PoStnina nlafanu ▼ entovini.
Leto XIII., štev. 285
Ljubljana, četrtek 8. decembra 1932
* Hiti
UiMvivtuStvo: ujuDijana tinafijeva ulica o - Te eroD št. 3122 3123. 3124 11-25 312t> Lnseratni oddeiea: L.jut>!jana Seiea-ourirovs ui 3 . — Tei 3492 2492. Podružnica Marioor: iJosposka ulica 5tev 11 — Teletor «it 2455 Pooružm ca CeHe: Kocenova ulica
SL 2. — reieton št 190 Računi on p. št ;eK zavodih: Ljubljana št 11 842 Pra?a čisio 78.180. st lrtft 241
Naročnina &qhs& uie&ccnc ulu —. Za tnozemsT v< Uir »U.—
UreaoiSivo: Ljubljana K.Daf:jev& ulica 5. Teie-fon St 3122 3123 3124 3125 312ti Maribor gosposka ulica 11 Teieton Št 2440
Celje Kocenova ul 8 Tel St 1»0
Rokopi® se nt vračajo — oglasa oe rarifu
HBHOBa
V prvotnem osnutku zakona s® bile izvršene važne izpremembe glede načina odplačevanja ln znižanja
kmečkih dolgov
Beograd, 7. dec. p. Danes je skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o kmečkih dolgovih zaključil večdnevno de. bato. ki je dovedla do znatnih izprememb zakonskega načrta, ki je bil končno sprejet Seje se je udeležil tudi kmetijski minister g. Demetrovič Odborova večina JRKD bo imela še posebno konferenco s član. vlade, na kateri se bodo določile osnove za zaščito trgovcev, obrtnikov in zadrug, ki imajo pri kmetih terjatve na račun dobavljenega konsumnega blaga.
Debata v skupščinskem odboru se je nanašala v prvi vrsti na 7., 8., 15., 16 in 23. <ilen zakonskega načrta Ti členi so bili tudi znatno izprtmenjeni. Po novi sestavi se glase:
Znižanje dolgov
člen 7. Vsak kmet dolžnik, ki je v zadnjih treh ali več letih, preden je ta zakon stopil v veljavo, od svojih dolgov na račun obresti in drugih stranskih plačil, kakor provilzige, režijski stroški itd., plačeval po 16 ali več odstotkov na leto. sme zahtevati, da se mu dolg zniža na sledeči način:
1.	če je na račun obresti in stranskih plačil plačeval letno 16 do 20 odstotkov, se mu zniža dolg za 10 odstotkov;
2.	če je plačeval 20 do 24 odstotkov se mu zniža dolg za 20 odstotkov;
3.	če je plačeval 24 do 30 odstotkov Sc mu zniža dolg za 35 odstotkov;
4.	če je plačeval 30 do 36 odstotkov se imu zniža dolg za 50 odstotkov;
5.	če je plačeval 36 do 40 odstotkov, se mu zniža dolg za 70 odstotkov;
6.	če je plačeval nad 40 odstotkov se mu črta ves dolg.
če se dolg zniža po določilih 1. točke je treba ostanek glavnice obresti in stranskih plačil, kolikor znašajo na dan, ko se vloži zahteva po znižanju dolga, odplačati v 10 odstotnih obrokih z obrestmi po meri, ki jo določa 3. člen tega zakona.
Če znaša kmečki dolg 70 odstotkov vrednosti celokupnih premičnin in nepremičnin dolžnika, ima ta pravico zahtevati, da se zmanjša njegov dolg po § 16. ne glede na to. ali je zahteval znižanje po odstavku 1. ali ne. To pomeni, da ima pravico zahtevat' znižanje dolga tako zaradi preza-dolžitve. kakor zaradi previsokih obresti.
7.)	Znižanje dolga tako po prvem, kakor po šestem odstavku je treba zahtevati v roku treh mesecev 0d dne, ko stopj ta zakon v veljavo. Kmet ki je začasno zaposlen v prekooceanskih deželah, ima pravico zahtevati znižanje dolga v roku šestih mesecev od dne, ko stopi zakon v veljavo.
Prijava dolgov
čl. S. 1.) Vsi upniki kmetov, označenih v | 2., ki niso podjetja, vezana na javno polaganje računov, niti javne ustanove, niti osebe pod kuratelo, so dolžni v roku dveh mesecev od dne. ko stopi v veljavo ta zakon, prijaviti pristojni davčni upravi vse terjatve na račun posojil, če ta posojila niso bila hipotekarno zavarovana, preden je stopil v veljavo ta zakon Poleg tega morajo pri vsaki svoji terjatvi označiti višino obresti za dana posojila Za vsakesa doižni«a ie treba v prijavi navesti njegovo rojstno ime in priimek in kraj bivanja. Davčna uprava mora dat; potrdila o prejemu takih prijav.
2.)	Za terjatve, ki niso bile prijavljene v določenem roku, se smatra, da so bile poravnane.
3.)	Davčna uprava mora dostaviti vsakemu sreskemu središču spisek terjatev na račun dolžnikov kj stanujejo v področju dot.čnega sodišča.
Sodstl f^ostofiek •
§ 15. 1) Če zahteva dolžnik znižanje svojih dolgov ie v smislu čl. 7 odstavek 1., bo sodišče po izvedenem p-ostopku odločbe glede vsake posamezne terjatve znižalo dolg v sm slu tega člena
2 ) Če zahteva doižnik poleg znižanja dolgov po točki 1. člena 7. še z-nižanje po točki 6 istega člena, bo sodišče znižalo
terjatve v smislu 1. točke 15. člena 'Iuko znižane terjatve bo ponovno znižalo, tako da njegov končni znesek ne bo presegal 70 odst. vrednosti vsega dolžnikovega pre-m onega in nepremičnega imetja;
3 ) če zahteva dolžnik znižanje dolga po 6. točki 7 člena bo sodišče izvršilo to znižanje po določilih 2 točke tega člena.
člen 16. 1.) Znižanje terjatev kakor je omenjeno v 2. točki člena 15., se bo izvršilo na sledeči način:
aj da sa zavarovane terjatve, ki dosegajo po redu svojega prvenstva kritje 70 odstotkov po vrednosti dolžnikovega imetja, priznajo v popolnem 100 odstotnem znesku;
b) če skupni znesek zavarovanih terjatev ne znaša 70 odstotkov vrednosti dolžnikovega imetja, se ostale terjatve krijejo z ostankom v sorazmerju z njihovo višino;
2. znižaije terjatev, kakor je omenjeno v točki 3 § 15., se izvrši takole:
a)	Zavarovane terjatve, ki po redu njihovega prvenstva dosegajo 100-odstotno kritje s 70 odstotki vrednosti dolžnikovega imetja, se izplačajo v celoti, če dogovorjene obresti ne presegajo 10 odstotkov; v 90-odstotni višini, če dogovorjene obresti dosegajo več ko 10 odstotkov, a ne nad 16 odstotkov; v 80-odstotni višini, če dogovorjene obresti presegajo letnih 16 odstotkov.
b)	če znesek zavarovanih terjatev, znižanih po 1. točki tega člena, ne znaša 70 odstotkov dolžnikovega imetja, se ostale zahteve najprej znižajo na 90 odnosno 80 odstotkov po tem, ali se tako znižane sorazmerno po svoji višini krijejo z ostankom od 70 odstotkov vrednosti dolžnikovega imetja.
3 če ne bi niti skupni znesek vseh na ta način znižanib terjatev našel kritja v 70 odstotk:h vrednosti dolžnikovega imetja, se ostanek terjatev sorazmerno z njihovo višino ne prizna
člen 21. Predpisi tega zakona se ne nanašajo na določbe § 471. srbskega zakona o sodnem postopku v civilnih procesih, niti na določbe členov 23 do 35 zakona o bivših kmečkit seliščh in beglukih z dne 7. maja 1928. Pri določevanju prezadolženo-sti po točkah 4 in 6. § 7. in po § 15. prihajajo v poštev vse premičnine in nepremičnine. ki so v določilih tega zakona izvzete od izvršbe in zastavitve. Znižanje po določilih § 16. zakona o bivših kmečkih se-liščih in beglukih se ne bo izvršilo z zahtevo, omenjeno v § 33. točka 6), c) in d), če gre za znižanje tak h terjatev na nepremičnine in premičnine, ki so sicer izvzete.
§ 23 Če bi dolžnik v »voji izjavi navedel lažne podatke, bo odgovarjal za tako početke po kazenskem zakonu, razen tega pa bo izgubil pravico do zaščite po tem zakonu Postopanje, kj se bo uvedlo za znižanje dolga na osnovi takih podatkov, se ustavi in dolžnik izgubi vsako zaščito po tem zakonu.
Zaščita denarnih zavodov
Pri denarnih zavodih, ki so dosedaj za-htevali zaščito po dosedanjem 5. členu do-sednjega zakona, se zaščita določi v posebnem členu, ki je v novem zakonskem načrtu 32. Zakon določa, da se poleg komisarja pri takih bankah z rešitvijo trgovinskega ministra postavi poseben posvetovalni odbor z najmanj štirimi člani lz vrst zavodovih upnikov, a tako, da so zastopani tako veliki upniki kot vlagatelji. Ta odbor bo v vsakem pogledu podpiral komisarja pri izvrševanju njegovih dolžnosti, ki bodo urejene s posebno uredbo. Odbor se mora sestati najmanj enkrat na teden ter izraziti komisarju glede vseh važnih vprašanj svoje mišljenje, če bo komisar sprejel kako odločbo brez nasveta odbora, mora odločitev naknadno predložiti odboru. Odbor ima pravico sporočiti v-je mnenje tudi direktno trgovinskemu ministeru.
Posel
Macdonalda v Parku
vojnih
h dolgovih v Parizu
zaradi ureditve plačevanja
Pariz. 7. dec č Macdonald in ^Herriot, ki snoči skupaj odpotovala iz Ženeve, sta davi prisspela v Pa-iz. Zvečer ob 9. je prispel v Pariz angleški zakladni kancelar Neville Chalberlain, ki je imel kasno zvečer posvetovanje z Macdonaldom. Namen •teh sestankov je določiti končno stališče Anglije v vprašanju vojnih dolgov. Domnevajo. da so bila nocojšnja posvetovanja odločilnega značaja. Macdonald bo o končnem angleškem stališču in sklepih obvestil tudi Hernota. zaradi česar sklepajo, da se bodo posvetovanja z njim pričela šele jutri. Vsi današnji listi poud.arjajo francosko stališče. ki je proti plačilu vojnih dolgov ali vsaj za njihove odgoditev Listi pišejo, da bi Herriot v trenutku, ko bi pristal na pla-č'io Francije, padel v pailamentu, s čimer že računajo kot z gotovim dejstvom. Brez-dvomno bi prišel na krmilo vlade zopet Tardieu. ki bi sklicujoč se na želje in zahteve parlamenta na to odklonil plačevanje
vojnih dolgov.	. . , .
Herriot je dopoldne poročal ministrskemu svetu o svojih sestankih v Ženevi zaradi razorožitvene konference, nato pa o vprašanjih vojnih dolgov Ameriki Ministrski svet je skleml, aa bo o tem vprašanju definitivno sklepal šele po izmenjavi misli med Herriotom in parlamentarnimi komisijami. Kakor trdijo v poučenih poli-
tičnih krogih, so možnos-ti glede načina likvidacije 15 t. m. zapadlega obroka vojnih dolgov naslednje: plačanje s pridržkom, nakazilo bank' za mednarodna plačila ali pa francoski Narodni banki, odklonitev plačila in arbitraža. Pri odločitvi za eno izmed teh možnosti bo treba upoštevati tudi to, kako se bo Anglija odločila.
Vlada mora tudi razpravljati o vprašanju plačila francoskega obroka Angliji in o ratifikaciji lausanmskih dogovorov. Zato je malo verjetno da bi Herirot jutri stopil pred parlamentarne odbore. V zvezi s tem računajo da bo debata v parlamentu, ki je bila prvotno napovedana za petek, odgo-dena.
Praga. 7. decembra, d- Češkoslovaški poslanik v Washinstonu je včeraj izročil ameriški vladi napovedano drugo noto Češkoslovaške o zadevi vojnih dolgov. Nota opozarja na težkoče, ki bi jib moralo plačilo decembrskega obroka izzvati v češkoslovaških državnih financah. Češkoslovaška prosi zato za uvedbo pogaianj o ureditvi celotnega dolga. ki znaša okroglo 100 milijonov dolarjev. Če 5*>do velesile poravnale decembrski obrok, bo tudi Češkoslovaška plačala decembrski obrok v višini 1.5 milijona dolarjev; če pa bodo odrekle plačilo, se tudi Češkoslovaška ne bo obotavljala ustaviti plačevanje.
« «' • v
seji nemškega državnega zbora je prišlo da k komunisti isi hitlerjevci, v
rvavega
Berlin, 7 decembra g. Na drug,i 6eji Reichstaga je prišlo med razpravo o na-rodno-socialističnem predlogu za i.pres enem bo ustavne določbe o zastopstvu državnega predsednika za primer, če bi bil zadržan do velikanskih škandalov. Komunisti so priče;i demonstrirati ter so vzklikali proti državnemu predsedn:ku, čemur se je pridružii 'udi neki poslušalec na tribuni za občinstvo, kar je dalo povod za divji pretep med komunisti in narodnimi socialisti.
Pred prehodom na dnevni red je imel komunistinči poslanec Hell nagovor, v katerem je omenil tudi eksplozijsko katastrom fo v Premuitzu, ki je bila po zadnjih vesteh mnogo strašnejša, kakor so sprva domnevali. Govornik je zatrjeval, da je še 30 delavcev pokopanih pod razvalinami, 10 pa je baje že mrtvih. Vsi poslanci so vstali, ko je poslanec Hell izjavil: »To katastrofo so zakrivile nezaslišane priganjal-ce metode prot< delavstvu.« Med tem je padlo v dvorani nekaj medklicev z desnice. Predsednik Esser je opetoveno prosil govornika, naj oirik izraze in mu je končno odvzel besedo. Kljub temu je mogel Hell predložiti še predlog da bo zbornica izvedla o eksploziji v Premnitzu preiskavo. O predlogu bodo baje razpravljali še danes.
Nato se je pričela debata o že omenjenem narodno-social stičnem predlogu. Komunistični poslanec Schneller je izrazil pomisleke proti izpremembi ustave, češ. da je državno sodišče popolnoma pod narod-no«socialističnim vplivem. Govornik je v nadaljnjih izvajanjih ostro napadal državnega predsednika, čemur so ostali komunistični poslanci živahno pritrjevali ter ra-čeli končno vzklikati: »Doli s Hindenbur-gom!« To je bil prvi povod za nadaljnje burne dogodke. Predsednik Esser je sicer pozval govornika k redu in zagrozil komunistom z naiostrejšimi ukreni, toda komunisti so nadaljeval- z izgredi m pomagal jim je tudi neki poslušalec na tribuni, ki pa so ga ostali hudo pretepli iD pritisnili proti vratom. Nekai trenutkov pozneje je
ranjenih
prišlo na tribuno še več uniformiranih na* rodnih socialistov, uakar se je razvil tamkaj splošen prettp, dočim so v dvorani Komunist' nadaljevali s kričanjem. Napetost se je stopnjevala od minute do minute, zaradi česar se je bilo vsak trenutek bati sj.iošm;ga pretepa. Končno je predsednik Esser zaključil sejo m je bil sklican svet najstarejših
Medtem je v kuioarjih za vladno tribuno pričelo približno -10 komunističnih poslancev z večjim številom narodnih socialistov divje prerekanje. Obe stranki sta se obmetavali z najrazličnejšimi psovkami, kar je bil znak za splošno bitko, ki se je tudi takoj pričela. Po zraku je zletel najprej pljuvalnik. ki je zadel nekega komunističnega poslanca na glavo. Nekaj sekund pozneje so začeli pretepajoči se poslanci metati drug v drugega, kar jim je prišlo v roke. Stoli, mize, telefonski aparati in sploh vse, kar je bilo v bližini, je letelo po zraku. Nekateri izmed njih so hiteli v sosedne prostore in privlekli na hodnike razne predmete, ki so jih prav tako metali nad nasprotnike. Pri tem je bilo razbitih mnogo šip po hodnikih in na vmesnih vratih. Številni poslanci so bili v tem boju ranjeni. Zmagovalci so ostali končno narodni socialisti. katerim so se pozneje pridružili za ojačenje še drugi narodni socialisti, ki si» cer niso člani državnozborske frakcije. Komuniste so polagoma potisnili v njihove prostore. Najhujše je bil ranjen narodni socia'ist Lose. ki mu je povzročil težak telefonski aparat znatno rano na glavi. Med bojem so narodni socialisti privlekli na dan tudi veliko mizo jo dvignili v zrak in jo vrgli na komunistične klopi. Miza je zletela tako visoko, da je razbile krasen lestenec, ki visi s stropa. Drobci stekla so poškodovali več poslancev na obrazu in rokah Kuloarji so nudili po tej bitki med poslanci sliko najstrašnejšega razdejanja. Razen ra/bitih delov oprave je bilo opaziti tudi na več mestih krvave madeže. Demonstranta na tribuni, ki je dal prvi povod za demonstraci je. ao agnoscirali kot komunističnega poslanca meklenburškega deželnega zbora. Quanta.
Napad na naš konzulat
v Zadru
Pod nadzorstvom policije so razbili šipe na poslopju konzulata ter na stanovanju konzula in demolirali trgovine jugoslovenskih trgovcev
Zadar, 7. decembra M. V ponedeljek zvečer so italijanski dijaki v Zadru priredili demonstracije proti naši državi. Pred očmi oblasti, ki so mirno poslušale vzklike in največje žaljivke proti naši državi in našemu narodu, so demonstranti krenili v povorki po ulicah ter demolirali trgovine, lokale in stanovanja naših državljanov. Ne da bi jih policija ovirala, so razbili izložbena okna jugoslovenskih trgovcev in demolirali njihove trgovine ter uničili vse blago. Posebno hudo so prizadeti trgovci Martin Babic, Ivan Simcija, Ivica Mace, Avgust Radumič in Josip Pavec. Napadli so tudi zasebno stanovanje Josipa Zrinj-skega ter ga demolirali in razbili vse šipe. Toda vse to divjaštvo ni bilo dovolj demonstrantom, marveč so krenili dalje pred jugoslovenski konzulat. V navzočnosti več uradnikov zadrske prefek-ture so demonstranti med najgršimi psovkami na našo državo in naš narod navalili s kamenjem na poslopje konzulata in razbili vse šipe. Prizanesli niso niti v bližini se nahajajočemu zasebnemu stanovanju našega konzula. Tudi tam so razbili vse šipe. O vsem tem seveda zadrska prefektura »ni nič vedela«, dokler demonstranti niso izvršili naročene jim naloge-
Zadar, 7. decembra. Demonstracije v Zadru so organizirali faš:sti pod vodstvom svojega pokrajinskega političnega tajnika dr Petra Marincovicha. Fašisti, ki so se zbrali na Beneškem trgu, so vpili: 2;vela
italijanska Dalmacija! Živeli levi sv. Mar« ka na jadranskem vzhodu!« Na protestnem zborovanju je govoril pokrajinski fašistični tajnik z izredno vehemenco ter je napadal Jugoslavijo z najbolj sramotilnimi izrazi. Govoril je o barbarstvu in van-dalstvu proti »italijanskem« mestom na Krku. Braču. Korčuli. Gružu in drugod. Pozival je ljudstvo, naj zaupa Mussoliniju, ki bo privedel Italijo do zmage tudi na vzhodnih obalah Jadrana. Z zborovanja so poslali Mussoliniju pozdravno brzojavko s pozivom, naj reši »zasužnjeno« Dalmacijo.
Pula, 7. decembra. Dalmatinski emigrant je, ki bivajo v Puli, so priredili v prostorih tako zvane »Damatinske akcije« protestno zborovanje, na katerem se je zbralo večje število fašistov Na zborovanju je govori1 dr Raimondi, ki ie ostro napadal jugoslovensko državo Po zborovanju so uprizoril: demonstrativen pohod po mestu ter vzklikali proti Jugoslaviji in za rešitev »od pamtiveka italijanske« Dalmacije.
Beograd, 7. decembra M. Zaradi demonstracij italijanskih dijakov in njihovega napada na poslopje našega konzulata v Zadru, kjer so tudi demolirali nekoliko trgovin jugoslovenskih državljanov, so priredili dopoldne beograjski dijaki v avli univerze protestno zborovanje, na katerem je več govornikov obsodilo postopanje italijanskih dijakov. Dijaki so priredili v poslopju univerze tudi demonstracijo, ki pa je ostala v obsegu poslopja univerze in ni prešla na ulico.
senata
Senat je včeraj odobril tmjsko-proraetno konvencijo s Češkoslovaško — Senator Hribar za carinsko unijo s ČSR
Beograd, 7. decembra, p. Na današnji 6eji senata, ki ji je predsedoval podpred* sednik g. dr. Fran Novak, je bil po odobritvi zapisnika prečitan ukaz, s katerim je imenovan g. dr Kramer za namestnika zunanjega ministra Po raznih poročilih je senat nato prešel na dnevi red ter je naj-prvo izvolil odbor za proučitev zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa V odboru je med drugim senator g. dr. Gustav Gregorin, kot član in senator g. dr. Ivan Rajar kot namestnik.
Nato se je vršila razprava o konvenciji, sklenjeni s Češkoslovaško o medsebojnem pospeševanju tujskega prometa.
Po poročil« poročevalca odbora, dr. Marka Kostrenčiča, ki je priiporočal sprejem konvencije, je senator g. Ivan Hribar v daljšem govoru poveličal bratske odnosa je
med ju g o si o v ensk i m in češkoslovaškim narodom in na<?lašal, da je baš to bratstvo rešilo naš tujski promet pred še h-uj-o krizo, toliko škode. Poudarjajoč tesne odnošaje s Češkoslovaško, je izrazil svoje prepričanje. da bi bilo treba na vsak način skleniti s Češkoslovaško carinsko unijo, kar bi bilo v obojestransko korist. Mi smo vseskozi agrarna, Češkoslovaška pa po večini industrijska država Tako bi .se lahko tudi na gospodarskem polju medsebojno izpopolnje vali Z željo, da bi tej konvenciji kmalu sledile še druge, s katerimi bi se medsebojni odnoš.aj'i še bolj poglobili, je senator g. Ivan Hribar končal svoj govor z.izjavo, da bo z na'večjim veseliem glasoval za konvencijo. Nato je govoril še senator gospod dr ŠUovič, nakar je bila konvencija soglasno sprejeta. Po kratki razpravi je se-
je
Po tričetrturnein odmoru je podpredsednik Esser zopet otvoril sejo s sporočilom, da bo dal preiskati dogodke in nato poročal zbornici: če bi se na tribunah (»navijali izgredi, bo dal vse tribime izpraznili. Nato se je nadaljevala debata o mi dno-so-cialističnem predlogu glede zakona o zastopstvu predsednika. Nemški nacionalni poslanec FrevJag Loliringhoven oo je izrekel proti temu zakonskemu osnutku. Po?l. Breitscheiil (socialni demokrati je izjavil, da bi socialni demokrati glasovali za na-lodno-socialistični osnutek, ker smatrajo, da je ureditev vnrašania predsednikovega zastopstva neobhodno potrebna. Nato se vršilo drugo posvetovanje, pri katerem je bil nemško - nacionalni predlog, da naj se osnutek izroči odb( ru. odklonjen proti glasovom predlagateljev. Prav tako je bil v enostavnem glasovanju proti glasovom predlagateljev odklonjen predlog poslanca Fr >v-tag - Lohringhovtia. da naj bi državni predsednik sam do'0? ! svojega zastopnika. 7a poimensko glasovanje, ki so ga zahtevali nemški nacionalci. n; bilo potrebne podpore 50 poslancev. Končno je poslanec Leicht (bavarska ljudska stranka) umaknil predlog svoie frakciie v korist enakega narodno-socialističnega osnutka o predsednikovem zaptonstvu. nakar je bil narodno - socialistični predlog spreiet z vsemi glasovi proti glasovom komunistov in nemških nacionalcev. Tretje posvetovanje se bo moglo zaradi ugovora komunistov vršiti šele na prihodnji seii državnega zbora.
Nato 'e sledilo prvo posvetovanje o predlogu centruma. socialnih demokratov in narodnih socialistov za spremembo zasilne odredbe z dne 4. septembra v njenem socialno - političnem delu glede pomoči za zimo in preskrbe dela Komunistični poslanec Torgler ie porabil to nriliko. da ie zopet napadal narodne socialiste, češ. da iih uporabliaio kot zasebno policijo zborničnega predsednika, česar se ne sme trpeti. K°r današnji =eii ni prisostvoval noben član državne vlade, je Torgler oredlaTal. naj se vsai k socialno - mistični debati pozove državni kancelar. Njegov nrPr|log pa ie bil z glasovi narodnih socialistov in socialnih demokratov odklonjen
nat nato odobril tudi konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev z belgijsko-luk-semburško unijo, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 9. dopoldne.
Nov incident ob bolgarski meji
Beograd, 7. dec. M. 5. t. m. ob 21. je pet neznanih oseb, ki so prestopile bolgarsko-jugoslovensko mejo, napadlo Vladimirja Ri-stiča v njegovi hiši v črnem vrhu v ni-škem srezu. Neznanci so Rističa s silo odvedli v Bolgarijo. Ob 23. so isti Ljudje ponovno vdrii v črni vrh Ln napadli Mika Goluboviča, ki so ga hoteli prav tako odvesti v Bolgarijo. Goluboviču pa se je posrečilo, da se jim je iztrgal iz rok.
V smi'slu 3. člena konvencije o ohranitvi reda in miru ob jugoslovensko-bolgarski mejj je kraljevska vlada po svojem poslaniku v Sofijj porvala bolgarsko vlado. Ja skliče mešano anketno komisijo, ki naj se sestane 8. t. m. ob 9. v Pirotu. da na l»cu mesta pregleda položaj, člani komisije bodo kot jugoslovenski delegatje svetnik zunanjega ministrstva Dragutin Kasidolac, svetnik notranjega ministra živojin Simo-novič in general M.ilan Radenkovič, kot bolgarski delegatje pa pomočnik notranjega ministra Palica, tajnik zunanjega ministra Alpiinov in polkovnik Ivan Markov.
Uvedba socialnega davka na Sušaku
Sušak, 7. dec. n. Po sklepu mestnega na-čelstva bo novi mestni proračun vseboval kot novo občinsko davščino posebno socialno doklado. To davščino bo plačeval vsak meščan v sorazmerju z občinsko doklado in najemninskim davkom. Onim meščanom, ki plačujejo prispevke odboru za podpiranje siromakov in brezposelnih, se bodo ti prispevki odšteli od socialne davščine.
Ostavka finske vlade
Helsingiors, 7. decembra, s. Finska vlada je danes odstopila, ker predsednik republike ni hotel izvesti zakona o ureditvi obresti na zastavna pisma. Zakon je predložil vladi agrarna večina.
Eksplozija v tvornici svile
Berlin, 7. decembra, č. V tvornici za umetno svilo, ki je last I. G. Farbenkon-cerna v Premnitzu pri Rathenau-u na Brandenbu rškem, se ie pripetila dopoldne huda eksplozija zaloge vodska. Pod razvalinami tovarniških zidov je našlo smrt U delavcev, ki so jih izkopali povsem razmesarjene. Pet drugih delavcev je bilo hudo ranjenih, mnogo pa lažje. V okolic: podjetja, so bile razbite šjpe na vseh oknih zaradi močnega zračnega pritiska, pa. trdi strehe na okoliških hišah so bile vse poškodovane.
Rimski parlament ratificiral kKrine z Jugoslavijo
Rim, 7. decembra, p. Na svoji današnji seji je parlament odpbnl 6Porazum o kliringu, sklenjen 22. oktobra z Jugoslavijo.
Bojevnik za pravico
Letošnje leto je bogato na jubilejih velikih mož io znamenitih dogodkov. Na konec leta pada tudi stoletnica velikega misleca, poeta in borca; moža. ki je izše! iz številčno malega naroda, katerega slavno ime pa je dobilo veljavo pri vseh kulturnih narodih zemeljske oble.
Bjornstjerne Bjornson, ki se ga ob današnji stoletnici njegovega rojstva spominja njegova ožja domovina s kraljevskimi častmi, je bil rojen 8. decembra 1832 kot sin evangelskega pastorja v malem selu na Norveškem. Po dovršeni srednji šoli je -šel na vseučilišče. vendar pa formalnega študija ni dokončal, marveč se je že prei posvetil izključno pisateljevanju in novinarstvu. 2e nrvi njegovi nastopi so želi lepe uspehe. Kmalu pa so njegova dela postala duševna last vse kulturne Evrope Na drugem mestu govorimo o lite-ratu in umetniku Bjornsonu. tukaj pa hočemo obuditi in se pokloniti spominu moža. ki ie imel že Dred vojno pogum. stopiti pred vsem svetom na stran tlačenih in zatiranih narodov.
Bjornstjerne Bjornson je bil fanatik pravičnosti. Kjerkoli ie videl ali se mu je zdelo, da se godi krivica, je nastopi! z vso svojo veliko avtoriteto in s tako vehemenco. da si je nakopal doma in v inozemstvu -mnogo nasprotnikov in še več zamere. Marsikdaj ni žel hvaležnosti niti od onih. ki se ie za nje potegnil, a to ga rti motilo. Glavno mu je bila stvar sama. pravica in resnica.
Sam sin malega a ponosnega in svobodnega naroda je imel Bjornson razumevanje in srce tudi za usodo drugih malih narodov ki niso imeli svoje lastne državnosti in ki so v njih odločali tuji oblastniki. Taka ie bila zlasti usoda slovanskih plemen v bivši Avstro-Ogr-ski. V avstrijski polovici se je germanska nadvlada skrivala za kuliso liberalne ustave. Tisti slavni 19. člen državnih osnovnih zakGnov je dajal na zunaj v:dez narodne enakopravnosti. Tudi ni bila moč nemške nadvlade po letu 1848 tako brez meja. kakor v prejšnjih dobah. Nemški narodi so si z lastno odDorno silo znali obvarovati vsaj najprimitivnešje mrvice jezikovnih pravic. Drugače pa je bilo v ogrskem delu monarhije. Madžarska »gentrv« je vladala z vso brezobzirnostjo Njene barbarske metode so se kazale pred vsem svetom v oopolni nagoti in vladalci v svoie m cin?zmu svoie narodnostne politike niti skrivali niso.
Pred mednarodnim svetom pa so visoki madžarski aristokrati radi igrali vlogo borcev za svobodo in pravico. Madžarska avtokracija ni imela izvora v vladarju, temveč v Dlemiški oligarhiji Ohranjen ie b1'1 videz ustavnosti in parlamentarizma, v resnici pa je bila svoboda samo rezervat nekaterih
plemiških familij, ki so bile v revolucionarnem času pravočasno dvignile nacionalno zastavo. Madžari se niso ustavili niti .pred državnim pravom Hrvatov. ki so bili vsaj formalno zavezniki. ne pa podložniiki. Popolnoma brezpravni pa so bili Slovaki. Rumuni. Srbi in celo Nemci, ki so živeli na ožjem ogrskem teritoriju. Nikdo v mednarodnem svetu se ni brigal za usodo zatiranih plemen, ki jim je bila vzeta celo najprimitivnejša pravica vzgoje v ma-ternem jeziku.
In tu ie povzdignil svoj glas Bjornstjerne Bjornson. Pred. vsem svetom je obtožil madžarske vlastodržce. Napisa! je celo vrsto člankov, ki so se zavzemali za pravico ponižanih in zatiranih.
Pred 25 leti, dne 17. septembra 1907 je napisal ono zgodovinsko Dismo predsedniku svetovnega mirovnega kongresa grofu Schonbornu, s katerim je odklonil vabilo na kongres v Miin-chenu, ker ni hotel sedeti pri isti mizi z zatiralcem manjšinskih narodov. Zapisa! je med drugim: » Gospodje, ki nastopajo kot mirovni apostoli, uganjajo doma rokodelstvo ljudskega zatiranja in trpinčenja, ali pa mirno gledajo, kako zatirajo in trpinčijo drugi. Ako pride n. pr na kongres grof Apponyi, ki je sedaj nauoni minister na Ogrskem ter je v tej lastnosti škodljiv tlačitelj Slovanov, in bi tudi jaz bil tam. storil bi vse ter ne miroval poprej, dokler ne bi bil grof odstranjen iz dvorane.«
Moške besede Boornsonove, moža svetovne slave, so odmevale v vseh kulturnih narodih sveta. Se bolj kot udarec v obraz zatiralcem, so vplivale kot fanfara za obrambo pravic pod-jarmljenih narodov. Vzbudile so zanimanje za razmere ogrskih narodnosti in dale njihovemu obrambnemu gibanju ogromno moralno pomoč.
Češkoslovaški narod se ob stoletnici hvaležno in z vso pieteto spominja Bjorsonovega imena. Mi Jtigosloveni. ki smo živeli v Avstriji in Ogrski, pa imamo ravno tako dolžnost, da se pridružimo tej proslavi. Kajti tudi za nas so bile izgovorjene Bjomsonove besede in so mednarodnemu zanimanju približale tudi našo usodo. Po signalu, ki so ga pomenile izjave Bjornsonove, ni prišlo vprašanje podiarmljenih narodov več z dnevnega reda. Ko se je malo časa pozneje odigraval glasoviti zagrebški veleizdajniški proces, se je vršil že pod kontrolo Evrope.
Zanimanje mednarodnega sveta za zatirane narode je končno prineslo tezo samoodločbi, razpad Avstro-Ogrske in osamosvojitev narodov. Ko se spo-miniamo vseh teh historičnih dejstev, s hvaležnostjo izgovarjamo tudi Biorn-sonovo ime kot enega onih mož pravice. ki so v težkih časih stali ob naši strani.
Prvi kongres jugoslovanskega narodnega delavstva v Beogradu
Na kongresu je bilo 755 delegatov nacionalnih delavskih sindikatov iz vse države — Udeležba voditeljev češkoslovaškega nacionalnega delavstva
Kakor smo na kratko že poročali, je bil v drugi polovici preteklega meseca v Beogradu prvi kongres nacionalnih delavskih Sindikatov iz vse države. Na žalost nismo mogli takoj objavit' obširnejšega poročila, zarad- izredne važnosti narodnega delavskega pokreta, ki zavorna vedno večji razmah. pa prinašamo poročilo sedaj, čepro.v že malo zakasnelo.
Na kongresu je bilo navzočih 755 delegatov iz vseh banovin. Udeležili pa so se ga tudi številni odlični gostje, med njimi zastopniki češkoslovaških narodnih delavskih sindikatov senator Rudolt Parek, nas rodni poslanec in bivši minister Alojz Tuč-ny ter Otokar kcnetopski dalje v zastopstvu ministra za socalno politiko Dušan Jeremič, za beograjsko občino njen podpredsednik Dob rica Bogda iov;č, za Jadransko stražo Dušan Peleš in Jovan Sto-janovij Naša Narodna strokovna zve-za je poslala na kongres 12 svojih delegatov
Ljubljane, Kranja. Maribora, Trbovelj, j marksizem po svetu povsod nazaduje in
Kratko so potem pozdravili kongres še zrstopnik ministra za socialno politiko, zastopnik trboveljskih rudarjev Koren, beograjski podžupan Bogdanovič in dru« gi, nakar je Otokar Konetopski iz Prage izrazji svoje veselje, da je jugoslovensko delavstvo vendar enkrat ustanovilo svoje i nacionalne strokovne organizacije.
Predsednik nacionalnih sindikatov Stoje 11 Stankovič je v nadenournem govoru orisal razvoj nacionalnega delavskega pokreta. Ko je govoril o borbi z marksisti in omenjal, da so za vsako ceno hoteli preprečiti ustanovitev in razmah nacionalnih sindikatov, je prišlo v dvorani do ogorčenih klicev proti marksističnemu delavstvu. Stoje so zborovali poslušali predsednika, ko je omenjal tovariša Nikolica iz Smode-reva kot prvo žrtev, k' je padla v borbi za nacionalne delavske ideje
Poslanec Tucny je imel daljši progra-ma'.ični govo1-, v katerem je naglašal, da
seljem ugotovil, da je odbor Jednote pol-noštevilen m da zboruje v Beogradu na drugi seji Na seji so razpravljali o aktualnih vprašanjih nacionalnih strokovnih organizacij. Sklenjeno je bilo, da bo tretja 6cja Jednote v maju 1933 v Ljubljani ob priliki 25 letnice Nar-.»dne strokovne zveze.
Ljubljanskemu prebivalstvu
Zima jc pred durmi, s strahom in trepetom gledajo številne družine brezposelnih v bližnjo bodočnost. Zaradi večmesečne brezposelnosti so delavci z družinami vred br»»z obleke, obutve in kuriva- Izredne težke gospodarske prilike so povzročile, da jc danes veliko število naših revnih someščanov j bedi in pomanjkanju. Njihovem« obubožanju ni kriva morebiti delomržnost. nasprotno. te vrste brezposelni res iščejo delo in zaslužek, katerega pa zaradi posledic splošne gospodarske krize nikakor ne morejo najti
V globokem razumevanju obunnega stanja so podpisane organizacije sklenile iz-
POMOŽNO AKCIJO
tudi v tej smeri, da bi prispeval v ponv>č našim nujne podpore potrebnim someščanom delodajalec za vsakega uslužbenca 1 Din. vsak deloiemalec pa 50 par tedensko, torej mesečno 6 Din.
Pomožno akcijo bo izvedla mestna občina ljubljanska po svojem socialno-političnem uradu, prispevke na ho sprejemala mestna blagajna v Ljubljani. Podpisane organizacije nujno prosijo vse p. n. delodajalce in delojemalce (delavce in druge n i-mešfence), da se pridružijo humanitarni akciji, da z združenimi močmi obvarujemo STojega bližiijeara. ki jc v sili. Prosimo vas, da pričnete decembra t. 1. oddajati mestni blagajni vsak teden eornje prispevke na podlagi plačilnih nalogov, katere vam ho pravočasno vročil mestni magistrat ljubljanski!
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
—	Ivan Jelačin 1. r.
Zveza industri;eev v Ljubljani — Dragotin Hribar, ing. Milan šuklje
Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani
—	Dr. Fr. Windischer, A. Agnola.
Združenje trgovcev v Ljubljani — Ivan
Gr^gorc L r.
Zveza obrtniških zadrug v Ljubljani v likvidaciji — Priston Filip 1. r.
Društvo indiistriioev in veletrgovccv v Ljubljani — Stane Vidmar 1. r.
Strokovna komisija v Ljubljani — Jernej-čic Franc 1. r.
Narodna strokovna zveza v Ljubljani — Ivan Rudolf 1. r.
Jugoslovanska strokovna sveža v Ljubljani — Rutar 1. r.
Zveza društev privatnih nameščencev t Ljubljani — Joško ZemPie 1. r.
Savcz grafičnih radnika v Ljubljani — Kosem Drago 1. r.
Delavska zbornica v Ljubljani — Filip Uratnik 1. r.
Stražišea Jeseiic, Zabukovee, Medvod in Vevč. Delegacijo je vodil predsednik NSZ Rudolf Juvan.
Kongres je otvoril glavni tajnik narodnih sindikatov Ljuba Mitič. nakar so na kratko govorili po en delegat iz vsake bano* vine Burno pozdravljen je spregovoril senator Panek iz Prage ki je svoje prve pozdravne besede naslovil na prvega Jugo-slovena. na kralja Aleksandra, kar je izzvalo vihar odobravanja. Senator je pozival jugoslovensko narodno delavstvo, naj sp trdno oklene svojih nacionalnih strokovnih organizacij.
Za Narodno strokovno zvezo je knngre6 pozdravil njen predsednik Rudolf Juvan, ki ie poudaril veselje slovenskih delegatov, da morejo prisostvovati tako impočutnemu kongresu ju gosi ovenslc ega nacionalnega delavstva. Slovensko de'avstvo ;ma že nekaj zgodovine za seboj ker bo NSZ slavila prihodn je leto že svojo 25 letnico. Prvič pa se je jugoslovensko narodno delavstvo zbralo iz prav vseh banovin države in to v trf:o ogromnem številu. V svojem daljnem govoru je med drugim obsodil favoriziranje marksistov na škodo nacio-na'nega delavstva od katerega je zahteval, da svoje vrste še bolj strne in pokaže, da je bodočnost delovnega ljudstva le v nacionalnih strokovnih organizacijah.
da se povsod porajajo naconalni delavski sindikati. LoteriiacOiialne strokovne orga* nizacije so danes tud; povsem nepotrebne, ker ima delavstvo priliko, da se o interna-cinoalnin delav.-foih zadevah pogovori v Ženevi, doma pa naj delavstvo vod: izključno le nacionalno delavsko polivko. Pozdravih impozantno .skupščino jugoslovanskega naciona'nega delavstva, ki je vzelo za podkgo svojega programa narodni socializem, ki edini lahko reši jugoslovensko delavstvo izpod tujega jarr.ia.
Bivši mrn:ster dr. Dušan Peleš je po» zdravil zborovarje za Jadransko stražo in mu žrlel obilo uspeha, nakar je Liubomir Mitič iz Niš? obširno referiral o socialnih delavskih institucijah. V debati, ki je zavzela ves naslednji dan kongresa so govori!1 de'egati skoro iz vseh banovin. Dvodnevni kongres ie pokaral, da je pokret nacionalnega delavstva v JugosVtviji vedno vpčii in močne?«?5 m da so vrste narodnih delavcev ?e čvrsto strnjene po vsej državi.
Ob priliki kongresa se je vr5;'n v B°o-2r-'du t ud-' seja Jednote slov«n-frih narod-n'h skokov i'h org.er>Vacii ki ji na čelu stoji bivši min:ster Alojz Tucny. Sfii so prisostvovali triie e^ani Jednote k Prage, tri ie člani iz Beograda eden ™ Sfraieva, eden Zagreba in trie iz Ljubljane Seio je vodil predsednik Tučny, ki je z ve«
Nase drlavne finance v oktobru
Finančno ministrstvo je pravkar izdalo mesečno poročilo o gibaniu državnih dohodkov in izdatkov v oktobru. Kakor je iz te-ra Doročila razvidno, so se dohodki državne administracije v tem mesecu dvignili na 533-5 miliiona Din, dočim po v 6eotembru znašali 497 milijonov Din. V primeri s proračunom so dohodki v oktobru dosegli 85.3 °/o proračuna nasproti 78.7 °/o v septembru.
Še v večji meri kakor dohodki, pa so se v oktobru povečali izdatki, ki so znašali 556 milijonov Din nasproti 457.9 miliiona Din v septembru. Tako so izdatki v oktobru dosegli 88-1 ®/o proračunskih izdatkov nasproti 72.5 °/a v septembru Kakor ie podoba je povečanje izdatkov povzročila likvidacija računov za razne dobave, ki jih jo bilo likvidnih za izplačilo ob koncu septembra na državnih blagajnah za 251 milijonov Din. Že v poročilu za september ie bilo na novedano da bodo ti računi izplačani v prihodnjih mesecih Po poročilu za oktober ie b'!o v tem mesecu izplačano za materiialne izdatke 244.7 miliiona Din dočim ie blo v septembru za materialne izdatke izplačanih le 156.6 miliiona Din. Za osebne izdatke pa ie bilo v oktobru plačan;b 311.3 miliiona Din nasproti 301.2 milijona Din v septembru.
Gibanje dohodkov in izdatkov državne administracije »e bilo zadnje mesece naslednje (v milijonih Din):
dohodki izdatki april - julij	1700.1 1040.1 _ 2410
avgust	505 5 451.0 -f 143.9
september	4070 4570 + 30.1
oktober	538 5 5^6.0 — 17 5
april . oktober 3331.1 3411.6 — 80.5
V prvih 7 mesecih tek. prorač. leta so znašali vsi dohodki državne administracije 3331 milijona Din ali 75.4 °'o v proračunu za 7 mesecev predvidenih dohodkov. Pri tem je treba upoštevati, da državne železnice še niso državni blagajni izročile pobrano vozninsko takso za avgust in oktober. Od skupnih izdatkov državne administracije za 7 mesecev v višin: 3411 6 miliiona Din (77.2 r,/o proračuna) ie šlo 2163.6 milijona Din za osebne in 1248.0 milijona Din za materialne izdatke.
Demonstracije na beograjski univerzi
Beograd, 7. dec. p. Na pravni fakulteti se vrše že dva dni demoni str arije Proti dvema profesorjema. Kakor poroča -Pravda;', je incident nastal na predavanju rtro-fesorja zgodovine slovanskega prava Teodorja Taranovskpsra. v katera^a se je vmešal tudi univ. prof. dr. Milan Bartoš. Na nre^avanUi dr. Bartoša so dijaki pričeli žvižgati tor demonstrirati proti njemu Univerzitetna oblast je ukrenila potrebno, da naprav.; red in mir na univerzi.
Razveljavljen upofcojitveni odlok
Beograd, 7. decembra, p. S kraljevim ukazom je razveljavljen ukaz ministra za sociakio politiko in narodmo zdravje, s katerim je bH upokojen dr. Anton Schwab, zdravstveni višji svetnik pri celjskem sre-skem načelstvu.
Anglija: Avstrija 43 (2:0)
Kljub porazu so predstavniki celine pokazali svojo enakopravnost angleškim nogometašem — Avstrijci v drugem polčasu v premoči
Lcndon. 7 decembra.
Danes se je na Stamford stadionu odigrala tekma med Anglijo m Avstrijo. Izid te tekme je ves športni svet, ne samo v Evropi, temveč tudi na drugih kontinentih pričakoval z izrednim zanimanjem. Angleži, ■učitelji in prvi propagatorji nogometne igre. so moraii nastopiti proti avstrijski reprezentanci. ki velja po vsej pravici za pravega predstavnika kontinenta, ker v 13 meddržavnih tekmah m bila poražena. Angleži so sicer nedavno porazili v Londonu špansko reprezentanco 6 7:1, vendar pa ■zanimanje za to tekmo ni bilo tako veliko, ker Španija kljub svojim velikim in lenim •uspehom v nogometnem športu še vedno ne predstavlja razreda, ki bi smel nastopiti •kot reprezentant celine.
Že v svojem včerajšnjem članku smo z gotovimi podatki dokazali veliko važnost današnjega srčanja med Anglijo in Avstrijo. Šlo je za to, ali so učenci dosegli učitelje Kljub porazu avstrijske reprezentance smemo trditi, da je ta izid lep uapeh za nogomet na celini, ki kaže enakopravnost z angleškimi nogometaši. Pri tem treba poudariti, da so Angleži dosegli svoj uMneh predvsem s svojo fizično premočjo — nikakor ne s surovostjo, — dočim so Avstrijci pokazali bolj premišljen in kombinatorcn nogomet.
Slika na igrišču
Tt-kma se je pričela — no srednjeevropskem času — točno ob 155 Igrišče je približno 4 m širše od vseh nam znanih kontinentalnih igrišč in je dolgo 110 m. Teren je bil dober, čeprav nekoliko s*v-4zek. Vreme je bik) v začetku prav odlično, kakor pri nas spomladi. V drugem polčasu na se je že pokazala megla in v zadnjih 10 min. so "skoraj igrali že v temi.
Kot prvi so prišli na teren Avstrijci, ki so jih stprejeli z avstrijsko himno. Še bur-nej'5i pozdrav je seveda veljal Angležem. V častni loži je prisotsvoval tekmi, katero je gledalo nad 60.000 ljoidi. v zastopstvu kraljevske rodbine prestolonaslednik princ Jurij, ki je v odmoru prišel na igrišče ter si dal predstaviti obe moštvi že v naprej moramo poudariti, da se je občinstvo vedlo paoolnoma korektno in športno. Odobravalo je lepe akcije enega in drugega moštva. Nikoli pa ni nastomlo z neljubimi i zna di proti gostom. Angleži so s tem pokazali, da so v pravem pomenu besede športniki.
Belgijskemu sodniku Langenusu sta se moštvi prijavili v naslednjih postavah:
Anglija: Hibbs-Blenkrnsop. Goodall-Keen Hart, Strange-Hougthon, \Valker, Ilamp-son, Jaak, Crooks.
Avstrija: Hiden-Ramer, Sesta-Gall, Smi-stifc, Naiusch-Zischek, Gschweidl, Sindelar, Schail. V ogl.
Kako je tekla igra
Tekma je pričela z menjajočimi se napadi, vendar pa je angleško moštvo bolj napadalo ter že v 5. min. doseglo vodstvo po zvezi Hampsonu. V 10. min. prvi komer za Avstrijo, ki ostane neizrabljen. Kmalu nato se znajdejo Avstrijci, se otresejo ner-voznas t i in ostro napadajo. Tudi obramba je postala popolnoma sigurna. V lepem .napadu pa Zischek zastrelja iz 3 m. Kmalu nato sledi po kombinaciji Sindelar Vogl lepa šansa za Avstrijo in oster strel na angleški gol. Angleški vratar Hibbs reši le
s smelo robinzonado. Premoč Avstrije preide v 20. min. na Angleže, ki v 27. n;n. povišajo po srednjem napadalcu Hampsonu ma 2 : 0. Avstrija zastrelja še nekaj len;h šans, zlasti pa izzove negodovanje avstrijskih pristašev Vogl, ki ie bil gotovo najslabši mož Avstrijcev. Š korn-erjem proti Avstriji se kc-nča prvi polčas.
Drugi polčas se zcypct začne z ostrimi napadi Avstrijcev m v 6. min uspe Zischeku da postavi na 2 : 1. Napadi \vstrijcev postajajo vedno bolj Ijuti Sledijo kar tr*.-kornerji proti Angliji. Premoč Avstrije jc tako vidna, da brani angleška vrata kar sedem igračev. V 12. min. mora en angleški igralec izstopiti zaradi blesure, pa se po •nekoliko minutah zopet vrne Tudi levi krilec Avstrije je bil blesiran. toda se je kmalu zopet popravil. Kljub izgubi enega ■igrača se Angleži zopet znajdejo in izvajajo nanad za napadom. Pri tem se zlasti odlikuje desna zveza Jack. Stanje je še vedno 2 : I. V 32. nnin, s<ledi prosti strel prati Avstriji, ki ga Hart pretvori v tretji gol za Anglijo. Ne minejo tri minute ko uspe Sindelaru, da zmanjša rezultat na 3 : 2 in zopet po 2 min. uspe Angležem po Crooksu. da zv:šajo rezultat z veliko srečo na 4 : 2. Rezultat je sedaj za Avstrijo že precej neugoden, toda Avstrijci ne popustijo ter nadaljujejo s svojimi ostrimi napadi, ki jih kvari samo levo krilo Vogl. V 42. min diktira sodnik korner proti Angležem, ki ga Zischek pretvori z glavo v 3. gol za Avstrijo in s tem posta vi končni rezultat.
Kakor že rečeno, se je zadnjih 10 minut igralo skoraj v temi. Legla je že megla in so se dogodki na igrišču s prostora za gledalce mogli zasledovati le še po j^ozicijah posameznih igračev.
Občinstvo je sicer sprejelo zmago domačinov z velikim odobravanjem, vendar pa je navdušeno tudi klicalo zastopnikom kontinentalnega nogometa, ki so pokazali, da so enakovredni nasprotniki svojih učiteljev.
Ali so bili res enakovredni?
Pri Avstrijcih je bil levi stranski krilec Nausch najboljši mož na polju. Prav malo je za njim zaostajal Gall na desni. Zelo dobra sta bila tudi branilec Rainer in vratar Hiden. V nanadu sta bila v irborni formi Sindelar in Zischek, dočim so Gschwei-dla in Vogla ovirale njihove poškodbe. Schalil očividno ni bil popolnoma razpoložen. Srednji krilec Smistik se je znašel šele po odmoru in je potem res zaigral v veliki formi. Branilec Šesta, ki se jc običajno uveljavljal s s^ojo telesno s^lo. proti pričakovanju proti močnim Angležem ni mogel opraviti mnogo.
O sloviti formaciji »W«, po kateri so angleški nogoletaši znani daleč po svetu, v današnji tekmi ni bilo videti mnogo. Borili so se večinoma z dolgimi pasovi, ki pa niso bili prav točni. Najboljšega igralca je imela angleška reprezentanca v levem krilu Crooksu Gdličen je bil tudi srednji krilec Hart in nič slabša ni bila celotna obramba. Sploh so bili Angleži v obrambi brez dvoma boljši kot Avstrijci, ki so imeli pred vsem boljša stranska krilca in pa enotnejšo napadalno vrsto.
Belgijski sodnik Langenus je zakrivil sicer nekaj napak, ki pa so bile vse brezpomembne.
20 let Preporoda
Ljubljana, 7- decembra.
Nedavno smo z več članki opozorili našo javnost, da praznuje letos v dneh 16. do 18. decembra v srednješolskem društvu Preporodu združena mladina 201etnico ustanovitve svoieaa društva- Podčrtali smo pomen Preporodovskega pokreta, ki ga je tajno začela 1. 1912 jugoslovensko čuteča srednješolska mladina. Z vero v končno zmago jugoslovenske misli je vztrajno širila svoje ideje med narodom, se borila in žrtvovala zanje. Povojna jugoslovenska mladina, predvsem pa sedanji Preporodovci vidijo v tej generaciji svoje idejne prednike. Če so oni rušili, ker so to morali, je prva dolžnost današnje mladine, da z vsemi mladimi silami pomaga graditi enotni dom vseh Ju-goslovenov.
Srednješolsko društvo Preporod je sklenilo proslaviti 201etnico na svečan način, da bo širša javnost znala pravilno ceniti niegovo delo in plemenita stremljenja. Pokroviteljstvo nad celotno proslavo je prevzel g. ban dr. Marušič. V časlnem predsedstvu so še gg. dr- Novak Fran, podpredsednik senata in zagovornik Preporodov-cev v znanem procesu, senator Ivan Hribar, župan dr. Puc, prosvetni šef Mazi in direktor Jug, v častnem damskem komiteju pa ugledne narodne dame.
S]>ored proslave je naslednji: 1. izdaja jubilejnega zbornika -.20 let Preporoda«, ki je nekak historični prikaz Preporodov-skega pokreta od ustanovitve do danes; 2. slavnostna akademija, združena s proslavo rojstnega dne Ni. Vel. kralja Aleksandra I. 16. t. m- ob 20. v veliki dvorani sUnionac 3. slavnostni občni zbor 18. t. m. ob pol 10. v dvorani Trgovskega doma; 4. po občnem zboru žalna svečanost na grobu Ivana Endlicherja na pokopališču pri Sv. Križu-
Jubilejni zbornik ie že v ti3ku in izide prihodnje dni. Obsegal bo približno 64 strani. Vsebinsko pestro in zanimivo publikacijo že 9edai najtopleje priporočamo vsem našim prijateliem in širši javnosti. Opozar-iamo, da bomo izdali zbornik v samozaložbi in le v omejeni nakladi. Zaenkrat omenjamo v izvlečku vsebino Zbornika in sodelavce, ki so prispevali potrebno gradivo. Oton Zupančič je dovolil ponatis »Kovaške* — himne Preporodovcev, ki ie izšla I. 1912 na uvodnem mestu v 1. številki ^Preporoda«. >0 predhodnikih Preporodovcev« piše dr. Ivan Lah, prof-^ Kolar iz Kranja je posvetil spominu Avgusta Jenka in Ivan Endlicheria dva članka, Juš Kozak ie dodal še zanimiv članek »Prijatelju Jenku« cO predvojnih in medvojnih letih >Pre-
poroda« je po knjigi prof. Kolarja ^Preporodovci« sestavil izčrpen izvleček tov. Sar-tory. Odlomek iz preporodovskega procesa nam podaja v članku iPred sodiščem« c. Evgen Lovšin, ki je bil med glavnimi obtoženci. »O Preporcdovcih in pokretu jugo-slovenskih dobrovoljeev« zgodovinsko poroča pref. dr. Ercest Turk; dr. Stojan Baiič pa v jedrnatem prispevku -1918« slika razpoloženje takoj po prevratu. :Delo Preporoda v letih 1922 do 1925;: in v zadnjih letih, poleg tega še ^Starešinsko organizacije Preporoda« so popisali že mlajši, deloma še aktivni Preporodovci tov. V. Iskra, F. K., B. Kocijančič. M. Megušar razpravlja o programu sedanjega Preporoda v članku »Naša pota in smotri«. Društveno delo v odsekih« ie popisano posebej. Knjigo zaključuje članek dr. Janžeta Novaka: »Preporodovci, na nova pota«. Poleg omenjenih prispevkov bodo gotovo povečale veljavo zbornika še nekatere slike, tako Avgusta Jenka, Ivana Endlicherja, obsojencev i>o procesu, Mestni dem kot prvo in Arena Narodnega doma kot sedanje zbirališče pre-porodovske mladine.
Spored slavnostne akademije prinašamo na drugem mestu. Poudarjamo le, da so vsi. ki sodelujejo, še aktivni člani in bo tako značaj prireditve kljub večjemu obsegu res diiaški in tudi želimo, da se je v čim večjem številu udeleži vga naša srednješolska mladina poleg širše javnosti, ki je prav tako najvljudneje vabljena-
Te dni razpošljemo vabila in se že v naprej opravičujemo vsem tovarišem in tc-varišicain. ki so bili kdaj člani Preporoda, da oproste če slučajno ne bi prejeli vabila. Žal so arhivi nekaterih let deloma pomanjkljivi, zato prosimo, da se v primeru kake pomote reklamira na društvo sPrejK)-rod«. Arena Narodnega doma (Tomanova 3). Obenem iskreno vabimo vse bivše člane in članice Preporoda«, ki niso več aktivni in jih je življenjska pot zanesla na vse strani, da se vpišejo v Starešinsko organizacijo Preporoda (naslov isti), da tako obnovimo prijateljske vezi in da se ne gl^de na kakršne koli momente zopet to%'ariško snidemo ob 201etnici- Vsi in v«e tovariško vabljeni!	»Preporod«.
Vrem


