i IrhBfa ob 4. 1'utraj. ra
I Stane mesečno D1« »S—; aa i no« ' (cmatvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi oo tarifa. Uredništvo 1
Ipnevna redakcija: MikioSičeva cesta 1 ttev. «6/1. — Telefon itev 7*. I Sočna redakcija: od to. ure naprej ▼ iinailovi ul. it. s/L — Telelcn 4t 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravnIStvo: LJubljana, Preiernom ulica »t. 54. — Telefon »t. 36.
Inseralnl oddelek 1 Ljubljana, Prelet* nora ulica 6t. 4. — Teleion fit. 36.
Podružnici: Maribor, BarvarAa ulic« it 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri postnem fek. zavoda: Ljub« tjana 4L ti 841, • Praha čisto ji.ila, Wien Nr. 105.141.
aasm^
olgariji divja držaljanska vojna
Strahovite žrtve atentata v sofijski katedrali - Večina ministrov ranjenih — Novi uboji — Mobilizacija milice - Meje hermetično zaprte j — Od včeraj popoldne ni nobenih vesti več
Ljubljana. 17. aprila. V Bolgariji se dogodki z naglico raz-Ifjjaio v smer meščanske vojne. Pone-.■ečenemu atentatu na kralia Borisa ie liedil strahotni, za več sto ljudi usodni itentat s peklenskim strojem v cerkvi :v. Nedelie. fn temu je sledM tretji in ne-iieti — danes divja v vsej Bolgariji zo-:t strašen kaos k!an!a. sponadov. aretacij. Zveze s Sofiio so od 3. popoldne srekiniene. Bolgarija je zopet zaprta v jvoje peklo, čigar grozote lahko sami [caslučuiemo.
Po načinu, kakor se je začel prevratni poskus, ie jasno, da ie to delo dobro [premišljenega načrta. Videti je. da so [ločine izvršili ljudie. ki se ničesar nc Jašijo. Po metodah atentatov se sort' ia so stopili v akciio anarhisti - boljše-,1ki in da ie treria intemacijonala do-javila morilni materiial. Tako vsai trdilo na bolgarskem poslaništvu v Beogradu. Vsekako je že danes več ko verjetno. da gre dejansko za smotreno ak-;iio in ofenzivo tretje internacijonale na iBaHtanu.
It koncem septembra lanskega leta j prišlo do znanih mednarodnih ugotovitev o orasnosti boliševiške akcije na Balkanu, ki ie bila organizirana na Dunaju kot centru prevratne propagande za balkanske države. Takrat se je tudi ugotovilo, da namerava tretja in-tsrnaciionala v balkanskih državah !'e-|tos povzročiti »krvavo pomlad*. Dogodki zadniih dni v Bolgariji bi bili topi izvedeni točno po lanskoletnem načrtu dunaiske boljševiško - propagandne centrale.
Ko so lansko jesen na Dunaiu kovati [prevratne načrte za ves Balkan in tudi ra našo državo, je b"a pri nas na krmilu Davidovič - Koroščeva vlada. noc?ni-nna in vzdrževana z milostjo Štefana Radiča. ki ie baš takrat spoznal razmere v Jugoslaviji za toliko dozorele, Ja se je lahko nemoteno povrnil lz Moskve z boliševiško misiio. Spomintamo se. kako vsemogočno je Radič takrat nastopal ln odkrito napovedoval revo-hiciio ter obenem s pottiho same v!a»e nemoteno in sistematično organizira! prevratno propagando po moskovskih in dunaisko - bol deviških navodilih. Narodni blok je tedaj nujno svaril pred pretečo in neizogibno nevarnostjo za sam obstoi države, ako se še nadalje |vzdrži Davidovič - Koroščev režim.
Danes lahko Boga hvalimo, da je §e pravočasno uspelo odstraniti pogibelj |er nadomestiti vlado prevratnega ootu-prstva z vlado energične roke Narodnega bloka Pomisliti treba le. kako daleč bi se od lanske jeseni oa do danes razpasla Padičeva demagogij In opa-sna vrtoglavost. Pomisliti treba, kako docela onemogel in ves za'et v prevratnih kremoPih bi bi! naivni in senilni gospod Davidovič. ako bi mu bila dana možnost, da bi ostal na vladi še do danes. Ni 1'gibame. temveč jasna stvar, da bi bila pod nadalievamem Radič-Pavidovtčevega režima seriai tudi naša država v stičnem boliševiškem kaosu, pkor Bolgariia: sai je prevratni načrt tretie internaci!ona!e obsegal vse balkanske države in našo kot jedro Bal-p"a še prav posebno. f Samo državniški zrelosti voditeVev Narodnega bloka ter n:ihovi zavednost! za politično odgovornost, kakor tud! sMisočem niihovih pametnih in zavednih pristašev, se ima'o danes zahvalit! vsi prebivalci .Iugos'avi'e. da vlada v paši državi vzoren red in mir in da ie naša država med balkanskim! država-hl prva k'er gosnorlnri za,|Ponsto«t ln fam°t. Ponosni smo lah'ro. da ie Jngo-pavl;a med vsemi nov;rr>t pvrorskimt državami e"a «a:bo!i stabilnih in ena jnaiholi pn^fict-^riih držav, ravno zato. Ver le abcol"bio sposobna varovati «vo'o integriteto na zunat in avtoriteto na z^otra'!
.Tii?^<?joveni s^o danes v srečnem !V>b?a'u. da lahko mimo hi so?ntno "fMijmin rev<-.iitcl!or>arno g!bnn<°e v RM^TrliJ c	Vn,-Or ga rr-ora nre-
s'i!ati vcaV človek, ki ima v seb' Čut bn-^an-eti. Mn<.r''a fir"i. fia bi b'!o treli3 aotfčno stnn'e t>a P"1garsk°m in k'a-nle v ma^a'" prekiniti 7 na!°nergične:šl-mj pVrepi. V to n? poklicana samo Ev-r^a. temveč ve* ki^tnrni svet. — vse, ^r v ^ov^n vM? ?1ov<»ka in bnta.
Kra^i in kra!Hca v Saraievu
Sarajevo. 17. iprila. n. Kralj in krajca danes dopoldne nista Sla Iz dvora. Popoldne Pa sta bi'a v bližnji cerkvi pri Hidžu pri s!ovesnosti polaganja Kristusa v grob. Ra-Jen tega sta se tudi z avtomobilom peljala ' Sarajevo, kjer sta posetila pravoslavno terkev.
Eeograd, 17. aprila, o. Iz Bolgarije ni nobenih noro čil več. Od 3. c<r?oMne so vse zveze orekisjene. Gotovo jc le, da se bije obtnr.a bo~ba ired vledo ia komunistično-zea3ljor?»dMŠ1'-o revo hicijo. Nad vso državo je oro^afeno obsedno sianfe. Mobilizirana j 2 milica, ki je skupno z vojaštvom zasedla vse važnejše coifafanke v državi.
Katastrofa v katedrali Sv. Ne-!eTje je ena ppjstrašr^th, kar f'h rožna zgodovina. Ubitih je ce~l vrsta odličnih politikov in javn*h delavcev, kakor še nikdar t*h'ko neenk-?t. lievolncijo-narci so se hoteli iznebiti na en mah vseh vodite-jev današnjega režama.
V Bcojfrpda za^le^nfefo ttotek dogodkov z veliko pozornostjo in globokim sočntfem do nesrečne sosede.
Grozne podrobnosti o eksi!ozi:i v katedrali
Cki j 150 mrtvih, med niimi odlične o~ebe favne«" življenja. — Tndi C?nkov rarjsn. — Katedrala razrušena.
SoHja. 17. aprila, r. Pogreba ubitega
norodnegn poslanca Ceorsrfjeva so se udeležili člani vlade, zestopniki dvora, častniški zbor ln velika množic o%č*n-stva. Ko je sprevod dcšsl v katedralo sv. Nedelje, je občinstvo prostrano cerkev popolnoma napolnilo. Navzočih je bi!o v mej okoli 3000 Imdl. Naenkrat se je streslo ozračje ln sMna eksp!o"-ia je poniš'la ves severni del cerkve. Radi silnega praha iz nrstrlih ruševin se v prvem trenutku ni ničesrr videlo, lra| se je zgodilo. Kasneje se je ugotovilo, da so bili pri eksploziji v cerkvi ranjeni min. predsednik Cankov. zimnnii minister Krlfov, vojni minister V!kov ter trgovinski minister Doboševski.
Csribrod. 17. aprila, r. Atentat ob pogrebu poslanca Georgijeva je eden največjih. kar jih beleži zgodovina: Pogrebni sprevod je krenil izpred pokojnikove hiše ob 3. popoldne. Za krsto so korakali člani vlade in parlamenta ter oficirski zbor, tem na je sledila sofmka elita Z mnogoštevilnim meščanstvom. Ko je sprevod došel v cerkev, v katero more iti okoli 3000 ljudi, se je točno ob 3.45. ko se je pri katafalku čital evangelij. začula strašna detonaciia. Prvi hip ljudie niso vedeli, kaj se je zgodilo, toda takoj nato se je moglo ugotoviti, da je eksplodira! v cerkvi peklenski stroj, in sicer pod srednjim obokom. Nastavljen je bil tako, da bi eksn'odiral v smeri proti vhodu v cerkev. Eksplozija se je izvršila v smeri proti stropu ter dvignila v zrak streho s tremi oboki, tako da se je teža zidovjo. nekoliko sto ton, zrušila na glave prisotnih. Nastala je nepopisna panika. Deset minut n*5^ se je pričelo reševanie ponesrečencev.
Z zbrcnimi udi, ki so bili razmetani po ruševinah, se ie moglo sestaviti 100 trupel. 2 ranjenci — nad 200 — so napolnjene vse bolnišnice ln klinike.
Do 10. zvečer se še ni moglo ugotoviti. kdo vse je postal žrtev atentata. Znano je samo. da so med smrtnimi žrtvami izmed ugledneišib oseb posl. Ki-mon Oeorgiiev. posl. Konušev. Danev. inspirator dogodkov 9. junija Radev, osebni tajnik Cankova f.ekarski. sof:iski okrožni načelnik Nedeljkov, predsednik sofijske občine Paktanov. generala Davidov in bivši voini minister Najdanov, medtem ko so težko ranjeni general Bo-
dov. načelnik artilerijskega oddelka Kriev, predsednik Sobranja K:sov. sofijski mitronolit Štefan in mnofri drugi.
Od ministrov, ki so stali v bližini ka-tafitka ni bil nihxe ubit. temveč je večina ln*ie raniena.
Število smrtnih žrtev stalno nirnšca Izpod ruševin so še danes izvlekli več strahotno razmesnrienih mrtvecev, ki iih ni mogoče identificirati. Preko noči in tekom današnjega dne je no bolnicah podleglo ranam tudi več ranjencev. Ne da sa še dognati, koliko budi je b;lo nri str^oviti katastrofi ubitih in poškodovanih.
Vsa Sofija žaluje. Mesto je odeto v črne zastave. Javni loknli so večinoma zaprti. Koncerti, gledališke in kinematografske predstave s^ ne vrše.
Sofija. 17. anrila. p. Pri naknadnih poročilih znnša število ubitih v cerkvi sv. Nedelje 150. Med niimi je več žensk in otrok. Iz notranjosti države se ooroča, da ni bilo nobenih incidentov razen na železniški nostaji Kostonec. kjer je bilo aretiranih več oseb. katere so poskušale skriti eksplozivni materiial.
Beograd. 17. aprila, p. Vtis atentata v Sofiji je v Beogradu strašen. Vsi listi pišeio s sožaljem o tem grozovitem dogodku. Kolikor je dosedai znano, niti atentat na senat v Bukarešti pred štirimi leti. pri katerem je bilo ubitih 60 senatorjev. niti od daleč ni enak sedanjemu atentatu.
Atentat ob zadušnici poslanca Georgijeva se komentira s tem. da so atentatorji hoteli na enem kraiu zadeti vse, kar predstavlja oblast v Sofiji. SoravUa se tudi v zvezo z nedavno ugotovitvijo vlade, da bo revolucija začela 15. aprila. Sinoči je bil ob 6. zvečer ubit pred kavarno «Fanar» upravnik centralne kaznilnice v Sofiji rezervni polkovnik Georgijev.
Poslednie vesti, ki so dospele v Beograd. poroča io naslednje: Cerkev sv. Nedelie je v razvalinah. Srednia ladia cerkve, kier je eksplodiral peklenski stroj, ie vsa razbita. Bolnice in privatne hiše so polne ranjencev. Mnogi so že sinoči umrli. Mnogo ie tudi tak'h. ki so b'li lahko ranieni in se nah^lo doma. V kanell se nahaja okoli 150 mrliče v. Mnogim se ne more določiti njihova identiteta.
Vojno stanje v Bolgariji
Aretacije brez konca in kraja, ostri ukrepi vlade. — Ustavljen
Sočutje v
Sofija. 17. aprila, p. Ml-Ptrs"i predsednik Cankov ie včerrj popoldne, takoj po eksplozil s'lica!	m'nWr-skega sveta, katere so se ud-l^žili tudi rameni nrnis'ri in na kateri ie b!lo nroglašeno obsedno stanji nad vso Bolgarsko. V SoflH so bile izvedene stroge varnostna odredbe. Vojaštvo Je zasedlo vsa važna p->s!-pja in ce«te. Narodna milica is bila mob 'iz?rana v eni url. Vojaki milice so došli na poziv brez uniforme, toda z orožhm v roki. Po mesta voz-ii oklopni avtomobili z oboroženimi voiaki.
Vojaštvo je blokiralo takoi po atentatu vse mesto in cerkev. PrHop na mesto nesreče ni bil dovoljen nikomur razen avtomobilom, ki so odvažali ranjence.
Ukinjen ie ves železnškl premet ter le potovanle dovolleno samo onim Ino-zemcem .kl se nabijaj > m P^'1 skozi Bolgnfsko. V Sofiii so bi'e izvedene številne hišne preiskave. Izvršene so mnogoboine. aretaei»e v Sofiii in v po-kraiini. Vsi aretirani iz province se odpravlja;o v Sofiio. kier prideio pre 1 sodišče. Do danes opoldne je bilo aretiranih nad 3000 osumljencev.
Beograd. 17. aoril*. r. Danes od 3.
Milica v funkcij!. — Izredno brzojavni in železniški promet. Beogradu.
fv>pil(jne da'ie so lz S^PH in snhh 17 Romanje prekinjan'? vse brzojavne, te-lefnnske In prometne zv~ze z Inozemstvom. Po nri^vrdnvoni'! potn^ov iz Carbroda d'vloh v notran!octl Bolgar-fke ve,:kl s*v>n«di m~d v-t-šl In vladnimi prl^t"«?. Vsa znamepla nričajv da se r*ha'a Bnl<rars'<n v predv^m dr. žavllpnske voine. oziroma non^vne re-voliicMe. D!n1omats' i zbor v Ren«rradu «e s^.no zan'ma za doeodve in se ves dsr. tmdi. da d bi p"roč"lr>. Dororlkc «o javil! mini^tr^emu predsedniku Pašiču v Cavtat. Niša v'ada je i7rnz'la bolgareki svoie sožalie radi zadnjih žrtev. Takoj oo eVsrfoziii je b:!o proglašeno v vsei državi ob«pdro stanie. V bolgarskih krogih s* trdi. da so atentati rezultat zarote zemljoradnikov in ko-mmistov.
Peograd. 17. anrila. p. Iz Sofije poročajo: Vojaški oddelki križajo po državi ter se vršilo aretaeiie v ma*ah. Snmo v Sofiii ie b'1o aretiranih okoli dva tisoč ps«h. Isto se dognia tudi v vseh va*n?'š:h drmrib kra;;h. Iz Bolgarske smeio odootovati samo mi tuici. ki že imaio vidi-ane notne 'Iste. Pribaiaio vesti, da Je število mrtvih m ranienih veliko večie nero se ie prvotno mislilo.
Smatra se po neki Inforniaciii. da je 200 mrtvih in 600 težko ranjenih. Doznava se. da je bil tudi Cankov precej nevarno ranien v glavo, vendar pa vodi vladne posle dalje. Zelo težko je ranien minister za notranje stvari Rusov, ki umira.
NOV ATENTAT.
Beosrad. 17. aprila, r. Za splošno nes!mir-nost. k! ie nvlndala v Bolgarski, le značilen 7iastl tretji atentat na kralja Borisa po atentatu s peklenskim strojem v cerkvi sv. Nedelie. Tretil atentat s smrtnim izidom Je bi! Izvršen ra upravnika sofijske osrednia kazn"!nfce po(*po!kovn'ka Georc'Jeva, brata umoreneira narodnega pos'an<ra Georgijeva. Ta atentat je bil izvr?en ob 6. popoldne v kavarni »Fanar« vpričo množice obče-
stva. Atentat Je Izzval veliko senzacijo, ker se !e splošno smatralo, da je zavladala v mestu radi obširnih vladnih odredb popolna varnost. Priznati se namreč mora. da Jo
vlada po atentatu v cerkvi sv. NedePe zelo energično nastopila ln da fe bila moblHza«
clja milice Izvedena zelo uspešno. Atentatorji na kralja ugotovljeni.
NAPADALCI NA KRALJA Beograd, 16. aprila r. Iz Sofije poročajo* da je policija pri obširnih preiskavah došla na sled atentatorjem na kralja Borisa. V Sofiji se vrše aretacije prvakov komunistične ln zemljoradniške stranke, o katerih trdi vlada, da so pripravljali ta atentat Sofijska policija trdi, da so zarotniki Izdelali načrt za atentate na celo vrsto politK« nih osebnosti v Bolgarski.
Painievčjeva vlada sestavljena
Jriand zunanji, CaiUaux Lnančni minister. — Skeptično presojanje življenske zmožnosti nove vlade.
Anteriau pokojnine. Deyris osvobojene pokrajine. Pariz. 17. aprila, s. Ministrski predsednik Painlevč je danes opoldne predstavil predsedniku republike svoje so-i delavce. Besedilo vladne Izjave bo sestavljeno na jutrišnjem ministrskem : svetu. Kabinet se bo v torek predsta-■ vil obema zbornicama.
«Temps» označuje novo vlado kot 1 pravo sezonsko vlado, ki bo izpostavljena vsem neprilikam slabega letnega časa. Usoda nove vlade bo večji del zsvisela od stališča Cai11auxa, čigar vstop v vlado smatrajo njegovi nasprot niki kot izzivanje, njegovi prijatelji pa kot priložnost za revanžo.
«Liberte» označtre novo ministrstvo za izrodek, pri čemer se je treba samo še vprašati, ali bo pojedel Briand Cail« lauxa ali Caillaux Brianda. Brianda se sicer Nemčija in Anglija manj bojita kot Poincareja, vendar pa bo moral tudi ta ravno tako dosledno izvajati francosko zunanjo politiko kakor bi jo Poin-care.
HERRIOT GRE NA ODDIH.
Pariz. 17. anrila. k. nExce!sior» dfi-znava, da poslanec Herriot ne bo prevzel zborničnega predsedstva, ker namerava nastopiti daljše potovanje pd Evropi in Ameriki, da se pouči o najvažnejših gospodarskih in političnih vprašanjih ter o vplivih Zveze narodov3
Pariz, 17. aprila, z. Danes ob II. uri dpp"Idne :2 Pa:n'cv6 predložil v e!'zel-sk' palači predsedniku republike Dou-merguein listo n^vo se t~vlj~ne vlado v podois. Preci-ednik Doumergue je novi kabinet odobriL
Painlevč sc je še sinoči od 11. do polnoči posvetoval z Brinndom in Cail-lauxom o rešitvi krize ter se mu je ob tei priliki posrečilo odstraniti vse p> nrsleke Brianda proti imenovanju Cail-lauxa za finančnega ministra. Briand je nrmreč zastona' mnenje, da bi vlada s Caillauxom, ki zastopa povišanje in reformo dohodninskega davka, mogla naleteti že takoj v početju na odpor v senatu, kakor tudi v pirlamentu.
Painlevčieva vlada je sestavljena nastopno:
Painlevč ministrsko predsedstvo in voina.
Aristide Briand zunanje deve.
C a i 11 a u x finance.
Chrameck notranje zadeve.
Senator Stecg pravosodje.
Borel mornarica.
De Monzie prosveta.
Chanmct trsevh?.«
Laval javna deh.
Durafour socijalna politika.
Durand poljedelstvo.
Danielou trgovska mornarica. Evnac zrakop'ovstvo. Delbos lene umetnosti.
Otvoritev mednarodne trgovinske konference
v Rimu
Zastooanih je 40 oarlamentov iz vse^a sveta. — Konferenco sta
ob navzočnosti kralja otvorila Tittoni in preds. Musollini.
da bo konferenca dosegla najboljše uspehe za mfr, cIviKzacijo in napredek. Glede konference je povaarjal, da Je njena naloza ujiiflctrati zakone, ki urejajo medsebojno trgovinsko občevanje, dalje urediti skupno delovanje gospodarskih moči raznih držav in končno sestaviti mednarodne sporazume rada upostav-tve gospodarskega reda In solidarnosti. Nato je poda! nekaj podatkov iz zgodovine rnterparlzmentame konference, med katerimi je zanimivo, da se je prva taka konferenca vršila leta 1914. v Bruslju, katere se je udeležilo sa>mo Sest parlamentarnih skupin. Leta 1923. se Jih }e udeležilo 22, leta 1924. 32, letos pa zastopniki 40 parlamentov.
Rim, 17. aprila a. Danes dopoldne ob U. je bila na Kapitolu slovesno otvor.iena In-terparlamentama trgovinska konferenca. Navzočih je bilo 260 delegatov iz 37 držav ter mnogo Italijanskih poslancev in senatorjev. Ob 10.30 je prispe! na Kapitol ministrski predsednik Mussollnl z več nrinirtri in državnimi podtajniki. Pet minut pozneje je prispe! kralj. Ceremonija se je pričela s pozdravnim govorom predsednika sedata Tittonija. Odgovarjali so mu zastopniki Bel-giie, Francije, Anglije, Japonske, Brazilije m Jugoslavije. Nato je spregovoril Mussollnl. ki je v Imenu kralja, italijanske vlade in Italijanskega naroda izrekel dobrodošHco udeležencem konference. Izrazil ie upanje.

Politirna situacija
Beograd, 17. aprila, r. Pravoslavni velikonočni prazniki so ssdaj popolnoma pomirili duhove. V političnem položaju ni ničesar novega. Najvažnejše je, da so vsi ministri obveščeni, naj bodo 22. t. m. v Beogradu, ker se bo ta dan vršila seja ministrskega svetx Od 22. t. m. do sestanka narodne skupščine 28. t. m. bo politično delo zopet v oolnem teku. ker bo došla na vrsto preosnova vlade. Treba bo tudi določiti delovni program Narodne skupščine, kakor tudi rešiti vprašanje vladne deklaracije.
Prometne konvencije s Pelisko in Romunijo
Beograd. 17. aprila, r. Delegat naše vlade na železniški konferenci, ki se je vršila v Varšavi, g. Ranislav Avrama-vič, se ie vrnil v Beograd ter poročal ministroma zunanjih del in prometa o uspehih konference. V Varšavi se je dosegel sporazum o prometu nied Jugoslavijo in Poljsko. Koncem tega meseca se sestanejo v Beogradu strokovni referenti za definitivno ureditev tehničnih podrobnosti. Uredil se bo tudi tranzitni promet med Poljsko in Italijo preko Jugoslavije. Naša država bo stopila tudi v okvir urejenega tranzitnega prometa med Nemčijo in Rumumio preko Avstrije. Poljske. Češkoslovaške in Madžarske. Na naš predlog se je dosegel sporazum z Rumunijo glede skli-cania konference v Beogradu za izdelavo generalne železniške konvencije o obme:nih železniških postajah in direktnem prometu z Rumunijo. Ta konferenca se ima sestati na poziv naše vlade čimprej.
Grčna in Mala antanta
Beograd. 17. aprila, p. Nocojšnja «Reč» objavlja brzojavko Iz Bukarešto: Po vesteh rumunsklh listov bo meseca maja v Bukarešti grški ministrski predsednik Mihalakopulos prisostvoval konferencam Male antante. Njegovemu bivanju v Bukarešti v času zasedanja Male antante se v političnih krogih pripisuje velik pomen. Splošno vlada prepričanje. da se bo Grška ali približala Mali antantl ali pa da bo prišlo do obnov« balkanske zveze kakor leta 1913.
Češki Nemci se pripravljajo na vstop v vlado
Praga, 17. aprila s. »Pracer Presse« poroča. da razpravljalo vodilne nemške meščanske stranke o možnosti vstopa v vlado v nov| vo!i!n| periodi za leto 1928. Za ta primer bi se sestav!! blok krščanskih sod-aleev, zveze poliedelcev ter stranke nemških obrtnikov z demokrati. Nemški detavt* blok bi zahteval dvoje ministrstev ln v vsa. kl centralni oblasti po enega višjega uradni, ka nemške narodnosti. Pri tem b| priSlf t poštev važni resortl, nikakor pa oe finančno ministrstvo.
Nemiri v Mezopotamiji
Pariz, 17. aprila, p. Kakor javlja <Chica* go Tribune- iz Carigrada, je položaj ob pit* vizorični mosulski seji postal zelo vznemif» Ijiv. Turška vlada daje izjave, da različni rodovi pod angleškim pritiskom ?a vedno napadajo turško ozemlje ter morijo prebi« valstvo turških vasi Vsled tega je turška vlada sklenila, ojačiti vojsko ter vpoklicali pričetkom maja t L letnika 1920. la 192L
Kako so klerikalci in njihovi kumpani varali
javnost!
Po skupščinskih volitvah dva in t>ol meseca samih laži fn far-
barfj.
Beograjska »Reč* prlobčuje članek, v katerem se bavi s številnimi neverjetnostmi. ki jih je razširjal opozicijonalni tisk od skupščinskih volitev 8. februarja dalje, pa do danes samo zato, da bi Drekril volilcem pri volitvah tepen;h strank resnico o popolni zmagi Narodnega bloka. Mi smo sicer sproti in neprestano razkrinkavali zlasti lažnivo pisavo našega klerikalnega časopisja, ki že dva in pol meseca druzega ne dela kot da slepi slovensko javnost in goljufa osobito pristaše SLS, vendar pa ne bo odveč, ako ponovimo še enkrat ta proces blokaškega slenorrršenja in prevarantstva. Beograjska »Reč» ga popisuje takole:
Takoj sprva je trdilo to časopisje opozicije, da so bile volitve falzificirane fn da je opozicija dobila večino. Ko se je ta trditev ugotovila kot gola izmišljotina, se je trdilo, da je ustvarjen defini-tivni sporazum med strankami opozicije in da so radi tega dnevi Narodnega bloka šteti.
Kmalu je postalo jasno, da je bil »blok narodnega SDorazuma» ustanovljen, predno je došl.o do kakega konkretnega sporazuma in da je ta sporazum dejansko obstojal samo v željah nekaterih voditeljev opozicije. Pod pritiskom javnega mnenja je Ljuba Davidovič izprosil od svojih zaveznikov, da je smel nekakšno besedilo tega famoznega sporazuma objaviti v Narodni skupščini. V naglici sestavljeno besedilo tega sporazuma ni napravilo nobenega vtisa.
Ravno takrat se je tudi pokazalo, da ie v bloku narodnega sporazuma poI-no nesporazuma. Z pomirljivo izjavo posl. Pavla Radiča je bila opoziciia skrajno nezadovoljna, največ na dr. Korošec, ki je izjavil, da vztraja klerikalna stranka tudi nadalje na svoiem separatističnem programu. Ljuba Davidovič se je pogreznil v brezno politične pozornice in o njem nihče več ne tovori. Začelo pa se je govoriti o Pavlu Radiču in takoj drugi dan ie opozicijo-nalno časopisje pričelo objavljati senzacionalne kombinacije o »sporazumu
med radičevci hi radikali, o novi vladi
raikalov in HRSS—R.»
Te kombinacije so se vzdrževale v opozicijonalnem tisku kljub demanti-jem listov obeh strank Narodnega bloka. Opozicijonalni tisk kljub temu ni iz-premenil načina svoje pisave, dasi ni imeia nobene podlage v dejanjskem političnem položaju.
Takoj nato je pričel pisati o združenju radikalcev z zagrebškimi frankovci, dasi se je z nasprotne strani opozarjalo. da bi bil to politični nonsens
Ko je radi odgoditve Narodne skupščine na 28. t. m. in radi praznikov nastalo zatišje v političnem življenju in ie porabil min. predsednik nekoliko dni za svoj odmor, je opozicijonalni tisk občutil pomanjkanje vsakih razlogov za nove kombinacije. Zato obljubuje najnever-jetneiše senzacije takoj po praznikih. Kakšne bi nai bile in zakaj takoj po praznikih, seveda ne pove.
