264 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 Celotno družino so v okviru izgonov slovenskega prebivalstva s slovenske Štajerske kmalu po aprilski okupaciji 1941 izgnali v Srbijo. »V črn kamion so nas strpali ob bajonetih in nas zakrili, kot da nas peljejo na morišče. Ker še ni bilo preko Drave železniškega mostu, smo bili prepeljani po groznem prahu in vročini zaprtih kamionov do Slovenske Bistrice in potem z vlakom v živinskih vagonih do Zagreba, kjer smo dobili ve- čerjo; naprej smo se peljali do Slavonske- ga Broda in nato na jug proti Sarajevu in nato v Srbijo v mesto Aranđelovac. Po dveh dneh pa v Jagodino, kjer so nas namestili v Gluhonemem domu,« se je med drugim spominjal teh časov. Družino Borko so poslali v Prokuplje na jugu Srbije. Že na začetku septembra 1941 je postal profesor na Realni gim- naziji v Prokuplju in poučeval nemšči- no. Kljub redni zaposlitvi je bila plača prenizka, zato so se preživljali z odpro- dajo nekaj pretihotapljene zlatnine; prav tako so gojili prašiče in obdelovali njivo, ki jo je posodil čuteč srbski kmet, ki je ženi Luciji, ko ga je prosila za ko- šček zemlje, rekel: »Pa šta če ti parče, uzmi celu njivu«. V času izgnanstva so njegovo stanovanje tudi večkrat pre- gledali; leta 1944 so med umikanjem nemške enote stanovanje povsem uni- čile. Med bivanjem v izgnanstvu so ga zaradi prikrivanja obtoženega srbskega mladeniča zaprli za pet dni. Po osvo- boditvi maja 1945 se je družina Borko počasi vrnila v Maribor. Podobno kot ostali prebivalci porušenega Maribora je poleg svojega rednega dela pomagal pri obnovi. Prvi mesec je bil zaposlen na radiu »Svobodni Maribor«, že drugi mesec pa so ga imenovali za delegata učiteljišča in novembra 1946 za redne- ga profesorja slovenskega in ruskega jezika na učiteljišču. Umrl je 21. janu- arja 1956 v Mariboru in je pokopan na tamkajšnjem Pobreškem pokopališču. Marjan Toš JANJA HOJNIK: DRAVČANI – ZGODOVINA DRAVCEV IN NJIHOVIH PREBIVALCEV Univerzitetna založba UM, 2025 Monografija »Dravčani – zgodovina Dravcev in njihovih prebivalcev« po- nuja podroben pogled v življenje lokal- ne skupnosti skozi polovico tisočletja. Obsežno delo postreže z izhodišči, za- nimivimi za študij rodoslovja, z izho- dišči, zanimivimi za študij sociologije skozi usode posamezne družine, pove- zane v družbeno okolje, ki ga je krojilo POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 265 veliko dejavnikov, in zanimivimi za študij pravnozgodovinskih okoliščin, zaznamovanih z odnosom med javnim in zasebnim. 1170 strani monografije priča o gara- škem delu avtorice, saj je za prikaz ži- vljenja generacij, ki so se zvrstile v vasi Dravci ob reki Dravi pod mogočnim »Kolosom« – Halozami, v pol tisočletja bila primorana upoštevati dinamiko obravnavanega časa, zaznamovanega z usodami posameznika, posamezni- ka v odnosu do ožje in širše skupnosti. Delo je tako postalo »kolos« ljudi, ki so upoštevali »Boga« in »cesarja«, čeprav sta jih ta dva velikokrat poznala le po svojih »zastopnikih«. Razdeljena (monografija) na tri dele s posebnim dodatkom (rodoslovne kar- te) podrobno, vse med seboj neločljivo povezano, govori o družbeno ekonom- skem, versko kulturnem in pravnem statusu območja, ki je sicer relativno majhno, a dovolj zgovorno priča o ljudeh, ki jih je povezoval in jih še po- vezuje časovni, družbeni