Zagrebška vremeska napoved za dane«: Nestalno, od časa do časa slabo deževno vreme s snegom. Zmerno hladno. -
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Temperatura bo zmerno padla. Sioer oblačno, morda tudi sneg, predvsem na jugu in vzhodu.
VSI KA I^ZSTAV/0 RADIOARARA^ l MIKLOŠIČEVA d V POLEG -UNIONA-
ODPRTO DO 31-XI| 193SU. VSTOPNINE! PROSTO..
Naši kraji in ljudje
Zahvala rodbin ponesrečenih rudarjev
Hrastnik, 7 decembra
Vsem, ki so nas v najhujših žalostnih dneh tolažili, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni TPD. ki nam je priskočila prva na pomoč z zneskom 20.000 Din in prevzela stroške za pogreb, ter hrastmške-mu predstavniku TPD. rudniškemu ravnatelju g. inž Drolcu. ki nam je šel požrtvovalno v vsakem pogledu na roko. nadalje rudniškemu zdravniku g dr Arnšku. gg. Inženjerjem. paznikom in drug m. ki so z vsenrii svojimi silami skušali oteti življenje našim dragim. Prisrčno se zahvaljujemo tu* d? za mnoge izraze sožalja. posebno pa ministru g dr. Kramerju banu g. dr. Ma-rušiču. podbanu g. dr. Pirkmajerju. prvemu podstarešini SKJ g. Gnnglu ;n drugim.
Iskrena zahvala velja tudi spremljevalcem na zadnji poti naših dragih: zastop-n'ku državne oblasti, sreskemu podnačel-niku g. dr. Svefni. zastopniku rudniškega glavarstva v Ljubljani g. inž. Cihelki. zastopnikom generalnega ravnateljstva TPD. ravnateljem in zastopnikom sosednjih revirjev zastopnikom kemične tovarne in 'steklarne trboveljskemu županu, ravnatelju p Vodušku. poslancu g. Pavlicu, zastopnikom rudnika Velenia. učiteljstvu iz Hrastnika ;n Dola. zastopnikom železnice, pošte in orožništva. Sokolom iz Hrastnika -"n Trbovelj, gasdccm iz Hrastnika, Dola in steklarne, delavskim prosvetnim organizacijam Svobode I. ;n Svobode II iz Hrastn'ka jn Svobode iz Trbovelj, rudniškim godbam i/ Trbovelj in Hrastnika, steklarski godbi, združenim pevskim zborom pod vodstvom g. Pod'ogarja. delavcem kemične tovarne in steklarne, vsem rudarskim sotrpinom in drugim spremljevalcem. Za v srce segajoče poslovilne govore se zahvaljujemo vikarju g. Žalarju. predsedniku II delavske skupine g. Pliberšku. duhovnemu svetniku g. Gašpariču, ravnatelju konsuma g. Malovr* hu. zastopniku strokovnih organizacij g. Arhu in neznanemu zadniemu govorn ku, nadalje duhovnikom iz Trbovelj. Hrastnika in Dola za častno spremstvo neitelin g. Hofhauerju in gasilnemu poveliniku. g. Do-1'rv'ku pa zn organi-acijo veličastnega pogreba Zahvaljuiemo se najlepše za ves trud vsem obratnim zaupn:k^m. vsem d-a-Tflvalrfm cve+ia in vsem drugim ki Sr> ra katerikoli način pripomogli k veličastnemu pogrebu. Hvaležni smo tud; vsem da^oval-c m podnor ^osebno pa g. banu in ljubijan-mestni ob'"ni.
Žaluioee rodbine: Drnozg, .Tazbinšek, Skorn«ek, Šp^jzer in Babi« ter Arhčevi so« rodniki.
Zadnja pot gospe Marije Ribnikarjeve
Ljubljana, 7. decembra.
Otožen in turoben je bil dan, ko je legla v grob plemenita mati. gospa Marija Ribnikar jeva Na mrtvaškem odru je ležala pokojniea v mrtvašnici na Stari poti, kjer so se poslavljali od nje številni Ljubljančani, ki so poznali in vedeli ceniti njeno plemenitost Z grenkobo v srcih so jo kro-p;!i vsi Danes ob 14.30 je nastopila blaga gospa svojo zadnjo pot. Pred mrtvašnico se je zbralo mnogo občinstva. Po blagoslovitvi krste in ceikvenih obredih, ki jih je opravil trnovski župiik g. Fren S. Finžgar z asistenco, so zapeli pevci »Grafike« in »Glasbene Matice« tožuo žalostinko »Blagor mu«
Danes premiera! Hilian Marvey
Žalni sprevod je krenil nato po Zaloški. Jegličevi in Smartinski cesti do železniškega podvoza V sprevodu so korakali za križem pevci, nato pa nositelji vencev, naklonjenih pokojnici od sorodnikov, prijateljev in znancev, za vozecn s krsto pa so v nemi žalosti korakali najožji sorodnki pckojnice, vsi oni, ki so jo najbolj ljubili in častili. V žalnem sprevodu 60 dalje stopali župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc, občinski svetniki dr. Fettich, Daehs in Ur-bas. za konzorcij »Jutra« gospod polkovnik Alfonz Žerjav, uredniki »Jutra« in »Slov. Naroda«, predsednik Pokojninskega zavoda g. Alojzij Vrtovec in podpredsednik g. Evgen Lovšin, ravnatelj dr. Sagadin in podravnatelj dr Vrančič z uradniki PZ, predsednik Tiskovne zadruge prof. Josip Breznik, tast pokojnega g. dr. Žerjava Josip Lavrenčič, več profesorjev, arhitektov in inženjerjev, šef davčne uprave g. Joža Bekš, zastopnik OUZD g Kordelič, dis rektor zavarovalnice »Triglav« dr. Lajovie. zastopniki raznih tiskarn gospn ministrova Anči Kramerieva in gospa Alba Mohori-čeva ter številne druge dame.
Pri železniškem podvozu so zapeli pevci žalostinko: »Človek glej«. Nato je krenil žalni sprevod naprei po poti do pokopališča pri Sv. Križu. V kapelici je opravil žalne molitve g. žunnik Finžgar, nakar so prenesli krsto z zemskrni ostanki v sveži grob. kjer nai naide plemenita pokojnica večni mir in pekoj.
Ji
crtt S
folhers
Nova moderna šola v Prekmurju
Odranci, 6. decembra.
Ponosno stoji novo šolsko poslopje v eni največj h naših vasi v Prekmurju, v Odrancih. To je zgradba, ki se lahko meri z vsemi prosvetnimi hrami daleč okrog po domovini, človek mora "postati med potjo na cesti in z občudovanjem motriti to moderno šclsko poslopje, kakršnega ostalo Prtkmurje še nima.
Mnogo truda je b:lo položenega v to zgradbo. Zidanje se je vršile v najtežjih gospodarskih časih, že smo obupavali in mislili, da naši vrla Odrančani ne bodo zmogli bremen in da bo tako smelo početje rod lo nesrečo za vse prebivalce. In vendar n'so klonili naši kmetje; plačevali so prispevke, vozili materijal in delali. V najhujšem trenutku je priskočil na pomoč rojak g. poslanec Hajdinjak in je trkal na vsa vrata ter izposloval za domačo šolo S0.000 Din podpore, ki sta jo bali banovina in ministrstvo. Največje odlikovanje pa so doživeli Odrančani. ko jim je tudi Nj. Vel. kralj poklonil lepo podporo 10.000 Din. To je silno ohrabrilo ljudstvo, ki je globoko hvaležno svojemu vladarju.
Šola je dograjena, izvršila se je že tudi kolavdacija in prihodnjo nedeljo, 11. t. m. bo lepa stavba posvečena in slovesno otvorjena. Odrančani se pripravljajo na velike svečanosti. Zakaj ne, saj je to dogodek, kakršen se ne dogaja pogosto. K svečanostim si bodo zbrali visoki gostje, tako pred vsem zastopniki Nj. Vel. kralja, ministra prosvete, banske uprave, sreske-ga načelstva in drugi povabljeni gosta. Zbral se pa bo tudi naš narod, ki zna ceniti vrednost šolstva, ki stremi za izobrazbo, za katero rade volje žrtvuje tudi v najtežjih časih. — V nedeljo bo tedaj v naših lepih Odrancih velik praznik, pomemben za vse Prekmurje.
Predstave ob 3., 5., in %10 zvečer.
Predprodaja vstopnic od 11. do V2 13. ure.
I
Slovitega	prvič združena v igri in ljubezni
muzikalnega klovna
NOV UFA ZVOČNI TEDNIK
£litni kino
MATICA
Telefon 2124
Na triglavske strmine
Pred premiero novega alpinskega filma
Pesem slovenske zemlje in naših planin Ljubljana, 7. decembra.
Kakor je »Jutro« že obširneje poročalo, je novi domači film »Triglavske strmine«, ki so ga izdelali gg. Metod Badiura, dr. To-minšek in režiser Delak, dovršen. V petek se bo film začel predvajati v Ljubljanskem dvoru. Na to filmsko premiero, ki spada gotovo med najlepše slovenske umetniške in kulturne dogodke, občinstvo prav posebno opozarjamo.
Film je delo naših najboljših planincev, plezalcev in uletniških delavcev. Je brez dvoma umetnina, ki nadvse uspelo orje ledino našega domačega filmskega ustvarjanja. Film ni niti kakšna banalna turistov-ska zgodba niti kakšen prenapet slavospev turističnemu rekordbrstvu, temveč je čudovita pesem naše zemlje in našega človeka, naših poli in vasi in skal. Kakor bodo »Triglavske strmine« pri našem občinstvu prav gotovo naletele na nedeljeno priznanje. tako bodo šle tudi preko meja naše domovine in bndo širokemu svetu nazadovale lepoto naše pokrajine in naših gora.
Fotografsko, igralsko in režijsko je film res izredno uspel. Posamezne slike so biseri fotografske umetnosti, prehodi in kontrasti razodevajo, da so stvaritelji »Triglavskih strmin« ljudje, ki jim razen plezanja tudi skrivnost igralske umetnosti ni neznana. Delo na polju, obrazi našega človeka, lepota gorenjske planinske vasi, hoja na Triglav, kakor jo poznajo tisoči naših ljudi in obenem nihče, plezanje po steni, kakor ga lahko tvega samo najpegumnejši plezalec (Čop, Potočnik, Župančič), pa vse čisto naravno, brez pretiravanja — to so odlike, s kakršnimi se bo tudi v ugodnejših razmerah ponašai le redek slovenski film.
Predvajanje, ki se prične v petek zvečer, zasluži, da se mu odzovejo najširši krogi našega občinstva.
Ravnatelj Fran Punčuh f
V torek 6. t m. je umrl v Vipavi v 67. letu starosti ravnatelj tamkajšnje Kmečke
posojilnice in šolski upravitelj v p. Fran Punčuh, ki si je stekel nepozabne zasluge za gospodarstvo in prosveto primorskih Slovencev. Pokopali ga bodo danes 8. t. m. v Vipavi.
Koroški pevci pridejo v soboto
Ljubljana, 7. decembra.
Na povabilo Glasbene Matice piidejo pevci koroških slovenskih zborov iz Brnce (Ziljska dolina), iz št. Janža (Rožna dolina), iz Kolmare vasi (celovška okolica) in iz Škocijana ter Libuč (Podjuna) — 70 zavednih kmečkih fantov in mož — na štiridnevno turnejo v Ljubljano, Celje, Maribor in Slovenjgradec, da nam pokažejo svojo lepo pesem, tako, kakor jo pojejo doma na vasi, zvečer pod lipo, ob nedeljah na svojih sestankih. Prinesli nam bodo kos svoje zemlje, pokazali nam bodo bogastvo svojega slovenskega srca, kakor so jo nam — strmečim — pr nesli predlanskem Ro-žani s svojo »Miklovo Zalo«.
V	soboto prispejo pod vodstvom bivšega poslanca, župnika Vinka Poljanca z gorenjskim vlakom ob 12.25 na glavni kolodvor. Ljubljanski pevci in godba »Sloge« jim priredi topel sprejem. Njim se bomo pridruži-' vsi, ki so nam koroški bratje tako blizu, a ki nanje še vse premalo mislimo. Pokažimo jim, da smo na nje ponosni in da smo jim hvaležni, zvestim čuvarjem slovenske zemlje in slovenske besede.
V	sobote zvečer ob 20. pa napohrmo veliko unionsko dvorano do zadnjega kotič-
Vec/no
ne9ovana
poleti vesel •
^^czr
~ ° sedaj. " ° " doma! Po ,P°po'"°
"e90vaniz Elida Crem de Heure oT
varuie	Un°
roke :re t-. ob vsakem 'asu dneva.
ka! — Spored obsega okoli 20 najlepših koroških narodnih pesmi, ponajveč takih, ki jih Ljubljana še ni čula. Vsak zbor za-je zapoje po dve pesmi lokalnega značaja, vsi zbori skupaj pa 9 pesmi, ki so jih izbrali zbori sami prav za to turnejo. Po koncertu je družabni večer v unionski dvorani, pri katerem bodo sodelovali ljubljanski pevski zbori in orkester »Sloge«. — Vstopnce so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sezimo pravočasno po njih! Cene vstopnicam so od 5 do 30 Din
10. decembra 1932 naj bo dan slovenske Koroške, praznik slovenske koroške narodne pesmi!
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj časo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prekletstvo alkohola
Maribor, 7. decembra.
Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zagovarjal 301etni notorični pijanec posestnik Jože Kolmanič iz Bučk ovce v zaradi umora lastnega otroka. Obtožnica mu očita, da je 23. julija na svojem domu po zrelem preudarku usmrtil 51etno hčerko Milico. Usodnega dne je pritekla okrag 17. na orožniško postajo posesbnikova žena Alojzija Kolmaničeva ter povedala, da je njen mož že tri dni neprenehoma pijan in je njo z otroki vred pognal iz hiše. Že za-rana, je rekla, je mož nekam odšel. Tudi ona je šla z doma, a se je okrog poldneva zopet vrnila, da nahrani otroke in nakrmi živino. V spalnici je ležala v zibeLki enoletna Pavla, na tleh pa 51etna bolehna Milica.
Okrog 16. je Kolmanič prikolovratil pijan domov. Ko je zapazil ženo, je takoj planil nanjo in jo začel pretepati Z otroki je zbežala na podstrešje in se skrila, le nesrečne Milice ni mogla vzeti s seboj. Kmalu nato je slišala, kako kriči mož nad Milico: »Ali te še ni vrag vzel?« Žena je stekla pred okno spalnice in videla, kako mož premetava hčerko iz enega kota v drugega. Slišala je tudi, kako je otrok nekolikokrat milo zajokal. Vsa iz sebe je žena stekla k županu in po orožnike. Ko so prišli orožniki v hišo, so našli obtoženca na pragu,
mala Milica pa je ležala v postelji. V kotu sobe je bila velika mlaka krvi. Na vprašanje. kaj jt storil, je Kolmanič resno dejal, da j c žena pretepla otroka in ga vrgla v kot.. Končno pa je vendar priznal, aa ja s_3.m pretepel otroka in ga metal po sobi, da se ga i znebi češ: saj je itak bila rahitična in abnormalna. Zmeden in ves še v oblasti alkohola je pijanec pred orožniki še enkrat pograbil napol mrtvega otroka in ga hotel ponovno treščiti ob tla, kar sta seveda orožnika preprečila. Kmalu nato jc nesrečna Milica umrla, še pred smrtjo pa je orožnikom na vprašanje, kdo jo jc pretepel, tiho povedala, da je to storil atek
Sodna izvedenca sta ugotovila poškodbe, ki so bile absolutne smrtne Pred preiskovalnim sodnikom ie obtoženec spremenil svoje prvotno priznanje ie izpovedal, da ni otroka metal ob tla. temveč, da je M ca sama padla s klopi in sc ubila. Tudi pn razpravi jc zanikal v-ako krivdo in vztrajal pTi tem. da jc otrok padel in se saiu ubil. Orožnika, ki sta bila zaslišana kot priči. sta izpovedala tako. k^ker slika obtožnica.
Po kratkem posvetovanju senata, je bil obtoženec Jože Kolmanič obsojen na 12 let težke robije. Glede ka/.ni je senat upošteval vinjenost in zmedenost. Senatu je predsedoval okrožni sodnik Lenart, prisedniki pa so bili okrožni sodniki Toplak, Žemljic, Kolšek in dr. Čemer, obtožnico pa je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik, dočim jc obtoženca zagovarjal dr. Stajnko iz Ljutomera.
Pdz&ecene:
n i k .Ljubii&na
kvarne
cZrezdi«
Tri kamčiče vržem...
Slovenska pesem ob Žili
Južna noč ob Vardarju. Med topoli in platanami, ki kipe tiho v nebo, se vije sivi Vardar Ob njegovem bregu pa se glasi makedonska pesem. Kavarne n gostilne žive v ritmu južnih melodij. Pojo pe-vačice o Biljani, pojo cigani o komitih. Ves zbor za njimi.
In tedaj sem se spomnil pesmi, ki sem jih bil slišal letos v Ziljski dolini. Zaplavali so mi tisti nepozabni glasovi sami od sebe v uho, n č več nisem cul sevdalink. Namesto Vardarja je vstala pred očmi Žila. namesto ponosnega Ljubotina mrki Do-brač — in zapela je zopet s svojim srebrnim glasom Lene a tisto pesem o Kam-čičih. Dvignilo me je, sedel sem v vlak — in po nekaj dneh sem stal zopet pri tisti ograji na Koroškem.
Pevcev še ni bilo. >Posefona vaja je danes!« je bil razglasil njihov vrli vodja Han. zi. Fantje pojdejo na Kranjsko, pojdejo onstran Karavank in poneso najlepši dar: svojo prekrasno pesem. Pa sem se podal naproti, da jih slišim, ko sem že zaradi njih premeril tako dolgo pot od Vardarja. Peli so kakor pred tisočglavo publiko, sami zase v hiši na koncu vasi. Brnca sama je pokojno spala v megleni noči, skozi katero se je blestel sij luči Beljaka, ležečega onkraj hriba Stal sem in užival njihove glasove, pozabil na dolgo pot za seboj, na neprespane noči, ki so še sveže pritiskale na telo, pozabil na pesmi, ki sem jih bil slišal vsako noč ob Vardarju... Časih priplava šum iz polne struge Žile, ki ji je jesensko deževje zvrhalo mero, časih zalaja pes v daljavi. Toda pesmi se vrstijo druga za drugo. Pohlevna bmška ura je kAj kmalu bila dolgo, dolgo...
Tako sem torej izvedel, da nameravajo zares priti k nam v Slovenijo s svojo pesmijo. Govorili smo o tem tudi že zadnjič, vendar kdo bi prav verjel. Kaj se vse ne govori na svetu! Zdaj sem se preveril, da bo res tako. Ko sem drugi dan, na nedeljo, stal med njimi, vesel, da sem spet med temi klenimi, vrlimi fanti, so mi zaupali »program«. Eh, torej sem zastonj rinil take daleč gori. na Koroško, saj pridejo vendar sami v Ljubljano. Ali po pra. vici povedano: Vsak dan bi rinil gori na Brnco zaradi same prelepe koroške pesmi. Nikoli se ne bi naveličal! Pa so še Roža-ni in drugi tam iz Libuč in Kotmare ve-si in iz št Janža, ki niso prav nič slabši pevci — ali jih bomo poslušali, naše fante! Vse, kar je tam gori lepega, imajo v svojih pesmih vse njihove misli, radost in žalost, ki je ne morejo razodeti nikomur, s katero morajo živeti sami zase med tujci, vse to se glasi v njihovih narodn h pesmih. Kaj je njim treba umetnih tvorb, da se izrazijo, ko govori nepotvorjeno koroško srce. živa zemlja iz njihovih pesmi! Polje, ki leži pod zelen mi planinami, zori v njihovi pesmi, hajda, po kateri hodi po-bič k dečli v ves, dehti iz nje. Rože na vrtu in po oknih, rože njihovih dečel cveto v njej in govore. Govore o dečli, ki je kraj-čič poslala. Pa o roženkravtu, s katerim je okitila svojega pubiča. Ko pa požanje ostra kosa rožce po travnikih, ko jih zamori sneg po planinah, tedaj še vedno cveti rožca v njinovem srcu, ki ji nd kos ne kosa ne slana.
•
Pesem zdravega srca imajo naši mladi ljudje gori. Ko stojiš med njimi in opazuješ njihov pomenek med dečlami in pubiči. ko ne zapaziš najmanjše besedne, ki bi mejila na nedostojnost. si prav res ne mo-reš misliti, da bi i/ila njihova pesem dru-
gačna kakor odkrita in iskrena. Bog, ki jim je ustvaril tako lepo deželo, ki jim je dal Dravo in Žilo, zelene planine in bogata polja, jim je dal tudi najlepše na svetu, ljubezen. Dal jim jo je tako, kakršna je v resn ci. In v tej ljubezni so rasli rodovi in rodovi, v vedno težjih razmerah in bojih, trdno braneč svoje meje in jezik. Ali bi šc ostali tako močni kakor so danes, če bi ne bili vedno tako krasno zna-čajni ti naši Korošci? Tam gori ni sirovih borb med ljudmi; nasprotnik je zvit in premeten, zlepa se krade v srca in hoče otrovati mlade duše. Tu se bore lahko samo pravi značaji in visoko inteligentni ljudje — vsak kmet mora biti izobražen, ker je prave mestne inteligence premalo, da bi vršila vse elementarno, podrobno delo med ljudmi na deželi. Pokazali so nam že mnogokrat, kaki občudovanja vredni značaji so. Nasprotnik jih spoštuje. Naš narod na Koroškem vztraja s svojo moralno, ne materialno močjo, črpa jo sam iz sebe, ker se pač mi zanje mnogo premalo brigamo ...
Megla je ležala nad Ziljsko dolino in jo je sonce s trudom preganjalo, ko sva stala z brnškim fantom Tonetom nad Žilo in gledala po vsej njeni prelepi dolini. Nehote se mi je vsiljevala primera med dolino Vardarja, katero sem bil prevozil šele pred nekaj dnevi, in med dolino Žile, kamor me je dobra sreča povedla, da se v njej odpočijem od dirke po jugu. Med šumenje Žile se mi je vpletala melodija pevcev, ki sem jih bil poslušal snoči. ko sem nepričakovan stopil v čudovito Brnco. Domislil sem se vseh tistih fantov, k' nam bodo v j soboto in nedeljo prinesli nailepši bož!č-ni dar, svojo prelepo pesem. Hanzi, ki jih je vodil že pred leti v Solnograd k snemanju njihovih pesmi na gramofonske plošče, jih privede tokrat tudi k nam. Visok,
črnkast, lep fant je. Njegovi pevci, sami visoki fantje, bodo stopili brez strahu pred nas in osvojili naša srca s svojimi glaso-
vi. Vsi so kakor sinovi ene druž ne. Ko jih bomo zrli v svoji sredi, bomo ponosni, da nam rase onkraj Karavank tako klen, kra-
TUJE JEZIK