Ker opozicijonalni tisk nikdar ne navaja razlogov, ki bi zahtevali kako važno izpremembo političnega položaia. je jasno, da se razne kombinacije v teh listih navajajo samo. da bi zbujale pozornost občinstva. Tudi beograjsko »Vreme*, ki ugotavlja, da se na preos-nove vlade ne sme pričakovati nobenih iznenadenj. ker bo zamenianih sa^ mo nekaj resortov in izpolnjen oortfelj ministrstva za javna dela. značilno do-daje: «Smatra se. da bo bodoča vlada začasnega značaja®.
Ta večna začasnost, piše «Reč». o kateri govori in katero želi gotov del tiska ter večne kombinacije na podlagi neverjetnosti, je tipičen način pisave v znatnem delu našega tiska, ki stremi po povečanju prodaje lista, bodisi z nemogočimi senzacijami. Vnrašanje pa jc, ali je to naibolji način pisanja z ozirom na splošne interese?
Ker so tudi naši klerikalni časonfsl ln njihovi podrepniki vestno objavliali vse slične budalnsti in lopovščine o raznih kombinacijah, smatramo gornia izvajanja tudi zanje kot zelo primeren odgovor.
?*a
Pariz, 15. aprila. Paul Painleve bo torei sestavi! novo francosko vlado. Kar je odklonil stari taktik in eden naisijainejših parlamentarnih kombinatorjev Briand. to je sprejel predsednik poslanske zbornice in profesor matematike na Sorbonni.
Briand je zahteval vstop socijalistov v vlado. Oni so *o odklonili. Briand le star znanec razredno - bojevnih socijalistov. Ko so ga žurnalisti vprašali, zakaj socijalisti ne sprejmejo portfeljev v njegovi vladi, je dejal: »Morda sem v svoji dolgotrajnejši (kot PamlevčjevO politični karieri pohodil nekaj nog. Zdaj sem jih seveda našel na svoji poti.» Ko so Ka časnikarji še vprašali, zakaj nI čakal, da se socijalisti izreko vsai za podporo njegovi vladi, ie menil Briand: »Vidite, meni se zdi, da ni dobro tičati v zanjki. kadar drži vrv pokonci obe-§enca.»
Briand ni maral sestaviti vlade brez socijalistov. On je prisvojil stališče podoredsednika zbornice socijalista Aleksandra Varenne-a. ki je iz;avil na zborovaniu socialističnega strankinega sveta v kavarni »Globe« na strasbour-Skem bulevarju: »Dokler smo izva'a!t politiko podpore, smo socijalisti sedeli v šepetalčevl školki. Sedai moramo tudi mi nastopiti na odru.« Socialisti pa niso hoteli ničesar čuti o prevzemanju odgovornosti v »meščanskem* ministrstvu. Oni mislio sleikoprei podgan levi karte! natanko tako kot vrv obe-Senca. Pred očmi jim še vedno lebdi slikovita prispodoba nekega delavskega delegata ra nedavnem strankinem kongresu v Grenoblu, ki ie menil: »Socialistična politika napram (Herrlotovirnl radikalom mora biti podobna početju volka, ki vdere v sta;o ovac »
Socijalisti hočeio uživati vse dobrote vladne stranke, ne marajo pa prevzeti nobene odgovornosti za de'anie in nehanie kabineta. Oni una>"o v doglednt bodočnosti razkroiitl radikalno stranico In prebaviti nien levi del. Briand ni hotel pristati na to namero. Pa'n!eve pa je podlegel nagovarianiu svoiih priate-Ijev ln ie sestavil vlado brez socialistov. Slednii ga bodo podpirali, če bo Izvajal program levega kartela. To je njihov striktni pogoi.
Kai hočejo socijalisti v vprašanju, ki je sedai na'boli pereče? To ram je lasno noveda! šef stranke Leon Blum. ko je sledeče označil neposredne finančne ci!;e socialistov.
Po socialističnem načrtu se finančni položai ne da sanirati z notranjimi oo-soiili in s pomočio Morganovih milio-nov. potrebna je marveč energična davčna politika. Skleniti se mora premoženjska oddaja Potegniti se moralo Iz prometa vsi bankovci in zakladni boni ln odtegniti se mora 10 do 12 % celokupne vsote. Vsi rentni papirji se morajo konsolidirati in stalne rente se moraio konvertirati na enotno obresto-vanie od 5 do 6 procentov. Na trgovska ln industrijska podietia se inaio vknji-žiti hipoteke. ki se dalo tudi ugodno odplačati. Socialisti ne pozabliaio kmetov ln posestnikov. zak*' na posestva ln zgradbe predlagalo državne hipoteke. ki zaidejo, kadar orevzemo posw-jtvo dediči . . . Torej lena in pravilna premoženiska odda'a. »Temps» pravi k temu načrtu: »Nai ga gredo socialisti ta radikali lailasU na kmeta ^ flota*.
Briand se n! maral priključiti nori politiki. ki bi ustvarila agrarni boj v P3Ši dežeii in pripravila naihuišo državljansko vojno, kar jih je Francija kdaj poznala.«
Ta ali vsai zelo sličen finančni rač-i bo morala izva:ati Painlevčjeva vlada, če bo hotela uživati podporo socijalistov. Zato v novem kabinetu ne bo najvažnejše predsedstvo, niti zunanja Politika. ampak finančni portielj. Glavni zvezdi Painlevejeve vlade ne bosta torei niti sam predsednik, niti zunanji minister Briand. ampak finančni minister Joseoh Caillau*.
Od Cail!auxove politike bo odvisen obstol ministrstva. Nekdanji predsednik vlade in genijalni finančnik, ki ga ie dal Clemenceau kot izdaialca obsoditi v ječo, ker sa ie oogaial za mir. preden je bila Nemčia premagana, se vača iz pregnanstva in zaseda najvažnejše mesto v v!adi kot rešitelj francoskih financ. N"egovi izgledi niso čisto slabi. Ko se je izvedelo, da postane on finančni minister, ie frank takoj poskočil na londonski borzi. Radikalni klub mu je sog'asno izglasoval zaupnico, ko mu fe razložil svoj finančni načrt. Ko so ga žurnalisti vprašali, kakšen }e ta finanč-čni na^rt. ki nai reši francoske financc. je Callaux dejal: »Stedeme v budžetu in demokratično obdavčenje.«
Teh par besed pomeni v Call1auxov1h ustih cel program. Ce ie ta nrrgram soroden socialističnemu načrtu premoženjske oddaie. more Caillaux računati na zvestobo poslanske zbornice in nasprotovanje senata. Senat ima Poleg tega nekai članov, in to ne brezpomembnih. ki v Caillauxu še vedno vidio izdajalca domovine ... Ce se pa CaTairc ne bo hote! boriti s senatom, branilcem privatne lasti, se bo moral vojskovati s socialisti v zbornici in — pasti. Borba ie neizbežna na eno ali drugo stran. Caillaux. silna in načelna politična osebnost. se borbe ne boil. Vendar nlegovi politični priatelii ne zaunaio slepo v zmago sedanjega finančnega ministra.
Herriot noče stopiti v vlado in se utrujen vrača županovat v Lyon. Previdni Loucheur odklania trgovinski portfeli. On ura na kaj več v prihodnji vladi. Morda se mu zdi. da se že prlbfžuie čas. ko bo sam vzel v roke krmilo Franclie In formiral vlado, ki se bo naslanjala na radikale ln zmerno desnico ln izvedla končno finančno sanacijo države.
Voini krivci
Odmev kampanje v enrlrikem parlamentu. — Zunanil minister Cbamber* laln o volni krivdi Kampanja proti Ljubi Jovanoviču In Srbiji radi vojne krivde Je našla odmev tudi v angleškem parlamentu. Delavski poslanec Ponsomby Je zunanjemu mini stru Chamberlainu stavil vprašanje glede znanega članka Ljube Jovanoviča v kniigi »Krv Slavenstva«. Dobil je kratek. toda temeliit odgovor. Glasom poročil v angleških novinah se vprašanle ln odgovor elasl:
Poslanec Ponsomby vpraša zunanjega ministra, ali bo izjava Ljube Jovanoviča. bivšega predsednika parlamenta SHS. glede sokrivde srbske vlade pri umoru avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu nublicirana kot dodatek d'> sijeu zbranih dokumentov, ki sc aana-&uo aa aočetek volno.
Minister CfiamSerlaTn: »Ne, rospo3.
DosiJu je zbirka uradnih diplomatskih dokumentov iz dobe početka svetovne vojne 1914.. dočim se Izjava, na katero se gospod poslanec sklicuje, nahaja v zbirki osebnih spominov, publiciranih deset let po dogodkih, na katere se nanašajo, zato so vrlo dvomljive zgodovinske važnosti. Vsekakor »e Izjava ne nanaša na vprašanje odgovornrs.l za vojno, ki nI odvisno od samega atentata. temveč tudi od načina, kako sla Avstrija In Nemčija Izkorlt'11 zločin za povzročitev svetovne vojne«.
Poslanec Ponsomby: »Ali je zunanil minister prepričan o neosnovanosti izjav?®
Minister Chamberlain odcrovorl, da se poslančevo vprašanie ni tikalo avtentičnosti temveč zgodovinske vrednosti izjave.
Polkovnik Wedgwood. delavski poslanec: »Ali Je gospod Pašič, ki ie bil leta 1914. na vladi, potom svojih podrejenih organov kakorko'i obvestil o tem predstavnike zunanjih dr?av?»
Minister Chrmberlnln: »N\ Jaz bi bil vr!o presenečen, da j3 to ft r*!».
K?kor razvidno, je minister Oam-beriain vrlo točno po:mova1 7adevo. Postavil se je predvsem na stališče, da imaio poglavitno važnost dokumenti, k! izvirajo Iz one dobe. dočim ie zgodovinska važnost Izjav ln spominov deset let rr dogodku vrlo dvomMive vrednosti. To ie prvo. A drusro: Četudi bi tolmačenje. s kakršnim se v Inozemstvu tretirajo poedlne navedbe v Izvaianih Liube Jovanoviča. b'lo pravilno, bi to vseeno nikogar ne unravičevlo dolži-t! Srbijo odgovornosti 7i vojno. Sam atentat nI pomenil vojne, temveč je vojno izziva! način, ka^o sta Avstriia in Nemčiia atentat izr"b;!L S ta^o avtoritativno izjavo ang'eškeg-> zunanjega ministra Chamberlainu ie kampanh proti Srbiji vsekakor dobila smrtonosni sunek.
AvsH^ko gospodarstvo in Zveza parčkov
Dnnnl. 16. artrila. Avstrijska vlada 5e smatrala trenutek za primeren, da ponovno opozori svet na gospodarske težave Avstrije in da poudari mednarodni znašal vprašanja sanacije nienega gospodarstva. Kot znano, živi avstrijska repub'ika pod gospodarskim nadzorstvom Zveze narodov. ki je vzela v roke nieno sanacijo. Ker je ozdravitvena akcita v glavnem končana, se pričakuie že za letošnji junij znatno omiljenie kontrole in za prve mesece prihodnjega leta odpoklic eeneralnega komisara Zveze narodov. Po sporazumu v 2enevi septembra lanskega leta pa ne zadostuie sanacija državnih financ, temveč bo tudi splošni gospodarski položaj Avstrije merodi-jen za trenutek, ko sc bo sanacijska akciia proglasila za končano. Da ne bi prišlo do podaljšanja nadzorstva. Je začela avstrijska vlada velikopotezno akcijo. ki nai dokaže Zvezi narodov, da je Avstriia vse storila, kar je v njenih močeh za ozdravljenje ne le državnega. ampak tudi privatnega jcospodar-stva in da Je iskat! vzrok nezadovoljivemu staniu le pri nienih sos?dah.
Že na kongresu krščansko - socialne stranke v Gradcu sta finančni minister dr. Ahrer ln bivši zvezni kancelar dr. Seioel opozarjala, da Je ureditev sožltia držav, ki so si razdelile dedščinc Avstro - Ogrske, ne le življensko vprašanje Avstrije, temveč nadvse važna mednarodna zadeva. V sredo Pa je zvezni kancelar dr. Ramek dal na hitro sklicati glavni odbor parlamenta in Je zbranim zastopnikom strank poročal, da ie avstrijska vlada pozvala Zvezo narodov, nai pošlje na Dunaj izveden ce. ki bi proučili vzroke gospodarskih kalamitet v Srednji Evropi in Zvezi narodov predlagali potrebne korake ra nfihovo odstranitev.
Dr. Ramek je Izvajal približno sle-deče:
»Zvezna vlada Je sklenila naprositi Svet Zveze narodov, da temeliito prouči gospodarske in prometne razmere v našem delu Evrope. Republika Avstrija !e danes v srečnem položaiu. da more ugotoviti, da Je kriza njenih državnih financ, ki k) ie ogroža'a od nlene ustanovitve do jeseni 1. 1922.. premagana s pomočjo one velike akciie. ki temelj! na ženevskih protokolih od 4. oktobra 1922. Kar se ie tedai zdelo skoraj ne-mognCe. Je danes go»ovo deistvo: Av-stria ima stabilno valuto In ravnotežje v državnem gospodarstvu.
Avstria na se Ima bor'M danes z drugimi težavami, ki sicer nič več ne ogrožalo obsto«a države, ki na škodujejo mirnemu ln povolinemu razvoiu nn gospodarskem in socialnem prl!u Ml ne moremo orosto razvilati svojli produktivnih moči ln Poledica trra ie. da Imamo Je danes armado 170.000 brezposelnih. ki pomeni ogromno tospodar-sko. soclialno ln finančno obremenitev Avstrije. Vzroka brezposelnosti pa nI iskati v specifično avstrijskih razmerah. marveč v izpremembah. ki so nastale no volni v trgovskih In prometnih odnošalih našeea dela Evrope. Ne sme se nozabltl. da se le avstrijska Industrija razvijala v zaključenem carinskem ozemliu s 50 milionl iudl in da le danes stisnjena na carinski teritorij s 6 H milliora prebivalcev. Ce bi se po volni uvedel prehoden režim trgovske in prometne svobode, bi se avstriski industriji morda le 5e omogočila prilagoditev na nove razmere. Zgodilo se le oa ravno nasprotno. Carinske zagrade. prepovedi uvoza, devizne omeiitve. tarifne diferencirana«, orometne ovire in končno deloma že Izvedena, deloma preteča zvišania carinskih postavk zavi l jaio oromtt ia garalfrirain Sa oae olair.
Save. ki Jih Je Avstrija dosegla s trgovinskimi pogodbami, sklenisnimi leta 1923. in 1924. Pri tem vidimo čisto jasno. da vsled teh ukrepov ne trpi samo Avstrija, temveč je prizadeta cela Evropa. Torej ne gre več za izključno avstrijski ampak takorekoč za evropski ski problem.
Na prvi pogled le iasno. da ie ca vprašanje. ki se tiče toliko narodov, kom-petentna Zveza narodov. Zato fe bo obrnila avstrijska vlada ra Svet Zveze narodov s prošnjo, da poveri manjše število znanstvenih jtrokovniakov z ugotovitviio deianskih razmer, pod katerimi trpi Avstriia in cela Evropa. Poročilo te čisto nepolitične komisije naj poslužl Zvezi narodov kot podlaga k razmotrivanju in odromoči iz težav.»
Prejšnji dan ie dr. Ahrer poudarjal v Gradcu, da ie avstrijska industri a popolnoma navezana na Izvor. Papirna industria preseea potrebe domačega trga za 70 %. stroma za 80 % in avtomobilska celo za CO %. Zato je ustvarjanje teh industrijskih ranog v nasled-stvenih državah pogubno za avstrijsko industrijo. Avstri ska vlada hoče alarmirati potom Zvez? narodov celi svet proti industrializacij nasledstvenih držav in doseči prost dovoz avstrijskih izdelkov v te dežele.
Septembrsko zasedanje Zveze narodov je sore'e1o ita'ianski predbg. da se skušajo odpraviti prometne ovire in težave med državami. Ta sk'eo se ie odstopil v nadaino proučavanie gospodarskemu odboru, ki je poveril s predpripravami posrben ožii odsek. Ta ožji odsek namerava v kratkem poslati dva delegata na Dunaj, da sestavita poročilo za seio gospodarskega komiteta Zveze narodov, ki re snide kancem maja. in za Juni sko zasedanje Zvezine-ga svrta. Avstrijska v!ada ie spretno porabila to priložnost in ni dvoma, da bodo na Dunaj poslani strokovnjaki informirani v »r^isln avstrijskih žeia.
Politične beležke
-f Vol'tve v Žužemberk«. Včeraj so se vršile v 2u?emberku občinske volitve. Volilnih upravičencev Je bilo 1127. Dobile so: Gospodarska skupina naprednih volilcev 26 glasov (1 odbornika). lista kmetov hinjske fare 29 glasov (2 odbornika), skupina vnlilcev dela in reda občine Žužemberk 243 glasov 03 odborn:kov). Narodno - radikalna stranka 37 glasov (2 odbornika). Slovenska iudska stranka 145 glasov (7 odbornikov).
-f Zvest samemu sebi fe ostal »Slovenec«. ko še danes skuša zatajiti bla-mažo. ki so jo doživeli klerikalni govorniki v Narodni skupščini ob priliki pra-nia umazanega klerikalnega perila Vsi iugoslovenski isti so obširno poročali o tej blamaži. »Slovenec« kljub temu v svoji klerikalni morali piše. da sta bila govora dr. Pivka v parlamentu prav vodena, brez vsake ostrine in polna neresnic. medtem ko sta dr. Hchniec tn Smodej ostro reagirala na njegov govor. »Slovenčevim« lažem se sicer ne čudimo, ker vemo. da bi se brez njih izneveril svojim tradiciam. ugotoviti oa moramo, da ie bila klerikalna blama-?a tolika, da so klerikalce ob tej priliki pustili popolnoma na cedilu tudi n;iho-\1 zavezniki v opoziciionalnem bloku, ker so se zbali, da bi se sami ne umazali. Najlepši dokaz za to. kolik poraz so doživeli klerikalci, le bila 1z;ava poslanca Pavla Radiča. ki se je čutil prisiljenega vsled takega poteka skupščinske razprave, obsoditi klerikalizem ln klerikalne metode. Teh deistev klerikalci ne bodo nikdar utaiill. ker so javnosti preveč dobro znane. In naj še tako gonijo v svoiih listih !a:no o »sijainln uspehih« posl. Smodeia in dr. Hchnje-ca. Z roko na srcu odkrito izjavljamo, da takih uspehov klerikalcem še obilo Želimo.
+ Svojeglavi zajednlčarjl. Beograjske novine prinašalo nndalnie podrobne informacije o nnpetosti med zaied-ničarji in radičevci. Kakor poroča »Vre me«, kažejo zagrebški zaledničnrji očit no nevol.io s politiko H?S in Izjavlja-'o. da ne bi stopili v vlado z radik,i'i :n radičevci. ako ta vlada ne bi stav'la v svoj program reviz'jo ustave. Brez revizie ustave, pravijo, je nemogoče rešiti hrvatsko vprašanje. V slnčalu vstopa radičevcev v vl?^o bi prišlo do razkola med H?S in HZ ter bi zaicl-nlčarji še n?dM'e ostali v opozicijskem bloku. V političnih krog'h. nadpliuie »Vreme«, se ce'o tovori o možnosti sodelovanja z^jednič^rjev ln frankovcev na »krpni platformi. Do tega ozke-n sode'ovan}a bi pri?1o *e'e kasneje s tem da bi se manifestiralo o formi novega bloka, ki bi se imerov?! hrvatski federalistični ali av^onomistični b'ok. Tor.^J se med Hrvati 7e zop»# marrikaj kuh<< in ka' se bo skuhalo, se še ne ve...
+ Tetrell za sporazur-evanje. Pod tem naslovom prinaša »K^etiiskl list« dopis, ki pravi, da more SKS sodelovati z drugimi političnim! strankami, ako Dristaneio na njen program, izključuje oa Pri tem klerikalce. Izrečno nazlaSa. da SKS nikdar ne more in ne sme iti skunaJ s klerlka'ci Zdi se nam. da ie doniš zrcalo rrlšienfa. ki prevladuje zadnie čase med pristaši SKS na deželi Neklerikalnl kmetie na deželi hudo občutilo pritok klerikalcev in politlku-ioče duhovščine nanli. zato se pa nikdar niso mo*!l sprijazniti s političnimi metodami liublianskih voditeliev SKS. ki so indirektno oodnlrali zlasti pri zadniih volitvah k!er!ka'no stranko s tem. da so onemogočili enotno napredno fronto in pnmatali tako klerikalcem do večjega števila mandatov. Se boli ie ogorči-i lo pristaše SKS na deželi deistvo. oa i so liubljanski nienl pristaši pri zadniih 1 volitvah glasovali aa dr. Korožca in
skleniti tudi s klerikalci kompromis občinske volitve. Medtem ko se pristaši SKS na deželi bore proti klerikalni premoči, njeni voditelji pakirajo s klerikalci. pos!. Puce!i pa glasuje i niimi v Narodni skupščini, dasi je iasno. da tj ne more prinesti nobene koristi SKS in da ji za to uslugo SLS niti na:manj nt hvaležna. Da je »Kmetij, list« objavil omenjeni »dopis«, nam vzbuja mnen-e, da tudi v vrstah ljubianskih pristašev SKS prodira prepričanje, da dosedania taktika SKS ni bila posrečena In da ubijajo ž nio SKS samo sebe, ko nastopa proti drugim naprednim strankam, predvsem samostoini demokratski stran ki. ki vedi glavni boj proti klerikaizmu. Cas bi bil. da sreča vodstvo SKS pa-met. saj so pristaši SKS na deželi pre-jeli že dovolj udarccv od klerikalcev, kar dokazujejo jasno dogodki zadnji let
Iz demokratske straiske
Shodi in sestanki v mariborski oblasti
18.	aprila:
Maribor, maffdalenski okraj, občni zbor Go. spodarskega in političnega društvi.
19.	aprila:
Rogaška Slatina, javni shod posl. dr. Pivk« (dopoldne);
5/. Jani pri Zibiki, Javni »hod posl dr. Pi», ka (popoldne):
Ptuj, občni zbor srezke organizacije SDS;
Dol. Lendava, občni zbor srezke organizaci, je SDS.
Sv. Peter pod Sv. gor., občni »bor krajevne
organizacij:;
Polzela, občni zbor krajevne organizacijo;
Cunkova, občni zbor krajevne organizacije.
Sv. Pavel v Sav. dol., ustanovni občni zbor krajevne organizacije;
Rečica ob Savinji, ustanovni občni zbor kri, jevne organizacije;
Sv. Barbara v Slov. gor., ustanovni obinl rbor krajevne organizacije; j Krilevcl (Prckmurje), ustanovni občni zbor krajevne organizacije;
Gor. Petrovcl (Prekmurje), ustanovni občni zbor krajevne organizacije;
Pokovci (Prekmurje), ustanovni občni zb<w krajevne organizacije;
RuSe, predavanje SSDU (predava g. Meglij O vpraianju davkov).
20 aprila:
Rreg pri Ptuju, shod posl. dr. Pivka.
Ljubljena, seja eksekutive obeh oblastni! organizacij SDS.
22.	aprila:
Celjeiokollca, shod posl. dr. Pivka.
23.	aprila:
St. IlJ v Slov. gor., sestanek (prisostvuj« po slanec dr. Pivko);
24.	aprila:
Studenci prt Mariboru, ustanovni občn! zbci krajevne organizacije.
25.	aprila:
RogaSka Slatina, občni »bor krajevne orgs ni/arije.
26.	aprila:
Krlievci pri Ljutomeru, sestanek deUvstn
in zastopnikov opekarn.
Ptujska gora, ustanovni občni zbor krajevnt organizacije SDS.
V	Dravogradu se (e vr?B v Četrtek 16
t. m. zvečer pri Orlsogonu občni zbor tanv> Snje Krajevne organizacije SDS. Vodil ss je namesto odsotnega predsednika s. Griso sona, Jlvinozdravrrfk e. Kolenc. Zborova. nja. na katerem je bilo nad 50 volilcev, j< j« udeležil tudi poslanec z. dr. Pivko ld v enoumem referatu poročal o delovanji v narodni ikup^čmi. Njegovo poročilo s< vsi navzoči soglasmo odobrili ter poslanci izrekli zaupnico. Navzočih je bilo mno;r< takfh, ki dozdaj niso biti ortan'zlrani. Raz mere v Dravogradu so se ublaiile In skorcsi Udirale, strankarsko življenj« se je ujed.niio Po tajniškem poročilu o delovanja v prete kiem letu se ie Izvolil nov odbor pod pred sedstvom g. Ovh)o»ia Ka^serj«.
V	Studencih pri Maribora se je vrSII ' četrtek 16. t. m. sestanek, na katerem se ji razpravljalo o ustanovHvl krajevnega od bora Demokratske stranke za to občino Navzoča delegata oblastne organizacije ES Kejžar tn Splndler sta utemeljila potreb« orgafilzaciie ln važnost organiziranega de la, ter so vsi novzoči sog'a<a1l v tem, di treba tudi za to občino ustanoviti krajevn odbor. Izvolil se Je prrpravlia'1rt odbor, ka teti bo za petek 24. t. m. sklica! ustajiovn občrrf zbor.
Po svetu
—	Stanje sovjetske armade. Na korrrgre su gruzlnskih sovjetov, ki se je vr&il te dn v Tiflisu, je poročal vrhovni poveljm! Primze med drugim tudi o stanju rdeče ar made. Sedaj Šteje 562.000 mož, od k a-! e ril odpade 10 odstotkov na narodne vojaSl« formacije v različnih sovjetskih republikah Reformacija v teritorialni sistem se bo nadaljevala. Letala se ne bodo več naročeva^ la fz Inozemstva, ampak jih bo Izdeloval« domača Industrija.
—	Ponesrečen atentat na Calllama. ^ četrtek dopoldne Je bil na Ouafl d' Orsai v Parizu aretiran neki rroški, ki Je Imel se> boj nabasati samokres. Policijskemu komisarju ie izjavil, da je vojni Invalid In da J< prežal na CaUlauxa, da ga ustreH. Ker s« je Izkazalo, da )e umoboien, »o ga odpeljal v blaznlco.
—	Odprava potnih vlzamov m«d Avstr!*( in Nemčijo. Intern-4n'sterijalna konferenc« gledt odprave potnih vl-zumov med NemllK ia Avstrijo, ki se je vriila v četrtek m Dunaju, je končala z rezultatom, da ie ®v' strljska vlada v principu privolila v ncmSta predlog. Potrebna so le Se pogajanja g'«I( posameznost! z i>en>?ko vlado. Avtfrrjski vlada je dalje sklenila, da bo sporazum ki naj se sklene z Nemčijo, pred!nž:1a > svrho sklenltv« enakega dogovora tudi dr* Sim državam,
Dr. Rado!! Mani
Ob njegovi 50 letnici.
Dr. Rudolf Mam. rojen v Pragi 18. aprila 1875. kot sin ljudskošolskega učitelja. je gimnazijo dovršil v Ljubljani, pravne študije Da na Dunaiu in v Gradcu. Okrog štiri leta je bil konceptni uradnik v Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani in je nato vstopil v finančno službo v Ljubljani. Tri leta med vojno je bil vodja davčne oblasti v Kra^r'". Po preobratu je bil od Narodne vlade poklican na mesto načelnika oddelka za trgovino in industrijo, kar je še danes.
Pisateljevati ie začel že kot diiak in {e pisal pesmi in povesti. Prvenec mu je bil tiskan v 2. gimn. razredu v »An-geljčku*. Kasneje je v »Slov. Narodu® priobčeval novele in humoreske; zlasti zanimivi so mu bili potopisi, predvsem oois daljšega potovanja do Rusiji leta 1911. «Na Volgi* in v »Jutru* 1923. «Na Jadranu«.
Več beletrističnih stvari je izšlo tudi v kamniškem »Našem !istu», ki mu je bil tudi dalj časa urednik, v tržaškem sBrivcu* in v oosebni izdaji ie izšel njegov prevod otroškega romana »Mali lord«.
Posebno veselje je imel do dramatike. Kot jurist je bil tajnik čitalnice na Viču. kjer je oživil društveno in družabno življenje tako, kakor ni bilo ne prej ne kasneje. Po lastnem načrtu je dal napraviti gledališki oder. na katerem so po zimi igrali tudi njegove isrre, predvsem pa peli njegove kuplete. ki se jih še danes sliši peti.
