<s zgodovina, ki dandaSnji ni pristopna aamo ma-lokterim osebam, najdemo rosnico da zaietniki ro-varakih druzeb, kt 86 kaj rade 0c \x'$o na akrajno veje elo?e§kega druStva, na duSevno jako razvito, in spot na bogato, pa po njih mislili nora^vito narodo, fee nahajajo v malora rodu, kojega lastnoat jo bila 'U atarodavnim gospodarjom ssomljo pozaana, in ki jo ^o od tega roda aainoga v avotom pismu zabiljo-?.ena in z izgovarjaiijom pi-izuana. Pa 6o tudi so v pridobivanji jako iznajdljivi Judjo z lastno osebo in z lastnimi donarji nikdar in uikjor ueposredno in ooifcno no spuscajo v nobono no-varaost; mora vendar njih jako razvito koriatolovje, ki zua celo po ostrimi mo6a pravice v kljub vsem postavam prav varno ploaati, tudi pri anovauji in go-jwiji akrivnih dru?.ob na lastni dobicok kazati, da o-ni novidljivo vodijo akrivno dntf.be. In prav v Italiji ho kakor navla§6 pripravljonn tla za tako gonbo, kakorSuo napravljajo ti izrastki na eocijalnoiii ftvotu. Vendar po pravioi ho6omo hujsi biti, kakor so n6rniu aami, ^ hoi5onio omeaiti, da j u d o v s t v o jo bilo in iz zaoetka sovrnino kiScanakim Hpoznovate-Ijoui, da ta joza in gnjev in srd In jz njoga rastofo uirdoujo na vso kraeanstvo ima dvojin v/aok: vdrako .sovraStvo in v judov^ki krvi globoko vkoroninjono nagiijouuet do kon'atolovja. Pivo (vorako aovra§tvo) jo jaauo ist-ofono v judov«kih v6i'akih bukvah, v Tal-inudu in so ka2o v imenu »feojimtt (ptujoc, n-'jud) in aodoijsko dokazaue dogodbo, p> katorih koljejo za fvojo npasho4 nodoliiuo nejudovsko device in no sa-mo jagnjota kakor jo v njihovi poatavi prodpiaano; drugo (^oriatolovjo) jo laatnoat vaoh Abrahaniovih potomcev in posobno Judov, katora laatnoat ima naj-bo!j priliko, razvijati so a kupcjvaajom, a katerim se oai bavijo do danaanjogi due. Ta lastnoat izvira iz ; uaravno aebicnosti, ki jo pri Judih prav volika in : razvita, in vodi ze od xVbrahamovih 6asov som do dejanj, katcra ao a clovoakega ataliaci uikikor ne j dajo opraviiiti, c; no po naravu;m in optavicenem i Sunt, da so ai a tcm ohranili obstanok, (kakorauo ao ! lazi iz bojazui 3j in prod kriatuaoiu po najviacm ci-' Iji Odrosijuja. Taka dojinji pi ao dan danaaaji neo- I 1) Jozilra, gl. 4, v. 15, l'J. ] S) Mojz. V. gl. 1«, v. 2. j 3) JIojz. I. cl-Io poglarjo 20. LISTEK. | pravicena, guu.aa in »savr21jiva; a Ijudjo jih skoraj I vsi piipisujejo Semitom, kojih glavni in odini zasto* ¦ pniki ao dim dauafinji bogati in nopokomi 4) a valod 1 proklotatva po laatni volji 5) zaniSovani Judjo. V toll dveh lastnostih krvnih sovraXnikov kr-Scatiakih, ki 86gajo mnogo daljo, nogo lioSo Mojzo-sova poatava, ki v visom namuiiu zabranjujo, da bi so Judjo pome§ali z drugimi narodi 6) ia enako za-povedi Joaueta 7) in Jozdre, in daljo Mojzeaova za- ¦ poved, da Judje od drugih narodov nimajo izpoaojo-j yati ai, ampak da nimnjo oni drugim narodom poso* i jovati, da si a teni pridobo goapodstvo nad njimi, in | no di bi jim bili pokorni 8^ • v foil dveh lastnostih i .Tudovakih jo troba iakaci akrivnih dru^eb, katoro mi- kajo v fantariji jako gorko romarsko ndrodo, posob- no pa italijauaki naiod in glod6 previdnosti nrovoo I zanealjivo in lahkov6mo Huso. Pri tern se sitita so-j vra^nikov krfiSanstva krvolo^na jeaa in zavist, in ob J enem so polui zm6raj odprta mo§nja; ki v varnoati ! pobira dobi^ko, katori v splolnji zmoSnjuvi, nastali • po dolgom prizidovanji (long* raann) mod duiavno zapoljanimi ljudatvi, v ujo prihajajo. llugn ia kiolio-, ta m nopioviduim ^rtvam, ki na la-stii'i Skodo v it-l javict za njo dulujojo in elodnjitS vecno pozabljeni 2aloatno ginojo. _,__^_ ""'* 6ehi na Slovenskem. (Koneo.) i ' y Kakor do Postojino, sprojomali ao Slovonci brato Ooho tudi daljo povaod proarcao navdu§ono in kolikor mogo^o aloveano. Vaa sola ob 2oleznici bila ao okra-Sena z zaatavami, zolenjem, vonci in a elavoloki; ljudstva pa je brczatovilno trume pricakalo njihovega dohoda. in jo memo ao vozeoim moj pokanjem ra >8-narjev prosr^no nazlravljalo. Na poatajah ao jih pov- ...........4)" AIojz* V. gl. 15. v. 6, gl. 23. v. 12. 