ekonomski, pravno upravni in geografski prostor. Ob trditvi Lynn Hunt omogoča oceno, ki potrjuje tezo »profesionalnih zgodo- vinarjev«, da sodi v žanr znanstvenih monografij, ki omogočajo razumeva- nje konteksta in vzrokov1 in »temelji na resničnih opisih preteklosti ter hkrati predstavlja ravnovesje med vprašanji zgodovinske resnice in metodološkimi postopki, kako jo najbolje ugotoviti/ razbrati in prezentirati, da zbuja zani- manje in omogoča kolektivni spomin« ter preteklost postavlja v organsko zve- zo s sedanjostjo. Prvi del monografije z osnovnimi podatki o geografski legi, časovnem 1 Lynn Hunt, History, Why it matters, Polity Press, Cambridge 2018, str. 29. okviru (od 16. stoletja do sodobnosti) je razumevanje državne organizacije območja, demografije, verskega življe- nja in običajev, izobraževanja, nadzora (policija in pravosodje), dobrega poču- tja skozi socialna, družbena, politična in ekonomska stanja v času in prosto- ru ter zaključi z mislijo na prihodnost skozi preteklost. Drugi del monografije prinaša zgo- dovinske resnice, kakor jih je mogoče razbrati iz zapisov zapisovalcev gospo- ščinskih uradnikov in uradnikov ka- toliške cerkve (duhovnikov) lokalnega prostora, ki ta prostor presegajo in so dokaz vključenosti v širši, globalni družbeni prostor ter prikazujejo, ka- kor ugotavlja in zapisuje avtorica, »člo- veške zgodbe skozi prizmo družinskih vezi, socialnih praks in kulturno-kult- nih običajev«. Tretji in posebni del monografije je bogat z osebnimi podatki družin z grafično podobo družinskih povezav. Če smo za prva dva dela rekli, da ju označuje ocena, moremo reči, da tretji in posebni del, čeprav avtorica govori o samo treh delih, »status animarum« 1670–2020 v grafični podobi govori o resničnih ljudeh in njihovih sorodstve- nih povezavah ter dodaja še poseben del – rodoslovne karte. Arhivsko gradivo zemljiških gospo- ščin, gospoščine Borl, imenja/urada Leskovec, gospoščine Zavrč – urbarji, protokoli – zapuščinski inventarji in zemljiška knjiga, gospodarsko davčni spisi gospoščin – katastrska izmera in davčna odmera za rustikalno posest, zapuščinske in kazenske zadeve Okrož- nega sodišča v Mariboru, upravni spisi in spisi – kronika župnij – so avtorici 266 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 omogočali slediti življenju družin v času, družin, zaznamovanih z visoko umrljivostjo otrok, izseljevanjem, po- rokami, vojnami in družinskimi tra- gedijami, z neuspehom in uspehom v gospodarskih odnosih. Iz statističnih podatkov so nastale zgodbe ljudi, pove- zanih v družino, s socialnimi praksami in kultno kulturnih običajev. Monografija je temeljno znanstveno delo s področij zgodovinopisja in prav- nega zgodovinopisja. Lynn Hunt v monografiji navaja, da zgodovinska stroka omenja tri pristo- pe k času: iskanje vzornikov, projek- cijo napredka in »čas celotne zemlje«. Zgodovina skozi izhodišča Huntove v izhodiščih pravnega zgodovinopisja ni samo linearno temveč tudi preprost proizvod neizogibnih ciklov vzponov in padcev. Ni mogoče oblikovati samo model, kjer posameznik predstavlja samo del, temveč posameznik pred- stavlja ključni moment/del v razume- vanju odnosov in soočati se s tem, kaj pomeni biti del, in spodbuja kritičen odnos do skupinskega in odprtost do drugega. Skozi monografijo tako poleg zgodovinske metode stopa pred nas pravno metodološko orodje, kakor mu moremo slediti skozi Pavčnikovo Teo- rijo prava.2 Sociološki metodi sledimo skozi rabo prava (»law in books«, »law in action«), zgodovinsko pravni in pri- merjalno pravni skozi razumevanje ra- zvoja odnosov, kot posledico menjave oblasti in sledenju njenih zahtev. Zgodovina je povezana s časom in iz monografije izhaja, da je treba vsa- 2 Marijan Pavčnik, Teorija prava. Prispevek k razumevanju prava. 