Že kot jurist je vstopil v Trgovsko in obrtno zbornico. Tu si je oridobil veliko znanja v narodno-gospodarski stroki. To je bilo vzrok, da se je ponolnoma posvetil tei stroki in jo doslej pospeše-val z dejanjem in peresom. L. 1904. je začelo trgovsko društvo »Merkur* izdajati revijo »Trgovski vestnik*. pozne-je »Narodno-gosoodarski Vestnik*. Tema listoma je bil urednik do konca leta 1919. Bil je tudi veliko let urednik »Trgovskega koledarja*. Za trgovsko organizacijo na ni deloval le s Deresom. ko ie moral skoro sam Dolniti predale glasila, nego tudi z dejanjem. Prirejal je strokovna predavanja za društvo do vseh večjih mestih Slovenije in bil društvu s pravnimi, obrtnimi in davčnimi nasveti vedno na razpolago. »Merkur* ga je za te zasluge tudi izvolil za častnega člana. Strokovne članke ie pisal tudi v dnevnike ter je izda! knjižico »O službeni pogodbi trgovskih nameščencev in drugih delojemalcev v podobnih službah*, v založbi »Merkurja* pa, »Pokojninsko zavarovanje zasebnih na-stavljencev*.
Dr. M*rn se je obenem zanimal za organizacijo in pospeševanje obrtniškega stanu. Bil je urednik prvega glasila »Deželne zveze obrtnih zadrug*, »Slovenskega obrtnika* in prvi urednik »Gostilničarja*, ki ga je pisal dve leti. Obrtne organizacije so ga zato izvolile za častnega predsednika letošnje Izložbe vajeniških del.
Dr. Marn je pomagal oživotvoriti ljubljanski Velesejem in je dal odboru na razoolago poDolnoma urejen urad s kvalificiranimi uradniki in inventarjem. Zato je od vsega Dočetka častni predsednik ljubljanskega velesejma.
L. 1905. se Je ustanovila v Ljubljani »Deželna zveza za tujski Dromet na Kraniskem*. Začetkom I. 1906. so se posli stalnega referenta in tajnika pove-rili g. dr. R. Marnu. ki se je z vso vnemo posvetil delovanju za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Predaval je o tujskem prometu v vseh naših letoviščih Gorenjske in ustanavljal prometna društva. Sourejeval je tudi glasilo »Zveze*. »Promet in gostilna«, sestavljal prospekte in pisal članke v novine in revije. Ko je »Zveza* prišla
v odvisnost tedanjega klerikalnega dež. odbora kranjskega, je odložil tajništvo. L. 1923. pa je zopet prevzel vodstvo »Zveze za tujski promet v Sloveniji* in jo vodi še danes kot r>en predsednik. Obenem je tudi član upravnega odbora d. d »Putnik* \ Beogradu.
Dr. Marn je bil tudi med ustanovitelji glavnega odbora «Jadranske Straže* za Slovenijo in njen Drvi " ised-nik. Danes je njen poslevod^'5 Dod-predsednik.
Jubilant je bil vse življenje goreč na-cijonalist in iskren Jugoslove" Cep"-državni uradnik, je vedno odkrito priznaval svoje nacijonalne orepričanie ter je povsod, kjer je le mogel, uvedel slovensko uradovanje. Po majski deklaraciji je očitno propagiral idejo uj__i-njene Jugoslavije in zlasti na službenih potovanjih v Kraniskem okraju ie v javnih govorih širil to idejo. Vodja okraj, glavarstva v Kranju vlad. svetnik Schitnik. ki mu je bil dr. Marn podrejen, mož sicer nemškega mišljenja, toda strogo korekten in nikdar nasnro-ten Slovencem, ie vedel o tem. Toda mižal je. ker ie pač slutil, da r*e z Avstrijo h koncu.
Ko so dospele prve vesti o polomu fronte, se je v Kranju na inicijativo doktorja Mama ustanovil Narodni r Ibor. ki mu je bil ta tainik in duša. MTjon-ske vrednosti državne imovine je rešil Narodni odbor, in dr. Marn ie bil dvakrat v smrtni nevarnosti, ko je branil imovino Dred Dljačkaši. Na Doziv Narodnega odbora je dr. Marn začasno Drevzel tudi vodstvo okrai. glavarstva.
Brzojavno je bil poklican od Narodne vlade za predstojnika oddelka ministrstva trgovine in industrije. Tedanji podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav je organiziral prehodno gospodarstvo v Sloveniji. Ustanovil je upravno komisijo, kateri so bili Dodrejeni posamezni oddelki tako: prehodno-gospodarski urad, oddelek za oremog. oddelek za usnje in devizna komisija. Vso upravo prehodnega gospodarstva je dr. Žerjav izročil oddelku za trgovino in industrijo, oziroma njegovemu šefu. Treba je bilo takrat mnogo delati, preskrbovati Slovenijo s soljo, petrolejem, bencinom, vžigalicami, usnjem, čevlii, tujimi devizami itd. Zaeno se je izročila dr. Marnu sekvestracija neprijateljskih imovin, nadzorstvo nad imovino Nemcev v Sloveniji in nacijonalizacija tujih industrij. Da je mogel vse to poleg tekočih poslov svojega resora zmagovati, je mogel ves čas in vse moči posvetiti delu v uradu.
Dr. Mam je ustanovil tudi fond za trgovsko in obrtno šolstvo. Iz njega so se podnirali naši trgovski visokošolci v inozemstvu, dijaki domačih strokovnih šol. obrtniki, ki so nadaljevali svojo izobrazbo v inozemstvu, kandidati za učitelje na strokovnih šolah i. dr. Ker so bila državna sredstva v te namene malenkostna, oziroma so zadnja tri leta popolnoma izostala, je dr. Marn sam nabiral prispevke pri delniških družbah in industrijah. Vedno je našel vire. da je fond uspešno podpiral na sto in sto diiakov, obrtnikov in strokovnih učiteljev. Podpiranim absolvirancem pa je preskrboval tudi dobre službe.
Da je dober in nepristranski uradnik, dokazuje okolnost. da je dr. Marn ostal do preobratu najdlje vodilni uradnik v Sloveniji. NakleDi nekaterih, da ga spravijo s tega mesta, so se razbili na tem. da uživa dr. Marn popolno zaupa-nje v svoiem ministrstvu. Prejel je za svoje delo najvišje odlikovanje: jed Sv. Save III. razreda.
V Dolitiki se ni nikoli udeistvoval in je tudi v uradu ni poznal. Bil Da je od zgodnje mladosti odločen pristaš one stranke, ki si je zapisala na DraDor na-
ELITSli
mm
ur MTICH
Telefon 124.
Samo tri doli
PRltfm: «/,4,5., «/,8.. 9.

Monumentaini orientalski Higenbeckov film :
dailijj©1
£E
Eraana drama Ijnbeznl ln sovraiiva v 6 val. dejanjih
Originalni naravni posnetki — Izvrstna igra — Lepi igralci — Izvanredna režija
prednost in narodnost: poprej narod-nonapredne. zdaj demokratske stranke.
Še na mnoga letal
Notar Juro Detiček umrl
Celje, 17. aprila.
Zopet }e posegla smrtna kosa v že redke vrste starih celjskih Slovencev. V razdobju enega leta sta legla v grob oba dolgoletna celjska notarja. Lovro Baš in Jurij Detiček, ki ie preminul včeraj, v četrtek cb pol 24. uri v 79. letu starosti. Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na okoliško pokopališče.
Notar Jurij Detiček je bil rojen dne 5. aprila 1847 v Koblah pri Ločah. Ljudsko šolo je dovršil v Koblah. gimnazijo Da v Celju. Po maturi ie bil nekai časa v mariborskem bogoslovju, a je kmalu izstopil in prevzel mesto domačega učitelja Pri rodbini Kosier v Ljubljani. To mesto mu je preskrbel oesnik Razlag. Pozneje je učiteljeva! nri rodbini grofa Adamovich - Cepina b!;zu Velema in končno Dri raznih ugledneišlh graških rodbinah. Medtem je dovršil svoje juri-dične študije in vstopil kot notarski kandidat v pisarno notarja Hogelsper-gerja v Gradcu. Dne 18. januarja 1879 je bil imenovan za notarja v Gorniem gradu, kjer ie ostal devet let. V Gornjem gradu ie bi! notar Detiček tudi član okrainega sveta in Gorniegrajske nosoiilnice. Gornji grad je zapustil dne 8. juliia 1888 in otvori! nato notarsko pisarno v Celiu. kjer je delovat ao svoje smrti. Njegovo imenovanje za notar-ia v Celju je povzročilo takrat med nemškimi poslanci mnogo razburjenja in zadeva je prišla pod tedanjo Pražakovo vlado celo pred avstrijski parlament: vendar pa so ostale nakane njegovih nasprotnikov brezuspešne.
Notar Jurij Detiček je bil znana in splošno priljubljena osebnost. Bil je blag in kremenit značai ter odločno naroden in napreden mož. Glavno svoje delo je osredotočil v izvrševanju svojega Doklica in je bil vsem. ki so prihajali k niemu. dober in iskren svetovalec. Dolgo vrsto let je bil tudi č!an načel-stva Južnoštaierske hranilnice in unrav-nega sveta Posoiilnice v Celju. Vsi. ki so pokoinega notaria Detička ooznali in vedeli ceniti, ga ohranijo v častnem in trajnem spominu.
Snežni viharji na Hrvatskem
Zagreb, 17. aprila.
Snočl ob 7. se ie ob hudem viharju vlil nad mestom silen dež med močnim grmenjem. Na Brestovem je nadala gosta toča. kmalu nato pa ie začel padati tudi gost sneg. ki ie naletaval do jutra. Sneg je zapadel na Slemenu do 15 cm visoko, zjutraj pa je zasijalo solnce in večji de! snega ie skopnel. Iz okoliških krajev so došle številne vesti o hudem neuriu in snežnem viharju.
Vsled snežnega viharja !n močnega dežja, ki je padal vso noč. so bile pretrgane mnogoštevilne brzojavne In telefonske zveze s Primoriem in Gorskim Kota;icm ter z Liko. Ponoči ie v Go-spiču in okolici zapade! sneg 15 cm visoko. Vihar je napravil zlasti mnogo škode na telefonskih progah od Ogull-na proti Plaškem ter od Ogullna proti Delnicam. Tudi omrežje v Ogulinu je b;lo močno poškodovano. V Gorskem Kotariu ie zaDadel sneg do 20 cm visoko. Pokvarjene so bi'e tudi telefonske proge s Primoriem. Pretrgana je bila Droga med Zagrebom in Reko kakor tudi z ostalimi primorskimi mesti. Poškodovane so bile vse proge v Gorskem Kotarju. naiveč pa so trpele brzojavne zveze z Ogulim.
Tudi iz Slavoniie poročajo o hudem neurju preteklo noč. V Slavoniji so bile ookvariene nekatere brz^avne ln telefonske oroge proti Osijeku. Novem Sadu in Beogradu. Te Droge so bile po-Dravliene do 10. dopoldne.
V Koprivnici in okolici je sinoči divja! silen vihar, ki je Ho^ge! svoj višek ob pol 7. zvečer. Ob tem času je vozil pred dravskim mostom vlak praznih vagonov, ki so bili namenjeni v delavnico na popravilo. Močan veter Je odtrgal od vlaka par vagonov. Pri tem so popokale tudi tračnice, vagoni so sc
»valili preko nasipa, drugi de! vlaka pa
je zavozil v nasprotni vlak. ki pa Je bil k sreči prazen. Poškodovanih je bilo več vagonov. Človeških žrtev pa ni bilo.	__
Dr. Paja Radosavljevič
Te dni je bil imenovan dr. P. Radosavljevič za doživljenskega t j. stalnega profesorja na vseučilišču v New Yor-ku. To izredno čast in ugodnost doseže le maihno število izbranih In posebno zaslužnih profesorjev, dočim se ostali volijo na tri leta.
Rojen je bi! v Ohriježu v Slavoniji, obiskoval srednio šolo in učiteljišče v Pakracu. Somboru in v Osieku, nato služboval do raznih zapuščenih selih in nršel končno na srbsko samoupravno šolo v Mostar. kjer se ie oženil v ugledni tamošnji rodbini Krulj. Nato je ob-'skoval Dedagogii n? Dunaiu. vseučilišče v Jeni in v Zflrichn. kj'er ie promo-viral kot Neumannov učenec na podlagi disertacije: »Das Fortschreiten des Vergessens mit der Zeit* za doktorja filozofije. Po povratku v domovino je dobi! službo Drofesoria na privatnem srbskem učiteljišču v Somboru. Ker nI hotel ob neki rri':ki poljubiti natrijarho-ve roke. ie nastala >7 teea cela afera in ie odpotoval nazaj v Ziirich. Tu se ie pridno učil ang1eško, nato na odše! v Ameriko, kier se ie v New Vorku vpisa! na univerzo. Nekaj le študiral tudi v Chicagu. Na newyorškem vseučilišču ie položil doktorat pedag^jke. "ostal nato na isti univerz' inštruktor, docent, izredni in sedai stalni profesor.
Težki ie bi!a not razvoia dr. Paj® Ra-dosavPeviča. polna borbe, trpljenja. razočaran<a. a občudovanja vredne vztra:nosti in železne volie. Svohodo-mislec ie imel neomamo vero v sebe. v svoie ideale in v lastno silo.
Njegovo torišče ie eksperimentalna psihologi!a in je o tei znanosti mnogo nisal v srbohrvatskem, ruskem, angleškem in nemškem ieziku.
Poleg Tesle in Pupina. ki tudi delujeta v New Yorku, ie dr Pa:a Radosav-Hevid tretii naš človek, k: zavzema odlično mesto med ne\vyorškimi učen;aki. Ki ie nesel čez morje čast in uglsd it* goslovenskega 'mena.
Občni zbsr „S'ovenskega planinskega dreltva"
Sinoči se je vršil v salonu restavracije pri »Levu® občni zbor »Slovenskega planinske« ga društva«, ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je otvoril društveni predsednik dr. Tomlnšek, ki je uvodoma pozdravil na= vzoče člane in zlesti zastopnike raznih pc družnic, zastopnika velikega županstva g. Badiuro in odlično planinsko delavko goepo Copcrland.
Takoj nato je predsednik dr. Totniniek v kratkih besdah orisal dedovanje osrednje, ga odbora v preteklem poslovnem letu. Na. vajal, da je bilo društvo v prijateljskih sti» kih z ostalim našimi planinskimi društvi, zlasti s »Srbskim planinskim društvom*, ki je mnogo pripomoglo do tega, da je društvo dobilo prepotrebno žclettfke olajšave. Omenjal je tudi uspešno propagandno delo, ki ga je razvijal odbor, v »vrho okrepitve zanimanja za naše lepe planine.
Tajniško poročilo je podal g. Tominec. ki Je naglašal, da je društveno delovanje bik) osredotočeno predvsem na gospodarsko de. lo. Omenjal je zgraditev prepotrebne koče na Krvavcu, ki bo letos slovesno otvorjena in ki bo mnogo pripomogla do tega, da bo tudi zimska turistika zavzeli pri nas velik razmah. Nadalje je društvo preuredilo in predelalo -azna gospodarska poslopja pri hotelu »Zlatorog* v Bohinju, temeljito po« pravilo kočo na Veliki planini, razne druge koče in nabavilo nove inventarje ter po» pravilo ln na novo markiralo razna planin« ska pota.
Z zadovoljstvom je naglaša!, da zanima« nje za društvo vedno narašča, kajti sedaj ima društvo že okoli 7000 članov. Na novo bo bile ustanovljene tri podružnice in sicer jeseniška, vrhniška in belokranjska. Tajni« štvo je odposlalo 2000 dopisov in odpravilo nad 3000 strank.
Omenjal je tudi številne prijatelje in pod« pomike društva, katerim je občni zbor iz. rekel svojo toplo zahvalo. Ob sklepu se je spomnil v minulem letu umrlih članov in onih, ki so postali žrtev naših sinjih planin. Občni zbor jim je izkazi »vojo čast z dvig« njenjem s sedežev.
Blagajniško poročilo je podal knjigovod«
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Sobota, 18.: »Lizistrata*. A. Nedelia. 19.: «Vdova Rošlinka*. Izv. Pondeljek, 20.: »Misel*. D.
Ljubljanska opera Sobota, 18.: »Boheme*. Gostuje g. Maja de
S^ozzi. B.
Nedelja, 19.: ob pol 20: »Cavalleria rusti« Dana«, »V vodnjaku*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondv'.'-k, 20.: «T-aviata*. Gostuje ga. Ma«
ja de Strozzi. C. Torek, 21.: Zaprto.
Mariborsko gledališč« Sobota, 18.: »Peterček*. B. (Kuponi.) Nedelja, 19.: »Smrtr.a tarantella. in karat.
terni plesi Gostovanje ljubljanske opere. Pondeljek, 20.: Zaprto.
Maja de Strozzi v Ljubljani. Danes zvečer gostuj« v Pucctnijevi operi »Boheme« odlična umetnica ga Maja de Strozzi ln sicer v vlogi Mirni. Gospa Strozzijeva je znana daleč na okoli v umetniškem svetu, kol ena naših oaiodlitoeiBh Pevk. Tako te
nam obeta nocoj prvovrstna predstava tega izredno lepega Pucclnijevega dela. — V oondeljek nastopi ga. Strozzi še v operi Pravita. To vlogo prišteva umetnica med svoje najboljše partije. Predstava se vrši za 'ed C in sicer je to ena izmed onih šestih predstav z gosti, od katerih dob! vsak abonma po eno pr dstavo. V torek sta drama in opera zaprti.
Mariborsko gledališče vprizori danes zadnjič v sezoni Strindbergovo pravljično :gro »Peterček«, r nedeljo pa nastopi, kakor že javljeno, celotni baletni amsambl ljubljanske opere z izredno zanimivim baletnim sporedom. To bo edmi nastop, zato naj nihče ne zamudi redke prilike.
Koncert MIlana In Dušana Jovanovlča. Ker se Je moral koncert vlrtuozov bratov Jovaaiovičev preložiti od petka na torek dne 21. t. m. vljudno obveščamo p. n. občinstvo, da ostanejo že kupljene vstopnice v veljavi za torkov koncert.
Novi člani Narodnega gledališča v Beo. gradu. Vodstvo beograjske dramo je aranžiralo za svoj oder nastopne člane novo-sadskegs gledališča: Milko Markovič, Marto Todosič, Ljubico Hadži-Dinič, Danico Matc-U6. Saveto St&najevtf Daotoo .VaeUjevtt,
Katico V11 ovac, Matildo fiUpovič. MHoša Hadži-Dtntfa, Jovana Stojčeviča. Petra Fi-lipoviča, Vojislava Vllovca, Marka Vebleta, Stevana Arsenijeviča.
Dva člana bratislavske opere na gostovanju v Oslleku. V soboto dne 18. aprila gostujeta v Osijeku člana bratislavske opere ga. Zaluda in g. Zdenko Kntttl. Pela bosta v Verdijevi tAidi«. Knlttl nastopi pole« tega dne 21. t. m. v Biretovl operi »Car-men« ter 23. aprila v »Židinji.«
Smetanov »Poljub« na zagrebškem odru z gosti. V petek dr.e 17. t. m. se Je pelo v zagrebški operi Smetanovo delo »Poljub«, v katerem so nastopili kot gostje ga. 2a-luda In Zdenko Knittl. člana bratislavske opere ter člar. Narodnega dtvadla v Bniu basist Arnold Plogl.
Velik uspeh goslača Balokovlea v Ameriki. Znani goslač Zlatko Balokovlč Je nastopil koncem prošlega meseca v Newyorku v koncertni dvorani Music-Halla. Na programu njegovega večera so bih skladatelji: Mozart, Kreteler, Rimskij-Korzakov, Sara-sato, Ireland in Szott. Newyorški listi so prinesli o BaJokovičevem koncertu obširne recenzije in so enodnšno plsail, da predstavlja njegov večer najboljšo JetoSnjo koncertno produkcijo v Newyorku. Balokovi-čevem koncertu je prisostvovalo številno občinstvo, med katerim se je nahajala tudi lena predsednika ZedlnftBtt trtav. ma.
Coolldgejeva. Coolldge je sprejel jugoslo-veoskesa rojaka v posebni avdijenci.
Nova opera Feliksa VVein^artnerJa. Skladatelj Feliks \Veingartner je dovršil novo opero z naslovom »Apostata«. Tekst za kompozicijo je napisal sam.
Kdo bo ravnate!] državne opere na Dunaju? Dunajski listi poročajo, da postane ravnatelj dunajske državne opere najbrže skladatelj \Veingartner. Za to pozidjo se ne zavzema \Veingartner direktno, temveč potom neke evropske države. Ker vodi skladatelj dunajsko filharmonijo, je verjetno, da se mu posreči priti na krmilo državnega gledališča v Avstriji Ln to tembolj, ker Je zavod že vodi! pred leti.
Razstava slik v Mostare. V Mostam Je razstavil kolekcijo svojih del ruski slftar Ahmetov.
Smrt gledališke Igralke. V Skopiju le te dni umrla članica ondotnega Nar. gledališča Mara Barlovčeva. stara 61 let. Pokojnica je šele pred kratkim praznovala 40 letnico svojesra udejstvovanja na gledališkem ocru.
Salzburške svečanosti bodo letos trajale od 13. do 31. avgusta. Režijo na njih Je prevzel Rekihardt. glasbeno vodstvo pa ravnatelj dunajske državne opere Fr. Schalk Poleg Mozartovega Dona Juana in Fiigaro-ve svatbe sc uprizori Doriizettijev Don Pa-squa!e. dunajski iliharaionflu nastopijo s tre-jai koncerti,
k LJUBLJANSKI DVOR
i n @ *****
Danes sadajikrat
Pariška klinika liubavf
Doživljaji luksuzne Parižanke v glavni vlogi Ivsn »oiofctn ln Bataiga Uaecsko Predstave ob 4, H 6, H 8. ia 9.
Jutri velika ssastoljal
j a g. Rozman, Id je poročal, da je imelo društvo denarnega prometa 11,755.818 Dia. Lep dobiček so prinašale koče in alcer 422.145 Din. Najbolj je uspeval Zlatorog v Bohinju, ki je sam donašal društvu čistega dobička nad 260 000 Din. V celoti je imelo društvo lansko leto 114.322 Din dobička.
Revizijsko poročilo je podal g. Frtinc, na. kar ie občni zbor podelil odboru absolutorij s pohvalo.
Sprejet je bil tudi proačun za bodoče po. slovno leto, ki izkazuje ravnovesje v za o. sku 1,503.995 Din.
Pri volitvah je bil nato soglasno per acch. mationem izvoljen sledeči odbor: predsed. nik dr. Tominšek in za odbornike gg.: To« minec, Miakar, jeretina, Tavčar, Hrovatin, Čatež, Rozman, Skaberne. Lapajne, Ravnik, Knsfelc, Kveder in dr. Pavlin.
Nato se je vršila dolga debata o iepre« membi društvenih praviL Z malimi izpro* membami je bila sprejeta od osrednjega od* ;bora predlagana izprememba praviL Po k rab ki debati o posameznih predlogih pri slu* čajnostih je bil nato zaključen lepo uspeli občni zbor.
Umor v Litiji
Trgovec Andrej Turk ustreljen.
Približno pred šestimi leti se je Andrej Turk, sin znanega višnjegorskega trgovca g. Andreja Turka preselil iz Višnje gore v Litijo. Poročil je hčerko Agico. tamkajšnjega posestnika Ter-škana, kateri je stric Jeretin izročil posestvo. Zakon je bil iako srečen ln je vladala v družini najlepša harmonija. Imela sta eno hčerko, ki je stara sedaj pet let. Andrej Turk je trgoval predvsem z živino. Nakupoval je zlasti konje in jih izvažal v inozemstvo. Kot spreten trgovec je bi! kmalu znan daleč naokrog in priljubljen zlasti radi svojega prikupljivega značaja. Bil je miroljuben človek in ljubezniv družabnik.
V četrtek ob 9. dopoldne je prišel na njegov dom mesar in gostilničar Gori-šek in ga povabil, naj gre z njim v gostilno Staneta Lapa. Turk je ugodil njegovemu vabilu. Niti sanjalo se mu ni. da gre v smrt. Sedel ie z Goriškom za mizo v okrepčevalnici. Kmalu pa Je prišel Stane Lao. ki ie do takrat stregel v svoji soeceriiski prodajalni, v okrepčevalnico, stopil razburjen pred Turka in oddal nanj strel, ki ga je zadel spredaj v prsa. Presenečeni in razburjeni Turk se je bliskoma okrenil in hotel zbežatt. toda v tem hipu sta ga zadela še dva strela, ki sta mu raztrgala želodec. Jetra in ranila tudi ledvice. Dasi smrtno-nevarno ranjen, pa je imel Turk, ki ie bil jako krepke narave, še toliko moči. da je odšel k zdravniku dr. Premruin, ki mu Je podelil Drvo zdravniško no-moč. nakar so ga z avtomobilom prepeljali v Leonišče v Ljubljani, kjer so ga takoj operirali. Poškodbe Da so bile tako težke, da jim ie Andrej Turk včeraj ob Dol 11. dopoldne Dodlegel.
Stane Lap se ie po žalostnem dogodku sam javi! žandarmeriji in je bil po sestavi zapisnika izročen sodišču, kjer je bil takoi zaslišan. Po izpovedbah prizadetih oseb je prišlo do tragičnega dogodka radi nesrečne ljubosumnosti. Lap, ki ie bi! zadnje dni silno deprimiran, je namreč sumničil Turka, da hodi za njegovo ženo. Z nikomur ni govoril o tem. tem boli pa ga je r.2 skrivaj razjedalo. Kai ie bil neposredni oovod. da se ie dal zaDeljati k usodnemu dejanju, še ni pojasnjeno.
Tragični dogodek, ki je namah uničil srečo dveh rodbin, je izzval v Litiji in okolici veliko razburjenje, a tudi splošno sočutje.
Obdukcija Turkovega trupla.
Včeraj ob pol 5. popoldne sta izvršila zdravnika dr. Krajec in dr. Trauner obdukcijo nesrečne žrtve. Turk je imel dva strela na hrbtu, na vsaki strani hrbtenice, ki sta izstopila na desni strani trebuha in nredrla jetra, želodec in obisti. Tretii strel je bil pod levo pazduho, tangencijalen in ni bil nevaren, dočim sta bila Drva dva smrtnonevarna.
Pokojnikovo truplo prepeljejo v Višnjo goro. kjer bo pogreb v nedeljo po-po!dne;________
Na polja fclaezEategr*.!!!« aajball pri l;nbl)ena zvezda {e
L|/a de Pulti
bi igra od Jafrl daije v fcina t!k?H3UAK3Ki DVOB"
X Velik požar v Londonu. V noči od sre. de na četrtek je izbruhnil v Old Kendwoz« thu, južnem delu Londona, velik požar, ki jc nastal v skladišču makulv.jrnega papir, ja. Ogenj sc je razJiril nato na trornico barvil in končno tudi na veliko akladiščo bombaža. Požar, ki je največji zidijih let v Londonu, so le 8 težavo pcgasUL Skoda znaša nad 70.000 funtov (nad 30 milijono* dinarjev).
X Brazilija, deiela »toletntkov. Po Izida zadnjega ljudskega štetja ima menda Bra. zilija ined vsemi deželami na avetu naj. večje število starih ljudi. Vsega skupaj je
v Braziliji 30,605.000 prebivalcev, od Icate. rib jih jc 6724 nad sto let starih, med nji* mi 4127 žensk. Odstotek ien, ki dočakajo tako visoko starost, je tudi v Braziliji aa* primerno večji kakor
* . "Či- •.. Domače vesti
•	Revizija razvrščanja. Minister prosve-(e Je odredil, da se izvrši revizija razvršče-nja vseh onih prosvetnih delavcev, ld nimajo predpisane kvalifikacije za stroko, v kateri služijo in ki so dne 1. septembra 1923. ko je današnji uradniški zakon stopi! v veljavo, imeli ie 14 polnih let službe. Vsi ti »s razvrste v ono skupino ln kategorijo v katero po zakonu spadajo; s pravico do prejemkov od 1. aprila 1925.
•	Promocija. Na graiki univerzi Je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Drago C h I o ti p e k, sin pokojnega zdravnika dr. K. Chloupka v Ljutomeru
•	Nov občinski gerent. Namesto Ivana Carja je imenovan za občinskega gerenta v Poznaoovcifa tamkajšnji posestnik Josip KJ-seiak.
•	Izprsmembs v državni službi. Imenovani so: dr. Leon Travner za 11. »redkega sanitetnega referenta v Ljubljani; odveti* 5ki uradnik v Krškem Rado Lavrič za pisarniškega pomočnika pri okrajnem sodi-8čn v Sevnici. Upokojeni poštn* uradnik Davorin Radej je reaktiviran in dodeljen poštnemu uradu na Sušaka. Na lastno pro-Jnjo je trajno upokojen dr. Ante Verona, podpredsednik pri oddelku B stola sedmori-ct v Zagrebu.