5) Kjogova (Kristusova) krv najprido coz naa in co« nase otloko (Mat. gl. 27. v. 25. «) Mojz. IV. gl. 2.J. v. 9. 1) Joz. Slav. gl. 23 v. 1. 8) Mojat. V. gl. 15. v. 6. — gl. 28. v. 12. Zivotopis ranjkega St. Kocijaneiea, prof, bogoalovja v Goriei, kakor gi jo earn spiral. C^aljc.) Avguata meaeca je g. Mozetic rea zapuatil Ga-rico in se podal v Ameriko, jaz pa acm bit poklican na njegovo meato a pervim novembrom leta 1846. Dno 27. mnja 184? aem so izprasevanju podvergel, in na to aem bil 16. deccmbra 1847. poterjon red-nim profeaorjem sv. piama atare zavozc v goriak«m Semeni56i. 01 leta 1848 ae izdaj^jo p.isticski liati gorigkega nadakofi tudi v slovenskem jeziku ; poalo-vewovati jih moram jaz. To ae je godilo vos cas, ko je nad§kof Lu§in Jivol, in ie dvakrat pod Goi'm.iy-rora. Lota 1850 aem na proanjo Paternolli-ja ae drugi del Soavetovih novel poslovenil in a prvim izdal leta 1851. z naalovom: „Poducne povosti spiaal v laSkim jeziku Franc Soavo poalovoriil Stof. Kocianci6 z dodat-k o m.K To leto sera poslal kratek aoatavek v Zgod-njo Danico s kterim avarim, da naj ae R a z I a g o v o Zvezdice Slovenski mladini no priporoeajo. Meaeca novembra 1851 aem prevzel aememsko kojiznico ali biblioteko; tu aem iwjprej poakerbel, da je bilo ae 55 fl poalaoo Matici ilirski v Zagreb; 15 fl. 80 jih bogoslovci zlo^ili, 40 fl. aem jih jaz iz avojega dal, kar je namrefi Se do 100 fl. ma-njkalo, da bode dobivala vs© maticno izdane knjige. Potom sem napravil neko naae aiovensko bogoslovce, da so se lotili slovenako piaati, in so mi pomagaii pri poslovenjevanji givljonja svetnikov, ki |;a je izdal labudskj kuozoakot' Ant. Slomsok, in pii poslovenjevanju Go f fin a, ki ga je izdalo druSfcvo • bv. Mohora, ktercga odbornik za Goriako nad§kofijo sem bil jaz. To leto 1851 sem tudi za5el poaiovenjevati h, Fleury-a iz Talijanakcga, in „Sveta pove3tnicaa jo izala pri Paternolliju Iota 1852; nPovestnica novo zaveze" pa ravno pri tern, koncc lota 1852. Zadnji dan mosoca avg. 1852. som so eiato earn podal na popotovanjo skozi Vidom, Pontebo in Bolak v C e I o v e c; od tarn pa skozi Velikovec v St. Andrei in dalej do Maribora, od kjer aom ae od-peljal po zeleznici akozi Gradec na Dunaj, iu nazaj do Ljub'jancj od tam pa a poato akozi Ipavo v Go-rico. 0 prilo^noati tega popotovanja sem 8e osebao soznanil z g. Andrejem E inapi e ierjem,svo-diteljem koroskih Slovencev potem tudi z goap. Sim, IIu d m a a - e m, adskim avetovalccm ; z goap. Ko-r e 1 n o ra R o b i d o m, benedikt. in prof, fkiko itd." Bil seal tudi pri kaezoskofu Slomieku. V Gradcu aem ae aezuanil a tamo§njini bukvovczom Jo^ofom S i r o 11 o m, kteremu aem obljubil in potem tudi poalal iz eeakega propisane moiitvono bukvice: B3Ian zaklad duse", za ktori rokopia mi je dal 25 fl. Spisal acm te leta zivotopis mojegi faj-moatra in dokana g. J o z o f a S t i b i o 1 n a, pri kterem aom najprej aiuzloval in aem mu pridjal neko n j eg o v e p r'i d i go ia dal to natisniti pri g. Pa-ternoili-ju v Gorici. Spiaal aem malo hebrejako bsrilo za ra^jo aolo, tisiiano pri g. Jan. Seitz-u v Gorici. Razun tega aem leta 1851 na viaji ukaz spisal za ljudake sole BSto povestie, berilo za otroke, tiakauo v Teratu 1852.* To je porvo moje delo piaano z tako imonovanimi uovimi oblikami Potem sem ae poskuail tudi v ilirakem naro6ji, ko mi jo alavaa znaai Ivan Kukuljovi^ Sakoin^ki, J naeelnik drustva za jugoslovenako poveatuico iz Za-. grcba leta 1851 pisal, da bi mu odgovoril noka u-I praSanja tega drustva. Jaz mu odpisem kratek ilirski list 26. lipnja 1851, ki jo tudi tiskan v „Ar-kivu za poveatnicu jugoalovensku kn. II. str. 404."