k*
! <1
MtDtD8 pl>fl>TW V ffOtOVtuL
Leto XVnL, št. 207
tt. ;
Ljubljana, nedelja 5» septembra I937

'937
up-ravrustvo, MjuDgana, Hnafljeva ulica & — Telefon SL «122, 8123,
S124, 5125, 8120. Inseratnj oddeleK: Ljubljana, Beles-burgova al. S — Tel. 1392, 8492, Podružnica Maribor: Gosposka Bltea
ftt. 11 — Telefon it. 245S. Podružnica Celje: Kocenova oL fit 2
Telefon ftt 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga ČLslo 78.180, Wlen St 105 241
Cena 2 Din
dan rasen ponedeljka. Kaiofinfaa mata mesečno Dtn 23.— Za Inozemstvo Din 40-—
Uredništvo: LJuMJana, Knafljeva ulica S, tetefOi 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon ftt. 2440, Pelje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon ftt. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Živel kralj Peier II.!
Z jutrišnjim dnem stopi nas mladi kralj v svojo mladeniško dobo
Jutri praznuje jugoslovenski narod
svoj rodbinski praznik — rojstni dan svojega mladega kralja. Okrog njega in njegove vzvišene matere se druži v čestitkah vsa naša jugoslovenska domovina. V srečnem zadovoljstvu, da nam mladi Sokol raste in se razvija v telesne mzdravju, duševnem krepkem vzponu in značaju, ter v ponosu, da nam do-rašča kralj, ki je vreden dedič nepozabnega očeta, svojega in vsega našega na-roda, se dviga iz milijonov očetovskih
-	materinskih src širom Jugoslavije, z milijonov src jugoslovenske mladine ?Toča želja, da bi bilo blagoslovljeno tudi novo življenjsko leto mladega kralja.
Kralj Peter je dovršil svoje štirinajsto leto. Pričenja se novo važno razdobje njegovega razvoja. Zaključuje se jtroška doba in nove dolžnosti stopajo ired nosilca jugoslovenske krone. Po-g dosedanje vzgoje bo moral biti do-^čen čas posvečen tudi vojaškim dolž-
-	ostim. Priprave za vzvišeni vladarski oklic bodo nalagale mlademu kralju ova bremena. Nosil jih bo gotovo z lako prožnostjo duha in telesa, kakr-a je odlikovala vse dosedanje njegove študije.
Naše kraljevsko dete stopa v mlade-iko dobo in s ponosom gledamo, kako sokolska vzgoja prvega in najmilej-•j a sina našega naroda že do sedaj izbila veliko delo. Kdor je imel priliko, aeti mladega kralja, ve, kako se je : sno razvil, kako predniači med svo-ni vrstniki v fizični trdnosti in spolnosti. v zdravju in vztrainosti. Kdor na priliko čuti njegove učitelje, z zaraščeni era beleži, kako se naš mladi • duševno razvija, kako ga odliku-a visoka inteligenca in izredna nadarjenost, a tudi pridnost in vztrajnost. 7 njem izoblikuje nadvse simpatičen značaj. Skromen je in ambiciozen, resen ■ri vsakem delu in pri vsaki nalogi, ki ima izvršiti, vesel in veder v svojem ostem času. Nailiubeznivejši in naj-oslušnejši sin svoji materi, srčno do-r brat svoiim mlajšim bratcem, paz-v in hvaležen učenec slojih učiteljev r iskren in zvest tovariš svojim dru-om pri učeniu in pri igri. V mladem ralju se razvii^. krepi in raste duh ve-<ega Zedinitelja.
V težkih časih, ki jih preživljamo, je :>el na doraščajočega kralia kakor -žilni lek. V njegovi mladeniški osebi znova vtelešena naša jugoslovenska nisel, katere ost vari tel j in heroj je bil ralj Aleksander. Jugoslovenski nacio-.alisti se tega še nrav posebej zaveda io n se v tei zavesti prioravliain vcoh ooliih za čas. ko bo vzel v svoje mlade "oke naš bodoči vorliteli dr^pvno krmilo, da vodi naš državni hm^ v smeri one velike in odino mo?«^ b'niie držav-npga narodnega razvoja, ki io je za-?rta' \ svoii n3^iona]ni in rl^rnvn^ki :ovidnosti njegov n^iimrMivi oSo
Zato je jutrišnji dan vsenarodne radosti ne samo dan veselja in velikega upanja, nego tudi dan resnega opomina nam vsem, starim in mladim, da se še z večjo odločnostjo in borbenostjo, še z večjo udanostjo veliki jugoslovenski stvari oklenemo naše državne troboj-nice, ki je tako simbolično povezana z rojstnim dnem našega mladega vladarja. V velikih časih, ko se rušijo okoli nas največje vrednote in ko tudi silni, bogati in stari narodi ne vedo, kaj jim prinese prihodnji dan, je za naš mladi jugoslovenski narod in našo Jugoslavijo, ki je samo par let starejša, kakor njen mladoletni kralj, bolj nego komurkoli drugemu potrebna trdna oslomba. ki bo kakor granit kljubovala vsem viharjem in nevarnostim, za-slomba, zasidrana v naši zemlji, v najsvetlejših tradicijah našega naroda in
nezlomljivo povezana s preteklostjo in bodočnostjo zemlje in naroda med Triglavom in Kajmakčalanom. Ko se v zablodah današnjih dni narod ozira naokrog, ga vedno njegov zdravi življenjski instinkt vrača k izhodišču naše svobode in zedinjenja, k jugoslovenski misli in njeni zaščitnici, dinastiji Kara-djordjevičev.
Današnji generaciji, ki je sledila velikemu voditelju našega naroda, pripada naloga, da očuva njegovemu dediču dediščino, ki jo je zapustil kot plod svojega življenjskega dela ter naporov in žrtvovanj njegovih najboljših in naj-vernejših sodelavcev, naših bratov in očetov. Ni pa samo dovolj, da to dediščino očuvamo v neokrnjeni celoti, temveč je treba skrbeti za to, da vzgojimo v tem času novo vojsko jugoslovenskih nacionalistov, mlado in vedro, polno
vere tn pripravljenosti za največje žrtve, da bo v danem trenutku sledila svojemu mlademu kralju s prav tolikšno zvestobo in vdanostjo, kakor so sledila naša pokolenja njegovemu očetu na krvavih potih od Kumanova preko Bregalnice, Cera, Suvobora, albanske Golgote, skozi vrata v svobodo na krših makedonskih planin do zedinjenja in osvobojenja. V zgodovini narodov nekaj let ne pomenja dosti. Vse pa pomenja mladina, ker ona je nosite-ljica bodočnosti naroda in države. Zato je največja služba jugoslovenskih nacionalistov mlademu kralju in spominu njegovega velikega očeta v prizadevanju, da se vzgoji generacija jugoslovenske mladine, ki se bo zbrala čez štiri leta okrog njega in jugoslovenske zastave, prežeta vere v jugoslovensko misel in trdno odločena, za vsako ceno do kraja izvesti življenjsko delo kralja Zedinitelja. Časi, ki jih preživljamo, so kakor nalašč za oblikovanje take nove jugoslovenske borbene generacije, ki ne bo poznala ne strahu, ne obotavljanja in ne kompromisov, s katerimi je stare zastrupil tok preteklih decenijev.
Dotlej pa prosimo Boga, naj čuva nad vtelešenim simbolom naše vere in nade, da bo rastel naš Sokolič v fizičnem vzponu in duševnem razmahu, v enaki harmoniji duše in telesa kakor doslej. Naj bdi nad njim ljubezen nas vseh. ki mu prisegamo zvestobo do po^lednie kaplje krvi in zadnjega diha. Naj bdi nad njim duh, ki je z lastno roko velikega očeta napisal v ustavo misijo jugoslovenskega vladarja: »Kralj je za-točnik narodnega edinstva in državne celine. On je povsod čuvar njunih interesov.«
*
Proslava v ČSR
Praga, 4. septembra, p. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. jugoslovenskega kralja Petra II. se bo pričela v Pragi že jutri zvečer s svečano akademijo, ki jo priredijo JC lige, Jadranska straža, Jugoslovensko kolo, Društvo srbskih legionarjev ter Sokoli v zgodovinski staromestni zbornici. Na programu sta tudi govora praškega župana dr. Petra Zenkla in jugoslovenskega poslanika dr. Protiča. Na akademiji bo društvo »Smetana« izvajalo tudi poseben koncertni program. V ponedeljek bo slovesna zahvalna služba božja v katedrali čsl. pravoslavne cerkve, nato pa sprejem v jugoslovenskem poslaništvu.
Angleži pri slovesnostih v Boki Kotorski
Lercegnovi, 4. septembra, p. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. bodo v Hercegno-vem proslavili na prav poseben način. Pred komandantom Boke Kotorske bo velika smotra vojske, mornarice ter letalcev. Pri smotri bosta sodelovala tudi oddelek angleških pornonskih strelcev in posebno odposlanstvo angleških oficirjev z nušilcev. ki so selaj v Tivtiu. Naši oficirji bodo priredili v hotelu »Roki« zabavo, na katero bodo povabljeni tiuli vsi angležkj oficirji.
@ia¥
Valeaeijska in burgoška vlada v Španiji ne bostr
povabljeni
London, 4. septembra, b. Posvetovanja med Londonom in Parizom o morebitnem sklicanju konference sredozemskih držav se nadaljujejo v polnem tempu. Sedanji razgovori se nanašajo predvsem na razčiščenjc aslednjih vprašanj; 1. Kje naj bi bila konferenca? 2. Katere države naj se nanjo povabijo? ?>. Kakšna na i bosrta njen program n postopanje pri urejevanju posameznih prašanj? J^mel t-eh treh vprašanj je po-ffrmo kočljivo draro. Velike težave povzroča zlpsti španski problem. V uradnih kroarih si še ni.«o povsem na jasnem, ali naj hi bila na konferenco pozvana samo republikanska vlada v Valenoiji kot legralna zastopnica Španije, ali pa na i bi se srlede na državljansko vojno pritegnila k posvetovanju obe španski stranki. Ker Hi sodelovanje <#>eh strank na mednarodni konferenci pomerilo priznanja Franeoveffa režima, iščejo sedaj v T/Ondonai izhod iz te zajrate. Po-iavlia se nov nred'ofr. no katerem naj bi na konferenci zbrani državniki pozvali obe stranki k noTajani^m šele tedai. ko hi bili žr odstranjeni vzroki vseh nesporazumov med velesilami. Prav ta ufiribania dokazujejo. da so terkoče. ki sp ponavljajo v zvezi « sklican;em sredozt.nske konference, sko-o nepremostljive.
Angleški predlogi
London, 4. septembra. w. Po poročilih listih namerava angleška vlada na bližnii sredozemski konferenci postaviti naslednje zahteve:
1. Sredozemske države naj obljubijo, da ne bodo več poslale na Sredozemsko morje svojih podmornic. Zlasti naj se prepove plovba podmornic sredozemskih držav v španskih vodah.
2.	Na vse podmornice, ki bi se po tej prepovedi pokazale v španskih borbah, naj vojne ladje sredozemskih držav otvo-rijo ogenj.
3.	Odločijo naj se skupna spremstva trgovinskih ladij v nevarnih področjih.
V Montreuxu ali Ouchyju
Pariz, 4. septembra. w. Tukaj smatrajo kot go>ovo, da se bo sredozemska konferenca vršila ali v Montreuxu ali pa v Ouohv-ju. Sestala naj bi se 15. ali 16. novembra. Po ve&teh iz Salamanoe so tamkaj zelo presenečeni, ker general Franco doslej še ni dobil uradnega povabila k udeležbi.
Tafinstvena podmornica tudi v črnem morfu
Istambul, 4. septembra, b. Včeraj popoldne so carinski in pristaniški uradniki v turški luki Inebolu ob Črnem morju zapazili kako miljo od obale, torej še v turških vodah, neko tajinstveno podmornico, ki se je pojavila na morski srladini. Turški parnik >Vatan«- je takoj krenil na kraj. kjer se je podmornica pojavila, da bi ugotovil njeno identiteto, toda podmornica je takoj nato izginila pod vodo. Navzlic natančni preiskavi ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripada.
Lebrun obišče Beograd
Bukarešta. 4. septembra, b. V tukajšnjih političnih krosjih so se razširile govorice o bližnjem obisku francoskega prezidenta Le-bruna. Datum obiska še ni določen, govori pa ee o prvi polovici oktobra. Lebruna bo baje spremljal francoski zunanji minister Deibos. Iz Bukarešte ee bo Lebrun podal tudi v Beograd in Prago.
španskih fiojišč
Napredovanje republikanske ofenzive na aragonski
fronti
Valencija, 4. septembra. AA. Vladne čete so na aragonski fronti zopet napredovale in zavzele več krajev pri Puelvi de Alber-to. Pri Mediani se sovražnik kljub ojače-nju zaman upira. Ulične borbe v Belchati so včeraj trajale ves dan. Ob 15.30 so vladne čete popolnoma zavzele poslopja semenišča. Bitka se je nato nadaljevala od hiše do hiše. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo vojnega materiala. V mestu so ujeli nad 500 nacionalističn.h vojakov in našteli nad 1500 njihovih tripel. Snoči so republikanske čete zavzele vse mesto.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 4. septembra. AA. Borba na aragonski fronti se razvija v največjo bitko, do katere je sploh kdaj prišlo v vsej špansk- državljanski vojni. Nacionalistična letala so vrgla včeraj 30 ton bomb na sovražne postojanke. Po izjavah jetnikov poveljuje četam na tej fronti sovjetski general Kleber.
Asturske oblasti
za predajo Gijona
Sevilla, 4. septembra. AA. General Quei-po de Liano je včeraj po radiu sporočil, da je general Solzaga, poveljnik nacionalističnih čeit na severnem bojišču, poslal ultimat republikanskim oblastem v Asturiji, naj takoj izroče še nezavzete kraje v Asturiji in pristanišče Gijon. General je še dodal, da so nekateri zastopniki asturskih oblasti stopili v zvezo z generalom Solzagom zaradi predaje.
Baskovski Jezik prepovedan
Madrid, 4. septembra, d. Ujeti baskovski mornarji so izpovedali, da izvajajo nacionalistične oblasti na področju Santandra, Bil-baa in Iruna bud pritisk na prebivalstvo.
< Pofi pretvezo narorlinega zedinjenja je bila prepovedana tudi raba baskovskega jezika, kar je izzvalo med baskovskim prebivalstvom posebno nezadovoljstvo.
Contpanys o možnosti pogajanj s Francom
Saint Jean de Luz, 4. septembra. AA. Po izpovedbah oseb, ki so prispele v Ba-yonne iz Katalonije, je predsednik gene-ralidada Companys na nekem političnem zborovanju izjavil: Nam je največ do tega, da rešimo državo, ker se ne sme raz-dejati. In če bo potrebno pretrgati z Va-lencijo, da se reši Katalonija, se ne bomo obotavljali, če bo celo potrebno predati se, bomo to storili.
Ameriški zaščitni ukrepi
VVahington, 4. septembra, o. Evropska eskadra vojne mornarice Zedinjenih držav je dobila nalog, da mora biti stalno pripravljena. Poveljniki ladij so bili pooblaščeni, da prično takoj obstreljevati sleherno ladjo ali letalo, ki bi poskusilo eno izmed njih napasti kakor se je to pripetilo angleškemu rušilcu »Havocku«. Ameriške ojne ladje bodo ostale še nadalje v francoskih lukah ali pa bodo odplule v kakšne popolnoma nevtralne luke. razen v primeru, če bodo morale sodelovati pri prevažanju beguncev.
Obiščite novinarsko razstavo
aa ljubljanskem velesefmn
Vsi stroji so v obratu. Razstavo pojasnjujejo novinarji in tiskarniški strokovnjaki
Novinarski zvočni kino z zanimivimi in aktualnimi filmi
Predstave vsak dan ob pol 4. in 6. popoldne, ob nedeljah in praznikih tudi dopoldne ob pol 11,
Obiščite novinarsko razstavo
Zdravstveno stanje prezidenta Masaryka
Lany, 4. septembra. AA, Po zdravniškem poročilu se zdravstveno stanje predsednika Tomaža Masarvka od snoči v glavnem ni spremenilo. Predsednik je prebil noč mimo in je spal več ur brez prestanka.
Modus vivendi med ČSR in Vatikanom
Rim, 4. septembra, b. Iz vatikanskih krogov poročajo, da pripravlja papež bulo, s katero bo definitivno potrjena sklenitev modusa vivendi s Češkoslovaško. Bula bo po zagotovilih merodajnih krogov izšla že v prihodnjih dneh. Njena vsebina se bo v glavnem nanašala na ureditev položaja katoliške cerkve na Slovaškem in na novo razmejitev slovaških škofij. Zelo verjetno je, da bosta pri tej priliki dve slovaški škofiji povzdignjeni v nadškofi ji.
Kronanje egiptskega kralja
Kairo, 4. septembra, b. Prvič po 2000 letih bo egiptski kralj Faruk kronan z vsemi slavnostmi in častmi, dasi se je visoka duhovščina temu dolgo upirala. Uradno nabiranje prispevkov za stroške kronanja je že razpisano.
Obisk kralja Karola v ČSR
Praga, 4. septembra. A A. Kralj Knrol TT. bo obiskal v oktobru Češkoslovaško, kjer se bo udeležil lova v Jidlohovicah in na Tatri.
Nov rumunski
vojni minister
Bukarešta, S. septembra. AA. Da neg je
kralj Karol zaprisegel novega vojnega ministra generala Filacovica ter novega državnega pod tajnika za državno obrambo Teodoresca.
Ruždi Aras v Atenah
Atene, 4. septembra. A A. Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras je na poti v Ženevo prispel danes v Atene, kjer se bo sestal s predsednikom grške vlade Mata-xasom, s katerim bo proučil splošni politični položaj.
Madžarske spomenice Mali antanti
Bukarešta, 4. septembra, b. List »Lupta« doznava, da je madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy pri svojih razgovorih z zunanjimi ministri držav Male antante izročil predstavnikom Male antante dve spomenici madžarske vlade o vprašanju zopetne madžarske oborožitve in o madžarskih manjšinah.
Posvetovanja
pri Rooseveltu
Washington, 4. septembra, b. Prezident Roosevelt je sprejel v daljši avdienci admirala Yarnella, ki se je pravkar vrnil iz šanghaja ter ameriškega poslanika v Londonu Binghama. Predmet posvetovanj so tvorili najnovejša dogodki na Daljnem vzhodu. Kolikor se je moglo zvedeti, ne namerava prezident Roosevelt za sedaj pod vzeti nikake iniciative v tem vprašanju in je odklonil celo predlog, da bi Ze-dinjene države odposlale nove edinice svoje mornarice za okrepitev daljnovzhodne mornarice. Ameriško javno mnenje v glavnem odobrava to zadržanje prezidenta. General Hugh je v »World Telegramu« napisal članek, v katerem pravd, da zadržanje Amerike sicer ni junaško, da pa je zelo pametno. Med tem se doznava, da so ameriške tvornice orožja odposlale nan-kinški vladi novo pošiljko vojnega materi jala, in sicer 20 letal, ki so že na potu.
Iz carinske službe
Beograd, 4. septembra, p Premeščeni so carinik Matija Rabič z Jesenic v Preko, pomožni carinik IJija Aleksič iz Maribora v Prahovo, glavni carinski skladiščnik Gavra Vujoševič iz Subot*ce na Rak^k, carinik Svetislav Protič iz Maribora v Ca-ribrod.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu matih ogla>ov Današnje »Jutro« ima
malih oglasov. Enkratni poizkus r mal m oglasom v »Jutru« Vas pouft. da ,r,., oglas dvojno vrednost, te se javi dvojno fttevilo interesentov.
Japonska fronta prebita
Novi taktični uspehi kitajske vojske — Preprečeno
izkrcanje Japonskih čet
Sanghaj, 4. septembra, o. Po kratkem nočnem odmoru so se krvave borbe za fianghaj davi nadaljevale. Vse kaže, da bo že v bližnji bodočnosti padla prva odločitev v razvoju kitajsko - japonske vojne. Na obeh straneh so danes postavili V prvo črto vse svoje rezerve. Kitajci, ki so včeraj po strašni borbi na pet različnih krajih prebili japonsko fronto, so danes izvajali še hujši pritisk, ki so ga Japonci vzdržali le z največjo težavo. Kitajci so tudi danes izvojevali nove taktične uspehe ln sicer pri Ljuhu, Lotienu, Vusungu in Putungu. Spričo včerajšnjih neuspehov so Japonci skušali danes izkrcati večje oddelke svojega vojaštva neposredno v okrajih Jangcepu in Hankevu. Te svoje operacije so pripravili že v zgodnjih jutranjih urah z močnimi letalskimi in topniškimi napadi. Proti poldnevu je 10 japonskih transportnih ladij pod varno zaščito japonskih rušilcev in križark vdrlo od Vusunga po reki Huangpu proti šanghajskemu središču, takoj pa so se oglasile kitajske baterije v Putungu ln na drugi strani reke Huangpu ter s tako silo obstreljevale japonske ladje, da so se morali transportni parniki z vso naglico umakniti navzdol po reki. Japoncem ni uspelo izkrcati niti enega moža sredi šanghaja. Poskusili so spraviti večja oddelek vojaštva tudi na desno obrežje Huangpuja, da bi z napadom zavzeli Putung. Bataljon japonskega vojaštva se je malone že izkrcal v bližini Putunga, večji kitajski oddelki pa so ga z naglim in nenadnim protinapadom vrgli nazaj v vodo.
Granate, ki so eksplodirale v Putungu, so povzročile velike požare. Mnogo kitajskih parnikov gori na reki. Pri artilerijskem dvoboju so bili štirje Angleži ranjeni. Pri eksploziji granate v mednarodni koncesiji je bilo danes ranjenih 53 Kitajcev.
Kitajska letala nad Japonskim otočjem
Sanghaj, 4. septembra, o. Več kitajskih eskadril se je včeraj dvignilo z bližnjega letališče in preletelo Rumeno morje. Povsem neopaženo so se letala pojavila nad mestom Kagošimo na otoku Kiusiju, 200 km daleč od Nagasakija. Letala so spustila na mesto več bomb in se nato oddaljila v neznano smer. Proti večeru so se zopet vsa nepoškodovana vrnila na šang-hajsko letališče.
Na Japonskem je vest o letalskem napadu izzvala silno vznemirjenje. Pokazalo se je, da Kitajci sedaj že lahko ogrožajo japonsko otočje in napadajo najvažnejša japonska oporišča. Kagašima do Nagasakija in Tokija razdalje niso več tako velike kakor od japonskega otočja do kitajske celine. Vojna se je tako prenesla tudi na japonski teritorij.
Japonska ofenziva v Kvantungu
Tokio, 4. septembra. AA. Po japonskih
poročilih iz Tiencina se je davi začela splošna japonska ofenziva proti Kitajcem v Kvantungu in ob železniški progi Tiencln— Pukov. japonske čete podpira letalstvo.
Poplave ovirajo japonsko prodiranje
Tiencin, 4. septembra, w. Že več dni močno dežuje v Šanghaju in v njegov:, okolici. Deževje je onemogočilo zbiranje japonskih oddelkov v odseku pri Oingtavu. Iz vseh delov pokrajine prihajajo poročila o poplavah. Na raznih krajih so pota južno-zapadno od Tiencina popolnoma pod vodo. Tudi važna cesta Tiencin-Jemšan je poplavljena. Voda ogroža tudi. železniško progo Tiencin-Pukao. Na tem ozemlju si morajo japonske čete v težkih borbah na nož utirati pot ter prodirajo le počasi naprej.
Napad na luko Amoj
Tokio, 4. septembra, g. S Formoze Javljajo, da je brodovje japonskih rušilcev pristalo v južno-kitajskem pristanišču Amoj, ter obstreljevalo tamosnje kitajsko letališče Japonski rušilci so se nato zopet vrnili v svoje izhodišče.
Strah pred ruskimi bombniki
Tokio, 4. septembra, b. Agencija »Do-mej« javlja, da je prispelo v Sanghaj 72 ruskih bombnih letal. Ta vest je v japonski javnosti zbudila veliko vznemirjenje, ker tu na splošno pričakujejo, da bodo ta letala v kratkem stopila v akcijo in bombardirala japonska mesta. Letalsko poveljstvo je v zvezi s to vestjo takoj odredilo velike protiletalske vaje v Osaki, da se civilno prebivalstvo pripravi za vsak primer.
Prvi
v Nemčiji
Mussolini se bo v s Hitlerjem in
Berlin, 4. sept. g. Vest, da bo Mussolini prišel v drugi polovici septembra na obisk v Nemčijo, se uradno potrjujejo. Podrobnosti programa njegovega potovanja še niso določene, gotovo pa je, da bo prisostvoval velikim nemškim vojaškim manevrom, nakar bo prišel tudi v Berlin. Listi pišejo, da bo to dogodek izredne važnosti. »Lo-kalanzeiger« pravi pod naslovom »Nemčija pozdravlja obnovitelja Italije« med drugim: V času, ko prihaja Mussolini v Nemčijo, je ves svet v strašnem položaju, vsi, ki poznajo sedanjo moč Nemčije, pa se zavedajo, da ščitita mir v Evropi samo Mussolini in Hitler.