bi se radi naučili, vendar čas, denar ali oddaljenost od šol ovirajo Vaše želje.
Toda zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in uslužni strokovni učitelji cele Evrope so Vam na razpolago.
2e Radio Ljubljana sama poučuje sledeče jezike: Ponedeljek: srbohrvašč. Torek: nemščino. Sreda: ruščino. Četrtek: italijanščino Petek: francoščino Sobota: angleščino
Urnike in učno snov dobite v tedniku
Radio Ljubljana
Obiščite našo stalno razstavo radijskih aparatov v palači Vzajemne posojilnice v Ljubljani ca Miklošičevi cesti ali našo trgovino poleg Uniona.
BABI® LJUBLJA
Največja pozornost
(Samskim plaščem!
Tega gesla se drži tvrdka LUKIč. To priznavajo naše modne dame, ki so v teh dneh
izbirale plašče v tej elitni izbiri. Teden plaščev traja samo še do 17. t. m.
♦	Pevska društva vabljena v Trbovlje.
Danes popoldne praznuje ugledno pevsko društvo »Trboveljski Zvon«, 25 letnico zaslužnega pevovodskega udejstvovanja svojega nad vse požrtvovalnega in zaslužnega pevovodje g. Oskarja Molla. Vsa pevska društva vabim, da se te proslave udeleže, če zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče korporativno, pa vsaj po odposlancih Vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja Zastopstvo Hubadove župe JPS ir ljubljanskih pevskih zborov odpotuje iz Ljubljane popoldne ob 13.43 min Koncert bo popoldne, vrnitev društev in deputacij domov zvečer Na veselo svide nje! Zor ko Prelovec, pevovodja, Hubadove župe JPS
♦	Jubilej Josipa Križaia. Odlični bas-ba-rit.on Josip Križaj, pred leti član ljubljanske opere, sedaj prvak zagrebške opere, bo 15. t. m. praznoval petindvaj&etletnico svojega umetniškega delovanja. Zagrebško Narodno gledališče bo uprizorilo Strassovo glasbeno komedijo »Kavalir z rožo«, v kateri bo jubilant pel vlogo barona Ochsa.
+ Višji strokovni izpit je položil pred komisijo v ministrstvu financ g. Viktor Kii-mer, davkar v Celju in taksni cenzor v finančnem ministrstvu v Beogradu, čestitamo!
_____
na lepo izbiro elegantnih m modernih DAMSKIH PLAŠČEV.	14977
K, PUČNIK
Šelenburgova ulica
NASPROTI KAVARNI »ZVEZDA«
+ Razpis službe. Upravni odbor javne bolnice v Krškem je razpisal službo bolniškega upraivitelja-ekonoma. Prošnje s potrebnimi dokazili se sprejemajo do 15. t. m. Prednost imajo prosilci iz občine Krško.
•» Službeni list dravske banovine objavlja v 97. letošnji številki: Pravilnik o zdravilih in zdravilnih specijalitetah: popravek v uredbi o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov; telefonski promet z inozemstvom ter razne objave iz ^Službenih Novin«.
*	Novo postajališče Zagreb-Sušak. 10. t. m. bo na progi Zagreb-Sušan med postaja-jama Zd en čl na in Jastreba,rsko otvorjeno novo postajališče Desinec, za prevoz potnikov in prtljage. Vozne liste bo izdajaj čuvaj proze.
*	Bralno društvo pri Sv. Urbanu ni raz-puščeno. Kr banska uprava v Ljubljani razglaša: Odločba kr banske uprave dravske banovine, s katero je bilo razpu-ščeno Gospodarsko bralno društvo pri Sv Urbanu nad Ptujem se razveljavlja, keT se je naknadno pojasnilo, da društvo deluje in ni bilo oovoda za razpust
H Grandiozno fiimsko delo!
Film, ki Vas bo zadivil kot še nobeden!
f	V •
©Iff ©ct
£'ilm strasti, ki se je kasneje razvila v globoke ljubezen.
Daniela Parola Hans Adal&ert ScMett©w
Peter Bačev in Alfred Loretto.
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer.
vesti
♦	Ferijalni savez v Beogradu pod lastno streho. Centralna uprava Ferijalnega saveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu je kupila hišo Miloša Popoviča za 700.000 Din Hiša bo preurejena za sedež F. S. V svrho preureditve bo FS pri Hipotekami banki najel posojilo 232.000 Din.
♦	Izseljenski denar. Tudi v Splitu Se je nedavno vršil »izseljenski dan«. Pri tej priliki je g. Lupis-Vukič po zanesljivih podatkih ugotovil, da se je v prvih šestih letih po prevratu vrnilo v staro domovino nad 50.000 izseljencev, ki so prinesli več ko eno milijardo Din prihrankov; od 1. januarja 1919. do danes pa se je vrnilo domov nad 100.000 naših izseljencev, ki so prinesli 15 milijard dinarjev.
♦	Nov grob. V Št. Vidu nad Ljubljano je preminila včeraj ga. Barbara Doležalo-v a, rojena Zalokarjeva. Pogreb pokojnice bo v petek ob 9. na farno pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
+ V naznanilu smrti g. Franca Punčuna je pomotoma izostalo ime g. Leopolda Punčuha, šolskega nadzornika v p. in brata pokojnika, kar s tem popravljamo.
♦	Tragedija siromašne žene. V Zagrebu se je v neki drvarnici obesila vdova Helena Jamšek. Po smrti svojega moža, hišnika pri neki trgovski tvrdki se je trudila, da bi našla kak zaslužek, a ves njen trud je ostal brez uspeha. Ker ni mogla plačati niti stanarine, ji je hišni gospodar grozil z deložacijo. Nesrečno ženo je to tako potrlo. da si je končala življenje.
♦	»Skok čez kožo«, ki ga prlrede naši montanisti 10. t. m. morejo pose t iti tudi zunanji interesenti. Prometno ministrstvo je dovolilo v to svrho polovično vožnjo onim, ki se bodo udeležili te tradicionalne prireditve. Pri izhodni postaji naj se kupj cela karta, ki bo veljala potrjena od prireditvenega odbora tudi za povratek. Akademski klub montanistov.
Neugoden ukus in dih ust odstrani takoj prvovrstna osvežujoča Chlorodont pasta za zobe. Tuba 8 Din.	7229
*	C. M. družba prosi svoje podružnice, da članarino za leto 1932 dopošljejo vodstveni blagajni po položnici.
*	Moška obleka iz močnega, lepo vzor-častega zimskega ševiota samo 240 Din. Tovarna oblek StermeckL
*	Obleke in klobuxe kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— 20 let Preporoda. V petek 16. t. m. se prične proslava 20 letnice Preporoda. Vršila se bo slavnostna akademija s plesom v veliki dvorani Uniona. Natančen program javimo v kratkem. Pokroviteljstvo nad vso proslavo je prevzel ban g. dr. Marušič, častni damski komite in čast. no predsedstvo, v katerem so gg. podpredsednik senata Fran Novak, senator Ivan Hribar, župan dr. Dinko Puc, prosvetni načelnik Josip Mazi in direktor Anton Jug. Slavnostni občni zbor in koroemoracija na grobu Ivana Endlicherja bosta v nedeljo, is t, m. K vsem prireditvam proslave vsi najvljudneje vabljeni.
u_ Izredno lepi kulturni filmi so od
danes na sporedu ZKD v Elitnem kinu Matici. Kažejo nam krasne prizore lz Življenja živali, zlasti o ljubezni ln družinski zvestobi, pa tudi presenetljivo podobnost nekaterih živali in ljudi, ki je sicer ne opazimo. Nekaj posebnega je film. ki nam kaže nevidne oblake, valovanje tople ga zraka, ki ga seveda ne vidimo, je pa zelo zanimivo in igra v človeškem življenju važno vlogo. Prekrasni so prizori z ekspedicije dr. Henricha Schulza v moč-
VSE PRIJATELJE
dobre vinske kapljice bo gotovo razveselila vest, da se je popularni automatičns buffet RIO v šelenburgovi ulici založil z novimi izbornimi vini kot novi cviček, novi in stari rizling in zdravilno »Kuč« vino. Vina so priznano izborne kvalitete, pridelek vzornih vinogradnikov in jih prodaja RIO po izredno nizki ceni 9.— Din čez ulico tako, da si jih lahko vsakdo privošči in si osladi grenko življenje. 14986
sen roa Škoda samo. da ne pridejo tudi koroške dečle, — dečle. ki si iih resnično ne moremo predstavljati če jih še nismo videli. Nu pa tantje nam bodo zapeli, kako jih ljubijo m kako so one zavber, fest. Povedali bodo vse o njih. tudi to, kako ponosne so in kako malo je res vse tisto, kar govore o njih slabega.
K nam se bo za nekaj ur preselila vsa prekrasna koroška dežela s svojimi jezeri, gmajnicarni vodami, planinami in ljudmi — predstavila nas bo za nekaj ur v pravljično deželo Vsem nam. ki jih poznamo, ki čutimo z njimi, bo igralo srce, saj se že zdaj otroško veseli tistega dne. ko jih sprejmemo med se tule v beli Ljubljani,
potem v Mariboru in Celju.
*
Žila pod Dobračem drvi in se peni v razjedeni strugi. Izpod Jepe se že vale zimske megle v Rož. Baško jezero že pokojno počiva po burni poletni sezoni. Vse čaka bele oCeje. ki prelevi dolmo v idealni snežni raj. Tedaj si bomo nadeli smuči, se spustili po Strmcu bliskovito navzdol in praznovali svoje srečanje s Brnco, kraljico Ziljske doline, praznovali sredi njihove divne pesmi in ob belo pogrnjenih mizab njihovih predobrih mamic. Pesem, ki nam io pnneso fantje v dar. naj vsadi v naše duše ljubezen, kakor jo imajo oni gori. naj nam vsadi ljubezen do njih in njihove prekrasne dežele — naj nas prerodi z vsem tistim iskrenim ognjem, ki drži naš težko ogroženi rod na severni meji že toliko desetletij pokonci Izkažimo se jim hvaležni za veliki dar. katerega nam z lastninr žrtvami prineso v znak bratske ljubezni. Pa obiščimo jih kaj sredi tistih polian. sredi tiste doline, o kateri nam bodo zapel? na koncertu.
Smo v teb hudih časih vsi potrebni malo
pravega, resničnega veselja. Vsak med nami si želi. prestaviti se vsaj za en dan. za en večer nekam v drug svet. Pesem nas kliče — pojdimo poslušat! Zima nam prinese sneg in po njem bomo privozili prav v srce vse doline tam preko, se prerodih in ostal' dobri, ko bomo videli, kako dober je ostal naš rod gori po vsej ujmah, ki so ga bile že vsa dolga desetletja. In prešli bome v novo leto prerojeni.
Koroški fantje, ki nam prinašate tako lep, topel bratski dan, prisrčno pozdravljeni od nas vseh! In že vnaprej: Na svidenje!	Prof. J. č.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljp.nl
številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga v »/o. 5 smer io brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7 vrsta padavin, 8 padavine v n?m Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
7. decembra Ljubljana 7, 762.1, 4.0, 90, SSW1, 10, 0.4, dež Ljubljana 13, 760.4, 5.0, 90, ENE1, 10, _, — Maribor 7, 761.2, 4.0, 90, mirno, 10, 7.0, dež, Zagreb 7, 762.2, 5.0, 90, E4, 10, 0.2, dež; Beograd 7, 762.2, 4.0, 90. W4. 8, Sarajevo 7. 761.5, 4.0, 90, mirno, 10,
Skoplje 7, 763.0, 3.0. 90, mirno. 10.___;
Split 7, 759.4, 9.0, 80, E6, 10, 2.0, dež; Kumbor 7, 759.6, 11.0, 90. mirno, 10, 2.0. dež Rab 7, 760.5. 8.0, 90, SSE6, 10, 3.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 7.0, 2.0, Maribor 8.0. 4.0; Zagreb 8.0, 4.0; Beograd 10.0. 3.0; Sarajevo 10.0, 3.0; Skoplje 13.0, 1.0; Split 13.0, 9.0; Kumbor —, 10.0; Rab —, 6.0
Sonce vzhaja ob 7.24, zahaja ob 16.19.
Luna vzhaja ob 13.8, zahaja ob 1.50.
Heliodont
Je najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta. — Cena Din 5.— za tubo. 351
virnato ustje Dunava v Rumunijl. Sploh so ti kulturni filmi res to, kar morajo biti taki filmi, namreč izcedno poučni in zanimiv,;. Takih filmov v Ljubljani še nismo videli. Predstava bo danes ob 11. v Elitnem kinu Matici.
u— Triglavske strmine- Poročali smo že da je domača slovenska družba izdelala prvi slovenski velealpinski igrani film »Triglavske strmlnes, ki se po svoji kvaliteti lahko meri z vsakim tujim alpskim filmom. Libreto je napisal književnik Janez Jalen, snemala sta film naš odlični domači operater Metod Badjura in dr. St. Tominšek. režijo pa je vodil režiser Ferdo Delak. Premijera tega nad vse zanimivega filma bo v petek 9. t. m. ob 9. zvečer.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčilčenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-i o se v vseh lekarnah. • ^Vsebina | škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat.
Odobreno od Ministar. soc. politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br 12258 cd 12. julija 1932.
u— Kot alpinist na ledenikih Groenlanda.
Ljubljana bo imela zopet priliko slišati zanimivo predavanje, ki bo prekašalo vsa dosedanja. Turistovskemu klubu Skala se je posrečilo pridobiti znanega alpinista g. Hansa E r 11 a iz Monakovega, ki se je udeležil filmske ekspedicije na Groenland da nam bo v sliki ln besedi tolmačil svoje doživljaje na tem pohodu. Da se pokaže svetu vsaj delno veličastna narava Arkti-de, se je odpravila letos v maju tja gori filmska ekspedicija pod vodstvom dr. Fan-ka. Bila je pet mesecev na delu. opremljena z v6emi tehničnimi pridobitvami zadnje dobe. Znani vratolomni letalec Udet je razpolagal z dvema hidroplanoma in enim aeroplanom. Nadalje so bili na raz-
Triglavske strmine
prvi slovenski, visokogorski film o mogočni triglavski Severni steni.
Skrajno nevarno a vedno veselo življenje naših najboljših plezalcev in planincev. »Veleturist« Danilo.
Premijera v petek 9. t. m. ob 9. uri
zvečer.
KINO DVOR
Od sobote dalje redno predstave ob 4., 7. in 9. uri.
polago motorni čolni, zložljivi kajak;, sanj s pasjo vprego, velika radio postaja, brat ko člani so bili mnogo bolj preskrbljeni z vsem, kakor marsikatera polarna ekspedi clja. Višek programa pa so bili drzni vzpo ni na plavajoče ledene gore in tri težke plezalne ture na vrhove groenlandskega pogorja, ki jih je izvršil Hans Ertl. Pre magal je 1300 do 1900 m absolutne višine, iz morja se vzpenjajoče stene, pokrite z ledom. To je zahtevalo nadčloveške ener glje Pri vsem tem si je Ertl pridobil okrog 150 krasnih diapozitivov, ki jih bo prikazal v svojem predavanju v veliki dvorani hotela Uniona 13. t. m. ob 20. Vstopnice bodo od jutri dalje v prodaji Matične knjigarne.
PLESNA VAJA
trgovskih in privatnih nameščencev DANES V KAZENSKI DVORANI
I
u_ Vera Misita, priznana operna in operetna pevka zagrebškega narodnega gledališča, ki je med drugim pela z velikim uspehom tudi »Koštano«, bo gostovala v soboto v opereti »Viktorija in njen huzar« v naslovni vlogi Viktorije. Odlične pevske in igralske kvalitete so ji pripomogle do angažmana v graški operi, kjer je bila lani takoj po prvem gostovanju angažirana Z Viktorijo je žela povsod nedeljeno priznanje io ne dvomimo, da si bo pridobila tudi simpatije našega občinstva. Po rodu je Bosanka Sobotna predstava bo Izven abonmana, v korist Udruženja gledaliških igralcev Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji
u_ Velikan J. S. Bach na koncertnem odru. Bachovo prikupno sveže veledelo Božični oratorij, bo izvajala ljubljanska »Sloga« v ponedeljek 12. decembra zvečer Unionu. Naj bo trud pevcev poplačan z mnogoštevilnim obiskom koncertnega ob občinstva. J. S. Bach je tu tako razumljiv in človeški, da more njegovi glasbi slediti z največjim veseljem tudi popolnoma neuk poslušalec. Koncert izvajajo solisti: ga Lovšetova, ga. škerlj-Medvedova, g. Go stlč in g. Rus, mešani zbor in orkester »Sloge< vodi ga društveni dirigent g. Sve tel.
u_ O Boženi Nemcovi bo predavala Ju
tri, 9. t. m. ob 15. v vrtni sobani restavra cije »Zvezde« ga. Olga ševčikova, soproga čehoslovaškega konzula ln sicer v sloven skem jeziku. Temu sledi še kratko predavanje dipl. filozofke, gdč. Eleonore Kerni-čeve o stikih Nemcove s koroškimi Slovenci ter recitacije iz del najslavnejše če hoslovaške pisateljice. Dobrodošel vsakdo!
u_ Zveza bojevnikov osrednji odbor v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. ob 8. v veliki dvorani hotela »Metropol« (Miklič). Poleg delegatov, ki se udeleže občnega zbora, vabimo tudi vse ostale člane im borce iz svetovne vojne.
Gostilničarji!
Ne pretiravamo, če trdimo, da je naša črnina brezkonkurenčna, tako glede pitko-sti in okusa, kakor tudi glede cene. Ce je Se nimate na zalogi, obrnite se takoj na
„BeVkranjsko klet4*
vinarska zadruga. ''->n<lnja Šiška, Gasilska ulica št. 3.
Pri TRGANJU v
ZOBEH in GLAVI
navadno priporočajo masažo za masažo
Steklenica Din 14—. Ogla* r-eg. pod S. Br. 25.89?/3S.
eLc5
u— Alkohol in zločinstvo je najbolj pereče slovensko vprašanje, ki ga bo začel obravnavati s strogo juridičnesa vidika znani izvrstni javni predavatelj g. dr. Sto-ian Bajič, sodnik v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se bo vršilo to predavanje jutri, v petek točno ob 20. v dvorani palače OUZD na Miklošičev; cesti. Po preda vanju bo svoboden razgovor in ker tudi vstopnine ni, pričakuje in prosi velike udeležbe odbor društva »Treznost.«
u__ Iz zdravniške službe. Izpit za naslov specialista za bolezni ušes, nosa in grla je napravil g. dr. Janko Pompe, zdravnik splošne bolnice v Ljubljani.
u— Slavnostna otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob 11. dopoldne. Razstavo bo otvoril predsednik društva »Krke« g. Rostan. Zanimivo je, da bo otvoritev prenašal radio, kar se bo prvič zgodilo, odkar je pri nas radio nastopil zmagoslavno svojo pot. Razstave se udeleži cela vrsta likovnih umetnikov, tako da bo podala prav živo sliko naše likovne umetnosti.
u_ Zborovanje sreskega učiteljskega društva Ljubljana-okolica se je vršilo včeraj v Mostah ln je bilo zelo dobro obiskano. G. »Ivan Dimnik, predsednik dravske sekcije JUU, je poročal o vzrokih spomenice, ki jo je predsedniški zbor v Mariboru sprejel kot nujno. Navzoče članstvo je enodušno poudarilo potrebo spomenice in jo potrdilo kot potrebno glede na današnje prosvetne razmere v dravski banovini. Na zborovanju je predaval tudi g. dr. Turna o temi »Tolstoj kot vzgojitelj«. Enakih predavanj si članstvo želi še večkrat ln je nagradilo predavatelja z burnim aplavzom.
u— Tečaj poljskega jezika. Društvo prijateljev Poljske sprejema še do 15. t. m. prijave za tečaj poljskega jezika. Vod;i ga bo inž. škrlavaj, ki je 10 let živel v Varšavi. Tečajniki se bodo sproti tudi seznanjali z raznim; zanimivostmi o Poljski in tamošnjem kulturnem in prosvetnem življenju. Pismene ali ustmene prijave je nasloviti: prof. dr. Mole, licej.
u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotel Tivol) komemo-racija za goriškim nadškofom dr. Sedejem. Predaval bo tov. Vekoslav Valentinčič. člani in prijatelji, pridite!
u_ Slovensko zdravniško društvo ima v petek 9. t. m. ob 18. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice z naslednjim sporedom: 1. primarij dr. V. Meršol: Klinična slika po-liomyelitide s posebnim ozirom na letošnje slučaje zdravljenja v otroški bolnici; 2. primarij dr. Minaf: Ortopedsko zdravljenje poliomyelitičnlh ohromljenj v dravski banovini (1927—1932); 3. dr. Peršič: Gibanje poliomyelitlde v dravski banovini (iz statistike ortopedskega oddelka).
u_ »Kongres 1831« se bo vršil na dobrodelni akademiji v dneh 5. in 6. januarja 1933 v prostorih Sokolskega doma na Taboru. Akademijo priredi mestna občina ljubljanska s sodelovanjem krajevnega odbora Rdečega križa v prid brezposelnim in nujne pomoči potrebnim družinam! Na to veliko prireditev opozarjamo že sedaj vse občinstvo.
u— Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru uprizori danes ob 16. izvirno narodno igro v osmih slikah »Martin Krpan«, po istoimenski pripovedki Ivana Levstika priredil za lutkovno sceno g. Jaka špicar. — Po daljšem presledku jgra Krpanovo vlogo zopet g. Lojize Počivavnik, ki obenem vodi kot dolgoletni glavni režiser tudi režijo igre- Kdor ga je slišal pred leti, bo znal ceniti njegovo, v pristni notranjščin; podano igro. Med odmori bo razvedril daco še Ajaks-band.
u_ Društvo »Soča« matica opozarja, da bo v soboto v salonu pr$ »Levu« ob pol 21. predavanje o Pohorju s skloptičnimi slikami. Predavatelj g. Ludvik Zorzut, ma-gistratni uradnik v Mariboru, bo s 120 najlepšimi po večin; zimskimi diapozitivi pokazal vse lepote zanimivega Pohorja. Zapel bo tudi lepo pohorsko pesem, ki nosi s seboj kos štajerskega-mariborskega življenja druženo z zdravim pohorskim humorjem. Ne zamudite lepe prilike ter pridite polnoštevilno. Vstop vsakomur prost.
u— Materinski večer v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) se bo vršil v sredo dne 14. t. m. ob 20. Govoril bo dr. B. Dragaš o zablodah otrok in mladine.
u_ Bojevnikj in vojaki svetovne vojne.
Pripravljalni odbor je prlpraivil vse potrebno za osnovanje krajevne skupine 'ijjubljana-Bežigrad za kolodvorski, bežigrajski in šišenski okraj ter vse tovariše brez razlike vabi in poziva, da se v soboto 10. t. m. ob 20. udeležite ustanovnega občnega zbora v Prešernovi sobi restavracije Novi svet« na Gosposvetsk; cesti.
u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane, kakor tudi člaae ostalih bratskih Sokolskih društev, k; že-ie pristopiti k jezdnemu odseku, da se brezpogojno vsi udeleže rednega letnega sestanka, ki se bo vršil 12. t. m. ob 20. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Ker Se
Iznajdba za ženski svet. Poročamo lahko o novosti, ki napravi umivanje glave m las zelo prijetno. To so
očala proti peni. k) pri umivanju varujejo oči prea vode in peno. Pri umivanju glave se lahko s pomočjo te lznaidbe gleda popolnoma prosto brez vsakega napora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka »črne giave«, »Haarglanz Sharnpona«, kakor tudi pri posebni vrsti »extrablond« za blondinke. 4
bo na sestanku razpravljamo glede prvega javnega nastopa in nastopa na I. pokrajinskem zletu. ki bo prihodnje leto junija v Ljubljani, prosimo, da se istega vsi zanesljivo udeleže.
u— Akademski klub gradbenikov. Na VKI. rednem občnem zboru 25. novembra, je bil izvoljen sledeči odbor: častni predsednik: g. univ. prof. inž. Foerster Ja-o-slav; predsednik: Lapajne Svetko; podpredsednik: Peterman Pepi; tajnis L: Keržan Hugo; tajnik II.: Kraigher Borrs; blagajnik: Pogačnik Boris; knjižničar: Avanzo Stanislav; odbornik: Raič Milivoj; delegata v ADJT: Turnšek Viktor la Kune Marjan; revizorja: doc. dr. inž. Črtomir Nagode in Prezelj Marjan. _ Klub priredi v petek ob 20.30 brucovskl večer pri Nacetu.
u— Novi odbor DSJF na ljubljanski univerzi je naslednji: predsednik Finec Milan, cand. Iur.; podpredsednik Zupan Fran, cand. iur.; tajnik Polenšek Ivo, stud. iur.; blagajnik Cenčič Jože, cand. iur.; knjižničar •!. Kolarič Kari, cand. iur.; _ II. Kobe Božidar, stud. iur.; gospodar Dostal Samo, stud. iur.; referent za učila KukoviC Kazimir, cand. ju.r; revizorja Žagar Nace, cand. iur, in Tršinar Slavko cand. Iur.
Vse za goste, Slamlš pravi. Bog zato ga blagoslovi! Mi pa drevi kakor davi smo in bomo le njegovi!
u— Nesreče. V bolnico so včeraj pripeljali jz št. Vida s tramvajem 47 letnega Antona šerbeca. ki ga je nekdo vrgel po stopnicah in ga poškodoval do nezav<«ti. V Bohinjski Bistrici je podrl neznan avto-mobilist 9 letnega Jakoba Kravanjo in ga poškodoval na glavi. Janezu Robiču iz Kranjske gore je v torek popoldne pri nakladanju hlod zmečkal levico. V Preserjah je padel z voza 7 letni Anton Korenčan in dobil hude notranje poškodbe. Pri regulacijskih delih v strugi Ljubljanice je včeraj zašel z desnico med dva vagončka 22 letni delavec Emil Cotič jn mu je zmečkalo prste.
' '.- virV•		
n	KINO LJUBLJANSKI DVOR	V
n	Telefon 2730	
1	Buck Jones	w
n	v senzacijonalni pustolovščini	
■	Srebrni ©re/	>
Bj	Predstave danes ob 3., pol 5.,	
H	pol 8. in 9. uri zvečer.	i A
H&" '"-•■-.A.',.; . V-i'".'v\l-.' '		11
u— Vlomilci, kj iščejo klobase. Včeraj zjutraj je stražnik na Ambroževem trgu prijel Emila O., ki je na policiji priznal, da se je predsnočnjim seznani! z dvema tovarišema in sicer na Krekovem trgu, nakar so krenili v štepanjo vas, vlomili v klet nekega posestnika in se sijajno založili z jedačo in pijačo. Na policiji so našli v Emi-lovi košari 5 krvavih klobas, več kilogramov suhega mesa in dva hleba črnega kruha.
u— Prijeti tatovi koles. Policija je prijela natakarskega vajenca Janka A. iz Prekmurja, brezposelnega brivskega vajenca Josipa M. iz Ljutomera in delavca Franceta š. iz Murske Sobote. Imenovani so se zglasili te dni pri železničarju Josipu B. in ga prosili, da jim shrani kolesa, ki so jih imeli s seboj. Navedi; so, da so se pripeljal; iz Maribora in da iščejo dela. železničarju pa se je zadeva videla sumljiva in je vse prijavil. Tako so prišli na-vihanci v roke pravice. Povedali so, da so prišli iz Murske Sobote v Maribor, kjer so ukradli kolesa, nakar so se odpeljali v Celje, nato pa nadaljevali pot v Ljubljano. Ukradena kolesa so znamke »Stever« s tovarniško številko 392.550, drugo kolo nosi tovarniško številko 617.869, tretji pa je brez številke in tudi brez znamke.
u_ JNAD Jadran vljudno vabi na čajanko, ki bo dTevi v dvorani Trgovskega doma. Za prijetno zabavo bo skrbel priznan; j.Ronny« jazz, za okrepčilo pa bogato za-rožen buffet Vodi g. Jenko. Začetek točno ob 8. uri.
Zahvala
Vsem, ki so nama častitali k zlati poroki, se s tem iskreno zahvaljujeva.	14973
FRANC in NEŽA DRNOVŠEK
TRBOVLJE II.
♦
♦
Kvalitetno blago
za zimski šport!
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marius Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo: Sigmnnd Ruud in Hummel. Drsalke — sanke — vsa popravila.
d. z o. z., Liublfana
v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica.
Za zimske športe samo najboljše blago!