— ) In ko mi je ravno ta gospod meseoa oktobra 1852 < vnovic pisal, da bi mu go na dalej dopisoval, som mu napiaal vslovoaakem jeziku obsirne od-t govore na „pitanja drustva jugoslovon-j ske poveetnica", ktoro aem poslal tudi v Oe-j lovec vredai MSlovonske B5oloa, ktere so od za-! cotka leta 1853. natiakane. Ve5 drugih maoj§ih in • vecih alovenskih odstavkov som od 1851 zacemSi poalal v razno slovonske 6aaaike, v Zgodnjo Da-j nico, v ^olskega Prijatla, vomenjeno S1 o-; vensko BSolo; molcim od druzih latinskih de-loma hebrejakih; mnogo spisov pa imam §e doma ahranjenih, ki javalne kedaj zagledajo beli dan. Kadar ao ae v letu 1848 nepridakovane pre-kucije godile ia so se po vseh alovenskih moatih Blavjansko bralno druatva ustanovljale, mi jo goriSko slavj. bralno drustvo poalalo diplomo 6. grudna 1848. s ktoro mo je imouovalo avojim caataim udom. AU 1. dan aprila 1851 ae jo to druStvo razalo. V letu 1852 pa aom bil izvoljeu udom polje-dolskega ali kmetijskega druatva v Gorici in koneo tega leta aem v Zagreb pisal, da bi roe uveratili mod pomagajo6o ude druatva za jugoslovenako povestnico. Piaal aem predgovor k BlaziSevi poveatoici Go-riske nadskofijj; ia k zgodovinakemu katekizmu, ki ga je izdal g. Anton JanezicV Leta 1&53 sem izdelal kratko povestnico pod imenom: Maria.Gel nad Kanalom, v kteri govorim od vstanovljenja te kaplanije in bozje poti. (Nadaljo prill.) sod obcinaki zaatopniki bliznjik zupanstev pofiutih a I posebnimi nagovori. Cehi bo potovali povaod inej I Nemci ne da bi se bile kake neprijetnosti godile, moj l Slovenci pa so bili neizmerno alavljeni; le v naSem j Trstu je bila izjema. I TrzaBki Slovenci so Bi tudi vse pmadevali, da I bi brate Cehe dostojno sprejeli in pozdravili; a ia- I libog! zvezane so jim bite roke, da tega niso mogli I storiti po zgledn bratov v Ljubijani. VsegamogoSni I protivniki, liberalni — gospodarji v Twtu niso tega I dopustili. Zarad tistih, ki prezirajo vse, kar je av-strijskega in alovenskega, niso smeli trzaSki Slovenci j odpreti svojega area in razodeti avoj'h cutov tako j odlicnim gostom in jim dejansko pokazati, kako jib j cenijo, spostujejo in ljubijo. m j Cehe na tribSki zeleznicni postaji priSakovati 1 ni bilo prepovedano; zato se je obnjih napovedan««m dohodu 12. dne avgusta ob 7. uri zveger zbralo on-dot na tisoce Slovencev. Ko jc vlak priaopihal 2 ujimi, je z obeh strani kargrmelo »zivio,tt „slavatt in „na zdar" klicev. Neizmerno pa je navdusenje vski-pelo, ko so eeSki gostje izstopili ia se ptibMali. G. prof. Mandif. jih je v iraenu primorskih Slovanov z divnim govorom pozdravil, omenivst, da bodo ti dneyi primorskim Siovanoin v vecen spomin. Povdarjal je j dalje na§o politicne in socijalne razmero, koje niso dopustile, da bi bili Cehom na cast vse ono storili, kar je serce storiti Seljelo, ter jim se je presreno za-hvalil, da niso pozabili na Slovence ob skrajnej slo-vanskej meji, da so jih pocastili s svojiui pohodom. Potem so so gostje odpeljali v naznanjena jim sta-novanja. O % 9. ure se§li so se Cehi in Slovenci v citalnici, da so se seznanili. Drugi dan so bi ogle-davali raeato in trzaske znanienitoati; zvecer so bili pa pri konceriu v citalnici. Ta koncert ostal bode izvestno vsem Slovencem in Hrvatom in pa tudi ceskim gostom v neizbrisnem spominu. Policija je ta veeer neuraestno potencirala j evoje delovanje. Izbrisala je iz programa vso slovan- j ske todke, da je morala godba potetn goste dolgoca-siti z italijanskimi, madjarskimi in nemskimi skladba- j mi. In kako je utemeljila slavna policija ta ukaz?! ; Eekla je, da treba izbrisati vse slovaaske tofike iz j programa, da bi s tern ne provocirali po nepotreb-nem druge narodnosti. Ali koga, za Bjga svetega, naj izziva slovaoska godba v cllalniikem vrtu, kamor so imeli ustop samo Slovani? Morda policijske urad-nike, katerih se je bilo toliko nabralo na vrtu in v dvorani, da je cloveku kar sapa zastajala, ko jih je videl; kamorkoli se je kdo ozrl, povaod so bile uprte nanj pazne oci, in tanka usesa vlekla so vsako be-sedo na se. Res je, Slovani v Tratu ne bodo mogli nikdar poplacati slavnrj policiji vse tiste gorece Iju-bezni, ki jim jo je skazala za bivanja ceskih gostov mej njimi! Trzaslri slovenski list BEdinosta je iz§el ta dan v krasni obliki s sledecim pozdravom: „Presrcno pozdravljeni, bratje od Yeltave in Labe, Sazave in Orlice! Vi ste prisli k nam v imenu Svojega naroda, da Das ojacite v trdnem boju za svete narodne pra-vice; segli smo Yam v zvesto bratovako roko, da o-krepimo starodavno