L. 1934, piše »National-Zeitung« je šlo za čisto zaseben sestanek. Takrat še ni bilo italijanskega imperija. Narodno-so-cialistična tretja država je bila takrat stara šele leto dni. Beneški sestanek je bil v času, ko je bilo v Italiji in pri nas še vse v stanju oblikovanja. Kolikšna razlika med takratnim sestankom Hitlerja in Mus-solinija in sestankom v septembru 1937 na nemških tleh! Evropsko politično obzorje je neprestano pokrito z oblaki. Narodi z demokratskim režimom govore bolj kakor kdajkoli o vojni nevarnosti, ki se pojavlja na obzorju, toda, ko se bosta v kratkem sestala Hitler in Mussolini na nemških tleh, bosta prav tako kakor njima naroda vedela, da ni ta sestanek naperjen proti nikomur in da pomeni samo eno izmed naj-čvrstejših poroštev evropskega miru.
»Volkischer Beobachter« pravi, da bo Nemčija sprejela velikega Mussolinija ne samo kot predsednika italijanske vlade, temveč tudi kot u stvaritelja fašizma. Mož, ki ima jasne in odločne nazore v zunanji politiki in ki je postavil svoj genij v službo notranje politike, je ustvaril iz Italije eno izmed najmočnejših držav na Sredozemlju in ji zagotovil kolonijsko cesarstvo. Takšna razmišljanja tvorijo politično in vrhovno ozadje političnega obiska v Nemčiji. Program obiska kaže, da bo imel Mussolini priložnost seznaniti se ne samo z nemško oboroženo silo, temveč tudi z organizacijo narodno-socialistične stranke in nemškega naroda. Nemčija pozdravlja v velikem Mussoliniju svojega dragega gosta, ki je s fašistično revolucijo prvi zajezil poplavo, ki je grozila Evropi po vojni, in ki je zgradil politiko, ki je ustvarila čvrsto razmerje med Italijo in Nemčijo.
Kaj pravijo italijanski listi
Rim, 4. septembra, a. Vsi listi na vidnem mestu poročajo o bližnjem sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem ter poudarjajo, da bo velikega pomena za mir in obnovo v Evropi. Predsednik italijanske vlade bo pri tej priliki vrnil nemškemu državnemu kancelarju obisk, ki ga je napravil pred dvema letoma v Benetkah. V ostalem bo Mussolinijev obisk v Nemčiji bolj diplomatskega kakor ideološkega pomena.
»Giornale d' Italia« je objavil članek Gayde o pomenu sestanka, v katerem pravi: obisk ima v glavnem namen, končno formulacijo in izpopolnitev prisrčnega sodelovanja. Od tega sestanka ni pričakovati ničesar senzacionalnega. Italija in Nemčija bosta z vsemi sredstvi in proti vsem nasprotnikom branili novi sistem. Prav tako sta odločeni, da se ne dasta osamiti v svojem lastnem režimu in da iz tega ne delata problema nasproti kateremukoli drugemu režimu. Obenem odklanjata sodelovanje z boljševizmom na mednarodnem polju, Italija in Nemčija nima-
polovici septembra sestal nemškim manevrom
ta napadalnega, temveč samo obrambni cilj. Zato zanju ni nobenega problema, ki se ne bi mogel urediti z zdravimi demokracijami v Evropi ali izven nje. Rim in Berlin postavljata za temelj svojega sodelovanja dvojno načelo: Nedotakljivosti osi Rim-Berlin, obenem pa svojo pripravljenost za stike z vsemi državami, ki so dobre volje.
Nacistični kongres v Niirnbergu
Berlin, 4. septembra, b. Iz napol uradnih krogov se doznava, da bodo na letošnjem kongresu narodno socialistične stranke v Niirnbergu zastopani skoro vsa v Berlinu akreditirani diplomati. Izostali bodo baje samo papeški nuncij Orsenigo, sovjetski poslanik ter opolnomočeni ministri Norveške, Dominikanske republike in republike Peru. Iz istega vira se doznava, da ne bodo letos oddajali po radiu vseh govorov, temveč samo večerna poročila o poteku vsakega dne zasedanja. Tudi film, ki bo posnet, ne bo namenjen publiki, temveč bo dokumentarično shranjen v državnem arhivu. Ker bo letošnji kongres narodno socialistične stranke v glavnem posvečen delavskim vprašanjem, bo uradno nazvan »kongres dela«.
Italijansko delegacijo bo vodil državni podtajnik zunanjega ministrstva Giuseppe Bastianini. V delegaciji, ki bo štela 12 članov, bodo 7-- topniki akademije, senata, poslanske zbornice, fašistične stranke in milice.
Z velesejma in novinarske razstave
Velesejmski variete ima zaradi izbrano-sti posameznih točk, že večletno tradicijo. Prav gotovo je pa letošnji velesejmskri variete posrečen, ker prinaša točka, ki jih do sedaj pri takih predstavah nismo še videli.
'Odlične so baletke. Nastopajo v najrazličnejših plesih. Izborni pa so tudi parierni akrobati. Njihove najboljša točke so vratolomne vaje na dveh velikih kroglah. Elegantna čarovnica predvaja celo vrsto trikov. Pravijo, da je najboljši nasitop dveh čudovito dresiranih šimpansov, ki kolesarita na kolesih. Včasih se tudi malo stepeta, sta pa zelo ljubki živalici. Kadita cigarete, si od-vežeta in zavežeta čevlje, pa tudi slečeta se pred publiko in se sprehajata po veliki gumijasti krogli. Da je program prijetnejši skrbi neumorna godba dravske diviziijske oblasiti. Predstave so popoldne ob 5. uri za obiskovalce velesejma na prostem brezplačno, zvečer pa ob pol 9. proti zmerni vstopnini.
Kino predstave na letošnjem velesejmu.
Da izpopolnijo svojo odlično razstavo, so poskrbeli novinarji tudi še za odlične kino predstave, ki nam kažejo za izpopolnitev ogromnega razstavljenega materiala postanek, dolgotrajen razvoj ln tiskanje modernega dnevnika. Film nam prikazuje vso čudovito komplicirano tehniko modernega tiskarskega obrata in dopolnjuje tako vse pri ogledu razstave pridobljeno znanje. Poleg tega prinaša velesejemski kino v paviljonu »K« več zvočnih tednikov tvrdk Fox in Paramount, in kulturnih filmov. Predstave so ob delavnikih dnevno ob %4. uri popoldne in ob %7 uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa še ob uri dopoldne. Vstopnina je 2 Din,
Beležke
Politične konference .v v Zagrebu
Kakor nam poročajo Iz Zagreba, se je včeraj dopoldne nenadoma pripeljali tja iz Kupinca dr. Maček. Ostal je do večera, nakar se je zopet vrnil na svoje posestvo v Kupincu. V Zagrebu je imel ves dan politične konference. Razgovarjal se je zlasti s poslancem dr. Jurajem Sutejem lz Sarajeva, o katerem so se v zadnjih dneh razširile vesti, da je uvedel novo posredovalno akcijo za tesnejšo zvezo med zagrebško in beograjsko združeno opozicijo. Nato se je dr. Maček sestal z bosanskim zemljoradniškim voditeljem dr. Brankom čubrilovičem, ki je pokrenil slično akcijo že poprej na svojo pest. Končno so Imeli vsi trije še skupen razgovor, kateremu je prisostvoval tudi podpredsednik HSS inž. KoSutič.
Sestanki so v političnih krogih seveda vzbudili veliko pozornost. Splošno jih tolmačijo kot avtentično potrdilo že tudi v »Jutru« zabeležih Informacij o novih poskusih za hitrejše zbližanje med opozicijskim Beogradom.
Mržnja v politiki
V	zagrebških »Jugoslovenskih novinah« razpravlja poslanec Ante Kovač o mržnji in ljubezni v naši politiki. Med drugim pravi: »Skozi leta že zasledujemo vse članke in govore prvakov HSS. Do danes žal še nismo našli nikjer niti ene same ljubeznive besede za jugoslovenske brate ali za jugoslovensko državo. Veseli bi bili, če bi vsaj enkrat čuli prijazno besedo na naslov Jugoslavije. Zal moramo čitati samo članke in izjave, ki ustvarjajo nerazpoloženje napram našemu jugoslovenskemu bratstvu in skupnemu ognjišču. V tem tiči pravi sistem, ki pretvarja to nerazpoloženje v ne-
Erikrito mržnjo. Srečni bi bili, če bi mogel
do te naše trditve demantirati.
Bridki očitki Zagrebčanom
V	Zagrebu je bil v četrtek zvečer sestanek znane mačkovgke gospodarske organizacije »Gospodarske sloge«. Na sestanku so predvsem razpravljali, kako organizirati tudi meščane v »Gospodarski slogi«, ki naj pripravi »gospodarsko osvoboditev« Hrvatske. Govorniki so dokazovali, da so razmere v Zagrebu naravnost obupne in kriče po čim bolj čvrsti gospodarski organizaciji vseh stanov. Zagrebčani morajo pričeti s samopomočjo. Cas bi pa tudi že bil pričeti z borbo proti raznim kritikom, ki smešijo vse, kar stori vodstvo hrvatskega naroda za gospodarski in socialni napredek Hrvatov. Zadnje čase so živahno na delu razni plačanci, ki napadajo največje hrvatske svetinje in simbole, Zagrebčani bi bolje storili, če bi skrbeli za to, da se bosta v Zagrebu razvijala hrvatska trgovina in obrt, kakor pa da poslušajo in celo prikimavajo takim plačanim kritikastrom. Na Hici je le par hrvatskih trgovin. Tujci, ki nimajo ničesar skupnega s Hrvati, so zavladali gospodarsko nad Zagrebom in izrabljajo nezavednost hrvatskega meščanstva, ki jih podpira. Hrvati morajo misliti na to, kako si bi ustvarili svoj lastni kapital in se postavili v gospodarski borbi po robu tujcem, ki brezobzirno izrabljajo Zagrebčane.
Te in slične misli, ki so jih iznesli voditelji »Gospodarske sloge« na zborovanju v Zagrebu, moramo samo pozdraviti, to tem bolj, ker smo prepričani, da bi nam Zagrebčani hudo zamerili, če bi jim očitali vse te bridke resnice, ki so jih morali čuti od svojih ljudi, želimo samo, da bi ne ostalo le pri besedah ln da bi skoraj sledila že tudi dejanja. Kajti Ilica je ravno v naših očeh s svojimi napisi vse prej kakor prijetna ulica. Poleg tega smo globoko prepričani, da bi hrvatska politika precej drugače izgledala, če ne bi stala pod tako močnim vplivom raznih tujih kapitalistov, ki jim je nadvse ljubo, če se Hrvatje borijo samo za svoje politične pr3vice, trgovino in gospodarstvo pa prepuščajo njim v neomejeno izkoriščanje.
Večina in manjšina na učiteljskem kongresu
»Učiteljski tovariš« slovensko stanovsko glasilo Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja, Tazpravlja v uvodniku zadnje številke o poslednji glavni skupščini JUU v Skoplju, kjer je jugoslovensko učiteljstvo dostojno in veličastno manifestiralo svojo voljo in svoje poglede r.a pereče probleme. Z ozirom na neprikrito akcijo gotovih političnih krogov, ugotavlja »Učiteljski tovariš«, da je »pariralo jugoslovensko učiteljstvo udarec proti neodvisni stanovsko-po-litfčni smeri z mirno dostojanstveno gesto. Na videz se je borila delegacijska večina le proti četrtini naskakujočih, zaradi, česar bi ne mogel biti izid te borbe niti najmanj dvomljiv. Toda večina se je zavedala, da je številčno razmerje le slab videz porazdeljenih sil in da stoje za manjšino vplivi, ki jim ni mogla postaviti večina niti približno enakih nasproti. Proti argumentom večine n?, mogla postaviti manjšina nič drugega kakor formalna izbegavanja.«
Posl. Miloje Sokič in JRZ
»Samouprava« objavlja z velikim zadovoljstvom sklep sreskega odbora JRZ v Djakovici, da izreka nezaupnico poslancu Miloju Sokiču, ker je glasoval proti V kordatu. Nezaupnica, ki jo je izrekel srts.<i odbor JRZ v Djakovici, je v bistvu čisto interna stvar JRZ. Javnost se samo vprašuje, kako je mogoče preko noči zavoljo en^ga samega glasovanja proglasiti za izdajalca človeka, k; je bil še par dni prej med glavnimi stebri poslanskega kluba JRZ. G. Miloje Sokič je namreč igral v poslanskem klubu JRZ eno prvih vlog in užival največje zaupanje vodilnih krogov stranke. Bil je nekak starešina vseh poslanskih misij kluba JRZ v inozemstvu ?n igral zelo veliko vlogo pri preseljevanju poslancev iz nekdanjega Jevtičevega kluba v klub vladne večine in pozneje v klub JRZ. Kakšno zaupanje je užival, dokazuje tudi to, da je bil šef novinarske delegacije, k?, je pred meseci posetila Italijo in da je bil tam predmet prav posebne pozornosti. Vse to je sedaj pozabljeno in »Samouprava« šteje danes g. Sokiču za največji greh to, da je bil izvoljen na listi g. Jev-tiča, kakor da bi bili poslanci kluba JRZ z izjemo štirh ali petih prijateljev ministra dr. Spaha, ki so bili izvoljeni na dr. Mačkovi listi, izvoljeni na kaki boljši kandidatni listi,
-
Svečanost na Rakekn preložena
že ▼ včerajšnji Številki «mo na kratko zabeležili vest, da bo svečano odkritje spo-men:ka kralju Aleksandru, ki bi se imelo vršiti danes, najbrž odgodeno. To vest potrjuje sedaj službeno poročilo, ki smo ga prejeli z Rakeka in ki se glasi:
RAKEK, 4. septembra. Odkritje spomenika Vi težkemu kralju Aleksandro L Zedi-nitelju, ki bi moralo biti jutri 5. t. m., jo laradl nenadnih ovir preloženo na nedoločen čas.
Odbor za odkritje spomenika.
Nova biološka raziskovanja so dognala, d4 razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRYLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
Banovinska skupščina omladine JNS
bo prihodnjo nedeljo, dne 12. t. tsu
Prihodnjo nedeljo m vrH ▼ LjiAljani banovinska skupščina omladine JNS, katere »e bodo udeležili številni delegati H vseh srezov dravske banovine. Skupščini bodo prisostvovali tudi odlični člani glavnega in banovinskega vodstva stranke. Svojo udeležbo je napovedal podpredsednik JNS g. Jovan Banjanin, ki prde v spremstvu nekaterih srbskih, hrvatskih in slovenskih senatorjev in poslancev.
Glavno točko skupščinskega programa tvorijo poročila banovinskega akcijskega odbora omladine JNS. Po uvodnem govoru predsednika inž. Jožeta Rusa bo poročal tajnik OJNS Andrej Ur<rč o programu JNS in njene mladine. Nacionalno-kulturni referat bo podal Dušan Vargazon, sooialno-gospodarski referat pa dr. Branko Alujevič. Po sprejetju poslovnika OJNS bo volitev stalnega banovinskega odbora mladinske organizacije JNS.
Po skupščini se delegati poklon'Jo spominu kralja Petra in kralja Aleksandra pred kraljevim spomenikom na Mestnem trgu in položijo venec na grob dr. Gregorja Žerjava.
Skupščina bo ▼ prostorih Kazine ter se bo pričela točno ob pol 10. Na vrtu Kazine bo opoldne skupen obed. Prijave sprejemajo vodniki delegatov sz vsakega sreza. Popoldne si delegati ogledajo velesejem in novinarsko razstavo.
Na predvečer, ▼ soboto, ob pol 7. bo
v tajništvu JNS (Kazina II. nadstropje) predkonferenca predsednikov in tajnikov sreskih organizacij OJNS.
Zanimanje za banovinsko skupščino OJNS je v vseh srez;h zelo živo in nedeljska prireditev obeta biti lepa manifestacija, kako globoke korenine je pognala napredna in nacionalna misel v naši mlajši generaciji.
Sestanki omladine JNS
Danes bo v Celju v Celjskem domu ob Vf9. dopoldne »reška ustanovna skupščina
omladine JNS za celjsk: srez.
Ob VslO. uri dopoldne bo v Maribora r hotelu »Zamorec« ustanovna skupščina mestne mladinske organizacije JNS za Maribor.
Ob 9. uri dopoldne bo na Dolu pri Hrastniku v gostilni Draksler Anton ustanovna skupščina krajevne organizacrje omladine JNS.
Dne 8. septembra (sreda) bo ustanovna skupščina »reške organizacije omladine JNS ob Vt.3. uri popoldne v Mozirju pri Majerholdu za srez Gornji grad.
Istega dne ob 10. uri dopoldne bo ustanovni občni zbor sreske organizacije omladine JNS za srez Maribor lev' breg v št, Lenartu v gostilni »Lovski rog«.
Vseh sestankov se bodo udeležili delegati banovinskega akcijskega odbora omladine JNS iz Ljubljane, narodni poslanci in drugi funkcionarji*
Gospod Žebot se zaman zvija in izvija
Iz krogov JRZ smo prejeli par dopisov z vprašanjem, ali ne nameravamo ničesar odgovoriti na izjavo g. Frana Žebota iz Maribora, objavljeno v »Slovencu« od 29. avgusta. Resnici na ljubo povemo, da na to izjavo nismo nameravali reagirati. Mi smo o g. Zebotu rekli svoje. Ce je to, kar je ta gospod napisal v »Slovencu«, za njegove prijatelje dovoljno pojasnilo, nam je prav, široka naša javnost pa si je svojo sodbo že napravila in g. Zebot bi jo mogel ovreči le z odločitvijo sodišča, ne pa z razlagami, ki niso nič drugega, kakor poskus olepšati nelepo stvarno stanje. Iz prejetih dopisov pa vidimo, da v samih krogih JRZ živahno želijo, naj pomagamo razdreti iluzijo g. Zebota, da je spregovoril v »Slovencu« zadnjo besedo. Pa naj bo.
Mi smo rekli g. Zebotu, ki spada med velike gromovnike proti g. Petru Zivko-viču, da se je takrat, ko je bil g. Zivkovič na oblasti, čisto drugače obnašal. Ne le, da se je ponižno klanjal g. Zivkoviču, temveč je po njegovem naročilu tudi sprejemal osebne podpore iz dispozicijskega fonda. G. Zebot jeclja sedaj, da je to baj-
ka in da je dobil le »potne stroške« za neko komisijo. Verjamemo, da je dobival pod Zivkovičevim režimom tudi take stroške, toda o tem nismo pisali. Mi smo rekli, da je dobival poklone iz dispozicijskegs fonda v tisočih dinarjev in ponavljamo to svojo ugotovitev za slučaj, da g. Zebotu nI bila povsem jasna.
Kar se tiče svojih kandidatur pod Jevti* čevim režimom, se zvija g. Zebot, da je bil »direktno pozvan« (menda od g. Jevtiča) in pripoveduje, kako se je naknadno (ko je kot senatorski kandidat propadel in ko se je njegova skupščinska kandidatura izjalovila) prepričal, da je »Jevtičeva akcija kvarna za slovenski narod...«
G Zebot je s svojo izjavo samo Se spo-polnil svojo sliko. Na koncu izjavlja, da bo »moral nastopiti proti klevetnikom tudi drugo pot«. Čas bi res že bil, saj so od one beležke v »Jutru« pretekli že skoro trije meseci. Ako govori g. Zebot o »drugi poti«, upamo, da na ta diskreten način namiguje, da je to sodna pot. Tu se bomo potem a velikim borcem do kraja razgovori!!.
Evropske novinarje je Gorenjska očarala
Bled, 4. septembra, a. Danes dopoldne bo ravnatelji evropskih poročevalskih uradov, ki so zaključili na Gorenjskem svoge potovanje po Jugoslaviji, naredili izlet v Bohinj. Bohinjski kot j6 bil ves v soncu. Jezero in gorski vrhovi so sijali v prekrasnih jesenskih barvah. Razumljivo je, da je mogočna lepota Bohinja napravila na naše goste najgloblji vtis. Po vsem tem, kar so videli v Dalmaciji in v notranjosti naše države niso verjeli, da je mogoče te krajinske krasote še stopnjevati in priti v kraje, ki morejo po svoji živopisnosti prekositi najlepše predele Evrope. To je bil tudi razlog, da so se izletniki pomudili v Bohinju daleč čez določeni čas, tako da se je kosilo, ki ga je na Bledu priredil njim na čast ban Idiravske banovine, nekoliko zakasnilo.
Po povratku 1 izleta na Bled so se gostje napotili v dvorano Park-hoteUu, kjer je okusno pripravljeno kosilo naletelo na splošno priznanje tujih gostov. Med kosilom je ban dr. Natlačen pozdravil goste s toplimi besedami, s katerimi jih je opozoril na posebnosti krasote slovenske zemlje in izrazil željo, naj bi jim obisk v Sloveniji in na Bledu ostail v najprijetnejšem spominu.
Zahvalil se mu je predsednik mednarodne zveze poročevalskih agencij, generalni di-
rektor slovitega francoskega Havasa, g, Mevnot. V svojem in svojih tovarišev imenu je dal dušika očaranju, ki so ga doživeli s posetom naše Gorenjske. Nato je nadaljeval: »Pri tej priliki se moram spomniti tudi ljubljanske novinarske razstave, ki je ne moremo prehvaliti. Prav posebno nas je navdušil otldelek agencije Avale, ki nam je odkril z ostalimi odldelki, na kako visoki višini je slovensko novinarstvo, ki te dni 6lavi 140 letnico svojega, delovanja. Tudi tu smo mogli opaziti, kako pridno je to ljudstvo in kako globoke so njegove orga-nizatorne sile.« Končno je napil Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, predsedniku vlade in banu.
Nato j© spregovoril še ravnatelj atenskega poročevalskega urada Vekiarellis. v imenu balkanske novinske zveze. Spomnil se je v svojem govoru dela in zaslug blagopokojnega kralja Aleksandra, slavnega tvorca balkanske zveze.
Kosila so se udeležili tudi zastopniki novinarske organizacije in ljubljanskih dnevnikov, ki so se mogli h osebnih razgovorov zopet in zopet prepričati, kako nepričakovano globok vtis je na te najvplivnejše evropske novinarje naredil obisk v Sloveniji,
Zadnje športne vesti
ČSR : Jugoslavija 1:0
Zagreb, 4. septembra, o. Na igriščih ATK na Šalati se je danes popoldne začel teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Prvi dan prireditev ni privabila preveč občinstva in je bilo tamkaj morda komaj 500 gledalcev.
V prvi igri je po dveinpolumem boju zmagal Vodička naid Kukuljevičem v petih eetih s 3:6, 6:8, 6:2, 6:3, 6:4.
Druga igra med Časko in Pallado je bila zaradi teme ob stanju 2.2 prekinjena in se bo nadaljeval .jutri ob 14. pred doublotn. V začetku te igre je bil Ceska boljši in je prvi set dobil s 6;2, naslednjega pa Pallada s 6:1. Tretji set je Pallada spet izgubil s 4:6, naslednjega pa gladko dobil r 6:1.
Stanje točk je torej zaenkrat 1:0 za CSR.
Nov lahkoatletski rekord
ASK Primorje je preko zveze slovenskih lahkoatletskih klubov napovedalo za danes popoldne rušenje državnih rekordov; x treh
točkah- skoku v višino (Zgur), teku na 500 m (Skiišek) in teku na 2000 m (Srakar ml.).
Vršila sta se le dva poizkusa, ker 2gur-ja ni bilo na start. Skiušku na 500 m ni uspelo zlioljšati Gabrškov rekord z 1:08.8, ker je tekel 1:11.1. kar je za tek brez konkurence seveda še vedno lep uspeh. Pač pa je uspelo Srakarju Ivanu (Prim.), da je na 2 km zboljšal za. eno petinko sekunde Krevsov rekord od 5.56 na 5:55.4/s. Zdelo ne je že, da bo Srakar ml. rekordeT le dobrih pet minut, ker je prišel na start tudi Krevs to"la prepozno in je že nameraval teči sam. Tako je zaenkrat 2 km rekord ostal Srakarju!
Zemunska vremenska napoved: Pričakovati ni nikakih posebnih vremenskih sprememb. Prevladovalo bo delno oblačno vreme na severu in precej oblačno na jugu. Nekaj dežja utegne biti na skrajnem jugu in tu pa tam v gorskih predelih.
Zagrebška: Delno oblačno in splošno hladno vreme.
Dunajska: Prihod zapadnega zraka, nato zopet naglo zboljšanje, velika možnost aevibt
Na svojo srečo se lah&o zanašate, toda pri tem rlsklrate tudi izgubo. Tega s svojim zdravjem ne smete nikdar napraviti. Zaradi tega -uporabljajte vedno PERMA TF.X, ki nudi popolno varnost.
HIGIUENSHA GUMA
Iti uspešne neae
lepote brez dobrega mila ~
—n- 'i l
CVETIC MILO
ELI DA
MILA
blago in učinkovito
»JU1K.U« ST. ZU/.