•	Kongres dri. nameščencev. Prejeli smo: Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev priredi v torek, dne 21. aprila skupen Izlet vseh udeležencev kongresa drž. nameščencev v Ljubljani ter njihovih svojcev na Bled. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj se prijavi izletnermi odboru, ki bo posloval na Glavni skupščini Saveza v nedeljo, dne 19. aprila od 8. do 12. dopoldne pri vhodu v dvorano društva Kazino, Kongresni trg, I, nadstr.. levo. Ministrstvo saobra-iaja je dovolilo za udeležence izleta četrtbi-sko vožnjo. Znižana voznima iz LlubUane aa Bled in nazaj stane 14 Din. Kdor se prijavi izletnemu odseku za izlet na Bled, prejme od članov odseka legitimacijo, na podlagi katere si sam omisli polovično vozno karto do Bleda, ki velja za vožnjo tja m nazaj. Za to opozarjamo izletnike, naj na postaji Bled, odnosno Dobrava ne oddajo svo-3h voznih Hstkov, temveč naj Jih hramfjo za povratek. Spored Izleta je: Odhod na Bled iz Ljubljane, glavni kolodvor v to-rek dne 21. aprila ob 6.40; prihod na Bled ob 9.36. Odtod ob lepem vremenu vožnja po Jezeru do otoka in k Zdraviliškemu doma. Ako se prijavi aa iztet v Vbrtgar več kot 10 udeležencev, se vrši ta izlet iz po-staje Blejska Dobrava, seveda I« ob lepem vremenu. Dohod teh izletnikov na Bled Ob 13. uri Ob 13.30 skupen obed v Zdraviliškem domu (menn a 30 Din). Po obedu prosta zabava. Odhod s kolodvora Bled ob 19. ari, prihod v Ljubljano glavni kolodvor ob 31.50. Vozmi listki se dobijo tako na glavnem kolodvoru, kakor v pisarni »Putnlk« (Pala-ga ljubljanske kreditne banke. Dunajska cesta (t. 3). V Lescah ne izstopi nihče. S to objavo, po kateri naj se ravna vsak lzletaik, s« priprav« za Izlet zaključijo.
•	Zračni promet Trst-DunaJ preko Ljubljane. Kakor javljajo tržaški listi, se že dolgo vendllrani projekt zračne zveze med Trstom tn Dunajem bStža svojemu uresničenju. Pogajanja potekajo ugodno In bodo v kratkem zaključena. Ljubljana bo edina postaja j «e zračne črte. Čas poleta od Trsta do j Ljubljane bo znašal 43 minut, od Ljubljane do Dunaja 3 ure,
•	Letna sezona na dalmatinski rivljer?. 1* Dubrovnika poročajo, da je prispelo tje-kaj v zadnjih dneh mnogo tujcev, tako, da so zasedeni že vsi hoteH. Mnogi tujci so se nastanili po privatnih hišah v bližnji Sn dalj-njl okolici. Vreme je irprav krasno kar zlesti ugodno upHva na tujski promet. Vsak dan se vršita dva javna koncerta, eden na Pitah, drugi naLapodu. Prirejajo se tudi izleti po morju. Prošll pondeljek se je vršU prvi Izlet na grški otok Kri. Udeležniki izleta so ostali dva dni na otoku ter so si na povrat-ku ogledali dajlepše točke dalmatinske obale.
•	Polovična vožnja za udeležence razvitja prapora Orjune v Kranja. Minister saob-račaja je z odlokom št. 9973 dovolil vsem udeležencem razvija prapora Orjune dne 19. t. m. v Kranju, polovično vožnjo. Vozovnice so veljavne od 16. do 22. aprila. Vsak udeleženec naj kupi celo karto, ki je veljavna s potrdilom udeležbe tudi za povratek.
•	Kolodvorska restavracija v Ljubljani razpisana. Direkcija državnih žeteznic v Ljubljani razpisuje pismeni natečaj za uporabo kolodvorske restavracije v Ljubljani na glavnem kolodvoru. Uporaba se prične dne 1. avgusta 1925., traja eno leto ter se eventuelno podaljša. V uporabo se oddajo: restavracijski prostori L, H. In III. razreda, okrepčevalnica, kulvnja, klet, gospodarski prostori, vrt žn naturalno stanovanje, sesto-leče Iz štirih sob. Ponudbe, kolkovane s 100 dinarji in oprerrljene z nravstvenim Iz-pričev&lom, obrtnim listom, dom o v ni co ln potrdilom o plačanem davku za tekoče trimesečje, naj se vlože najpozneje do 18. maja ob 10. url pri ekonomskem oddelku direkcije v »Ljubljanskem dvoru«. Za jam-čevino se mora do 16. rraja pri glavni blagajni direkcije vložiti 500 dinarjev. Istotako so razpisane kolodvorske restavracije v Mariboru, na Zidanem mostu, v Cakovcu te na Pragerskem.
•	Občni zbor Slovenskega lovskega društva za mariborsko oblast je bil sinoči prav dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi šte-viln; Nemci. Izvoljen Je bil sledeči odbor: predsednik dr. Robič, podpredsed. Anton Godec, tajnik Schaup, blagajnik Skala, odborniki: fotograf Vlašič. dr. Olančmlk, Vi-denšek, Pošinger ml. Inž. Rožič, polkovnik Priča Janko Urbas dr. Milan Gorišek, posestnik Peter Marin, Lukrran, ravnatelj Dragotin Klobučar, Stanko Kenda. dr. Mirko Sernec, Bogdan Pogačnik, dr. Lfpokl Pišek; preglednika sta: farmacevt Vidmar in učitelj Fran Kramer; odbornika za Celje: Roblek m Robert Diehl, za Ptuj dr. Šalamun ia SeTle, za Mursko Soboto: Josip
ta Fraajo Kotit. Pd slučajnostih fc
podal taž. Rožič krasno poročilo o Stanju lovstva In o načrtu lovskega zakona.
*	Finančni minister v Primorjo. Finančni
minister dr. Stojadinovič, Id S' jc zadnje dni mudil na državnem posestvu Belje, Je v četrtek zvečer odpotoval v hrvatsko Pri-morje, kjer bo preživel pravoslavna velikonočne praznike.
*	Vojaki iz svetovne vojne! Na vsestraiv ska vprašanja kedaj se vrši letos sestanek ki občni zbor naše Zveze odgovarjamo: no-prek lično dne 30. avgusta na Brezjah. Takrat si podamo spet bratske roke in preple-temo celo Slovenijo s podružnicami po natančno začrtanih pravilih. — Odbor.
*	Za nova prave člane znanstvenega društva v Ljubljani so izbrani: dr. Aleksan-dar Belič, prof. na univerzi v Beogradu; dr. Avgust Mušifi in dr. Petar Skok, profesorja na univerzi v Zagrebu; dr. Nikola Radojčič in dr. Karel Oštir, profesorja na univerzi v Ljubljani.
*	Pro« korpulencl (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus).	788
*	Državna borza dela v Ljubljani. V času od 29. marca do 4. aprila 1925 je bilo v Državi« borzi dela razpisanih 147 službenih mest. 170 oseb je Iskalo dela, v 66 »lučajih je borza posredovala z uspehom in 42 je odpotovalo. Od 1. januarja do 4. aprila 1925 je bilo skupaj razpisanih 741 prostih mest, 1964 oseb je Iskalo dela; v 455 slučajih Je borza poslovala s uspehom in 274 oseb je odpotovalo.
*	Ljudska hlgljensks šela Prvi tečaj ljudske higijenske šole v Ljubljani bo otvorjen v sredo dne 22. t. m. ob 6. zvečer v rlsal-r.lcl drž. viišje realke v Ljubljani, L nadstr. Predavanja se bodo vršila vsak pondeljek od 7. do 9. ure vsako sreda in petek od 6. do 8. ure do 25. maja t. I. Oni, ki Hočejo obiskovati ta tečaj kot redni slušalcl aH hospitanti, naj se še pravočasno javijo v M-gljenskem zavodu v Ljubljani, splošna bolnica. V kolikor bo pripuščal prostor, lahko pridejo na posamezna predavanja tndl gostje. Redni udeležene! ta hosoitantje dobe nr Pik pri otvoritvi.
*	Beograjski komanlsM pred sodečem. Beograjskemu okrožnemu sodišč« h hRo te dni izročenih več komunfstov, med njimi tudi Moša Pljade in Sidja Cipčič. Obtoženi so po čl. 2. zakona o zaščiti državnega defv vanja z izdajanjem tajnega lista »Komtmtst«
Trgovcem
na znanje !
Dogajajo se slučaji, da ponekod branijo organi finančne straže in orožništva trgovcem prodalo fO°/o klsove kisline češ, da se sme pro jati kislina ie v razredčenem stanju od 15%. Pri tem se sklicujejo na svoje-časno prepoved ministrstva za narodno zdravje, ki pa je že dne 23. decembra 1924. v štev. 293 .Službenih No vin' obU/ilo sledeči odlok o prodaji kisove kislin«: .Odlokom g. m nlstra nsrodneea zdra i\i od 6. decembra 1624. HBR 51437 veljajo za prodajo kls'lne do definitlvne odločitve Sanitetnega sveta vsi oni podpisi, ki tn v noedinih oblastih ve'Jall pred od'okom HBR 3S562 z dne 29. septrmbm 192». S tem odlokom s* do dalinle naredbe razveljavlja odlok HBR 36862.* Prodaja klsove kisline je torej prosta.	196!-»
Iz Ljubljane
O— V društva «Soča» predava danes v soboto dne 18. aprila v salonu pri «Levu* univ. prof. g. dr. Leonid Pitamic o »Političnih institucijah na Angleškem«. Po predavanju nastopi Iz prijaznosti novi »Kozlnov kvartet«. Vabljeni so član! In prijatelji «So-če». Začetek točno ob pol 9. ari zvečsr. Vstop prost.
u— Gospodarsko in Izobraževalno drn-5tvo za dvorski okraj naznanja svojim članom in članicam, da se vrši občni zbor r pondeljek dne 20. aprila ob 8. uri'zvečer v gornjih prostorih restavracije pri «Rožl» v Ž dovski ulici. Vabljeni vsi člani in somti-Uenikl. — Odbor.
Prosvetni odsek Sokola L priredi v so-boto ob 20. v svojih društvenih prostorih na Taboru Masarykovo proslavo. Predava g. dr. Krivic. Po predavanju prosta zabava. Vabljeni vsi bratje in sestre ter društvu naklanjeno občinstvo. — Odbor proev. odseka
u— Oddaja košnje. Mestna občina ljubljanska bo oddala potom prostovoljne lavne dražbe košnjo mestnih potov In štradi-nov ter nekaterih mestnih travnikov v trnovskem, karlovškem ln poljanskem prej-mestju. Dražba košnie s: bo vršila: v n> deljo dne 19. aprila ob 3. popoldne v šol na Barju, v sredo 22. ob 9. url na Ljubljan-skem Gradu, v petek 24. aprila ob 9. url rri mitnici na Opekarkl cestL ZdražltelJI bodo morali odpadajočo zakupnino za leto 1925. s pristojbinam! vred poravnati takjj po končani dražbi. Seznam teh mestnih triv nkov, potov in Itradonov, Je Interesentom na vpogled v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami.
u— Policijske prijave. Od četr.ka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine. 1 prestopek telesne poškodb*. 1 javno nasilstvo, 1 poškodba tuje lastnin:. I prestopek nedostojnega vedenja, I poneverba, 1 prestopek kallenja nočnega miru. I prestopek pijanosti In 5 prevopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta se U-vršili dve In s'cer: I radi beračenja la 1 radi tajne prostitucije.
u— Nevarnosti v kolodvorskem vestlbuln. Znano le, da se navadno ravno okrog kolodvora zadržujejo najbolj nevarni tatovi bi Iščejo svoje žrtve. V četrtek okrog 19. ors je zmanjkala listnica Amalij! Zorčlč Iz Rožne doline, katero Je za hip položila tamkil na okno. Tat Je porabil ugodno priliko, ko t« 1« lastnica u trenutek odstranila. Imel
I POZNANO P RVO VB S T NA B BE Z K O N K U B C N C N A SPCCI3ALN A
.MEHANIČNA DELAVNICA
5 ZA POPBAVHA VSEH P1- CS&Jlftl^ DltD 13UB13ANA a SALNIH IN BA& STB03EV rKANl O&K CANKARJEVO NABR. St 5.
»■■■■■■■■BHaUBBUflHBBBMaMBa
Je dokaj reče, kajti v listnici sc Je aahaji-lo okrog 1300 Dia gotovino ln več dokumentov.
u— Napad t nožem. Ko »ta se vrača1« delavca Rudolf Debevec ln Ivan Narobe zve čer domov v Rožno dolino. Ju Je pred hišo št 20 na cesti na Brdo nenadoma napadli nepoznan moški, se zagnal proU njima z nožem ln oba močno ranil na rokah. Obt-nem Jima Je prerezal tudi ob'eko. tako da imata okrog 300 Din škode. Neznanega na padalca zasleduje sedai policija.
u— Zllkovsil mladiči. Sprehajalci po drevoredu na Krakovskem nasipu so s? že 4i-Ue časa pritoževali, da so vse klrpi pokvarjene ln rezane z noži do nerabno*t;. Sprva se ni vedelo, kdo dela škodo, v četrtek pa se je vendarle posrečilo varnostnim orgi-nom Izslediti zlikovce ln sicer štiri mlad« šolarje, ki so našil na pokvarlanju teh klrrt svoje posebno veselje. Za svojo Iznajdll-vost bodo sedaj dobili kvarllivd primemo lekcijo, tako da jim enkrat za vselej pride veselje do takih stvari.
u— Male tatvine. Posestnik Ivan r>erk\ stanujoč v Sv. Jerneja ulici Je prijavil, da so mu tekom zadnl h dni nepoznani zl kov-cl ootrgall Iz njegovega na LJ']b'iansk-;in polju poleg gorenlske proge sto|cčega kozolca 14 lat ln Jih odn3Sll. — Izpred vežnlb vrat la ukradel v noči na 16. t m. nep->-znan tat hišnici Antoniji Llndič na n št 20 škaf perila — Marija Bajt, delavčevi soprogi Je nek! žepar Izmaknil trgu dne 16. aprila v dopoldanksklh urah 50 Din go. tovine ln zdravniški recept.
i is i\m
a
prodala dokler traja zaloga po 29 Bla za kg Matija Ham, L nbltana, Šolski drevored
Iz Maribora
a— Olajšave avto - prometa preko meje. Mariborska sekcija Avto - kluba Je prejela za svoje člane za vse sosedne države trlotike (dovoljeni« za prekoračenje meje i avtomobil ), ki lik lahko člani kluba pre|-melo, če Izpolnijo ostale predpisane pogoj« a— Ljud ka univerza ▼ Maribora je v četrtek zvečer priredila zelo zanimivo predavanje dr. Mesesnela Iz Ljubljane o {eškl arhitekturi In skulpturi. Predavanje, ki na.n je pokazalo pregled češke umetnosti do najnovejše dobe, so nazorno po|asn'le lepe skiopt!čne slike. Žal. da je bil obisk ra b naliva zelo majhen. Že sedaj opozarjamo, da bo dr. Mesesnel prihodnji četrtek nadaljeval »vole predavanje In sicer bo gov>. ril o češkem slikarstvu. Njegova izvajanj* zaslužijo, da Jih sliši tudi vsak naš inteli-gent, zlasti pa tisti, ki niso Imeli prilike, spoznati češko kulturo U lastnega opazovanja.
Iz Trbovelj
Iz Celja
»— Splošna gradbena prodtfttlvn* zadruga. Leta 1923. ustanovljena «Splošna gradbena produktivna zadruga* r. z. z o. z. v Celju, koje namen Je zidati poceni stanovanjske hiše ter vršiti vsa v gradbene stroke spadajoča dela. Je začela prirejati lavno d'skusljo v svrho zalnteresiranja prebivalstva predvsem pa stanovanjske najemnike v Celju In okolici. Prvi ses'anek s« le vršil v sredo dne 15. aprila In se je razpravljalo o vprašanju: Kako priti do zldj. nja stanovanjskih hiš h! kako doseči državno subvencijo? Ker le bil sestanek s'a bo obiskan, se le sklenilo, da se priredi vsako sredo ob 7. ari zvečer v hotelu pri «Kronl» diskusija o omenienem predmeu. da se prebivalstvo seznani s cilji zadru«*. Prihodnji sestanek se bo vršil v »redo da.» 22. aprila Istotam.
e— Iz poštne slnžbe. Uradniki 3. skuptne II. kategorije JerneJ Vengust Karo! Mlakar. Andrej Anžlovar In Anton Boc pri pošt! Celje so pomaknjen! v 2. skup no II. kategorije.
e— Ljudsko vseučilišče v Celja. V pondeljek dne 20. aprila ob 20. url se vrši v risalnlc! deške meščanske šole predavanti prof. N. Orožna o »Osnovnih problemih et!ke».
e— Razvit]« prapora Orjm® t Celju Mestna Orjuna v Celin razvije v nede'!o dne 3. maja na slovesen načn svoj prapor Vse priprave so že v polnem teku. Jutri, v nedeljo priredi mestni odbor Orlune v Celju znakovni dan, kolega čisti dobiček ie namenjen v kriti« stroSkov razvitja pripora.
e— Pogreb notrrja Deilčka. Clanl In članice Sokola se udeleže pogreba v c!v'lu z znak!. Zbirališče v nedeMo ob po! Ifi. uri na dvorišču Narodnega doma Moški zhor CPD Ima pevsko vajo eno um pred pogrebom. to Je ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma
e— Zaprl ega rolfiklh obveznikov, ro-ienih v letih 1«75.—1904.. ki le niso priseg;! zvestobo Nj. Vel. kra'|u. »e vrši v peten, dne 21. aprila ob 9. url zjutraj na Hlaz!) Vst, ki b! ne priS'1 k zaprhegi. ne dobe vv jašk!h Izprav. Vsi vojaški obveznik! navedeni letnikov, k! »e v zadev) zaprisege Je niso zglssili pri celjskem magistratu, se pozivajo, da st do vključno 24. t m. osebno prepričajo v »obl »t. 14 mestnega magistri«« (vojaški oddelek), al! »o vpisani v »eznam. ker se nevpi«an!h ne bn zaprlsegalo.
Pravkar dospeli
jiimperji
radi «vo|e Izredne lepote In nizkih cen naravnost iasdnirajo Številne dame, ki prtuno segajo po njih.
Fran Loki*. Pred UuUio 19.
t— Tatvina. Ukradeno je bUo Lovrencu Kosmu, podomače pri Papeževih, 300 Din gotovine in denarnica vredna okoli 100 Din. Tatvine je osumljena aeka istoimenska csta ba, ki pa ni nič t sorod j z okradeneem.
t— Gerent tki tosvet je dovolil r H rastni« ku dva tržna prostora in sicer sedanjega pri steklarni in drugega pri Meketu.
t— Kmetijski podružnici, ki ima skrbeti za razvijanje kmetijstva. I* naklonila obči« na 25.000 Din podpore.
t— Telesne polkodbe. Ivan KoJman, sepa= racija si je pri delu poškodoval obraz, ka« mor mu je padel kos premoga. — Dominik Medved, zapadno okrozie ,se ja vsekal « sekiro na desno nogo. -- Ivan Kosec, Do» brna. si je pri delu moč->o poškodoval des. no roko. — Jože Kozole, Dukičevo podietje, si je ranil levo roko. — Jakob Spon, vzhod, no okrožje, ti je poškodoval desno nogo. — Franc Arlič, vzhodno okrožje, se je doma na Kalu pri Hrastniku težko obstrelil z mo* žnarjem po obrazu. Hrastnišk! zdravnik ga je poslal v ljubljansko bolnico ter bo postal najbrž na eno oko slep.
t— Zopet pretep. Na Posetju »e je »po. prijel neki Hribar, po poklicu rudar, s Fran. cem Žnidaršičem, rudarjem na vzhodnem okrožju i« f|i i nožem sunil v levo ramo. Rana sicer ni nevarna, vendar pa je na ne« varnem mestu. Ponesrečenec se izgovarja, da je {»opolnoma nedolžen, kakor so sploh vsi tisti, ki se pridejo zaradi takšnih ras zdravit v 'iolnlco.
t— btiinli vrhovi so vsi pokrit! » snegom Predvčerajšnjem tvečer okoli 6. je divjala velika nevihta. Pri električni razsvetljavi je nastal dvakrat kratek stik. trajajoč po 20 minut Ponoči je bilo zaznamovati precejšen mraz.
h Primer ja
•	Oslovski kašelj razsaja sedaj občutno med otroci tržaškega mesta ln povzroča posebno neprijetne posledic* šolski mladi« ni v Barkovljah. na Greti, ▼ Rojanu in Skednju.
•	Um te je omradl 531etnemu kmetu Jo. sipu Baaeu it Doline pri Trstu. Moža, ki je pričel kopat! v domači vasi strelske jar« ke proti sovražnikom, katere je vids:l v svoji bolni domišljiji, »o oddali v opazoval, nlco za umobolne v Trstu.
•	Zastrupil te le 401etnl delavec Joief Velikanje iz Podroteje pri Idriji. Izpil Je dozo oetove kisline radi brezposelnosti in bede, v kateri ni mogel dalje vztrajati.
Špirit denaf;
firnež, oljnate In suhe barve, pleskarsKt in slikarske poTeblčine
Ravhekar & Dergano
Pred Škofilo 20.
Osveta sestre in tragedija starca
V Crnl eorl še vedno nI prenehal obl-čai krvne osvete. Oko za oko. zob za zob; ta princip starega pravnega nazira nja. ie med narodom tako ukoreninjen, da niti ena mrtva glava ne ostane brez maščevanja. Vendar pa ie ta starinski običai. po katerem se nahajaio v krvni osveti cele rodbine in celo plemena, po prevratu znatno popustil. Z vso neizprosnostjo pa se še Izvršuje krvna osveta med črnogorskimi ln arnavtskl-mi plemeni.
Starček Stevan Dam^anovii. rojen leta 1843.. se je kot pravi Črnogorec proslavil v številnih bo'ih in bitkah. Bil le odlikovan še leta 1*76. in ima Obili-čev red in Gjorgiev križ Spoštovan od vseh je užival naivečlo srečo v tem. da 'e ime! šest krepkih sinov in tri lepe hčerke. Toda od leta 1^12. ga ie začela preganiatl zla useda. V balkanski vojni je izgubit dva sina. ki sta padla iunaške smrti Kmahi nato sta mu umrla še dva sina. Podlegla sta namreč težkim ranam, ki sta iih dobila na bojiščih. Toda starec kljub težkim izgubam nI obupal in se ie tolažil s tem. da sta mu ostala še dva sina. Dve hčerki sta se medtem poročili. Ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. je starec takoj prve dni krenil z obema sinovoma na boii-šče. Borili so se zoret kot nravi junaki in eden le bil odlikovan. Vsi so ostali čili in zdravi, čeprav sta sinova Z3 časa avstri;ske okupaciie Črne gore pobegnila kot ha'duka v planine.
Po osvoboditvi Črne gore. pozimi leta 1919.. je prišel k Danranoviču neki mladenič, ki ie služil pri narodni gardi. Pozval ie sta^čkova sinova, naj odideta z njim v Ni*:5ič. češ. da je to ukaz oblasti. Oba sta se tudi takoj odpravila na pot. Nasledniega dne pa so iu našli na ootu v Ntošič seliaki mrtva in oropana. Izven vsakega dvoma ie bilo. da ju je umoril dotični mladenič iz narodne garde. Oblasti so »Icer odredile takoj
obširno nr^-'----->. v»ndnr ra *r ~
niso izsledili ln Je polagoma stvar zaspala
Toda samo na videz. Kajti sestra umorjenih se je odločila, da osveti svo-ia dva brata in ie zato *ama zasledovala zločinca. Ko Je oo dolgih mesecih ugotovila, kako se piše morilec, je odšla na semanil dan s svojim očetom * Nikšič. Na sejmu ie bilo mnogo sveta, med drugim tudi zločinec, ki ga je Da-mianovičeva hčerka takoj spoznala. Vprašala ga ie z mirnim glasom: «Kdo si ti? Ali ie še kdo v tvoji vasi z istim imenom ?• »Nobenega,« ]• odgovoril
obojlca. k| nI niti slutil, da Je s tem Iz-rekel sam sebi smrtno obsodbo. Mladenka ie namreč v tem trenotku stopila za par korakov nazti. zgrabila za revolver in zavpila: «Cas je. da plačaš življenje mojih bratov!» Nato ie planila kakor raniera levhva in oddala na morilca štiri strele. Težko ranjen v nrsa se ie morilec zgrudil mrtev na tla. Okoli sestre osvetnice se je zbrah takoj množica ljudstva. Kmalu je or šla žan-darmerija. ki jo ie odved'a v zapor, i Te dni S8 je vršila v Podg irici razprava in ie bila obsojena na 15 let težke ieče. njen oče kot sokrivec pa na 5 let. Na prošnio pa ie kralj starca po-milostil in so ga takoi izpustili iz zapor^_
Van Kaster kakao
Krvoločni volk
V Trnavl se je pripetil neverjeten
slučaj. Dasi gre vreme že na pomlad in ie mraza čedalje mani. vsled česar se zverine, posebno volkovi, umikaio vedno globlje v planine, se ie vendarle te dni ponoči prikradel volk v sela ter napadel osmero oseb žensl.^sa in moškega spola.
Stvar se je zgodila takole: mati selia-ka Budmira Starešiča. Zagorka Stare-šič ie čula. da postaia živina v domačem hlevu nemirna. Vstala ie in se podala v hlev. pri vhodu je onazila. da so vrata na tleh. Ko ie hotela stopiti v hlev. ii je pridrvela naproti temna pošast. Bil je volk. ki se je zaeml v žensko z vso silo. Zagorka je zavrvla na pomoč. Iz hiše je pritekel sin Vladimir. na katerega se je volk takoj vrgel. Ko je tudi on začel krič"*i. ga ie rver ostavila in io ubrala dalje. Zagorka Starešič je med tem opazila, da ji je volk zadavil v hlevu oet ovac.
Zverina ie nato odšla naprej v hlev Stevana Oozdenovida ter je tam začela klati živino. Hišni gospodar se je d ig-nil z ležišča in je hotel pregnati vclka, toda ta ga je vrgel na tla ter mu odtrgal spodnjo ustnico. Na nomoč sta mu pritekla mati in sestra. Zverina se je zaporedoma vrgla na obe ženski, ob-grizla je mater po vratu, dekleta pa je oklala v roko.
Z Gozdenovičevega dvorišča ie volk ušel v sosedno dvorišče Andjelka Bu-bajiča. kjer je posestnika podrl na tla ter mu odgriznil nos. Mater, ki ie prihitela ogrožencu na pomoč, je volk takisto vrgel na tla ter ie poškodoval na obrazu in rokah. Končno se je lotil živine Velimira Cupoviča. kateremu je zadavil dve ovci. Velimir je prihitel z batino v roki. da brani svoio čredo, a razdražena zver se je vrgla tudi nnnj ter ga ogrizla po vratu, mu spačila lice Ir? ga tako zmrcvarila, da bo težko okreval.
Ta dogodek le vzbudil v Trnavl In bližnjem sosedstvu mnogo pozornosti in seveda tudi obžalovanja nesrečnih žrtev.
Krvav preten z noži v cerkvi
Naši vinorodni kraji, ki dajejo Hudem zaslužek, so mnogokrat prebivalstvu tudi v nesrečo. V vasici Prašnice pri Makarski imaio ljudje to navado, da se na Veliki petek zalivajo z vinom v neo-meieni meri. Tudi letos so se držali starega običaia. o katerem imaio celo pregovor: Kolikor vina popiješ na Veliki petek, toliko krvi dobiš s^omlacM. Kmetje so se doma naoili. pijani na so se podali v cerkev k službi božji.