vez, katero si prizadevajo atrgati nasi protivniki. Zaraan je dan danes to prizadevanje; vstali ste Yi, vstali smo mi iz groba narodne nezavednosti; spojili, zdruzili smo se du&evno pod mogocnim okri-Ijem matere Slave; pod njenim praporcm lahko kli-cemo: In hoe aigno vinces! hu6 svete vere in bratovake ljubezni 8taVam i nam prinesla blagovestnika, sveta brata Oiril in Me-tod. Hvalezno ao t« najtecje darove sprejeli na§i dedje ter jib Yam i nam kakor najdrazjo doto zapu-sCali od roda do roda. Yaai i na§i dedjo so se ozi-rali proti nebu ia klicali: Gospodi, pomiluj nv! Yasi i nasi dedje so bili svobodni, mogocni i slavoi, A aovraznik ni spal, zavidljivo in srdito je gle-dal Slovanstva razvitek, njegovo sre5o, trepetal pred njegovo veliko, sijajno in slavno bodo5oostjo. Iz za-sede je prezal, d9lal spletke in tajno koval spone pre-dobro mislecim, mirnim, gostoljubnim Slovanom. In priSH ao casi nesredo, bede, hlapcevanja in bridke skusnje. Padel je Otokar drugi, zgabljena je bila bitka na Belej gori, raztrgano pismo deske avo-bode in bila je ceska de^ela, kakor pravi Kolar: „Nckdaj zibelka, zdaj grob ^eskega naroda." Sovrazniki bo v divjej strasti krieali: 6eski narod je unicen. Nam Slovencem je bila nsoda enako trpka. Pri-tiakani i napadani od vseh strani, zgubili smo nad polovico avoje zemlje in razkosani smo se dan danes tako, da je nam ena peruta zvezana, druga zlomljena. Napadal je nase dc2ele Turek selo stoletje, ko je bil na vrkuncu svoje mo5i in ao pred njim trepetali trije deli sveta: a njsgova mo6 aeje razbila nahrabrosci, domoljubji in trdnej veri na§ih oSotov. Slovenski me5 je obvaroval omiko severno-zapadnej Evropi. Danes ste Yi Avatriji straza na eeverju, mi na jugu. No! cebki narod ni bil unicen, slovenski naiol ni ptopal! Pravicni Bog je ohranil oba, ker ata trdno v njega verovala ter z avojo nravnostjo, z duSovnimi in telesnimi krep03tmi zasadila v domaco zemljo zdrave korenike, iz katerih 30 pri prvem gorkejem solncnem zai'ku pognale tako krepke mladike, da jih nobena jsima vec ne zamotl Nesreaa je Vas, vrli Cehi, i nns Slovenoe oja-6ila, okrepila in zmodrila. Zdaj vemo, da se morenio naslanjati i zanaSati le na ae i na avoje brate, da je nasa apasiteljiea le alovanska vzajemnost, da nam are6a, blagost i alava cveto le pod perutami matere Slave. . , , To resnico je 8poznal najprvi oeski narod, od njega amo jo aprejeli mi Slovenci, ki smo bili vedno najmarljivSi ucencl 6eskega naroda. Ta misel, ta dutila so Yas pripeljala v naSo sredo, da kanete kapljo veselja v grenkega pelina kupo, katera se nam na starodavnem na§em domu na miza nosi, da v nas okrepite srfinost in pogutn^ pri narodnem delu in boju. Zator vrli bratje, hvala Vain, | Bog Yas 2ivi t Na zdar!" , ! V nodeljo zjutraj odpeljali so se 6eski gostje s patnikoravMiramar, od koder ao se vrniii proti jedni popoludnc. Eoj poiem bil jo akupen obed v dvorani. Pred obedom se bila je kratka, a prav nepryetua scona mej gospodom Ivanom Nabergojem in poli-oijskim sovetnikom g. Vidicem, ki se ni ves cas ni za korak oddaljil od druibe. Gosp. Nabergojga vpraSa, all je zraven kot privatoa oseba ali v slu2bi. Na to se j.a gospod policijski sovetnik raztogoti re-koS: da ce je komu njegova prisotnost ncljuba, da gre na namesinistvo ter razpusti drustvo. Gospod Na-bergoj mu skusa dopovedati^ da n'kdo ne protestuje, da je pa on inislif, da mu bode vender kot drzav-Ijanu dovoljeno vpraaati gospoda policijskega sovet-nika v gori omenjenem smislu. Gospod si ni dal do-povedati, ostal je pa vender le, ce tudi ne prav v dvorani. Po obeda vrstile so se napitnice. Prvo napil je predsednik citalnice* g. M. Polio presvetlerau ce-sarju, ne iz podlega servilizma, kakor je rekel govornik, ampak iz pravega mo§kega drzavljanskoga prepricanja; napitnica bila je z velikim navduieojem vaprejota. Koj potom na-pijo pa Le§kim gostom. Pozdravlja jih navdu§eno, veselec se, da so prisli v tako obilnem Stevilu v borno naso zemljo, v katerej si mi z zakonom v roki, sku-Samo pridobiti one pravice, katere drugi narodi 2e davno u2ivajo. V tej