Ni. Vel, kralj Peter 18.
ob svojem Štirinajstem rojstnem dnevu
Kraljeva čila četa gre v gorenjsko prirodo
edmstvo? fasfina vodb f9 tSa uAkAiib fci vset glavnih *«k JugCBlasri^a. Bottow5 Js
▼Odvoda Jrarški, sedanji angfoSki vtedar Nj_ VeL Jurij VI^ ki je & p®ej prf poroki
.kralja AleksartJra bal svatbeni komu
V vzgoji se Je dosiedbo apoStevsio naročilo kraljevskega očeta, da, mora Pater de-1ar4 isto, kakor njegovi šolsk£ t*warifi faa da ne sme briiti prav niikafce iz-jem® r njegovo korist. Se večc kratka doba do poftno-letnosti pri vzgoji prestolonaslednika zahteva mnogo več intenzivnega študija m telesnih vežb. V štirih letih je p ptstolonasledmk dovršil osnovno šolo, razen tega se je naučil francoščine, angleščine, nemščine in ruščine. Prav posebno ee je moral seznaniti z jogo-slovensko narodno zgodovino in % zgodovino evoje dinastija Uk je bil tem 1ažji, ker je kralj Peter visoko nadarjen in srčno vdan svojim profesorjem, izvrsten opa-
po to Ambb, 4» jo ta krogi* ngnOob taa*jewi8a oče*«
6knri$ kralja.	Boter je M o
fagctfš obveščen narfednji dan, MX oktobra, bi se je t spremstvu svoje bab«*, mmniv-flke kra^oe Maeaja, ndl ▼ svojo državo^ kjer je bil medtem le progiašen ca fanafja. Ne^ačetjena ali vendar prebo$jeiia je h3s ta strašna bolečina. Minffi eo dnev* globokega žalovanja in mlaffi kralj ee js s silno vnemo pcnsvertfl deda. Že zdag je dovršS četrti gimnazijski razred v najv«#je eado*«o4}-sfcvo svojih vzgogjbeljev in svojega naroda. Blagodejni oddih, ki si ga je v tek« preteklega, * znanjem izredno nakopičenega šolskega teta pošteno zaskrinl, je prežived najjprej y MSočeru ob morja, od tam pa je prišel na evog ljubljeni BJed, da se osveg de v jezerski vodi šb v Satan gorenjskem ozračja.
Tako minevajo vladarju dnevi
Pozimi kakor poleti vstaja kraij cfe sedmih zjutraj. Po molitvi in zajtrku se ob 8.30 prične pouk. Dopoldne so štiri očne ure po štirideset minut. Poueujejo profesorji .tre ograj sike gimnazije, kraljev guverner pa je senator Jeremija Zivanovič. Trikrat na teden ima kralj telovadno uro.
Po kosilu ob 12.45 »ledi počitek do 15. Kralj čita knjige. Potem sledi različno razvedrilo, dvakrat na teden jaše kralj na vl-prehod. sicer pa gre peš ali ee pa posveča Kakšni imi v prirodi. Ob 16.30 f>e zbere vsa kraljevska družina k čaju. Potem pa je treba spet na delo. Kralj se uči do 19.30, ko je nastopil čas večerje. Ce je že vse opravil, kar terja od njega šola, je kralj zvečer v družbi svoje matere. Od pomladi do jeseni je učni načrt le neznatno izpre-monjen. Kralj jezdi sleherno jutro na iz-
prehod. Cisto posdbna js ®eweda nfrigpva
vagoja t dobi počitnic. Kražj Sta dela najbod^Eh jngoeiomcnekfli
pisateljev, narodne postni in pripovedke.
Iz prebogate kpjižnice, fci jo je hfl zbral že njegov oče, najrajši jemlje knjige Dickensa, Stevensona, Twaina, Laiforatamea, Dao-detja, Turgenjeva, De Amicisa Bi drugih, ki jih večinoma Sta v originala. C4te ki uči se najrajši na prostem.
Kralj je zelo vnet za sofcofeko telovadba Njegovo družbo tvori petnajst mladih beograjskih gimnazijcev iz najrazličnejših slojev. Ti prihajajo ob določenih dnevih na vrt kraljevskega dvora na Dedinjo, kjer ostanejo navadno dve nri z mladim kraljem, da z njim telovadijo in se igrajo. V ostalem se kralj razvedri e svojima bratcema, ter ob koncertih pri gledaliških pred-
Mjo £b. tepsifot btoJ talent. Zapela bo četo vrsto axtj Iz klasičnih oper, pa tnS Scfcstbertoro »Serenado« kt Gou-nodovo	Merijo«. Pri klavirju Jo bo
aptnemljaS Dsarfoo Orpnn«.
Nova postaja v Tržišča na Dolenjskem bo danes slovesno otvor jena
Bolezen prezidenta
T. G. Masaryka
Stanje 87 letnika se polagoma zboljštsje
Prezident Masaryk in njegov s
Vest o nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja prezidenta — Osvoboditelja T. G. Masaryka je nemilo vznemirila vso češkoslovaško javnost, pa tudi inozemstvo, kjer vživa čistitljivi državnik ki pol"tik ne-deljen ugled in globoko spoštovanje, jo je sprejelo z žalostjo. Sto in »totisoči se vsak dan sprašujejo, daili je že morda nastopil oni trenutek, ko bo neustrašeni borec začel svoj zadnji boj. Zdi se, da se ljudje le težko privajajo misli, da je osvoboditelj Masaryk že dospel do skrajne meje svojega življenja. Dasi bivši predsednik države
<nee kmet Ne&c k Snmadije
bnojavut gtaubi Je preobremenjena in de-hije v mrzlični napetosti. Bolni prezident leži v spalnici v drugem nadstropju osrednjega stolpa. Soba ima tri okna na jug s pogledom na mogočen kostanjev drevored, po eno okno pa na vzhod in zahod. Soba je od treh strani napolnjena s svetlobo, kakor ima prezident rad. Na mizi bolniške sobe so šopki vrtnic, ki jih prezident zelo Ijdbi, v priročni knjižnici pa je nekoliko knj^g, ki jih je bolnik pregledoval še zvečer pred napadom.
Prebivalstvo iz okolice noče vajeti, da
Grad Lany, kjer prebiva prezident—Osvoboditelj
že tri leta živ? daleč od državnih poslov na gradu Lany, je vendar njegova osebnost tako ozko povezana s češkoslovaškim javnim življenjem, da bo njegov odhod hud udarec za ves narod, ki s toplim čustvovanjem in vročimi željami pričakuje nadaljnjih vesti od bolniške postelje velikega moža.
Predsednik Masaryk je dan L septembra preb:l tako, kakor mu v tem odličnem zatišju potekajo običajno dnevi mirne starosti. Popoldne se je kakor po navadi odpeljal na rzprehod po lanskih gozdovih in se vrnil domov kmalu po 6. uri zvečer. Pred večerjo je »prejel svojega tajnika dr. Schenka, ki mu je podal vsakdanje poročila. Nato je predsednik večerjal v družbi svoje hčere APce, nakar je šel spat o pol IL ponoči. Kmalu po polnoči pa je začutil znake slabosti. Sestra-strežnica je poklicala komornika Pfihodo, ta pa je o stvari obvestil poslanika Jana Masarvka, sina
Erezidentovega, ki je na svojem dopustu v anih. Takoj so tudi poklical5 zdravnika dr. Svobodo, ki je nudil bolniku prvo pomoč, ob eni ponoči pa sta prihitela v grad tudi prezidentov osebni zdravnik dr. Mai-xner in univ. prof. dr. Pelniž. Zdravn;ka sta preiskala bolnika in ob 6. uri zjutraj izdala prvi uradni komunike o stanj« predsednika. Bolnik je imel napad, ki pa je po nekoliko urah prifično popust:l, tako da je bilo splošno stanje zadovoljivo. Takoj po prihodu zdravnikov je poslanik Jan Masa-ryk obvestil o očetovi bolezni predsednika republike In predsednika vlade, na kar sta dr. BeneS in dr. Hodža že ponoči prihitela v Lacrv. Zdravniška preiskava je dognala, da ee je stanje prezidenta-osvoboditelja naglo poslabšalo zaradi ateromatsranlh motenj ▼ nekaterih možganskih žilah.
Vendar Je visoki bolnik krittSno noč dobro prestol te naslednj? dve tnadni poročili Z septembra srta ugotovili, da je napad znatno popustil. Bolnik je pri polni zavesti in reagira na pojave zunanjega življenja. Njegova krepka narava se je dobro borila z opasnostjo m srce je delovalo normalno. Zato je mnogo nade, da bo prezident morda ie prestal napad, kakor ga je pred tremi leti, ko je moral zaradi bolezni oddati breme državnih poslov mlajšemu m čilejšemu nasledniku.
Predsednik vlade dr. Hodža je v četrtek dopoldne poslal v Lany ministra železnic dr. Bechjmč, predsednik republike dr. Be-neš pa je s soprogo popoldne ponovno po-setil bolnika. Ves dan nato so prihajala v grad mnogoštev:lna vprašanja o stanju preži den ta-os voboditel ja.
Grad Lany je obdan s popolno ti^no to
b4 bflo stanje tako kritično, saj so vsi še | včeraj videli prezidenta, kako je na izpre-hodu živahno odzdravljal. Bilo je skrajno presenečeno, ko je drugo jutro izvedelo o kritični noči. Pogledi vseh se od časa do časa obračajo proti gradu in iščejo, da-li iznad starodavnih lip še plapola preziden-tov steg kot znamenje, da visoki bolnik odoleva napadom bolezni Steg še vedno plapola v topli dan in nanj je privezano mnogo mnogo nad in toplih želja.
Smrt najstarejšega kozjanskega tržana
Kozje, 4. septembra V Kozjem je preminil 31. avgusta g. Vrtovšek Anton, višji sodni oficial v poko ju. Rodil se je L 1856. Z njim je legel v grob najstarejši tržan. Kot sodni uradnik je služboval v Kozjem, in to ponovno, potem v Šmarju pri Jelšah, v Mokronogu in Mariboru. Po upokojitvi pa se je stalno naselil v Kozjem.
Bil je svoj čas član kozjanskega občinskega odbora in podžupan in z njegovo agiteostjo je prišla občina pred več desetletji tz nemškutarskih v slovenske roke. Kot podžupan je opravljal brezplačno tajniške posle pri občini in tudi tajniške posle prt Okrajni hranilnici. Tudi kot upokojenec Je bil dvakrat voljen v občinski odbor. Vedno v naprednih vrstah ni poznal oklevanja. Blag mu spomin, preostalim odkrito sožalje!
PRAVA POT
Angleški poitnfki radi nadlegujejo svoje konzule z vsemi mogočimi in nemogočimi malenkostmi. Nekoč je prišel k angleškemu konzulu v Messini potnik z vprašanjem: »Kje pa je tu najbližja pot na Etno?* Konzul je vljudno odgovoril: »Ta naravnost skozi vršita, potem pa blagovolite vprašati dalje.*
Mladi kralj s tovariši Sckoliči v taborišču blizu Suvobora
Jutri bo Nj. Vel. kralj P«ter H. praznoval
svoj štirinajsti rojstni dan. Vsa Jugoslavija bo iskreno radova.la tega praznika in manifestirala svojo 'iveetobo kraljevskemu doma, ki nas vse skupaj druži v enoto in daje oporišče vsej naši državi. Mladi kralj pa bo pogumno stopil čez prag svojega štirinajstega leta in se bo dalje tnfldirl tako iskreno in prisrčno kakor doslej, da se izpopolni za velike naloge, ki ga čakajo, ko bo v štirih letih dosegel polnoletnost, in zasedel prestol svojega očeta in slavnih dedov.
Prvi Karadjordjevič nemnril Vožd, je -rstvaril svobodno Srbijo, M je v polnem
stoletiju nadčloveških naporov in težkih žr-: pv postala žarišče borb za narodno svobo-io in uedinjenje. Ded mladega kralja, Pe-■t Veliki Osvoboditelj, je kot pravi na--ofiini kralj z vso skrbjo in ljubeznijo v,-v--oval narodne svoboščine, pravice in doiž-sti in je s svojimi očetovskimi brigami repojil svoj narod ter ga obudil k taki ::m>7.avesti, da je pohitel k zmagam na i man o vem, na Bregakiiea, na Ceru in na .'iidnikn.
Viteški kraTj uednnitelj. ki je, ovenčan s -vo že na Knmanovem polju, postal re-. > nt tik pred početkom svetovne vojne, je ■ oje razmeroma kratko, a po dejanjih n-•dno bnerato življenje posvet?l največjim •^rmjem in nspehom v vsej zgodovini Jiu--oslavije. PrndM, ded in oče — tri v naši i.crodoviiii a siavo ovenčana- imena — bdijo
v krvi naSega mlafJega kralja. V vsakem njegovem pokretu laiiko spoznavamo pristnega potomca slavnih prednikov. Stabao vzgojevan že od najnežnejše mladosti, ko je poleg predobre matere kraljice Marije Čudi viteški oče najpozorneje motri! razvoj svojega prvorojenca, stopa po malem po stopinjah očetovih. V tren-utkn tragične smrti očertove je moral občutiti vso globi no svoje in narodove tragedije, vso nepopisno ljubezen globoko razžailoščenega naroda in vso veličino svojega bodočega poklica. Nepozaben nam ostane lik mladega kralja, ko je v sokol&ki uniformi — tako nežen in vendar tako resen — stopal za krsto svojega viteškega očeta. Ta pretresljiva slika je izzvala na milijone solz m je osvojila veg svet. Takrat smo se vsi oklenili novega Karadjondjeviča, ki se je kakor svetla zvezda pojavil na takratnem mračnem obzorju Jugoslavije. Minila so odtlej tri leta, izpolnjena z neprekinjenim delom mladega kralja. Prehodna doba do nastopa mladega kralja bodi polna naših prizadevanj, da bo lahko mladi krailj v trenutku, ko bo prevzel žezlo Karadjordjevičev, povedel domovino k takemiu naprerlku. kakršnega ta naša e krvjo prepojena zemlja zasluži po ljradski in božji pravici.
Ko upiramo svoje poglede v mladega kralja, se nam v ljubezni in vdanosti učvršču-je (prepričanje, da imamo v mladem vladarju dragoceno poroštvo srečne bodočnosti Jugoslavije in vseh njenih prebivalcev.
Iz življenja mladega kralja
Pred štirinajstimi leti, dne 6. septembra
123 so topovski streli oznanili po vsej Jugoslaviji, da je zakon kralja Aleksandra ronan s srečnim rojstvom prestolonasled-iifca. Kraljevič Peter je bil krščen po pra-• »lavnem obredu Ze sam krst je si/mboli-ral nekaj let prej ustvarjeno narodno
zovaleč, njegovo posebno veselje pa je fizika in zgodovina z geografijo.
Takoj po osnovni šoli je bil poslan v Anglijo. Stopil je v kolegij g septembrom 1934. Spominjamo se še, kako nežno ee je Viteški kralj poslovil oii sina tam gori na Pod-korenskem sedlu. Ali je slutil, da je to po-
stavah na dvora. Kralj sam rad nastopa ▼
manjših igrah. Kraljeva telesna vzgoja je Kiatiio olajšana ker silno ljubi nazive športe. Najljubša ura je gotovo ježa. Potem tek. Ha Bledin pa posebno rad plava. Kakor prejšnja leta ima tudi letos družbo mladih slovenskih Sokoličev. Naše slike ga kažejo v skavtskem taborišču nedaleč od Suvobora. Plavanje, veslanje, ribolov, samokolni-ea, zidanje in razkopavanje — vse to prijetno razvedrilo krepi našega mladega kralja, da se pri svojih štirinajstih letih tako lepo razvija telesno in duševno. Prav posebno goreča želja vseh Slovencev je, da bi Nj. VeL kralj Peter IL še dolgo, dolgo let prihajal v našo sredo.
Inž. Mate Schnelier — novi pomočnik ministra prometa
Kakor je *Jutro* poročalo, je inž. Mate Schnelier dosedanji direktor železniške direkcije v Zagrebu, postavljen za novega pomočnika prometnega ministra. Prišel je pravi mož na pravo mesto. Velike sposobnosti novega pomočnika prometnega ministra vemo v polni meri ceniti tudi Slovenci Inž. Schnelier se je rodil 1875. v Dobri, realno gimnazijo je dovršil v Karlovcu, Po študijah na dunajski tehniki je stopil v službo pri južni železnici Po prevratu je
bil dalje časa v Ljubljani načelnik oddelka za vzdrževanje prog. Leta 1925. je bil imenovan za pomočnika direktorja železniške direkcije v Ljubljani in je ostal na tem mestu dve leti. Pridobil si je velik ugled pri železničarjih in splošne simpatije v naši javnosti. L. 1927. je bil imenovan za direktorja železniške direkcije v Sarajevu. Od tod pa je prišel oktobra 1930, v Zagreb kot železniški direktor, zdaj pa mu je poverjena odgovorna služba pomočnika prometnega ministra. V Beograd bo odpotoval čez teden dni.
Pavla Bergotova
Ljubljanskemu koncertnemu občinstvu se obeta v začetku glasbene sezone i rži tka poln večer. V petek 10. t. m. ob 20. bo nastopala v frančiškanski dvorani koloratur-rta pevka gdč. Piavla Bergotova^ Že teden dni se mudi v Ljubljani in se pripravlja za nastop. Vsi, fci so imeli priliko čuti to izredno glasbeno nadarjeno rojakinjo lz Istre, so polni hvale o lepoti in obsežnosti njenega, koloratumega soprana. Mlada pevka, ki tota za seboj ne samo diplomo s prvovrstno oceno, marveč tudi že vrsto sijajnih koncertnih uspehov po veH-fciih italijanskih mestih, se bo gotovo uveljavila todl t Ljubljani, kamor jo prišla
Gospodarstvo
Upravičene zahteve jugoslovenskih
hranilnic
Včeraj dopoldne je bil v Zagrebu H. kongres Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki mu je sledil občni s-.bor Zveze slovanskih hranilnic. Pri otvoritvi kongresa ie Nj. Vel. kralja zastopal general Kuzmanovič, vlado pa trgovinski minister dr. Vrbanič. Nadalje so bili prisotni pomočnik prometnega ministra inž. Schnel-ler, poveljnik armije general Jurišič, pod-ban Mihaldžirt, župan dr. Pejičič, zastopniki konzularnega zbora in zveze denarnih zavodov, zveze komunalnih hranilnic Iz Poljske in Češkoslovaške in še drugi zastopniki gospodarskih krogov. Kongresa so se Iz Slovenije udeležili predsednik Mestno hranilnice v Ljubljani dr. Josip Kamušdč, ravnatelj Hranilnice dravske banovine dr. Mirko Božič, tajnik Zveze jugoslovenskih hranilnic docent dr. Vladimir Murko, ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru Drago Kocmut, ravnatelj Mestne hranilnice ptujske Fran Vidmar Ln tajnik okraine hranilnice v Slovenjgradcu Milan šmit
Kongres Je otvoril predsednik Zveze g. Kudolf Erber. V svojem govoru je ugotovil, da se hranilnicam doslej niso na-klanjale nikake podpore, kakor bi bilo sicer pričakovati. Poročal je o dosedanjem prizadevanju zveze, ki propagira varčevanje, predvsem pa si prizadeva, da bi se izdal poseben zakon o komunalnih hranilnicah.
Minister dr. Vrbanič je obljubil, da se bo vlada ponovno bavila z načrtom zakona o samoupravnih hranilnicah in da bo izvršila njegovo končno redakcijo. Nato je še govoril direktor mednarodnega instituta za varčevanje profesor Ravizza iz Milana, ki zastopa na kongresu 600 hranilnic iz 36 držav. Govorih sta tudi zastopnika poljskih in češkoslovaških samoupravnih hranilnic. Službeni del kongresa je bil s tem zaključen. Med drugim je predaval docent dr. Murko o potrebah hranilnic. Na delovni seji kongresa so stilizirali na osnovi iznešenih predlogov posebno resolucijo, ki prav! naslednje:
Zastopniki samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, zbrani na svojem državnem kongresu ugotavljao: 1) Dosedanji zakoni, ki se nanašajo na naše kreditno gospodarstvo, ne upoštevajo altruističnih in splošno koristnih nalog, ki jih vršijo hranilnice. Z nedavnimi fiskalnimi ukrepi bo bile hranilnice postavljene celo v manj ugoden položaj, kakor privatni denarni zavodi, zlasti glede dopolnilnega davka In izračunavanja rentabilnosti, čeprav je v načrtu uredbe o občinskih, mestnih in bano-vinskih hranilnicah predvidena njih pravica do sprejemanja pupilarno varnih ln javnih vlog, so bile v zadnjem času vendarle izdane zakonske in upravne odredbe, po katerih se morajo hranilnicam celo odvzeti vloge, (n. pr. po zakonu o izven-
pravdnem postopku, po uredbi o bratov-skih skladnicah, itd.).
Z zakonom o razdolžitvi kmetov so bile samoupravnim hranilnicam naložena bremena, Id niso v nika)kem razmerju z njihovim vselej humanim postopanjem nasproti dolžnikom-kmetom. Notomo je, da so hranilnice dajale kmetom in zadružnikom najcenejša posojila z ugodnimi odplačilnimi roki, zaradi česar niso mogle zbrati toliko rezerv, ki bi ustrezale odpisom, ki se sedaj od njih zahtevajo.
2)	Do danes še ni bila poravnana Skoda, Id je prizadejana velikemu številu samoupravnih hranilnic s tem, da še niso prevzete po navodilih finančnega ministrstva in v interesu državnega kredita kupljene predvojne austro-ogrske državne obveznice.
3)	Kreditna aktivnost samoupravnih hranilnic je najugodnejši nacionalni instrument za povzdigo blagostanja in najbolj pravično je, da se izvaja načelo, po katerem mora kapital prvenstveno služiti onim krajem, v katerih se formira. Zato je tudi potrebno, da se hranilnicam nudijo najširše možnosti kreditne aktivnosti v okviru zaupanih sredstev.
4)	Da bi med tem samoupravne hranilnice s svojimi sedanjimi razpoložljivimi sredstvi mogle razvijati polno aktivnost, je potrebno, da jim Narodna banka »jamči v primeru eventualnih izplačilnih zahtev pomoč v takem obsegu, da bo kaj zaleirla.
5)	Samoupravnim hranilnicam, ki so se zmerom prizadevale in si še prizadevajo, da bi nudile najširšim plastem cenen kredit, je to njihovo delovanje oteženo zaradi že prej omenjenega njihovega zapostavljanja.
6)	Iz prednjih razlogov smatra kongres, da je zakonsko normiranje poslovanja samoupravnih hranilnic nujna in neobhodna življenjska potreba našega narodnega gospodarstva. Zato se zanesljivo nadeja, da bo omenjeni načrt, o katerem je odbor ministrov že razpravljal, v najkrajšem času uzakonjen in da se bo tako izpolnila praznina v našem gospodarskem in denarnem poslovanju. Le z modernim zakonom bo omogočeno samoupravnim hranilnicam pravilno in izenačeno poslovanje in sodelovanje pri zgraditvi našega notranjega denarnega trga.
Skupščina zveze slovanskih hranilnic
Po končanem kongresu je bila otvorjena 5. skupščina Zveze slovanskih hranilnic.
Edina točka njenega dnevnega reda je bila izvolitev nove zvezne uprave. Za predsednika je bdi izvoljen poljski senator Julij Zdanowski, za podpredsednike pa Ju-gosloven Rudolf Erber iz Zagreba, Poljak dr. Uma in čehoslovak dr. Fiala. Sedež Zveze je bil premeščen iz Zagreba v Varšavo.
Naše gospodarstvo v juliju
Narodna banka je izdala običajno četrtletno statistično poročilo, iz katerega posnemamo naslednje:
Promet na borzah
Promet e efekti na jugoslovenskih borzah je bil v juliju sicer manjši nego v istem mesecu leta 1934 in 1935, toda večji nego v lanskem juliju. Znašal je 25 milijonov din (lani 17 milijonov). V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa je promet z efekti na jugoslovenskih borzah dosegel vrednost 220 milijonov din nasproti 141 milijonom v istem razdobju lanskega leta in 299 milijonom v istem razdobju predlanskega leta.
Devizni promet se je v juliju nadalje povzpel na 295 milijonov din nasproti 205 in 127 milijonom v istem mesecu zadnjih dveh let. V prvih sedmih mesecih t. 1. pa je devizni promet na jugoslovenskih borzah dosegel že 1888 milijonov din nasproti 1466 milijonom v istem razdobju lanskega leta in 834 milijonom v istem razdobju predlanskega leta.
Cene na debelo s« v dveh letih narasle za 17 odstotkov
Indeks cen v trgovini na debele.je od junija do julija precej povečal in sicer za 1.6 točke na 73.7 točke (1926 = 100). Naš indeks cen je bil v juliju za 8.1 točke ali za 12.4 odstotke višji nego lani in za 10.4 točke ali za 17 odstotkov višji nego v juliju 1935.
Od junija do julija 3e je najbolj povečal Indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 2.2 na 71.5 točke (lani 60.9). Tudi indeks cen živine in živinskih proizvodov ee je povečal za 3.5 na 65.5 točke (lani 61.1). Indeks cen mineralnih proizvodov je ostal na nespremenjeni višini 88.1 točke (lani 80.6), indeks cen industrijskih proizvodov
pa se je dvignil za 0.4 točke na 76.3 (lani 67.5).
Indeks cen v trgovini na drobno je v
Beogradu ostal na nespremenjeni višini 85.6 točke (lani 77.1), v Zagrebu se je nebistveno povečal na 82.6 (lani 79.3), v Ljubljani pa je nekoliko nazadoval na 85.6 (lani 84.2).