Moški so zasedli poseben prostor kakor je to navadno na kmetih. Nekaj časa so mirno sledili obredu pred oltarjem. nato oa so se začeli ra7"ovaria-ti. naiprei tiho. potem vedno glasneje. Beseda je dala besedo in ker so bili pijani. je prišlo kmalu do priCkania. Iz pričkanja je zraste! prepir, ki ie razdelil pijance v dva tabora, ki sta se dvlgn-la drug zoper drugega. Kmn'u so se pokazale pesti. Bnnke so obdale no hrbtih in glavah in ker so bile roke prešibke, so se pretenači zatekli k cerkvenim predmetom. Rni so se oborožili s svečniki, drugi s k'opmi in deskami. Kmalu ie letela cerkvena oprema co zraku. Prepir je bi! tako glasen, da ie moral svečenik prekiniti službo božjo. Sel je miriti razburjene kmete, a ti so sedaj navalili še nani. Izvlekli so izza pasov celo nože. Zene nretenačev. ki so bile navzoče, so se vrgle med roške. ki so mahali vsevprek z bodal', dosegle pa niso ničesar. Konec prepira je bil ta. da ie obležal kmet ?tefan Urlič mrtev na tleh. neki ni?gov sorodnik ^ je bil težko ranien. Ostali udeležniki prepira so odnesli iz cerkve večje ali manjše rane in so se pomirili šele ko so se pojavili orožniki, ki so vzeli dogodek na zapisnik in razenali besne oi-jance vsaksebi, glavne krivce na ukle-nil; in jih izročili sodi"u.
Tako ie demon a'kohol zagrenil le. tošnjo Veliko noč makarskim vročekrvnim seljakom ter snravil enega na oni svet. ostale po v bolniško posteljo in v ječo._
X Prask' kinematogrefl. »Češke Slovo« porofa. da je v Veliki Pragi danes 76 kine« matografov.
X Ali smet poročiti boljšei-ikinjo? Na to vprašanje odgovarja:o v Parizu z «n;». Francoski list poroča, da se je nč.rka ru« skega veleposlanika Krasina zalj i»i'a v viš« jega uradnika neke ameriške banke v Pari« zh. Priprave za poroko so bile ic v polnem teku. ko je naenkrat prejx>/odi!o ravnatelj« »tvo banke svojemu nameščencu poroko t boljševikinjo. Postavilo ga ie p.-rd odloČi« tcv: ali pjstiš de'.le ali pa slu :bn. In urad« nik? Pustil Je raje zaročaico kot mastno
darle obdržal Krflger diamant Iz kljubo-valnosti. V njegovi družini so kasneje spravili posest tega dragulja v zvezo z nesrečnim izidom burske volne.
Zadnii ruski car Nikolaj 11. je imel prstan, ki mu je pripisoval lastnost, da prinaša lastniku posebno srečo, ker se baje nahaja v njem drobec svetega križa. Pa tudi ta prstan ni izpolnil nad. ki jih ie gojil car do njega.
Mati božfa almudenska. mestna za-ščitnica madridska, ima okolu vratu zlato verižico z velikim onalom. ki ima čudno zgodovino. Pet članov španske kraljevske rodbine, ki so imeli ta kamen drug za drugim, je umrlo tekom nar let.
Naravno je. da je vse to. kar smo tu navedli. Ie praznoverstvo. Izobražen človek, prost vseh predsodkov, ne more verjeti v taiinstvene sile **otov'h stvari, ki bi odločilno vplivale na usodo človeka in mu prinašale srečo ali nesrečo. Vendar se včasih pripete slučaii. da se zgodi več nesreč po vrsti, oa tudi da enega ali drugega, ki ie s kakim draguljem v zvezi, sreča naravnost preganja. Tako se ie potem pri praznovernih lindeh ukoreninilo prepričanje, da se sreča ali nesreča ne b' pripetila, ako dotičnik ne bi imel predmetnega zaklada.
„Los Angeles" leti zopet p,a Bermude
Iz Newyorka poročata. da nastopi
zeppelin «Los Angeles« te dni svoj drugi polet na otočje Bermude v Atlantskem oceanu. Tokrat bo vožnja trajala nekaj delj in bo zrakoplov najbrže tudi pristal na otočju. Odhod balona bi moral biti že pred par dnevi, pa se je zakasnil. ker sta se nri polnjenju zrakoplova s helijem razleteli dve posodi s plinom.
Kakor znano, je zeppelin napravil svojo prvo daljšo vožnio Dod ameriško zastavo kmalu po Novem letu na Bermude. Vožnja se je izborno obnesla in zrakoplov je pokazal vse svoje vrline. Vendar pa balon ni pristal na otočju, temveč ie le krožil kake pol ure nad njim in se potem povrnil na letališče v Lakehurstu nri Ne\vyorku Sedaj je na programu zopetne vožnje Rermu''e pristanek na otočju.
Po ameriških vesteh je	oaje
že nastopil svojo zračno pot.
Človek kot pims
Bogat meščan v San Fraiicisr.r. v Ze-dinjenih državah ie hotel, ker je zamudil vlak. pravočasno doseči parnik. s katerim je hote! priti iz New Yorka v Cherbourg na Francoskem. Obrnil se je do najbližjega poštnega urada s prošnjo. naj bi ga vzelo s seboj letalo, ki prevaža pošto med San Franciscom in New Yorkom. S tem aeroplanom se pa ne prevažajo ljudje, ampak edinole poštne pošiljke.
Tokrat pa so napravili z bezatinr Ka-liforni:cem izjemo. Da bi smel na poštno letalo, so ga smatrali kot zelo težko poslovno pismo, ki sa je moralo frankirati z znamkami, odgovarjajočimi teži živega pisma. Kupiti je moral zase za 683 dolarjev znamk. Predstav!iajte si to ekspedirano človeško pismo! Menda bi vsakdo rad vedel, kam so nalepili znamke. Gotovo ie moralo čudnega potnika zelo boleti, ko so žigosali znamke na niem.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da ta Krilifomiiec gotovo ni prvi. ki le potoval kot pismo. Snomin;amo se s!uča:a; o katerem so pred štirimi leti pisali vsi newyorški listi. V Ne\v Yorku se je takrat v gosti megli izgubil Anglež, ki nikakor ni mogel priti do svojega hotela. Zato sc ie kratkomalo obrnil do najbližjega poštnega urada, kjer ie bil gotov. da mu bodo znali pismonoše povedati. kam nai gre. Ker ie bil Angležev hotel kliub dob!'eni informaciji le predaleč. je zaprosil uradnika, naj mu da enega pismonošo. ki ima baš v onem kraju opraviti, za kažipota. Uradnik pa ni imel nikogar pri rokah, in bi tudi b<! kažipot predrag, ker bi mora! odšteti izgubljeni Evropejec precej dolarjev kot napitnino.
Uradnik ie torei spreiel Angleža kot
ekspresno pošiljko, ki le moral le kupiti predpisane znamke. Poštar mu je nalepil znamke in označko. da gre za ekspresno pošiljko, na hrbet, nakar ga ie prijel poseben sel pod pazduho In ga za par centov srečno oddal v hotelu. Vratar pa Je moral potrditi, da le sel ekspresno pošTko pravilno oddal
Nov slučaj Leirer
Komaj so nekoliko utihnili glasov! o
strahovitem roparskem umoru deml-mondke Amalije Leirerjeve v Budimpešti. ki ie bila nar dni pred Božičem strahovito razmesarjena v svoji postelji in so našli truplo šele čez dva meseca ter se je grozni zločin končal s samomorom morilca Pfltflrja. že priha-ia iz Szegedina na Madžarskem zopet vest. da se ie nekai podobnega pripetilo tudi tamkai. Ore za poskus roparskega umora, ki ie zelo podoben bu-dimpeštanskemu zločinu.
V torek, dne 14. t. m. so našli v Sze-gedinu ziutrai d^mimondko Katarino Beirerievo v postelji s prerezanim vratom v veliki mlaki krvi. Nesrečnica leži sedai v bo'nišn'd v nezavesti in se bori s smrtio. Sum zločina se obrača nroti nekemu dobro oblečenemu moškemu. ki ie spremil damo iz polsveta na velikonočni rondeliek zvečer v nieno sobo. Gospa Bairerieva. svoi čas pro-slavliena len^tlca. ie 'gra'a vel;ko ulo-go pri petičnih moških v Szegedmu in ie imrla zato v svoil sobi mnogo dragocenosti in denara za več miliionov madžarskih kron. Ves denar ln dragocenosti so izg:nile.
Polici;a zacleduie osumUenega poset-nika pri demirrnndki. Več sostanovalcev le namreč videlo moža in so ga po-lici.il'za silo opi«a!i Podatki mso ravno preveč zanesliivi. vendar imn redar-stvo v rokah nekai niti. na oodlagi katerih upa, da bo zločinca kmalu prijelo.
Bairerieve doslei še niso mogli zasli-šati v bolnišnici, ker se še ni zavedla in je njeno stanie brezupno.
Zastrupi ievalka v druiini
ihicaška policija Je prijela gospo
x Cunninghamovo. ker je osumljena.
zastrupila več sorodnikov. Vest 3taciji te gospe je povzročila Chi-
.fcu veliko senzacijo.
"»oliciia ima v rokah dokaze, da Je Ct.minghamova tekom šestih let zastrupila z arzenikom moža in svoje štiri otroke. Strašni sum ie nadel nanio šele zadnje čase. ko le prišel njen naj-mlaiši sin z znaki hudega otrovania v bolnišnico. Oblastva so nato uvedla preiskavo, pri kateri se je žena zapletla f^kom zasliševania v razna protislovja ^lede smrti moža in nienih treh sta-rv.'<i'i sinov. Pri hišni preiskavi ie našla p"'Hja veliko množino arzenika.
Gospa Cunningharrova Je trdila, da potrebuje strup pri vrtnarstvu. Njena 17 letna hči pa je iziavila na zapisnik, da ji je mati večkrat dejala, da Je ar-zenik določen za pokončevanie podgan.
Po zasliševanju je bila Cunningha-mova odvedena v zapor.
Zaklad v trezor jih Denozitn« banke
Pri pregledavanlu In skontracljl jeklenih blaga in Depozitne banke "a Dunaju. ki je. kakor znano, propadla in so sedai oddali trezorie drugemu Dodietju v uporabo, so naleteli oregledovalcl te dni na nenavaden zaklad.
V precej skritem trezorju blagaji.e sta ležala dva obrabljena etuija. Iz modrega baržuna. v katerih sta se nabavi dve briliantni <;anestnici s krasnimi kamni izredne velikosti. Vsaka zapestnica ie imela no 47 briljantov.
Po doleem iskaniu se le ugotovilo iz starih poslovnih kn:ig. da je pred 42 leti izročil neki dunaiski industrilec zapestnici kot zastavo za posoiilo v znesku 40.000 goldinariev, kl mu ga Je da'a Depozitna banka. Ta vsota predstavlja danes v naši valuti nad mililon dinar, jev in četrt. Jasno ie. da so dragulji veliko več vredni. Omenjeni industrl-

Amundsen na Spitzbergib
Milanski »Corriere della Sera» je pre. Jel v četrtek iz Kingsbaya na Spitz-bergih brezžično brzojavko od raziskovalca severnih polarnih krajev Roaida Amundsena. ki se je letos trdno odločil, da doseže severni tečaj z dvema letaloma. Amundsen je. kakor znano, odpotoval pred par dnevi z ladjo «Fram», ki ie urejena za plovbo v Arktiku. iz Tromsflja na Norveškem, dočim je transportna ladja «Hobby» že pred njim odplula z letaloma in piloti.
Roald Amundsen je v sredo brzojavil v Milan, da sta «Fram» in «Hobby» srečno prispela na Spitzberge. Pravi, da je sedaj popolnoma uverjen. da se mu bo ekspedici.ia posrečila in da bo dosegel svoj cilj. Po njegovem mnenju tvori največjo oviro led okrog Spitz-bergov. ki onemogoča, da bi ladji pri- | stali ob obali. Velika težava je z letali, ki jih bo treba spraviti preko ledu na otok. To je zelo nevarno, ker se lahke pri tem pokvarijo. S tem bi bil seveda polet rroti Severu onemogočen.
Amundsen je bil doslej ves čas silno nervozen in nestrpen, ker se je vedno bal. da se mu bo namera ponesreči a. Sedaj, ko sta se obe ladji zas;drali oh robu ledu. se mu je odvalil velik kamon od srca.
V četrtek so prebili tanjšo ledeno skorjo in si napravili pot Jo roba ve!-flega ledu. tako da se bosta mogla «Fram» in «Hobby» kmalu približati suhi zemlji na tako razdalio, da bosta mogla izkrcati aeroplana in ves ostali materiial. ki je neobhodno ootreben za polet na sever. Takoj potem, je dostavil Amundsen. bomo začeli monti-ati apa ra a na obrežju. To delo bo trajalo ori-bl'žno dva do tri tedne. Ko bo f. kon čano se bo vse preneslo na Danski otok, in sicer v Wcllmanov ali Kobbejev zaliv.
Kakor hitro bodo meteorologi mogli zagotoviti daljšo dobo lepega vremena, ki ie predpogoj za uspešno podjetje, je zaključil Roald Amundsen svojo brzojavko «Corrieru della Sera». se bomo dvignili z letali v zrak v smeri proti severnemu tečaju.
Zakladi; ki prinašajo srečo in nesrečo
Pred kratkim je umrl v Chicagu milijonar W. Mc. Clintock. star komaj 21 let. Listi so pri tej priliki pisali, da je bil mladi mož dedič znatne zbirke umetnin. ki so doslej še vsakemu, lastniku prinesle nesrečo. Osem lastnikov dragocenega umetniškega zaklada je umrlo tekom 30 let. in sicer vedno kmalu potem. ko je prišla zbirka v njihove roke. Praznoverstvo, da prinašajo gotovi zakladi nesrečo, ie zopet predmet o katerem se splošno govori.
Ze v starih časih so liudje mislili, da nekateri dragulji prinesejo srečo, drugi pa nesrečo. Posebno so bili žlahtni kamni, katerim so pripisovali poguben vpliv na usodo njihovih lastnikov. So pa tudi pripovedke o zakladih, ki so na glasu, da prinašajo srečo. Domneva o taiin-stvenem vplivu žlahtnih kamnov prihaja do izraza pri izbiri raznih draguljev pri poedinih narodih.
Tako je velja! diamant kot narodni simbol Judov, smaragd Rimljanov, opal Grkov in tudi starih kulturnih narodov v Mehiki. Safir je veljal pri Indiioh kot kronski iuvel. ki prinaša srečo. Se canes ie rubin v tem pogledu v velikih čislih v Birmi. V srednjem veku so spravili praznoverstvo glede takih kamnov naravnost v sistem. Nosili so gotove dragulje, da bi se na ta način očuvali nekaterih bolezni.
Veliki možie so nosili prstane kot talismane. tako n. or. Napoleon I. Dasi mu ta amulet ni trajno donaša! sreče, ga ie kljub temu ime! Napoleon III.. zadnii francoski cesar, na svojem prstu in tudi pri njem se je pokazal prstan kot varljiv.
Pokojni burski predsednik Kriitrer je Ime! dragocen diamant, ki ea je nekoč dobil od poglavaria Zulov. Dasi je vseh 15 oseb. ki so imeli ta žlahtni kamen pred niim. umrlo nasilne smrti. ven-
g^ji ii .............i, .r—o	1
J. Suchy:
Stvari, k? dajo misliti
V	strugi Ljubljanice so dvotirne ozke tračnice, deloma še pritrjene ob pragovih. deloma jih je vzela »zima mraz». V strugi je polno skalovja raztresenega. in dve vrsti polotokov, ki sta obra-ščeni z lepo zeleno t;avo. nudite poba-linom mnogo raziskovalnih točk. zakaj te dve vrsti nista več privilegirani domeni liublianičnih podgan, ker tudi te je vzela zima mraz. Fi obali (na Št. Peterskem nasipu) se odvažajo tam naložene skale. »Lantrsam. aber sicher». Popravtiajo se tudi betonski okraski ob strugi. Pomlad je prišla. Morda vendar že enkrat začno s poglobitvijo in očiščenjem struge.
Na Veliki petek je samo en ljubljanski damski frizer 56 devoikam in damam — guilotiniral lase. Ni več daleč čas ko bodo zadnio ljubljansko Ano Csiilag kazali v panODtK.u ali v ljubljanskem muzeju.
Blondink je čimdalje več v Ljubljani; odkod se vzamejo, vprašajte — bar-varje in pleskarje.
V	Ljubljani pripovedujejo, da je neki inozemski šoecijaiist proti mastni nagradi seveda — izven potnih stroškov — pripravljen nagubančena in izžeta lica s orerezo za ušesi oreustroiiU v
mladeniško-deviške poteze. Baie začno koncem sv. leta k sneciialistu romati ljubljanske osebnosti, ki se bližaio nevarni staro, tni dobi. odnosno. ki so leto že prekoračile.
Na Koslerjevem vrtu so posekali tistemu tako pitoresknemu drevoredu vitki viličasti okras. Pa menda vendar ne pod vplivom «bubifrizure?» Ali oa narobe?
Aleksandrova cesta, v kolikor je nanovo asfaltirana, ie postala pravcato igrišče tistih velocipedov. ki se porivajo z eno nogo. dočim druga stoji na stojalu — v izpodbudo drugih otrok in v zabavo in oviro šetalcev. Psi različne boje in pasme se strašno zaletavaio vanie. To bo še veselja, čim se asfaltiralo tudi Bleiweisova. Frjavčeva i 'I-ca na okoli vse do Aleksandrove. Morda bodo v doglednem času prirejali tu dirke.
V novih nasadih za Jakopičevim paviljonom vzdržuje mestna občina 'ov na ose. to se pravi na malhe ljubljanskih ljubiteljev psov. Hudomušneži pravijo. da ima občina v teli nasadih nekak arkanum nasut, ki vabi — ose in globe.
Pod Krapeževimi kostanii so okrog paviljona napravili udobna sedišča. katerim sledi, kakor zatrjujejo, še več vrst da bo izgledalo kakor amfiteater en miniature. Tam bodo sedele pestunje in stare mamice ter se nasladivale na
zvokih muzike.
Pomeranče so ored Veliko nočlo stale komad 1 do 1 In oo! D n. za Vtliko noč na 2 do 2 in pol Din. Tudi jajca so se zredčila.
Na rotovžu študiralo sedai. kako bi se iz pritličja mestne hiše dala nanrr-vlti garaža za zračna prometna vozila.
Liublianske javne ure so si vedno v laseh, kakor pes in mačka. Morda vpliva tudi nanie partizanstvo.
V Tivolskem ribniaku se ob nedeljah prirejajo morske bitke. Umestno hi bilo. da bi se v podkrepitev mestn:h financ okrog ribniaka napravile tribune in — totalizator. ki bi se gotovo obnesel. Vsai v Ameriki bi iz tega delali ka-Di tal.
Ko smo že ori kapitalu, bi bilo treba še omeniti, da se ob bregovih dične Ljubljanice na Sv. Petra nasinu pase in svoje alotrije počenia nebroi perjadi: kokoši in petelinov. Ta ansambl ima to predpravico. da vsako toloo perjadi. obstoječo iz 4 do 6 kokoši dičita kar dva favorita-petelina. Oba sta bojevita. Kaj. če bi se I tukaj recimo na posušenih drevesih, ki dičijo ta okrai nasta-nih — proti vstopnini seveda — gledalci. Peteline bi že zdražila IjuHianska mularija in bil bi prizor za bogove. Na Španskem so lake igre vsakdanja stvar.
Kakor poroča «Me$sazero» iz Rima.
lec Je na račnn posojila vrnil 10.000 goldinarjev. za ostanek pa je izstavil menice. ki so seveda že zdavnaj zapadle. Dolžnik je medtem umrl brez potomcev, in torej ni nihče vedel, kaj je svoj-čas zastavil banki.
Čudno je. da uradniki niso ničesar vedeli o zastavi, ki se je nahajala v blagajni	__
X Gradbeni natrtI Dunaja. Po sklepu mestnega »veta dunajskega se ima agraditl prihodnje leto na račun občine 5000 stano. vanj. Del načrtov za nove hiše je ie gotov. Računati je, da se bo začelo zidati io v je. sc.L
X Posledice omlljenja tuš« v Kanadi. V listih čitamo. da je Kanada omejila prepo. ved točenja alkoholnih pijač in dovoljuje uživanje piva. kl ne vsebuje več kot 4.4 odst. alkohola. Posledice tega vladnega ko. ra' a »o se kmalu pokazale. Vsako noč se zbirajo na ameriški obali jezer, kl meje ob Kanado nepregledne množice ljudi, ki žrt. vujejo svoje nočno spanje samo zato, da si onstran meje privoščijo požirek alkohol«.
Vri hoteli ob kanadski obali so najeti te p!a» č- I za več tednov naprej. Restavraterji ln hotelirji so cene sobam in stanovanjem pri. tirali do blaznih višin. Američani jih kljub temu plačujejo...
X Krvave sodba nad Kurdi. Vstaj« upor. nih kurdijskih plemen j« končana. Močni oddelki turške vojske so raspriili rataške čete in Jih mnogo polovili. ostali uporniki so se deloma razbežali. deloma pa vdalL Vodja kurdijskih vstaiev šejk Said je p«, del v roke turških čet kl so začele krvavo soditi uporne Kurde. V Diabekni Je bilo ta drJ obešcn'h 20 Kurdov, ker s" sa rorli proti Turkom. V torek so bili štirjo ustre. ijeni v Bitlisu.
X Rodbinska drama HM Jnl p7 oroki, V sredo opoldne je na Duntin dvakrat ustrelil t revolverjem 2ilc:n. državni urad« nik Franc Klein na svojo 20letno ieno M«, rijo in jo smrtnonevarno ranil. Klein se Jo potem sam ustrelil in bil na mestu mrtev. Žena, ki je dobila strel v glavo ln v levo ro. ko, je bila prepeljana v bolnišnico. Dvc'ic« se je icle na veliko nedeljo poroč:!« Puvi* jo. da so lili stariši moža proti zakonu.
„Bitka kod Kancreta" !
Sveslovenska kniižarnica Stefanovlč I drug v Beogradu ie izdala pod tem naslovom zanimivo vo;nško delo štud' jo o sloviti bitki pri Kobaridv Dva naisti bitki ob Soči*. Kniiea ot 19j strani velikega oktavneea »ma. ima pet skic v tekstu in dve večji skici na posebnih prilogah ter stane 60 dinarjev. Napisal io ie komandant I' pešpolka. tudi v Ljubliani znani ro!l"». nik g. Aleksander Ha skalo vid.
Delo le marllivo izdelano po obstoja čih del'h italiianske. nemške in fr?«- ) ske volne literature. Tako po svoji .Sabini kakor tudi no svoiem političnem 1 in vojaškem značaiu zasluži to delo \ so pozornost, ker so bile posledice te bitke jako težke ne samo za ltal'io. a^pak tudi za vse zaveznike. Ancliia in Francija sta morali namreč poslati II divizij. da ustaviio avstriisko-nemško voj-sko. ki ie vedno hitreie in kre^keie I prodirala v notraniost Italiie. katere [ voiska je bila v tej bitki ponnlno.n.i J strta, čeprav je ta bitka končala •'e- , srečno za Italijo — Cadorna sam pravi: , «Ta žalostna ep'7oHa ni niti naimanl j zapečatila tisodo Italije« — na je ^'la ; vendar splošne koristi za zaveznike, ker • je bila v njej in poznejšem zasledova "niu deloma izrabliena tudi nasprotna rila. Ta poraz Italiianske vojske ie imel tudi to dobro stran, da ie zbližal zavezniške sile sporazuma, ki so se ^ri-čele še boli aktivno pripravljati za skupno vodstvo voine. Končno ie Italijanom odprla oči glede nedostatkov njihove vojske in je pričela energična reorganizacija ln priprava za poznejše opera-cile.
Za nas ie to delo poučno, ker se i* vršila bitka v neposredni bližini naše sedanie države In ie zato koristno, da se izrabijo vse mogoče koristi za bodočnost.
Knliga snada brez dvoma med naiin-teresantnejše publikacije naše vojaške literature in sploh strokovne literature o svetovni voini Pisana ie v prvi vrsti za voiaške strokovniake. vendar na v tako lahkem stilu, da Ii more slediti in jo z zanimanjem čitati tudi lajik. Z*to jo toplo priporočamo.
Cskar WiHe: Slika Doriaa Graya
Roman 'z angleščine, prevedel Stanko Vurnik. Splošna kmižnlca $:. 5(1. V 1 iu'>-Ijanl 1924. Založba Zvezne tiskarne In knj:-garne. 304 strani. Cena broS. 35 Din, vez 44 Din.
V	predgovoru tega romana se zrcali zm-ča) tega znamenitega angleškega pisatelja. Oskarja VVildeja. Niegovi spisi se od!'k<i-lejo večinoma po Jedrnatem, paradoksalnem s llu. Prv| stavek v predgovoru se glasi: .Umetnik je stvarnik lepih s'varl.. Nadalje: .Misel In Jezik sta umetnika Instrumenta v umetnost', ali »Umetnost zrcaii gledalca, ne življenje., ali »Kadnr se kritiki ne strinjajo. Je umetnik v soglasju s i'-boj. Itd. Roman »Slika Dorian Graya. le eden najbolj tipičnih spisov tega avtoria.
se tamošnii kažipotie pridno uče slovenščine. da bodo kos nalogi, čim pri-drvi prvi romarski vlak iz liubliamVe kotline v Rim. Zavifali bodo sicer malce no italiiansko. kar na ne bo motilo. Italijanska vlada iim ie baje že dovolila. da rabiio namesto besede «tsn sol-do» — «un dinaro». Cinque soldi enači cinque dinari.
Veliko preglavice dela romarskemu odseku dejstvo, da ie carinska oblast pndesetorila carino na molke, ker smatra le-te kot nekakšen luksus. Pritožbi odseka se bo najbrže ugodilo, če ne bo že prepozno.
V	zvezi z vestjo, da hočejo podrža-viti Mestno hranilnico, kroži nadaljnja vest da se Narodni dom Izpremeni v pravoslavno cerkev; v areni pa da bo
župnišče.	.	, ,
Zlobni jeziki trdijo, da nameravajo Iz Jakopičevega paviljona napraviti džamijo za džemijetovce, kadar posetijo naše kraje.
Ker smo ravno pri verskem odstavku. bi jaz predlagal, da se St. Floriian-ska cerkev, ki je itak vedno zaprta, pretvori v sinagogo, da ne bo našim Židom treba na velikonočne praznike romati v Zagreb. Ta čin bi veliko pripomogel k pravemu pojmovanju enakopravnosti verskih izpovedi v SHS-de-iell.
O vseb teb zadevah se da misliti. •.
Je Izredno zanimiv po svojem si9u. Po svo® JI fantastični vsebini, po svoiem Jedrnatefl i Izčrpnem risanju značalev ln dogodko/, <x> svoji globoki mise'nosti. po svoji naps-osti. k! veže braVa In sledniič. kakor rečeno — po paradiksa'nem stl1«. Sn?*v ro« nana nI le Izredno mikavna In originalna, lego nudi bralcu tudi obilo prl'1Ve za ras-nišljrvanle. tako, da postaja ta knjiga ia. -ihnlva 'z raznih vidikov, raz katere so bralci navajeni uživati kako umetniško dH-v. lato smo prepričani, da bo ta roman, Izdan v vernem In gladko tekočem slovenskem revodu našel mnogoštevilno bralcev, ta-Ve. kl uživalo čtlvo vsled ntegove pripovedne zanimVostl ln osup jajoče original, nos ti In take. kl Iščejo plemenitega zrni, raztresena po kakem umotvoru. Nizka cena bo še f posebni meri omogrčila nabavo ■te tudi na zunaj lepo opremljene knjige, M se dobiva pri založnic! Zvezni knjigarni Is v vseh drugih knilgamsh.
O priliki lzdan'a te knilge |e vredno na« glašatl, da o^hala agilna z-'ožt-a .Splošne knližnlce. s to knjigo na sebi maihen, za naše knj gotrštvo pa značilen Jubi'eJ: Knliga le 50. zvezek v pisani s?rii! te na sptaS-no dobro voe!|ane in povsod s slmpatMo *pre1ete .SpMne knližnlce.. Tak polav Je pni v naši knilževnostl. da Je kaka knjil-nična zbirka, katerih smo imeli mnogo v na-Sem knMgotrštvu doživela v tako kratkem času za naše rizmere že tako lepo število zvezkov, frttno pričakujemo, da se to Ste« vilo v bodoče še Izdatno pomnoži. Odvisna bo to v pni vrsti od moralne In materlelne podpore Javnosti In marllvlh odlemalcer knkor tudi od vz ralnosi založbe, kl pa ie r nnl vrsti odvisna od pravkar Imenovanih faktor! ev.
Dr. Metod Dolenc: Dušanov zakonik
Primerjalni prikaz pravnih razmer po OdM šanovem zakoniku In po istodobnem ger« manskem pravu, s posebnim ozirom na Slo* vence. — Splošna knjlžn'ca — znanstvena zbirka, zvezek VIII. V Liubllani 1923. Založba Zvezne tiskarne b» knjiearne. 216 stranL Cena broš. 75 Din, vez. 85 Din.