rane &eliarjeva
divna opereta čarobnih arij
''■'..V "» '.V
PRIDE?
V najsijajnejši zasedbi
V glavnih vlogah: h. h. BOLLMANN JiADV (JHiilSTlANS

u_ Mestna plinarna priredi v petek 9.
t. m. ob 20. v prostorih kuhinje Kraljice Marije predavanje o plinski kuhi. Pri tem predavanju se bodo naše gospodinje prepričale, na kako hiter in lahek način se na plinskem štedilniku pripravi raznovrstno božično pecivo. Na to brezplačno prireditev vabimo vse naše gospodinje!
u— V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— Zamenjana ročna torbica. V neki trgovini na Mestnem trgu je v ponedeljek uslužbencem trgovine po videzu znana gospa zamenjala ročno torbico. Naprošena je, da torbico vrne al! v dotičnj trgovini ali direktno lastnici gej. Sonji Smerkolj, Su-voborska ulica 31.
u— »Preporod« ima svojo redno plesno vajo v soboto. Začetniki bodo imeli pouk že ob po; 20. G. Jenko bo poučeval nadaljnje slike posameznih plesov. Vstop je dovoljen le proti dijaški legitimaciji in po članih vpeljanim gostom.
u_ Ciril Metodove božične razglednice
se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni, Bethovnova ulica št. 2. Cena 1 Din komad.
u_ Začetniški plesni tečaj Jenkove šole
v Kazin; je vsakj petek in poneaeljek cb 20. Nove prijave in posebne plesne ure vsakodnevno.
u_ Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da
bo dne 9. t. m. na progi Ljubljana-Ig-Iška vas prekinilo z obratovanjem skozi Škofljico ter bo obratovalo nadalje po Ižanski cesti in tudi znižalo vozno ceno. Odslej bo prihod avtobusa v Ljubljano po Ižanski cesti ob 7.20 in lis.35, odhod iz Ljubljane pa ob 12. in ob 18.30. Nedeljski vozni red ostane neizpremenjen.
u_ Pučnik, šelenburgova nasproti kavarne «Zvezda» oblači dame in gospode najboljše in najcenejše.

o.— Ob prihodu bratskih koroških pevcev je opozorila Ipavčeva župa v Mariboru s posebno okrožnico vsa včlanjena pevska društva v mestu in okolici na njihov koncert, ki bo 12. t. m, ob 20. v veliki dvorani »Uniona«. V okrožnici se poudarja neizmerna ljubezen, ki jo gojijo Korošci do svoje pesmi. Zato je dolžnost, da jih vsi naši pevci sprejmejo na kolodvoru in se udeleže polnoštevilno koncerta v uni-onski dvorani. Temu apelu pa naj se odzove tudi ?sa ostala mariborska javnost ter pokupi vse vstopnice v trgovinah ge. Brišnikove in g. Hoferja že v predprodaji.
a— Ljudska univerza. V petek 9. t. m. ob 20 15 bo predaval profesor g. B. Teply
0	gospodarskih in političnih razmerah v sodobni Nemčiji.
a— Seja mestnega sveta in pomožne akcije bo v petek ob 17.
a— Na seji finančnega odbora občinskega sveta se je konstituiral ožji odbor, v katerega so bili izvoljeni podžupan Golouh in občinski svetniki inž. Dračar, Peric in Sabotv, z nalogo, da proučujejo mestni proračun za leto 1933.
a— Opozarjamo na poslednjo uprizoritev sijajne burke »Trije vaški svetniki«, ki bo danes ob 15. v gledališču. Znižane cene.
a— Razprodaja blokov »Pom^č potrebnima. Na podlagi sklepa občinskega sveta je mestna občina uvedla b'rke z nrkaznica* m.i »Pomoč potrebnim« Namen teh blokov je. da se prepreči vsako zlorabijanje beračenja na ozpmliu mestne občine. B'oki z 10 nakaznicami po 50 par stanejo 5 Din in se dobe pn socialno-političnem oddelku na Rotovškem trgu 8 in pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu 11 V krnt-kem pa sp bndo bloki dobili tudi v trafi« kah in knjigarnah k' co bile nanrošpne. da prpv/ameio brezplačno razprodajo teh blokov Mariborska javnost sp naproša da podnira stremPenje mestne obč;ne. da se odpravi zloraba z miVdnri. Pro«i<)Vom na i »se ne drip več gotovine, temveč kl j u Pno le nakaznicp po 50 p<>r. ki bo vpovčeva1 mestni soci.Pno-oolifični urad z |n pf ~ - /IvltpplpVl^
a— Društvo državnih upokojencev in upokojenk, podružnica Maribor, sklicujp na zahtev-, pns^ojnp oblasti izredni občni zbor v soboto 9 t m ob 18 v dvorani Nabavljalne zadruge m Rotovškem trgu Dnevni red: Razid podružnice
a— Nove obrtne pravice v Mariboru V mesecu novembru so bile izdane v Mariboru naslednje nove obrtne pravice: Viktor, Verdnik. krojač. Luška 18; Lvenkel Pavel delikatesna trgovina, Alesandrova 44; Benko Josip, trgovina mesnih izdelkov, mesarija in delikatesa. Aleksandrova 19; .[udar Gizea, trgovina higijenskih pred« metov, Jurčičeva 9: Duh Anton žaganje drv, Vrazova 2; Kaukler Filip, pekarija, Jezdarska 5; Hojnik & Prinčič. športna trgovina, Ale^mdrova 26: Ropec Zofija, prodaja jajc. Glavni trg; Močivnik & drug, izdelovanje ovratnikov in perila, Rotovški trg 6: Kac Josip, i.vošček Mlinska 11: Volker Alojzija avtoizvošček. Kersnikova 1: Samuch Franc starinar. Mlinska 1: Pečnik Franc, mizar. Frankopanova 15; Plauc Mifca gostilna. Aleksandrova 17: Lorpnčak Josipina gostiln« Mlinska 9; Niefergal Cita. trgovina. Koroška 1: Preac Marija gostfna Ruška 7: Merlak Kvirin. gostilna in kavarna Grajski trg 1, Stam* pach Valentin, lesna trgovina. Gosj>ojna 7
a— Izbrisane obrtne pravice v novembru. V preteklem mesecu je b lo izbrisanih v Mariboru skupno 64 različnih obrtnih pravic, in sicer: 23 trgovin z raznim blagom, branjarij itd.. 5 tovarniških podjetij, 2 avtobusni podjetji, 2 mesariji. 2 gostilni, 5 starinarnic. 11 izvoščkov in avto. izvoščkov, 2 hotelska slugi. 1 studenčar,
1	tesar. 3 stavbeniki. 2 podkovača. 1 posredovalnica za službe, 2 informacijski pisarni, 1 javna tehtnica in 1 javno skladišče
a_ Dohodki mariborske carinarnice v novembru znašajo skupno 3,9^3.519.50 Din dohodkov, in sicer na izvozni carini 16.681, na uvozni pa 3,88*6.838.50 Din.
Iz Celja
e_ »Jurček« v mestnem gledališču. Vse
prijatelje gledališča iz Celja in okolice opozarjamo na Golievo veselo otroško pravljico, ki jo bodo uprizorili danes od 16. člani celjskega Dramatičnega društva v mestnem gledališču pod režijo ge. A. Sa-darjeve. Izmed znanih celjsKih igralcev bodo nastopili ga. Sadarjeva, gdč. Kranjčeva ter gg. Zemljič, Pere, Velušček, Po-gačn.k i;n štante. Igra bo nudila zabavo in užitek mladini, pa tudi odraslim, zato je pričakovati dobrega obiska.
j^asgaasašlo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da OTVORIM 11. t. m. gostilno »štravs«
za cinkarno v Gaberju pri Celju.
Preskrbljeno bo z domačih kolir.ami in dobrimi pristnimi vini ter dobro postrežbo. — Za obilen poset se toplo priporoča.	14982
IVAN DOPLIHAR, gostilničar
e— Novi grobovi. V toreK 6. t. m. je umrla v Celju (Gledališka ulica 5) v starosti 70 let soproga mizarske-ga mojstra ga. Frančiška Pernovškova. Pogreb bo danes ob 15. na mestnem pokopališču. Istega dne je umrl v Pečovniku pri Celju 90 letni prevžitkar Matija Legvart v Gaberju pa 48 letni delavec Franc Jezernik. N. v m. ;).!
e_ Strel v trebuh. Na Humu ob Sotli je v torek 6. t. m. dopoldne neki nameščenec steklarne v Straži us:relil 18 letMegi občinskega tajniKa Edvarda Višnarja v trebuh in ga nevarno ranil. Višnarja so pi(-peljali v celjsko bolnico.
e— Uboj v Dobrni. V neki gostilni blizu Dobrne je nastal v noči na ponedeljek 5. t. m. fantovski pretep, v katerem je neki fant udaril 221etnega posestnikovega sina Jožeta Flisa, ki je prišel nedavno od vojakov, z žeblji okovanim kolom po glavi in ga težko poškodoval. Flis je imel še toliko moči, da se je privlekel v hišo nekega sorodnika. Tam se je zgrudil in okrog 4. zjutraj umrl. V zvezi z ubojem so aretirali tri fante in jih privedli v zapore celjskega okrožnega sodišča.
e—00 jetnikov na prostem. Te dni je bilo izpuščenih iz zaporov okrožnega in okrajnega sodišča v Celju 60 jetnikov, ki še niso prestali vse kazni. Na svobodo so bili izpuščeni pogojno do 1. aprila 1933., potem pa bodo morali nastopiti ostanek kazni.
e— 3000 parov ženskih snežk najboljše svetovne znamke »Tre-torn« po 48, 56, ln 68 Din proda Trgovski dom Stermecki v Cel.ju skupaj, ali pa posamezne pare.
e_ Kino v Celjskem domu. Društvo Celjski dom je zaprosilo za dovoljenje, da se preuredi velika dvorana C° jskega doma za kino. Komisijski ogied bo v ponedeljek ob 10.
e_ Z delovnega trga. Od 21. do 30. novembra se je pni celjski ekspozituri javne borze dela na novo prijavilo 144 brezposeln h (121 moških in 23 žensk), posredovanje je bilo izvršeno za 101 osebo (74 moških in 27 žensk), 30. novemhra pa je osta!o v evidenci C60 brezposelnih (514 moških in 116 žensk) napram 618 dne 20 novembra Delo dobe 1 mizarski pomočnik, 2 hlapca, 4 natakarice. 5 služkinj, 4 kmečke dekle, 1 hotelska kuharica in 1 kuharica
e_ Tujski promet. V novembru je obiskalo Celje 73'6 tujcev (napram 734 v oktobru in 825 v lanskem novembru) ,in sicer 612 Jugoslovenov, 64 Avstrijcev, 21 Nemcev. 13 čehoslovakov, 11 'Italijanov, 6 Rusov. 5 Madžarov, 3 Poljaki ln 1 Grk Po poklicu sta bila 302 trgovca in trgovska potnika, 134 obrtnikov, 92 uradnikov, 19 inženierjev, 12 odvetnikov, 11 indu-strljcev, 10 dijakov, 8 zdravnikov, 6 učiteljev in o novinarjev; 137 oseb je bilo brez poklica.
e— Mestni kino. Danes ob pol 17., pol 19. m po! 21. sijajna zvočna opereta »Zaročenka vdova« z znano pevko Marto Eggerthovo. Ob koncu predstav pleše zamorec Jenki Lukas. artist cerkusa Gleich, originalne zamorske plese.
Iz Kranja
. — Podmladek Rdečega križa na drž. re-
aln; gimnaziji uprizori v nedeljo 11. t. m. ob 18 v Šmartinskem domu pri Kranju Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Čisti dobiček je namenjen za dijaške podporne ustanove v Kranju
Iz Hrastnika
h— Koncert v Trbovljah. Pevska družina našega Glasbenega društva se bo udeležila danes popoldne polnoštevilno jubilejnega koncerta v Trbovljah, kjer bo tudi nastopila z dvema točkama.
h— Odpovedana božičnica. Na zadnji gasilski seji se je deloma pod vt:scm rudniške nesreče sklenilo, da 6e letos opusti vsakoletna, tradicionalna gasilska božični-ca Okrog božiča m Novega leta se bo pos birala običajna podpornina Gasilnega društva. katero apelira na vse Hrastničane, da to pot. ker društvo letos nima nobenih prireditev zaradi zgoraj navedenega, malo globie sežejo v žep in s tem podprejo naše prepotrebno Gasilno društvo.
h— Kino Narodni dom ne predvaja danes na praznik nobenega filma Pač pa ee bo vršila v Narodnem domu ob pol 16. proslava sv Barbare, katero priredi Društvo sv. Barbare. Na sporedu je predavanje s <kioptičnimi slikami o naših izseljen« cih. nato pa igra »Trnjulčica. — V Delavskem domu se pa uprizori igra »Najdenec«, ki se je zaradi rudniške nezgode prestavila na današnji dan.
Iz Laškega
1— Dr. Arnold Pernat pri Abrahamu. Te
dni je praznoval dr Pernat Arnold, sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Laškem. 501etnico rojstva. Služboval je v sodni stroki v različnih krajih Št^'irske, nazadnje kot sodnik na Vranskem. Od tam je bil 1914 premeščen v Lož, kjer je služboval do prevrata. On tega časa službuje kot deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Laškem, kjer se tudi
gospodarsko živahno udejstvuje. Skoro ves čas 6vojega službovanja v Laškem je dr. Pernat član občinskega odbora, kjer 6i je pridobil zlasti pri gradnji vodovoda kot predsednik vodovodnega odbofa neoporee« ne zasluge. Udejstvuje se tudi pri Planinskem društvu, kjer je med soustanovitelji plamofcke koče na Šmohorju. Mnogo let je tudi podpredsednik _ olepševalnega in tuj-skoprometnega drultva^ v Laškem. Kot predstojnik enega največjih okrajnih sodišč v dravski banovini uživa dr. Pernat vsestranske simpatije tako pri svojih stanovskih tovariših kakor pri podrejenih nameščencih, katerim je ljub tovariš in ken-cilianten predstojnik, tako da postavlja sodišče v Laškem drugim za vzor. Ravno* tako je dr. Pernat posebno našemu kmet-skemu prebivalstvu pravi svetovalec. Dr. Pernat je čil, mladosten in zlasti znan tudi med zeleno bratovščino. Se na mnoga leta!
1— Občinski proračun za 1933 je sestavljen in interesentom v občinstd pisarni na vpogled. Proračunska seja se bo vršila v petek 16. t. m. ob 15.
1— Krajevna organizacija JRKD Sv. Krištof sklicuje svoj Izredni občni zbor na nedeljo 11. t. m. ob pol 9. v Štokavnikovi gostilni pri Sv. Jederti.
Iz Ptuja
j— §e o železniški nesreči pri Hajdini.
Vse priče so izpovedale, da ob kritičnem času zatvornice niso bile spuščene. Mikša Ignac trpi škodo na izgubljeni kobili 4000 Din, na poškodbah voza in konjski opremi pa 1000 Din. V zadevi je podana ovadba na sodišče, ki bo končno ugotovilo krivdo.
j— Aretirana tatinska družba. Pn>d tedni je bilo ukradeno iz nasadov državne pletarske šole v Ptuju več plemenitih vrhovih kultur v vrednosti 2500 Din. Orožniki so naposled prišli tatovom na sled. Dne 3. t. m. so zasačili sedem delavcev in posestnikov od Sv. Martina, iz Nove vasi in iz Zabovcev pri ponovni tatvini. Vsi so bili aretirani.
j— Izgubljeno. Uboga delavka Ilešičeva Ana iz Sterjancev, občina Slrmi. je v mestu izgubila na potu iz Panomke ulice do Srbskega trga denarnico z 2070 Din. Pošten najditelj 6e prosi, da odda denar proti nagradi na policiji.
Iz Ljutomera
lj— Osebna vest. Komandir tukajšnjega orožnlškega voda poročnik Velimir Srce-kovič je premeščen na Krk.
lj— Stanovanje v občinskem zaporu. Ker ne more krojaški mojster Bauič dobiti stanovanja, stanuje že več tednov s svojo številno družino v občinskem zaporu, ki je za daljše bivanje sploh neprimeren.
lj_ Izprememba posesti. Hišo pokojnega Janka Erjavca je kupil od dedičev ravnatelj Mestne hranilnice g. Franc Poljanec za 70.000 Din. Preden se bo preselil v njo, jo bo še temeljito renoviral
Iz žlvljenfa na dežel?
BOROVNICA. V prejšnjem mesecu je bila ustanovljena strelska družina, kj šteje že okoli 60 članov. Uprava je že določila prostor za strelišče in se sedaj pogaja z lastniki omenjenega prostora, želeli bi, da se doseže sporazum z lastniki in da se nato prične redno streljanje.
LESCE. Ob priliki Miklavževega prihoda v Lesce se šolsko upraviteljstvo zahvaljuje vsem cenjenim damam za darove in pomoč, posebno pa tovarni nogavic Suštersič Slavko in Milka za obdarovanje 53 revnih otrok z nogavicami.
MARENBERG. Naš trg se leto za letom razširja in lepša. Tako smo seda; v jeseni dobili kar tri lepe nove stavbe. V dolenjem trgu si je ob svoji tovarni usnla oostavi.1 g. Vrenčur visokopritlično hišo in za občinskim vitom stavbenik g. Pre-?lav enodružinsko hišico. V gornjem delu .rga na si je sezidal lesni trgovec so-spod Zmork enonadstropno hišo, ki ima v pritličju trgovinske lokale. — Tudi v naši okolici se je poja/vila davica, za katero je zbolelo več otrok na Muti i-n v Vuhredu. Male bolnike so takoj izolirali in jih odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. V Marenbergu je zbolela za davico učiteljica gdč. Poharjeva Sonja, ki se tudi zdravi v bolnici v Slovenjgradcu.
TRŽIŠČE PRI MOKRONOGU. Narodna šola v Tržišču je priredila miklavževanje v prid revnim šolarjem. Ob tej priliki je daroval tukajšnji veletrgovec g. Joško Prijatelj veliko množino blaga in edino le z njegovo pomočjo je bilo Miklavžu mogo če obdariti nad 300 otrok revnih slojev Stotera hvala!
Tragičen izid fantovskega prepira
Novo mesto, 7. decembra.
V	nedeljo proti večeru so se sestali vaški fantje iz vasi Otoka in Krasinca pri mlinarju Cajnarju na Otoku, ki ima tudi vi-notoč. Razgreti fantje so se na potu domov začeli prepirati na cesti, ki vodi proti Otoku. Ko so prispel' do hiše posestnika Janeza Križana, je naenkrat počil strel, od katerega je bil smrtno zadet 241etni krojaški pomočnik Janez Zupančič, uslužben v Križevski vasi, ki je ravno tega dne prišel domov na obiak. Zupančiču je krogla iz vojaške karabinke predrla prsni koš ter prebila glavno odvodno žilo. Kot osumljenec je bif aretiran posestniški sin Jcsip Novak iz Otoka. Kakor je sam izpovedal, je odšel iz vinotoča prej domov kakor pa ostala družba. Ker je bil vinjen, je šel kar v hlev spat. Kmalu nato pa je slišal, da se na vasi zaostala družba prepira. Med fanti je po glasu spoznal svojega brata. Hotel mu je priskočiti na pomoč. Skočil je v bližnji se-njak po vojaško karabinko, ki jo je letos ob košnji kupil od nekega Hrvata za 50 Din, da bi z njo streljal ribe. S puško v roiki je preskočil nato sosedov plot in oddal iz daljave 20 korakov proti prepirajoči se družbi stfrel, ne da bi imel namen koga zadeti. Na nesrečo pa je krogla zadela Zupančiča, ki je stal sredi gruče. Žalostni dogodek je predmet raznih kom en tarjev, ki pa se vsi strinjajo v tem, da je treba brez6«iiselnemu pijančevanju, ki kon čuje po navadi s pretepi in uboji, z odločnimi ukrepa napraviti konec.
Drzen nočni vlom
Litija, 7. decembra
V	zadnjem času so se pojavili pri nas že večkrat izkušeni svedrovci, ki so se napotili v okrilju noči v tukajšnje trgovine. Preteklo noS »o imeli spet nezaželjen obisk pri Elsnerjevih.
Na vse zgodaj je opazil domači hlapec čudne sledove na dvorišču Mala vratca,