Znatno povečanje železniškega prometa
Izredno velik obseg je v juliju dosegel železniški tovorni promet. V tem mesecu je bilo na naših železnicah na tovor jenih 152 tisoč vagonov nasproti 130.000, 126.000 in 111.000 v istem mesecu zadnjih treh let. V primeri z letom 1934 je bil letos v juliju železniški tovorni promet za 37 odstotkov večji, v primeri z lanskim letom pa za 17 odstotkov. V prvih sedimih mesecih letošnjega leta je znašalo število natovorjenih vagonov v primerii z zadnjhna dvema letoma, kakor sledi:
jan.—julij 1935	740.000 vagonov
jan.—julij 1936	764.000 <
jan,—julij 1937	883.000 <
V primeri z lanskim letom je bil letos v prvih sedmih mesecih naš tovorni promet za 15.8 odst. večji, v primeri z istim razdobjem pred dvema letoma pa za 19.5 odst.
Produkcija
Indeks rudarske produkcije Je v Juliju dosegel 139.9 točke (povprečje 1926-19^0 enako 100) nasproti 107.3 v lanskem juliju in 95.1 v juliju 1934. Indeks topilniške produkcije se je dvignil na 177.6 točke nasproti 171.1 v lanskem juliju in 106.6 v predlanskem juliju. Indeks zaposlenosti po številu zavarovanih delavcev pa je narasel na 122.5 točke (128 enako 100) nasproti 110.6, 100.1 in 99.4 v istem mesecu zadnjih treh let.
Izvoz hmelja se ne sme omejevati
Pod naslovom »Ali bomo letos prodajali hmelj samo za devize?« poroča beograjsko »Vreme« znane informacije o slabi evropski letini hmelja in navaja, da pridelek v Nemčiji ne bo dosegel lanske količine, medtem ko je v Poljski letina katastrofalno slaba in bo dosegla le 40% lanske letine. Tudi v češkoslovaški je pridelek precej manjši nego je bil lani.
Kakor so točne gornje informacije, vendar bi bilo skrajno pogrešno izdajati kakršnekoli predpise, ki bi omejevali izvoz hmelja v neklirinške države. Navzlic dejstvu, da je letošnji pridelek v Evropi zelo slab, se trgovina s hmeljem ne razvija tako kakcr bi bilo upravičeno pričakovati in bo morda šele v bližnji bodočnosti zavzela živahnejši obseg pri višjih cenah. Omejitev izvoza bi le povzročila pritisk na cene. Ne vemo v koliko ima vprašanje, ki ga stav-lja »Vreme« v tem smislu, ali bomo letos prodajali hmelj samo za devize, kako konkretno podlago. V vsakem primeru pa je treba o pravem času merodajnim krogom v Beogradu pojasniti, da bi bdla uvedba omejitve izvoza v neklirinške države skrajno škodljiva predvsem za našega hmeljarja.
Hmeljaraa v Žalcu in signiranfe hmelja
Celjska »Nova Doba« poroča: Banska uprava dravske banovine je z odlokom od 21. avgusta 1936. odvzela Javni oznamo-valnici za hmelj pri Hmeljarni v Žalcu
pravico signiranja hmelja. To pravico je ta ustanova skozi več desetletij izvrševala vzorno v korist savinjskega hmeljarstva. Proti tej odločbi banske uprave se je Hmeljarna dne 10. septembra 1936. pritožila na ministrstvo za kmetijstvo in na ministrstvo trgovine in industrije. Narodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku, ki je v zaščito interesov savinjskega hmeljarstva ponovno posredoval pri pristojnih ministrstvih, je bilo te dni sporočeno, da je ministrstvo trgovine in Industrije pod II. Br. 30. 984-S od 20. avgusta 1937. ukrep banske uprave potrdilo ter pritožbo Hmeljarne v Žalcu zavrnilo. Tako je bila torej po skoraj enem letu ta pritožba vendarle rešena ter je sedaj odprta pot tožbe na državni svet.
Žalec, 4. septembra. Kupčija se je v teku preteklega tedna počasr. razvijala. Za srednje, v barvi boljše in prima blago so plačali po 18 do 24 D'n. Rjavo blago se prodaja tudi pod to ceno. Prodanih je do 3000 metr. stotov letošnjega pridelka. Upanje je, da se bodo pri pičli svetovni letini lepega blaga cene popravile, čim se poleže nervoznost hmeljarjev.
Žatec, 3 septembri Na žateakem hmelj-skem trgu je bilo zadnje dni nekoPko živahnejše povpraševanje od strani inozemskih pivovarn, ki so kupovale blago po najvišjih dnevnih cenah. Sicer pa se cene gibljejo v dosedanjem okviru 750 do 1050 Kč za 50 kg.
Da omogočimo našim čitateljem Izreči sodbo o učinkovitosti oglasov in da obenem pomagamo nažim inserentom spoznavati, kakšni oglasi imajo pri čita-teljih najboljši odziv, smo že preteklo nedeljo napovedali tekmovanje za najlepši ln najučinkovitejši oglas.
Tega tekmovanja so se naši inserentl v lepem številu udeležili. V današnji številki najdete zares lepe in učinkovite oglase.
Sedaj imajo besedo naši čitatelji, ki jih prosimo, da izrečejo svojo sodbo, Da jih vsaj nekatere nagradimo za trud, razpisujemo
30 nagrad:
1. nagrada:	lOOO.—	Din	v	denarju
2. nagrada:	500.—	Din	v	denarju
3* nagrada:	300.—	Din	v	denarju
4. nagrada:	200.—	Din	v	denarju
in 26 tolažilnih nagrad v obliki »Jutrovih« romanov po Izberi.
Glasovanja se lahko udeleži vsak čitatelj »Jutra« (ne samo naročnik), kf lzreže spodnji kupon, ga izpolni, nalepi na pravilno frankirano dopisnico ter pošlje upravi »Jutra«. Lahko pa odda tudi izrezan kupon v kuverti neposredno upravi »Jutra« v Ljubljani (v nabiralnik oglasnega oddelka v Knafljevi ulici) ali pa podružnicam v Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Novem mestu ln V Trbovljah.
Žrebanja ne bo ln bo vsak sam svoje sreče kovač, če se hočete udeležiti nagradnega glasovanja, morate na spodnjem kuponu označiti naslednje: 1. točen naslov, 2. kateri oglas je po Vašem mnenju najlepši in najučinkovitejši, 3. koliko glasov bo po Vaši sodbi oddano za ta oglas.
Za pridobitev nagrade bodo prišli v poštev le glasovalci za inserat, bi bo dobil največje število glasov. Izmed njih pa bodo prejeli nagrado oni, ki bodo najbolje uganili število oddanih glasov za dotični oglas odnosno se bodo tema številu najbolj približali. Izid glasovanja bomo objavili prihodnjo nedeljo.
UPRAVA »JUTRA«

Kupon za nagradno glasovanje
Upravi „JUTRA" v Ljubljani
Najlepši in najučinkovitejši je po moji sodbi oglas tvrdke
ki je objavljen na__strani »Jutra«.
Za ta oglas bo glasovalo___cjitateljev,
Ime ln priimek:
Točen naslov (kraj ln pošta) r
Gospodarske vesti
Vodstvo knjige opravljenega prometa.
Finančna direkcija v Ljubljani je sporočila Zbornici za TOI, da je ministrstvo financ z razpisom od 5. Julija t. 1. št. 41.980 odločilo, da so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa samo oni davčni zavezanci, katerih celokupen letni promet z onim blagom, ki je podvržen plačevanju davka na poslovni promet, presega vsoto 500.000 Din. V smislu te odločbe so torej trgovci, ki prodajajo poleg drugega blaga tudi deželne pridelke, le tedaj dolžni voditi knjigo za splošni prometni davek, če njihov letni promet z deželnimi pridelki presega 500.000 Din.
-=■ Plačevanje pobotniške takse od službenih prejemkov. Finančna direkcija v Ljubljani je z okrožnico opozorila davčne uprave in oddelke finančne kontrole na plačevanje pobotniške takse na službene prejemke: Da o obsegu taksne obveznosti po 2. odstavku pripombe 1. k tarifni postavki 33. taksnega zakona ne bo več dvoma, se opozarja, da je državni svet v ponovnih primerih odločil, da je treba to takso plačevati v vseh primerih, »kjer obstoji o izplačilu pismena konstatacija«. Kot taka zadostuje tudi vknjižba (in sicer tudi sumarna) v blagajniški knjigi, v knjižici o uslužbenskem davku itd. Kriterij, katere osebe spadajo pod to taksno dolžnost, pa je pokojninsko zavarovanje. Za vse uslužbence, ki so podvrženi pokojninskemu zavarovanju, se mora ob gornjih pogojih plačevati polodstotna taksa. Ker smatra finančna direkcija, da je vprašanje taksne dolžnosti sedaj zadosti pojasnjeno, se odslej noben taksni obvezanec ne bo mogel več izgovarjati, da mu je obstoj odnosno obseg te taksne obveznosti neznan. Kazensko postopanje bo torej treba odslej v pogledu teh prestopkov brezpogojno izvesti.
—	Licitacije. Dne 20. septembra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amoniakovega solitra in trini-trotoluola. Dne 25. septembra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 17.550 bobnov belega papirja za potrebe tobačnih tovarn. Dne 20. septembra bo v intendanturi štaba dravske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo živil (fižol, riž, kava, čaj, olje, kis i. dr.).
—	Prodaje. Dne 7. septembra se proda pri komandi mesta v Kotoru potom ofer-talne licitacije rabljen Dieselov motor. Dne 27. septembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za prodajo starega železa.
DEVIZE
Curih. Beograd 10. Parz 16.2350, London 21.5875, Newyork 435.3750, Bruselj 73.3625, MiLan 22.9250, Amsterdam 240.20, Berlin 174.70, Dunaj 80.20. Stockholm 111.30, Oslo 108.4750, Kobenhavn 96.3750, Pnaga 15.19, Varšava 82.35, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
2ITO
"+" Chicago, 4. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept 105.75, za dec. 108, za maj
110; koruza: ta sept. 96.75, ta dec. 63.375.
+ Winnipeg, 4. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 124.875, za dec. 121.875, za maj 123.25.
BOMBAŽ
^P Liverpool, 3. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept 5.31 (prejšnji dan 5.29), za dec. 5.34 (5.32), za maj 5.45 (5.43).
-f Newyork, 3. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 9.11 (9.31), za dec. 9.14 (9.34), za marc 9.29 (9.45).
Na dijaškem knjižnem sejmu
Zadnje dni je okrog naših srednjih šol precej živahno. Začetek novega šolskega leta ni več daleč, a barke nekaterih dijakov še ne plavajo po čistih vodah.
Tu je čas ponavljalnih izpitov. Enemu delu krmarjev se ne bo posrečilo zajadrati v novo šolskj leto, temveč ga bo kruta usoda še pridržala na razburkanem valov-ju že skoro »preplavanegac starega. Drugi srečnejši del, pa bo skupno z onimi, ki jim »plovba« ni delala težav, še par dni brez skrbi užival zlato svobodo. Eno skrb ima vsak dijak v tem času. Cim se bliža konec popravnih izpitov, se po dveh mesecih zopet odpro knjižne omare in kovčegi in z zaprašenih polic pridejo na dan zaprašene knjige. Ko so popravni izpiti zaključeni, se zbere tam zadaj pri klasični gimnaziji na stavbišču novinarskega doma, velika dijaška druščina.
»Za prvo, za drugo, in peto in osmo« odmeva od Narodnega doma, se odbija od dvoriščnih sten drugih stavb, udari do Aleksandrove ceste in seže prav tja do pošte. So najrazličnejši glasovi, tanki, cvileči in globoki, godrnjajoči, kakršen je pač njihov vir in kakršne narekuje obilna mera trgov-
ske vneme. In če se približate, opazite zbor mladih ljudi, ki so vsi veselo razgibani, vihte v rokah knjige, urnebesno vzklikajo, se vztrajno prerivajo, ali pa stoje v manjših gručah in b^rantajo, odštevajo svetle denarce in postajajo ob vozičkih s sladoledom, zdaj si ga pošteno privoščijo.
Zelo važen in skoro nepogrešljiv del dijaškega semnja so ti vozički s sladoledom, kajti vročina, ki spet pritiska, še posebno zaradi burne kupčije, se da ohladiti edino s sladoledom. Veliki obroki so po dinarju. Ni najboljši, a sladoled je vendarle. »Kilo za dinar!«
Poleg vpitja, kupčije, vročine in sladoleda je še en pojav vreden omembe. V zadnjih letih opažajo redni obiskovalci dijaškega semnja vedno večji porast prodajalcev in kupcev iz vrst nežnega spola Včasih je bil ta posel edino fantovski in je bila dijakinja na sejmu prava bela vrana. Danes to ni nič posebnega. Dekleta gredo v vsem vštric s fanti. Ali pa je to za stabilnost cen koristno, je vprašanje, kajti le prerado se zgodi, da zaradi lepih oči in brhkih postav cene padajo.
Borze
Na ljubljanski borzi 1e znašal pretekli teden devizni promet 6.48 milijona Din nasproti. 10.07, 6.77, 5.27 in 6.63 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V teku tedna je nemška klirinška marka za malenkost popustila ln se sedaj giblje nekaj točk izpod gornje meje 13 Din, po kateri kupuje Narodna banka marke, ker ne dopušča, da bi se tečaj dvignil preko te meje. Tudi avstrijski šiling, ki se je v začetku tedna dvignil na 8.45, je za malenkost nazadoval in stane sedaj 8.30—8.40. V svobodnem deviznem prometu stanejo švicarski franki 11.01, francoski franki 1.7920, angleški gunti 238 in ameriški dolarji 47.94.
Danilo šaplja f
Ljubljana, 4. septembra.
Danes okrog 11. je na svojem domu za Bežigradom po daljšem, hudem trpljenju podlegel znani sokolski delavec in organizator na vseh področjih nacionalnega dela, ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda Danilo Šaplja.
Že delj časa ga je preganjala težka krvna bolezen, za katero je iskal leka pri številnih domačih in tujih zdravnikih. Pred kakšnimi 14 dnevi se je zadnjikrat vrnil iz Zagreba in že takrat je bilo videti, da je njegovo stanje zmerom resnejše. Toda kljub vsemu je pokojnik še zmerom upal na ozdravljenje. Še včeraj se je pripravljal, da odide na Gorenjsko, kakor »o mu priporočali zdravniki. Ponoči pa se je njegovo stanje iznenada vidno poslabšalo. Dopoldne je dobil hud napad in katastrofa je postala neizog:bna. Nekaj minut potem je Danilo Šaplja umrl.
Pokojnik, ki je bil v našem javnem življenju vidna osebnost, je bil po rodu iz Šturij na Primorskem in b' v decembru dopolnil 60. leto. Šibko zdravje mu je v velik5. meri izpodkopala neodgovorna gonja, kateri je bil zadnji čas izpostavljen zavoljo svojega dela v magistratni službi.
Značilno za skromnost in naravno preproščino pokojnega javnatelj* Žaplj.e i
dejstvo, da je mož, ki je dolga leta nače-loval Mesitnemu pogrebnemu zavodu in je vodil priprave za tisoče in tisoče gosposkih pogrebov, v svoji pisarni na zavodu zapustil pismo, ki so ga smeli odpreti šele po njegovi smrti. V njem je sporočil iskreno željo, da odklanja na svoji poslednji, poti vsak ceremoniel in vsako razkošje.
Danila Šapljo, ki odhaja po 15 letih za svojo soprogo v večnost, ohranimo v častnem spominu. Žalujočima hčerkama, izmed katerih je ena poročena z inž. Černivcem, izrekamo odkritosrčno sožalje.
u-
1» I
►JUTRO« št 3(57
:Ne2W!is. X IX T937.
Kongres kirurgou c LJubljani
častni člani kirurškega društva
Dr. Zalokar spominu dr. šlajmerja in drugih pionirjev
Ljubljana, 4. septembra.
Včeraj ob 17. se je delo IL kongresa Jugoslovenskega kirurškega društva nadaljevalo s skupščino beograjske, zagrebške in ljubljanske sekcije. Mimo drugih sklepov organizacijskega značaja so bili pe*l tej priliki izvoljeni za častne člane društva univ. prof. dr. Jian Jiano iz Bukarešte, univ. prof. dr. Gerulanos iz Aten in univ. prof. dr. Kostlivy iz Bratislave. Prihodnji kon-gres bo leta 1939. v Zagrebu, na dnevnem redu pa mu bo razprava o raku danke in prelomu lobanje.
Zvečer so se udeleženci kongresa tn predstavniki oblastev ter stanovskih organizacij in korporacij zbrali v veliki fca-zinaki dvorani k slavnostni večerji Poleg najodličnejšLh predstojnikov kirurške vede iz naše kraljevine in od onstran meje so večerji prisostvovali tudi pomočnik bana dr. Majcen, predsednik mestne občine dr. Adlešič, zastopnik rektorja, dekan me-ijicinske fakultete dr. Serko in načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. KosL Ko je predsednik prima-rij dr. Božidar Lavrič sporočil gostom izvolitev častnih članov in je odlikovancem toplo čestital, so jim udeleženci priredili c<risrtne ovadje. Za počastitev sta se v toplih besedah zahvalila dr. Kostlivy in dr. Gerulanos, nato pa sta pozdravila svoje riovenske tovariše primarlj dr. Florschutz ia Zagreba ln kraljev osebni zdravnik smlv. prof. dr. Rojen iz Beograda, ki se je v lepih besedah spominjal pokojnega dr. Šlajmerja in prvih početkov dela za iifctrpno Jugosloveosko kirurško strokovno .arg^mizajcijo.
ITeron Bporrrfren Je ptMvetU nefeaj besed točil prof. dr. Zalokar, Id je opoaofU kon-grtsiste na one pdanirje medicinske vede
' Upravnik ženske bolnišnice ' prof. dr. Alojzij Zalokar
n jugoslovenskega kulturnega Bodelova--lja, ki so prve dni septembra teta 1911^, orej prav pred 26 leti, v Beogradu otrga-iizirali prvi jugoslovenski sestanek za »perativno medicino. Z gorečo požrtvoval-ostjo so tedaj jugoslovenski zdravniki skupno z brati Bolgari začeli utirati pot k strokovni skupnosti Bolgarov, Srbov, Hr--atov in Slovencev. Naša častna dolžnost Te, da se danes spomnimo njihovega dela m obenem s svojim delom pokažemo, da je bil njihov tedanji napor skromen, a pomemben preludij poznejšim dalekosežnim kulturnim in nacionalnim dogodkom. Zgodovina je dokazala, da so bih ti naši zdravniki vidci, ki so vnaprej slutili razvoj našega nacionalnega življenja. Zgodovina je ostra sodnica, a njihovemu delu je dala vse priznanje. Ce mi zadaj stopamo po poti, ki s jo oni nastopili, smo lahko prepričani da vršimo hvaležno in v nujnosti prirode utemeljeno delo.
'' 'nogo tedanjih organizatorjev tn tnSe-ležencev je smrt iztrgala iz naše srede, njihovo delo pa živi med nami, njihovimi nasledniki, in bo večno živelo v zdravniških generacijah, ki bodo za nami prevzele nalogo, gojiti in vzdrževati svetle tradicije jugoslovenskega medicinskega dela. Tedanji predsednik sestanka Subotič, član predsedstva Milan čačkovič, Edo šlajmer in A. M. Petrov so bili voditelji tedanjega pokolenja in danes se njim in vsem njihovim sotrudnikom pietetno zahvaljujemo. Med nami pa se nahajajo nekateri izmed tedanjih udeležencev. Aktivno in živahno se udeležujejo našega dela in nacionalnega kulturnega poslanstva, zato prav iskreno pozdravljamo v svoji sredi prof. dr. Dur-sta, prof. dr. Kojena, prof. dr. Kostiča,
prtmarlja dr. Fkjrschtitaa, Pljade-Bukiča
in Krstiča in jim kličemo: M veli! — Prisotni so sprejeli izvajanja prof. dr. Zalokar ja s živahnim pritrjevanjem.
Univ. prof. dr. Fran jo Durst iz Zagreba
Davi je kirurški kongres nadaljeval z znanstvenim delom. Na sporedu je bila še tema o perforativni peritonitidi, o kateri so predavali dr. Pasini iz šibenika, dr. Guzelj, dr. Arko, dr. Peršič, dr. žumer in dr. Derganc z II. kirurškega oddelka v Ljubljani, nato pa je prišlo na vrsto predavanje univ. prof. dr. Franja Dursta iz Zagreba ,ki je bilo prvotno najavljeno za pričetak včerajšnje debate.
Dr. Dorst Je naj odličnejši Jc^ortorenski
ginekolog, 6e zmerom miadeniško čil in svež, čeprav je pred dvema letoma obhajal šestdesetietnico. Leta 1907. je bil imenovan za predstojnika deželne porodnišnice in za profesorja porodniškega učilišča v Zsigrebu. Po svetovni vojni je leta 1921. postal profesor za ginekologijo in porodništvo na zagrebški univerzi. Z njegovim imenom je zvezan začetek, razvoj in sodobni napredek te medicinske stroke pri nas. Njegov sloves gre daleč preko meja ožje domovine, a velik ugled uživa predvsem v slovanskem svetu. Za njim so predavali še dr. Lunaček s porodniškega in dr. Lavrič s ginekološkega oddelka ežnske bolnišnice v Ljubljani, dr. Ghikič iz Beograda, dr. ZaneLLa iz Zagreba in dr. Janiš Raškovičeva iz Beograda, nato pai se je razvila debata v katero so živahno posegli univ. prof. dr. Vidakovič iz Zagreba, dr. Milanič iz Beograda, dr. Ghikič, dr. Durst in dr. Kojen.
Sledila je razprava o nefrolitiazi (kamni v ledvicah), o kateri sta predavala dr. Blaškovič iz Zagreba in dr. Kojen, debato pa je o tvoril dr. Cvitanovič iz Sarajeva. O vprašanju so predavali še dr. Jakšy iz Bratislave, dr. Rapant iz Brna, dr. Pli-verič, dr. Peičič in dr. Sorokin iz Zagreba dr. Alkaly, dr. Telebakovič, dr. Jova-novič ,dr. Zivanovič in dr. Gostimirovič iz Beograda. Popoldne so sledila predavanja o prostih temah. Govorili so dr. Dreyfus— Le Foyer iz Pariza ,dr. Kosanovič iz Beograda, dr. Neubauer z Golnika, dr Greif iz Prage, dr. Milovoj Kostič. dr. Slobodan Kostič in dr. Nedeljkovič iz Beograda, dr. Budisavljevič iz Zagreba, dr. Spiridonovič, dr. Alfandari ,dr. živanovič in dr. Gostimirovič iz Beograda in dr. Vučičevič iz Sarajeva. Jutri bodo kongresisti delo zaključili, nato pa se popoldne odpeljali na kratek izlet na Bled.
Lep dar Nj. Vel. kralju Petra n.
Kamen z vrha Triglava, na katerem stoji posnetek Aljaževega doma v srebrn z zlato ploščico tn z napisom: Aljažev stolp. Rdeča črta pod vrati je del državne obmejne markacije. Ljubko darilce je poklonil Nj. Vel. kralju Petra IL gosp. Emil Frelih, inspi-cient Narodnega gledališča, za spomin na njuno srečanje v planinah 9. avgusta 1937.
Bohinj je jeseni najlepši
Bohinj, 3. septembra.
Bohinjsko jezero na južni strani Julijskih Alp je po svojem miru, čistem planinskem ozračja in zdravem podnebju najbolj priljubljeno tistim, ki iščejo okrepčila v tišini. Bohinjsko jezero uživa svetovni sloves, Zaslovelo je tudi v tujini pri letovi-ičarjih, ki jim ni do trušča in zabave, mar-
več do počitka v ttživanju nepopisno lepih prirodnih krasot in do primerne udobnosti in dobre postrežbe. Bohinjci se trudijo, da gostom ustrežejo. Vendar pa je treba še marsikaj storiti, da si bo Bohinj zaslužil ime svetovnega letovišča.
Veliko vrzel je izpopolnil novi hotel Bel-levue nad Sv. Janezom. Na idiličnem hribčku
odkoder je prekrasen razgled na jezero, na Triglav in ostale vršace, je zrasel ta n<nH hotel, ki navzlic svoji moderni opravi odlično spada v bohinjsko okolje. Hotel premore trideset sob s toplo m hladno vodo, ima centralno kurjavo (s čimer je torej tudi usposobljen za zimsko sezono), ima krasno jedilnico, teraso in tenišče. Kuhinja je prvovrstna, dunajska. Da se je hotel res vsestransko uveljavil, je pokazala letošnja sezona, ko je bil Bellevue glavna privlačna točka v Bohinja tn so se v njem nastanili številni odlični gostje iz tujine.
Kdaj je Bohinj najlepši? Res prekrasen te pomladi, ko zave je jo od jug/a tople sape, ko ozelenijo silna pobočja. Neskončno lepa je jezerska gladina, ko poleti v njej odseva sinjina neba in globoko padajo sence gosto posumijenega pogorja. Ob trdi zimi je Bohinj ugoden za smučarski šport. Toda najlepši je vendarle v jeseni. Letos se nam obeta solnčna jesen v nadomestilo za toliko deževnih dni v teku poletja. Ne morete si zamisliti lepšega oddiha, kakor sprehajati se v blaženi tišini bohinjske pokrajine, ki kaže najprelestnejše barve. Hotel Bellevue vam omogoči ceneno bivanje. Vsa oskrba (pension) je zdaj komaj 45 do 60 din dnevno. Pridite v Bohinj! Hotel Bellevue vas bo gostoljubno sprejel pod svojo streho.