5. pregledana in dopol- njena izdaja (z novim poglavjem Aleša Novaka), Ljubljana 2016, str. 45–69. 3 Nicolai de Beckmann, Idea Juris Statutarii et Consuetudinarii Stiriaci et Austriaci Cum Jure Romano Collati, Graecii 1688, Grundherrschaft, Grundherr. ko dobo presojati tudi skozi ustavno pravno zgodovino. Vas Dravci je bila del geografskega okvira, ta pa je bil omejen z ustavnopravnimi okolišči- nami, katerih posledica so bila pravila, značilna za ta okvir. Iz gradiv, ki jim avtorica zvesto sledi, izhaja, da je v šir- šem okviru treba izhajati iz ustavno- pravnega zgodovinskega okvira: Sveto Rimsko cesarstvo Nemške narodnosti – do 1804, Avstrijsko cesarstvo – do 1867, Avstro-Ogrska monarhija – do 1918, Kraljevina SHS/Jugoslavija do 1945, SFRJ z vsemi različicami – do 1991 in Republika Slovenija – od 1991. Znotraj teh velikih sistemov je nujno treba omeniti še manjše: Zgodovinsko deželo Štajersko, ki jo je nujno potreb- no omeniti zaradi Beckmanna, ki defi- nira pod geslom gospoščina, zemljiški gospod (Grundherrschaft, Grundherr) pristojnosti zemljiškega gospoda nad svojimi podložniki.3 Zanesljivo je dej- stvo, da večina oblastnikov od cesarja preko kralja do predsednika države prebivalcev Dravc niso poznali; pre- bivalci Dravc pa so zagotovo poznali pravo cesarstva, države in dežele ter se skladno z njim ravnali in odzivali. Enako je z dejstvom Katoliške cer- kve. Matične knjige so odličen vir za prepoznavanje odnosov, kakor jih je definirala Katoliška cerkev in kako so postali del zavedanja lokalne skup- nosti – moralno/pravno, dovoljeno/ prepovedano. Iz zapisov v Arhivu gospoščin – ze- mljiška knjiga, urbar, zapuščinski spisi in inventarji ter postopki pred sodišči POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 267 – izhaja, da so se prebivalci Dravc rav- nali skladno s predpisi dobe, da so sle- dili predpisom in jih upoštevali. Jasno izhaja iz monografije, da so gospodar- jenje, posojila in zadolženost (obliga- cijsko pravo, stvarno pravo, osebno pravo) bili vedno vezani na pravni red. O tem pričajo dokumenti, med kateri- mi je med vsemi ostalimi v monografiji dokument, ki govori o upnikih Dravča- na Jožefa Vidoviča iz njegovega zapu- ščinskega spisa iz leta 1827,4 ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Monografija ponuja veliko upravnih dokumentov; ponuja pa tudi doku- mente, ki govorijo o dejstvih, ki niso bila omejena le na eno področje – zelo vezan na kulturo in identiteto je tudi pojem naborništva. Fantje se niso ra- dostno odzivali na nabor, a so odhajali in služili cesarju, kralju in domovini. Iz klasične modrosti – ljubezen do domo- vine, ki jo je rodna gruda privzgajala vsakemu mlademu človeku, sledi in je sledilo, da je običajni človek svojo lju- bezen do domovine izpričal v obramb- nem jarku in velikokrat tudi tam ostal. Obseg monografije, objavljeni in ovrednoteni dokumenti, celovitost predstavitve, tako iz geografske- ga kakor ekonomsko-političnega ter verskega življenja, priča o analitični sposobnosti avtorice, ki je združila zgodovinsko s pravnozgodovinsko metodo in metodo zbiranja poročil, v arhivski metodologiji znano kot »oral history«. Prav slednje je izrednega pomena in daje monografiji še večjo znanstveno težo – brez »oral history« ni mogoče razumeti vsega, saj uradni 4 Zapuščinski spisi sodišča Borl, SI_ZAP/0003/003/002. 