Slovenski Intellgent se Je šoial pred voj. no i večine na avstrijskih šolah. Tam pa niso hoteli n česar vedeti o ju^oslovenlh ln njihovi zgodovini Tako *»rlde, da od s©, danje generacije Intellgentov, kl so zasedli svoja uradna mesia ali privatne palice pred svetovno vojno ni do malega ničesar izv©. dela o velepomembnem spomeniku lugoslo-venske pravne zgodovine, o zakoniku carja Dušana Silnega iz leta 1349. m 1354 Šele odkar Imamo lastro vseučilišče se Je pričel oficijelno gojiti tudi pravna zgodovini Južn h Slovencev. Ali tudi tu ko bile težave ker slušatelji na naših tiiuvtrzah niso imeii nobene knjige, ki bi Jim »tvar slst> matično prikazala. Kajti srbska Izdaja D«> kanovega zakonika Je le komentar splošnega h storlka Stojana Novaknviča ln Je mogla dobro služIli le tis;im, ki so že dovrVI oravne študije. G. unlv. prof. dr. Metod Dolenc Je v omenjen! krj gl kot prvi Jugo-slovenski pravnik podal sistemat čnl prikaz pravnih razmer za ča-a carja Dušana. Kn,!.-ga obsega poleg obrisa zakonodajstva do konca 11 stoletja sistematično obdelano javno (državno) ln pa zasebno pravo, a za dodatek p, iraša slovenski prevod Dušanovega zakonika. Prevod se drži tesno Izvirnika. hoče zadet1 predvsem pravni smisel določil pri tem pa vendarle ohraniti zunanjo arhaisilčno ob'iko. Kar pa bo naše slovenske Intellgente prav posebno zanimalo, ie okolnost. da podaja knjiga tudi komparativno sliko pravnih razmer, k: so lstodo»>-no veljale po germanskem pravu osoblta med Slovenci. Delo bo zelo važen pripomoček za študij Jugoslovenske pravne zgodovine poznega srednjega veka In lo ne samo za slušatelje na univerzi, katerim Je kot učbenik juridične fakultete nametjeno, ampak tudi vsrkemu Jugoslovenj, k: se želi informirati o davnih korenlkah. Ic katerih ie današnja pravna miselnost Izrastla tako pri Srbih kakor pri nas Slovencih._
.■■»um »■ wmi>lll»»»lll
nmnrror ^nrmmaj UGULT X mnm
BJlodni listi
za pomlsd £n pc!s£]e,
z na novejšimi kroji, za dame la gsspodo, so pravkar došli,
Osbe se v knjigarni Tiskovna Zadruga
T LJubljani, Prešernova ulica itevi k« 54
(nasproti glavne polle). a ja juuLm juiAJLg 11
os-podarstvo
Tržišče železa in jekla
Na evropskih tržiščih železa in jekla Je fcilo okrog praznikov zelo mrtvo. To je ob večjih praznikih sicer običajno, vendar pa se čujejo tožbe, da niti sedaj po praznikih ni posebnih izgledov za znatnejše oživljenje kupčije.
V	Nemčiji Je razpoloženje za nakupovanje zelo omejeno. Konzumenti čakajo ;ia nižje cene. Zaradi manjšega povpraševanja Je bila zadnje dni opažati pripravljenost nekaterih podjetij za popuščanje cen. Cene <to bile naslednje: železo v palicah 130 zlatih mark, debela pločevina 145, srednja pločevina ICO, fina pločevina 200, žica 140 zla'/! mark. Kupčije v železu v palicah pa so se sklepale tudi po 128 zlatih mark.
V	Franciji se je opažalo rezervirano zadržanje tako s strani kupcev kakor prodajalcev. Francoska produkcija narašča, kar bi dalo misliti na večanje razpečavanja blaga, vendar se že mnogo časa opaža kriza v industriji železa in jekla. Event. nadaljnje padanje franka bo imelo za posledic j povišanje cen življenjskih potrebščin Ln zv to višje mezde, dalje pa tudi višje produkcijske stroške. Cene se drže prllično na en: višini in so bile zadnje dni: sirovo železo 335 — 340 francoskih frankov, železo v palicah 530 — 560, debela pločevina 650 do 675, srednja 900 — 920, fina 1050 — 110O francoskih frankov.
Na belgijskem trž'šču je kupčija, ki je bila prej prllično živahna, zadnje dni osla bela. V iamošnji Industriji železa in Jekli grozijo stavke. Cene, ki kažejo popuščanje, so bile zadnje dni naslednje: železo v palicah 550 francoskih frankov, nosilci 530, debela pločevina 670 francoskih frankov.
Na angleškem trgu je promet sta'-no mrtev. Položaj na trgu se označuje kot zelo težaven in zato je domača produkcija nazadovala, a uvoz naraščal. Vendar so se domače in zunanje cene ta mesec priličao izravnale, tako da se računa z zopetnim cslabljenjem uvoza.
Češkoslovaški trg se zelo raviia po ostalih evropskih tržiščih. Kupčija ie ml' na In že dalje časa ne beleži posebnih jz-prememb.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (17. aprila) taradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala. Prihodnji sestanek bo dne 31. aprila.
Svinjski sejem v Maribora (17. aprila). Dogon 271 svinj, 5 koz, 2 kozlička. Povprečne cene v dinarj£i: prasci 5—6 tednov 62.SO—100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 225—325, 5—7 mesecev 470—560 S— 10 mesecev 720—350, 1 leto 1200—1300; kg žive teže 13—14, kg mrtve teže 16.25—17.50 Prodanih je bilo 158 komadov. Kupčija srednja.
Dunajski živinski sejem (16. t m.) Goveda: Dogon 349 glav. Iz Jugoslavije Jih je bilo 16. Cene so napram torku popustile. Notirali so za kg žive teže po kakovosti: voli I — 1.70, biki i — 1.45, krave 1 — 1.40, slaba živina 0.60 — 0.90 šilinga. — Svinje: Dogon 513 komadov. Mesne svinje so napram včeraj popustile za povprečno 10 grošev pri kg. Debele svinje so prilično obdržale včerajšnjo ceno. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2 — 2.35. mesne 2 do 2.45 šiFnga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (16. t. m.) Naraščanju cen v Ameriki le sledil danes oster, padec cen, kar je vplivalo tudi na dunajsko tržišče, kjer so kupci postali rezervirani. Cene se drugače niso spremenile; le pšenica Rosafe je padla za pol šil'nga. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 51 — 52 madžarska s Potisja 54.50 — 55, jugoslovenska 54 — 55, Rosafe 51.50 — 52; rž: domača 49.50 — 50.50; Ječmen: domači 44 Jo 50; turščica: 27 — 28; oves: 40 Jo 41 šilingov.
Cbicaška žitna borza (16. t. m.) P š e n i-ca: maj 144.75, julij 137.75, september 131.75; tendenca slaba. Turščica: maj 101.75, julij 106, september 105 5/8; tendenca slaba.
= Revizija kreditov Narodne banke. K
flaši zadevrsi vesti smo prejeli od slovenskega člana glavnega odbora Narodne banke g dr. Karla T r 111 e r j a naslednje pojasnilo: Vest, da se ima revizija kreditov pri ljubljanski in mariborski podružnici v krat-tkem Izvršiti, je netočna. Faktično se je ta revizija že izvršila 9. t. m. v Ljubljani po posebni komisiji, obstoječi iz generalnega direktorja dr. Novakoviča, dežurnega člana ožjega upravnega odbora Srečkoviča in inšpektorja Cariča v prisotnosti člana glavnega odbora dr. TrMlerja. Rezultat revizije je bil ta, da so bili v Ljubljani odobreni do natega vsi krediti, d očim se je pri mariborski podružnici reduciralo nekaj večjih kreditov, nekaj pa jih je bilo celo popolnoma črtanih. Zato je bilo odobreno pr! obeh podružnicah nekaj novih kreditov, ki pa bodo prišii na vrsto šele tedaj, ko bodo črtani ln reducirani krediti plačani. Cela Slovenija uživa danes okroglo 125 milijonov Din kredita pri Narodni banki, kar odgovarja približno 9—10% vseh kreditov, torej niti številu prebivalstva, kaj šele gospodarski važnosti in jakosti naše industrije in trgovine. Nič bolje se ne godi Bosni, Dalmaciji la Južni Srbiji. Glavni del kreditov absorbirajo pač organizacije izvoza žita in drugih zemeljskih pridelkov v Beogradu. Temeljita remedura b! bila zlasti spričo nujnih potreb prečanske industrije in izvozne trgovine čimprej potrebna, toda doslej se je vse tozadevno prizadevanje razbilo ob razmerah.
— V trgovinski register so se vpisale v
Sloveniji naslednje tvrdke: Lekarn« pri Zla-torosu Mr. Fr. Minarrk na Bledu; Ignacij Likar, trgovina s špecerijskim blagom v Bohinjski Srednji vasi; Fran« Rus, trgovina
t lesom na Hribu pri Loškem pot oko, Ivan Vari, strojno pletilstvo v Kamni gorici; Hin-ko Alabanda, trgovina e teletom, stroji, kovinami in vsem materialom za tehnične s vrhe v Ljubljani; Franc Rafaer, trgovina t mešanim blagom na debelo ta drobno v Mariboru; A. Jane, trgovina z mešanim blagom s pravico sejmarstva v Novem mestu; Alojz Sorman, trgovina z vinom na debelo v Oblačaku pri Ptuju; V. Markeš, trgovina z mešanim blagom na Savi; Frain Viimaa trgovina z mešanim blagom na Savi. Izbrisala se je tvrdka Kristjan Zanoškar na Savi ob južni železnici (ker se je trgovina opustila.)
= Red« občni zbor trna »Petovte«, usnjarska industrija, d. d. v Ptuju dne 16. maja ob pol 12. v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Med drugim je na dnevnem redu: sklepanje o kritju izgube z znižanjem delniške glavnice na 600.0»» Din in z zložbo delnic; sklepanje o fuziji družbe s firmo: »Humandk«, industrija i tTgovina koža i ctpela, d. d. v Zagrebu; sklepam.je o povišanju delniške glavnice od 600.000 na 10,000.000 Din.
= Zagrebški veliki sejem. Od uprave Zagrebškega zbora smo prejeli: Z več strani so prispela na upravo vprašanja, al! se bo letošnji veliki sejem otvoril svečano ali brez vsake svečanosti kakor prošla leta. Publika se tem potom obvešča, da se bo sejem pričel enostavno brez vsake slovesnosti v nedeljo 26. t. m. ob 9. zujtraj. Taka praksa je c&fčajna sedai pri vseh sejmih. Zaradi tega se ne bodo razposlala nikaka vabila na otvoritev sejma, temveč le navadne poziv-nice, ki irteresente opozarjajo, da se sejem vrši in da ga naj posetšjo.
= Posodit ost! za prevoz domačega premoga. Dne 15. t. m. so stopile v veljavo posebne ugodnosti za prevoz domačega premoga v tem smislu, da je odpravljeno lomi je rije tarif za premog ob prehodu iz prog bivše južne železnice na proge državnih železnic. Obenem je tarifa za Izvoz premoga znižana za 5 do 10%, za pTevoz premoga v tuzemstvu pa se plačuje prevozitina po izjemni tarifi I. Od premoga, ki dohaja iz inozemstva, se poviša prevoznina od 15. maja t. 1. dalje na tarifni razred C.
—	Ustanovitev Italljansko-jugoslovenske-ga sindikata, d. d. v Milanu. »Rossegna »coonomica-commerciale« poroča, da se je ustanovil v Milanu Italijansko-jugosloven-ski sindikat, d. d., za pospeševanje gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Sindikat namerava osnovati v Beogradu in Milanu trgovinske muzeje.
Olajšave v obmejnem prometu z Reko Generalna direkcija carin lc izdala nared-bo, po kateri se od obmejnih prebivalcev napram Reki ne zahteva uverenje o Izvoru za blago, ki ga oni prinašajo z Reke ra lastne potrebe, ako vrednost ne prekorači 5000 Din. To b!a?o pa se vendarle carini po minimalni tarifi.
= Statistični pregled zunanje trgoviud kraljevine SHS.. «t. < — 1925.. izdanje Generalne diiikcije carin, je izšlo te dni in se more kupiti po 10 Din pri vseh glavnih carinarnicah in večjih knjigarnah v večjih mestih. V tem pregledu so objavljeni glavn! rezultaH statistike naše zunanje trgovine za leto 1924. in podatki Izvoza za prva dva meseca 1925. Letno podrobnosti« izdanje statistik; zunanle trgovine za leto 1924 se nahaja v tisku in bo dotlskano koncem meseca maja.
= Železniška proga Spllt-Gračac-Ogufia
(liška železnica) se bo otvorila najbrže v prvih dneh Julija. Po dosedanjem načr'u bodo na tel progi redno prometovali trije vlaki.
= Ustavitev obrata rrdl pomanjkanja strokovnih delavcev. Iz Beograda poročijo, da Je parni mlin aMorava« v Zabiri (Srbija) ustavil obrat radi pomanjkanU strokovnih delavcev. Baje je Je več obratov v Srbji, ki ne morejo delati zaradi ae-dostajanja strokovnih močL
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Josipa Brataniča, trgovca v Brežicah. Narok za sklepanje poravnave je 25. maja Ob 9. — Potrjena je poravnava Feliksa Pučka, trgovca v Mariboru, ki se je poravnal za 30%, plačljivo v dveh enakih obrokih, ki 9icer se izplača prvi obrok v treh mesecih, drugI pa v šestih mesecih. — Ustavljeno je poravnalno postopanje o imovini Ivana Resnika, trgovca pri Zgornji Sv. Kungoti, ker se za poravnavo nI dosegla Večina glasov.
= Konkurz je razglašen o imovini Ludo-vika Šefa, trgovca v Mariboru. Prvi zbor upnikov je 23. t. m. ob 9.
= Likvidaciji. V likvidacijo sta prešli Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, r. z. z o. s. v LjublianS in Pašna zadruga za občino Križe v Križah. Upniki se pozivajo. da priglasijo terjatve.
=i Zopetno znatno oslabljen Je cen na ameriških žitnih borzah. Zadnje vesti iz Amerike javljajo o ponovnem znatnem padcu tečajev na ameriških žitnih borzah. Pšenica za mai ie nazadcala za 9 centov. Poročilo iz Chicaga (16. aprila) javlja, da !o bila na žitnih borzah v Chicagu, Newyorku In Winnipegu izrazito mlačna tendenca.
= Avstrijska gospodarska razstava ▼ Beljaku se bo vršila od 30. maja do 15. junija t. 1. Prijavnice za razstavljalce so interesentom v Trgovski ta obrtniški zbornici ra razpolago.
=* Pomanjkanje plenice v RrnmmiJl Tz Bukarešte poročajo, da se pričenia opaziti v RumuniJI pomanjkanje pšenice. Boj? se, da sedanje zaloge plenice ne bodo zu dostovale do nove ietvs. Baje se bo uporaba pšenice za nekaj dni v tednu zzbrairi-la. Razen tega naj bi se pšenična moka trgovala samo pomešana z rženo In Ječmenovo moko. Kljub temu pa bo morala Ru-munija še uvoziti večje kolICne pšenice.
= Dobro stanja posevkov v Nemčiji. Zaradi izredno mile zime so ozimni posevki v Nemčiji dobro prezimill in se sedaj ugodno razvijajo. Njihovo stanje se ozm-čujc večino«* kot dobro, delam cak> kot
odlično. Na podlagi ItevflCnfll aoffc t* tas
dobro: 3 = srednje; 4 = slabo) se glasi ocenjevanje v povprečju sa celo državo (v oklepajih stanje v aprilu 1924.): za ozimno pšenico 2.6 (3.2), ozimno rž 2-5 (3.4). ozimni ječmen 2.6 (3.4). Dočlm vreme b) zakrivilo nikakih škod, Je beležiti v več pokra-jinah precejšnjo škodo po polžih, miših In vranah.
17. marca.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 60— 62.5, 4.5% kranjsko posodo 1917. 0-32, Vojna škoda 159.50—160.50. Celjska posojilnica 2tO—212 (210), Ljubljanska kreditna 217—0, Merkantllna 110—126, Praštediona 826—830, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—134, Trbovlje 390—400, Vevče 100—108. Nihag 0—50, Stavbna 265—230, — Blago: les: jelovl blodi, od 25 cm premera naprej, 4 m dolžine, fco nakladna postaja 250—0; trami rr.onte 4'4, 4/5. 5 6, 5/7, 6/8, fco meja 0—39(3; cerovi krlji 2 m dolžine, od 25 cm premera naprej, fco nakl. post., 6 vag. (18); bukovo oglje, dvakrat viiano izvozno blago, fco meja 1 vagon (118); bukova drva suha, 1 m dolžine, poler.a, fco meja 25—0; smrekovi hlodi, 25 cm, 4 m dolžine, fco nakl. postaja, 4 vagoni (240); poljski pridelki: pšenica: Rosafč, parketa Ljubljana 455— 0, avstralska, pariteta Postojna 0—450; otrobi pšenični: debeli, par. Ljubljana 0—225 drobni, jutn« vreče, par. Ljubljana 0—192.50 turščica: zobata, fco Ljubljana 0—215. me-djimurska, par. Ljubljana 0—236, činkvantin, par. Ljubljana 0—235; krompir jedilni, rumeni, fco Spilje tranz. 130—0; fžo! beli, psr. slavonska postaja 275—300; bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco slavonska postaja 0—420.
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. V bančnih vrednotah je bil promet nekoliko živahnejši, dočim je bH v industrijskih zelo slab. — V devizah le bila v početku sestanka tendenca čvrsta, a je proti koncu borze oslabela. Tečaji so ostali v glavnem na včerajšnjem nivoju. Le devi-za na Pariz beleži okrepitev radi svoje mednarodne čvrstoče. Promet je bil nekoliko več}! kakor običajno. Blaga je bilo dovolj. Notirale so devize: Amsterdam 2465—2495, Dunaj 865.5—885.5, Bruselj 309.5 —314.5, Budimpešta 0.0853—0.0373. Italija Izplačilo 253.9-256.9, ček 253.75—256.75, London izplačilo 296-299, črt 296.35— 299.25, Newyork ček 61.63—62.63, Praga 183.25—186.25, ček 183—186, Švica U97.S-1207.5, ček 1196—1306; valute dolar 61.7 —62.7; efekti: bančni: Utorale 57.5—60. Trgo 15—16, Eskomptna 105—105.5, Poijo 17-5—18, Hrpo 58.5—59.5, Jugo 98—99. Ljub-ljsnska kreditna 2275—230. Praštediona 825—830, Slavenska 70—72; Industrijski-Eksploataclja 37.5—41, Dubrovačka 500— 550, Narodna šumska 25—30, Nlhag 45—52.5 Girtmann 425—435, Siaveks 135—140, Slavonija 54—55, Trbovlje 0—390. Vagon Osi-jek 95—100; državni: 7% posojilo 62—63. agrarne 39.5—31, Vojna škoda per kasa 160 —161, obračun 160—161.
CURIH. Beograd 8-55. Ncwyork 517.70. London 24.765, Pariz 27.10. Milan 21.27. Praga 15.35, Budimpešta 0.00717, Bukarešta 3.325, Sofija 3.775, Dunaj 72.85.
TRST. Beograd 39.15—39.50. Dunaj 0.0333 —0.0345., Praga 72.20—72.60; Curih 469— 471; dinarji 39—39.35 ; 20 zlatih frankov 93-95.
DUNAJ. Beograd 11.33-11.42, Beritn 168.78—169.38, Budimpešta 98.25-98.65 Bukarešta 3.20—3.22, London 33.965—34.965. Milan 29.18—29.30, Newyork 709.35- 711.85. Pariz 37.20—37.36, Praga 21.045—21.125, Varšava 136.20—136.70. Sofija 5.16—5.20, Curih 137.10—137.60, dinarji 11.33—11.39,
PRAGA. Beograd 54.55, Dunaj 476.75, Rim 139, Curih 654.50.
BERLIN Beograd 6.75, Dunaj 59.0S5, Milan 17.38, Praga 12.43, Curih 81.06.
Sokol
Prva prosvetna Sola v našem
Sokolstvu
Po zaključku župnega prosvetnega zbora, ki ga je sklicala za povzdigo sokolskega prosvetnega dela zagrebška župa koncem marca tekočega leta, se bo vršila od 19. do 21. »pri!« župna prosvetna Sola v Zagrebu. To je prva sokolska šola te vrste, kakor jih prt *pts'-je pra ilnik sokolskih prosvetnih odborov. Zagrebška župe je s to odločitvijo pokazal- inieiiativno delo ostalim našim žu» pam, ki naj bi znale ceniti visoki pomen sokolskega prosvetnega dela in naj bi po« svetile vzgoji prosvetnih delavcev vse svo« je moči.
Zagrebška žiipa je sklenila, da je za d rt:. Jivsr.e načelnike in r.ačelnice oziroma nji« hove namestnike in za predsednike društ« ve nih prosvetnih odborov poset prosvetne šol" obvezen. Predavanja se bodo vršil« vsak dan od 7. do 11. ure dopoldne ter od 4. do 7. ura zvečer. Na rzooredu so nastop, na predavanj«: prof. dr. Prelog o jugoslo« venski zgodovini, prof. dr. Barac o jugoslo« venski kulturi, prof. Zlatko Hribar o geo« grafijl in etnegraf;jl Jugoslavije, dr. Borčič o nilesljivih boleznih in o okrepitvi človeo škega orgar.ism«, dr. Thaller o vplivu alko« hola in nikotina na fizično sposobnost, dr. Rizner-Rasuh o higijeni telovadbe, br. Stevo Stojanovič o državljanski raobrazbi. br. An« te Brozovič o zgodovini Sokolstva, br. Ro« gunovič o obči prosveti. o prosvetnem delu v društvu ter o I. in II. sokolskem saboru, br. Pichler o organizaciji sokolskega nera« ščaia, br. Hcrmer o organizaciji Sokolstva.
Po vzpored-i sodeč bo prosvetna sokol« ska šola zagrebške župe obsežna in je gradi« vo dobro izbrano in sestavljeno. Z ozirom na velike valaost »okolskih smretaik tal
da eden par nogavic z žigom Ia znamko (rdečo, modro aH zlato) tt-t D
Hklf&sS**
traja kakor Štirje pari dragih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rrod«!«'nah.
se bo otvoritve ts šola udrležil kot zastop« nik JSS predsednik saveznega prosvetnega odbora br. Jeras.
Ljubljanski Sokol (Narodni dom) opo-saria svoje članstvo, da predava danes ob pol 9. uri v novi društveni čitalnici (pritličje levo) v Narodnem domu br. Leon Stuka'j iz Novega mesta o svojem lanskem potovi-nju na Finsko. Zdravo! — Odbor.
Sokol v Nišn. Sokolsko d:uštvo v N-šu do pred kratkim nI kazalo dosti drug h znakov obstoja kakor periodično pobirani" letnih prispevkov. Notranje delo !e večino ma počivalo. Zdaj je prevzela vodstvo društva nova uprava Novi predsednik prol Toša Vidojkovič se odllkrje po svoj' delav-nosti in vztrainos i. Uspthi se kaželo v naraščanju š evila telovadcev (trenutno približno 130) in v častni udeležbi prilikom francoskega dneva 26. marca. Obrazovali so tudi dram?ki in izobraževalni odsek, ki prirejata Igre ln poučna predavanja. Za okrepitev ideje Sokolstva v obmejnih ine s.Ih Pirotu ln Caribrodu se vrši tekom mila velik sokolski zlet tja. Ker Je društvo prejelo od niške občine in drug:h dcbro"il-kov precejšnja denarna sredstva na razpolago, bo moglo izpopolniti svojo telovadno orodje ter namerava potrebno naročiti od priznanih ljubljanskih tvrdk.
Spori
Corinthians na Dunaja poraženi 0:2
Dunaj, 17. aprila, s. Angleški nogometni klub Corinthians, ki slovi kot najboljše amatersko moštvo Anglije, je na Dunaju zelo razočaral. Dunajska reprezentanca je danes brez napora porazila Angleže z 2 : 0 (2 : 0). Tekmi je prisostvovalo okoli 30 000 gledalcev, ki pa niso prišli na svoj račun, ker gostje niso pokazali ničesar posebnega. Posebno pa so gledalci zamerili Angležem, da so igrali popolnoma brez vsake ambicijo.
LNP. (Službena objava iz seje u. o. 15. t m.) Tekma Slovan : Svoboda se vrši v nedeljo 19 t m. ob 10. na igrišču Ilirije. Rediteljstvo vršita oba kluba, siužbuioči od« bornik g. Kunaver. Tekma Celje : Ilirija se vrši 19. IV. in sicer v Celju. Citajo se s pts» vem nastopa kot sledi za Jadran: Kem Iv., Perko Fr. oba 22. IV.; za Rapid: Koren Fr. s takojšnjim nastopom, Baumel Ervin 22. IV.; za Svobodo (M.): Kampamer Vladko, Bauer Ivan 22. IV.; za Ilirijo: Zupančič Jo« sip, Korbar Franc obe 22. IV. — Tajnik II.
Hsrmes : Rapid. Prvenstvena tekma med tema kluboma »e vrši v nedeljo, 19. t. m. ob pol 16 ne igrišču Ilirije Pretečeno nedeljo je igrala Ilirija z Rapidom v Mari. boru ter zmagala z 2 : 0. Iz tega rezultata jo razvidno, da se nahaja Rapid v jako do« bri formi, zato obeta biti tudi tekma med Hermesom in Rapidom jako zanimiva. Tudi Hermes nam je pokazal r igri proti Hašku svoje zmožnosti zato bo boj za točke jako napet. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Ob 14. predtekma.
Rokometna tekma Atena : Ilirija. Jutri, v nedeljo se vrši najvažnejša prvenstvena bazenska tekma med družinama Ilirije in Atene. Izid te tekme bo odločilen zs prvi plaeement v prvenstveni tabeli spomladan« ske sezone. Dočim je lani v jeseni porazila družina Ilirije Ateno s 6 : 1 in 3 : I bo letos morala napeti vse sile, da si pribori zmago, ker je Atena v zadnjem času zelo napredo« vala. Dokaz temu je gostovanje te družine na velikonočne praznike ▼ Trstu proti moč« ni družini Adrije, od katere je bila prvi dan poražena s 6 : 5 Rezultatu tega dne je pri. pomogel pristranski sodnik in utrujenost ljubljanskih igralk. Drugi dan je pa prišla Atena do polne veljave in je do dve minuti pred prvim polčaosm, ko je vsled pristni, nosti sodnika odstopila vodila že 7 : 1. Pri« poročamo tehničnemu referentu, da r.a to melju izida nedeljske tekme končnoveljav, no sestavi reprezentanco Ljubljane, ki na« stopi 26. t. m. proti reprezentanci Zagreba v Zagrebu. Tekma »e vrši ob 11. na igrišču «tAtena» v Tivoliju. Cene vstopnic: sedeži 12 Din, stojišča 8 Din. dijaška atojišča 3 Din mladinske vstopnice do 14. leta 3 Din.
5. K. Ilirije nogometni trening odslej za L moštvo in rezervo ob sredah in petkih, za ostal- ob torkih in sobotah od 17. ure daije. I. moštvo ima razen tega izjemoma trening v pondeljek 20. t m. Podrobne ob» jave v garderobi — Odbor.
Prvenst^na tekma Ilirija : Celje se igra jutri, v nedeljo v C; u.
Gostovanje * Atene* v Trstu. Na Veli« konočno nedeljo in pondeljek je igrala ha. sensVa družina ljubljanske «Atene» v Tr> »tu dve tekmi s športnim društvom «Adria». Prvi dan je zaključila tekma z rezultatom 5 : 6 za Adrijo, četudi je bila Atena skoro neprestano v premoči ln je v vsakem oziru nadkriljevala igro Adrijo. Edino obramba je nekoliko odpovedala m to so agilne in fizPno krepkejše Tržačanke male točno iz. rabiti. Aten« je dosegla 8 golov, od katerih pa sodnik 3 ni priznal. — Drugi dan je po. kazala Atena idealno igro, polno lepo izpe. ljanih napadov. Izvrstno razpoložen je bil predvsem napadalni trio in tudi obramba je bila to pot na višini. Par minut pred odmo. rom se je glasil izid že 7 : 1 za Ateno. Tu je sodnik brez pravega vzroka izključil njeno desno nsjadsllr^ česar pa Ateaa ni hotsla
pri Trstu
odlično zdravilišče in kcgsiiscs na Istrskem ebrež u Obrede kopeli, zdravilišče za Itčne In selne kcpeli.