borbi zanasamo se na pravic* j nost vladarja in zakooov, a §e najvec" v svojomo6 in 1 vzajemnost slovansko! Na toj zeralji, za katero se se-daj borimo, klice ccskim bratom proarcno : D 0 b r 0 d 0 s 1 i! Na to gospod S r b v kratkeru a krasnem go-voru razpravlja o nasih in ce§kih ra^merah ter pravi, da bodota morala bratska .si naroda ceski in sloven-ski boditi v, bodo&e jedno pot, ako si bofieta pribo-riti one pravice, ki jiraa gredo po dtzavnih zakonili. Mej drugim dejal je tudi, da nas sedaj tirajo in pre-ganjajo, ako pravimo, da smo Slovani. A priSol bode 5as, ko bodo drzavuiki v Avstriji Boga hvalili, da so njih podauiki, prav tako verui Slovani kakor drugod, spoznali bodo, da so bas Slovani njih jedina in naj* zanesljivejsa podpora. Kako bi pa tudi mi mogli biti kaj druzega nego Slovani? Slovani smo, in Slovani hocemo biti. Vzamejo nam lahko imetje, vzamejo nam hise, pomecejo nas v temnice, ali 5utqv, tistih slovanskih dntov nam ne morejo izriti iz srea, ti nam ostanejo, ako nam tudi vse drdgo ugrabijo. Gosp. dr. Schmaus izro6i gospodu M. P o I i L u 150 gld., katere so nabralo 6ehinje mej izletniki ter to svoto podirile druzbi svetega Cirila in Metoda. G. drz. poslanec Iv. Nbergoj zahvali se na bla- godusnem daru; naroci pa tudi predragira gostom, naj nesejo domovini svojej ia narodu svojemu pozdrav I sirote zemlje alovensko in zatiranega naroda sloven- I akega, a dajo naj svojim rojakora zagotovilo, da se I hoce ^narod slovenski s ieskim se tesnejpe zdruziti, I da ho6o 2 njim 2iveti ali umreti! I Ko so Sv. Ivancani izvedeli, da pridejo Cehi j tudi k njim, delali so v ta n&men velike priprave. j Postavili so alavolok, olep§aIi prostoren travnik pri j nekej gostilni z zastavami, naknpili so smodcika, da I bi streljali itd. Hoteli so predrage goste prav pri- ar6no sprejsd, in glejto, ko je bilo ze vse priprav- I Ijeno (ce'o noc* so delali), oglasi se slavna policija na j uata go3p. sovetnika Vidica ter vso slavuosfc in tudi sprejem prepove I I ^ Da, si slavna policija s tem ni pridobila simpa- j tij, si pad" lehko mish'te. Razburjenost mej narodom je bila velika. No, kaj je bilo storiti, moleati pa I kolneS ubogati. Zastave morali ao odstraniti, celo j mlaje, na katerih so viseie, morali so izruvati iz zem- I Ije; gospod policijski sovetnik Yidic vodil je osobno j to prijetno in patrijotigno delo! Ta cas se je ulila tudi huda ploha, vsi so utekli v bliznjo gostilno k „Aurori". Ko so pri§!i LoSki gosfje tje, svirala je godba 1 „Hej Slovani*, ^Av^rij^ko himno", „Napreja, j „Hej Banovci" in druge. I Ko godba preneha, pripelje g. prof. Mandic okolu 20 deklet v prekrasni okolifianski nosi, jih pred-stavi rekoo: „Ker so nasi prijatelji prepovedali oko-licanom naSim pozdraviti Yaa, predragi bratje, kakor bi hoteli, priSle 80 te slovenake deklice, diate kakor pe8a, ki jo nosijo na glavi, da Vam poklonijo cvetja v znameoje ljubezni, katero goji naS narod do Vas.* Na to so deklice delile vsem navzoSim Jopke. Gosp. dr. Schmaus ae z lepimi besedami zahvali SvefcGivanSanom za prelep vaprejem. Goapa ijfeureuterovo pa napij'e sloveorkjm okoiitxau- kam, ki so ae danes tako lepo skazale, ter jim pri-poro^la, naj ostaneje vedno zveste svojemu narodu. I „Mi Slovani nocemo piidobivati si tujih zeuiolj, ali I to, kar je nase, hofierao in moramo braniti do zad-njega zdihljeja", rekla je mej drugim deSka domo-rodka. Na to pozdravi se gospodidina Kobalova 6eske goste v imenu deklet. Predno so gostje od§li, ustopi Se nek priprost Clovek na mizo ter s toplimi besedami priporoda vzajemnost slovansko in tozi 0 zatiranji Slovanov v Trstu in okolici ter uavaja kot najnovejSi dokaz, prepovod dana§nje namcravane slav-noati. Potem vrniii ao se vsi zopet v mesto. 