ki vodijo z gnojišča na sosedovo, so bila odprta. Hlapec se je pričel zanimati po« drobneje in je opazil, da so tudi vrata, ki vodijo v trgovino, nasilno odprta. Takoj 60 bili trgovčevi na nogah. V trgovini 60 naleteli na dokaze, da so imeli sredi noči gosta. V lokalu je bilo vsevprek v neredu, blaga'na \vertheimerica pa je razbita, prazna. K sreči pa nočni obiskovalec ni našel v njej več kakor nekaj nad 200 Din drobiža. Vse drugo je bila gospodinja vze-ia prejšnji večer s seboj. Svedrovec pa je stikal tudi v sosednjih prostorih. Po sledovih sodeč mora biti v svojem poslu strokovnjak. Vsa vrata je odprl z vitrihi, le glavna v trgovino, ki so zakrita še z rolojem. je odtrgal s krampom, ki si ga je sposodil na dvorišču Drznež si je upal tudi v gostfiiitke prostore, ki leže popolnrma v drugem traktu. A tudi tu ni našel denarja, pač pa si je na brzo roko privezal dušo z jedačo in pijačo, ki jo je našel v shram« bi. Vlomilec je mogel prav dobro poznati domače ra mere. Čudno je da ga ni pregnal pes. ki ga imajo za nočno 6tražo. Litijski orožniki so stoo;li takoj v akcijo in 60 dolgoprstniku menda že na sledu.
Velik požar v Kovorju
Tržič, 6. decembra.
Tržiška gasilna sirena je snoči nekaj pred polnočjo tuleče naznanila spečim meščanom, da se je pojavil rdeči petelin v bližnjem Kovorju. Močan žar na nebu je pričal, da mora biti velik ogenj. V najkrajšem času so bili tržiški gasilci s svojimi motor-kami, ki jih je v Kovor prepeljal Kovačev avto, na mestu. Združenim naporom kovor-skih, bistriških, križkih in tržiških gasilcev se je posrečilo v najkrajšem času požar lo-kalizirati in omejiti na Koširjevo domačijo, kjer je gorelo. Zgorela je enonadstrop-na stanovanjska hiša, velik hlev in vsa druga gospodarska poslopja.
Goreti je začelo na skednju in se je ogenj razširil z neverjetno naglico, tako da je bilo mogoče rešiti le prav malo stvari. V hiši je bila cvetoča trgovina z veliko zalogo različnega blaga, med tem tudi nekaj kilogramov bencina in drugih eksplozivnih predmetov, katere pa so še v pravem času odstranili. Na srečo je resil dež. da tii bila okolica požara preveč ogrožena. Skoda znaša okroglo 100.000 Din in bo le delno krita z zavarovalnino. Ves Kovor je bil seveda strašno razburjen, ker je kmalu zmanjkalo po vseh vodnjakih vode in so morale brizgalne svoje delo ustaviti. Če je kaj Kovorju potrebno, potem je to vodovod in pa velik rezervoar. Toda Kovorjani imajo zaenkrat važnejše posle, kakor skrbeti za take javne naprave. Početje bivših strastnih politikov tu ne počiva in je zaneslo razprtije celo med gasilce. Pamet!
Uboj v Podgorici
Ljubljana. 6. decembra.
Uboj mirnega in marljivega ključavničarja državne železnic; Antona Grojzdka v Podgorici je vzbudil med vsem prebivalstvom na Posavju splošno sočutje. Izvršen je bil v nedeljo proti večeru. Grojzdek in njegov prijatelj Nace Sojer sta bila popoldne v Pečnikarjevi gostilni v Št. Jakobu ob Savi. M:*no sta se pogovarjala. Okoli 19.45 sta se dvignila Grojzdek je vzel Sojerja na svoje kolo in sta se tako peljala domov v Podgorico. Ko sta prišla do Ježkove gostilne v Podgorici, so ju napadli. Grojzdek je bil z nožem sunjen v žilo-odvodnico pod vrat. Zgrudil se je na tla in izkrvavel. B'la je vsaka uspešna zdravniška pomoč izključena. V 15 minutah je bil mrtev.
Nadalje je bil hudo obklan soboslikarski pomočnik 221etni Viktor Zaje iz Podgorice. Njega so v ponedeljek prepeljali v ljubljansko bolnico. Orožniki na černučah so bili takoj obveščeni o uboju in so uvedli poizvedbe. Danes so sodišču podali ovadbo proti 241etnemu krojaškemu pomočniku Francetu Zajcu iz Podgorictj m njegovemu bratu Viktorju. Popoldne je odšla so.Lia komisija v Podgorico obducirat pokojnega Antona Grojzdka in ugotovit -potrebne podrobnosti žalostnega dogodka. Franceta Zajca so pripeljali v ljubljanske zapore, dočim ostane Viktor do nadaljnjega v oskrbi bolnice.
Strašna nesreča na Neretvi
V narasli Neretvi js utonilo 11 mož
Sarajevo, 7. decembra.
V ponedeljek zivečer se je na Neretvi blizu Bune v mositarski okolici dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala 11 smrtnih žrtev. Na obali Neretve se je pri starem prevoznem brodu blizu železniške posta!« Buna zbralo okrog 30 mož. ki so bili, kakor sodijo, po večini tihotapci, ki so hoteli v nevesinjskem okraju tobak zamenjati za razne pridelke in za živino. Večina teh ljudi se je pripeljala z vlakom do Bune, drugi pa so prišli do broda peš in vsem se je zelo mudilo na drugo stran. Brodar Nikola Blaževič sprva ni hotel voziti, ker je bilo že pozno zvečer in ker je voda zaradi večdnevnega deževja močno narasla. Naposled pa se je dal preprositi in je s pomočjo svojega 20Ietnega sina spustil v vodo velik prevozni čoln, na katerega se ie poleg brodar-ja in sina vkrcalo 10 mož, drugi pa so ostali na bregu, ker jim je brodar obljubil, da jih bo prepeljal čez reko, če prva vožnja ne bo preveč težavna.
Ko je bil čoln sredi reke, pa je zašel v močan vrtinec in valovi so se uprli vanj s toliko silo,'da so ga prevrnili. Ljudje, ki so čakali na bregu, zaradi goste megle 'm teme niso ničesar videli in tudi slišati ni bilo ničesar zaradi bučanja valov. Ker čolna ni bilo nazaj, so začeli misliti na nesre-
čo in svoje pomisleke sporočili tudi na železniško postajo. Kmalu se je ugotovilo, da se je dogodila strašna nesreča
Z brodnikom in njegovim sinom vred je utonilo 9 mož, samo neki Mata Rožič se je rešil na nasprotni breg reke. Utonilo je pet članov rodbine Primorac iz Dobrega Sela, dva brata Čoriča iz iste vasi, identiteta ostalih dveh žrtev pa še m ugotovljena. Prevoz na istem mestu posluje že preko 150 let, pa se tam še nikdar ni dogodila kaka nesreča. Zaradi valov je bilo iskanje žrtev dosedaj Se brezuspešno.
Četrtek, 8. decembra.
LJUBLJANA 7.30: Kmetijsko predavanje.
—	8: Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Smučarska gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10 30: 0 zračnem pritisku. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Reportaža s kmetijske šole na Grmu. — 15.45: Dvospevi 9 klavirjem. — 16.30: Drama »Bratje«. — 20: prenos opere »Manon« iz gledališča. — 22: Čas, poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Koncert otroškega pevskega zbora. — 18: Lahka godba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Lahka glasba. _ ZAGREB 11.45: Simfoničen koncert. — 17: Orkester bala-lajk. — 20: Prenos opere iz Ljubljane- — Godba za ples. — PRAGA 10: Vojaška godba. — 20.05: Koncert Češke filharmonije-
—	22.15: Lahka glasba. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Orkestralen koncert. — 20: Večer lahke glasbe. — 21-30: Pesmi. — Plesna glasba. — DUNAJ 10: Adventne pesmi. — 11.30: Simfoničen koncert. — 16.25: Lahka godba.
—	19.30: Arije in pesmi. — 20: Prenos iz Berlina. _ BERLIN 19.10: Orkester. — 20: Pregled plošč. — 20.30: Mešan program. — Zabaven program. — KONIGSBERG 20: Operne arije. — 20.40: Literaren program.
—	MOHLACKER 19 30: Mešan program na ploščah. — 20.30: Operetni večer. — 22.40: Nočni koncert. —
Petek. 9 decembra.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Nekaj zanimivosti o zraku (J. Žabkar). — 12.t5: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Beneška Slovenija. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Komorni trio. — 21: Salonski kvintet. _ 22-15: Čas. poročila.
BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 16: Narodna glasba. — 20: Lahka godba. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Veseloigra. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Komorni trio. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Kabaretni program — 20.30: Koncert na dude. — 21: Češki godalni kvarteti. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Večer moderne glasbe. — BRNO 19.20: Program iz Prage- — 21.30: Pesmi. — VARŠAVA 17: Godba na pihala. _ 20: Simfoničen koncert. — Lahka in plesna glasba.
—	DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.40: Koncert lahke godbe. — 19-35: Orkestralen koncert. — 22.15: Godba za ples- — BERLIN 20.15: Naši mladostni tovariši. — 21.15: Spevoigra. _ Mešan program. — KONIGSBERG 20.15: Pevski večer. — 20.40: Literaren program. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.15: Plesna glasba. — MOHLACKER 19.35: Plošče. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22-45: Klavirske skladbe. — 23.15: Moderna plesna glasba-
"M
Repertoarji
DRAMA
-ačetek ob 20. Četrtek, 8. ob 15-: Srce igračk. Izven. Znižane cene. — Ob 20-: Celjski grofje. Izven. Znižane cene. Petek. 9.: Zaprto-Sobota, 10.: Carjevi? Aleksej. B. Nedelja, 11. ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Roksi. Izven Znižane cene.
OPERA Zafetek oh 20.
Četrtek, 8. ob 15.: Erika- Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Manon. Izven. Znižane cene. Petek. 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: Viktorija in njen huzar- Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostuje ga. Vera Misita iz Gradca. Izven. Nedelja, il. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene. _ Qb 20-: Adel in Mara. Izven. Znižane cene.
*
Drama pripravlja izvirno delo pisatelja Vombergarja >Voda«. Katajevo komedijo >Milijon težav«. Maeterlinckovo »Zadoščenje« in Yaitzevo »Gospo Chatelino«. Premiere bodo še ta mesec.
Opera pripravlja Gotovčevo iMcrano«. D'Albertovo »Nižavo« in Saint Saensovo opero »Samson in Dalila«. Študira se tudi opereta »Pri belem konjičku«.
Uprava Narodnega gledališča prosi abo-nente, da poravnajo decembrski obrok do 14. t.m.
mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek. 8. ob 15.: Trije vaški svetniki. Znižane cene Zadnjič. — Ob 20.: Friderika-Znižane cene. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: Zemlja smehljaja. B-
CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 8. ob 16.: Jurček. Uprizoritev Dramatičnega društva v Celju.
\
KULTU MIN II PREGLED
Bjornstjerne Bjornson
Ob 100 letnici rojstva
Norveški narod ima danes velik praznik: slavi stoletnico Bjornstjerna Bjornsona. Ta mož. kj je že dva in dvajset let v grobu, je na Skandinavskem in posebej še v svoji dragi Norveški živ in pričujoč v vsem narodovem življenju. Njegovo ime sodi med najpopularnejša imena, ki jih v tej visoko kulturni deželi poznajo celo otroci vmes med imeni narodnih junakov in bajeslovnih bitij. Poleg Ibsena in izmed novejših Knuta Hamsuna je Bjcmsonovo ime znano celo v najširših kulturnih plasteh zapadne, južne in vzhodne Evrope. Dopustimo. da je v očeh mladega rodu. ki ima na pretek svojih časovnih problemov m sebi najbližjih imen. že obledela ta, nekoč tako svetla severna zvezda, ki nam je že g svojim imenom — Bjornstjerne Bjorn-son — asociativno vzbujala svojevrstne predstave: nordijske, vikingške, od polarne luči osvetljene slike. Njeno zamrače-nje pa je prehodno, zakaj Bjornson je bil osebnost, ki ne mere biti pozabljena. Kadar se bo kultura sodila z mirnejšega vidika nego je današnji in ko bo treba postaviti v ospredje one, ki so pripravljali intelektualno in čuvstveno preobrazbo sveta. ne bo mogel nihče prezreti velikega se-verjana Bjornsona.
že več tednov je Norveška v znamenju njegove stoletnice. Izšla so nova izdanja njegovih zbranih spisov v nakladi, ki do-seza več desettisočev: številka, ki je za mali narod presenetljiva. (Toda pri Norvežanih in njihovem tesnem odnosu do kulture in posebej še do literature docela urnljiva.) Od 4. do 8. t. m. so gledališča v Oslu igrala same Bjornsonove drame. V tem času so se obrali v norveški prestolnici na bjornsonovski kongres delegatje švedske, Danske. Finske in Islandije, da skupno z Norvežani počaste spomin moža. ki je utemeljeval norveško kulturno samobitnost, obenem pa propasriral politično in kulturno idejo skandfnavzma. Izmed tuiih narodov so bili posebej vabljeni samo čehcslovaki. saj je bil Bj. Bjornson ncleg SeUona Watsona goreč zagovornik Slovakov pred kulturno vestjo predvojne Evrope.
Bj. Bjornson se je iz regionalnega norveškega krega dvignil v skandinavstvo, odtod pa v evropstvo. Dokazal je, prav kakor Ibsen in drugi za njim, da v resnični kulturi ne odločuje število, marveč kvaliteta, sila ideje in ideala, človeškost.
Še za Bjorn=onoviii mlad h let je zapisal reki slavni Skandinavec: »Literarna slava ima v skandinavskih deželah docela lokalno vrednost; samo ob sebi se ume, da so spisom v jezikih, ki jih govori le malo m:lijonov in ki jih nihče na svetu ne čita in ne rabi kot kulturne jezike, zaprti vsi vhodi k evropskemu in ameriškemu slovesu ...«	■ ■»
Po Ibsenu in Bjornsonu to že zdavnaj ni več res. Toda treba je pristaviti: Ibsen in Bjornson, kakor tudi ostali skandinavski pisatelji, so prodrli v svet s posredovanjem jezika velikega naroda. Ožje in smotrno organizirano književno sodelovanje med norveško in švedsko literaturo in nemškimi založništvi je neovrgljivo dejstvo tehtnega pomena. Bjornson je bil načelni propagator te zveze, ki je kajpak bila neprimerno lažja nego bi bilo podobno sodelovanje med Slovani in Nemci. Toda važno je spoznanje: brez močnih posredovalcev ni mogoče prebiti leda predsodkov. Vse drugo pride šele pozneje in
počasi celo samo po sebi.
$
Bjornstjerne Bjornson se je rodil 8. decembra 1832 v Kvikni (Orkedalen), visoko na norveškem severu, v pustem gorskem kraju z ledeniki in zimskim; viharji.« Tu mu je bi! oče pastor. Vtiski iz divje pri-rode, ki je nalagala prebivalstvu težke boje in dajala trd kruh, so bili odločilni tudi za poznejšega književnika Bjornsona. Tem mladostnim vtiskom se pridružuje kot jarki kontrast nasmehljana dežela južne Norveške. Romodala, kamor je bil oče preme ščen še za Bjornstjernovih deških let. Vse njegovo poznejše delo kaže prelivanje dveh struj, ki ju je bistri duh umel uravnovesiti: Divjina severa in dih juga, oba v smislu norveškega doživljanja narave, sta spočela plemenito razdvojenost v Bjornso-novi naravi. Za socialno in človeško pra-v'čnost pa se je tako vneto boril zategadelj. ker je kot mladenič britko občutil krivico, ki so jo storili njegovemu očetu; krivica je bila popravljena, toda spoznanje, ki ga je raziskrila v mladi duši- se ni zabrisalo nikdar več: Ta mučni občutek krivice se sprošča celo v njegovi pozni socialni drami »Preko naše moči«, drami socialnega prevrata in preroditve sveta.
L. 1852. se je Bjornson kot vseučiliški dijak vrgel v literarne boje mlade Norveške. že tedaj ga je močno zamikalo gledališče. Nevšečna nasprotja v Kristijan ji (današnjem Oslu) so mu zagrenila bivanje v domovini; šel je v dansko prestolnico in ondi spisal svojo prvo knjigo. Po povratku v domovino je od 1. 1S5'7—59 upravljal gledališče v Bergenu, nato je živel leto dni v Hamburgu, pa zopet nekaj časa v Kopen-hagenu. Mudil se je v Rimu in tam spisal trilogijo »Sigurd S^ambe«, ki se je pridružila vrsti njegovih, med tem že priznanih pripovednih knj"g, med katerimi je ena njegovih najlepših: »Synnove Solbak-ken«. Potlej je bival v Franciji in Holan-diji, in ko se je po treh letih — rodovitnih tudi za njegovo p'sateljsko inspiracijo — zopet vrnil v domovino, mu je storthing (državni zbor) priznal tisoč tolarjev državne podpore na leto.
Pozneje je bil nekaj časa gledališki ravnatelj v Kristijaniji, časnikar, predavatelj, tudi politični delavec Njegova slava je rastla. že v sedemdesetih letih je Bjornson odkril pomen realizma in naturalizma v književnosti in pozitivizma v modroslovju. Priključitev na to mladostno strujo, ki jo je vodila silna žeja po resnici in pravici, je Bjornsona notranje prerodila. Postal je borec za novega, naprednega človeka. V literarnih spisih je pričel segati po aktualni snovi. Drama »En Fallit« (Bankrot) predstavlja takle srečen avtorjev poseg v bolestno sodobnost, k družabnemu zlu. Slede ji »Redaktoren« (satira na razmere v norveškem tisku), dalje politična drama *Kongen« (Kralj). »Det ny System« (Nov sostav), »Mara Stuart«, »Mladoporočenca«, »Rokavica«, pa sloveča dvodelna igra »Preko naše moči«, ki je bila eden najsil-
nejših izrazov nove socialne miselnosti. Pozneje je objavil še drame ;:Laboremus«, >;Darnley«, »Ko trta zori« i. dr. Izmed romanov iz njegove najzrelejše dobe je omeniti »Na božjih poteh« in ::Mary«.
Bjomsonovo pripovedniško delo prve razvojne dobe je odlikovala z lahno romantiko prežeta ljubezen do norveškega kmečkega ljudstva, sočutje s svojstveno usodo ljudi, ki na mrzlem severu ustvarjajo gnezda svojim rodbinam, se trdo in naporno bore z neugodno prirodo, postajajo mrki in zamišljeni, vase zaprti, sektarji in fanatiki misli, ki jim sveti v življenjskih tegebah. če se razvnamejo njihove pritajene strasti, ne poznajo meja, Bjornsonovi kmetje so robustni in zdravi, svoje grehe pa odkupljajo z vero in požrtvovalnostjo. Na drugi stopnji svojega privovedniškega razvoja je Bjornson obravnaval ljudsko življenje še bolj realistično, tja do njegovih zadnjih korenin, obenem pa je segal v meščansko družbo in kazal njena bolna mesta.
Bjornson s svojo ženo
Največji literarni pomen pa ima Bjornson kot dramatik. Nasproti Ibsenovemu aristokratizmu izjemnih osebnosti je Bjornson postavil svoj krepki, ljudski de-mokrafcizem, občutje čiloveka, ki živi z ljudstvom v vseh njegovih slabostih in vrlinah in ki ga priznava v vsej njegovi robustni naravnosti. Bjornson pa se je razvil tudi v ostrega kritika ostalih družabnih plasti norveškega naroda. Njegova kritika ni b:la nikdar negativna, nai ti naslada z osebno duhovitostjo in igračkanje z ironijo, kakor čutiš to kaj pogosto pri Shawu. Bjornson je bil oznanjevalec nove, boljše urejene in vendar vsem narodnim svojstvom zveste družbe; prerok sveta, v katerem se bodo izpolnili najvišji ideali prosvetljenega človeštva. Bil je borec s temo povsod, kjer jo je srečava1., vendar pa ne prijatelj cenene ljudske prosvete, sloneče na polovičarski razumski izobrazbi. Hotel je docela prenovljenega človeka: fizično zdravega, etično močnega, socialno pravičnega in intelektualno kritičnega. Zato je ta pastorjev sin prihajal navskriž tudi s starokop'tno duhovščino svoje domovine in z vsemi, ki niso mogli razumeti, da mora narod v vsaki dobi in v vsakem času naprej, vedno naprej in niti sa korak nazaj.
Bjornson je bil vnet borec za norveško jezikovno in kulturno osamosvojitev od danščine. Kakor Ibsen in še nekateri pisatelji, je pripravljal današnji norveški jezikovni preporod. Smatral je, da je jez k dragocena duhovna vrednota in da ne sme biti njegovemu razživetju n:kake ovire. Prevladovanje danščine nad norveško ljudsko govorico se mu je videlo nenaravno in je zato v svojih povestih, spisanih v danščini, rabil številne ljudske izraze dokler se ni naposled popolnoma naslonil na norveško govorico. Danes je jezikovno vprašanje na Norveškem že popolnoma rešeno v smislu jezikovne osamosvojitve
Kot zaveden Norvež in nič manj zaveden Skandinavec je bil Bjornson kot tipičen človek 19. stoletja tudi evropsko usmerjen. Njegov plemeniti duh je gledal pred seboj dobo. ki jo je v letu 1848. vide) tudi Prešern: dobo, ko bodo močni prenehali zaritati slabe in ko bo vsakemu po-edincu priznano človeško dostojanstvo. V teh idejah je videl smoter in smisel svobo. de in napredka kulture ln civilizacije. Zato se je tako odločno zavzemal za pravice Slovakov na Ogrskem in za vse, ki so bili preganjani in zatirani, človek, ki sam ljubi svobodo, jo spoštuje tudi pri bližnjem. Pravičnost mu ni bila fraza, kultura ni ležala nemočna in degenerirana pred njim. kakor se danes vidi mnesrim: veroval je v njeno lepoto in silo, kakor je veroval v človeški razum in srčno dobroto. Glasovi, ki jih ie dvigriil Bjornson v tej ali oni splošni zadevi, so prvo desetletje 20. stoletja odmevali po vsej Evropi. Znan je niesrov boj za enoženstvo, boj zoper seksualizem: danes to zlo bolj kot kdaj oa^aža družbo, ki pa zaman kliče svojega Bjornsona!
Bjornstjerne Bjornson je umrl 26. aprila 1910 v Parizu. Njegova smrt je odmevala po vsej Evrooi, ki je ž njim izgubila močnega bortelja za svobodno, etično visoko in pomirljivo človeštvo, nemirnega duha, ki ga je mogla utešiti samo vera v boljšega človeka in v srečnejše človeštvo.
V dob', ko so ti ideali težko zamračeni, se z globokim priznanjem spom:niam& niegovega imena in dela. Ni moeoče, da bi kdaj ta duševni kardtal propadel: norveški narod g? bo rešil skozi vse viharje 7,a se in za ver kulturni svet!	—o.
Popravi! V članek »Premiera Carjeviča Alekseja« v včerajšnji številki »Jutra« se je vrinila pomota, ki močno spreminja smisel. V zadnji koloni na tretji strani bi se moral pravilno glasiti stavek: »Peter je ena izmed tistih magičnih osebnosti, po kateri se je izpolnilo Stvarjenje-c
Koncertne in gledališke
novice iz Zagreba
V	zadnjih štirinajstih dneh se umetniško življenje v Zagrebu razvija v kaj živahnem tempu. Na koncertnem podiju in zlasti še v gledališču smo imeli številne prireditve, ki pričajo o intenzivnem delu. V dveh tednih so bile v drami kar štiri premiere, a to je morda več ko dovolj.
Društvo »Istra« je proslavilo desetletnico svojega dela in je ob tej priliki posvetilo svojo novo društveno zastavo, nato se je vršila svečanost v Hrvatskem glnsb°npm zavodu, naposled pa so v Malem gledališču proslavili 1201etnico rojstva in SOletnii-o smrti velikega škofa in narodnega borca dr. Jurja Dobrile. Na prireditvi v gledališču so izvajali poleg koncertnega programa dramo iz istrskega življenja v treh dejanjih »Za našo grudo«, ki jo je spisal Slovenec Jože Goriški. Igrali so diletantje istrske ga akademskega kluba. Ta proslava in tudi gledalliška prireditev je imela prav lep uspeh.
»Zagrebška filharmonija« je priredila svoj tretji simfonični koncert, ki je bil prav za prav repriza drugega koncerta, samo ena točka programa je bila spremenjena. Mlada ameriška pianistka Rosalind Kaplan ie igrala to pot namesto koncerta Cajkovske-ga Lisztov koncert v A-duru.
»Zagrebški kvartet« je nastopil na društvenem koncertu Hrvatskega glasebnega zavoda. Izvajal je de'a Slavenskega, Ravela in Reethovena. Zagrebški kvartet je imel v zadnjem času zelo velike uspehe v inozemstvu, kjer je propagiral predvsem naša domača komorno - glasbena dela. Njegovi nastopi v Kobenhavnu. Augsburgu, Stuttgar-lu, Pragi. Berlinu, Mflnchenu, Brnu, Bratislavi. Dunaju. Budimpešti in drugod so seznanili ondotno občinstvo z našimi skladbami in vzbudili občudovanje kritike, ki je veljalo i skladbam i dovršenemu izvajanju. Vsekakor je to velika zasluga »Zagrebške-ga kvarteta r, ki je ni moči dovolj ocenili; on je za sedaj edini stalni posredovalec naše g'asbe v inozemstvu.
Društvo »Prijateljev Francije« je priredilo koncert, na katerem sta sodelovala dva pariška umetnika, in sicer goslač DanV Crunsohwig in pianist Frangois Chole. Koncert pa je žal imel negativen značaj. Goslač Brunschwig nas ni mogel zainteresirati ne s tonom niti s predavanjem, še manj pa z nečisto inlonaciio 'er trdoto in negibčnos'-jo igranja. Mnogo boljši vtisk je zapustil pianist Chole, vendar je pri izva;aniu Chopina pokvaril vse, kar jo dosegel pri občinstvu z DebussVjem in dr.
Vprav senzacionalen je bil zagrebški nastop dveh mladih slovenskih umetnikov. plesa'skega para Pie in P»f>a Mlakarja. Njuno prizadevanje je v vsakem pogledu serioz-no in v slednji njuni stvaritvi čutiš umetniški utri,j. Pia in Pino Mlakar imata izredno mehke in izenačene kretnje, in ker sta oba enako vitkega stasa, se nam ie na hipe zdelo, da gledamo ples enega samega plesalca pred ogledalom. Naše občinstvo je sprejelo mlada umetnika zelo prisrčno in jima jc po vsaki točki dolgo in burno aplavdira-lo. Vsekakor je bil to velik in značilen uspeh domačih umetnikov Pri k'aviriu je bil dirigent ljubljanske ojvere dr. D- Švara.
V	operi imamo po daljšem premoru novo naštudirano Puccinijevo opero »Dekle z za-pada«. Izvedba ie muzikalno povsem zadovoljila. medtem ko bi v režijskem pogledu lahko pričakovali več. Mladi dirigent Lovro Matačič je ponovno dokumentiral svoj veliki dar. Pri njem vpliva posebno dobro to. da ;e vedno v nainžiem glasbenem kontaktu s pevci, orkestrom in odrom. Matačič je doslej vedno dokazal, da odlično pozna vse parti-ture. ki jih dirigira: to mu omogoča, da se -prosti snovi in dirigira skoraj na pamet. Posebno pohvalno ie treba omeniti izredno usoe'0 sceno drugega dejanja.
Premiera komedije sodobnega francoskega pisatelja Georgesa Dclausexa »Tempo« se sicer ne odlikuje po pričakovanem tempu: tudi ni v nji mnogo humorja. To je ena ;zmed onih številnih komedij, ki jih gleda? dve uri. ne da bi se dolgočasil, a pozabiš 'e ori garderobi, za kai ie prav za prav šir.. Deianje se suče okrog elegantnega ?ho'v štapleriac. ki ima so 3G frankov v žepu. ki pa vzlic temu kupuje na dobrodelni loteriji i»oljub neke slavne uevke za 1rO.OCO frankov Ob koncu to elegatni tatič vendarle pride do denarja, obenem pa tudi do ljubezni slavne pevke.
Sedemdeseti rojstni dan Gerharda Haupt-manna je proslavil Zagieb z izvedbo njegove najnovejše drame »Pred solnfnim zatonom«. Hauptmann obravnava problem ljubezni med 19!etno deklico in sedemdesetletnim starcem. Močni razplet te drame kaže mojstra neresa in ideie. zato je njegovo delo zapustilo znatpn vtisk.
V	spomin BOletnice smrti Emila Zolaja :e dramski studio izvajal dramatizacijo njegovega romana »La faute dc l'abbe Mou-ret«, ki je dobila naslov »Greh<. Bil je zares greh. da so zastavili toliko truda za de'o. ki ni moglo vzbuditi zanimanja.
251etnico umetnostnega delovanja Iva Ba-ilalica so proslavili z izvedbo Dehmelovih »Človekoljubov« (iDie Menschenfreunden). Odlična jubilantova igra ie stala ves čas v središču večera in je Badalič lahko občutil, da mu je naše občinstvo v največji meri naklonjeno. Badalič je bil iskreno in toplo proslavljen in je prejel mnogo krasnih daril. V Badaliču se razvija tip igralca, kakor smo ga z nepozabnim Borštnikom izgubili.
Izmed številnih razstav naj omenim razstavo portretov Otona Antoninija, ki stalno mika številno občinstvo
Nadaljnja domača premiera je dramska kronika v sedmih slikah »Fra Jukičevo znamenje«, ki io je spisal književnik in dramaturg sarajevskega gledališča Borivoj Jevti«. Vrh tega ie drama pripravila Sha-kespearejevega »Makbeta« in Maeterlinckov srednjeveški misterij »Sestra Beatrica« z Viko Podgorsko v naslovni ulogi.
Žiga Hirsrhler.
šestdesetletnica D4nka Sirovice. Dne
8. t. m. praznuje šestdesetletnico DlnKo Sirovica, po rodu iz šibenika, sedaj član redakcije zagrebških »Narodnh Nov".n« Dirako Sirovica je priobčeval svoje pesmi, povesti in članke v številnih revijah in listih, bil je sourednik zadarskega leposlovnega lista >Lovor« in urednik šibe-niskega »Učiteljskega Glasa*:. Izdal je dve pesniški zbirki: >S dalmatinskih žala« (1895) in »Nove pjesme« (1901). Mnoge njegove pesmi in članke je natisnil Fran Podgornik v svoji reviji ^Slovenski svet«. Med svetovno voono je bil D. Sirovica zaradi pesmi »30. travnjac obtožen veleiz-daje, zaprt in pozneje interniran v Ober-hollabruniiu, kjer so mu bili tovariši v trpljenju Slovenci Rasto Pustoslemšek,
Anton Lajovic:
Slovenci ogoljufani
za Otona Župančiča
Napadi, ki so jih po vprizoritvi »Veselega vinograda, vodili anonimni »Slovenčevi« člankarji s skrajno ostrino proti Otonu Župančiču, so imeli po svojih besedah namen braniti spolno moralo in spolno dostojnost.
Nobenemu pametnemu človeku ne more priti na misel, da ne bi priznal vitalne važnosti, ki jo ima moralno življenje, moralno v spolnem pogledu, za zdrav obstanek in razvoj vsake človeške družbe.
Toda stvari se pa nenavadno komplici-rajo, ko gre rešiti vprašanje, kaj je v konkretnem primeru smatrati za nemoralno, če stvari motrimo s širšega razgledišča. Za preprostega moža seveda so tudi ta vprašanja čisto preprosta. Njemu ni niti dano, niti nima časa, da bi se spuščal v čudovite kompliciranosti svoje lastne, ali sploh človeške duše. Zato on ta vprašanja rešuje prav enostavno, egocentrično, jema-joč svoje lastno mišljenje in čuvstvovanje za objektivno merilo.
Ko se je začela borba proti pretcndira-ni nemorakiosti in nedostojnosti »Veselega vinograda« je eden izmed prvih (po času vzeto) pobornikov govoril o visoko izipodrecani seksualnosti. Prav ta izraz o visoki izpodrecanosti je nadvse pripraven pokazati silno valovito relativnost spol-no-moralnega občutevanja.
Pred nekaj desetletji, ko je bila ženska moda taka. da so krila segala tako čisto do tal. da se .skoraj niti čevlji niso videli izpod kril, so naše kmečke ženske imele navado, da so se ob slabem vremenu ali potu iz-podrecale, in s tem dvignile krilo za en decimeter ali poldrugi od tal. Če je katera dvignila krilo višje, tako da je kazala svoja meča, se je to smatralo že kot da draži spolno občutljivost, smatralo se je torej za nedostojno in nemoralno.
Pa je prišla moda kratkih kril, segajočih samo do kolen, a se nikdo več ni spotikal nad tem. da so se pri vsaki ženski videla vsa meča.
Če so stvari, tikajoče se spclne dostojnosti, že v navadnem življenju tako spremenljivega značaja, pa postaja isto voti",;:-nje še neprimerno bolj zamotano in ob-.nt-'.;ivo, ko gre za umetnostna in speciešno dramatična dela. Vsi vemo, da ima dramatični umetnik možnost, in da je to od nekdaj tudi delal, da porabi kot umetniško sredstvo najtežje in tudi najgrše zloč;ne. Preprostemu možu pa se bo lahko zgodilo, da ne bo opazil, da je zločin porabljen kot umetniško sredstvo; lahko se mu bo pripetilo, da sc bo, neuvidevajoč umetniško funkcijo zločina, ogorčal nad prikazanim zločinom.
Ali naj se dramatik-umetnik s svojo umetniško tvorbo umakne samo zato, ker preprosti mož ni bil sposoben, da bi opazil harmonično usločeni oblok njegove tvorbe?
Ne da bi se hotel spuščati Ie z besedo v moralnost ali nemoralnost »Veselega vinograda«, sem hotel le opozoriti na nevarnosti, ki so podane zaradi valovite menji-vosti spolno-moralnega sveta za onega, ki ho!e v umetnostnem področju nastopati proti kaki umetnostni tvorbi iz razloga, češ da sta žaljena spolna morala in spolna do-stf jnost.
Ni treba pogledati dalje v naše narodno življenje kot samo trideset let nazaj, ia najdemo v to ^mer zelo svarilnih vz.gle-'ov.
Kot rečeno, ne spuščam se v razmotn-vanje o moralnosti ali nemoralnosti »Veselega vinograda«. Vzemimo, da itnj ta igra polno mest. spolno nemoralnih, kakor so to trdili anonimni borci pri »Slovencu«, in sicer toliko nemoralnih, da je to v sorazmerju z ostrino njihovih napadov. Kakšne so v tem primeru mogle biti kvarne posledice?
Kar ie bilo čisto odraščene publike, ki živi polno seksualno življenje, se mi zdi, da je ta bila izven vsake nevarnosti spolno-moralnega oškodovanja ali celo opustošenja. Edino, kar se je moglo zgoditi, je bilo večje ali manjše estetično nc.godje ob onih mestih :gre, ki so sipodteklj-iva. Toda borba »Slovenčevih« anonimnikov oči vidno ni šla zoper estet\čna neugodja. Nevarnosti so torej mogle obstojati le glede mlajše publike in sicer glede že kolikor toliko dozorele, čim se je igra proglasila za mladini neprimerno.
Tu pa je v najhujšem slučaju moglo iti samo za nekaj stotin ljudi.
O. gotovo, mi, ki smo mai narod, ne moremo pogrešati nikogar in vsakega našega mladega človeka, zdravje nam je in nam mora biti pri srcu. Toda baš v spolno-mo-ralni sferi je natura sama čudovito poskrbela tak o za družbo kot za posameznika. Ona je vsadila globoko v človeka judežni organ moralnega uravnovešanja. Če se "udi zgodi, da jc ml?demu dozorevajočemu človeku bil zadan težek udarec v njegov spol-r.c-moralni čut, udarec toliko težak. d?, je omahnil mladi človek, so. mu vendar dane skrivnostne oporne in odporne sile. ki ga vrnejo nazaj v staro ravnovesje. Te tajne sile so_naravni izliv v vsakem človeku — saj je človek animal sociale — globoko za-ko reninjene sociabilnosti.
Nevarnosti in škode, ki so mogle nastati, če je bil »Veseli vinograd« tudi toliko spod taki j i v, kot so to trdili »Slovenčevi« anonimniki, te nevarnosti in škode so v končnem mogle biti razmeroma neznatne in se tikati mogoče le nekaj desetoric mlž-dih ljudi.
*
Slovenci smo mai narod, smo mlad narod. Malo časa je šele preteklo, kar smo .začeli ustvarjati intenzivnejše svojo duhovno kulturo. Malo imamo mož-vodite-ljev. malo mož-tvorcev. malo mož-osebno-s-ti. Ko smo živeli še v sužnjosti. ko nam je bilo še onemogočeno, da bi sami vodili svoje usode, ko smo živeli takorekoč skoro samo animalično življenje in je naše
dr. Ivan Lah. Vladimir Levstik, V. M. Za-lar, Fran žgur in drugi Dinko Sirovica se v zadnjem času uveljavlja publicistično zlasti v vprašanjih pomorstva ln pomorskega gospodarstva.
Razstava sodobnih francoskih slikarjev v Beogradu. Dne 11. t. m. se bo v paviljonu -Cvijete Zuzorič« otvorila razstava sodobnih francoskih slikarjev Slike, grafike in kipi bodo pretežno umetniki tra *tcl-onalne smeri Ekstremisti so izključeni.
Zbornik o Albaniji z informativnimi Članki o tej deželi in nienem prebivalstvu. ;e pravkar izdal pri Kohnu v Beogradu Milo-slav Jelič. avtor priljubljene pesniške zbirke »Kosovski božuri«.
skromno in primitivno duhovno življenje komaj tlelo pod tujim pritiskom.^ tačas pomanjkanje velikega moža mogoče niti ni bilo za nas tako občutno.
Toda danes, ko smo prišli v svobodo, ko nas je zadela zaradi tega vsa peza skrbi za celo naše narodno življenje in nam natovo-rila na pleča odgovornost za modro vodstvo našega naroda na vseh poljih duhovnosti in materialne kulture, v tej doslej nepoznani situaciji nam je morala priti do zavesti misel, da svoboden narod nima večje dragocenosti od svojih mož-voditeljev, mož-tvorcev, mož-osebnosti.
Naš narod, stoletja trpeč pod tujim pritiskom, je dolgo žival kot amorfno, brezoblično množestvo Če vzamem široke plasti njegove, je v njih zavest narodne skupnosti šele rahla, nežna, komaj iz tal prodrla klica. Le v srednjih narodovih plasteh se začenja razcvitati v zadnjih desetletjih trdnejše čuvstvo narodno-duhovne skupnosti A glavne, skoro edine in gotovo najbolj trdne vezi temu euvstvu so pa one duhovne tvorbe in dobrine, ki si jih je osvojil narod kot svoje, ene dobrine o ko-jih dragocenosti in vrednosti ni dopuščen ne dvom. ne spor. Katerokoli teh dobrin bi vzeli narodu ali bi mu jo oblatili, oropali bi ga za del njegovega bogastva. Ko je naše zavestnejše kulturno življenje še mlado in kratko, tudi zaklad naših duhovnih dragotin ni velik in tem občutnejša mora biti za nas vsaka, pa naj bi si bila tudi manjša izguba.
*
»Slovenčevi« anonimni člankarji so šli v borbo za socialno dobrino spolne moralnosti in spolne dostojnosti, baje ogroženih z igro »Veselim vinogradom«. Videli smo zgoraj, da v najhujšem slučaju nevarnost in škoda, ki je pretila, ni mogla biti bog-ve kolikšna. Toda, vodeč svojega somišljenika, dobrovernega in otroško zaupajo-čega v domnevno pravično stvar, v ostro in čedalje bolj strastno razpaljeno borbo, kaj so obenem z načinom, metodo in smerjo borbe prizadjali ti anonimni člankarji svojemu človeku, slovenskeimi narodu?
Z grobo brutalnostjo naperjajoč ogenj naravnost na osebo in poeta Otona Zupančiča. so oblatili, ponižali in oskrunili Otona Župančiča in njegovo umetniško tvorbo Zastonj je kazati na to, češ da so v člankih kazali tudi na neko vrednost Župančičevega umetniškega dela. Preprosti mož iz naroda kakor tudi iz inteligence no misli in ne čuti v finih diferenciacijah; on zagrabi le glavno linijo in strne v eno človeka in njegovo delo po pravici sodeč, da tvorbe ni mogoče odtrgati od tvorca. Preprosti mož je, zagnan v tak bobnajoči ogenj razpaljenih strasti, videl le grdobijo, le zločest in svinjstvo, nakopičene v krivcu Župančiču in za preprostega moža sta bila opljuvana in v blato poteptana Oton Župančič ter njegova umetniška tvorba.
»Slovencev« dobrovemi somišljenik, ki je do tedaj čutil za osebo Župančiča in za njegovo delo globoko spoštovanje in hvaležnost, videl v njegovi tvorbi dragoceno svojo last in čutil zaradi tega globoko simpatijo tako do poeta samega, kot do vseh tistih sorojakov, ki so bili ž njim v harmonično skupnost povezani s skupnim občudovanjem poeta in njegove tvorbe, ta otroško zaupljivi somišljenik je bil ob brutalnih napadih »Slovenčevih« anonimnih člankarjev. ne da bi se sam zavedal tega, oropan vseh imenovanih plemenitih čustev, čustev edino plodnih socialno, združujoč'h posameznike v prisrčno sožitje, v harmonično občestvo. Ko se mu je zdelo, da se nahaja v borbi proti strašni ne%-arnosti. ogrožajoči na težak način pre-važno socialno dobrino, v borbi proti namišljenemu zločincu, je somišljenikovo srce bilo obenem strahovito opustošeno in prejšnja ženerozna čustva so se umaknila srdu, gnjevu, omalovaževanju in sovraštvu nasproti Župančiču in njegovi tvorbi, u-maknila se torej socialno negativnim, raz-dornim in razkrajajočim čustvom.
Ni šlo za to. je-li je Župančič kot oseba i.n poet še čutil od strani svojega naroda prejšnjo cenitev in spoštovanje. On bi tako spremembo kot moder in sam v sebi in v svoji tvorbi trdno in vekovito stoječ mož mogel preboleti. Toda šlo je za nekaj mnogo hujšega. Oni dobroverni naš slovenski človek, ki je otroško zaupal svojemu vodstvu, zaupal anonimnim člankarjem, je v tej borbi bil sam na strahovit način poražen. Izgubil je velik del svojega duhovnega, že itak ne ogromnega bogastva: izgubil je iz svojega duhovnega zakl.-.da drago osebnost poeta Župančiča in njegovo svetlo umetniško tvorbo, izgubil iz svojega srca prejšnja plemenita čustva, ki so bila vir duhovne moči njegove in njegovega duhovnega bogastva. — ki so bila studenec žive vode — samozavesti narodne.
Ko jc šla borba anonimnih člankarjev proti nevarnosti, ki je mogla zadeti le v Ljubljani in male deseterice ljudi, katere pa sta skrivnostna notranja sila in naravni odpor mogla zopet uravnovesiti, je pa istočasno barbarski ogenj anonimnih člankarjev opusto^il po vsei Sloveniji na tisoče dobrovernih src in jim prizadejal tako težke rane. da so sami čisto nesposobni, se zopet ozdraviti; zakai r,«. tem polju natura človeku ni dala onega skrivnostnega organa za vravnovešanje, kot na spolno-moral-nem.
Borba, mogoče idoča za pravičnim ciljem. je mogla v najbolišem primeru preprečiti le malenkostno škodo, a je s svojo brutalnostjo pustila za seboj nepregledne razvaline.
«
»Slovenčevo« uredništvo ima v svojem vodstvu par odličnih glav Napadi anonimnih člankarjev pa kažejo po vsej svoji nečedni vsebini in po svojem grdem dema-goškem duhu, da so jih pisala inferiorna peresa S takimi ni. da bi se nrerekal pameten človek Očitno in tolažlj'vo je. da teh nainadov ni pisal nobeden izmed vo diteliskih mož uredništva Toda: ti so dopustili da so taki napadi mogli iziti ln čim odličnejši in razsod^eiši so ti možie tem večja je njiihova odgovornost in njihova krivda Svojo dušo so si obtežili s težkim grehom, ki ne bo oluščen ne na tem ne na onem svetu* Našega bornega človeka, naš siromašni narod ste Pustili oropati in ogoljufati za eno njegovih najsvetlejših dragotin. za eno njegovih naidragocenej-ših, najjasnejših in najnrisrčnejših duhovnih dobrin, za osebnost in umetniško tvorbo Otona Župančiča — Narod — siromaka ste osiromašili še boij. Storili ste krivioo, ki vpije do neba.
Gospodarstvo
V novembru so se cene ponovno dvignile
Študijski oddelek Narodne banke je pravkar obiavil indeksne ?tevilke o gibanju cen % mesecu novembru, kjer se znova izraža [>:eokn t cen v ?nieri navzgor, ki smo ua i stalnem padanju prejšnjih mesecev prvič zabeležili v oktobru, kot posledico disažija i.a^e valute.
Totalni indeks cen, ki ee je že v oktobru dvignil za 2.1 točke (od najnižjega stanja 61-8 na 6:19) fe ie v novembru znova povečal za 0.8 ns 617. Dvignila sta se predvsem indeks cen rastlinskih proizvodov za 1.6 na 59.7 točke (dvig v zadnjih dveh mesecih anaša skupaj 2 točki) in indeks cen živina in živinskih proizvodov za 1.7 na 60.2 (vzad-njh dveh mesecih znaša dvig 34 točke). Indeks cen mineralnih proizvodov ie pri 76.8 očital nespremenjen, indeks cen industrijskih izdelkov, ki se je že v oktobru povečal za 8.5 točke, pa je v novembru nadalje narasel le za 01 točke na 67.6. Razvoj posameznih indeksov v radnjih mesecih kažejo naslednje številke:
Indeks rasti. živ. indus. totalni nov. 1931	70.9 63.fi 68.7 *>3-t>
s«pt 1932 57.7 56.8 61.0 61-S obt. ,.	5S.1 58.5 67.5 63.0
nov. „	59.7 60.2 67.6 64.7
Tudi oba indeksa glavnih izvoznih in uvoznih predmetov sta se v novembru dvignila, in sicer prvi za 1-4 na 56-9. druri pa za 0.2 na 73.1. Za naše gospodarstvo škod-l iva napeto: t med indeksom cen glavnih izvoznih predmetov in indeksom cen slavnih uvoznih predmetov se ie nekoliko zmanjšala; v oktobru je bil indeks cen davnih uvoznih predmetov že za 17.4 točke višji nego indeks cen glavnih izvoznih pre 1-metov, v novembru pa je ta razlika nazadovala na 16.2 točke (lani v novembru je bi! in-j^ks cen glavnih uvozi1 i h predmetov '<e za 1.7 točke nižji kakor indeks cen izvoznih predmetov).
Zborovanje vinogradnikov v Orsnožsi
Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet. r istopa posebno hudo v vinorodnih km jih.
V	ljutomersko*orrnoifcih goricah bi prav za prav tako hude krize uc bilo treba, baj so ntša vina znana širom domovine in tudi i /iven mej našo države. Krizo naših &oric •o pov/ročili predvsem oni. ki -so izrabili bedni pjložaj našega vinogradnika in pritisnili cen c vinu t;;ko navzdol, da vinogradnik ne priae na lastne stroške. k«j šele d;1 bi mogel plačati davek in drugo dajatve.
Da razčisti položaj, je sklicala Podružnica vinar«kega društva v Ormožu zborovanje vinogradnikov na nedeljo 4. decembre v telovadnico meščanske šole. Glavno poročilo na zborovanju je podal narodn poslanec g. Lovro Petovar Predvsem je «a<> slikal vinogradnikom koristi novega troša-r;ns£cega zakona Ta zakon predvideva turi' -^nks malno občinsko trošarino v kme*-skih občinah 50 par. v mestnih pa 1 Dir.
Y	"iteresu vinogradarstva je. da ?e vinski zakon izvaio do skrajnosti. Potrebno it da vsak pravilno napoveduje pndMek. d;i oačne statistike ne pokvarijo pnza- • devanin poslancev. Nato je g poslanec poročai o ra merah v drugih drživah kjer
p--a v ta>.o podvzemajo korak" da krijejo testno potrošnjo. Obdelal je tudi temeljito vsa druga vprašanja H '.oncu svojega strnkovnegn poročila je pozval navzoče, naj v bedoče vse fcorafce v korist vinarstva pndvzen ajo skupno z vinarsko podružn-co. k"r lahko vsak nepremišljeni korak redi rav.io nasprotne sadove.
Za p^rox:1om poslanca PetovurJ3 ic -'e* d:lo Domčilo ravnatelja g Prijola o sadjarstvu, k.: i.1 tesno združeno z našim vi-nocradarstvom lz njegovega stvarnega in •'bornega poročila povzamemo v glavnem: Konsum <^adja se !<jt.i Jo leta veča ter ; dolgo ne bo dosege! v škn \Taša labo1-ka bodo vedno našla svoie odiemalce. čn =e bo sadjarstvo smotreno gojilo Našo banovino so porazdelili na sedem okrožij in za posamezna okrožia določil'" glavne in postranske vrste jabolk, ki se naj v teh okrožjih nasadijo.
S pravilnim srno] en jem in škropljenjem bo lahko povečal donos za 100 do 120 odst., na drugi st.rani se bo pa kakovost sad;a dvignila Stare nasade je treba pve-cepiti na priporočene sorte Trgovine s sadjem je treba dati v roke strokovnjakom, ker se z izvozom slabih jabolk lahke sploh izvoz onemogoči. V to svrlio bo treba dati koncesije '-e usposobljenim trgovcem.
Za svoje predavanje j? žel g. rarnate!j vsestransko priznanje Po kratki debati, kj je predvsem razkrila škodljivo delo nekaterih p.aših ljud je bila soglasno sprejeta od iriž Lukmana prečitana resolucija, ki nravi:
1) Vsa merodajna oblastva naj predvsem v sedanjih časih težke vinske in splošne krize posvečajo vinarski panogi vso pozornost in jo v čim Izdatnejši meri podpirajo in pospešujejo. 2.) Sedanji trošarinski predpisi glede vina in žganja naj ostanejo neizpremenjeni v polni veljavi 3) Vlada naj pcdvzame vse potrebne ukrepe v svrlio olajšanja in pospeševanja izvoza naših vin: uvede naj se posebno nizka tarifa ia prevoz izvozu določenega vina do državne meje. Pri izvozu vina na se dovolijo čim večje ugodnosti glede zavarovanja valute in drugih deviznih predpisov Doseči je treba čim večje uvozne l^ntingente <:a naše vino v razne države, kar bo sedaj tem lažje, ker ie letošnja vinska letina no dri-g.Ih državah slaba, -i) Prav tako naj vlada najenergieneje podpira jn pospešuje izvoz svežega namiznesa grozdja. 5) Predpisi vinskega zakona naj se najstrožje izvajajo. Ker je v vseh vinorodnih krajih z vinogradništvom v tesni zvezi tudi sadjarstvo, naj vsi merodajni faktorji posvetijo največjo pažn.io tudi tej panogi; predvsem nai se z vsemi sredstvi posnešuje konsum svežega sadja in izvoz našega odličnega namiznega sadja v Inozemstvo, in to z izdatnim znižanjem železniških prevoznih tarif, z omiljenjem deviznih predpisov, z enotno strogo kontrolo sadja pri izvozu, z ureditvijo ve® J-'h sadnih skladišč v posameznih sadnih centrih, s subvencioniranjem. vinskih grozdnih 'n sadnih sejmov, s primerno organizao';'o sadne trgovine itd 7) Pospešuje in podnira naj se produktivno vinarsko in sadjarsko zadnigarstvo. S) Vinogradniki pozdravljamo tudi brezalkoholno pre^T.ro grozdja in sadja, ker se na ta način izloči iz prometa vino slabši kvalitete in slabše namizno sadje, ki našem n dobremu viuu ia lepemu sadju tišči cer.a navzdol.
Še o dolarskih papirjih
Pod gornjim na-siovorn prinaša »Jugoslovanski Lloyd« uvodni članek, iz katerega posnemamo naslednje:
Razmere na našem deviznem tržišču niso dopustile, da se v potai meri honor -rajo kuponi naših inozemskih posojil. Kakor vse države centralne in jugovzhodne Evrope, da o Južni iti Centralmi Ameriki sploh ne govorimo, je bila tudi Jugoslavija primorana, da uvede transfermi moratorij za svoia inozemska posojila. Namesto, da se kupond plačujejo v tujih valutah in na inozemskih tržiščih, se odgovarjajoča protivrednost dinarjev polaga na vezane račune pri»Narodmi banki. Kadar bodo razmere deviz-nega tržišča dovolile, tedaj b> Narodna banka za te vezane dinarje nakazala tuje devize in tako naknadno honori-rala vse med tem dospele kupone.
Generalna direkcija državnih dolgov izplačuje (v dinarjih) kupone 7 in 8 odstotnega Blairovega posojila, in sicer kupone onih obveznic, katerih prvomajski kupon je bil prediloZen na izplačilo glavni državni blagatjni. Na ta način se honorirajo st-mo kuponi onih obveznic, ki so nekako nacionalizirane. Glavna državna blagajna stoji menda na stališču, da so na legitimni način prišli do dolarskih obveznic san o oni domači interesenti, ki so kupone teh obveznic preko nje hiikasirali. To stališče o a ni točno,
Z odlokom finančnega ministra cd 12. decembra 1929. je bilo dovoljeno kotiran;e naših dolarskih papirjev na naših borzah. Trgovanje s temi paipirii na naših borzah ie torej legalno in se legitimnost posest; obveznic, kupljenih na borzi, ne more ospe-ravati. Zato bi bilo pravično, da se na vse tako kupljene obveznice izplačajo kupom. Šele z naredbo 13. februarja 1931. je bro predpisano-, da je za nabavo deviz v svrho nakupa naš'h državnih papirjev v inozemstvu potrebno predhodno dovoljenje. Sam uvoz teh papirjev v državo pa ni b ' s tem omejen. Zlasti naši emigranti, ki so imeli na razpolago tuja plačilna sredstva, so lahko nadalje kupovali naše dolarske obve-znice v inozemstvu in i;h uvažali. V februarja! tekočega leta je izšel poziv v listih. da nai oni. ki lilijo 1. maja vnovčlti pri državni blagajni kupone dolarskih papirjev. pošljejo te kupone državni blagem najkast eie do krnca marca. Glavna državna blagajna ie sprejete ku-rcne poslala v New York in jih "nato 1. maja izplačala. V pozivu ie b;lo izrecno naglašeno. da bodo morali oni. ki do konca marca nc bodo predložili kuponov, sami morali preskrbef glede vnovčeniia odmosno. da bodo po-zneie d o šli kuponi zpilačani od državne b'aeaire šele. kadar bo le-ta dobila protivrednost nakazano n<J bauflce Blair iz Ame-ke. . Številni .imetnik« Blairovih obveznic se tedai niso poškilili posredovanja glavne državne blagajne, temveč so kupon, ki ie zapadel 1. maja, neposredno vnovčili. V smislu odtoka od 13. februarja ie bilo le potrebno. da tako dobljene devize ponudijo Narodni banki na od&up. Mnogi naši zavodi so se poslu žil i te pravice, so inkasi-rali ktupone v New Vork.u in devize ponudili Narodni banki. Ti zavod.: ne smelo bit: sedaj kaznovani, saj so se striktno drža: predpisov.
Dne 5 novembra preteklega leta je izšla naredba finančnega ministra, po kateri ie uvoz Blairovih obveznic vezan na dovoljenje ministrstva. Ta naredba pa ni bila objavljena v »Služben:h Novinah« in ni nogi a imeti moči zakona. Zato ie bila tudi pozneje 7. talija stična naredba objavljena in je torej uvoz Blairovih obveznic šele nd 7 VII. L 1. vezan na dovo-lienie. Obveznice ki so bile torej vnešene v državo od 31 marca t. 1. (zadnji rok za predložitev kuponov državni blagajni) do 7. julija, so torej docela 'egaino uvožene.
Po naredbi od 5. novembra preteklega leta in 7 julija t. L ie trgovanje z našim: dolarskimi papirji dovoljeno samo na domačih borzah pre.co pooblaščenih denarnih zavodov Mnogi, ki so te papirje preko na-š;h borz po predpisih kupili zadnje mesece, morali 1. novembra z začudenjem do-znati. da se njihovi kuponi ne honorirajo in da se z njihovimi obveznicami ne sme več trgovati na borzah, ker niso v seznamu, ki ga ie izdala državna blagajna. V tem seznamu pa so izključno le one obveznice, katerih kupon1' so bili meseca maja predloženi na vnovčenje s posredovanjem glavne državne blagajne. Končno je omeniti še primere, da so bile nekatere obveznice že po dve leti lombardirane, celo pri javnopravnih denarnih zavodih, sedaj pa se jim kuponi ne iziplačaio. Res je sicer, da ie bilo zadnje mesece uvoženih v našo državo precej Blairovih obveznic. S tem, da se kuponi teh obveznic sedai ne honorirajo, pa niso prizadeti tihotapci, temveč le kupci, zakaj tihotapci so že davno prodali te papirje. in to celo preko domačih borz. Škodo trp;.io oni, ki so obveznice v redu kupili na borzi, držeč se strogo predpisov. Še pred tedni ni noben denarni zavod pri sprejemanju ali iz da jam ju Blairovih obveznic popisoval številke, ker to ni bilo potrebno. Zaradi tega so številni primeri, ki so imetniki že davno uvoženih obveznic dali svoje obveznice v depo kaki banki in se pozneje, ko so depo dvignili, dobili druge komade, na katere so sedaj ne honorirajo kuponi.
Predpis, da se izplačujejo v dinarjih samo kuponi obveznic, katerih prvomajski kupon ie bil vnovčen preko državne blagajne, povečini ne zadene oravih krivcev. Edin tebod bi b;l v tem. da se odredi ki-atek rivk, v teko kalerega nai ?,e vse BlaKrve in ?rl'2TTrauove Obveznice predki7?io državni bla^aifi«. k«cr mil žigosalo ali pa nat se porišeio številke. Šele potem se lahko predpiše, da država izplačuje kupone le od žigosanih ali popisanih obveznic. Sedanja ureditev ne zadene onih, ki sn proti predpisom uvažaii ie oboveznice v državo ali
pa jih vti&otaipljaK, temveč večinoma samo oihe. ki so te obveznice legalno kupovali in se pri tem točno držaJi predpisov. Kdor pa se drži predpisov, ta ne sme trpeti
škode.
Gos«odaf«ke vesti
— Posvetovalni upniški odbori pri denarnih zavodih pod zaščito § 5. V ^Službenih Novinahi od 6. t. tn. je objavljena uredbi.
9	katero ee spreminjajo uredbe, ki so biie za po^mezne banke izdane na podlagi S 5. zakona o zaščiti kmeta. Kakor smo že poročali, je ministrski evet na soji od 22. novembra sklenil, da se pri bankah, ki so poslužile zaščite tema § 5-, uvedejo posvetovalni odbori iz krona upnikov. S pravkar objavljeno uredbo trgovinskega ministra 6e uredbam 31 zavodov, ki so pod zaščito § o. zakona o zaščiti kmeta, doda v 6. členu naslednji odstavek: ^Minister za trgovino fn industrijo imenuje iz kroga upnikov zavoda posvetovalni odbor od najmanj 4 flamv, upoštevajoč, da bodo zastopani tako veliki kakor mali upniki. Ta posvetovalni odbor pomaga komisarju pri Vršenju njegove dolžnosti. Komisar je dolžan sklicati odbor najmanj enkrat na teden in zahtevati od njega n,nPnje o vseh važnih vprašanjih, glede katerih mora odločati. O vseh odlokih, glede katerih ni komisar zahteval mnenja odbora, je komisar dolžan obvestiti odbor. Posvetovalni odbor lahko predlaga predstav-ke neposredno ministru za trgovino in industrijo.
Borze
7. derembra.
Na ljubljanski borzi se ie v skladu z zunanjimi tečaji danes de vi-a London za_ malenkost okrenila. Vzporedno ata se dvignili hid.i devizi Trst in Bruselj. Popustila pa s?a ■Cmsterdam in P>erlin. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.60^ do 8.65.	.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Voj na škoda znova prccej okrepila in je prišlo do prometa za ka=o r>0 21G in za december po 216 in 219. Promet je bil v delnicah Priv. agrarne banko ;n v delnicah Sečcraua Vel. Bečkerek po 6^0 in 500.
Devize
Ljubljana. Amsler^m 2315.68 -- 232601. Berlin 1367.91—13 78 71. Bruselj 798.57 io 802.31. Curih 1108 35—1113.85. Lonion 184 42—186 02. Newyork ček 5741.59 do •5769.85. Pariz 225 04-226.16, Praga 170 67
Curih Pariz 2036. London 16.74. Xew-vork 520 Bruse]; 72.025. Milan 266 50. Ma-Hrifi 42 40 Amsterdam 208.<>25. Berlin 123 <>0. Štockholm 91.60, Oslo 84.61, Kobenhavr. 87. -cfija 3.76, Praga 15.41, Varšava 5a30.
Kf ekti
LjnbPana. Vojna škoda 212 — 215, 7'« ■nvesticiisko 46-4^. 8"- Blair 42 bi. 7° > Rlair 36.50 — 38. Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda -217 _ 220. za december 217 — 220. za februar 209 bi.. 7°/o investiciisko 46.50 — 40. 4'-/„ agrarne 27 - 28, SV« Blair 39 - 45, 7"/r Drž. hipotek banka 3S - 41. 69/o beglu-"ke 32 50 _ 33.50: bančne vrednote: Narodna "banka 42O0 _ 4300. Priv. agrarna banka 22° — 225- industrijske vrednote: Gutmann 70 bi. Sečerana Vel. Bečkerek «00 _ (312. isis 35 bi.
Beograd Vojna Skoda 200 zaklj.. 6"o beg-hiSke""" °5 32 °5 zaklj.. 7"/« investirijSKO 47 bi, 7°/o Blair 39 bi., 7"» Drž. hipotek, banka' 4-5 den.. Priv. agrarna banka 219 /"iVliiiček.
Dnnaj Dunav-Sava-J-d ran 13.70. Slaals-ei«enbahn^"s. 15.G5. Trbovlje 1910, Alpine-Montan. 11.45.
Blagov« tržišča
les
+ Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za les mlačna Zaključenih je bilo 6 vagonov. in sicer 4 vagoni jelovih tramov, 1 va-oon ielovib desk in 1 vagon borovih desk.
21 TO
+ Chicaea 7. decembra. Začetni teran: "šenica: za december 44.75, za marc ia mai 48.625: koruza: za marc 27-62o za aiai 29.25: oves: za marc 17.375; rz: za december 28.75. za marc 32.625 _	^
■f Winnipeg. 7- decembra. Začetni lec-nr. "šenica* za december 44.50, za mai 48.S7<,-
+ Novosadska blagovna borza (7 t- nt.) Tendenca nespremenjena. Promet 61 vag.
^-f Ljubljanska harza (7 t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi * pšenica islov postaja, mlev tarifa. r>la>-; 80 dneh): baška 76 k2 oo 197.50 -haika 77'78 Uo f>»- ?nO 2f>2 .-tO	k>.
79/80 no 207 50-212.50- moka (slov. pc«taj-l' baška tO« do 330 - 336. banatska (>o W>
10	345 koruza (slovenska oostaia
tarifa"* • baška umetno sušena po ll-"> no 117 50 za december po 120 — 122.o0. za ia-nuar po 122.50 - 125
Mednarodni plavalni miting EWASK
Zadnjo soboto in nedeljo je dunajski EV/ASK priredil mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopil tudi Wii-fan, ki starta, kakor znano, za časa svojega študija na Dunaju, pri WAC.
Ker je Wufan šele pred kratkim okreval od močne bronhitis, ni startal v vseh disciplinah, v katerih je bil določen. Kljub temu je pokazal svojo odlično formo, ki je zlasti v stafetnih tekmovanjih priš*a do veljave škoda je ie, da ni nastopil v d sciplini 100 m hrbtno, v kateri bi brez dvema z ozirom na postavljeni rezultat v mešani štafeti 3X100 m tudi zmagal.
Na 100 m prosto se je Wilfan plasirr.l kot tretji v času 1:03.7. Zmagovalec v tej disciplini je bil Keltscher (EWASK) 1:03.2. drugi pa Nemec Wille 1:05.4.
V	drug5 disciplini 100 m hrbtno je zmagal češkoslovaški rekorder v 1:15.2.
V	prsnih progah se je Izkazal novi av-striski talent Jahn (EWASK) s krasnima zmagama na 100 m prsno 1:16 in 200 m
prsno 2:55.7.
V	štafetah se je Wilfan časovno odrezal bolje. V štafeti 4X100 m prosto je preplaval progo 1:02.4, v mešani štafeti 3X100 metrov hrbtno v 1:14 in progo 200 m v štafeti 4 X 200 m prosto v 2:28.
Kakor je videti, se Wilfan nahaja v dobri formi zaradi Česar je pričakovati, da se bo mogei v kratkem revanžirati Kel-tseherju za izid na 100 m prosto.
Wilfan bo šel z ekipo WAC v kratkem v Bratislavo, nato pa na turnejo v švedsko in Anglijo.	_
SK Korotan (Kranj) • RK Svoboda (Ljubljana) 4:3 (3:2). V lepem jesenskem sončnbm dnevu 'n prisotnosti številne pu blik« se je vrSila v nedePo prijateljskr tekma med imenovanima kluboma. Svobodo, ki je imela nekaj rezerv, so domačini
v prvem polčasu poti3nili povsem v obrambo. žele v arugem polčasu so gostje z boljšo konibinacijsko igro prišli do veljave, toda izenačenja kljub vsem naporom niso dosegli Igra je bila Živahna in napeta ter je zmaga domačih spričo resnega nasprotnika eden najlepših Korotanovih uspehov — Danes gostuje letos prvič v Kranju ljubljanski TSK Slovan in vlada za njegov nastop . živo zanimanje.
Nogometno tekme za pokal v korist brezposelnih igralcev se bodo pričele v nedeljo 11. t. m. Prijav'li so se sledeči: SK Svoboda. ŽSK Hermes, TSK Slovan, SK Grafika, SK Jadran in SK Korotan. Igralo se bc to točkah ter bodo trajale tekme pet nedelj. Vršile se bodo na igriščih Hermesa in Korotana. Program bomo Se objavili.
Celjski nogomet v nedeljo. Na Glaziji v Celju se bo pričela v nedeljo 11. t. m. ob 14. drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SSK Celjem in SK Laškim Sodii bo g. Janežič iz Celja, službujoči odbornik g. Mshkovec.
TKD Atena : SK Cakovcc. Danes ob 11. se srečata ra igrišču Atene v Tivoliju hazenski družini gori navedenih klubov v prvenstveni tekmi. — Je to prva tekma, ki jo od:gra SK Ca.kovec, odkar je bil do« deljen ljmbli podsavezu. Uverjeni »m"1 da bo občinstvo v velikem številu pohitelo na igrišče da prisostvuje zanimivemu boju. — Vstopnine ni-
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Cross-country treningi za vse. zlasti pa za Srakarja, Ogrina, Gabrška. žorgo Frica in Grada Arnima se bodo vršili na igrrišču dvakrat tedensuo. 1n sicer vsako sredo ob 17. in nedel jo ob 10. Točno in obvezno. Pričetek v nedeljo 11 decembra.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Dan« ob 14. obvezen trening I. moštva in rezerve ob vsakem vremenu. Sestava moštev je razvidna v članski knjigi in v »Evropi«.
TSK Sl0van. V petek ob 19.30 v lovski sobi pri »Sokolu«, obvezen članski sestanek za vpe igralce I. in rezervnega moštva. Kdorkoli ima klubovo opremo, naj jo prinese na sestanek v svrho predaje v klubovo garderobo. Na sestanku se bodo določili zimski treningi in postava moštva za turnir v korist brezposelnim igralcem.
S* ~V»da, zajog. Danes naj bodo najkasneje de 13 30 na kolodvoru: Butara. Rihard. Taurer I., šabec. Kocjančič. Fa. tur. Boben I.. Bdi, Jaka. Vendel, Hans. Jože. Taurer n., Ambrož. Likovič. Gostujemo v Litiji ob vsakem vremenu.
TKD Atena (bazenska sekcija). SK Cakcvec je za danes napovedano tekmo odpovedal.
TEHNIČNI BIRO
arh ivan zupan
LJUBLJANA
GRADiSCE ST. 13
Največja izraba kn-riva r. izrabo celotne kurilne ploskve. Peč za velike in naivečie pro. store RAP»D patentirana. Do 50% prihranka na vsakem kuriva.
Za BdžIč znižane cene:
krzneni plažči, jopice, boe, ovratniki in krzna za obrobe v obilni zalogi pri tvrdki
£. Jtot
Ljubljana, Mestni trg £
Hinlana — Isiterloc^
spodnje perilo je vsiea dvojnega vedenja višek modernegs pletenja. — Finejše in trpežne jše kot navaden trikot. Do bi se ga v vseh boljših modnti: trgovinah.	3Sfc
Izdeluje:
LANA, LJUBLJANA
dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen
K*Ma«»«MK-SSB«'ai«lfaK-3HHiBU
P! SI
a m
o&tatevedja
II
s kavcijo, IŠČE dobro vpeljani premogovnik v Sloveniji. Ponudbe pod »Bodočnost«
na oglasni oddelek »Jutra 14972
8U1UCEHHIM
n m
91
n ii
[i
n t«
n m
a
t*
P! ?J
Najlepše in najcenejše božično darilo
bo prekrasni roman
Prekletstvo ljubezni"
ki izide v ponatisu v dveh debelih knjigah ln mn bo cena sszno Din 30.—. Po pošti Din
Naročila sprejema uprava „Slovens2iega Naroda".
Ljubljana
."o"' £» -V-'• • ■' i- '	: ' •••••'.» • •< .r/** K
Zahvala
Zahvaljujem se najtopleje za izkazano sočutje ob smrti in zadnji poti našega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda sreskega načelnika
Ljube Fin kava
Prav posebno se zahvaljujem uradništvu sreskega načelstva in mestnemu županstvu v Laškem za njihov trud in požrtvovalnost ob smrti blagopokojnega, Z proti čudiču za iiturgične obrede in spremljevanje na mirogoj, dalje gg. inšpektorju dr. Gušlinu in vladnemu svetniku dr. Senekoviču kot zastopniKom ban-ke uprave gg. sreskim načelnikem in ostalim uradnim predstojnikom in uradništvu ter'zastopnikom ostalih korporacij. gasilnim društvom Sokolu, uu-teli«tvu in vsem ostalim njegovim prijateljem in žalnim gostom, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Dalje se zahvaljujem Celjskemu pevskemu društvu za spremljevanje pri liturgičnih obredih ter žalostmke ob pokojnikovi krsti in odprtem grobu, Trboveljski rudniški godbi za spremljevanje pri sprevodu in žalostinko ob odprtem grobu, gg. sreskemu podnačelmku Klop-čiču in Svetini, dr. Rošu ter ostalim govornikom za v srce segajoče poslovilne besede ob pokojnikovem grobu in končno vsem onim, ki so počastili blagega pokojnika s cvetjem in venci, in vsem in vsakomur, ki so se pokojnika kakorkoli spomnili ali ga spremili na njegovi zadnji poti, tisočera hvala:
v reškem, dne 5. decembra 1932.
14882
Profesor Anton Pinkava, Bratislava.
Iz življenja in sveta
»Zvočna knjiga"
Ravnatelj živalskega vrta v Berlinu dr. Heck je napisal delo o lovu na divje živali v Afriki. Delo je posebnost svoje vrste, kajti gramofonska plošča, ki se lahko navije, ponazorja glasove zveri, tako da dobi bravec tudi akustični vtis življenja v afriškem
pragozdu
Nova ležišča radi;
Tretje največje najdišče je v Nalrsliija
Zemeljska površina ima tako malo radijskih rud, da spadajo rad oaktivne snov: še vedno k najbolj redkim in tudi najdražjim snovem. Čeprav se je v okroglih 30 letih, odkar pozna človeštvo čudežno žarilno snov radij, njegovo pridobivanje zelo izboljšalo, vendar je potrebno za en sam miligram čistega radja predelati ogromne množine rude. Rastoča potreba po radii« in njegova redkost sta vzrok, da je postalo odkrivanje novih najdišč svetoven problem.
Glavno najdišče je še vedno v Belgijskem Kongu, a sloviti Jachimov na češkem producira priblžno istotolikšne količine. Vsa druga najdišča so podrejenega pomena. Pridelava iz ameriškega karna-tita se je ustavila zaradi svoje nepraktič-nosti in nerentabilnosti že pred daljš m časom. Povprečno računajo, da pridelajo na leto 30 do 40 gramov radija, za vsak gram morajo predelati v težavnih postopkih
v gosti pisavi
Pred dvema letoma je prekosil stavec Harlov iz Berlina vse dotedanje rekorde 6 tem da je napisal na najmanjši prostor največje število besed. Pred njim je držal ta rekord neki Francoz, ki je napisal na določen prostor 5169 besed. Harlov je pose« kal Francoza za skoro 2000 besed Toda dolgo se ni mogel veseliti uspeha, kajti prišel je rov tekmec in ga je premagal. Snravil je na prostor dopisnice 8070 besed. Harlov je stavil, da ga bo tudi zdaj posekal in se mu je res posrečilo spraviti na doDisnico 8442 besed. Leto dni je bil v t'm tekmovanju m:r. potem pa se je javil neki Spanec, ki je stavil, da spravi na dopisnico 9000 besed in je to tudi storil. Toda Harlov spet ni miroval in se je uril in tru-d'l tako dolgo, da je siravil na prostor dopisnice 10.111 besedo. Delo je opravil v 17 urah in upa, da se mu za naprej ne bo treba truditi, da bi posekal še lastni rekord.
Redek lovski olen
Neki lovec se je bil udeležil kot gost lova na dvjega merjasca v nekem revirju pri Ehersbergu n* Bavarskem V tem revirju je malo drugih živalskih vrst ki pridejo sa lovca v poštev. in to so le zajci, fazani sme Zato si lahko mislimo njegovo presenečen je -n vesel ie. ko je za-gledal nedaleč od sebe v goščavi obrise velike živali, ki ni mogla biti riič drugega nego jelen. Morda se je bil od nekod izgubil sem. Lovec pa ni imel časa za premišljevanje. Hitro je naslonil puško k ramenu, pomerd, 6nrožil in stop;l bliže. Žival se ie zgrudila na t'a A kako veliko je bilo lovčevo presenečenje. ko je videl, da ri jelen, temveč pravi — velblod. Nekoliko dni nrej je tiibegnil nekemu cirkusu in ^e preselil v bavarski gozd kakor so ugotovili kmalu potem. Vsekakor pn so lovcu njegovi prijatelji čestitali tudi na tem, res redkem lovskem plenu...
7000 in več kg uranove rude. Ni čudno, da velja potem vsak gram nekoliko mil.jonov dinarjev. Seveda pa predstavlja ta gram ogromne količine energije, ki se izčrpa šele v 1200 letih. Ta energija izvira iz neprestanega razpada atomov in izžarevanja protonov (žarkov alfa), elektronov (žarkov beta) in žarkov gama, ki so sorodni Rontgenovim žarkom.
Pred kratkim so poročali iz Nairobija v angleški koloniji Kenji, da so našli pri mestu Manjukiju novo ležišče rad jeve rude, ki je baje zelo bogato, če je to res. potem se bo zelo povišala produkcija te dragocene snovi, a njena cena se bo znatno znižala. V zadnjih letih so razni raziskovalci skušali dobiti pr pravna umetna nadomestila za radij, kar je razumljivo, če upoštevamo njegovo izredno važnost ra medicinsko stroko in za tebniko. Največje uspehe je imel v tem pogledu ameriški učenjak prof. Coolidge, ki je v vakuumskih ceveh z napetostmi do 5 milijonov voltov proizvajal žarkom gama povsem podobne žarke. Ali morejo ti umetni žarki nadomestiti naravn1 radij, to bo pa pokazala šele bližnja bodočnost.