DOBRO ZNAMENJE
»Danes me je učitelj vpraial, aR tem edini otrok v družini.«
»In kaj je dejal, ko si nrn to potrdil?c
»Hvala boguU
Razumna mati ga je o pravem časir naučila, da čisti zobe. Čiščenje zob je ravno tako važno zjutraj l<al<or zvečer, ker bodo samo tako ostali zobje vse življenje čisti, lepi in z d ra v i.
Prijetno poživilo i Kalodont vod. za ust« I Koncentrirane sestavine, I zborno razlcuievalno sredstvo, varčna v uporabi.
SARCOV
i
KALO
j PROTI ZOBNEMU KAMNU
Šolski upravitelj Ivan Lukman f
Maribor, 4. septembra.
Za vedno je zatesnil oči bivši upravitelj lil. dešike ljudske šole v Mariboru g. Ivan lAikman, blag vzgojitelj in marljiv narodni in kulturni delavec. Pokojni se je rodil L 1876. pri Sv. Juriju ob Taboru kot sin kmečkih staršev. Četudi je zelo ljubil kmečko grudo, se je le odločil za učiteljski poklic. Po zrelostnem izpitu na mariborskem učiteljišču, ki ga je napravil 1. 1899., je nastopil učiteljsko službo v Šoštanju, kjer je deloval 23 let
Bil je v pravem pomenu besede učitelj naroda. Kot izvrsten gospodar je posvetil vse svoje moči gospodarskemu dv5gu domačega prebivalstva. Ustanovil je podružnici sadjarskega in vrtnarskega in Čebelarskega društva, katerima je dolgo vrsto let predsedoval. Kmetovalcem je s predavanji in tudi praktično na svojem vzorno urejenem posestvu v Šoštanju razkazoval umno gospodarstvo. Poleg tega se je udejst-voval na vseh področjih prosvetnega m nacionalnega življenja. Ustanovil je obrtno nadaljevalno In trgovsko nadaljevalno šolo, kateri je spretno vodil. Bil je soustanovitelj Sokola, pri katerem je opravljal funkcije staroste, pod staroste, tajnika, blagajnika, načelnika in vaditelja dece. Udejstvoval se je pri Čitalnici, Ljudski knjižnici, SPD in
Olepševalnem društvu. Po osvobojen ju Jo bil član Na rod noga sveta in gerentstva občine.
L. 1922. je nastopil učiteljsko službo na III. deški ljudski šoli v Mariboru in 1. 1925. prevzel vodstvo te šole. Svoje plodno delo je v Mariboru nadaljeval. Razen v gospodarskih organizacijah je deloval v Mariboru skupno s svojo soprogo pri Glasbeni matici in pri Sokolu kot telovadec v stari vrsti. Predsedoval je Učiteljskemu društvu in bil soustanovitelj, odbornik in vnet podpornik Učiteljskega doma. Z nesebično ljubezn;jo je deloval pri Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru ter ima kot gospodar tega društva nevenljive zasluge za procvit Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju in s tem tudi posredno za sosedno prebivalstvo. Krasen sadovnjak okoli Po-č5tniškega doma ne priča samo o njegovi sposobnosti, temveč je tudi v zgled domačinom.
Lansko leto je skromno praznoval 60-1 efc-nl jubilej svojega življenja. Želeli smo ran Se mnogo srečnih dni, a usoda je hotela, da se že danes spominjamo njegovih dobrih del ob mrtvaškem odru. Sočustvujemo * njegovimi dragimi, njemu pa želimo m;-rco počitek v domači zemljicil
Zlati jubilej trboveljskih gasilcev
Gasilska četa v Trbovljah bo danes praznovala riatt jubilej. V 50 letih svojega obstoja si je pridobila mnogo častnih zaslug. Današnje slavje bo zvezano z razvitjem naraščajskega prapora in z otvoritvijo nove orodjarne. Obe svečanosti sta dokaz smotrnega prizadevanja te gasilske organizacije, ki ji k jubileju čestitamo in ji želimo tudi v bodočnosti mnogo lepih uspehov. Jubflej je zdruzen e delnim izletom gasilske zajednice dravske banovine.
Preperodovd na turneji po Koroški
V solnčnem dopoldnevu letošnje druge
julijske nedelje nas je deset Preporodov-cev na Korenskem sedlu prekoračilo mejo v Avstrijo.
Ravna cesta teče naprej, posuta z bele-mi kamečki. Ob straneh puščobijo poseke. Vendar ne daleč. V zelenilu nizke trave vstane dvobarvno znamenje. Opozorilo vozačem, naj bodo previdni: cesta se z ovinkom na levo prevesi v klanec smrti. Obzorje pa se odpre v nov svet:
Koroška!
Pred nami je vzniknila iz prosojne sinji-ne gora. Stari Dobrač s svojimi golimi stenami. VePk in razsežen. Od njegovega za-padnega konca nadvijajo vetrovi temne, goste oblake.
Posedemo po parobkih. Južina bo kruh in kos slanine. No, in razkrije se še ta in ona skrivnost nahrbtnikov. Saj je v prešernem razpoloženju vt-Jca jed hitreje pokvarljiva.
Potešeni iščemo prvi vfs. Štejemo stene in žlebove Dobrača. Radi bi premerili njegovo dolžino. Sredi sten nas zmoti belina. Otme nam misel računanja Pozornost oblikuje velik kljukasti križ. Vsiljuje se nam iz sinjine čedalje ostreje, da ni dvoma: propaganda za Hitlerja sega prav do naše meje. V spominu na članke in slike oživi vzravnane vrste vojakov. V solncu se leskečejo čelade. Desnice so iztegnjene v pozdrav njemu, ki grmi s tribune...
Kljukasti kriz na steni Dobrača govori: kakor daleč sem viden, do ondod mi zvesti prisegajo zmagovitost
Občuduješ neznance, kako so mogli nedostopno steno oznamenovati z ogromnim simbolom, in ko ti v nrrisl" korakajo nepregledne vrste vojakov, se ti zazdi: h;tlerjev-ci bi za propagando postavili nemara tudi tako goro.
Oblačnost jemlje ozračju solnce. Grabimo nahrbtnike. Okovanke zapojo po zvo-ženi strmini. Dobrač Izginja za gozdom, ki rase pred nami. Ne gledamo skrivanja: klanec smrti opozarja tudi pešce nase.
Mladost ne pozna ovinkov, razen neizbežnih. Že odskakujemo po bližnjici. Koraki potihnejo v šumenju mahu. Čutimo prve kaplje.
Spet se nam spust5, cesta z leve n« pot. Na drugi strani zija prepad. Mahnemo jo torej na desno. Kmalu bomo na ovinku. Pod seboj uzremo nadaljnjo cesto, med visokimi smrekami. Že se vidimo, kako bomo šli čez nekaj trenutkov tam mimo. Kaplje se gostijo v šumenje. Opremimo se za dež. Pa le ne bo za vse prav. Bežimo po ovinku in naprej, pod znan-mi smrekami. Veje prestrezajo pretnjo sivine.
Ob mogočnem deblu vedrita dekle in fant. Pozdravimo ju: — Dober dan! — Prijaznih obrazov nam odzdravita: — Bog daj! — Tako čisto slovensko, da nam vzameta misel meje. A samo za trenutek. Že
se nam vrne misel, tako silna, da nas zaboli
Drevje se rdeči k svež5m senožetrm.
S ceste pelje v hrib ob desni steza. Gotovo bližnjica. Zvabi nas v klanec. V šum dežja se oglasi tenko zvonenje. Na hribu se beli cerkvica. Zvonenje se razgubi v vetrovih. Že lije. Izza cerkvice stopi mož ▼ črni, črtasti obleki. Slišal nas je. — Kar z menoj, da mine! — de vabljivo in pokaže smer. Skozi dež opazimo lepo gorsko domačijo. Stari teče in nas priganja. Zadovoljni skočimo v vežo.
—	Kako se imenuje tu gori? — vprašamo na varnem.
—	Strmec.
Iz sobe pride skozi vežo ženska t izrazom vseskrbnosti v obrazu. Gospodinja Za njo se prikaže v vratih kuštrava glavica. Nasmehnemo se zvedavosti. V trenutku glavica izgine, m kakor bi razkodran-ček za seboj zabil vrata.
Zunaj lije.
Gospodar vstane s klopi in stopi na prag.
—	Bo dolgo deževalo? — se želimo olajšati skrbi.
—	A, — četrt ure, pa bo »pet solnce, — na« prepričevalno pomiri, medtem ko mn prsti drobijo tobak v mošnji.
—	Od kod pa ste? — se vrne na klop In se pripravi, da bi si prižgal pipo.
Hitimo, da mu jo prižgemo mi:
—	Iz Ljubljane, oče!
Vzradoščen potegne dim.
V tem zaškripajo lesene stopnice prvega nadstropja. Gospodar pogleda gor. Po-
kažejo se močne noge, irhaste hlače, ves mož štiridesetih let Gospod. Oblečen le-toviščarsko: obraz pa uraden, mrk Čudno. Gospodar ga motri, dokler oni ne stopi rt hiše. Šumenje se t5ša. Zdaj se nam gospodar zaupljivo približa:
—	Policijski komisar iz Celovca. Pri nas je na počitnicah. Njegova žena je Slovenka. Imata tudi otroke. Pa ne znajo nič slovensko. Ona neče govoriti... Človek, ki zataj' svoj narod, ni nič vreden!
V sveto zavednost preprostega gorjanca posije solnce.
Odpravimo se. Zvemo pot okrog ogla za hišo, čez ograd, med sadnim drevjem. Oprane čeri I>obrača nam štrlijo v bližino. Spet vidimo kljukasti križ, zdaj še bolj razločno. Zares: ogromen je.
Vendar Dobrač ni najbliže. Med njim in Karavankami, v dolini, se v solncu pestre vasice, travniki, polja, logi, jezera. Pod Dobračem teče bistra Zilja. Spredaj, nekako po sredi doline, je speljana železnica A tu, bliže, vijuga med kraji kakor kača rjavo asfaltirana cesta. Na njej se tu pa tam zasvetlika. Avtomobili.
Prijazni Strmčan kaže z levico navzgor po dolini. Večji kraj:
—	Podklošter. Tam imajo danes novo mašo.
—	Slovenec???
—	No — Slovenec!
Daleč je še Podklošter. Mi pa smo se za nocojšnji večer namenili še dalje, v Za-homec. In že se nam vsekrižem po Koroški razpredajo pota nasjednjih dni, pot*
ljubezni, tolažbe, bodrenja.
— Hvala! Pa srečno! — hitimo navzdoL
Ograd nas naglo vrže na cesto- Na zunanji strani Izginja gozd v poseko. Okovanke pojo nižanje v dolino. Nasproti nam pri mrmra star Ford. Vozač odskaku-je v tresenju motorja: trudi se, da bi rešil vsaj svoj ugled. Malo za njim prihajajo izza ovinka trije za divje vožnje oblečeni iz>letn:ki. Med njimi leze Chevrolet s četrtim. Dalje spodaj, na naslednjem ovinku, se mirno sveti v solncu prekrasno vozilo. Ob njem stojita prešerno opravljeni damici, z rdečimi robci. Negibno zaskrbljeni opazujeta, kaj se godi tu v"'še. Kakor da bi upali na pomoč od zgoraj. Bližamo se jima s prijetno zavestjo: narava je vsaj ponekod poskrbela za enakost: največjih užitkov ne daje zastonj. In naše okovanke zapojo mimo obupanih prešernic pesem o zmogljivosti vsak tero-ga klanca.
Se nas razveseli bližnjica na levo s co-ste. Strma je. Zato pa nas menda pripeljo v dol:no. Bodro izginemo s ceste v gozd. Strmina pospešuje odskoke. Oprijemlje-mo se vej, da nas zavitnica ne vrže v pogubo. Prhkoba listja na razmočeni zemlji plaši z drčaji. Krivenčaste korenine, beli kamni nam določajo stopinje. Čedalje bolje stavljamo okovanke. Zveselimo so varne spretnosti, ko se steza zravna za navadno hojo.
V nas pa še živ5 napetost drvenja navzdol: ali se ni dolina s hišami dvignila k nam ?1 ,	Dušan Vargazon,
»JUTRO« 8t. 202
6
Neadfc. 8. IX. 1937.
Domače vesti
• Organizacija v svetovni vojni interniranih. Na pobudo akcijskega odbora v Beogradu za organizacijo vseh onih, ki so bili med svetovno vojno v Avstro-Ogrski internirani radi svojega jugoslovenskega in slovanskega mišljenja in delovanja, v preiskovalnem zaporu, obsojeni in zaprti v ječah ali kot civilni ujetniki internirani po raznih avstro-ogrskih taboriščih, je sklical ravnatel^Rasto Pustoslemšek v petek zvečer sestanek v restavraciji »Zvezde«. Enkratnemu časopisnemu pozivu se je odzvalo 32 oseb iz Ljubljane, pismene prijave pa jih je poslalo 10. Predsedujoči R. Pustosleanšek je razložil pomen in, namen organizacije, prečital imenik članov beograjskega akcijskega odbora in sporočil, da sklicuje ta akcijski odbor kongres internirancev dne 25., 26. in 27. t. m. na katerem se imajo sprejeti društvena pravila in izvesti definitivna organizacija. Po kratki debati je bilo soglasno sklenjeno, osnovati začasni banovinski pododbor, čigar naloga je, da takoj stopi v stik z beograjskim akcijskim odborom in pripravi vse, kar je potrebno za kongres. Ker je funkcija tega pododbora samo začasna, Je bilo zaključeno, naj šteje ta odbor samo 6 članov. V ta odbor so bili nato izvoljeni: Rasto Pustoslemšek, Vladi-elav Fabijančič, dr. Vladimir Knaflič, Ada Baeblerjeva, Ivan Rudolf in Hinko Klavo-ra„ Vsi ti sklepi so bili soglasni. — Za vožnjo na kongres je železniško ministrstvo dovolilo 75"/0 popust, državni nameščenci pa dobe za dneve kongresa po sklepu ministrskega sveta potrebni dopust, ki pa se ne všteje v njih redni letni dopust.
LJUBLJANA Komeoakegs ti. 4. Telefon: 96-23
Franc Uergane SefprLmariJ fcirttrg xld. T p. Ordinira: lil.—S.
* Naš državni praznik bo proslavljen v češkoslovaškem radiu po tem le sporedu: Jutri bo oddajala postaja PRAHA I za vse radio postaje: 19.10 do 19.20 govor o jugoslovanskem narodnem pravniku; 19.20 do 20.25 »Od Gorenjske do šumadije«, gramofonska montaža iz jugoslovanskih pesmi ,plešo v in pesništva. Sestavil Frank Meran. BRNO za vse postaje: 20.25 do
20.55 »Mlada Jugoslavija«. Radijska kompozicija, ki jo je sestavil dr. Rajmund Habfina, 20.55 do 21.55 Koncert glasbe jugoslovanskih avtorjev. Izvaja ladio orkester brnske postaje, dirigira B. Bakala. Sodelujeta Marija žadudova (petje), in prof. František Kudlaček (godala): 1. Blagoje Bersa: Sunčana polja, simpatična pesem; 2. Štefan Krstič; Fantazija za godala in orkester; 3. Lucijan škerjanc: Preludij; 4. Miloje Milojevič: Pesmi: a Hip sreče, b) Pesem vetra od morja (prevedel Zd. Knittl).
Proč s črnilnikom!
Nobenih umazanih prstov več in vendar stalno
lepa — enakomerna pisava
Zastopstvo:
IV. BONAČ
trgovina s papirjem, šolskimi in tehničnimi potrebščinami. LJUBLJANA.
* Pozivam onega, ki je pri inserat.ni upravi »Jutra« v Ljubljani po 22. avgustu dvignil mojo ponudbo za hišnika in moji dve spričevali, naj mi vsaj spričevali takoj vrne. — Jakob Tirbič, Krakovska 7. Ljubljana.
*	Radijska postaja sporoma svojim naročnikom, da bo jutri, v ponedeljek ob prililci rojstnega dna Nj. VeL kralja Petra II. prenašala svečano službo božjo iz cerkve sv. Nikolaja. Popoldne ob 17.30 pa bo naš re-porter govoril o poteku in rezultatih tekme za prvenstvo v tenisu med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
*	Nacionalna ura t radiu. Glede na misijonsko razstavo v Ljubljani se je spremenil program nacionalne ure za september takole: 7. septembra, Ivan Peršuh: Indita in delo jugoslovanskih katoliških misijonarjev. 18. septembra, Ivan Simonič: Belokranjci in njihova pokrajina. 24. septembra, inž. Rado Kregar: Ureditev naših mest, trgov in vasi z ozirom na tujski promet. 29. septembra, L. M. Škerjanc: Tuji vplivi v ju-goslovenski narodni in umetni glasbi.
*	Mengeš ob kraljevem rojstnem dnevu. Sokolsko društvo Mengeš bo proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. zelo slovesno, v ponedeljek ob 8. zjutraj se Sokoli in Sokolice udeleže v krojih in v civilu z znakom slovesne službe božje v župni cerkvi. Zbirališče je ob pol 8. v So-koLskem domu, nakar odide članstvo skupno k sv. maši. Zvečer ob pol 8. pa je zbor vsega članstva na letnem telovadišču. Od tam bo povorka z baklami in z mengeško godbo na čelu. Po povorki bo slavnostna seja z govori in recitacijami. K proslavi vabimo tudi ostalo občinstvo, zlasti pa bratska sosedna društva, ki takega obhoda ne priredijo, da tako proslavimo v globoki udanosti rojstni dan našega kralja in starešine našega Sokolstva.
* Prvi pesniški poskus ministra Puclja.
V zgodovinskem oddelku novinarske razstave, v drugi dvorani v glavnem razstavnem paviljonu »J«, levo od vhoda je pod vitrinami razstavljen >pisank tisk, med njim študentovska literatura. Razstavljana je tudi »Lavorika«, dijaški list, ki ga je izdajalo dijaško društvo »Svarogc, 1889, katerega član je bil tudi takratni 121©tni studentek, sedanji minister v p. g. Pucelj. Na uvodnem mestu v prvi številki objavlja ta list pesniškega prvenca g. Puclja, posvačenega naslovu lista. Prva kitica se glasi: >Lavo-rika, lavorika,— ti staro si drevo, — junakom starim daka, — si krasila glavo«. — Morda bo tudi še marsikdo drugi našel med razstavljenimi duševnimi proizvodi kakega svojega prvenca ali začetek svojih literarnih poizkusov in rade volje bomo, ča nam to sporoči, na to opozorili tudi širše občinstvo.
* V banovinsko kmetijsko šolo na Grmu
pri Novem mestu se sprejme še nekaj učen cev v letno in zimsko šolo. Latna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev, in bo to zjimo I. tečaj, drugo zimo pa II. Pouk se začne novembra. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer iimajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetijah. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskimi kolki po 10 din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mastu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti: krstni list, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spri
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josrfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.	jp s » ie «ffi/ae.
čevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolak za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, in obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek za 4 din) za one, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, ▼ nasprotnem primeru, pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje pd zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesačno 300 din, vendar pa dovoljuje banska uprava potreb ni m znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 25 in 300 din mesečno, kar se plačuje mesečno napraj. Prosilci za omenje no znižanje morajo priložiti davčno ali pa občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
* Enodnevni Izlet na Koroško 12. septembra, dvodnevni izlet v Trst 15. In 16. septembra ter dvodnevni izlet v Gorico in Trst 18. in 19. septembra priredi Izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon, tel. 26-45 vhod iz Prešernove ulice. Prijavite se čim preje.
15. žrebanje Državne razredne loterije
dne 3* septembra 1937
2.000 Din štev.: 5.885, 24.818,
1.000 Din štev.: 5.893, 10.886, 15.757, 15.778, 15.788, 24.878, 24.885, 33.097, 46.111, 46.140 62.030 62.055, 75.651, 95.762, 95.764.
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
*	FaanaaO« fa aahrala. Zaradi bohlmo-
etl in visoke starosti 74 let sem oddal po
dolgih 84 letih vodstva mojo privatno trgovsko šolo strokovnemu konzorciju, kateremu sam izposloval tozadevno koncesijo. Povodom tega se prisrčno zahvaljujem vBem bivšim zavodovnm učiteljem za njih požrtvovalno, uspešno in tovariško sodelovanje, vsem mojim bivšim gojenkam in gojencem ter njih staršem za zaupanje, s katerim so z učiteljstvom vred pripomogli mojemu zavodu do sedanjega visokega ugleda; vse pa prosim, da me ohranite v prijaznem epo minu. Iskreno želim, da zavod uspešno napreduje tudi v bodoče ter da javnost prenese enako zaupanje tudi na moje naslednike. Josip Christof.
•	Železniški popusti ia dunajski velepe-jem. Obiskovalci dunajskega jesenskega ve-lesejma od 5. do 12. septembra uživajo znaitne popuste na našah, madžarskih in avstrijskih železnicah. Sejmska izkaznica, ki 6tane 50 din, daje pravico poleg popustov na železnicah tudi do brezplačnega avstrijskega vizuma. Izkaznica se dobi lahko v vseh poslovalnicah Putnika kakor tudi pri avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. Popusti veljajo od 31. avgusta do konča sej* ma.
Gospodinja! — Navežite družino na dom!
Opremite ga z okusnim in udobnim pohištvom tovarne
REMEC Co., Duplica—Kamnik
♦	Spored priljubljenih izletov »Putnika«, Maribor, z luksuznimi avtokari: na praznik 8. septembra: na Vrbsko jezero (Velden) vključno vizum 150 din; od 10 do 12. septembra: na dunajski velesejem vključno vizum 250 din; 11. septembra v Graz, jesenski velesejem 100 din; 12 septembra: Graz, jesenski velesejem, 100 din, 16. septembra: Graz, jesenski velesejem, 100 din; od 18. do 19. septembra: Graz, jesenski velesejem, 110 din; od 25. do 27. septembra: Brno, velike mednarodne avtomobilske dirke 400 din. Prospekti, informacije in takojšne prijave: »Putnik«, Maribor, Celje, Ptuj.
♦	V pristaniščih naše južne obale je zadnje čase nenavadno živahno. Romantična kotorska obala je zadnje dni polna velikih potniških parnikov iz raznih evropskih držav, izkrcalo se je poldrugi tisoč popotnih ljudi. V poslednjih štirih dneh je Bo-ko posetilo okrog 4000 turistov. Enako živo je v Dubrovniku, kjer je zlasti mnogo Angležev in so se hoteli in penzijoni napolnili. Vse kaže, da vsaj za južni Jadran tudi letošnja sezona ne bo preslaba.
ZVOČNI tiLNO SOKOL. Si RJ OO.M v SiSkl — Telefon 38-87
LAWRENCE TIBBETT, najboljši pevec, poje v opernem filmu
Metropoliten
arije iz Carmen, Manon, Faust, Se-viljski brivec l.t.d. v nemškem jeziku.
V	dopolnilo šaloigra VESELI DODO
Predstave: v nedeljo in ponedeljek ob 5, 7 in 9 uri.
V	torek:
MED DVEMA ZASTAVAMA
•	Pobijanje nepismenosti. Obnovljeni klub ABC v Zagrebu je pokrenil energično akcijo za pobijanje nepismenosti v hrvatskih krajih. Začela je prispevati denarna pomoč od raznih strani. Zbralo se je 30.000 Din, kar pa je še daleč premalo za fond, iz katerega se bodo nabavljale začetnice, zvezki in pisala, kar se bo delilo med siromašno, nepismeno ljudstvo. Zdaj je klub ABC razposlal 2500 gospodarstvenikom prošnje, naj prispevajo v fond. Da ne bo zlorab s ponarejenimi pooblastili, naj pošiljajo denar po pošti.
•	Slaboumen fant se je izgubil od doma. V sredo zjutraj je 17-letnl France Breskvar, ki stanuje pri svoji materi v Krakovski ulici 25 v Ljubljani, izginil od doma brez sledu. Kakor pripovedujejo nekateri sosedje, so ga v sredo zjutraj še videli, kako se je na nekem mlekarskem vozu peljal po Emonski cesti skozi mesto in najbrž dalje proti Posavju ali na Gorenjsko stran, potem pa je izginila za njim sleherna sled. Mati je takoj uvedla živahno poizvedovanje za njim in naprosila policijsko upravo za pomoč, a vse iskanje je ostalo doslej brez uspeha. Fant je 17 let star, malo slaboumen in ne more govoriti, oblečen pa je bil v rdečo majco s kratkimi rokavi in črne hlače, bos in razoglav. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči Breskvarjevim, Krakovska ulica 25, Ljubljana.
•	Harmonike Meinel & Herold se tudi letos razstavljajo na Ljubljanskem velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Zboljšana kvaliteta. Čudili se boste nizkim cenam.
Dom Ilirija - Planica
nadm. višina 1000 m; 20 minut od žel. postaje, divna alpska priroda, zdrava klima. Od 1. septembra naprej posezijske cene, - • Din 50.— dnevno.
* Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpisujte radi tega svoje otroke v Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru, ki je splošno znan radi svojih izbornih uspehov! Legatova šola obhaja letos 251etnico. Vpisovanje vsak dan tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. šolski program in pojasnilo brezplačno« Začetek pouka 9. septembra,
*	VUni agtdsM* w abtoftrflato Legatov«
Sole! Kraljevska banska uprava t Ljubljani je te dni odločila, da se prizna absolventom Enoletnega trgovskega tečaja AnL Rud. Legat v Mariboru, ki so pred vstopom v ta zavod obiskovali 4 srednje ali meščanske šole, ugodnost, da nadomešča končno is pričevalo Legatove Sole predpisano dovršeno učno dobo in poldrugo leto pomočniške dobe v trgovskem obratu. Ta odločba je za tiste, ki obiskujejo Legatov Enoletni trgovski tečaj in so dovršili učno dobo in za sinove in hčere trgovcev, ki hočejo prevzeti trgovino, velikega pomena.