PfllfiCZ HCTEL:
RartoJno, i v»o moderno cdnbnostfo opremljen dom prve rjte, v prekrasni lejl, sreil p.r) r. tik obrežne poti. itanovalnlh «ob. Ltitni knoilni iotori. Pirektna rveza ■ kom-liSiem. Čolni n« vesla, jaJra, moloi. Vodna letale Peniiia t tobo oti 40 lir naprej, lakoma fctiba-
Odprio 1« aprila. isss-«
KOTEL RiVEE£A En PSMZUA S&N LOSSNZO
HIE! prve vrste v obodni legi i raijledom ns morje. '00 > b. NaiboliSa preskrba in pre-liraza. Penzija • tubo od i/> lir naprej.
Odprto od 1. Rtarca
Ugodne fe'erniš)i* aveie t Jugoslavije v Trit. Ir Tr^ta v Portorose eno uro »ninje na kon-
fortrilh psmikih. V Palače hotelu listna potovalna pisamt In menjalnica. Plačevanje tudi v domačih valutah pri naših aj-nturah, ki na itijo piiskrbe .felijaask! vizum za dopcicranje.
Pojasnila daje:
^otleii Partorose" f Portoresa, ..Cesuiich Lina" i Trsta, 11: NHano 10, BijSRtura „Sssul!s^ Line" v Ljub« Ijanl, Kotodvcnka u! ca.
VUUMUZ
priznati. Po kratki debati je sodnik nato igro predčasno zaključil. Atena si je morala pustiti v obeh igrah dopasti skrajne pristra« nosti sodnika, zato je njen korak — ki dru« gače sicer zasluži strogo grajo — kolikorto« liko opraviSjiv. Publiki je igra Atene zelo ugajala.
Zvišanje prvorazrednih klubov na Du> naju. Nedavno je igralski odbor prve pro« fesijonalne lige na Dunaju s 7 proti 4 gla« sovom sklenil da ne bo po končanih prven« stvenih tekmah noben prvorazredni klub pa del v drugi razred. Pač pa bosta prva dva kluba drugega razreda prišla v prvi, čigar število se torej zviša na 13. Proti temu pred« logu so g'asovali Vienna, Hakoah, Amate« ure in WAC.
Zagreb : Beograd. Medmestna tekma Zagreb : Beograd ta savezni pokal se vrši 21. maja v Zagrebu.
Ostmark : S. K. Maribor 3 : 0 (1 : 0). Naše včerajšnje poročilo moramo v toliko popraviti, da sc je tekma med Imenovanima kluboma v četrtek kljub slabemu vremenu vršila, toda Igralo se je le 2 X 35 minut Igra vsled naliva in močnega vetra ni do« seg'a one višine kot v sredo proti Rapidu. Težko je izreči kako sodbo o obeh moštvih. Domači so bili skozi v defenzivi. Za Ost« mark so scortali Kargl, Weilinger in Graf. Sodil je PlaninSek.
Kralj pri nogometni tekmi. Sarajevski nogometni podsavez je naprosil kralja Ale» ksandra kot protektorja olimpijskega dne. naj prisostvuje pokalni tekmi, ki se vrši v nedeljo v Sarajevu. Kralj je obljubil, da bo prisostvoval tekmi.
Znižano vožnjo za udeležence olimpij« skega kongresa, ki se vrši od 22. maja do 10. junija v Pragi, je dovolilo češkoslovaško p-om-tno ministrstvo. Cene so znižane za 50 odstotkov In valjajo tudi za svojce kotw
greti stov.
Kolesarsko tn mofociktistlčno društvo 'Sava» v LJubljani vljudno sporoča gg. čl a« nom, da ae vrši širša odborova seja v ne« deljo. 19. t m. ob 9. dopoldne v gostiln! Kavčič. Privoz 4 Tem potom se vsi gg. fla« ni in članico vabijo k zanesljivi udeležbi. Popoldne ob po! 2. kratek izlet ob lepem vremenu. Zbirališče Sv. Jakoba trg.
F. C. Baset. ki ga je o Veliki noči Grad« jar.ski premegel z 2 : 0 In 1 : 0. Igra danes v soboto in jutri v nedeljo na Dunaju proti Rapidu. F. C. Basel igra v švicarskem pr* venstvu v skupini Srednja Švica in se bori s F. C. Bern za prvo mesto.
Nurml v Ameriki. Kakor javljajo, se namerava Nurmi vrniti iz Amerike v svojo domovino začetkom mala. V Ameriki je do» srdaj starta! 34kr«t. Zadnje dni je v De« troitu zmagal na dve milji v 9:46. dočim je na 4 milje zmaga! Rito'a r 20:02. Nurmi bo še startal v Kanadi in Kaliforniji.
Slavijo (Praga) : G rad jonski Kakct ooročajo, bo praška Slavija meseca junija !<?ra1a v Zagrebu dve tekmi proti Gradjan« skemu.
71 let star atlet je startal pri croas coun« trv teku za prvenstvo dclaveev v Budimpe« šti. Proga je bila dolga 7 km. Prvi je d» spe! na cilj Pavel Kiralv (natakar) v 25:54.3. Naš 71!etni junak je premagal celo progo ter prišel na cilj kot predpredzadnji. Star« talo je 43 senioriev in 33 juniorjev.
Sala
Sahovsk* Glasnik. V Zagrebu Je 10. t. m. 1. številka mesečn&a »Šahovski Glasnic«, ta" ga je sklenil izdajati Jugoslovenski šahovski savez kot glavno ilasllo za šahiste v naši državi. Glavni urednik jo zagrebški šahovski mojstsr Vladirrfr Vuko-vič, ki jamči s svojo delavnostjo bi z&ii-manjem. da se bo Glasnik vzdržal na višini prve številke. Pri liPtu sodelujejo dr. Vidmar, Astaloš, VVolf, Emil Kramer, Ovadija, Banekovič, Rožič. Vsebina prve števffice je sledeča: Svim prijateljem šaha. VakovČ: Značenje KostKeva puta oko sveta. — Dr. Astaloš in Vukovič: Novi ptrtovi u darrrimvn gambita. — Ovadija: Akcija za mač dr. Lasker-VkJmar. Aforizmi. Vukovič: Aljebi-nova zvezda sja! — Iz domačega šahovskega života. — Savezne I klubove vliest!. Iz šahovskega sveta. — Problemi. Vsebina j« zelo zanimiva, ilst je tiskan na finem papirju na 16 straneh. Vsebuje tudi sliki Ko-stlča m Alje!'*ia. Naročnina letno 80 Dta. Naroča se: Uprava Šahovskega Glas.n4ka, Zagreb, Ilica 36 ali MrzUkar R. tajnik Ljub. bfe. kluba. LiahUMia. Tavčar ma i,
K skuDsčini Saveza državnih nslnlbencev v Ljubljani
Savez državnih uslužbencev v Beogradu {ma v nedeljo 19. t. m. svojo letno skup. Sčino v Ljubljani. Iz objavljenega dnevnega reda je razvidno, da bo razpravljala skup. ščina o izplačilu dolžne razlike na plači, o izpremembi službene pragmatike, o uredbi za prevedbo in razvrstitev drž. uslužbencev in o stanovanjskem vpraSanju. Gotovo je, da so ta vprašanja za državne uslužbence tako važna, tako pereča in nujna, da Jih skupščina Saveza ne more in n« sme pre. zreti. Zato je dnevni red skupščine samo pozdraviti In želeti, da bi se posrečilo Sa. vezu najti primeren način in primerno pot za dosego čim lepših uspehov.
Gre pa še za drugo vprašanje, katero je Savez pri določitvi dnevnega reda prezrl, katero pa ni nič manjše, ie ni še večje važ. nosti kot gornje in katero bi skupščina Sa= veza, torej centralne stanovske organizaci« je državnih uslužbencev, ne sme'a pustiti izpred oči In odstaviti iz dnevnega reda. Tc je vprašanje gospodarskih organizacij drž uslužbencev, vprašanje njihovega zadrti/nI« itva. V mislih imam pred vsem nahavljalne zadruge, pri katerih so interesirani vsi dr« žavni uslužbenci. S posebnim, enotnim za-o nom za celo državo so se ustanr vile te za« druge, na podlagi tega zakona se je odte; goval vsem državnim uslužbencem del nji« hovih službenih prejemkov za začetni ka« pital Saveza teh zadrug, in da bi lažje uspe. vale te zadruge, jim je zakon zagotovil raz« ne posebne ugodnosti. Zagotovil jim je voz« ne olajšave pri prevozu blaga na železnici, pred vsem pa jih je oprostil popolnoma od plačevanja vseh davkov.
Daii vseh, v zakonu garantiranih ugod« nosti te zadruge niso bile nikdar deležne, so se vendar pričele lepo razvijati in napre« dujejo v korist vseh državnih uslužbencev, ker so se jih ti oprijeli in jih podpirajo z vnemo in požrtvovalnostjo, posebno pa, ker jih doslej še ni pritiskal davčni vijak. Toda dmes Bam zakon na žalost ne zadostuje več, danes grozi tem zadrugam velika ne. varnost ravno od tiste strani, od katere bi morale uživati največje negovanje in za« ščito, to je od strani njihovih loditeljev sa« mih, od vlade in še posebej od strani fi« nančnih obiastev. Posebno našim davčnim oblastvom je ta zakon trn v peti, zato po« skušajo zlasti pri nas v Sloveniji, zadnje ča. se pa tudi že v drugih pokrajinah izsiliti ne glede na zakon z njim lastno rigoroz« nostjo od teh zadrug plačevanje davka na poslovni promet. Tudi železnica ne prizna« va zakona in ne dovoljuje v njem predvide« nih voznih olajšav, in sedaj prihajajo še davčna oblastva in hočejo iztisniti iz spro« letarizi-anega državnega uslužbenstva po« tom njegovih zadrug z lastnim, težkim tru. dom in z lastno pomočjo pridobljene skrom ne .poslednje pare. Nešteto pritožb, inter. vencij in prošenj za rešpektiranje zakona o nabavljalnih zadrugah je romalo že od zadrug in njihovega Saveza v finančno ml« nistrstvo, toda doslej vsa brez uspehp.
Ako se posreči davčnim oblastvom, da bodo upravičene pobirati od teh zad-ug da. vek na poslovni promet, potem je po vfčini
vsem tem zadrugam zadan smrten idaree,
ker bodo morale takoj likvidi-stl Zadruge pa ao za državne uslužbence veleva inega, da eksistenčnega pomena, brez njih bodo pritiskali in zahtevali Izboljšanj: svojegs gmotnega položaja še bolj kot doaicj, tako od vlade direktno, kakor potom *voj:h or. ganizacij. Zato bi morala biti dcJžnctl Sa. veza državnih uslužbencev, da zavtsme na skrpičini tudi v tem vprairnju »vije stali» šče in da jasno In odločno zahteva od vseh merodajnih faktorjev, da reSouklinio ta* kon o nabavljalnih zadrugah in J a priznajo zsdrugpm brez pridržka in Izbegavaija t1-« v r.jem predvidene ugodnosti. To Je v iute« resu vseh državnih uslužbencev, \ intreid Saveza in v interesu države, '"er mora biti vendar vsakemu jasno, da ta zakor nI bil ustvarjen zato, da bi pomnož-val z »■(!» državni zaklad svoje dohodke, ampak zato, da bi sc brez obremenitve drrnvn* Hsgaint odpomoglo vraj deloma .1 •žavnlm uahižhen« cem potom njihove samopomoči Za Vrvne pa morajo vendar vsi sp"š'ivatl, v i>rvl vrsti pa državna oblastva, druga.1? st>o n.ienkrat v anarhiji. Da pa se to ne zmotil. ,e v in« teresu države
j Proti neposiencsti in terorja v umetnostni kritiki
«Slovenčev» glasbeni poročevalec Stanko Vumik se je loti! zdravilstva in »ksperimen. tira na slovenski kritiki, ki io je proglasil ra smrtnonevarno bolno. svlo • r»tlrav|jer nja je baje v velikonočnih n-azntkih sklic al konsilij zninih glasbenih malkontentov, ki jim razvoj s'ovcnskcga glasbenega iVj-nia ni po godu in ki ne morejo preboleti, da ni. so sami več na voHIn.n mestih l'a sosvet ranocelnikov je predvsem ugotovil, da je vseeno ali ima z last.vim imenom nastopajo« či kritik javnega časop^ia lastno nineiile ali si ga pa pusti injici-Jfi in fa potem izda pod svojo firmo. Glavna stvjr Ia kritik vse graja, pa bodisi dobro ali shho. Poscb« no važno pa je, -Ja graia dobre stva-',. ker slabe ža itak graj no njegovi koiegi.kritiki. Originalen pa mori biti za vsako reno.
2e s smrtjo sr. boreča slu* cns^a kritika se je k tem Izvajan jem veleuglednih mož dr« znila ponižno pripomniti, da si njihovega mi« šljenja ne moro popol-icma osvojiti, ker da smo imeli n. p-, pri olofneua svojCas prav častivredne kritika kot gospoda battncja, Premrla in dr. Kimrvca, a v zidnjerr. ča: pa nastopajo v predalih tega lista nerazsod« ni mladeniči, ki se ne sramuicjo v i.im-niu, da vrše kulturne dolžnosti, javno blatiti ra« ša glasbena društva, ki že celo vrsto let po žrtvova'no orjejo kultur-io ledino. . Krit'.« ka»bolnica je hotela nad t!;ev iti, a /bor na« začev jc planil po njej, češ da oni naj« boljši in najbolj poklic mi In kot diletant. je kakor ustvarjeni vršiti kulturno dolžnost kritike. »Kvalificirani glasbeniki, r. ko pioč od kriti':e!» so vpili vsevprek i;> že je tičal krvavi meč v prsih slovenske kritike ki je p^>d pestmi razboritin diletantov iadrno iz« dihnila svojo blago dušo
In tako je nastal koncept St. V. podlistka ▼ »Slovencu« z dne IS t. ro , ki obsega sc« dem kolon in še enkrat toliko odstavkov. Kur je dolgočasno venomer se znašati na
feto osebo. Je topo« naperjena oat proti nar čc'niku orkestralna društva, ki »e v silo. t runu pariral nemr i"ičenim in r«cpa fl sr. Janja vrednim napadom na Integralen del naše Glasbene Matice — o-kestnh.o dru. itvo. Clankar mi podtika politi? ie mahinaci. je, ker odgovarjam v «Jn*ru« in n-.* v «nle» govem« listu, dolži me potuha, ki da jo da« jem društvenemu dirigentu In ne pi.stl v min niti moje kunufce. ki !e — hodi ll v čast povedano — ob priliki domačih — glas benih proizvajanj opetovia«. doVirala. ds zna prav dobro ločiti Barhove od Beethov. novih skladb. S tem pa nikakor ne t.nmlpa. vam na Vumikovo zad-vno znanie. ker on je študiral glasbo pri Ki tviriu moja kuhtri. ca pa pri štedilniku
Vumik, ki se skrlvr. za tuie • <vtoritcte». Je na eni stran! pono*cn na to, da sc i njim kot manj vrednim (.boljši« se po r.jego\i izjavi v splošnem ne pečajo s kriti':«) splnh bavimo, na drrgi strani pi ;e dom?Iiav, ker pričakuje. <!a ga bo T.vnut vlcd t.je« govega vserplošnega negatlvum*. ki rr.u manjka vsakršnja opora argumentov. si"J-tra'a za kritlka.strokovnia':a, pr.l;g teg« ie pa še zloben, da pod krinko stvi -nt, po kiti. turni dolžnosti narekovane kriti':e k> ša iz-podVopatl ugled in razvoj našega tih>:ga, radostnega in idealnega dela.
Drastičen primer niegoveg* z'obnrg:i po. ro"an:a je tale: Gospod V. pravi, .la 'e ne« ki kritik koncem svoje "-ecenzile om.-nil, «!» se ji občinstvo po koncertu ra'5|o. Potičm p?.3"S v kritiVI se pa glasi: Publika se je po knncsrtn	zadm-"l'na	■'«-
pr ka cr':estrelnega dviitva Gfai*>rne M*-lice. NVašč je gospod V. ramoleal gl.vnl d 1 '-ga stavka, samo ds bi neinfortriiranim bralcem Ho* «--.l, <!« ljubPanski kririki po« ro:.>jo o noto.-ičnih stvareh, ker Je pač »plo. šno znano, se po koneTtih ljudstvo raz.
't ne obleava prenočevati v 1'nlon*';! dvoran!. Ka- se pi tiče teror!« ra^rstn krit;, k m, mu r-:rnim src~~' l*iavlm, da se Or« kestralro društvo ta' ih sredstev do se4ai ni niVol! po»'uževalo, pač r>* mi je znano, d« so gospod ie. ki stole «. V p'av blizu, skušali v z„dnjem času » trkanjem pri urcd< ništvih izzvati neprostovoljno r<-zistenro glasben-"« krMVa. Odtod je morda g. V. črpal svoje informacije
G. V. hoče napraviti svo| podlistek ko« Ifkor mogoče zanimiv posebno za tirtn, ki njegove prve kritilre niso čit-'l (o kaka ško. da!) Popelje nas v slojem članku nred Pre. iernov sporne ni':, potem po mestnih trgovi. nah, dalje v dramsko ptodišče k predstavi Hamleta, na d-želo med kmrčke pastirje, k Triglavskim jezerom In končno v Ameriko Celo pot zabavlja čez ljubljanske razme« re. govori o mlrariih, koseih, čevljarjih, ta» tovih In sodnikih in se kaže sploh zelo ne. zadovoljnega.
Gospod VrrnlV! Vaš« stvarna ohjašnje« nji, ':i nam jih pon^iate. po dosedanjih iz« kušnjah z Vami odločno od' laniamo. ker nam je edinole za delo In napredek, VI pa ne znate graditi in boMSari, temveč le podi« rati in ubijati: zato Vam prav Iz srca želi« r da greste tisto pot ki jo prorokujete našemu dirigentu — namreč k vragu, kjer Vas gotovo ne bova nikdar več srebala niti jaz. niti orkestralno društvo. Dr. I. Karlin.
Popisi
NOVO MESTO. Narclsnl dan priredi v nedeljo dne 19. aprila Pomlr.djk Rdečefi križa na deški osnovni šoli v Novem mostu. Ni treba poudarjati kui nmega pomeiia te največje organizacija našega naraščala. Tudi na deški osnovni šo'l v Novem m«-" Mu se Je P. R. K. letos osob to razmahni. Ob novem letu je priredil gledališko pred stavo »Pe1 erčkove poslednie sanje«, ki mn Je da!a nad 50:0 Din čisteča prinrsa, s ki-terim si je nabavil 176 mladinskih knjig r-t zanemarje.io in že davno svojemu namenu več ne ocJcovarjaJočo šolnrsko knjižnico, dal le v vezavo n-d 100 knjis 'n p^polnomi renoviral celo knjižnico. S prhodom cve'-ličn?.ea dne sl namerava oskrbeti potrehn" šolsko lekarno, pokloniti svcilm članon lastno zastavo ter jih preskrbeti s krokejetn. žosami in pod; bnim. da »s bo ontaniz;m:i mladina vedrila in si utrj?la miš'ce ter v kreoi'a zdravje p^d mi''m nrbo"i (oanhito radi pomanjkrnja telovadilce!), kir od<.<-vnrja smotru P.. R. K. n bo m adini le v pr!d. Požrtvovalno meščanstvo naprošamo, da ne odbije ponudsne cvetke v tako plemenit rirnen!
SV. KPISTOF PPI LAŠKEM. Dne 19 aprila se vrši prva odhorova s-ja k o. JD> za nnšo občino. Ker se'a važna. Je ud •-ležba za zaupnike obvezna. Sestanek bo v gostilni g. Trdina.
LAŠKO. Ce'jskl clmnazllci priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila v dvorani z oso Henkeja ob 5. uri popoldne Izredno zabavno Moliereovo komedijo .Skapinove zvij-i-če». Z njo so Kostovaii že v Žalcu, kjer »o dosegli prav lep usP- h in izzvali mnozu smeha. — Čeprav Je 5 ura za naš tre nena-"adna. vendar upamo, da se brdo l.aščan' rade vo'je odzvs'! vnbilu naših dilnkov Vt da bo dvorana razprodana. Z gostovanjem so združeni precejšnji stroški, zato vabimo laško občinstvo, da s svojim mnogobrol nim posetom moralno in gmotno podpre niše dijr.ke! čisti dobiček je namenjen glm-i. podružn cl Ferlair.ejta Saveza. ki podpi a dijaštvo počitniških potovanjih. — Nd svdenje'
ŽALEC. Soko'sko društvo Petrovče Priredi v nedeljo dne 19. aprila ob 8. url zvečer v dvorani g. Rcbleka v Žalcu Nušlčevo šaiolgro .Navaden Covek«. Cist dobiček le namenjen Javni ljudski knl žnicl v Petro«, čah. K mnoicoStevIinam obisku vabi odbor.
BAKOVCI V PREKMURJU. Na velikv nočni pondeljek Je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Bakovcih po svojem pe*. mesečnem obstoju že tretjo priredl'ev. Pro strana soba v šolskem poslopju Je bila po1-na radovednega občinstva. Prlrcd:tev obsegala slfdcč* točke: I.) Drk'amaci)a .Naš cilj.. 2.) Petje (moški In mešan zbor) 3.) Igra »Samo gasilca hoče. — ter zvečer plesno veselico v gostl'nl Voirel. Kot začit-nlkl so se fantje kakor tudi dekleta prav dobro postavili. Lepa |e bila predvsem de-kiamacila, lud! petje le bilo prav dobro. V Igri le ugajal najbolj oče Dren ter ponosH Oroga. Tudi ostale vloge so se lepo prilagodile skupnosti Želeti bi bilo le, da bi ne-
kateri Igralci malo boli razločno govotfl No, Je pač začetek in učen še nihče nI pa« del iz neba. Vrli Bakovčani, le tako Bapr<| po začeli poti, uspehi se že kažejo.
Še nekaj odgovora
MoJa savrtna reč k polemiki *Naia operam.
G. učitelj Prosenc nastavlja u «Orjuni« sa napadajima na moju osobu i na moj rad u našoj operi. On toboie odgovara na mo« ja tvrdjenja, ali mu to na polazi za rukora. On nikako ne uspeva, a to mu je bio naj« glavniji cilj, — da pozorišnu publiku uveri, da sam ja glavni krivac današnjeg stanja naše opere. Sve naprotiv. L' ostalom. to niso nikakovi odgovori, nego samo izmota« vanja, neslane doaetke, neozbiljne brblja« rije, — čenča rije.
Sa zadovoljstvom konstatujem, da sam odmah, u početku ove kampanje jasno vi« deo, sa koje strane «vetar duva«, tko s« krije iza ledia g. učitelja Proscnca, odnos« no tko izrabljuje »Orjunu« za svoje klikara ske svrhe. Ta je klika sada izašla na javu sa p>:nim Imenima. (Vidi »Orjunu« i «Slo» venca«, uskrsni broj!) O toj gospodi, koja je toliko štete nanela našoj operi, ja do danas nišam promenio svoje prvašnje mii> ljenje.
Moj skromni rad. na domačim I svet. skim pozorištima, primio je svoju ocenu i priznanje, i taj unanji rad ujadno Je i moj najholji dokumenat. Na stotine ocena 1 kri« tika, sa strane priznatih i uvaženih kritika« muzikologa. u stručnim revijama i novina« ma, govore dovoljno jasno, tako da mi ap« solutno ne imponira ito o meni misle gg. Adamič, Lajovic, Kumar, Skerjanc, Pavči^ Prelovec i — Prosenc.
Na narr.igavanja o nekakovom čuSkanJu Imao bi g učitelja Prosenca upozoriti na odnosno rešenje časnog suda, koje se Jo tom prilikom ssstavio, i prama čijem bf rešenju trehao. da imade dužan obzir avakl pristojan i častan čovek.
Na ostale neozbiljne i detinjaste prigo« vore, na prenoienje tudjih reči i izjava, posao kojl ni najmanje nije muževan. na smatram za potrebito dalje odgovarati. Ja ostajem pri svim svojim prvim tvrdjenjima.
Sto se, pak, tiče nekakovih dokumenata u stvari podržavljenja Glasbene Matice, ako postoje, slobodno neka se javno iznesu.
To je moja završna reč na nepismena izvodjenja g. učitelja Prosenca.
Na koncu, treba da zahvalim g. Proeenea što je mene, jednog od glavnog organiza« tora obnovljene ljubljanske opere, v znak priznanja. — imenovao ra režisera! — Hva« la. — od svega mu srca hvala na tom veli« Uodušnom Imenovanju!
Fr. Ruka\ina, direktor opere.
Ha polja h<r*ra*trgr fi e oajbol| prU 1 cbi;ena zvez«4« |a
de Puiil
ki Igra cd (utrl daUe v kina _„tJPBLJA"3KI DV0B"
Izdajatelj in lastnik: tKonzord/ «Julraa, Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Narodna thkarna v Ljubljani.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10-—v
Dims?re shtrnHre
ksltrn tn-ii preoblikovanje •tsrii i« »ailnji novosti —
KI Alojtija fi k r a h a r.
oralale.	723"
g'vll'0
dohro Ira-iero. «« »prejme »» .lom. Naslov pcTe n"t •Jatra..	C/M"
Pletilka
M iprejme takoj. Naslov pove aprava »Jutra«. 8684
Ve5 mlitir. vajencev
spretne Strojno ml-.srstro r Llubljaal. Karlovrka e. St. 23.	873«
SG21
•e i'fe ra poletno sernno. Ta-tep taVoi. Naslov po^e aprara .Jutra«.	85S8
Meftt>n*li
tr.o5sn prTOvrstnih del. se tsVoj sprejme. — A.to r,or;anCii, Ljubljana. 85S5
Sarv^arice
«?f*tnire.	restavracija
kotila .Siruk-Ij., 850S
Irnrjen
• »letele, t Te^Vtnimi spri-?eT«ti, ae	takoi 1»
knniera t Ma-ihcru, Linhartova uliia 18. 8.118
liafena ta konfekriio. »e BJ». Naslov pova »prav« «Jutra>.	8673
M'T^rs'1 pomo"n*k
dobro l«mrj»a. se sprejme Ukoj. Josip Vengar, tni-«ar*tvo, poŠta Elov. Ja-rsrciV.
Tovarna «Titan»
A <i. v	KamniVu. ilis
v-SfpTj	prMnesa oh'i-
koTsVa	(Psn^foraer). i»
lakojšea	ua-top. SCS5
Pisrnt. ra7«i?-§"lec
Hpipn d e S k a. se sprejme
takoi Predstaviti se je pri tvr.iki J.ikob Accetto, Tabor it. 2.	8GSI
fofer
osbanIVar. trerea. kat-rl l:ia i'ol>ro T<)7iti .Fonl., takoj sprejme, "re.t.ta-Titi se je ol 8. I?, ure Kulcv peva aur. «Jn""» »7»
Izurjena šivilja
belega perila, se I 8 t e ta na dom. Naslov pove upr. .Jutra.,	8699
Žersfro
»II mlado dekle. tdra»c In
rnnesljieo. se ISFe proti dobri * pls?i k majhnemu otroku najraje samo fe« dan. Na«lov pove ap^va .Jutra.,	8720
Kontorlstlnja
a lepo pisavo, v oVollel Kranja, se i>fe Ponudbe pod Šifro .PraktikantinU. na apravo .Jutra., 8723
Irve?bana šivilja
*a kostume, obleke ln pe-rilo. (rre H.at po hilah: prevzame pa kndi delo na svoj dom. — Naslov pove aprava .Jutra«.	871T
V letovišču
ali dmrod. 1"» mirna 1» marljiva ffospa a tnanjera slov., hrvatskega in nem-»kera jerika — mesto po mo^ne sobarice ali kako druTO b«l'?o službo pri kaki boliH rodbini. Pontv'bc na nnr. .Jntra« pod šifro .Marljiva 4121».	87-9
Uradni
s dveletno prakso, absolvent dr*, dvnrarredne trar. Sole. i?Pe primerneca mesta j — Gre tudi ra delelo. — Ponudbe na nprave .Jnt.a. pod Šifre «St 0... 8S35
Elektromonter
veH{ Instalacijskih, prost, vodnih in drucih v to str ^ ko sjuflajofih del. t i 8 . "luibc pri kakem pn.l j.-ti v Ljubljani ki rabi mou 'erja ra montažna dela — Gre tudi v kako elektrarno v Plovenlil — (Tenjene <o nudbe pod .Pektromont'"-. na upravo .Jutra., 7930
V Ietov"š5u
ali drnrod. 116 e mirna cospoti^na mesto pomoJIne natakarice, sobaric® .li pri bol.tJi rodbini dobro slunVo Ponndbe na upravo .Jutra, pod .Pobra sluiba«. 85-19
Vodja eksportne trsovlne z lesom
teli premenltl sedanje mesto. Znanje ietikov in po-fiolna Itvežbano.t tii.ll jrle-de obratovanja z Jairami ia nakupom ter prodajo lesa. Cenicne (»nudbe n« upravo .Jatra. M «Vo0Ja 41 M.