drese
najboljšega švedskega lodna. kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese najcenejše pri
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Pisatelj „G02essaa"
Gustav Meyrink je umrl v Monakovem jedva 65 let star
Paradižnikov krompir s tobakom
Paradižnik si je v naših krajih že zdavnaj pridobil s'oves okusnega sadeža, v prvi vrsti pač zaradi vitaminov in oglij kovih vodikov. Kakor poročajo zdaj iz Amerike, se je posrečilo znanemu rastlinskemu čarodeju Burbanksu vzgojiti nov sadež, ki je nastal iz križanje med paradižnikom in krompirjem. S tem uspehom pa Burbanks še ni bil zadovoljen. Šel je dalje in križal paradižnikov krompir še s tobačno rastlino in posledica tega je bila, da rodi z-daj ena in ista rastlina krompir, paradižnike in tobak. Pravijo, da ni doseglo narodno gospodarstvo še v nobeni biološki tvorbi tolike koncentracije in ekonomske koristi kakor v paradižnikovem krompirju, ki daje povrhu še tobak.
Zdravniki in stmneni plini
Zdravniška zbornica v Berl:nu je imela pred dnevi zborovanje, na katerem je b;la sklenjena naslednja resolucija: »Dolžnost vsakega zdravnika je. seznaniti se s strupenimi plini in poznati nijih učinke ter rtroučiti vse možnosti zdravljenja zastrup-ljenj te vrste. Zdravniška zbornica poziva vse svoie člane. p<m posvetijo temu vnašanju vse razpoložljive sile in naj sodelujejo v te i cmeri pri vseh zasebnih društvih in oblastvih«.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Jvsefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Neprostovoljna vožnja
cez
Ocean
Te dni se je pripeljala nemška ladja »Bremen« iz New Yor^a v Cherbourg s 24 urno zamudo. Prtkomornik je moral zaradi defekta v strojnem oddelku voz.ti nekaj časa samo s tremi vijaki. Z ladjo se je pripeljalo tudi sedem znanih filmskih igralcev m igralk, ki so bili pr morani ostati ves čas vožnje na krovu ladje. Zvezdniki so namreč stopili v New Yorku na ladjo, da bi se poslovili od žene kinematografskega ravnatelja Vivana in so preslša-li odhodni signal. Ko 60 hoteli oditi, je bil prekomornik že na odprtem morju. Ker nima nihče i/med zvezdnikov potnega lista, niso pustili v Cherbourgu nikogar na kopno in so se morali vsi odpeljati naprej v Southampton.
Goethejev! predniki
že 1. 1908. je Kari Kuetsch, ravnatelj državnega arhiva v Marburgu na Bavarskem, ugotovil, da izvira Goethe po materi r-d slavnega slikarja Cranacha. Sedaj pa je dognal, da je po neki svoji srednjeveški prednici, ki je bila žena nekega marbur-škega ?.'ir>ana in nezakonska hči deželnega grofa Henrika III. iz Zgornje Hessen-ske, v sorodstvu z brabantsko hišo. Preko redovnika tega grofa dospemo do sv. Elizabete, preko njene hčere Zofije pa celo dc Karla Velikega, ki je torej tudi eden izmed Goethejevih prednikov.
Banka brez knjigovodstva
Tred dnevi so odkrili v Parizu nezasli* šan bančni škandal. Komisija, ki je preiskala poslovne prostore Banqu-e dc Pariš pour le Commerce et 1' Industrie, je prišla do zaključka, da je uprava zavoda poslovala z praznimi blagajnami in brez knjig. Kcmisija je seveda pozvala na odgovornost ravnatelja zavoda, proti kateremu je vložena tožba zaradi goljufije in prestop« ka zakona o akcijskih družbah.
Zračna zveza Pariz—Rim
V kratkem se bo otvorila zračna proga Pariz—Rim. Službo na tej progi bodo oskrbovala izmenoma italijanska in francoska letala, ki bodo imela vmesna prista« jališoa v Cannesu, Genovi in Piši-
Avstrija proti Angliji
Katastrofa ledoiomilca
V severnem Lednem morju 6e je primerila huda pomorska katastrofa. Na ntkem samotnem kraju, ki je 70 km oddaljen od Arhangelska. so našli rešilni čoln z osmrni zmrznjenimi potniki. Naknadno so dognali, da so vsi nesrečniki člani posadke ledoiomilca »Devijata«, k; se je odpeljal iz Ar-Kangelska letos 24 oktobra z namenom, da bi poiskal pogrešam 'edolomilec »Albatros«, ki je zašel na Belem morju v stiske. »Albatrosa« je pozneje rešila neka druga ladia. o »Deveti« pa ni bilo več glasu. 31 mož posadke »Devijate« še vedno pogrešajo in dvomijo, da bi bili še živi.
Kako se imenujejo v resnici
Kalifornijska sodišča so si izmislila se. znam prav'h imen film. zvezd in zvredni-kov za primer, da bi imeli ti kdaj kakšen ooravek s pravico. V tem seznamu figu-rra n. prč Greta Garbo s pravim imenom Greta G»»stavson Douglas Fairbanks k nt Dou^la? TJIlman, Ramon No^arro kot Ramon Samaneigo. Josef von Sternberg kot Joe Stern, Samuel Goldwyn kot Samuel Go'dfish, Gary Cooper kot Frank Cooper. Monte Bank«? kot Mario Biančhi, Mae Murrag kot. Marija KoeWg An-'ta Page kot Ani ta Po-mares, Renče Adorče kot Jeanne de la Fonte.
Avstrijsko nogometno moštvo, ki je nastopilo v sredo popoldne proti angleškim nogometašem
Najpopularnejši evropski vladar
je nedvomno švedski kralj Gustav, ki obhaja letos 251etnico svojega vladanja. Na levi ga vidimo ob nastopu vlade, na desni pa ob jubileju v civilu
Zsrki proti potrtosti
Hematoporfirin ozdravlja melanholije
že pred časom je našel biolog prof. Hausmann v krvnem barvilu hematopor-firinu snov, ki dela organizem posebno občutljiv napram svetlobi. Ker pa ima svet loba viden poživljajoč vpliv na telo in dušo, so začeli v najnovejšem času uoorab-ljati hermatoporfirin proti melanholiji in drugim depresivnim boleznim.
Z živalskim poskusom so ugotovili že prej, da postanejo živali po tem zdravilu živahnejše in radovednejše ter da se jim zveča tek. Iste učinke je imelo zdravilo na ljudi, ki se niso spremenili samo v dušnem pogledu, ampak so postali tudi telesno bolj sveži. Telesna teža se jim je povečala
Po teh uspelih poskusih ri čudno, da so izačeli uporabljati novo metodo tudi za zdravljenje melanholije in drugih duševnih bolezni. In tu je učinkovala isto tako, celo v mnogih težjih primerih. Po opa-zovaniih na dunajski vseučil ški psihiatrični kliniki se da učinek lečila celo povečali ultravioletnim obsevanjem. Vsekakor se takoj po obsevanju pojavi bistveno
subjektivno izboljšanje tudi pri težkih me. lanhiolikih. Dokončno sodibo o vrednosti novega postopka pa bodo izrekli po zaključku poskusov, ki jih delaio sedaj na imenovan: kliniki.
Prohibicija na Japonskem?
Pristaši misli japonske prohibicije so otvorild ostro kampanjo proti vinu. Zaen-enkrat predlagajo, naj se v:no izloči z vseh svatbenih slavnosti. Prva takšna »suha svatba« je bila pred nekaj dnevi. Vodja lige japonskih dijakov se je oženil z neko japonsko študentko, ki ima doktorat univerze v Tokiu. Na tej svatbi se ni popila niti kapljica alkohola. Ta dogodek smatrajo za uvod v protivinsko gonjo na Japonskem.
Ceneji hoteli na Dunaju
Dunjski hoteli na Rinigu so znižali za zimsko sezijo cene za približno 40 odstotkov in upajo, da bodo s tem pritegnili pozornost mnogih inozemcev, ki prihajajo v avstrijsko prestolnico.
Trenutek avtomobilske katastrofe
Pri neki avtomobilski tekmi v Kaliforniji sta vozila dva dirkača tako tesno drug poleg drugega, da sta se kolesi vozil dotaknili. Posledice so bile strašne: oba avtomobila sta zdrknila s proge in za vozil a v stran. Enemu vozilu je odletelo kolo, dirkač, ki se je hotel rešiti s skokom iz avtomobila, pa je postal žrtev svojega vratolomnega
poskusa in je obležal povožen na dirkališču
Razbojnikom neprijetna književnost
Francesco Fabrizio je bil zadnji izmed trojice bratov, ki so se udejstvovali kot hudi razbojniki v newyorškem podzemlju. Dva brata sta padla kot žrtvi konkurenčnih razbojniškh tolp, Francesco je potem sčasoma ostavil razbojniško kariero in se vrgel na tihotapljenje alkohola.
Podzemlje pozna torej z vseh strani do dna in zato ni čudno, da je neki znani newyorški založnik z veseljem pograbil njegovo ponudbo, da mu napiše za dober honorar ot*šrno knjigo o tem podzemlju. Lotil se je pisanja, a preden je zaključil prvo poglavje, ga je doletela usoda. Podzemlje namreč nič rado ne vidi, da kdo v javnosti govori o njegovčh skrivnostih. Kako je /vedelo, da namerava Fabrizio nekaj takšnega, ni znano, vsekakor pa so vdrli te dni, baš ko je pisal, v njegovo stanovanje trije oboroženi možje, potegnili brez besede samokrese, sprožili in izginili brez sledu. Fabrizio je obležal na mestu mrtev, polic;ja pa je zaplenila v njegovi sobi kakšnih 20 strani rokopisa.
Samomor francoske igralke
V Parizu je skočila v Seino in utonila v njeniih valovih č'anica »Comedie Fran-cai9e«, velenadarjena igralka Marcela Romeo, ki je nastopala tudi v glavnih vlogah mnogih francoskih filmov. V živčnem napadu, katerega ni mogla več obvladati, je sklenila napraviti konec svojemu življenju 6 skokom v reko. Samomorilk? ni dosegla še niti 30 let in je imela za seboj slavno kariero AKsolvirala je igralsko šolo Fran« coske akadenrje z odličrVn uspehom, tečaj za tragedijo pa z uspehom, ki ji je prinesel drugo nagrado.
ANEKDOTA
Znani impresarij Schurmann je uprizori-Bjornsonovo delo »Polom«, ki ga je pa skrajšal za celo dejanje. Bjornson je bil nad tem hud in je poslal sledečo brzojavko: »Ker je Schurmann spremenil moje delo, se odpovedujem njegovemu očetovstvu in vsem tantiemam. Prepovedujem navedbo svojega imena.« Igra je imela ogromen uspeh. Komaj je Bjomson to zve. del, je brzojavil: s čestitam k uspelu. Razglasite, da sem jaz avtor. Rezervirajte mi tantieme «
dan
Tvorničar za verige puha dim svoje cigare v večerne kolobarje...
Mlchel Z6vaco:
13
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
A tedajci je začutil strašen udadec. Bilo mu je, kakor da bi se mu bile zadrle noge v prsi risočiuko, stotmko sekunde je še stal na mestu, kakor v neizmernem začudenju, da še živi. Nato se je oglasila bolečina in se kakor nož zarezala v kosti in drob.
Zvrnil se je kakor mlad hrast, kj ga podere vihar. Njegova glava je z vso močjo udarila ob skalo. Obležal je negibno, med tem ko je iz rane na glavi curljala kri m mu počasi pokrivala obraz z rdečo krinko ...
Zgoraj na poti so Saint-Julien in njegovi ljudje skočili te zasede in se kakor nečiste nočne živali plazili k robu prepada. Saint-Julien se je sklonil čez rob in pogleda) v temo.
»S tem smo opravili! Bahač ne bo nikomur več kazi! obraza!« je zaškrtal z glasom sovraštva, ki se je vendar že napilo krvi...
Nato se je obrnil k svojim ljudem in kratko velel:
»Kaj vam je storiti, veste... Na delo!«
To rekši je odhitel v noč, med tem ko so se možje lotili skrivnostnega, strašnega posla.
Vrnil se je k Mučemiški kapelici. Sodnik in njegovi stražniki so ga potrpežljivo čakali. Saint-Julien je z oblastnim glasom ukazal:
»Naprej U
Sodnik, ki je nedvomno poznal svojo nalogo, je stopil na čelo krdela.
Saint-Julien jih je spustil nekoliko naprej, nato pa odšel za njimi
kakor nedolžen izprehajalec, ki je ves srečen, da more s psti čisti zrak sredi zelene pokrajine.
Sodnik je krenil po strmi poti, ki je vodila h križu. Tam je zavil na levo, nato pa na desno, proti Montmartrskemu predmestju.
31.
Stopimo v hišo zale Perrette. Poldne je, prav tisti trenutek, ko se je Jehan odpravil iz votline, da bi šel pogledat k zaročenki.
Soba je ena izmed neštetih delavnic, ki jih vidiš v Parizu še danes ta dan. Mimo svojega glavnega namena služi hkrati za spre* jemnico in obednico. Zraven okna, ki je odprto na cvetoči vrt, sedi Bertille.
Perrette ima rokave zavihane in urno suče vroči likalnik po finem perilu svojih naročnic. Martina, njega dela\ka in služkinja, hodi sem ter tja in pospravlja mizo, izza katere sta dekleti pravkar vstali.
Nekaj mirnega, dobrodejnega je v pogledu na to sobico in na zaii mladenki.
»Perrette,« izpregovori Bertille s svojim blagozvočnim glasom, »ali se vam res tako mudi z delom? Zakaj se ne odpočijete? Pravite, da ste bolni, pa se neprestano ubijate. Saj ste komaj vstali izza mize.«
»Kdor je siromašen, mora delati,« je resno, a brez trpkobe odvrnila Perrette.
»Ali,« jo je zavrnila Bertille, »če nisem bogata, siromašna tudi nisem, hvala Bogu! In to, kar imam, nama zadošča, da lahko živiva skrbi. Res ne vem, čemu se vam je treba toliko truditi.«
»Ali, gospodična pridigarica, zakaj pa vi tako marljivo vezete?«
»Zakaj?« se je zasmejala Bertille. »Zato, da se zabavam.«
»Jaz tudi,« je zatrdila Perrette.
In sama pri sebi je dodala:
»V delu je tolažba!« Nato je glasno nadaljevala: »Ali veste, da
ste prava umetnica v vezenju? Mnogo plemenitih gospa poznam, ki bi drago plačale vaše vezenje.«
»Da,« je veselo odgovorila Bertille, »a svet ne premore toliko zlata, da bi plačal to rutico. Prodana je, dragica, že od začetka!«
»Komu neki?« se je zavzela Perrette.
»Nekomu, ki ni daleč odtod! Ali se vam ne zdi. Perrette, da bi se lepo prilegala vašemu vratu?«
»Mojemu vratu?« je ostrmela Perrette. »To je okras za imenitno gospo, ne za ubogo dekle, kakor sem jaz.«
»Zakaj je ne bi mogli nositi?« se je začudila Bertille. »Na vsak način se boste morali prentisliti, zakaj prav vam sem jo namenih. Ce jo zavrnete, bi bila to žalitev, ki je ne mislim prenesti kar tako.«
Tako govoreč je vstala in od srca objela zalo Perrette. ki ji je enako prisrčno vrnila objem.
To sliko smo načrtali zato, da pokažemo bralcu, kako popolna je bila brezskrbnost deklet in njuno zaupanje v tiste, ki so od blizu in daleč pazili na njiju.
O Jehanu Hrabremu sta govorili le malokdaj. V mislih sta biii obe zmerom pri njem, in to jima je zadoščalo...
Tako je minila ura ali kaj. Zdajci je pa nekdo potrkal na zadnja vrata.
»Tako trka gospod Jehan,« se je z debelim, porednim smehom oglasila Martina. »Ali naj.grem odpirat, gospodična?«
Ne da bi počakala odgovora, je planila iz sobe.
Soba, kjer sta bili dekleti, je ime'a okno na prednjo srran hioe, tako da nista mogli videti prišleca. Nobena zla slutnja ju ni vznemirjala. Ce bi bili kaj sumili, ne bi bila šla Martina odoirat. In tako sta mimo nadaljevali svoje delo.
Cene malim oglasom
Zanitve tn dopisuvaiija. vsott« onsecle Uln L.— ter enkratna prt-fojbina io Utro a/i u> dajanje iasluvo L)ln S.— Oglasi tr^uvskega *r> reklamnega enačaja vsaka besedo lhr> i.— Po [hr. 1.— ta besedo te curačima/c imitiire m jglasi let <pnf!»Io ptM) rubrike »Kam p* fcamc. mAutorrirtto* *K apitnJ* »V ntfjem* mPosesTa mL*tU aha »Sta aovanfa	mStrnfaa »V red note* nforntmt fen <*£t v«/1«
rObrt* ln	tei poti rubrikama »Trgovslri oofmJrf« tU »Zašlo
iek*. če t* t og/«xorr> nud<- caslužek oz'ronta. če te išče potnika Kiior ti po pttd tema rubrikama išče za.il nfk a nI i c Infb* ctJuča ra
Za odgovor
vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, ki taraCunaju pu Uin t.— ta besedo. M e oraču no enkratna pristojbina Lhn — ta iitro eti ta dajan fe naslova V si ostali oglasi metalnega ertačefa te računajo po 50 pat ta vsako besedo Enkratna pristojbina t» titro ali za dafan)e naslova pn oglasih, ki te taračunafo po 50 pur ta vsako
besedo, tnaia Dm NafrrumfH tnesek prt oglasih po 50 pat ta bese J o, /e Dtn 10.—v
tri oelasih po I Dtn sa besedo pa Din 15.— Vse pristofhtne ta male oglase fe plačati pn pred a (1 naročila. oz> roma Hh fe vpnslaft " nismo obenem t naročilom.
V s.. :peseda 50 par; j za .'i :an'f» naslova ali j ia ši'ro Pa 3 Din. (1) J
Samostojno šiviljo
sn v samostojno šivati
v- ne	■ oblek«, sprejme
ta •>	M':ci Turk. G-Oc-p-oska
aži-M	3.	40800-1
Uiralca-notalista
dobr> izurjenega na kro-n&a&k-o harmoniko, rabim za ts-fcoj. Ponudb? ra ogl. oddelek »Jutra« pod Silro »Šiagerji in klasično«.
49793-1
Hišnika
sprejmem za večjo h:šo. Poštene delavne stranke tiiH?.	imajo pred nos t. Ps . .!•« na »glasni oddelek .,';:ra« pod šifro »Hišni! 49830-1
Izurjeno špularico
(Ba-vijalko) a M učenk« za fitrojoo pletenje sprejmem. Naslov v odtisnem oddelka »Jutra«. '	49347 1
Lesostrugarja
veščega struženja galante. r:j«k:ii predmetov, sprejme v t r a j n o službo Drago Vi Mer, Jesenice. Gorenj sko.	49S37-1
Pek
agilen in	ima
na razpolago delavnico z moderno pečjo. — Ponudbe na og'as~l oddelek Jutra pod »Sreča 32«. 498liž-l
Resnega gospoda
jmtelig - i knjigovodjo iščemo za prodajo karto tečnega k - »vodstva n ©rganirarAron tehračniili p-: :M>m-včk ■ 'V. Ponudlie z Bav.<l'- referenc na tgl. oddn' Jutra* pod šifro »Dra\r i>.i j io vin a«
49S"-.M
Trgo
verziran mi^an«' t Predno-s; se iz-nčir m ca dežel . o? as >Q'i »t^ober pro fakture«.
ski pomočnik
v	fenola h
dobi njcf'" tisti, ki so e 'r^ovine • nudbe oa Jutro« pod !ee manu-40707 1
Prvorazredno^
retušera
M re^aSiT-pozitiv re ušu i pr.vr." , ;;ja, te	j
o«-ta>m fotograf?k'-!ii po-
•TB
Split.
s.u ..-o t van;?f;:n kema !ražinK> za Mjef ie ra5t.n.pif MoIlie -a v-iastito-m -! ; om i refrri>nrema kao i ca ne ko'ik [K- ref ektanti; z radj- '•. 'retnSiranih'* -'-'ka slnti	Ktj-to »S!avija«.
Split. Sub;čer»a t. 49745-1
Izurjeno pletilio
apre.it•. -in takoj. Naslov v Oirlai-"-.T) oddelku »Jutra« 4982S-1
Služkinja
poSte.-a --a in pridna. zmož"s k-jhe ter h:š'rh d»n v * -rm ot-ro4? d oh
tsko -"	tr, v pove
og a-r.' odilslek »Jutra-
49835-1
Vodjo (voditeljico)
aamostojinejra. sprejme 5r govnna f pohištvom Potrebna kavcija 15.000 D-in. V [roštev pridejo samo resni roflnktanti. Ponudbe na	oddelek »Jutra«
nod značko =>Za staloo«.
49912-!
Skladiščnika
rpoTsko naobraženega. z nekaj cotovine takoj sprejmem. — Ponu«dbe na oddek-k »Jutra« pod značk-o »M,c jša rn-n i* 20« 4990S i
Vajenca
- primemo šoisk« izobraz bo, poštenih staršev, prej nem v trgHMrino mešanja Ponudbe na og"'a?n! oddelek »Jutra« pod šifr^ •Veselje do trgovine«-..
4970G-4-!