0 poluuoci odplula je ladja z c'oskimi gosti v Benetke. Na mclo Sau Carlo zbraloseje mnogo ljudstva (in „spiceljnovtt), da v zadnjifi pozdravijo predvage goste. Kajr niso smeli trzdSki Slovenci zvostiin drzav-Ijanora Cehom v 6ast prirediti, to priredili so jim Lahi v Benetkah; pedastili so jih s serenade Pre-pii5ali so se zdaj tudi nasi bratje Cehi, da se z narni primorakimi Slovenci, zvestimi avatiijskimi podaniki postopa, kakor se s pcuaaki in lahoni ne. Ncki odli-6on ce§ki rodoljub je a solzami v o5eh zdihnil: U-bogi trzaski Slovenci! Te besede izraiajo, kar bode I zgodovina pisala 0 zalostnorn stanji primorskih SIo- j voncov. Pohod ceSkih gostov bo gotovo blagodejoo in mogocno upiival na vzajemen razvitek obeh narodov, ker spoznala iu propricaia ata se, da sta res brata, ki morata pronaaafci enako gorje in imata euako te2-njo — zato si bosta tudi po bratovsko pomagala. Pohod Cohov na alovensko zemljo bo zipisan z zlatimi 6rkami v zgodovino slevousko. Dopisi. lZ goHske OkoliCe, 28. avgusta. - 26. t. m. pohodili so g. ucitolji loto§njega goriakega kniotijskega tefiaja s profcsoijem g. 2t(spi5 em posestvo na Yoger-skem in v Prvacini g. grofa Coroniui-ja iz Gorice. Slucajno priala sva s prijateljem k gorej omenjenim gospodom ta cas, ko so pregledovali krasen in vzgle-don vinograd pod gradom na Yogorskem. Niscm atj mogel dosti nacuditi, da tarn — kjer jo pred Stirimi leti raslo pod prcjSnim oskrbnikom trnjo, osat in ro-bidje — nahaja so pod Hodanjim oskrbnikom g. Rub-bijem dtogoceni zakiad, trta polna zlato bli5coLega grozdja, kolikor si ga Llovek misliti ne more. Mislil sem si, vecjega in veL ga niti v obljubljeni de2oli ni mogio biti tacas, ko ata uosila dva moza po jeden grozd na drogu. Pregledovaje razue vzgledno izpeljane vinograde, so mira re6i, da kaj jednacega se tesko vidi i& kje drugod. Res so Litourjevi vinogradi v Rusieu, kakor tudi Levi-jevi v Villanovi kaj lep«, a Coroninijcvi na Vogerskem, osobito oni na novo zasajtT.i vinograd BKokanjtt v Prvacmi so odli(Snoj§i. Preidimo v hlev. Glej. zopet Ludo! Tolika rano2ina lepo rejenih krav, juncev ia telic 1 Da, tak hlev je lahko vzgled vsaki kmetijski Soli! Srt6 so v cloveku smeje, ko tolikanj in tako Iep6 rejene iivino vgleda. Pad res, presrtden gospodar, ki zamore tako! A tuzna mi dusal Radi bi tako imoli i mi vsi; a— imamo strazatje, ki nam zabraojujejo, CuHt g. oskrb-niku Rubbiju gledo lepo urejenih vzgledoih vinogia-dov, glede lepo in dobro rojeno zivino! Yisokorodni g. grof je lahko zadovoljen, da ima takega oskrbnika I Koacem povabil nas je g. Rubbija v grad na kozareo rujnega. flPo tiudapolnem dolu, se sladko poeiva*4, pravi ptegovor; a jaz pa reSem, da po dol-gpj, tiudnej hoji se ga sladko pije — ako ga jo — in ker ga je bilo, smo ga radi posrkaii kozarfiek — za potrebo. Marsikomu se "je, po potolazenej grlinej suii jezicek razvozlal in napil je drug drugu — osobito se je napilo vzglednemu oskrbniku, Jg. Rubbiju. _______ P—ski. IZ Se!a, dne 24. avgusta. (f Zupnik Bla?, Rijavec.) Y neioljo 21. t. m. zaspal jo v Gospodu precestiti gospod Blaz Rijavec, 2upnik Batujski. i,o pred tremi meseci bil je prvikrat od mrtuda zadet, J a kmalu si jo vendar zopet toliko opoinngal, da jo sam natanko in vostno, kakor vsclej, svoje dol^nosti spolnovnl V sredo bil je se po opravkih v Ajdov-§6ini; v nedeljo zjutraj ob 6. uri je §e ma§eval, a jedva je maso dokondal, oslabcl je f;ako da so g% morali na stolici domov neati. Od tega trenotka ni I vefi spregovoril. Pater gvardijan Golazij iz Gorice, ki je bil sluCajao nazuc* — imel je obnasaoje v Selu — djal ga je v sv. olje. Kraala po poludne, ko ae je g. gvardijan po dokoncanem opravilu vrnil v zupnijo, zdihnil je problagi gospod zupnik avojo I blago duSo v gvardijanovi nazodnosti. Vest o smrti pokojnega zupnika razairila se je naglo po vsej zupniji in tudi drugod ter je napra-vila globok utis ^alosti med ljudstvom. Maraikatero oko je solza zaliln, ko se je poizvedelo, da prebla-gega gospoda zupnika ni ve6 med 2ivimi. Pogreb, ki ae jo vrS:l v torek 23. t, m., bil je razmeroma ¦ sijajea in veleSasteu. Gospod dekau CrniSki in lest duhovDOv iz bliBnje okolice in Hbrezstevtlna muozina jjudstva sprejmili so ranjkoga k vecnemu pocitku. Po dovrSeoih mrtvuSkib obredih v cerkvi stopil je precastiti gospod dckan Cibic prod oltar tec vzel v avojem in imeuu faronov slavo od rancega zupaika, V ginljivem, premiSljenem