♦	Ciganski vlomilci y Beli krajini. Iz
Črnomlja nam pišejo: Avgusta je bilo vlomljeno v Nemški loki, pri Kraljih, v Brezovici, na Doblički gori, Tančji gori (šest vlomov v eni noči), v Tribučah in drugod. Najhuje med vsemi okradend sta prizadeta upokojeni orožniški narednik g. Legat in njegova soproga na Doblički gori, kjer sta zdaj na oddihu. Dne 18. avgusta ponoči med 23. in 24. uro so jima neznanci ukradli vso obleko, perilo, obuvalo, denar, zlatnino in drugo v skupni vrednosti 12.735 din, kakor je ugotovljeno. Vseh teh vlomov je po ljudski govorici osumljena organizirana ciganska tolpa, sestoječa iz 5 do 7 članov in oborožena s samokresi. Poizvedbe za potepuhi so ostale doslej brezuspešne. Ljudstvo je zelo razburjeno. Prisiljeno je, da si samo noč in dan straži Imetje. Kje je vzrok, da se ta tolpa ne izsledi? Prosimo za od-pomoč.
*	Vpisovanje v dri. kone. trgovsko nfili-šfe »Christofov učni zavod« na Domobranski cesti 15.. ki je sedaj v Ljubljani edini te vrste potrjen od ministrstva trgovine in industrije, je redno vsak delavnik dopoldne in popoldne ter tudi v nedeljo in na praznik dopoldne. Enoletni trgovski tečaj tega zavoda usposablja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo. Po novem učnem načrtu, ki 6topi v veljavo in ga je samo za ta zavod odobrilo ministrstvo, je trgovski tečaj organiziran kot enoletna trgovska šola. Odobrena so tudi nova izpričevala ki služijo obenem kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse. Poučujejo profesorji trgovskih in ostalih srednjih šol. Pouk prične *4. septembra. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje!
*	Dijaški internat Legat, Maribor sprejema tudi dijake drugih šol. Pojasnila vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12., Legatova šola, Vrazova ulica 4.
Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvorakova ul. 3, telefon 24-07
*	Žikine higienične krušne drobtine ia najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilograinskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Zahtevajte povsod odprto kremo za čevlje »Brilant«.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
u— Spričo kraljevega rojstnega dne objavlja predsednik mestne občine: Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javno-pravnega značaja morajo biti razobešene državne zastava. Pozivam pa tudi vse ljubljanske meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami in tako izpolnijo svojo domovinsko in državljansko dolžnost.
BUDJEVIČKO PIVO
se toči v restavraciji HOTELA ŠTRUKEL
u— Poziv rezervnim oficirjem. Komanda mesta v Ljubljani poziva gg. rezervne oficirje in vojne uradnike ljubljanske gar-nizije, da se udeleže službe božje v proslavo kraljevega rojstnega dne 6. t. m. v sivih plaščih s šarpami in belimi rokavicami. Oni, ki nimajo uniforme, naj prisostvujejo v civilu.
PERGAMENTNI IN CELON SENČNIKI
po najnovejših osnutkih pri M. Tičar — Ljubljana, — Posebni oddelek za senčnike.
u— Someščani, Vičani. Rojstni dan našega mladega kralja bomo proslavili jutri pred spomenikom Viteškega kralja. Po skle pu meddruštvene seje ljubljanskih sokol-sl ih društev bo večerna svečanost na Viču. S Tabora bo krenila ob 19. velika bakla-da po mestnih ulicah na Vič in bo v njej korakalo ljubljansko sokolstvo. Vabimo vse viške posestnike, da razobesijo državne za-
Spomenlke — grobnice _
kapela — stavbna dela — obloge v marmorjih — po zelo nizki ceni Izberete pri kamnoseško-kiparskem Podjetju
FRANJO KUN O V AR
pokopaUšče pri Sv. Križu. LJUBLJANA
stave in od pol 20. dalje razsvetlijo svoja okna. Pred spomenikom, ki bo za to svečanost okusno okrašen in bajno razsvetljen bo tale spored: 1. Pesem sokolskih legij, pojejo vsi udeleženci 8 spremlievanjem god be Sokola I Tabor, Gangl-Juvanec: Dvig nimo srca, poj a sokolski pevski zbor; govor staroste br. Borštnika; državna himna, sokolska himna >Hej Slovani<. Po svečanosti krene sprevod skozi Rožno dolino do Narodnega doma, kjer bo razhod. Vse vi-ško prabivalstvo vabimo, da se v velikem številu udeleži večerne slovesnosti pred kraljevim spomenikom ^-------
NKINI	1 * i
s-« MATICA 1	
Gustav Frohlich in Lida Baarova ▼ družabnem velefilmu polnem dramatsklK
zapletljajev:
URE SKUŠNJAVE
Sodelujejo: Harold Paulsen, Theodor Loo* in drugi
LOGA
Eden izmed zadnjih filmov velike pokojne filmske igralke Jean Harlow
ŠPIJONKA SUZI Soigralci: Franchot Tone, Gari Grant,
Benita Hume. Pri vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Madame Elisabeth.
ŠŠMJOTLE!«
Film iz življenja petrolejskih podjetnikov
NEMOGOČA ŽENA v glavnih vlogah Gustav Frohlich-Dorothea Wieck
Predstave danes ob 15., 17, 19. in 21. url
u— Slovenski novinarji spominu Valentina Vodnika, v torek ob 12. obiščejo slovenski novinarji spomenik Valentina Vodnika, da se poklonijo manom velikega utemeljitelja našega novinstva ob 140 letnici njegovih »Lublanskih Noviz«. Pri tej priliki polože predstavniki ljubljanska sekcije JNU k vznožju spomenika lep lovorov venec.
Spoštovana gospa!
Vsaka žena si želi, da dobro izgleda. Ona si želi svežo in čisto polt ter uporablja v ta namen včasih najdražja sredstva. Z vsemi temi sredstvi, ki se jih uporablja samo površno, se pa da le redkokdaj in le površno doseči zaželjeni uspeh, ker zlo globlje leži« V največ slučajih je neredna prebava vsemu vzrok. Ako prebavni aparat ni v redu, ako so čreva prenapolnjena z neprebavljeno hrano, se izraža to tudi na koži: nečista polt, izpuščaji itd. Uredite Vašo prebavo in ta nevšečnost, bo kar sama od sebe izginila. Dobro in preizkušeno sredstvo za to je naravna Rogaška slatina. Pijte zjutraj na te« šče po en kozarec in potem kake pol ure pred kosilom in večerjo, pa boste kmaiu občutili prijeten učinek!
Poskusite tudi Vi enkrat!
n— Odkritje spomenika Simonu Gregor« čiču. Ker se redni pouk na vseh šolah v Ljubljani še ni pričel, vabi kr. banska uprava po tej poti dijaštvo vseh ljubljanskih šol, da 6e v obilnem številu udeleži odkritja spomenika pesniku Simonu Gregorčiča v Ljubljani. Spomenik bodo odkrili 8. septembra ob pol 11. na Napoleonovem trgu.
Za dijaka za samo Din 20.-
1 kom toiletnega mila, 1 kom mila za britje, 1 steklenico kolonjske vode, 1 kom zobne kreme, 1 kom glavnik, 1 kom vazelin, 1 kom šampon, 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po ček. položnici št. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno-obratno franko pošljemo.
Cadet Box
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99.-
Se priporoča
Foto parfumerija ln galanterija
Foto Tourist Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA a 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
n— Mestni gospodarski urad sporoča, da bodo njegovi prostori v Beethovnovi ulici v torek 7. t. m. zaradi čiščenja zaprti. Zato se stranke tega dne ne bodo sprejemale.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju
Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro
40 minut N. 5. LavrencIJ |
P. 6. Caharlja
T. 7. Regina
Bronislava S. 8. Rojstvo M. r
M. šmaren C. 9. Peter KI.
P. 10. Nikolaj T.
S. 11. Erna, Milan
N. 12. Ime Mari je P. krajec ob 21.57 P. 13. Frančiš. K.
T. 14. Povišanje sv. Križa S. 15. Nikomed
C. 16. Ljudmila
P, 17. Lambert

od 1. do 8. zelo lepo, sončno
po polnoči hudo neurje oblačno, morda dež deževno lepo
deževno toplo, lepo sončno vreme
močno deževje in
NA STAROSLAVNO ŽEGNANJE
V KAŠELJ H GRADU
kjer bo veselega rajanja in vseh drugih žegnanjskih dobrot na pretek. Avtobus vozi izpred Mestnega doma ob 15., 17., 18. in pol 20. uri in obratno.
u—- Praktične vaje v književni slovenščini. Prav gotovo bo vsakdo, ki mu je pri srcu lepota in nega jezika z veseljem pozdravil dejstvo, da je Glasbena Matica z letošnjim šolskim letom uvrstila na ^svojem zavodu nov predmet in sicer praktične vaje v slovenskem književnem jeziku. Ta tečaj hoče od pomoči občutnemu nedostatku, ki prav gotovo vlada na našem kulturnem polju in ki se tiče žive govorice naše materinščine. Ta tečaj je namenjen predvsem naši inteligenci, to ie sedanjim ali bodočim profesorjem, juristom, duhovnikom, javnim govornikom, skratka vsem, ki imajo v svojem poslu opravka z govorjeno slovensko besedo. Tečaj bo trajal 9 mesecev in ee začne 15. septembra, ukovina znaša 40 din in v eni skupini se bo poučevalo največ 15 poslušalcev. Vodstvo tečaja ima režiser in igralec Narodnega gledališča g. Ciril Debe-vec. Ustmene in pismene prijave na Glasbeno Matico v Ljubljani, Gosposka ul. 8.
nssssra KINO IDEAL
PREMIERA!	PREMIERA!
Nino Martini
najslavnejši sodobni tenorist v prekrasnem filmu
VESELI BANDIT
Režija: Rouben Mamoulian Danes in jutri ob 15.. 17., 19. in 21.15.
u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice
opozarja starše in njihove namestnike, da bo vpisovanje v šolo Glasbene Matice tudi še naprej v uradnih urah od 9. do 12. in od in od 15! do IS. v pisarni Glasbene Matice. Redni pouk se začne v torek, dne 7. t. m., splošna glasbena teorija in mladinsko petje pa imata prvo uro pouka v četrtek 9. t. m. ob 14. v sobi št. 17. Vpis je še vedno mo,-goč. Ljubljanski državni konservatorij sprejema nove in stare gojence še v torek, dne 7. t. m., dne 10. in 11. bodo sprejemni .izpiti, redni pouk pa bo 16. t. m. Vse no-drobnosti v pisarni ali na razglasni desJti v veži poslopja. Gosposka ulica št. 8.
u—- Tri nesreče Pri delu. Med ranjenci, ki so jih včeraj sprejeli na kirurškem oddelku, so bile spet tri žrtve obratnih nesreč. S Koroške Bele — tam je v tovarni KID na Jesenicah prišlo v četrtek dopoldne do strašne smrtne nesreče, katere žrtev je postal 21-letni delavec Stanko Veber iz Spodnjih Gorij — so pripeljali 18-letnega delavca Henrika Lužnika, ki mu je v tovarni padel kos vročega železa na nogo in ga tako nevarno ranil, da mu niso mogli ustaviti krvi. Iz Zagorja so pripeljali v bolnišnico 48-letnega delavca Ivana Irska, ki jc v železniškem kamnolomu kopal kamenje za obnavljanje proge, pa se je zrušila nanj težka skalna plast in mu prizadejala precej hude poškodbe. Na stavbišču hotela Slona v Ljub. Ijani pa je s stavbe padla delavcu Janezu Želenjaku, stanujočemu na Jernejevi cesti in zaposlenem pri tvrdki Tonnies, s precejšne višine lopata na glavo, da so ga reešvalci prepeljali na kirurški oddelek nevarno ranjenega.
šolske predpasnike
v vseh velikostih najcenejše ima na zalogi F. I. GORIČAR, sv. Petra cesta 29.
u_ Dekletce pod avtom. Iz Velikega Gabra na Dolenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnico petletno Mimico Zelnikarje-vo. šla je z materjo po cesti, ko je privozil nasproti avto. v katerem se je peljala komisija litijskega sreskega načelstva ogledat šolo v Velikem Gabru, katero nameravajo povečati. Dekletce je hotelo v zadnjem trenutku čez cesto pa je padlo naravnost pod avto. Ima zlomljeno levo nogo in desno roko. pivolčma je pa tudi po glavi, vendar rane niso smrtno nevarne.
TRIGI AV^—^MH A^T'^ Pod Trančo št. 1
slavnemu občinstvu vljudno sporoča, da je doslo iz čeških, angleških in tuzemskih tovarn zimsko blago za suknje, hubertuse, obleke in perilo. Vse to se tudi na željo iz-gotovi po meri po najnovejših krojih in po najnižjih konkurenčnih cenah.	6823
u— Državni . priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Tečaj je znano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
Sadje, zelenjava
ter vsa špecerija
vedno sveža v trgovini KOREN MARIJA, Ljubljana, Celovška cesta 30/a.
u— Gospodinjski, kuharski, šivalni in prikrojevalni tečaji Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, se prično 1. oktobra t. 1. Ukovina je nizka. Informacije daje pisarna železničarske men-ze, Pražakova 19 (Ljubljanski dvor).
u— žene vabijo na Svojo razstavo. Zveza gospodinj je tudi letos priredila v paviljonu intimno, skrbno urejeno razstavi-co o kulturi domačega življenja, namenjeno tokrat geslu: ženi za otroka. Tu si lahko ob nazornih primerih ogledate, kako je otroka v hiši treba uvajati v resno delovno življenje po znanem pedagoškem načelu, naj tudi igra vzgaja otroke za delo. Razstavljenih je tudi nekaj miniaturnih šivalnih strojev, ob katerih se vrši vsak dan od 10. do 12 in od 15. do 18. za deklice pouk v šivanju.
u— Družbi sv. Cirila in Metoda sta darova!1 dve članici mestne ženske podružnice namesto cvetk na grob blagopokojne gdčne Ljudmile Roblekove 100 din. Lepa hvala!
u— Javna dražba najdenih predmetov bo 7. t. m. ob 9. na glavnem kolodvoru v Ljubi jan	^
u— Podmladek RK na osnovni Soli Viteškega kralja za Bežigradom priredi jutri ob 20.30 koncert v šolski dvorani z izredno pestrim sporedom. Vabljeni!
u— Jadranska straža vabi članstvo, da se v sredo ob pol 11. udeleži pred novo palačo vseučiliške knjižnice odkritja spomenika Simonu Gregorčiču.
Foto amaterji!
Za izdelavo Vaših posnetkov
Foto Janko Pogačnik
edina specialna fototrgovina LJUBLANA, Tyrševa cesta št. 20
Naša izdelava pomeni kvaliteto !
u— Šolsko leto na drž. konc. trgovskem učilišču »Christofor učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, se prične 14. septembra. Pojasnila in vpisovanje vsak dan.
u— Bežigrajska pošta. Pri novi pošti Ljubljana IX, ki je bila otvorjena 15. junija v prostorih bivše mitnice, Tyrševa cesta 62, poleg artiljerijske vojašnice, je bil otvorjen 1. septembra tudi telefon. Pošta sprejema tudi vse vrste pošiljk, brzojavke in ima tudi lastno telefonsko govorilnico. Občinstvo prosimo, da se poslužuje te naprave.
DOBRNA pri Celju
Za srčne, živčne in ženske bolezni in vse one, ki so počitka potrebni!
Akratoterma 37° C naravne ogljikovo klsle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca. živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti. kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih Kn sen park, divna okolica. Od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno 1.100 do 1.650 Din. (Avtobus iz Celja do Dobrne in nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik ln takse).
Zahtevajte prospekte!
u— Šivalni stroji. Zagrabite! Singer in Pffaf in drugi pogrezljivi, ki so popolnoma enaki novim, a so zato za več kot polovico cenejši (tudi na otroke) edino pri »Prometu« nasproti križanske cerkve.
u — Podpore družinam. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo gospod ban razdelil med nižje uslužbence kr. banske uprave, ki imajo šolo obiskujoče otroke, podpore v skupnem znesku 24.000 din. Višina posameznih podpor se bo ravnala po številu šolo obiskujoči h otrok v družinah posameznih uslužbencev.
K— V Dubrovnik i avtom odprti Packard
potujem 8. t. m. Sprejmem 2 do 3 sopotnike za bencinski prispevek. Podrobnosti pri tt. Goreč, odnosno na Večni poti 7~, Križman (vis a vis strelišča).
u— Združenje mesarjev in klobasičarjer v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo v ponedeljek 6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. mesnice in mesarske stojnice samo do 9. dop. odprte, zato prosimo, da se občinstvo pravočasno preskrbi z mesom.
I
V Kraljevico
v Dom Franje Tavčarjeve. — Lepi septemberski dnevi. Milina morja, fige, grozdje, dobra postrežba. Vse to kliče — vabi v Dom kolašic na oddih.
u— Enoletni trgovski tečaj vpisuje dnevno. Začetek pouka 9. septembra.
u— Lipovšek Marjan, profesor drž. kon-servatorija, sprejme učence v priv. klavirski pouk, Trubarjeva 2 pri Sv. Jakobu.
u— Tičarjeva trgovina na Šentpetrski cesti je vsa prenovljena. Ko je leta 1910. odprla 21-letna Marija Tičarjeva v Rohrma-novi hiši na Šentpetrski cesti skromno trgovino s papirjem, je pač malokdo slutil, da bo ta trgovina zibelka enega najlepš5h ljubljanskih trgovskih podjetij. Mlada žena si je s svojo energijo, ki bi ji težko našli primere, in s svojo ljubeznivostjo hitro pri-dob5la tolikšen krog odjemalcev, da ji je postala trgovina kmalu pretesna. Zato je tik pred začetkom svetovne vojne vzela v najem še trgovino v Šelenburgovi ulici in tako razmahnila svoj obrat. Žal pa je gospo Tičarjevo prestregla smrt sredi dela. Umrla je leta 1926. Toda po njeni smrti podjetje ni prav nič nazadovalo. Nasprotno, njeni naslednik', ki si jih je znala vzgojiti v svojem zdravem trgovskem duhu, so storili vse, da je trgovina ostala na višku in da je še napredovala s koraki časa. Tudi danes je Tičarjeva trgovina še zmerom to, kar je zmerom bila, — podjetje, kjer dobi človek vse, kar potrebuje, v najboljši kakovost5 in po najsolidnejših cenah.
Zadnje čase se začenja šentpetrski okraj modernizirati. Počasi padajo stare hiše, ki so ostale dolga desetletja neizpremenjene, in na njihovem mestu vstajajo nove. V hišah, ki jim je usojeno, da bodo še ostale, se pa vse prenavlja. Upajmo, da ne bo dolgo, ko bo tud5 ta del mesta dobil novo lice. Tičarjeva trgovina na Šentpetrski cesti, ki je dolgo ostala v svojem nekdanjem obsegu, je bila ena prvih, ki so šle s časom dalje. Namestu nekdanjih prostorov, ki niso več ustrezali potrebam razmer, je nastala tam nova, svetla, moderna trgovina, da je veselje stopiti vanjo, založena z vsem. kar kdo zahteva. Prepričan5 smo, da bo ta podjetnost, tvegana v današnjih nesi-gurnih časih, Tičarjevemu podjetju pridobila obilo novih prijateljev. Podjetje to po vsej pravici zasluži.
prehodi dnevnopvibliino JM0 stopnjie.Zo ogromno delo zmore samo h elastičnimi
PALMA
palma-okma
GUMI PODPLATI
> se pri vsakem čevljarskem mojstru!
e— Utopljenka v Savinji. Pred dnevi so potegnili iz Savinje vPsarjah pri Laškem žensko truplo, ki je očividno ež dalje časa ležalo v vodi. Domnevajo, da je utopljenka Marija Platinjakova iz Podvina pri Laškem, ki je odšla že 26. avgusta od doma ter je najbrž v temi ali pa v napadu padavice padla v Savinjo in utonila.
Prispeli so najnovejši
modeli jesenskih in zimskih plaščev. —
Priporoča se modna trgovina G U S TI VRAČKO, Celje, Kralja Petra cesta 10.
Iz Maribora
a— Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru. Jutri, v ponedeljek, bodo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. svečana bogoslužja v stolni cerkvi ob 8. uri, v pravoslavni kapeli v Meljeki vojašnici ob 9.30, v evangeljski cerkvi ob 10. uri, starokaio-liški ob 9. v Narodnem domu. Po bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva štev. 38-1, kjer bo razpoložena v ta namen vpisna knjiga. Službe božje se morajo udeležiti tudi vsi rezervni častniki v svečani uniformi ali v praznični obleki. Ponedeljkove baklade se udeležijo tudi mariborska narodna društva. Sokoli se zberejo jutri najpozneje do pol 11. dopoldne pred Narodnim domom, nakar pojde povorka na letno telovadišče matičnega Sokola, kjer bo svečana proslavitev kraljevega rojstnega dne.
a— Mariborski javnosti! V ponedeljek 6. septembra praznujemo 15. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Dopoldne bodo svečane službe božje, zvečer pa v slučaju lepega vremena baklada po mestu. Vabimo, da se pridružijo bakladi vsa narodna društva in ostalo občinstvo. Povorka se začne ob 20. iz vojašnice kralja Aleksandra v Melju. — Narodna odbrana.
vdelave podbojev težko zapirala in je šadlo-va pri zapiranju pa/Ha z otrokom vred k tlom ter obležala tam z manjšimi poškodbami na glavi. Opeka se je bila zrušila na njo, da se je iz nje le s težavo rešila. Osupla je pri tem opazila, da otrok ne da nobenega glasu od sebe. Poklicala je nemudoma zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt Opeka je namreč prebila otrokovo čelno kost in je povzročila takojšnjo smrt.
r
MED. UNIV.
Dr. Bogo Kreuziger
specijalist za kožne in spolne bolezni
je otvoril svojo privatno prakso v dosedanjih prostorih pokojnega g. primarija dr. H. Robiča, Kamniška c. 2 v Mariboru. — Ordin. od 1—3. Ob nedeljah in praznikih od 8—10.
a— Učiteijslkl dom obvešča svoje člane,
da je umrl njegov soustanovitelj in dolgoletni odbornik gospod Ivan Lukman, šolski upravitelj v p. Zaslužnemu pokojniku se najprimerneje oddolžimo, ako se ob njegovi smrti srpomnimo Učiteljskega doma, ki mu je bil sam odličen dobrotnik.
a— Sokol Maribor Matica poziva svoje članstvo, da se v slavnostnem kroju udeleži pogreba dolgoletnega aktivnega člana brata Ivana Lukmana, šolskega upravitelja v pokoju. Pogreb bo danes v nedeljo ob 15. na Pobrežje. Zdravo! Starešinstvo.
Enoletni trgovski tečaj »Hermes« v Mariboru, vpisuje dnevno dopoldne na Zrinjskega trgu 1, do 9. septembra. — Na tečaju poučujejo profesorji trg. akademije. Absolventi z malo maturo morejo odpreti po 6 mesečni zaposlitvi samostojno trgovino. Nizka šolnina.
a— Dr. Furlan, specialist za uSesa, vrat in nos, ne ordinira do 20. septembra.
L J U B L J A V E L E S £
N SK I JEM
V A R I E T E
predstave: popoldne ob 5. uri v drevoredu.
Ni vstopnine !
Zvečer ob pol 9. uri v paviljonu K.
KINO
predstave: ob delavnikih ob pol 16 in ob pol 19. uri. — Ob nedeljah in praznikih ob pol 11, pol 16. in ob pol 19. uri
Velezanimivi kulturni filmi in žurnali.
u— Grafolog na velesejmu. O jesenski velesejrnski prireditvi se ne da reči, da bi ji manjkalo atrakcij. Med tihe, skromne, a zato nič manj pomembne zanimivosti spada vsekakor mladi grafolog B. Tal-mar, ki se je namestil v Dolenjskem domu in vam iz pisave točno oriše vaš značaj in vašo osebnost, kakor tudi značaj ljudi, za katere se zanimate, če prinesete njihov rokopis s seboj. Honorar je nizek, a poznanje samega sebe in svojih najbližjih je za vsakega človeka velike važnosti, saj zavisita od tega poznanja sreča in uspeh v življenju. Ko greste po velesejmu, se ne pozabite oglasiti pri gra-fologu v Dolenjskem domu.
u— »Za vsak dan«, univerzalni informativni priročnik za ženski svet, najnovejša edicija Tiskovne založbe o. r. z. z o. z. — Knjiga obravnava vse panoge življenja sodobne žene in vsebuje nešteto praktičnih receptov in nasvetov, obsega 880 strani formata (oktav) v dveh delih. Ni to kak prevod zastarelega tujega avtorja, marveč izvirna knjiga, sestavljena s pomočjo naših domačih priznanih strokovnjakov (nad 50 avtorjev), primerna sodobnim razmeram, našim navadam in običajem. Nasveti in recepti odgovarjajo potrebam našega naroda in našemu podnebju. Pouk o stednji fizičnih in duševnih sil in denarja. Spada v hišo revežev dn bogatašev. Vsakdo si jo lahko ogleda na »Ljubljanskem velesejmu« v paviljonu F in K, kakor tudi pri knjigotrž-cih.
