat zahvaliti. Tema sama ie jasna, preprosta, domača, mehka, kar nežna; posamezni postopi ji pa dajo hkrati nekak klasičen priznak. Obdelovanje bi splošno lahko imenovali slovensko, zakaj nekajkrat zadiši po domači grudi, ne preporedko zazveni iz skladbe kot odmev pesmi naših fantov, kot ljubki glasovi naših deklet ... Poleg tega je skladba jasna, ves ustroj prozoren in navzlic izdatnemu uporabljanju novejših glasbenih pridobitev predvsem v harmoničnem oziru, more razvoj tudi neizšolano uho brez posebnega napora slediti. Variiranje (izpreminjanje) je jako spretno in, kar posebej poudarjamo, ni samo zunanje, ampak notranje, v notranjosti vstajajoče sile ženo razvoj, ki se včasih stopnjuje do krepkih viškov. Dobro so vpleteni kontrasti. Instrumentacija je sicer preprosta kot vsa skladba v celoti, pa zelo spretna, celo živa. Delo ima prav izrazito našo barvo, barvo posebej, kot je posebej odeta v njo mehka, pod toplejšim solncem vznlknila notr. prim. narodna pesem. — Da smo slišali tudi slavnega Italijana Cherubinija z njegovo božajočo melodiko in za njegove čase kar upoštevanja vredno harmoniko — in še slavnejšega Nemca Wagnerja — zakaj ga naša opera popolnoma prezira? — z njegovo romantično mehko resnobo, naj popolnosti na ljubo zapišemo. K. pr Razpis natečaja. Almanah »Umjetnostc, ki ga izdaja kolegij jugoslovenskih umetnikov-grafikov, razpisuje natečaj za najboljšo naslovno stran ter poziva vse jugoslovenske grafike v KJUG, kateri se bavijo s ksilografijo, da dopošljejo svoja dela do konca aprila t. 1. Naslovna stran mora imeti sledeči tekst: Umjetnost, god. IV. sv. VI. Slovenski grafičari i ilustratori. Zagreb—Ljubljana 1922. Nagradi sta dve, posebej se pa honorira še izvirni lesorez. Prva nagrada znaša 1000 K, druga 600 K. Izplačata se takoj, ko izbere strokovna juryja najboljša dela. Nenagrajena dela bodo reproducirana v isti številki pod naslovom »Umetniška oprema knjige«. Natečajniki naj pošljejo svoja dela na »Uredu-juči odbor almanaha »Umjetnost«, Zagreb, Mažura-ničev trg 13. Turistika in spori. Glavna skupščina Športne cveze se je vršila v ponedeljek ob 8. uri zvečer v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Skupščino je otvoril in vodil podpredsednik g. Goreč. Iz posameznih poročil je razbrati, da se je športno gibanje v Sloveniji v vseh panogah znatno razvilo, ter da so v mnogih panogah tudi uspehi znatni. Največji razvoj zaznamujejo kolesarstvo, zimski šport in turist i ka, najmočnejše pa je zastopan nogomet. Blagajniško poročilo izkazujo mal pribitek, medtem ko je uprava lista pasivna. Sklene se reorganizirati Športno zvezo v toliko, da prevzamejo odseki Športne zveze delo in posle podsavezov ter tvorijo članstvo Šport- ne zveze edino le podsaveri in odseki. K tekmam se ne pripuste neorganizirani športniki ter morajo biti vsi tekmovalci po odseku Športne zveze ozir. podsavezu verificirani. Za atletiko in plavanje se osnujeta podsaveza. V sezoni se pripravijo tekmovalna določila za vso športne panoge, ki niso organizirani v podsavezih. V svrho saniranja glasila se sprejme več umestnih predlogov. Novi odbor Športne zveze tvorijo: Predsedstvo: dr. Hubert Sou-van, I. podpredsednik Joso Goreč, II, dr. Forna-zaric Slavko, delegat predsedništva v Mariboru kpt. Vladimir šuput; tajništvo Evgen Betteto in Viktor Vodišek; blagajništvo: Avgust Pečnik bi Ivo Šturni; gospodarstvo: Kavšek Ivo; pregledniki računov Malenšek Josip in Beno Gregorič, ref. za lisk Stanko Virant. Namestnik odbora: Tominec in dr. Vučina. — Načelniki odsekov so: za nogomet g. Birsa, kolesarstvo Bohinjec Viktor, atletika g. Be-neš, plavalni šport dr. Fr. Zupane, zimski šport; sankanje ing. Mencinger, smučanje dr. Jesenko, drsanje dr. Fuchs Vilbert, ženski športi dr. Kropiv-nik, automobilistika dr. Ciril Pavlin, tenis g. Palo-vec, turistilca dr. Mauri. — Plenarna seja Športne zveze se vrši v torek, dne 11. aprila ob 20. uri v pisarni Športne zveze Narodni dom. Meteorologiji© poročilo. Ljubljana 30S m n. m. viš. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: *)o najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. F0T0GRASK1 A TELI JE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta št 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger. Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta štev. & Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. KLIŠEJE: za eno- ali večbarvni tisk. za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Iugoslovanska knjigarna, Pred škofija MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Knnovar Ivan, Stari trg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Sehreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče fitev. 