iti lepo seatavljeuem go-voru povedal je o znacaji, zlvljenje in pastirovanji pokojnega, koneaje, da ostuno njemu kot prijatelju in izveatno tudi svojim faranom voduo v blagem spo-minu, naj po&va v miru ia veena luc" naj mu sveti! Pevci crniski pod vodstvom jako spotnoga pe-vovodja, g. Kosovel-a iz Crni<5, zapeli so pied zup-nijo »Oj kak grenek tozen je loSitve brikti c'as", na pokopaliSci pa nJamicatihaVPetje bilo je dovrSeno, napravilo je na nazoce globok utia. Potem zi*o5iIi srao materi zemlji pozemeljske ostanke preblazega gospoda, ki je blizu 19 let pastiroval v Batujaki Zupuiji, docim je prej 17 let kot duhovoik sluzboval v Velezu, Smarijah, Kanalu ia v Ravnioi. Predale6 bi zaiel, ko bi hotel le povrSno opiaafci delovanje ra-njkega gospoda zacasa njegovega pastirBtva ; v to bi tudi ne imel dovolj-spretnega peresa; toda kdor koli bi ae tej nalogi podvrgei, pripoznati bi moral, da je bil pokojni dobrega, uamiljenega in blazega area, moz, ki je najvestneje in natancnajo spolnoval svoje dolZuosti. Kako je ranjki svoje faraae ljubil, skazal je s tern, da je v svoji oporoki zapusti! raatico 2000 f, v to, da je uatanovil etipeodij za dijake iz avoje zlahte in, ko bi toll ue bilo, pa za dijake iz Batujako zupnije. Konecae nam je Se oraeniti, da jo plemenita gospa Maiti polo&la krason voaec na rakev pokoj-noga. ter aklenemo z besedaini goapoda 'dekana 6r-niSkega, naj pociva v miru in vecna luc" naj mu svoti ! V Selah na Krasu so biizujo novo obemske volitve. Sedajaaji zupan je — piosalec, t. j. v se-Ijanskej ob&oi dovoljujo prepogoatoma j a v n e p 1 e-8 e, pri katerih se dogajojo take hudobije, da jih ni javno imenovati. Slavuo dobo svojega zitpanovanja pricel je sedauji 2upan s p 1 e s o m, pri katorera jo bil tak poboj, da so 2andaiji potem odpoljali v zapor Supana in celo vrsto druzih moz. 6e tudi jo Bedel v Ereiskovalnem zaporu preoej casa — potem se izlizal rez obaodbe — vendor so ni sparactoval, Koneal jo dobo svojega zupanovanja (vsaj tako upamo!) tudi s plosoin o najvefcji 3iisi, pri katerem plesu pa tudi ni bilo vse v redu. Za plaeilo je prejel „p o d n osB od si. c. kr. okr. glavastva v Sezani. Piav ! Seljanski volilci! menda ste dovolj pivpriSani, da ta-cega zupana ni na svetu, kakor va§ sedanji. Da se vans — poscbno §o Hudolozanom — no bodo po svetu posinehovali, izvolite zdaj tako atareaino, koji izmed sebe izvolijo tacega zupana, ki bode vnct za b.lagor in 5ast obeme svoje ia svojih obcmarjev. Bomo videli! ___________ (z Devinske dekanije, dne 23. avgusta isst. Osnujmo sipodruSnico „d r u z b o s v. Ci-rila in Metoda" ! Dekanija dcvin-ska je ob na-rodnostni meji, ona je tedaj izpoatavljena nevamosti potujeSevanja vsaj v nekojih krajih. Devin sam na sebi je prvi na vrsti. Le BreSaemu nakljucju, da ima Devin take mole v avojej sredi, ki ga varujejo, so ima:no zahvaliti, da jo v narodaem obziru So tak, kakoraen je. ^upanstvo devinsko je uradovalo doaloj akoro izkljuSljivo v itaiijaoi&ni. Ako bi imel Devin §o v ndrodnem obziru mlacno duhovsciuo, postal bi kar 6ez no6 italijansk. Laska bi bila potem tudi sola in konec bi bilo slovenskemu Devinu. Yso to bi se znalo tudi zgoditi iu potem bi bil za nas izgubljen. Nekoji merodajoi krogi tudi gledajo na to. Dokler je se caa, pomagajmo si sami in pomagali nam bodo tudi drugi. Vodatvo dru2be av. Cirila in Metoda bode gotovo rado priakoSHo na pomo6, ako se bodemo naj prej sami potrudiii v ohranitev sedanjih naaih postojank v naroduem in tudi verskem obziru. Tudi nekoji drugi kraji v dekaniji so taki, da o narodnosti nifi ne vedo\ in na§i nasprotoiki, s ka-terimi ti ob6ujejo, uze skrbijo in bodo §e bolj skr-beli, da bode laicina v njih vedno ve6 proatora do-bivala. La§ko petje se Siri v nekaterih krajih tako, da je skoro popolnoma izpodiinilo alovensko. Da se b tem Siri tudi nasproten verski dull, je ved ko znano. Tedaj na delo! Snujmo si podruztiico dru^be av. Cirila iu Metoda; ona nam bode kcriatila v ver-skem in narodaem obziru. Eomur sretl bijc za vero in narodnost naSo, naj ae potrudi, da so kakor mo-goce kmalu