M* U. Dr. Egon Bassin
ZOBOZDR A VNIK-SPECIJ ALIST od 9. t. m. dalje zopet — redno ordinira
Dr. Ernest Hammerschmidt
specialist za kožne in spolne bolezni
ne ordinira od 5. do 20. sept.
Dr. KALLAY
ne ordinira od 5. do 12. septembra. Tel. 38-26	Tel. 38-26
OČESNI ZDRAVNIK
Dr. R. BASSIN
Ljubljana, Gledališka 4, zopet redno ordinira
Iz Celja

e— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo jutri ob 8 služba božja v opatijski, nato v pravoslavni in evangeljski cerkvi in ob pol 9. v starokatoliški kapeli. Na podlagi sporazuma s celjskimi društvi bo jutri ob 20. svečana baklada. Zbirališče bo ob 19.30 na Glaziji. Po stiku pred mestnim poglavarstvom bo nagovor predsednika mestne občine, godba bo zaigrala državno himno. Godba bo priredila nato koncert pred kolodvorom. Celjsko občinstvo je vabljeno, da se udeleži proslave v čim večjem številu. Danes ob 20. bo sokolski štafetni tek z baklam5 po mestu, za prvenstvo okrožij. Vsako okrožje bo postavilo 4 tekače, tako da bo vseh 40. Tekli bodo v obliki osinice izpred kolodvora po Cankarjevi. Kralja Petra cesti, Glavnem trgu, Gosposki. Prešernovi in Zer-javovi ulici na Trg kralja Aleksandra, kjer bo c5lj. Točno ob 20., ko se bo pričel tek, bo prižgala vsaka sokolska edinica najmanj po en »Kraljev kres«.
NAZNANILO !
Cenjenemu občinstvu in vsem naročnikom naznanjam, da sem se PRESELIL v lastno delavnico iz Prešernove ulice 3 v Zakresijo št. 12 a, ter se priporočam za vsakovrstne električne in vodovodne inštalacije, kakor tudi centralne kurjave.
FRANC EELAK, Celje.
e— Plemenita gesta. Juvelir g. Anton Lečnik v Celju bo jutri, na kraljev rojstni dan, opoldne na svoj račun pogostil 60 brezposelnih v hotelu »Hubertus«. Nakaznice za brezolačno kosilo se dobe pri g. Leč-niku na Glavnem trgu.
Primarij dr. STE1NFELSER ne ordinira do preklica
e— Sočani! Društvo »Soča« v Celju sporoča: V sredo 8. t. m. bo v Ljubljani svečano odkritje spomen5ka pesniku Simonu Gregorčiču. Naša dolžnost je, da se te slovesnosti udeležimo v čim večjem številu. Iz Celja se bomo odpeljali v sredo ob 6.49 zjutraj. Glejte, da boste vsaj ob 6.30 na postaji. Glede legitimacij za polovično voznino dobite navodila pri društvenem blagajniku g. Janku F:lipu. ki sprejema prijave. Vsak bo imel svojo karto, tako da se bo lahko poljubno vrnil. Poskrbite, da pride čim več narodnih noš! Agitirajte med prijatelji in znanci, da se priključijo.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 9.45 in 13.45 matineji: »ANTONIO ADVERSO«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 grandijozen film »KAPETANOVA HRABROST«. Jutri ob 10. in 14. uri matineji: »PRINCESA IZ IRANIJE«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 zadnjikrat »KAPETANOVA HRABROST«.
e— Naval na celjsko gimnazijo. Na drž. realno gimnazijo v Celju se je za novo šolsko leto vpisalo 743 učencev in 374 učenk, skupaj 1117. V I. razredu je 256, v II razredu 185, v III. razredu 188, v IV. razredu 157, v V. razredu 124, v VI. razredu 94, v VII. razredu 62 in v VIII. razredu 51 učencev; in učenk.
a— Pravoslavni verniki! Ob priliki obvestila pravoslavne parohije se je vrinila napaka pri označbi časa službe božje v proslavo kraljevega rojstnega dne in se ima glasiti pravilno: služba božja ob 8.30 in blagodarenje okrog 9.30, kar naj verniki vzamejo na znanje.
a— 3.901 tujcev jo obiskalo Maribor v mesecu avgustu. Od teh je bilo 1.165 Ju-goslovenov, 615 Avstrijcev, 270 Cehoslova-kov, 162 Nemcev, 58 Italijanov, 21 Madžarov 13 Francozov, 13 Poljakov, ostali pt> držav-i*ani diugih drž**. Ti tujci so v Mariboru prenočevali skupno 10.070 noči.
a— V zavodu šolskih sester v Mariboru bo vpisovanje za gospodinjsko šolo in šivalne tečaje dne 15. septembra od 8. do 12. Vpisovanje za kuharske tečaje bo v nedeljo dne 19. septembra od 9. do 12. ure.
a— Še vedno tli . .. V noči od petka na soboto je bilo že tretjikrat pozvano gasilstvo, da pogasi na novo nastali ogenj v pogorelem starem brambnem stolpu. Stare cunje, ki še vedno tle na dnu stolpa, so &5 ponovno vnele in se je mariborskim gasilcem po dveanpolurnem gašenju posrečilo pogasiti ogenj in obvarovati bližnjo okolico nove požarne nevarnosti.
a— Avtobusne vožnje na Mariborski otok se odslej naprej ne vrše več redno, marveč bodo avtobusi vozili le po potrebi. Prav tako bodo avtobusi vozili na Pohorje le v primeru naročila in če bo dovolj prijavljencev.
a— Atentat na izložbeno okno. Danes ponoč to doslej 5e neznani storilci razliki izložbeno okno trgovca Franca Hojnika na Aleksandrovi cesli 21 in znaša škoda okoii c00 dinarjev.
HELENA LAPAJNE
JAVLJA, DA JE PRIČELA POUČEVATI
solopet je*
Sprejema od 11.—12. in od 3.-
a— Vpisovanje v mariborske osnovne šole se je zaključilo. V I. deško osnovno šolo se je vpisalo skupno 165 učencev (lani 171), v H. deško osnovno šolo 158 (163), v in. deško osnovno šolo pa skupno 520 učencev (508). V I. dekliško osnovno šolo se je vpisalo 248 učenk (lani 256), v II. dekliško osnovno šolo 462 (439), v III. dekliško osnovno šolo pa 319 (lani 325). Skupno se je vpisalo v mariborske osnovne šole 1113 učencev (lani 1106) in 1029 učenk (lani 1020).
a— Hotela je videti, kako gori. Posestniku Francu štubeju je pred dnevi upepe-lil ogenj gospodarsko poslopje in trpi s tem 40.000 dinarjev škode. Iz kasnejše izjave, ki jo je dala orožnikom 6 letna hčerka orožnikom, se vidi, da se je otrok igral z vžigalicami. Hčerkica je zažgala kup slame za gospodarskim poslopjem, da vidi, kako lepo gori. Pri tej igri se je pa ogenj razširil na bližnji škedenj in upepelil vse poslopje.
a— Zidna opeka—vzrok smrti. Trgovčeva soproga Ljudmila šadlova iz Canko-ve je zapirala skladišče trgovine. V naročju je imela svojo 4 mesečno hčerkico Skladiščna vrata so se radi pomanjkljive
RIMSKA 6/1. nadstropje.
Iz Gornje Radgone
gr— V pokoj je stopil 1. t. m. po dolgih 37 letih službovanja tukajšnji davčni inšpektor g. Ludvik Kline. V naših krajih je služboval 31 let, in sicer v avstrijski Radgoni 14, v Gornji Radgoni pa od prevrata naprej 17 let. Tu je bii imenovan za šefa uprave 1. 1922. Za svoje vestno službovanje je bil g. Kline odlikovan z redom jugoslovanske krone 5. vrste. G. Kline se je udej-stvoval tudi kot narodni delavec. Je soustanovitelj pevskega društva »Zore«, Sokola in raznih drugih nacionalnih društev in član Narodne odbrane, še mnogo let!
gr— Gospodarsko poslopje je zgorelo. Minilo nedeljo okrog opoldneva je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Pichlerja na Plitvici. Hkratu z zgradbo so bili žrtve ognja okrog 2000 kg sena, 2500 kg slame, razno gospodarsko orodje in dve svinji. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Apač in Gornje Radgone, katerim je uspelo omejiti požar le na gorečo zgradbo tako, da so oteli plamenom hišo. Govori se, da je bil požar podtaknjen. škoda znaša okrog 45.000 Din, a Pichier je bil zavarovan komaj za 14.000 Din.
VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO!
KOL.YNOS odstrani naglo madeže ln brezbarvnost in napravi, zobe blesteče bele. Poskusite' IiOLVNOS in imejte pred očmi njegov uspeh.
M;
raž
»JUTRO« It 207;
8
Nc3tIU. J. IX. »37.
Vse za šolo t trgovinah
JI T
Tse za pisarno - Vse za tehniko I ČAR - Ljubljana -
Telefon 2934
Selenbnrgova ulica 1. Sv. Petra cesta 26.
Ljubljani! Sloveniji!
Ljubljana, ki je eno izmed največjih in najvažnejših železniških križišč v državi, je središče dobičkanosnih železnic v Sloveniji. Toda železniške proge, ki vežejo z Ljubljano vzhod, zapad in sever, leže kot težka veriga v sredini mesta, širečega se na sever in zapad. Dele mesto v tri dele, ki jih vežeta med seboj samo dve pomembnejši cesti, Tyrševa in Gosposvetska cesta, obe izrazito mednarodno tujsko prometni avtomobilski cesti. Zaprti pa sta zaradi železniškega prometa po več ur na dan.
Tako stanje je nevzdržno. Blagoslov železnice utegne postati za urbanistični razvoj Ljubljane usoden.
Glavni ljubljanski kolodvor je tak, kakršen je bil pred 90 leti. Na njem se vrši promet za silo, to pa samo vsled občudovanja vredne požrtvovalnosti železniškega osebja ln discipline občinstva. Signalne naprave na ljubljanskem kolodvoru so zastarele, kurilnice, ran žimi in tovorni kolodvori so v sredini mesta.
To stanje je tudi iz železniško prometnih Ozirov nevzdržno. Uvidela ga je končno tudi železniška uprava in se odločila, da preuredi ljubljanski kolodvor, če tudi le za silo.
Vsako začasno, polovičarsko preureditev pa odklanjamo. Hočemo tako ureditev, ki ne bo zavrla razvoja Ljubljane, temveč ga bo pospešila; zahtevamo moderno ureditev železniškega vozla!
To je zahteva vse Slovenije, Id hoče, da se slovenska prestolnica v polni meri razvije in vzcvete in ki zahteva, da bodi promet za potujoče občinstvo v največjem slovenskem železniškem križišču varen in brezhiben.
Naši domači inženjerji ln strokovnjaki so izdelali idealen načrt za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani: proga naj se poglobi, prav tako kolodvor, kurilnice ter ranžirni in tovorni kolodvor naj se odstranijo iz Ljubljane. Načrt ustreza vsem železniško prometnim zahtevam in zahtevam razvoja Ljubljane.
Zato temu načrtu tudi nihče ne ugovarja, razen železniške uprave, ki se izgovarja. da ni denarja.
Toda dolžnost države je. da najde za Izvedbo poglobitvensga načrta sredstva, če ne drugod, pa iz prebitka železniškega prometa v Sloveniji. S tem se nam bo država po dolgih letih prvič vsaj delno oddolžila.
Pri takem položaju je smatral občinski svet mesta Ljubljane za svojo dolžnost, da stopi v življenskem interesu Ljubljane in v interesu vse Slovenije na čelo akcije, ki naj izvojuie sredstva in poskrbi, da se izvede poglobitveni načrt. Sestavil je akcijski odbor za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani ter prosil za sodelovanje vse slovenske strokovne, gospodarske in tehnične korporacije, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Vse so se odzvale.
Tako predstavlja podpisani akedjski odbor popolnoma nestrankarsko korporacijo, ki s tem poziva Ljubljano in vso Slovenijo, naj se združi brez ozira na razlike v političnem gledanju v tej-le zahtevi:
železniško progo in kolodvor v Ljubljani je nujno treba poglobiti, sredstva za to se morajo najti!
Uspeh v tej borbi nam pokaže pot za rešitev Je drugih, prav tako važnih slovenskih gospodarskih zahtev.
Ljubljana, dne 4. septembra 1937.
Za mestno občino ljubljansko: predsednik dr. Adlešič Juro, s. r. Za akcijski odbor: Univ prof. ing. Hrovat Alojzij, s. r.
V akcijskem odboru: Tehnična fakulteta univerze kralja Aleksandra v Ljubljani; Zbornica za T. O. I.: Zveza industrijcev; Zveza trgovskih združenj; Inženirska zbornica; Zdravniška zbornica; Združenje inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana; Klub arhitektov; Združenje graditeljev; Gremij trgovcev; Društvo za ceste; Zveza za tujski promet; Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije; Delavska zbornica; Touring klub; Slovensko planinsko društvo; »Putnik«; Aeroklub: Ljubljanski ve-lesejem; Udruženje avtobusnih podjetij; Združenje diplomiranih tehnikov; Moto-klub; Društvo hišnih posestnikov; Društvo posestnikov novih hiš; Udruženje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in bro-darjev oblastni odbor Ljubljana; Društvo železniških činovnikov.
Iz Kranja
r— Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra
TI. je imel Sokol včeraj telovadno akademijo. Danes razvije ob pol 14. prapor za so-kolsko dero. Ob 15. bo nastop, zvečer sprevod in jutri ob 11. slavnosten govor. Njeno Vel. kraljica Marija kumuje v svoji blagohotni naklonjenosti do mladine praporu, katerega prejme danes sokolska mladina iz rok svojih staršev.
r— Večerni sprevod v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja bo šel po Tyrševi, Jezerski, Vidovdanski in Ljubljanski cesti do savskega mostu in od lam po Savskem bregu skozi mesto do Narodnega doma, kjer to pozdrav. Zastopniki ustanov in organizacij ter članstvo druš!ev se zbere ob pol 8. pred Narodnim domom. Odhod ob 8. uri. Mesto bo razsvetljeno.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes in v jutri ob 17., 19. in 21. najkrasnejši film sezone »Bosanska rapsodija«. Film prikazuje vso lepoto naše zemlje in domače pesmi — sevdalinke!
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varni svofcem zavarovalnino
Z Jesenic
s— Prisrčno slovo od dveh vrlih sokol-skih vzgojiteljev. Te dni sta odpotovala na svoji novi službeni mesti učitelja gg. M okorel Viktor in Žvan Andrej. Prvi je bil po službeni potrebi premeščen v Domanjšovce, drugi pa v Zenavlje tik ob madžarski meji — tja, kjer je pred leti slavni Piccard moral zasilno pristati s svojo gondolo. Oba eta družinska očeta, ki sta morala pustiti svojce na Jesenicah, odnosno na Javorniku. Bila sta odlična vzgojitelja, izredno delovna Sokola in poštena nacionalista, ki svojim političnim nasprotnikom nista skrivila niti lasu. Mokorel je bil načelnik, prosvetar in tajnik Sokola v Žirovnici - Breznici, Zvan pa je bil prej starešina Sokola na Koroški Beli - Javorniku, zadnje čase pa delaven član igralske družine Sokola na Jesenicah. Mokorelova soproga Marica leži hudo bolna že več mesecev pri svojih starših na Jesenicah. Zvanova soproga, ki je učiteljica tukajšnje meščanske šole. tudi ni mogla slediti svojemiu soprogu tja na madžarsko mejo, kjer ni meščanske šole. Poslovilnega večera obeh sokolskih bratov sta potekla izredno lepo in prisrčno. Pri odhodu brata Zvana se je na postaji na Javorniku zbralo mnogo Sokolov, članov Narodne odbrane in narodnih delavcev. Zastopnik Narodne odbrane se je lepo poslovil od bivšega predsednika. Od članic pa je prejel br. Žvan lep šopek jesenskega cvetja. Krasen šopek je dobil tudi od starešine javorni-škega Sokola, predsednika NSZ in od občinske organizacije JNS. Slovo je bilo prisrčno in bratsko. Z vzkliki za kralja in domovino je nastopil brat Zvan svojo pot. Med viharnimi pozdravi in mahanjem robcev je izginil vlak v daljavi. Odpeljal je odločnega nacionalista, vzornega vzgojitelja in soproga in dobrega očeta, za katerim je petletna hčerka iihtela tako, da bi ee smilila kamnu na cesti...
s— Proslava kraljevega rofstnega dne na Jesenicah. Sokoli z Jesenic, Koroške Bele -Javornika in Blejske Dobrave prirede v nedeljo 5. t. m. zvečer v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. slavnosten sprevod z baklado skozi mesto. Zbor vseh društev bo na t&lovadišču pri Sokolskem domu ob 19., odhod pa ob 19.30. Sprevod bo šel po Sokolski, Obrtniški in Industrijski ulici, po Cankarjevi cesti in Lukmano-vem trgu, Cojzovi. Kralja Petra in Goepo-svetski cesti čez Trg kralja Aleksandra in po Prešernovi cesti na telovadišče pri So-koJskem dotrou. Ob zaključku sprevoda bo stik n,a sokolskem telovadišču. kjer se bo manifestacija zaključila s himno »Hej Slovani« ob spremljanju sokolske godbe. Za tem bo v Sokoflskem domu slavnostna akademija. Proslave kraljevega rojstnega dne se bodo udeležile tudi številne gasilske čete in narodna, kulturna, gospoiarska. pevska in stanovska društva vsetra revirja.
s— Zvočni kino Radio predvaia v Vede-ob .3- POP- in ob pol 9. uri velefilm »Allotna«. Med dodatki domači zvočni tednik »Zora< in Paramountov tednik. Za praznik sledi od ponedeljka do srede velefilm »Boheme«.
Iz Trbovelj
t— Nastop olimpijske vrste v Trbovljah.
Olimpijska vrsta, ki je častno zastopala našo državo v Berlinu, bo sodelovala na telovadni akademiji, ki jo priredi tukajšni Sokol v ponedeljek 6. t. m. ob 20. Za nastop olimpijske vnste vlada v Trbovljah veliko zanimanje.
t— Telesna vzgoja. Zakon o telesni vzgoji se je pričel izvajati tudi v naši občini. Občinska uprava je izvedla vse priprave in je bil imenovan že tudi zadevni odsek, ki bo skiibel za pravilno izvajanje tega zakona. Odsek je sestavljen takole: šef j'a učitelj Rihar Rafael, pisarja učitelja Božič Adal-bert in Slokan Filip, blagajnik pa občinski nameščenec Juvan Valter. Odsek je imel prvo sejo 27. avgusta. Poleg navedenih funkcionarjev so se seje udeJežili tudi predsednik občine Klenovšek Jakob, banovinSk; referent Lenart in sreski referent Majer. Prvi sestanek obveznikov bo 12. t. m. ob pol 11. na občinskem športnem prostoru. Obvezani, udeležiti se tega sestanka so vsi mladeniči od 14 do 20 leta starosti. Delovni program se deli v teoretični in praktični. Teoretični del obsega moralno vzgojo, nacionalno zgodovino, zemljepis in higieno, praktični pa telovadbo, lahko atletiko, poznavanje orožja in podobno. Obvezniki, ki bodo redno obiskovali ta tečaj in ga z uspehom dovršili, ibodo imeli znatne olajšav© pri služenju kadilskega roka.
Iz Hrastnika
h— Kot uvod v letošnji teden Rdečega križa se bo v torek 7. t. m. ob 20. predvajal v dvorani Sokofekega doma film »Obramba •pred napadi iz zraka«. Pri tej priliki bo imel primerno predavanje kapetan g. Fra-njo Toš iz Celja. Kapetan Tog bo pri svojem predavanju demonstriral tudi našo ljudsko protiplinsko masko. Pridite!
h— Redni pouk obvezne telesne vzgoje naroda se začne v nedeljo 12. t. m., in sicer ob 8. za mladeniče, rojene 1. 1922. in 1. 1923., ob pol 10. za 1. 1920 in 1921. rojene, ob 11. za 1. 1917.. 1918. in 1920. rojene. Zbirališče za vse obveznike je v deški ljudski šoli v Hrastniku.
h— Član! Skupnega združenja obrtnikov v Ljubljani so na6 v četrtek počastili z obiskom. Na postaji jih je sprejel učitelj g. Hofbauer in jih ipovedel ik> naš; industrijski dolini. Nato so si ogledali obrat steklarne in rudniške senaracije. Z zanimivostmi v teh dveh obratih so bili izletniki zelo zadovoljni, posebno še s strokovnjaško razlago rudniškega obratovodje g. inž. Vrbiča.
ŽREBANJE DRŽAVNE RAZR. LOTERIJE
V. razred 34. kolo 14• žrebanje dne t. septembra 1937«
1.000 Din Stev.: 15.745, 24.846, 24.867, 33.053, 33.032, 46.156 46.124, 62.026. 62.071, 75.653, 75.663.	'	^
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
Vodstvo rudnika je po ogledu rudniškega obrata povabilo goste na večerjo.
h— Zvočni kino Sokol je otvoril sezono. Danes se bo predvajal velefilm po romanu »Garekem slu«.
Iz Zagorja
b— Iz Bevškega naim pišejo: Naš kraj ki se vije v ozki dolini ob potočku Bev-ščici, je malokomu znan. Tu prebivajo rudarske družine, katerih očetje in sinovi so zaposleni v Zagorju in Trbovljah. Med prebivalstvom je že bilo glasovanje, da bi pripadli k trboveljski občini namesto k zagorski. Za ves kraj bi bilo to velikega pomena, toda splošni želji ni tdlo ugodeno. V zadnjem času se mnogo razpravlja o zadevi nekega rudarja, kateremu je bilo po sodišču odpovedano rudniško stanovanje. Vzrok je zahrbtna gonja nekih žensk, katerim je g. ravnatelj verjel, ne da bi tol prej zaslišal rudarja samega. Čeprav je rudar že 23 let v službi in hranitelj llčlan-ske družine, je moral stanovanje izprazniti in se vseliti v kletno beznico, kjer sploh ni štedilnika. Slični primeri so bili prej tudi v Zagorju, kjer so se morale razne družine zaradi podlih ovadb seliti v drui?a stanovanja. Pričakujemo, da bo rudniška uprava ugodno rešila to zadevo, da se storjena krivica popravi.
z— Hudo neurje je v nedeljo prizadelo zagorski okoliš. Lepo vreme je zjutraj zvabilo marsikoga v jesensko prirodo. Dobro so bile obiskane razne planinske postojanke kakor tudi različne proslave. Največ obiskovalcev je imel Kum. Vsi izletniki pa so bili silno zamočeni, ko je začelo ob 17. liti kakor iz škafa in je lilo do 19. V hrib-skih naseljih je neurje napravilo precej škode po travnikih in 6adonosniki'h.
večer je slišal na dvorišču ropot. Ko je sto pil ven, ga je mož napadel in budi ranil. Napadalec je neki S. Alojz. Zadevo imajo sedaj orožniki v rokah.
j— Tat koles pred sodiščem. Komaj 18-letni Ivan iz Zamušanov je pred gostilno Karnoa Jožefa v Mariboru ukradel Tomaži-6u Ludviku, zasebnemu uradniku, kolo znamke »Puch«. Isti dan je v Ptuju pred pošto ukraiel kolo znamke »Neger«, last posestnika Franca Vojvode iz Zlatoličja.. Tat je obe kolesi zapeljal v Zamušane, jih prebarval in naito prodal. Pri prodaji pa so ga orožniki dobili in je bil izročen sodišču, ki ga je obsodilo na 60 dni zapora.
j— Hvaležen pomočnik. Te dni Je rri-šel 371etni Ivan Kocjan k tukajšnjemu čevljarju FVancu Gabrovcu fci ga prosil, da bi ga vzel v službo za vajenca, češ da mu manjkajo Se trije meseci na učni dobi. Kocjan se je ponudil za ta čas brezplačno. Gabrovec ga Je sprejel ln nato šel v mesto. Ko pa se Je vrnil, ni bilo več novega učenca. Hkratu pa je Gabrovec opazil, da mu je Kocjan odnesel razno blago, obleko in perilo v skupni vrednosti 5000 din. Gabrovec je tatvino prijavil policiji.
j— Kino Ptuj. V sredo ob pol 19. in pol 21. in v četrtek ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. V glavnih vlogah P. Horbiger, Th. Andergast, Gr. Theimer in Ivan Petrovič.