K18
ProtlsJcIVa
dobro lrve?.bana v papirnati trgovini, želi premeni!! me«io v cifii-o ali manufakturno trgovino Gre liar mesecev hre?p'r*no Po--oj je stalna služba Naslov pova uprava .Jutra« 7*0»
Gospodična
trsrovsko naobrafena. 1 P i® e mesto BT.AGA.lNirAnKE ali strojepiske, ronudbp na upravo .Jutra« pod mn^ko .Takojšnji aastop 40»-i.
8668
Kleparski po^očn'!«
Ufe deta v mestu »li na deželi. Naslov pove uprava .Jutra.,	8877
PIsarnr51fa moč
Kraievna orTanlr.clla JOS r Celju. i;8e za 4?lctnrSa somišljenika — Sokola — zmo'pera slov . srbohrv.. ita'i.i.Hn»ke!r« in n»mJke!rn 'erika. ab»olvlraneca o.mo Solca. perfektneea steno-Ifrafa itd., primernepa mesta v odvetniški »II notarski pisarni, odno-no tvorni* ri a'i trcovlni. Ponn llie aa Tajništva JliS v Celju.
8727
OvSia volna
oprana llva. živa nmarana
in mrtva, le v vcIMi mno fini ta dobiti Ponu'be-Josln R"uko Bi., Sevnica •b Savi.	8Sf9
Proda se:
ratllPne lpeccri'«ke delale, preklale ta moko in f pisalna »troja. Otrle-'a se v skladi'fii Konopjuta. Go-•DMvaUka eaata itev. t
Samct-opeko
lu *nmot moko. Trlporofa f. Hofevar. Liubljana. Pu. najska resta 3«.	788»
Zastonj
»a aauCI »trojnefa pletenja, kdor kupi skoro nov »troj jm) telo nffodpl eeni. Haslov v upravi .Jutra., 83.i9
Zelo fini BATIST-SIFON po Din 16*— meter
krasni FR0T1ER-KREP po Din 17-50 meter
kupite ▼ TEKSTILOAZAR-U
Ljubljana, Krekov trg 10.
prvo nadstropje DOKLER TRAJA HALOGA 871»
Dve omari
fSchnbla.lkasten in Doppel. ka-t-n) z trdeffa lesa. poceni naprodaj. Naaiov pove uprava .Jutra«.	8693
Prevozni nilinl
za domače mletje (poeon i K 51, so na ojrled In pro-... jo nrt Podboj, Sv. IVra cesta 9.1.	8474
Dva lepa oleandra
in palma (juka), »e e-no proda Naslov pove uprava »Jutrav	—ar
Lovski voz
moderno izdelan, v telo • lobrero »tanju. se po telo n^odnl eeni proda Naslov pove uprava .Jutra«. 6?44
Motorno kolo
v telo dobrem -tanju, proda Legat, Slomškova ul 18 8600
Ve5 spalnic
In t Jedilnici It trdejra |». .a. poltirane. naprodaj v Skotil alici tt 13. dvorfis.
8734
Radlo^ondenTatorjl
(inno. l«io io BOOeail. n«. rabljeni, se uirodoo pro«1»jo — Povprašati: Ljubljana. Aleksandrov« e«.ta H Sm
•i U.—I. ar« po». «7»
Radi opustitve
trpoHne, H porini pr®** popolnoma nova #p*rerlj»ka opreiua is decimalna tehtnica ter	prinr«Tn»» malenkost — Naaiov po** aprava «.tatra>.
Vrtnice
nitk. In vlsokodebelne. rat-lifiiih barv ft imci.ll. le-sruster ta plotove, »mere-kice (t m visoke), rarno-vrstne trajnice in letne cvetlice, prlpnrnfa Ivan S i m e a e, trpov-ki vrt-aar, Ljubljana, Gra.lišfe 1!
872S
Zlptl del sters avhc
pristne kranjske. k prodam Naslov pova upr. .Juira*.
87(il
Čevljarski stroj
skoraj nov. a* eeao proda Naslov pove apr. .Jutra.
•Tlt
Prazne steklenice •Odola
k n p a J e drogerija Anton Kaue, sinova, Židovska «1
it. 1.	:T9
Srebrne leone
se po najvišji eeni kupn Jelo. Ponu-lbe pod rnačko «Krose, »a apr. .Jutra., «7f7
Fotoaparat
»V t!, kupim. Ponudbe • navedbo cene na naslov: Rožane. Ratmelltvena ko mi-ija v Ljubljani. 87JS
Apno
It varorov. k a p I B Ponudbe t nav«dbo cene fran-ko vacoa poslati na na«'«v Viktor t n n k. Beoprad, poštni predal 188. 86«8
Gostilna
prvovrstna, v lepem |»ru-roetnem nrtti Slovenijo, se vsled boletni lastnika odda v »tem inventarjem podjetnemu in kavcij« zmožnemu irostiinifarja takoj a« ra'«« Ponudb« na aprava .Jutra« po4 .irvorr.taa (a.ti1na>.
msmm
DvorlšCna h'51ca
1 možnostjo dozidave podstrešnega stanovanja, s« v LJubljani ugodno proda. — Naaiov pove apr. «Jutr»>.
8C91
Soba se odda
takoj ali potne]« i rospo-
duma ali ros|>odifnama. — Naaiov pova upr. .Jutra.
H«
Zakonski par
bret otrok, išfe p r a a a • » a b o. Ponudb« na upravo •Jutra, pod cua£ko .Dobro plačilo 8879».	8^63
Velika soba
opremliena. »e takoj odda le solidnemu roapnda. — Naaiov pove npr .Jutra« 8074
Mirna, solidna gdč.
uradnlra. I:ft» prijatno »o-bico v sredini mesta, event. rre todl kot »o»tanovalka. Ponuilbe na upravo »Jutra« pod .Sobica 4127». E714
Prazno sobo
8« moro V v bližini fl»v-nera ko'o.tvor» ali Tabora, i š C « mlad takonski par bret otrok ra 1. m»J. — Event. »e pl..1. ta pol 1-ta naprej. Ponudi* pod šifro • l!«J 21728» ua apravaittt-o .Jutri«.	8710
Prlrro«to so^o
» po*tello. UFern ta .ebe la malepa fantka, ta maj 1'onu 'be na upravo «Ju!ra. pod »Vdova 411 U. Srfit
2 oprerrllenl sobi
t uporabo knblnj« ta taj-trk In veierio. «o RFeta pri boljši družini ta t »ta. rejll asebi. Ponudbe pod Cifro »Dobro plafilo 4W. na apravo »Jatra«. 8*V»7
Stanov, nle
t »oM. kublnj«. kl«t In pri tikiln«. lepo aovo, oddam t 1. mai.-m ttrankl bret otrok, katera plača najemnino ta t leti aanrej. — Opleda »e v nedeljo Na-•lav po«, aprava .Jatra.
8688
Prazno sobo I5Č;
šivilja, ki je ve« dan od. »otna. event. pre kol sostanovalka k mirni strank! penu-tbe na up-»vo .Jntra. pod značk« .liiroa 4(^>l>.
8687
Odda se soba
lepo opremljena, t e'eVtr razsvetljav«. « bll»ini .Klit-kiea«. »amo bollšcma po-»po-'a Naaiov pava a|»«»» •Jatraa	tTS
Opremljena soba
v bližini meeta, primerna ta ietuvliče, »e odda. — Naslov pova apr. .Jutra..
6094
Soba
fl«ta la tračna. » bližini obrtne šole, M odda dijaku ali soli tnemu gospodu, event. • pojiolno o-s rito Naelov pova upr. .Jutra«, 8743
Dekle
pletnja. pridna la poltena, bi ta »obico (k.ni-i.»1* |k> do-tivuru pri pos|«dinjstvu Ponudbe na upravo »Jatra. pod »PoS:eno»t».	8728
Prazno sobo
■ vso o*krbo, v »redi ali na periferiji mesta, išče po«pod. Por«.'be aa njtravo »Jutra, poti lifra »J S >.
87(10
Na stanovanje
hi hrano, .e »prejme po-»pod. Naslov pova aprava
»Jutra«.	8-V'iJ
Mesečno sobo
• popolnoma ispitlri. a i m vbodom. i*č. pot pod v .redinl me-ta ta takoj ali pozneje. Ponudbe pod »CUtota. aa apr. .Jatra.
MP8
7'ji.
V nedello
popolne sestanek v hotelu
•Grad. nied Vroče poljube - Inlenjet R t.	8tVi8
Predtlsk?nje
roSnih del aajmo'lernel»lb vzorcev — |a> it va nre.lni nitki nenl Pi- I Bkoiijo I/I
isa
T enja se avto
fsedežea, dobro obranjea. ta štlri-edežnepa — Naslov pove uprava »Jutra«. 8IVM
Qg'a«nl zavod
KOPITAR
IJU31JAKX. f opova 21 eMri1«*« za trgovce Is obrtnike vse Inserate t* vse časopise Sa prijazna priporoma
KOPITAR
lila
Priporočamo knjigo t
l KuBindi u.,
Kopis bilke in njen pomen s dvema zemljevidoma. Knjiga velja a poštn no vred
Din 31'— ter se naroča pri Tiskovni z a d p u g i v Ljubljani.
m i mli femii
M Jisci-Cons riiliHUcritfU
Izšel Je v knjigi
Taksni in pristojbfiiski pravilnik.
Kdor plaftute takse In pristojbina, potrebu e pole; zakona tudi pravilnik, ki zekon raz aga hpojasnuie. Knjiga, ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43*50 in se naroča pri
Tiskovni zadrnji ▼ Ljubljani. Prešernova ul. 54.
■ rw
BIM—.a

Oospod'čna
samostojna a osae1l;ena — išča sebi enak« o«c!»«. Po-pi»« na apr. .Jatra. pod teajko .Re.no 41«?.. 8H78
Katera dama
N hotela reSItl «k.|"teneo mlaJcmu aka >em naobra-ženem« po-po »u t ma'!m posojilom Dopise na npr. • Jntra. poj mačko «Po-mt>« 4136«.	874«
Kratek klavir
rjav, dobro ohranjen,	»ko-raj nov. telo poceni na j
prodaj. Maalav pova	apr !
•Jutra..	8675
Išče se barmon'1
za šol.ko uporabo. Takoj-»a1« poru 'b» t navedlio j -ene Je po-tatl na nariov: ] *ol«ko vodstvo v D M v Polj« pri Ljubljani. 87'«
P!an'no
Itvrsieo. »e proda ta tMa ISnno. Nadut pav« aprava •Jatra«	(701
K
K
WA X X X X K K K K X X X X X X X X
Ljudske knjižnice
opozarjamo na na;nove]Se zvezke zbirko
y,Ppos^ei5 in zahavs"a
Pu5!;in - PrJTatslJ, Ksoetanova H5!« Povest Bioš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti l'25 Din več.
Bndal Andrej. Križen pni Petra Kuolje« nika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1'25 Din več.
Kersnik J.inltn, Cyo!amcn. Poman. BroS. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti 125 Din več.
Kcrsn k Janka, Agitator. Roman. BroS. 18 Din* vez. 23 Din, po pošti I 25 Din več.
Zcyer - BradaC, Tri leq*nde o razpelu. Vez
20 Din, po pošti P25 Dm več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Liubliani.
Prešernova ulica 54.

x
XX	xx
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
ALEKSANDER.-DUAAf
ZVESTOBA DOGROBA
1LA-DAANE DE* AONSOP.SAU)
119
Ko so ubijalci videli, da sta padla dva nova druga, a jeden da še komaj stoji, so spremenili taktiko, pričeli so mahati s kopiti pušk kakor z beti, in nekaj jih je tudi sprožilo. Ali strelno orožje je bilo takrat še počasno in s spretnimi skoki se je Bussy umaknil krogljam, ki so šinile mimo njega. V tej skrajni opasnosti se je njegovo bitje podvojilo, tako da je kar sproti pogodil misli in nakane svojih sovražnikov. NI bil bog, ali je vsekakor bil nad močjo navadnega človeka, šinilo mu je v glavo, da se bo borba takoj končala, čim ubije Mon-soreaua. Videl ga je med dvema ubijalcema, ko je polnil iznova svojo pištolo. Planil je skozi druge napadalce, ki .iih je odstranil s strašnim krogom meča. in stopil v hipu pred njega. Ta hip je počii strel od strani, pogodil sicer ni Bussyja. pač pa njegov meč, ki se je prelomil v rezilu šest palcev nad držajem.
Bussy pograbi odletelo ostrino, jo prime v roko s pomočjo ovitega robca in boj postane strašnejši, kakor doslej, bolj neenak. Bussyjeva roka je postajala trudna, manj gotova, ali ta hip se dvigne na tleh ležeči Remy in proži Bussyju svoj meč. Monsoreau je v besu drugič ustrelil v Remyja, ali Bus-syju se je povrnila moč, ko je začutil v pesti orožje. Udari' je desno in levo in zopet položil dva nasprotnika ter si osvobodil umik k vratom. Z levico je skušal potegniti zapah, aii je ta hip dobil dva strela v bedro in dva sunka z mečem v ramo. Potegnil je vsejedrto zapah, odprl vrata, planil s praga še enkrat nazaj v sredo pred Monsoreaua in ga strašno sunil v prsa.
Monsoreau ie izustil strašno kletev, a Bussvju se je pojavila nada, da bo vseeno odolel temu strašnemu napadu, najstrašnejšemu, kar jih je v življenju doživel ali sploh videl. Ali štirj? b^nditi so še vsejedno ostali in poskušali, da ga premagalo. Ali z naporom vse svoje moči in volje jih je Bussy odbijal s konico svojega meča. Dvakrat se je Monsoreau sam ves mrzličen približal Bussyju in obakrat je bil nekoliko zadet ter se je odmaknil. Naenkrat pa planeio nad razjarjenega Bussvia trije banditi obenem in ga zgrabijo ter v rvanju, ki nastane, iz roke izvijejo ostanek meča. Bussy jih otrese, pograbi pru-čico s tal in ž njo razbije glavo enemu napadalcev, potem drugemu, tretji pa zabode Bussy;a z bodalom v prsa. Bussj polagoma izvleče bodalo iz prs in ž njim sune napadalca. Zadnji bandit zbeži in skoči skozi okno. Bussy plane za njim, ali težko ranjeni Monsoreau se dvigne s ta! in od zadaj udari z mečem Bussyja po golenici. Mladi mož ranjen pogleda okrog
»ebe, dvigne prvi meč, ki Je ležal na tleh in pribije f nflm Monsoreaua k tlom, rekoč: «Ne vem, če ostanem živ, ali to zadoščenje imam, da vidim tebe mrtvega!«
Monsoreau je hotel nekaj odgovoriti, ali je samo globoko
zd2hnil. Bil je njegov zadnji zdihljaj.
Bussv se je sedaj umaknil na hodnik, na vratih je 5e enkrat pogledal okrog sebe. Ko vidi toliko bledih mrtvih lic, se zgrozi, aii obenem mu neizrečen ponos prevzame srce. Sam proti takšni premoči! In zmagalec! Da, zmagalec, ali na smrt ranjen, oslabljen rad! velike izgube krvi, ranjen v nogo, v rame, v bedro, v roko, v glavo... Sedaj mu preostane samo 5e eno. da se reši, da zbeži od teh mrtvih, da se umakne pred nevidnim sovražnikom, pred vojvodo...
Ali za ubogega Bussyja preizkušnja le ni minila. Ko je stopil omahovaje na stojnice, vidi, da je celo dvorišče polno oborožencev in da se bliska orožje. Tudi strel poči in krogla mu iznova prebije ramo. Bussy pomisli na malo okence, o katerem je govorila Diana. češ. da bo odtod opazovala jutraj-šnji dvoboj. Okno je odprto In skozi nje vidi se vedro nebo. posuto z zvezdami. Ali Bt:s*v ie preveč utruien in oslabljen, da bi se povzpel nanj in skočil na ono stran. Ko vidi, da stopa po stopnicah sklenjena nova četa. očividno da nadaljuje napad n ga ugonobi, pa se Bussy vsejedno zavihti na okno in odžene, ali okrvavljeni podplat mu izdrsne in z viška pade Bussy na konice železne ograje, ki je na tei strani pritrjena okrog hiše. Na teh konicah naboden obvisi deloma na obleki, deloma pa naboden v meso. Ta trenutek pomisli na edinega prijatelja, ki mu je na svetu še ostal, in zakij?»: »Na pomoč. Saint Luc! Semkaj!» «A to ste vi, gospod de Bnssy?» spregovori sedai neki g'as izpod skupine dreves v bližini. Russy zadrhti. To ni bil Saint Lttcov glas. Ali mfcli mu niso več ure!ene. Zato ponovi: »Semkaj, Saint Luc! Semkaj. D:ana' Ne boj se, Monsoreaua sem ubil!» Ali Saint Luc se mu ne oglari. le neki drug' g'as vpraša: »Tako, Mni>cTean	rnrt^v?® ».Te!» odgo-
varja Bussy. In opazi dva zakrinkana moža, ki stopita iz grmičja in se mu približujeta. »Gospoda, v imenu nebes,® ju naprosi, »pomagajta plemiču, ki se more še rešiti!« »Kaj mislite, monseigneur?» vpraša eden n' h druzega. »Ncoprezne:;!* ga "a pokara. »Monseignsur!« klicne sedaj ra svojo nesrečo tud: Bussv, ki je pogodil, da je ta neznanec vojvoda d* Anjou. hej. oslobodite me, in oprostim vam. da *te me izdali!« «Cu'eš li?» reče zakrinkani. »Kaj zapovedujete?« »No, saj vid'š, za kaj te prosi! Reši ga., njegovih muk!» se zoprno in cinično zasmeje oni.
Bussy sli?; in zamrmra: »Sedaj sem izgubljen. Dopolnjeno je!« Pomislil je še na Diano, bolno jeknil in v onemogli jez: nad izdajalcem Skrtnil z zobmi, vzpel se, da se z zadnjim naporom sam reši, ali ta hip je počil strel in ga pogodil v prsa. Z Dianinim imenom kot poslednjo popotnico je Bussy izdihnil
Auril1y je dobil od vojvode r.alog. nai stopi gori, se pomeša med oborožence, naide mrtvo truolo Monsoreaua in ie vrže na dvorišče. To je Auri!ly tudi storil, vojvoda pa se je sklonil k mrtvccu in ga pretipal in našel na njegovih prsih pod prslukom oni dokument, katerega ie še ored nedavnim podpisal na zahtevo vrhovnega nadlovca. »Evo,« pravi, »to sem iskal, sedaj sem dosegel vse, kar sem zaenkrat nameraval!« sj šepeta.
«A Diana?« vpraša Aurtlly.
»Nisem več zaljubljen vanjo. Odvežl njo In Saint Luca, nai gresta kamor hočeta.*
Auritly izgine.
«To pot sicer še ne postanem kralj Francije,* pravi vojvoda, »ali tudi na morišče mi ne bo treba zaradi veleizdaje.« In raztrga dobljeni dokument na drobne koščke.
Maščeval se je Bussyju. Maščeval se je Monsoreauu. Drugo njega ne briga.
XXIV.
Zarota, zasnovana za Telovo, se je po Chicotovi zaslugi spremenila v komedijo, v kateri so zarotniki nasedli. Končno so sramotno pobegnili po podzemeljskem hodniku. Criilon je na čelu tridesetih izbranih kraljevih stražnikov udri v samostan, ki je bil pa že zapuščen. Kralj je stopal na čelu med prvimi z golim mečem in iznova dokazal svoj pogum, klical je Chicota na vse grlo, ali nikdo se mu ni odzval. »Da ga niso ubili?« vprašuje kralj. »Oj, mojega šaljivca in prijatelja! Plačali bodo z glavo vsi njihovi plemiči!«
»Prav imate, sire, ker Je Chicot plemič in eden naihrabrej-ših!«
Chicot pa se ni mogel oglasiti, ker je pravkar bičal vojvodo de Mayennea, kar ga je tako zanimalo, da sploh ni poslušal nič druzega. No, ko se ie vojvodi posrečilo, da mu je odnesel svojo krvavo zadnjico, in ko se ie Gorenfiot onesvesti!, je Chicot spoznal kraljev glas in «e mu odzval. »Semkaj, sinko moj. semkaj!« mu je viknil v odgovor iz vsega grla, tačas je pa poskušal oživiti Gorenflota in#ga namočil z vodo, ga dvignil na rol in debeluharia na<'onil na h'"žnie drevo, sedečrga
Cim se jc menih nekoliko osvestil, sc je pričel bati za svojo usodo. »Selgneur Chicot!« spregovori, čim odpre oči.
»Glej no. odgovarja Gaskonjec. torej nisi umrl?« »Dobri 'ospod de Chicot, vi mene menda ne boste izročili mojim sovražnikom?« »Izdajalec!« zagrmi nanj Chicot jezno, todashli-ieno jezo. »Mene, vašega Gorenflota, ki je v vašem društvu vozobal toliko pečenih pišk pri »Rogu izobilja?« in ki sva toli-■okrat tako mofakarsko popivala?« Ta spomin je razblažit Chicota. Gorenflot se je poskušal dvigniti, alj ni mu uspelo, n prekotalil se je na tla, ker ga noge niso hotele nesti. »Vsta pravi Chicot. »Ali mi odpuščate? Toliko ste me pretepli, ^a mi lahko ostanek kazni odpustite!« Chicot prasne v smeh Jadni menih si je domišljeval, da so udarci, katere je odnesel '.avcnne. bili njemu namenjen!! »Vi se smejete, gospod de Chicot?« »Seveda se smejem, živina ti!« »Jaz ostanem torej živ? Ker vi hi se sigurno ne sme;ali, če bi vedeli, da bo ubogi Gorenflot moral umreti.» »To ni moja stvar. Kralj edini odloča o smrti ali življenju!« Gorenflot se je napel z vsemi silami, da vstane, in se je spravil na kolena, ali tačas so zablisnili meč!
zanlamtele plamenice. kralj s svo;o četo je prihajal na vrtič.
Kupujte knjige v »Tiskovin zadrugi«, M Issia v zalogi domače in tuje poučne in leposlovne knjige
Priporočamo
novo izdajo
romanov i
Cyciamen
Broi. 22 Oin, vet. 27 Din, poil 1-25 Din
Agitator
BroS 18 Din. ver. 23 Din. poŠti -25 Din
Izdata iih je
Tiskovna ra ruga > ? L;ab!jani j
UUIlBUri^UiiaMUUlH*
3EEE3EI3E3
«Jjtrov» roman
katerega *Vctin«kcf napeta
mehina. prepleten* g fantastičnimi caplrtljaji od z*-<*etka «la fccn.*r ki nrina-*ajo navdBKenrroa fitatejja x irtrr^antnim rarmotri-▼anjem r»ak hip presenečenja. k. mu le alerfi ra*-ofaranj« tn k-»nfternaeija in zopet presenečenje tako. da
fitatrlji nentrpno kora!! vsako nadaljevanje romana. je ir,$e! in #e doti ra pri n nravi «Joira» T Ljubljani.
Vsi ki so ga Citati in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice Joti zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
65 Di« 45 Dia
V>«nna rtane BroSiran* pa

prvovrstne zidake, priporoča opetena
„Eir?ona" d. d.
v LjuMjanl. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražakovi ul 3, pritličje. n*.«
najpopoinejij Šivalni ttro)
Veie, krpa. Stota, šiva z enost vnira premi* Kom povezljivega transporterja (grabelc)
Vsak dom ga imej!
Lud. Baraga
Ljubljana
Salajtburcna ulica M. 15-letna garancija
15-a HI
irlcion št. 88«
i rtliilOE

oplic
pri Zagrebu zdravijo protln, revmatizem, Išias. ženske bolezni itd. Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino. lastna radio posta a in >azne zabave. Izven glavne seziie znntni po-poousti na ceni. Poiasnila daje b ezoiačno Bo-p«lSš"-a a*rava	Tnl'0«. tat-a
1926-a
razne posode in vjeh v r^VS Jeieznincko atroko spadajočih ^predmetov pa znatno znižanih cenah nudi tvrdka
'Stani««* FlorganSK
!e'e:it!na Sv. Psira cesta Itev. 35.
2155-»
P3S3jila!c?vEibnic',r.z.zo.z. sa 37. aprovao leio
ki se vrši
v nodelfe, dna 28, aprila 1929 ob 14. uri v pose)ilni£ki pisarni.
DNEVNI RED: , t. Poročilo in odobrenje računa za leto
1924,	......
2.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji in sklepan e o njem,
3.	Volitev načelništva in računskih pre-' gledovalcev za leto 1925;
4.	Slučajni predlogi.
Hačelstoro.
VAN ZAKOTNIK iS™
MESTNI TESARSKI MOJSTER UWUs " 379 -
Vsakomisa tesarska deia, Eioderae lesene stavbe, e.v.rišji za palice, & ie, vile, tovarne, cerkve ia SVttBike; stropi, razas tla. siopaice. ledenice, payt-ijitnl, Viiande, lesene <-g aje i. t. d. G/adka iesemb moštev, Jeid« io mlinov.
Parna Saga.	Ci	Tovarna fara5rj\
ilntnl psjrebnt esvod.
Brez poseineja obvcatila
/Ssflca TarSs roj. Triksn s hčerko An-drejko, naznanja v svojem ter v imenu sorodnikov pretužno vest, da ja danes prrminul predobri soprog, oče, sin in brat, gospod
Andrej
trgovec In posestnik v Litiji
v 33 letu svoje starosti, previden s sveto-tajstvi kot žrtev zločina.
Truplo pokojnikovo se prepelje iz Leo-niSča v Višnjo goro, kjer se vrši poereb v nedeljo 19. t. m. ob pol 4. uri pop. na ta-mošnje pokopališče.
Litija Viftn|a gara, dne 17. aprila 1U25.
Re;iaiirarii3-pen$ien ..Lovacki rog"
Selce. Hrv. Primorie
Opčira poseduje moderno morsko kopališeč. — Imam na razpolago 80 čistih sob. Vodim izborno v celem Prtmorju znano najboljo domačo kuhinjo, kakor sem isto vodil v hotelu „Rokan\ Posedujem najbolja primorska vina, kakor tudi druge pijače, katere so vedno na ledu. Za obilni obisk se priporoča z velestošto; anjem
EA3L S07EČ&3
Priporočamo knjigo:
StoJanoviC A.,
Popis bitke In njen pomen z dvema zem'ievi-doma. Knjiga velja a poštnino vred D n 31'— ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
t Ljnbljir.i.
Cfvoren!
J(rv.
MiStni Hotel Soknn ^
Ljepo, čisto ttredjene sebe. I. razredna obskrba!
Perivoj-restaurant — Terasa. Pen slon sa stanom 80 Din dnevno. Do zadniega nuja ptimaiu se gosti 1 bez naručbel Preroruča se A. Baranek, vlas^ik.
3014-1
17 let v svoji stroki, perfekten v tehniki kot operativnem delu, zmožen samosto nega praktičnega vodstva išče za takoj svojemu znaniu primerno službo. Oferte na upravništvo .Jutra' pod .Perfekten 307'.
^^ - #

Brez putebnega obvestila.
Tužnega srca javl"amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš nepozabni, preblagi soprog, oziroma oče, tast, ded in stric, gospod
9 &
^ficei
notar v CeSiu
v četrtek, dne 16. aprila 1925 ob pol 12. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. aprila ob 4. uri popoldne iz hi5e žalosti v Vodnikovi ulici št. 10 na okoliško pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica se bo služila v ponedeljek, dne 20. apriia ob S. uri v žtipm
cerkvi v Celju.
CELJE, dne 17. aprila 19^5.	_
Zalujo&a rodbin« DetiCek.
Damske raform hiacs
v vseh modnih barvah prvovrstna trikot cd Din 30 svilene	cd Din 120
H. KEND A, Ljubljana
Mestni trg 17
znamke „Saizs?er" štirisedežen, zelo dobro ohranjen z kompletno novo pnevmatiko rezervni deli itd. se po nizki ceni proda. Auto je do 22. t. m. na ogled v Ljubljani, kje pove uprava .Jutra*
2M3-J
VEL9KI
ZEMLJE Vi 5LOVEM!
Merilo : 1 : 130.000
n nrzfo, šole, pissrae ia javne lokale, z nvacv?'so politično razdelitvijo Slevesije v okrožja ia i najms.šo državaa asjo
je pravkar IzSet. Nenalepljen zemljevid, sestavljen Iz Sest listov stane .... 120 Dia nalepljen na močnejS! papir s platnenimi pregibi .... 240 Oin nalepljen na platno s palicami 360 Dia Zemljevid se naroča v
kniig-rni Ciskovnc z;druge
V LJUBLJANI, Prešernova ul. 54
nasproti glavne poŠte