ozivotvori imenovana podru^nica; obat'inek ji bode gotov in| uspeh povoljcD, kajti dekanija je obsirna in v vaakej duhovoiji ae dobf gotovo neko-liko dru?.abnikov. ^__^ Politidni razgled. Na Dunaji je bil v ponedeljek velik vo-ja§ki svefc pod predsedstvom cesarja; v torek se je pa cesar odpeijal k voja§kim vajara na Mo ravsko, potem m OgersK Gpozicija proti naredbi naufinega ministra gled6 razpu§6enja nekaterih srednjih §ol je ce-daljc huj§a. Poslanci skiicujejo svoje volilce, na Oeskem tudi tabore, in se kaj ostn izrazajo proti tej naredbi. Energifine korake so storili nekateri drzavni poslanci tudi ze pri vladi in obclne hofiejo razpu§6ene sole na svoje strogke vzdrzevati, a vsem tem naporom se miuister Gautsch odlofino ustavlja; niti tega ne dovoli, da bi obdine razpu§eene Sole same vzdr^evalein nenaraduo liiti z zvrSenjem svojega odloka^Tokaze ali njegovo 6dro5nost ali pa iako porazumijenje ministrov, da jim ni mar, de s tem sedanjo ve-6ino drzavnega zbora razderejo. Pravosodni minister je izdal ukiz, da se mora na Stirskem, Koroskeni in na Primorskem v zemljiske knjige tudi slovensko vknjizcvati, ako stranke to 2elijo, zato so nemJlu in laski casopisi zagnali stra§en hrup, da se jim krivica godi. Boigarske zadeve postajejo fie dalje bolj nevarne. Knez in vlada se nekako tako pona-§ata, kakor da bi bila Bolgarija neodvisna; ev-ropske velevlasti pa tega ne morejo trpeti. Tur-eija je naganjaia Itusko vlado, naji ji vender naznani svoje namere o Bolgariji. Na to je Ru-sija izrazila svoj |namen, da bi poslala v Bol-garijo generala Ernrotha, kateri bi imel vse knje-zeve vladarske praviee, da bi razpustil skup§6i-no, razpisal in zvrsil nove volitve in vodii vo-litev novega kneza. Casopisi deloma trdijo, da je Turcija ta predlog sprejela, deloma pa pra-vijo, da se je izrazila, da hoCe boigarske zadeve tudi ona osodi prepustiti, in samo §e o posebnih dogodbah porocati, dokler se velevlasti ne porazumejo za doloCno skupno postopanje. Domade in razne vesti Ooridkaljudskaposojilniea, ustanovljena leta 1883, verlo napreduje. Leta it»8C zna§al jo ' denarni promot okroglih 36.000 gld.; letos pa je naraatol v osmih meaeeih na 4G 984 gld. 94 kr.; tedaj preaega p. Ivte za okroglih 10.000 gld. Ako bode ijudska poartjiluiea napredovala v prihodnjih Stirih meaeeih t. I., kakor do sedaj, bode znaSal celoletni denarni promet gotovo nad 60 000 gld. To je ogromen zne-sek, ako pomialimo, da jo vaakateri zacetek te^aven in da znaSajo dolezi le borih 10 gld. Iz dotiDf.XXXXJOCXXxM isa v Sempasu pri drzavni cesti z malim zemljt^dem je po dobrih pogojih ua prodaj. Kdor ' je hofie kupiti, naj se oglasi yismeno pri ar. :m?m, v Scmpasu, postc re-stante. Pol kupnc ccne plaea prec, drugo pol pozneje. ^OOOOOQGOOOOOQOOq 1® Prvo" skladliCe — V Railelji §t 2/25" M I* -r r h I'M ||H V b - JOSIP CULOT V GORICI. Bogata zaloga: colulojWnih zavrntnikov in z«-postnikov zn duliovnike, TneSt'ano hi vojaku; po-doWe, rozniii vencov, svotinj; cigarotnega papirja novo rrsto; okvirjov s papirja z vgem, kar je trcba, s papirja zlate, sroberno in ruduato barve; IepotKJn, disav; vsake vrste igrar- na voliko iz-biro za cicoke in deklica; raznolicnlh kovfegov in popotnih torb za gospo in gospodo; Tsako-vrstnih ("evljcv, Solnov in Solnickov malih in ve-Ukih za mozkc in zeitske; vrlui toga vzakovratnih galantarij Hcuih in uavadnih na vcliko izbiro. VRTNA SEMENA 2AG0T0VUENA. Zmir»j in vso po najnizjih cenah, da ae ni bati tekmovanja. Opomba. Naznanjam si. obfinstvu, d& moje skladisce in §taLuna ob nedeljab in prnzcikih nista odprtn. 4 -1 sl m\ i i *i ii »l 0 n Jrvo 3kladiSte — V RaStelji St. 2/25 (1 .todmteff k-rtgiBwM nMBik'-'U- ^iftO- — X!iik»:'aSU»r(i«Hl» M^m*7&9M. Usojam si naznaniti p. n. fiastitemu obcinstvu, da sem z dnem 11. juiija t. I. ustanovil v Mirnera apnensko pc^ (Ringofen), ki neprestano dehije. Izdelki apna bodo gotovo glede kakovosti in cene vsakega zadovolili. Za obilo naroeitev se priporofrijem! Z odliSnim spostovanjem, Naro?Ua sprejema moj zastopnik A-^fj lelwander Sollcr, via Vetturim h. §t. 16. XM