Gospodična
ab.--olventinja nieščan šole
i.-osi m'rtu blaga intčarke Kot jtibiiteijiea otrok gre •■udi k otrokom im v po
nvnč ^^podini Pontidlu* t-a ogasuj oddelek Jutra ;>od značko »Marljiva 202« 49S10--2
Blagainičarko
Viiinarski pomočnik
vajen tudi žage j-n elek trarne, žel' zaposlitev v -• m>v5>krjTn al- marčnem mlinu Naslov na- Janko Suši c. trgovina n parfuimerija
Kadrana.
5 pap rjf-m — Gornja 497S3- ?
pon
n v-čo v kavar •1	^ r ' "a VT.I r.iie-knrr
ob'e . z dob-im; spriče ▼ali sprejmemo takoj. — JVrtn-dbe na oc'as orideiek >Jnt-a« o^d »Liub':a"ia«.
49^45-1
Dip!om'ra ?hni!'
arhitektonske stroke — / več semestri arhitekture v inozemstva. k; je rad: kri ze opustil šrtidij želi sta no ali začasno službo pr1 stavbeniku ai-i z'd mojstru Ponudb«- na og^c* oddelek »Ju*'a« pod š;f-n »VontMi .arhitekt«.	49?«?
Vsaka Peseda	.50	par. ^
za dajenje na	slova	ali |
za šifro pa 3	Din	(2) }
Knjigovodinja-
biiancistka
v vseh trg. poslih eamo-sitojna. prevzame tudi pavšalno ureditev trg. knjig. Cenjene ponudbe r.a ogi. oddeleik »Jitit-ra« pod šifro »Zanesljiva moč 152«.
49318-2
MJado dekle
pošteno, bi šlo prat perilo po hišah. — Jernejeva 13.
49SS0-2
Šivilj, pomočnica
?aeetirKCa. vešča tudi strojnega vezenja, z	dobrim1 -pr:eevalt, išče s	1. jan. službo v Ljubljani. — Ponudbe na »jrlasnš	oddelek i Jutra« pod iifro	>Zanes-Ijiva pomoč«.	49720-2
Strojnik
t z u f en ključa vrni far. v eš f popravil in montiranja industrijskih strojev ter elek tričnih naprav i/.prašan šof *r. išče nom-šč-enje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod šifro »Zanesljiv strojnik«.
49703-2
Mlad trg. pomočnik
vojaščine prost z ma-rij^m nemščine in slovenščine želi nastopiti službo v špeceriji ali meš. stroki. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«.
49430 2
Kontoristlnja
vajen« vseh pisarniških del. perfektna v nemščini. »rbohrvaiščiHM i.n o-gršfini. Išče nameščejije. Ponudbe r.n og'asni oddelek Jutra pod šifro »Kjerkoli 7j.
49«24-2
Mlada natakarica
zeli plemeniti uiesto Na utopi lahko takoj ali s 15. Po-irudbc na og'fi«. oddelek »Jutra« p td »Natakarira«.
49S.">2-2
lesarski pomočnik
[M>~ten prid« n. izurjen v sekanji ..n razsek«vanju j mesa. išče kjerkoli name šoenje. C'-nj. ponudbe na "glas. oddelek .Jutra« pod '.načko »Zanesljiva
49849-2
Poltovorni avto
v d«>brem stamju ku.pl Vina rn«, Ljiubllana. nnštmi prodal 102. ' 49910-10
liBStHla 1 L>in: za	da janje naslova ali	za šifro 5 Din Dijaki	ki iščejo instrukcije,	pla čaj« vsako besedo 50 ;>ar. za šifro ali za	dajanje naslova 3 Din	(4)
Akademik instruira
z odličnim ' uspehom latinščino. francoščino in srbščino. Grlgorovlč. Gledališka 7/1.
49512-4
Srbohrvaščino
poučujem. Prestav jam trgovsko in odvetniško ko-ree<po«ndeqieo na srbohrv. itn obratno. Ponudbe na ogl o«Me'"k »Jutra« ped šifro »S. N.«	4982« 4
Pouk na harmonike
vseh vrčt, po dobri metodu i.n zmerni CMii. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »S:gu. • n uspeh«.
49304-4
Nemško in rusko
govorite se hitro vsi na uče po m»>jij najboljši me to d i, t>peh sijajen. Infor macije med 12. in 4. tiro ter zvečer. I.jntova. Res-ljova cesta 13/1. 40808-4
' Kdiot išče mesto pot nika plača za vsako bosedi. 50 (>ar: za da janje naslova ali za iifro 3 Din - Kdo« sprejema potnike, pla Sa besedo po 1 Din: za lajanje naslova ali i za šifro pa 5 Din f5)
Kuharico
Sče trie!.-.:>ka rodbina. — Niislov v og .'6nem oilde'kn
..ritr.,.
40S63-2
Vsaka po»e<ia 1 Din; ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (101
Tovorni avto
Ivotorf.k.i kupim Ponufl '■>« « -eno :n kilomottaž« ta ocr'«sni orldelek Jutra nod 31 fm »Avto« 49812-10
tiU^ur Kice l^iirronghs:
Ta rmm
f ti*
DRtTOl DEL
izftng le