5. Dve SOBARICI družini. — Izve se: Ljubljana, Mala čolnarska ulica št. 6. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvelska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikaš II, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZN1N0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. so sprejme pri tvrdki IVA ŠILER, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. Podpisana obžalujem, da sem dne 19. marca t. 1. žalila Ivana Turšiča, posestnika v Brezovici št. 9, in se mu zali val jujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Ljubljana, dne 1. aprila 1922. 1282 Marija Petelin Iščem dobro, popolnoma_izurjcno in prav snažno Službo lahko takoj nastopi. — Ljubljana, Karlovska cesta št. 1. I. nadstropje (Vila Samassa). 1264 Okoli dva vagona Sprejme se takoj ali po dogovoru, pridna, poštena in zanesljiva kuharica KONTORIST(-inja) c urjena I ^ trgovski rodbini. Ravnotam se sprejme strojepisinja, slovenske in nemške steno- hlŠlia Z8 VS3 tiela. grafiie, se sprejme. Hrana in stanovanje . v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1213. ^ ra nvr"° >S1~ Urarskega pomočnika" popolnoma samostojnega delavca v velikem in malem delu, sprejme proti popolni oskrbi in plači po dogovoru Vladimir Hoffman, nrar in juvelir, Gospič, Hrvatsko. 1270 Registrirna Mm dobro ohranjena, se proda. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod šL 1281. Najboljši jugoslovenski Eiernit, asbesini škrilj je Pozor! fV Pozor! »SALONIT iz najboljšega splitskega cementa. -- Znamka ,.SALONA" od »SPALATO« d. d. portland-cementa, Splii. — Glavna zaloga za Gorenjsko: Franc Dolenc Kranj. — Ponudbe na zahtevo iakoj. j*- PRVA LJUBLJANSKA ^»C -»C preoblikovalnica riamskih slamnikov BARBORIČ-ZAVRŠAN, Mestni trg 7 (Ausschnitte) 1—6 m dolgih, 10 do 40 cm srednje dimenzije odda Gozdarski urad Domova pošta in železniška postaja Možganjci pri Ptuju. za prevleko divanov in dru-zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Ma OE.5k3bePne, Ljubljana Mestni trg 10. Cas opazovanja Baro-rautei ▼ mm Tormo-motor v O L'dilirum ditorunon v O Nobo, vetrovi Padavin« v mm a/4. 21 h 725-4 11 0-9 obl. 4.4. 7 h 720 9 0-5 dež 242 -11 rH 720'6 9-5 C-8 dež Jj. vzh Tamburice zlasti berdo kupi takoj Prosvetno društvo na Homcu, pošta Radomlje. 1274 Pisalne mize (amerik. Roulleaux) hrastov les, nove moderne mize, se prodajo ugodno. Vprašanja pod »Roulleaux« na upravo tega lista. Pozor krojači! Zaradi preselitve se takoj odda Inlfol in kompletna lURdl krojaška delavnica zvsem inventarjem na prometni cesti v Ljubljani. — Več pove: 1263 IVAN LOGAR, »SEDLAR*, Ljubljana, Gosposvefska cesta štev. 13. predvsem male vojaške kupi v vsaki množini SEVER & KOMP., LJUBLJANA, W0LF0VA ULICA št. 12. 1193 mmTm SLAMO. Vpraša se pri: J. AUGUSTIN, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 231. NA PRODAJ KRASEN JUNČEK pet tednov star, montofonske pasme. — Cesta v mestni log štev. 31, Ljubljana. Ostanovljtno m Ustanovljeno 1668 NOVOSTI NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU iAilIFAKfUKMEKA BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PERILNEGA BLAGA SIFONA, NAJBOLJŠE VRSTE CEFIRJA ZA BLUZE IN SRAJCE, NOVOSTI V RUTAH, KAKOR TUDI VSE DRUGO V TO STROKO SPADAJOČE BLAGO, PRI OBČNO ZNANI SOLIDNI TVEDKI R. MIKLHUC fliaNUFHKTUENA TKGOV1NH PHi SKOFO LJUBLJANA, LINGERJEVA ULICA, MEDARSKA ULICA, PRED ŠKOFIJO. ima najnovejše modele, po katerih se preoblikuje. :: V zalogi kin&tni in prazni klobuki. :: Zauargiuatalca ln pozavarovalnica ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu. Beogradu in New-Yorku, Zivnostenski banki v Pragi, jugosl. veleindustriji itd! W zauarnle po najugodnejših pogojih proti škodam vsled poiara in proti franspartnlni Skopam ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovanjem škod vsled vloma, nezgod, razbitja šip, toče, zakonitega jamstva in chomage. Generalno zastopsfoo za SlooBni|o: LJUBLJANA, Šeienbnrgova ulica št. 5/1. pri Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov. Zastopstva v vseh večjih mestih Slovenije. Sprejema zanesijive in spretne zastopnike. Sedež društva: BEOGRAD. Poslovno ravnateljstvo: ZAGREB. Preden sklenete zavarovanje, vprašajte za pogoje in tarife pri te) domači zavarovalnici. 15% popusta I Zveza, manufaklurni oddelek LJubljana, Dunajska cesta 29, na dvorišču. Samo 14 dni I 15 7 o popusta 1 Priporofiamo ravnokar doSlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgarn in Sevjot, volneno in pol volneno za mofike in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kamrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo. Izdaja konzorcij >Slovenca<, Odgovorni urednik Mihael Aloškero v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna x Ljubljani«