5 Hunt, n. d., str. 103. 6 Hunt, n. d., str. 105. dokumenti ne vsebujejo vsega tistega, kar po ljudskem izročilu živi iz roda v rod in z ugašanjem življenj odhaja v pozabo. V monografiji je tega izročila v obilju in tako iztrgano pozabi. Monografija je napisana, ni pa še vse zaključeno, saj omogoča razisko- valcem izhodišče, da nadaljujejo tam, kjer je avtorica zaključila. Znanstve- noraziskovalni aparat, ki je vestno vo- den, omogoča raziskovalcem ne samo preverjanje resničnosti navedb, temveč možnost iskanja in oblikovanja novih idej. Lokalna zgodovina in kulturna dediščina kraja Dravci in s krajem povezanega širšega okolja Haloz izpol- njuje temeljno zavezo raziskovalcev: »Javnost si zasluži čimbolj natančne predstavitve dogodkov in dogajanj, ki zbuja zanimanje in hkrati opozarja, da nismo poklicani v sodbo, temveč etika spoštovanja vključuje vrsto na- petosti med lokalnim in globalnim, med lastno zgodovino in zgodovino nekoga drugega, med akademskimi in popularnimi oblikami, med prete- klostjo in prihodnostjo«.5 Na podlagi pričujočega dela je mogoče zaključiti, da je globalna zgodovina sestavljena iz številnih lokalnih enot. Na podlagi omenjene ustavnoprav- ne zgodovine moremo zaključiti, da je imela država svoje institucije, ki jih je mogoče preučevati, ne da bi se nujno poglobili lokalnim zadevam. Globalno je lokalno, ki se vedno znova pomno- žuje.6 V monografiji je dostopen zgo- dovinski svet Dravc skozi zgodbe (»oral history«), ilustracije in fotografije, do- 268 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 kumente, ki so, kakor avtorica ugotav- lja, bogat vir pri oblikovanju identitete skupnosti. Lastna in tuja zgodovina sta produktivni za nova spoznanja. Zgodovina identitet običajno sledi iskanju korenin, zgodbam o prema- govanju ovir in postavljanju izzivov, s katerimi se je treba soočiti. Struktura, jezik in viri monografije ustrezajo najvišjim kriterijem, značil- nim za žanr znanstvene monografije, ki je pred nami. Avtorica jim zvesto sledi in pozoren opazovalec in razisko- valec more iz posredovanega pridobiti nova izhodišča in ideje ter graditi nova spoznanja. Uravnoteženje preteklosti in prihodnosti ali pojem identitete so velikokrat vezani na nerazumevanje. Na eni strani bi želeli poznati razloge za naše bivanje ali, povedano drugače, želimo si vedeti, kako smo se znašli v določenem prostoru, prostoru, kjer smo zdaj, da bi bili bolje pripravljeni na izzive prihodnosti, vendar želimo vedeti tudi, kje smo bili, da bi ohranili občutek kontinuitete s svojimi družina- mi. Na žalost je prvi cilj – oblikovanje prihodnosti – začel zasenčevati druge- ga – ohranjanje občutka kontinuitete. Prihodnost brez občutka kontinuitete je nesmiselna in pričujoča monografija ta nesmisel za Dravce in Dravčane iz- ključuje. Prav z raziskavo in v raziskavi avtorice je le-ta ponujena. Borut Holcman