i
4L
Zopjn^it, 192», bj Edj.r K,rt Burrough«. Inc. Ali rl$h« tcMrved.
•35"
139.
Tarzan iz džungle jo previdno napel mišice in preizkusil svoje vezi. Raztrgati se jih pri belem dnevu nI upal, ko ga je opazovalo kdo ve koliko skritih oči. Ko se je uprlo na dvorišče opoldansko solnce, je spet začul topot bosih nog. Tiho, žalobno petje se je oglasilo. Odurni ljudje so se vrnili na dvorišče In je.Ii kakor medvedje plesati okoii njr*ga.
Krajev, zastopnika
po enega za Hrvatsko :n S'avonijo. Hrvatsko EVi-morje in Dalmacijo ter S" bi jn sprejme z januarjem tovarna čevjev v Sloveniji. — Ponud'be ne oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Agi-leti 20«
49D:j{;.5
Kdor Išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par: za naslov al; 5ifro 3 Din - Kdor n n d i zaslužek pa za vsako besedo 1 Din za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (81
Izurjena šivilja
gre p.) nizki ceni na dom Ponudbe na ig'as oddelek »Jutra« pod šifro »13331«.
49741-3
Avtomat na bucike
svetovni &«ger bres kon k-uren-e«'. — Agente ra vse kraje proti najvišji proviziji sprejme »Pioo«, Dunajska ce£-ta šteiv. 36.
49? 12 3
za oesedo Oglasi so cijaltiega znae-aja po 50 j>ar beseda Zn da janje naslova ali ca šifro 8 Din. orziroma 5 Dl a.	(11)
1 Posteljo z mrežo
ugodno p-odom v Kolodvorska ulici 1/1, pritlii"-:e, levo.	49314 G
Novo reporeznico
poceni preda ^'!nlko Sc-ti-na, Zbil je-Smlednik.
49813 6
Siamoreznica
rabljene — kokoi tud8
hlevski gnoj
ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Tnt-a 49709 3
Premog in drva
prodaje Jezeršek. Vod.mat 200
Puhasto perje
15 D:[j ftr-liano 33 D1 n [«>ti 140 Dir kil«ie'am ter
volno in žimo
ta ma-lrao. 7rMn-
pr-idaje	Wofovs 12
I voršč^*	37« 6
Premor, drva, k o'-s
pr"da'a Vinko Pod-ihn:k Težaška	!6. tel. IPMS
Družabnika
iSeem z« trgovino meJa-nega bluca. v leipem kraju na Dolenjsken. lVmidbe
Doleti jskem. P-e-miuue .... og!a=.ni oddelek Jutra pod »Dolonj.-Mio«. 497a7-1C
Fige in slive
za žganiekuho
po nvzkih v«nah <ddai» Ivan JelaAnn Ljubljen« Rmonska cesta štev 2
372 P
Pva kinoaparata
znamke Evnema.n Zeiss-Ikon. in zvočd« aparatura v najboljšem stanju pore ni naprodaj Ponudbe na ■>?'as idd lek »Jutra« pod 'n .čk-o »Kadi bolezn1'«.
49132 C
Še cen«ife!
Oaloš? /a rov-poHi 40 I>in. otroške sueške 55 Din. fini d-.mostni namizni prti 30 Din, posteljne garniture 350 D:n. stenske ure 50 Din. gramofoni 250 D:'i Omnla. Dunajska re«t« 3fi 49841-6
Želeino re"
pooeai prodam ali zame :i'am za gflšperčka. — JPekarna v Si^ški. Celovška ces-a 12. 49S6I-6
Otroški voziček
p: odam. Naslov v o-j.-k-. oddelku »Jutra«. !9>«»-6
Kdo kupi
•onične nastavke za d;m-niike in orpulko (Duples ?! eisepumpe). — F Cve-k. Kamnik.	49&S2-6
Oblekee za punčke
{igračkel za velikost 5 X 00 em fPuppeiiikle'der) ze-
0	srčkene. že narejene
1	godno prodajam, oziroma ;>rot: naročilu izvršim. — Po«r-bno leno dari:re otrokom za Božič. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«
49610-6
Kredenco
belo lakirano, dobro ohra n.jemo, prodam za 20H Din Naslov v ogiasnem oddelku Jutra«.	49(301 6
Novo pisalno mizo
hrastovo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	49913-6
Dobra prilika!
Moško kolo znamke »S'e pel« za 1-iflO Dim tafcoj proda krojač na RLnviki r. št- 17/1.	49793-11
Kolo kupi
Kučerov. ^ubijana Bohoričeva ulica 5. 49700-1)1
U' f*
Ogla« »g. značaja po 1 Din beseda: za da janje naslov« ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vaa ka beseda 50 par; M lajanje naelo^a ali za *ifro pa 3 Din. f6)
Polenovko
laimočeno. priznano najboljšo nudi delikatesa in šjieeeri j« Kov«čič. Miklo-Sičeva cesta 34. "T3409
Vsaka beseda I Din, za lajanje naslova al: ts šifro pa 5 Drn H6)
10—15.000 Din
posojila iščem. Lahko je tudi hram. knjižica Mestne hrami-taioe ali JB- Posojevalec dobi hrano in sta n o vanje. Naslov v ogiasnem o<ldoiku »Jutra*. 400:0 16
Družabnico
išče Mjša gospa. prevzem dobro idoče memze v sredini mesta. — Pcmidbr P'0«i na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spo sioljnia moč«.	49SS0-10
Mlekarsko lil
sirarsko orodje
no parni pogn>n. prodam radi opustitve m'ekarne. Ponudbe na 0<rlas. odde't-k »Jutra« pod šifro »M'e.kar ski stroji«.	497'l»>-16
60.000 Din posojila
l.roti fiopoln; varnosti :n visok ;m ob^iftiini. evetit tudi proti udeležbi v pod jet'-ii. iščem za pod;"tje, K.i bo krajovno brej konkurence. Posojilo bi bilo potrebno z« 2 leti. — Ponudbe ped šifro »Na'nži'(»v kapitala« na ogl. oddele" »Jutra«.	4960C-1C
Hranilno kniižico
Ljubljanske kreditne banke
prodam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Din 60.000«. 497&5-16
Vložne knjižice
Cel V>ke poboji'nioe do 71 tisoč, ali Posojilnice Ma riV>"-r. Narodni dom do 50.0{V> Din prevratnim. Ponudbe na i:g'ae.n; "ddelel »Jutra« ped šifro »Kapi tal«.	497S8-H
Brezobrestna
posojila
ra. odkup dolga nakup ln zidavo podeljule »Kreditna zadruga« L.jubl'ana poštni predal 307 Sprejme zastopnike!	293-16
Družabnika
z D;n »no—"lio.ooo v go. to vi ni ali knjižici spre j me večje minsko podjetje. Dobi čk a-n.os.no in po polnom« šigii no — delež se lahko vknjiži Sodelovanje žel leno. — Ponudbe pod »Sigtrnost 20i na oglasni oddelek »Jutra«.
49328-16
Vložne kn^žice
kupite ali prodaste najbolje
pri Ko-taenditn: družb- M Jankole. I.jub jana Selen burgova u.lit;a 6/11 Telefon 30-52.	49306 16
lo.noo Din posojila
iše-em za 6 mesecev. Po inidbe na ogabni o»3delek •Jutra« pod šifro »Dobre obresti«.	49S3S 1<5
Ugia.si trg. značaja po l Din beseda; z» dajanj« naslova ali u iifro 5 Di«. — 0;rlas <o<-ialiiega značaja vsa ka beseda 50 par: za lajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (7)
Parni kotel
za 'ipartvanje iodov dobro ohranjen, kupim Ponudbe na oglasni "videl-k »-Jutra« pod šifro »Kotel«.
49631-7
Peč na žaganje
kup.m. PoniidlH- na '"^.ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Top'o«.	40880-7
Vsaka btiseda 1 Din. za dajanje naslova ali t* šifro pa 5 Din. (30)
Arondirano
posestvo
z dobro idopo gofttilno i-n trgo\Tno, leveče na kri-iiši"'ii cest, prodam. Po-naid.be u« oglaaoi oddelek »Jutra: pod »Ugodna prilika 200«.	49771-20
Enodružinsko hišo
l»ov«zgr3jeTO> leta 19"., v Žalostih št. ia 10 minul o,i ž-leznl«ke postaje Pod-ni-t-Kropa. obstoječo šz 3 sob. veže. kuhinje, kleti, z električno razsvefjavo, vrtom *a zelenjavo !n 700 m' njive, prodom bt slnž l>enih oofirov. V«e| itev ta 49802-20
Mašimo hifo ali vilo
z trtocn. kupim v Ljub-'jatm ali bližnji okolici. Ponudba na ngia« -"i d elek »Jutra« pod šifro »Idile«.
49644
Hišo
5ttinstano<vaftVko. v nfco-1-ei Cel;a usodno prode Prane Mi*heT. Nova v*? št 44 pri Ccljn. 4:«02-20
SKI
t E T E ^
so sestavljene iz zdravilnih mineralnih seli in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in eks-traktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca. ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive.
Slatiaske tablete za hujšanje
odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, C revah, ledvicah itd.
Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku.	11657 Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8 do 14 kg.
Slatinske tablete za hujšanje
dobite v vseh lekarnah, in sicer doza s -00 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—, kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca:
LEKARNA MR. L. RAHOVEC
Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh.
Posestvo
s sadovnjakom, travniki, gozdom. hišo, jjo»p»dar-sk m poslopjem n vitv-gradioir. tik romarske cer-e, blizu g!avne ctste. vse v Zagorju pri Kozjem predem, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Ugodna p:iiika SS6*.
40781 20
Gostilno
s posestvom
n„i prometni točk; v Zg. Siivirt.iski d"- -j i rti oddam v mijom ali prodam. Dfpise na ogasni oddelek Jutra [«»1 »Prometna točk a«.
497-SI-20
Stavbne parcele
i>ri S adionu prodam. Po-asnila daje J. J e r k o, L ubljana. Dunajska c. 97 49915-20
Hišo s trgovino in gostilno
kupim na prometnem kraju. Eveflt. pristopim tudi kot družaibmk v v e i j e podredje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Gotovine«.
49766-20
Parcela
400 m' velika, blim stare šišenske cerk\-e. |«-:mt-rua z« kakršnokoli stavbo — ugodiK naprodaj pri »Posest«, Mikloeičena cesta 4.
49843-20
Stavbišče
10 minut od zdraviliških toplic Dobrna, v izmeri 8 X 13 m. pod ugodnimi poffo/; prodam. Naslov v oglasnem »^ddeiiku »Jutra« 49778-20
Hišo v Zagrebu
i dobro idočo gostilno
prodam ze 220.000 Din. Polovica kupnine lahko v hranilni knjižici Ljubdjan-ski-i krfdittM. banke. Ponudbe ua ogias-ni oddeiek •Jutra« [e>d »Pr.Aiet 20«.
J&772-20
Kompletna spalnica
m d-ngo dobro ohranjen* pohištvo naprodaj v tfra-
dišču štev. 11 — pritličje.
Oblačila
Hišo
sr<ili mor-« šotnanje prodam za 47.000 Din. Hiša je pritiična z vrtom, vodovodom In elektriko. Za tresjino kupnino vzamem tudi hranilne knjižice. Po-izve se ? trafidci VValdl, Šoštanj.	49782-20
Majhno posestvo
z vst-ai inventarjem takoj naprodaj. Potrebni- 40 do 50.000 Din. Polovica, lahko hranilna knjižica. Pismena vprašanja z znamko na nos'ov: Jurij Kac. Sel niča ob Muri, pošte Sv. Mj v Slov. goricah.
49705-20
Novozidano vilo
trisobno in dvos»-bni) sta-
novamje, pri sokolskem t t-iovadiišču u$"d!K> prodam. — Potrebna gotovina 70.000 Din, ostanek vknji-ž(«u. PonudJ>e pod značio »S">!nčna lega« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
49764-20
Tvomiški objekt
v Slavonski Požegi
primeren za vsako manjš.» Industrijo, i vpeljano elek triko ».a razsvetljavo :n pogon. kana'w.ao«ro. vodo vodom in stalnim vrelcem izvrstne oitne vofle. radi preselitve zelo n g o d n o prodamo. V meet-u je električna struija za pogon pod 2 Din za Klw Lahke se prevzame hlpotekarntb dve t.rcnjine vrednosti proti 8 */i z amortizaci jo, ali za stotov denar. Poja«nil» dn;e Brača Nedela. Slav P-^ega.	49101 20
kj Oeeed* l Din. i* dajanje nabore sit «« Ffre oa 5 Din.
Vsakovrstno zlato
supuj* po oajvišiHti e»n sti
CERNE - juvelir
Ljnb'jana Wolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din; u dajanje naslov« ali fle šifro pa 5 Din. (121
Vila
z 8 stanovanji ln vrtom v centru mesta na prodaj. Pojasn. daje tehnični biro. OradlSče 1*.
49471-rrO
Pohištvo
omare, stole, solidno stolnico, kris.-:M> jedilnico id drugo ugodno prodam radi opustitve gospodinjstva Ugodne prilika za no vojki ločence. Tome. Trdinova ulica 8/1.	49SJ1-.13
Spalnice
2300 Dm kuhinje 1000 Din izdeluje in »prejema v popravi Ig po nitki ceni (Jo-
ljar Josip, mizarstvo, Go-sposvetile, c. 113. divoriiče
irg. oglasi po 1 D: a beseda; za dajanje aa slova a. i z* šifro 5 Dr Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslova tli r* šifro 5 Din. (131
Teranoplavo obleko
skoraj novo za 1.100 Din proda k roj ač na Rimski cesti 17/1.	49777-13
Modenio spalnico
fw poln/; m« novo z« 10.000 Kil prodam, naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.
49776-13
Smoking
skoraj nov, poceni prodam Nasiov v og ajM.-.m oddelku »Jutra«.	4I>-;S5-J3
Mošk' Jezni plašč
črn. f«cpolt»oma nav, ra-proiiaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 499:4-1-3
Vsaka l»e*eda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro |« a Dis. (19)
Lokal za trgovino
mešanega blaga, in stanovanje iščom v zelo pro-■tetnem kraju v mariborskem srezu. Poirudbt na ogia«nj o<ide'ek »Jutra« v Ljubljani ped značko »Z novim l.-toau 19J3«.
497^0-19
Slaščičarno
v ivenitm LJubljane i.god-tw> pro-le.ni. Na^ov v ogl. oddelku »Jutra«. 49701-13
Pisarniške prostore
primarne tudi za modna s-ikm. zasto]cst-va, obstoje če iz 3 sob, s posebnim vhodom, v m rezani n u pa la.V Ljub! .a nske kreditne banke, v neposredj« bližini glevnie pošte, prot.j primerno o:7.ki najemnini ta koj oddamo. — Električna razsvetljava, central, kurjava ir. t»'-pla voda. Pojasnila daje .Votna Onmpanv. LjubliatU, Aleksan«lnova c. št. 2.1.	49918-19
Lokal
oddam«' v na'em v L;ub-ljanr. Mik1 ir-ič' va ees*a
497t!1 :9
Dve pisarni
svetii In mirni, odda-m v l. tiedstropj« pri si-.il.-'-u. — poja^'f*la v drogerjt Hermes. Miklošičeva e. :to 49710 9
Mlekarno
dobro idcČM. pnodam. IN) vudbe tij og'::-ni oddelek »Jutra« pod -M lekarna«.
4^79-9
V najem
Vsaki, beseda 1 Din: za dajanje .tastov« ali ia šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno
ali kavarno
kjerkoli vzamem v naj« ni takoj ali kasneje. — IV-n-udbe na oglasni oddele-; »Jutra« pod »Dam denar«.
49756-.17
Trgovski lokal
s skladi^čt-m In eventuclnu is! snovanjem (sobe Iu ku binje). kjer je že več I,-t trgovina z mešanim li»-gt-m iu speceri.o. oddam z januarjem v najem. Vlndfmrr Orrna. Ljubljana VII. Cerneio-va tri.
19*23-17
Vrtnarijo
s stanovanjem
takoj oddam v mestu. P» ja«n"la d« je Breznik i^ Aleksandrovi e>-srul štev. 7 495-59-; 7
Pekarno
dobro ideoo oddam v na j<-m s stanovanjem in nekaj zemljišča. Naslov pr: podru-žnic; »Jutra« v Mi rib oi u.	499-T»j-I7
Gostilno v Ljubljani
dobro ido?o nddam tak", v najem. Naslov v og a-, oddelku »Jutra«.	.7
V-^tK« ooseiia 1 Din. za dajanj« naslova ali za Šifro r>» 5 Din. f-'ti)
Suha jabolka
in hruške
kupuji-m. Ponudbe na na slov: VO-KA, votna kava F. Tušek. Zugreb. Gimiiii ličeva 23.	49700 34
• Jabolka
razna. fina. po 2 io 8 D'u
k<r raz;«oš'l 'r. P o t t r ž i n. Kr&o. '	k8fil8.11
VlUl tlOMU	1 Lir
ia 'ajat.-e a*	
i« ii!-f> :• J	nit. rss
Mleko lastnih krav
j Mo, .-.e- inf-aTur Krt« iin ion.. Ni*- -jtrTt bg.aau. - ^ ~E >i'i~u.
49KC 3?
Brezplačno
stanovanje
doft	fa	3&.<XKi
Mt prte -cši.ača ca »p-
W jkiŠO. Ni«-.«?* T &C,*t
•GČa-ii »JUITK. 4&3M1-'?'.
Sobico
S !«>*•+. virtKHKm it eiei
n-ikit tac*; oo-ctn.. t oc aeceit oo-ifcikt Jutra 496C7-2S
Sobo
_	.	I a »PC U TOMTT*-. f
Dvosob. stanovanje	»jsa. ^»d«
Zdravo vino
iz-rrstac novina m Staniča. feč;a zaloga. po najniž;! ce— ns.pt
Nasl-aT T eg.asnsm odi j-Jutrae.
Novo kislo zelje
pc-povrstn«. .-e26.no m cele e-2.ve So sam; C T sodčtli t vsaKj množini	po naročila ia pc na:mž;: cen: C--J-ru»T £rr.:a-"-t Kodeije-r-- št 1C Lmbiiana. — Te.eTon
29Š-23
štajersko vino
Mr	'.c 5	j
•>«.!»• f 24 : r- rr	;
V na—a	.K !
- fja-kewn; s. c~sior-:žčii " -air ©do® u Mx a
»Dr pcdai e 1. f-ftrtar ,'"UL. -V.*.--.'''^ u DC-aBC
odi®*«	l*»c
•C«««-
Trisob. stanovanje
Zli rr !>ddcti ca T*'
Li	jutra
»Tet-ef«.
Sostanovalko
ar	ati ean.
».•r--a«
Srr Tmat/sč i^ect

Stanovanje


i-*r>L p" 1.'t in, f»iacJL Hliff
t F * ~"a e


Stanovanja.
Separirano sobic«
2 i tskvik.«, C-CCiH. Z.
M&. — i£&o-tim sfrfj!L-it še nekaj abooestov
cs d*:!-*	traw> t«f
I* T d"
M. 17. rr ■ ,'C-«**:a T
It- VS -mt- O. > .
Sobo
'.em tnp-fni-. SIK-, s Tr-ir	c-datni M- G
"^HHi	Si
dx>a; L« Ee* »e-r,- t. li il.
<?757-žl
Prazno sobo
m:L .-ee.:-- B	.rr
vfipaani. t *-<-d:ač L,ib..i M M-čs i-ni"^1 :>r>fe5Tat Si	6.
Sostanovalca
š r." č T-r «.>**;!rear T ii sra&H>	Na-
»Dr K-Tt z-c c-čBeet »JaLric.	4J«i55-2Ž
Sobe iiie
vsfcta	Si oa.-.
n ae.iULif La&i^a aJ:
u šišr* i Di
VaaJ:a °.M>M-2a >	
aa uiar4 b»w	»» aa
a fcfr« S De..	T.-a
Opremljeno sobo
STetlE »pt^rt-.a E e-lektrlic ia Dalt^aoiT _ se	odda
'""J T ' t~ e~ s rr>=T<o5 ^TS.-iir	c. IS-n. levo.
— —	—	I	4333Ž-2:
Brezplačno sobo ! —|-;-
i.»askt 5 ». | Čeden kabinet
f trrti. b.šT^-T. "— «	r"'^.'I*,
v«,* n>v t .i^.iiaLtn: po-:«-?it
Sobo
TT-7JC" r i • TijtT tt f c c s n
VE —	>T
ociesn: M&^ač »J tr-t«.
4Xn: -iS
Sobo s štedilnikom
si> las^bnvjt. P-o-ijii-«- ii ;-ra c-o-ir.at ».j-si »Žaf?'tH>iCic.	4IJTvT-ž& s
Miren gospod
■ Ci6~-.-t5IL 6-0	t. X.
7 v r-1 rer « nc nfwr' r-:	ir."t
Opremljeno sobo
Pozor!
Prodam pr - avrsao trt>-rrsino. črno, Dttavnc L-iLTmoniko T na. DO. J.
slbj-."u t«r .epi^i: glasoTi! Ogleda se jo ^LiLko rsai can oč 1. do tri tem na 2 pop Nas".yr v oel. odi »Ju-trte.	4950S-2£
Kratek klavir
D-bTar.-aa lit^c toč i* Na? t pj* asoei: d d elkai >J aira «-	- S-t
Kdor se muči
s slušalkami ali pa ima slab zvočnik na lijak, naj nemudoma za-si je na Miklošičevo cesto 5 k RADIO LJTT3-LJANI ali pa takoj piše na naslov dopisnico.
Piani no.
- --J- . -.-T 1*. -- TL
t	i"! "TT. r-*	—
: naf-rrd:-' t«f aa :.r i-s '-"i-" - »Jnr-fc«
Opremljeno sobo
f traac -šC-4	s 15.
fi?rrnrr>-»-m.	FmA« pnd
vl>«ma »oosnc	ua ril
ca	4?; S :
i '.t"	wk.au im. ;- j Lepo ia fturco sobo
'J I
Les
F	'-t—""T T Jr ^Gi ,
Dvosob. stanovanje	»j-bl-^.
			
Ta	afa Zf jc		
0»	B ».t -t aa.«« ar		sti-nc-o
a	t:t-c aa r Int.		
rKTrn.*.. itf a M««:
B I	- r^r »
- -s. > J n "--a < >-<
I' ! : -S.S6* <
Smrekove deske ! Enosob. stanovanje
:«-t»« t L T- . n.:Li-?.-Tr >f < K -.i.-..	ffia^a
ir	T«.-J-tC
Les
t* rr	ti
VSR'"* 1 J--Wii.il t -J .•'». i
- -- -t. r v« < T>--f-
Stanovanje
Dve prazni sobi
ii mbc f k»4<fi "M®. j>a-T-EtflflC K3 ?,<«v-;c<i. f
JKf s 1 »-^■u.-^»n Br«;«. Bf-b'* H--s nr.es	SrS: S
Sobo z oskrbo
odči	pT-s - -
s-r^-d-u	*T T pjr&^rrir
i^jc-eit vs««.
it
w>jc.. "vdišajt s"	1
fr-	^ -vr TtO-T-f |
j-t^-rr
V(taxa	r Z.M
u da ta. t * tMj"-r» wr
!r-f-» 5 I>:t. 'S4
n it-
1 c
N'iS t i-f.ieMJL f- " - rt i
■ Jahai.	M3S3B
Klavirp!
Ze <-rs i	oive-j
-.--pn-Lr	1 -^ l j. r.r. .-
r	i 1*
'-!*- f ; -71-
'T	v
,-tskl-- F
L.ait.-aat. 8» r: —1 č5.	49?" l -ii
t"godna prilika
_ -^-i;'" -r r ■'< r^r -HK ;.-:■ f .
i:	r«- -r č -f- - r
'-b-aa r«rMv-!i
tE-eč :. 't d. f*:-1»	1. t-f r*E-
- .-f '.i-*,-. ->r;v
Pri Radio Ljubljana bo doba ^ skoro ZASTONJ prvovrsten, namreč zvočnike po slečečin cenai:
AMPLION AC S .....
AMPLJON AC 11 .....
AMPLJON AC 27 .....
AMPLION AC 29.....
AMPLJON CM Luxus .... AMPLJON RS . ......
Navedene cene veljajo iraia
=. o v -
Din	250.—
Din	200.—
Dm	390 —
Dm	390.—
i—'m	390.—
Dir	ISO.—
	
—	—v"'-'--
Tr —	250.—
	240.—

osebi
Uradnik
1	Vi " T c i T£

I
■— - -irr —r. r^i
IT S?.. 1
1 L«!*--?--
Planino
I -si» ;«<L. panat Wha£
<- -j5r> ?.---f.!Č na Mt -vr- —r
b o-!- j SnSeic, Mjc, Sfitsiui jr
Radio Ljublian
Miklošičeva cesta 5 — Tel. 3190
E-riTjr	drv. — J---
.-c:-	t
5	-T" -r.-n rrf-
X' at-	V-eBKnr„ "u
Sfc	j: t 11?
S^bo
i -»d-d*«. ? d; ti.— d-.ia^r--; - -Lir s P1'^--*-.' r— —
Jra-st. "	49rer-df
.....-------- - Opre^Heno «obo
f »t tar- « T^-trr-m il.ufl.1, r i	T	k. »««r-B	-----rtrr^iet: oc-ca^r.. — E.nžt>viBii.i t. i-
>"a« >" T {>CJ«ISL"3£ ^^Č-fllfcr 1	4,'^-v ^f.
Stanovanje j	" ** -z j__
, ^ Opremljeno sobo
t i ie ki *

V>u>			
a	il	»E ats	
a		I Ms.	
Dijaka
: - - -rr,-▼	' - c '
Sfro-
.v M Ti: rTtheitf »i«?« B- -
»r^t tres K-pt. - '	OpreRtljefK) sobo
i	A č!fw> i -erv-Tt
"	-a ir' »n. Trf-
i______"** * j acffli j «cc«it.ji< i-f ati-
e . j	srfi* eč-dsit f 3f- č»<-m.-
j5-l2?K>va0ie '	•-'o-n »To-ir-amE
- sr- d-™:*- ■rupc ,	tj-ca š". HT —
m taž<'. t t««w	M-e^ant 4S61S-SJ
r«.a«H aoc^«« Jutra S»X SL»čiJ» »2« i «!•>'«
4i"v>ii i
: - M* f
t »-a
Dijaka
—rt- rr-j	i
. - -i— - - 77 -	r r
r.msi .t- — Siracc ia ok	a: ^ibE-t »r-
cr-r "L ' ti ; oc< -< -t >,T l ■ -i« ik-Č f
>t»e»-.«- .< 4S»*37-3S i -- |
Dijaka
» vfr	^.-i-	r»f |
b-k. j - -srs i-sfesa j
StanoNanje
č-jpr	si tatiiifta. y |
csnti^-:^-. » fcr»3a_T»e>t> — t	ee®tr* aa;- i
t 1. ff-r>-nar.-«r lfe£
Opremljeoo sobo
•	vSf>.ai«n it e>E-
i-ir	r-im i ; i . i _
-r-?3'!* "i'	-i
t so^oč-i-«-se:', ai-t'-- 1". h.
Opremljeno sobo
?	t-isB*** T JJ.;_J, Bi>r pat tMrr-s
r^	P: 2 «j-X -.>7,^3. jr^j, r-js:> ^^'irii
»*etc iwe	i... eoeoi -jaana. 'K«s'-<»
Sobo
t»dčait T S-ir-t". Oe-k.ržj	435T4-2
Gdč. aK gospo
r - - i o ~:	čea : u '»i
. ^"r^.inr ■=*!! strri-r-T8T.>. p-'i-!'- Ifco o-r
Dedek
r.r ^ — J',■' >*Z-. E.i 9. :
I vček!
*	t^-r-SA ; li -
sa -J4	ii
a rN 1» 5 Dš 'Sl
G. F. preklicu je
J.	gj ••1 4 ac«
P1** »C d s—.* ;•. .„ —
__n* i l1^ iK-^.^nffi-a
Muc. i
Prijeten dom
: Tis,?.- j'®!'« '-ir--
-	7 -;.	L - .1-
r-.'-am la*-- • j-c --r.- ta-m- t	?rvr.a:"w
r s -..r	j --1 », - -1 <
ELirSr-t'
4~


t t^r.i«.^

Sobo odda
>' akta	6f pa--
a aa	n«t t ■ « u
a t-t-t l Di-r- '2S
Sobo
cnfrf^crrr« —.s
-flc-i« r- d d i s T
rr7?	t :»c »----rr
Sobo
. .	J-rr-- *
: .	i i. 1 :■:. rr
i iLse.xrML vrt '""C
Sostanovalca
: r* f P	- -*-
i "rr-6-:K	rnr. r«-rr
} le^ir. t- i-sroi-	t f
4EHK6-2
■ SiU Er-a-r-:* za —	iiivc«
a; trt pa i tr.t
1» ira«a il- t-r-B.r«--- 'i 7--- arfur-eso^re ©repse oc X -it. .t -rrš. v^r-.-f-d >.š>-ist '	4S»"7?-k
Tefekm. na.-očniki:
Mlad drž. uradnik
:#-«XK«fflD- -T •■ST*'"-- TK
Gospoda N"imp:^fka
«•«. 19H1 t«fa	ku-
ni-ss«- Mt r«	it d-."!
>Xrf<. T...U-3.-K« 5M«L ti — ijor ta: c-.t Iv-«!	49^-č.:
. r- 3be ■• -i
str e» m ti r,r .

a "if «.r -jas r«»a ar
■j SH 3 J Dit 'r
okolici
Sk>v. Bi?niče
Izgubljeno
> t>ara	5C
ta da .in * tias p^a ak
na š>,{w. S I>iti. 'š?
Zlato zaponko
r-tf :«■. -.r	.t pr*-
X- Vi",s.-J<vT;i uitf*
tii-a-d jt »f c: dst ta tae.-OT L » T r : i..
*	t-*—ia .
ia aa.iar;— ii» -^a s"-
■a J r<t 5 >t 4l'
Ite:
n ti.-ic * z&ae^i ah £	i t 's.
Komiormo
SLaoovanje
t r--—; -—i -n - - ar
:«'.rr-=..-« tr :> c i t a.
K *	r --r ir r "rr p-'.--.i -7
> - -s<	for
F'ets«>b stanovanje
P0H-PER3E; R.MIKLAUC U0BL0ANA
r - tt-
I . i^i ---
-'" - - r 9
š; -E T 7 -.—i-.« r.j
,; 7 -., 7K-
i*- - -t-.- 4*5:5-r. »TRIBUNA« P. B. L- tovarna dvokoles m
Dvosob. Stanovanje ffO^^	Ljubltattfc. K^rlcrrika c. 4.
IstSefujeic m
lovfjs: n-oieii otroški -o grai
n-ih vazaiko-v, tri-ziklji, razns o a
čvoKcvasa šivalni stroji m motorji velika iz-d:rs- Najnižje cene
Ceniki fraoto
D > 2 lovska psa
1-e .t -i
Pro4a r.ac-ao- .-e t-d K.. J««t--1 M«
Foxrerner>e
7V-2LT ••:u-.r TT f - i
Moški in ženske
za;anoeno orira".te pa~er. Nov. aa D^: K«4 : stari na Dm 164. Zdrs-pošl a poto— poši ■	' a Dr	Ber-
: fK "Zagreb.
BARBARO DOLEŽAL
roj. Zalohar

Razno
■ ■ r
j«, .7. - -
a aa.»r»t	ai
a p Ir« l ~.kl
'sars r>r*«-it . .».i ia i'.	aa^-^a al
a š.	r Zkl *
-	cut-: « : -—■ :.a-ir.
' az —...	T—.
-	-T-- -..	7>- ' - 7	7 w T
74 1HK 3BS
Sc»b"« s k«hbjo
v ^--arr"'^ -- »rr * v-3->t- t	-r • .-	t
P-«d imsE-f-ra u. 5
4>-—2
D^ e stanovanji
——- r-	T 5T. * :*	>7
ti t£E- «r»«Tj ti
Sejalni stroj
MOLROCE
posteljne mreže že-ezne zložljive poste-
nudi najceneje RUDOLF RADOVA-N
P">rr-b o --ln.r- ----- - -
st. Vid nad Ljubljano. " decembra
BERNARD. ALO-JZIJ. BARBARA.. KAREL, om^i — FR5TTLA EREČ-. sestra — FRANC ZAL-OEAR, brat. in ostali sorodniki.

Lepo stancivanje
: »j
s.. :-»--(A. r-i-r-ti "v

Za prevzem
Vr-ipr-ta ir-sda —d'»ti — di3»-.
f?':-« »-'f. nj fiffa*. r
--E >," -r-f »	B
»Iti1 ---r.- p-a-^sr-««.
I
J.-t>--c- tet.:. r-T. mt»n - .	..	. .
Km?t t as-tan. -C - i • i lapetmk Mestni trg " :s< "	štev. IS Ufocm z a-
s u r — : rske trave ž:-
Dinamo
ti -r7-- f7 ^rv V-..-Eua. Eti.tr. i!'jčn-tt
Šivalni stroj
tt "»r-r
2	t... - r ;
Mnsrer šivalni strc-i .
me. rv..i.a za m>iro-oe in blaga za prevle-DOblŠl-.-a.
m?	ti i
rttva d . u
Tlosko silo
pozob:
pozoe:
CHEVROLET
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
'si stalno na zalogi EDINO LE	GE>XE\L MOTORS

A. M.AREVL
Maribor. Tržaška c. la.
DESA (L z o. z.
Ljubljana., ChiiLajska c. 2-L — , • ./ . _
S. HA5ELB \CR. C-eJje, Ljubljanska c. IL.
77;
Dvosob. stanovanje
- »ouTK-raim *—^-čdfH if s » 15
r -	- -.■ ^-
"T T prsi !
fti-i^r- v, - --a<
I
Dvosob stanovanje
• k« ■»:«-•-ii vt tč i- j
T ^rr	7^-y - 7- ? T-
TK.rr vi-: -r * ri-r-r.^-v- r J •P— * 5	i- ; ' ■•-T^t
Tristo stanovanie
rra-i^-M rrar^i* uirj-r. r sc: tert lait —
t>a ara*:-»Jetra« z« ».. f»b-s»-»
Trisob. stanovanje
? Rop&^n:.co, i t -TLC-
solačai jec: odi&s: £ i dec * Frar-Ketot-; š*. « 'B^-tlp-ai Inlor-aa-cije da.ie Praswt r- - ' notot Fra-E^rian^ta 2f
€!m--21 Pristopajte
t	v».rt-F. at rst .r
ti	g i
>ta»K>van»e
» kraše-.-« »k«; M 1
Tee barve je ge^lo žen^k.
ki imajo uspehe.
Dobro jim je znano, kaj vse je v življenju odvisno od sveže in zdrave polti. V dobi sperta m ne.te telesa s: opažene samo zdrave m negovane žene. Zaradi tega so žene dosegle umetnost, da se v nekoliko mmutao olepšajo in oosvežijo. Khasana-Superb barvilo lica m rdeclio ustnic da obrazu v trenutku cveteč. miadeniško svež izraz, kar je predpogoj za uspehe v življenju in v vsaki družbi Oranžne-rum eno Khasana-Superb oar-vuo se prilagodi v nekoliko sekundah barvnemu tonu kože in podčrta pri tem vso mikavnost, dočim vse slabe stran: prikrije Tudi Kh.ass.ns rdečilo za ustnice se individualno spreminja ter nežno, trajno, neepaženo m okusno pobarva ustnice Khasana-Superb se obdrži v vsakem vremenu, v vodi in celo pri poljubu ne oddaja barve in ni samo n°£kc»dijiv. temveč izvrsten za nego kože in ustnic. Nihče ne opazi njegove uporabe
KHASANA-
SUPE
Dobiva se povsod:
St. a&šee aa
iuroTartcacija o A-2*p-e>b. E«carpti6oi rrt^eiet
DR. M. ALBERSHEIM, FRANICFURT M.-PAR1S- LONDON
ia ia ,!ar if ia --»-a ai »4 it: frr. r« f Dit 'S<!
Posteljne mreže
lieu.t ul :»>-£". t jt
il-P.-ii. Aad •«"«$« E-cnL«-ai£firi t -u š.:+t
Maribor. Mlinska S
B- Vre ; l»t. (:-irt.t 4
bsb. —	»-'-•it
si: a -. t.	4S+3&1 -5.
Za vsa ključavničarska dela
is s~	-«-r « »f
rzra > ' ' ' -	r
š-. *,Š EJ» ■;«■;" . ■čtt arva "-"J
475^1- 90
ESBSS
laa-D!f je K -ir*.	i as-.-i
r-v ^..-i.r*: t-t Bi-tr» JL L-it -i r-rm t y-»»>t t" rrr—Č.--H
-' 'r j. —- T
r:	i»t ar-tia
t .m K 9f De. r.n«
:rtt»	b<-
d-F.-p c-ra-sicEia ' ir rr«« t-» i 5. -i >:ir„-it, sta v K >:• u	a
Vat.-« Z*-rT-r--r-' r »r-i X' ->■? •H-i-ta	«
-y Tt -Tr • iff
Mt K «■&: a
- <-t.7j.-t	nt T*
—E * «tt.>P r-—
ir: -t Ken-ičc
tji-ret V HfveTk« =>-sra. v-čpri« — ?fr«fc» «52. po^-tr i»-ed8' t2	TT
Perje
kokošje, pur je.	to rs^je. naravno,
8 strojem Sščeno in oehuto. dobavlja T *
rsaki množim tn
po na|niž|ib cenah

E. Majda, Cakouec
Telefon 59. &0, S, 4.
V»«.{»	1
a da »t ie	P^a a£
a, fc«^. pa t M«. -"S6
Pianino
ii e.ns.tr.čar r»-ci*t
7»-n-daa. Poeti V i*	.r -
»Jm-a«	? :-<•
»r' »2»:i-	36
tt.
14974
RAZPIS DVEH USTANOV.
Schvrann Marije za sirote državnih uradnikov
po nekaj nad 2000 Din letno.
Pravico do tekmovanja za podporo imajo
Kovčes-erarooion
r» -xi.«Bi«f. r> -ošt-iniT r»-y t> u. ta r-a€
Kovčeg-gramofon
d b * r	t
p.ošf-i ur	ar-fdat oa
aa I>s<.m<Tr rrc Bi. I TI.	4£>77(- se
samo sirote drža-.-nih uradnikov, ki so: a preko 50 let stare, b i brez imovme, c1 samske, č) moralno neoporečne m d ki ne prejemajo od države nikake podpore ali pa na;več 240C' Dm letne miloščine.
Prošnje s potrebnim: dokazi za pravico do tekmovanja naj se j ', ; m vlože pri podpisanem župnem uradu, ki daje vsa tozadevna pc;as-jf mla najkasneje do decembra 1932.
Na prožnje brez dokazil ali na prepozno vložene prošnje se ne j bo oziralo.
Mošk?,
pozok:
Spolno slabost

Znpni urad sv. Petra v Ljubljani dne 7. grudna 1932.
Jan.. Petrič. žumuk
i—sr>'> i ar -«w r--a t-ra *-«< u Jt-ri'	»t«. E'*«	■»
rsič r	i -!» •	:n uKf
a n. V zc -ti;r-sif	r >•-
a--S s	š — 7, — '	. - aa -» I« t.
arV-T- -m :(«	Mt —
r	- iK i.T * r E 11 f- "m:ar.
Havelkovra crdina<-ni laborat-or
Poat «rbr£nta e. 1". OSR.. Prats-Ncfit. ' ftcietecbo« s al H K i 5445	JT?
£mroru> gen. Lsoaja ca *oaaucaj	Aaoii tabniža:. ia iNarooao gskarao a a. K.01 asitaxaax^ Fraot JeaerseJL ia insera-uu Je* je jc^e vorei	Nova*, vat