Iz Gornjega grada
gg— Strelska družina je s tvorila novo
strelišče v nedeljo 22. avgusta. Strelišče je na Kropi pri Gornjem gradu. Mnogo si je prizadeval za novo strelišče vojaški referent sreskega načelstva g. Vlahovič. Otvoritvene slavnosti se je udeležilo številno občinstvo. Pri nagradnem streljanju so od-
Kdor ve, kaj
je dobro, ta je in ostane stalen odjemalec dobrot in delikates, narezkov salame, Kleefischove šunke, sira, iz bornih vin, šampanjca ter žganih pijač svetovnih znamk v delikatesni trgovini V. A. JANEŠ, pri Operi na Aleksandrovi cesti — Telefon 34-55
Iz Ptuja
Gradbeno delo. V .Panonski ulici so tačas pričeli popravilo fasade na stari vojašnici. V isti hiši ge tudi na trgovini g. Pinoze in Sipanerja vzidava novi portal, ki bo za to ulico spet nekaj novega. V Dravski ulici se razširja dovozna cesta. Dve stari hiši sta že 6koro popolnoma odstranjeni.
j— Za najboljše posnetke tujsko-promet-nega značaja so razpisane štiri nagrade od 200 do 1000 Din. Razpisala jih je Tujsko-prometna zveza v Mariboru. Natančnejše informacije daje mestno poglavarstvo v Ptuju.
j— Pouk malih harmonikarjev se bo tudi letos nadaljeval pod vodstvom g. Baša Andreja, učitelja deške mestne osnovne šole v Ptuju.
j— Požar. V Stražgojncih na Dravskem polju je v torek zvečer nastal pri posestniku Frideriku Lenartu v gospodarskem poslopju ogenj, ki je poslopje upepelil z vsemi pridelki. Na kraj požara je prihitela gasilska četa iz ftkol, ki je preprečila razširjenje požara. Škoda bo poravnana z zavarovalnino.
j— Na cesti z nožem napaden. 80-letni Vršič Martin, sin finančnega preglednika v p., je bil na Ormoški cesti od nekih vinjenih fantov napaden in z nožem precej težko poškodovan. Ranjenega so prepeljali v bolnico.
j— Posledice vasovanja. 24-letni delavec Jakob Stnucl k Budine je bil ponoči na vasovanju. V družbi z njim je bil tudi neki H. F., ki se je nekaj razburjal. V jezi je L. F. potegnil nož in Strucla dvakrat zabodel. enkrat, tiik srca. Nevarno ranjenega Strucla so prepeljali v bplnišnico.
j— Ptujska bolnica vabi krvodajalce. Da bi se mogla ustanoviti skupina krvodajalcev za transfuzijo, vahimo, da se iz mesta in bližne okolice zglasijo tisti, ki bi bili pripravljeni dajati kri za vsakokratno nagrado po 150 din v bolnici med pol 8. in pol 10. Zglasijo naj se samo zdravi od 18 do 40 let stari. Uprava ptujske bolnice.
j— Vlom na deželi. Nedavno ponoči je bilo pri gostilničarju Jožefu Mlakarju pri Sv. Kungoti, občina Slovenja vas, vlomljeno skozi okno gostilniške sobe. Neznanec je odnesel 1400 cigaret Drava, 300 Zeta, 300 Ibar, 100 cigar in več zavitkov tobaka v skupni vrednosti 1350 Din. Orožniki z Brega so vlomilcu na sledi.
j— Perilo so pokradli. V Sabotinci, občina Sv. Marko, so te dni neznanci vlomili v shrambo posestnika Meška Alojza ter odnesli razno žensko in moško perilo, škoda znaša okrog 4500 din. Orožniki zasledujejo tatove.
j— Neprevidni otroci. Pri Sv. Marku so otroci na paši napravili majhen ogenj, llletni fantek Slana Martin je imel a seboj smodnik, ki ga je vzel očetu lovcu in ga je vrgel v ogenj. Pri tem se je deček na rokah in po obrazu precej nevarno ožgaL
j— Z nožem poškodovan. Pri hmeljarni tvrdke Josip Omig v Budini je bil v nedavni noči napaden 301etni oskrbnik Ran-činger Ludvik z nožem in na levici poškodovan. Rančinger je moral v bolnišnico, kjer je izpovedal, da je zadnje dneve, ko je hodil zvečer v hmeljarno, zmerom opažal v bližini neko moško osebo. Tudi ta
nesli prve tri nagrade: JezovSek Vladimir, notar iz Murske Sobote, ki je bil na dopustu v Gornjem gradu, profesor Trobej Matija in gostilničar Fricelj Ivan. Po končanem streljanju se je vsa družina zbrala v Fricljevi gostilni na prijetnem družabnem sestanku.
Iz Novega mesta
Dr. ROPAŠ
zopet redno ordinira
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm >Robin Hood Eldora-da«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
V	torek 7. t. m. ob 20.30 in na praznik 8. t. m. ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm iz rusko-japonske vojske »Port artur«.
V	glavnih vlogah: Adolf NVohlbriick, Karin Hardt in Paul Hartmann. Predigra zvočna.
Iz življenja na deželi
KRIZEVCI PRI LJUTOMERU. Križevce je zapustila priljubljena učiteljica Sokolica ga. Prelog-Sabadinova, ki je premeščena k svojemu možni v Gornjo Radgono. V Križevce je prišla pred tremi leti in je s svojo prijaznostjo in marljivostjo pridobila velik krog sodelavcev na sokolskem področju. AgiJno je sodelovala tudi pri Murskem okrožju. Kot načelnica Sokola v Križevcih je znala ustvariti močno telovadno vrsto članic, Z njenim odhodom je nastala v našem Sokolu velika vrzel. Radgonskemu društvu čestitamo na pridobitvi tako delavne Okolice. Tuli narodna šola v Križevcih je z odhodom učiteljice ge. Prelog-Sabadinove izgubila dobro vzgojiteljico. V šoli .je bila vzor delavnosti, zaradi česar je bila zelo priljubljena pri starših. Na novem službenem me^tu ji želimo enakih usnehov'
SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Na notico v »Jutru« dne 27. VIII. smo z druge shrani naprošeni objaviti, da ni noben gasilec vrnil društvu uniforme. Javilo se je še okrog 8 članov, ki bi radi pristopili k gasilskemu društvu. Gasilska četa živi v najlepši slogi.
POLJE. Veliko sadjarsko in vrtnarsko razstavo priredijo danes člani tukajšnjega sadjarskega in vrtnarskega društva in drugi posestnik' vrtov in sadovnjakov. Razstava bo v narodni šoli. Svečana otvoritev bo ob 8. zjutraj. Razstavili bodo prvovrstno domače sadje vseh vrst, domačo povrt-nino in lepe zbirke najrazličnejših cvetlic, lončnic in rezanega cvetja. Vstopnine na razstavo ne bo, pač pa se bodo pob;rali prostovoljni prispevki na korist tukajšnje sadjarske podružnice. Opozarjamo interesente, zlasti pa domačine na to lepo prireditev in jih vabimo, da si zanimivo razstavo, k: bo dala vsem novih pobud za umno sadjarstvo, v teku današnjega dne ogledajo.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. uri veselo opereto »Vsaka žena ima skrivnost«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik
STR1GOVA. Po nakupu h:še za Sokolski dom je začelo društvo misliti, da si začne svoj dom čimprej urejevati Prav
tako namerava urediti novo letno telovadišče. Za oskrbo doma skrbi tričlanski odbor. Ker je urejevanje doma zvezano s velikimi stroški, pripravlja društvo svojo vsakoletno tombolo, ki bo imela obilo dobitkov in je znana po vsem Medmurju. Vršila se bo 8. t. m. na letnem telovadišču v Strigovi. — Smrtno se je ponesrečil sin člana uprave našega Sokola Ernest Fajfer, ker se je s kolesom zaletel v oje nekega voznika in pri tem dobil tako močne notranje poškodbe, da je istega dne umrl za njimi.
HOTEL AUGUSZT
Abbazia (Opatija)
Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski.
Ai\ t i ll\ tC. V nedeljo je bila otvor-jena in blagoslovljena šola v Stanetincu ▼ občini Strigovi. S#li se je bila dozidala še ena učilnica, tako da ima šola zdaj dve učiln;ci. K zidavi je prispevala banovina 30.000 din, ministrstvo za prosveto pa 10.000 din. Šolo je blagoslovil štrigovski župnik g. Horvatič ob asistenci martinske-ga in bolfenskega župnika. Blagoslovitvi »o prisostvovali sresikr. šolski nadzornik g. Karbaš, predsednik domače občine g. To-mislav Kovač, številni člani uprave štri-govske občine, člani krajevnega šolskega odbora in četa gasilcev. Ob blagoslovitvi so imeli nagovore g. Podgorelec za krajevni šolski odbor, župnik g. Horvatovič in sreski šolski nadzonrk g. Karbaš. V svojih patriotskih govorih so med drugim poudarjali veliko ljubezen prebivalstva do šole, ki so dela za šolo opravili deloma sami. Naglasiti še moramo, da se v obč:ni Strigovi, ki ima štiri šole, zdaj tri dozidu-jejo in preurejajo, kar je velika zasluga spoznavnosti naše občinske uprave in šolska odborov, ki jim zelo pomaga tudi sreski šolski nadzornik g. Karbaš. Tako se grade zdaj v 2elezni gori učiteljska stanovanja, v šoli na Šafarskem pa drvarnica in stranišča. V kratkem se začne urejevati tudi šola v Strigovi.
Požigalec na delu
Poljčane, 4. septembra.
Včeraj okrog pol 6. zjutraj sta zbudila še speče prebivalstvo gasiljski rog in plat zvona, oznanjajoča požarno nesrečo. Gorelo je v Lušečki vasi pri posestnici ln gostilničarki Heleni Modričevi. Ker je to v kratkem presledku že tretji nepojasnjen požar, se ljudstvo razburja v prepričanju, da je na poslu roka neznanega požigalca.
Goreti je začelo pri skednju, odkoder se je ogenj hitro širil dalje. Požar je prvi opazil železniški čuvaj, ki je na nesrečo opozoril gasilce in pa zgodnje kosce na bližnem travniku. Ti so brž hiteli budit še spečo družino. Takoj so pritekli na kraj požara, sosedje in pa gasilci, ki so se lotili predvsem reševanja zraven držeče se hiše, kar jim je po daljšem trudu tudi uspelo. Cevi je bilo treba napeljati preko železnice do precej oddaljene reke Dravi nje. Gospodarsko poslopje, v katerem j« bila velika količina sena, pa je ogenj tako hitro zajel, da ga ni bilo mogoče rešiti. Razen sena in druge krme in poljskih pridelkov je zgorelo tudi razno gospodarsko orodje, živino so pravočasno rešili. Precejšnja škoda ni pokrita z zavarovalnino. Ljudje, ki so med prvimi pritekli na pomoč, vedo povedati, da. so videli prav tedaj bežati proti gozdu neznanca, v ka» terem sumijo požigalca.
SOKOL
Iz sokobke čete Nova sela — Banjalok«
Z novim šolskim letom odhajata iz Banjalo-ke na svoji novi službeni mesti v Sv. Lenart nad Laškim, dosedanji šolski upravitelj ▼ Banjaloki br. Dolfe Prešeren in njegova soproga učiteljica s. Vida Prpšernova. Oba sta prav marljivo udeistvovala v tukaišnii so kolski četi, zlasti br. Dolfe, ki se je zlasti tudi udejstvoval na sokolskem odru. Uredil je nadalje lutke in z njimi razveseljeval so-kolsko in šolsko mladino. Prav tako je sodeloval v gospodarskih organizarijah in pri strelski družini. Kot šolnik je bil priljubljen pri vseh. Enako tudi njegova soproga s. Vida. ki je bila pridna sokolska in prosvetna delavka. Naša četa bo oba zelo pogrešala in želimo obema vso srečo na novih službenih mestih.
Sokolska prosla\>a kraljevega rojstnega dne v območju ljubljanske župe. NTa rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., našega saveznega staroste, bo po sklepu ljubljanskih sokolskih društev obhod po mestu in nato poklonitev Sokolstva pri spomeniku Viteškega kralja Aleksandra I. na V;ču. Pozivamo članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprevoda korporativno v krojih in z društvenimi prapori. Vse ostalo članstvo naj se udeleži sprevoda v civilu z znak\ Zbirališče Sokolstva v krojih in v civilu z znaki je ob 18.30 na Taboru, odhod ob 19. z godbo Sokola I. in župnim praporom na čelu. Vse ostal® edinice naše župe pa ponovno pozivamo, da izvrse proslavo kraljevega rojstnega dno kar najsvečaneje po predpisanem programu in po lokalnih prilikah. 2upna uprava,
»JUTRO« št. 207
'i ittiflHBiSnbtBtU^
Simonu Gregorčiču
$[ odkritju njegovega spomenika v Ljubljani, x sredo, 8. septembra
Sprehod S po ve1ese}mu
Od smrekovih gozdov —
do trdo vezanih letnikov »Jutra«
Težak je čas, teko v njem ure usodne, na vseh mejah se sova nam oglaša; vihar je zdrobil v prah domovja naša, izrul nas in odnesel z zemlje rodne: zblaznel je svet in človek v krvi do
lkolen
potopil vanjo je svoj zadnji, svetli sen.
Oleli nismo čolna si v viharju, brez zvezde narod zgubil je svoj
[pravec;
spomin imamo nate kot v oltarju, Gregorčič Simon, naš goriški slavec: vb morju in ob Soči ljubljeno zemljo zaman škropili s tvojo srčno smo
[krvjo.
Najbolj otožno pel si med Slovenci o vsem, kar žalostnega je na svetu: o ujetem ptiču, izgubljenem cvetu, o vdovi tožni in v predsmrtni senci, kako pri svetem boš Lovrenci z dedi
[spal, — vsodo zdanjo narodu prerokoval.
Tovsod si gledal le človeka v bedi, odpiral mu srce, solze otiral: živel je lažje in lahko umiral, kdor se očistil v tvoji je besedi. A ko si stal nad breznom upov in
[prevar,
zavzdihnil si: Človeka ustvariti nikar!
Zdaj trdno spiš v planinskem raju
[Krna,
moža te je utrudila težka hoja; zaplala čez nas je nevihta črna, ziovest postala je prerokba tvoja: ob Soči zemlja je en sam brezmejen
[grob,
naš sen je padel vanj kot obstreljen
[golob.
Moj duh zblaznel je od krvi človeka: iz blodnih sanj nad narodi — privide, lobanj človeških gleda piramide, ki spomeniki blaznega so veka. Ob njih sioji človeka v pesmi nam
[pomnik,
sosedam njenim vsem — slovenske
[zemlje krik.
Ljubljana, 4. septembra
Od paviljona N do paviljona J je samo nekaj metrov. Nekaj kratkih metrov po drobnem belem kamenju od kupa smrekovih drv do debelih, trdo vezanih letnikov »Jutra«. To vi mislite. Takoj boste videli, kako zelo se motite. Mnogo lepih smrekovih gozdov imamo po naših hribih. To, kar vidite ob zidu v paviljonu, je celuloza. Nebeljena lesovina. Če odtegnete premog, žveplo in ostale surovine, dobite smreko. Zeleno, kakor je tisoče drugih po obronkih gora. Nekoč so to bile smreke, vetrovi so pošumevali v njihovih vrhovih in zdaj leži v kotu paviljona lesovina.
Drva plus sirovine: premog, žveplo, apnenec, čista voda, pogonska sila, plačane delovne ure — pomešane v natanko določenih proporcijah — dajo nebeljeno celulozo.
Nebeljena celuloza plus premog za gretje s paro, klorovo apno, čista voda, pogonska sila in plačane delovne ure — beljena celuloza.
Stroji se vrtijo naprej, beljeni celulozi se primeša premog za sušilno paro, kaolin, kalofonija, galun barva, sito, mokra klobu-čevina, gonilna sila, čista voda in plačane ure — zdaj je rezultat brezlesni papir. Gotov papir. Dolgo, komplicirano porajanje!
Fantje na vasi so se napili. Stepli so se. Razbite lobanje. Države si napovedujejo vojne. Umrl je svetovno znani prvak, v Ljubljani je razstava velesejma. — Istočasno se osi strojev, ki drobijo les in ga mešajo s sirovinami, neprekidno vrtijo. Kakšna je zveza med vaškimi fanti in temi stroji? Nobene zveze ni. To vi mislite! Občutljivo novinarjevo oko pa dobro vidi tajne niti, ki vežejo vsa dogajanja med sabo. Vse, kar se bo važnega zgodilo, bo našlo pot do teh ogromnih belih valjev, ki se jim pravi navaden tiskovni, strojno gladek papir, ali satiniran, ali srednje fini, knjižni, za ofsetni tisk, barvasti, ovojni ali pa karton.
Stroji brnijo, kolesje se vrti, jermeni se sučejo. Izvežbane, spretne roke pritiskajo na ročice, naravnavajo jermenje, postavljajo navaden, strojno gladek papir v službo civilizacije. Naglo se morajo stroji vrteti in preoblikovati nebeljeno celulozo v
I beljeno, v brezlesni papir. 87 tisoč, 144 poučnih in 35 tisoč, 124 inseratnih strani pride na enega samega naročnika v letih 1872—1937.
Intertyp con 2. Pot od rokopisa do in-serata, od rokopisa do podlistka, od smrekovih gozdov do debelih letnikov v paviljonu J, ne, to ni tako enostavno!
*
14 milijonov, 939 tisoč, 533 kg papirja smo porabili doma in na tujem v 140 tih letih!
1	milijardo, 670 milijonov, 178 tisoč 304 kvadratnih metrov ...
2	milijona, 855 tisoč, 504 strani...
19 tisoč, 813 podlistkov en sam dnevnik-
370 tisoč, 837 kubičnih metrov smrekovega lesa je padlo za tisk. Gozdovi- Formule. Urednikov trud, urejene strani proti učinku tisoč naročnikov na en kvadratni meter, osnovne svinčene plošče — je enako 55,6%!
Modri globus se vrti. 42X40.000 ]e enako 40Xekvator v širini enega metra. Je površina slovenskega časopisnega tiska.
—	Danes se naj zavije vsa Ljubljana v črno ... Žrtve vojaške nasilnosti ... Ruska mobilizira... Fina moka za juho in sočiv-je ... Razburjenje na Dunaju ... Stoletja — borbe, dogodki in budno novinarjevo oko.
Tk-tk-tk-... ozek, bel trak teče iz stroja. Brezžične oddaje, Hellovi aparati.
—	Saj to je morzej!
—	Vem, vem!...
Tehnika, dvajseto stoletje diha tu ob preteklem stoletju, stroji ob porumenelem papirju tednikov in mesečnikov, s katerimi je tudi slovenska žena stopila na pot novinarstva. Fotografije postarnih žena, rokopisi, zvezki »Gospodinj«, »Slovenskih gospodinj«, »Praktičnih gospodinj«, »Mater in gospodinj«.
—	Kaj študira? — izprašuje nekdo, ki se nagiba nad mladostnim obrazom gospe Kroftove.
Nepremično stoji deseti brat. A ljudje hodijo in stroji se obračajo, vrtijo se vedno hitreje, vedno daljši postaja trak, 42, 43. 50 krat okrog ekvatorja ... množijo se trdo vezani zvezki časopisov, revij ...
Katarina Špur
Kako so se uveljavile naše žene na jesenski razstavi
Največja letošnja zanimivost je gotovo novinarska razstava, prirejena v spomin na trojni jubilej v zvezi slovenskim novinarstvom. Na te;' razstavi je dobil tudi ženski tisk svoj »kotiček«. In res nič več kot kotiček. Morda je zato izostala tudi označba, da predstavlja ta kotiček ženski tisk ali ženo v novinarstvu. In vendar bi se žene s tem, kar imajo do danes, lahko mnogo bolj razmahnile, mnogo več pokazale. Ozko odmerjen prostor, skupaj stisnjeno gradivo, skrite fotografije in rokopisi nikakor niso v soglasju s tabelo, kjer je grafično prikazan razvoj ženskega časopisja. škoda, da je ta tabela, ki dosti več pove kot razstava sama, obešena, cb strani, na malo vidnem mestu. Ta tabela kaže poleg razvoja ženskega časopisja tudi njegovo današnje stanje, ki priča, da niti žene večjih narodov nimajo toliko in tako mnogovrstnih listov kot Slovenke. Saj imamo kar 12 samostojnih ženskih mesečnikov, 2 reviji imata žensko prilogo, a 5 listov (dnevnikov in tednikov) ima posebno rubriko za ženska vprašanja, ženskih koledarjev in almanahov dobimo po 5 vsako leto. Vsi ti listi iz sedanjih in prejšnjih časov so tudi razstavljeni, vendar kakor rečeno, človek ne more dobiti jasnega in resničnega pregleda o prizadevanju slovenske žene na tem polju. Spričo tega dejstva je pravo zadoščenje, da je na razstavi »teden ženske knjige« ravno ta del ženskega tiska prišel mnogo bolj do veljave. — škoda, da niso vsaj najpomembnejši ženski list izdelali statističnega pregleda kot ga ima »Gospodinja«, ki na posebni tabeli pokaže značaj objavljenih Člankov (Iz gospodinstva, iz socialnega vprašanja, iz ženskih vprašanj itd.). Tako bi vsaj stena prišla do veljave, če že na mizi ni prostora.
Mesto, ki je na tej razstavi odmerjeno ženskemu tisku priča, da se nad žensko ekspanzivnostjo pač ni mogoče pritoževati.
Druga ženska prireditev na letošnjem velesejmu je razstava Zveze gospodinj pod
naslovom: Materi za otroka. (V paviljonu K)
Zveza gospodinj ni nov gost na Ijtrtv ljanskem velesejmu, saj je priredila že lepo število razstav, od katerih so bile nekatere res kvalitetne. Med temi naj pokličem v spomin zlasti razstavi: žena v obrti in žena v poklicu. ki sta vsestransko osvetlili življenje enega dela naših žensk ter njihov prispevek k razvoju našega gospodinjstva.
Tudi na tej razstavi vidimo, da je Zveza gospodinj eno od najbolj razgibanih društev. K temu spoznanju nas prisili takoj pri vhodu posebna tabela, ki je nekako zrcalo dobe tega agilnega društva. Na
Popolna zbirka »Slovenskega Naroda« in »Jutra« v študijski knjižnici v Ljubljani
tej tabeli Je podan pragtei o MSbJB, U
jih je priredila zveza, o predavanj&L, o referatih, Id jih je podajala po radiju, o ekskurzijah, ki jih prireja odbor za svojo članice in naposled v razstavah, katerih je bilo z letošnjo že 10u Tabela opozarja tudi na javna zborovanja, ki jih gospodinje s kličejo vselej, kadar jSi nedostaBd ▼ našem gospodarskem življenja le preveG m živo zadenejo.
Razstava sama iradl ujatetl mnogoter« nasvete za njenega otroka, tAbsU. Ji pa hoče pokazati, kaj mora vedeti pri negi, prehrani in vzgoji malega to tudi šolskega otroka. Posebna pozornost je posvečena zlasti prvima vprašan jima. Ta del razstave je urejen po navodilih dr. Dsragaša.
Paviljon je razdeljen na oddelke, ki predstavljajo male sobice, kjer ee otrok neguje, igia, uči in doživlja prve radosti, po različnih starostnih stopnjah. Posebno ljubka je kmečka sobica z vso opremo. Prirediteljice opozarjajo na Škodljivost zibelke, ki je še danes v marsikaterem kmečkem domu nepogrešljiva posteljica za dojenčka. V vsakem oddelflou so razstavljene tudi igrače, primerne za posamezne starostne stopnje. Seveda so mnoge od teh igrač za marsikaterega otroka, I ki bo prišel s svojo mamo pogledat razstavo, na veke zaprt paradiž, vendar bo pa vsaj to zvedel, da znamo vse te lepe stvari delati v Ljubljani, odkoder jih pošiljamo celo v Ameriko. Deklice se bodo gotovo vse navdušile za šivalne strojčke, ki so pa tudi hudo dragi... Tutfi lepa božična sobica in praznovanje otroškega godu bosta razveselila otrokovo oko. Odraslega opazovalca pa zanimajo zlasti grafični prikazi, ki pričajo o resnosti razstav« in njenem vzgojnem namenu. Tu so pa-dana navodila o otrokovi prehrani, prikazana je razlika med umetno to naravno Aranjenim dojenčkom, dalje je podana sta-
pg MMI|iliP
Primož Trubar, počefenk pisemstva. Mogočni kip, ki ga je Tone Kralj, krasi mali panteon sIotoh skih novinarjev m vzbuja splošno pozornost
tistSka. o ramtjivoag ofcrolc ▼ SkmjutJL Ba-< dmfagfc Je tabeSa, kt nosi racpfca; Kolike* stane akmja —
Hasstava je nedvomno pumSna aa vsaka mater, zato Je treba pozdraviti prizadevnost naših gospodin j,
V uredništvu in tiskarni »Ljubljanskih novk* Je vedno polno gledalcev
J. K. Strakaty o naši razstavi
Priznati moram, da me je razstava slovenskega novinarstva — čeprav sem bil že iz predhodnih poročil informiran o nje obsegu — presenetila po svojem bogastvu, preglednosti in vzorni organizaciji. Ni baš lahka naloga, izbrati iz množice gradiva,
Frence Feržou:
in novinarstvo
Zdravnik, tisti, ki ima črna očal-a, nizek glas ;n globoko zamišljen obraz pri ordinacijah, mi reče:
— Jejte mnogo sadja, predvsem grozdje, ogibljite se vsega, kar vznemirja živce, pa bo kmalu dobro! —
In tako ne vem, zakaj mu verjamem navzlic predsodkom, ki jih imam do zdravn:-kov. Ali črna očala in nizek glas ali morda samo prijetnost recepta; grozdje je le grozdje, in zdaj. ko postaja vs-ak dan slajše naj se gredo solit vse apoteke!
Grozdje kupujem sam. Osebno. Nase se človek najlažje zanese.
Po trgu mi je s:cer nerodno hoditi. Vse me: gleda. Vsak ponuja; če ne z besedo pa z očmi. Zato se takorekoč načelno in dosledno ustavljam pri prvi stojnici. Tu otipavam, pokušam, grajam, kakor so pač narodni in deželni običaji. Pogajam se za ceno in izgubljam mnogo besed. To spada v gospodarstvo in je zato resna stvar.
Kadar med moj;m in branjevkinim jam-ranjem najdemo zlato sredino odnosno kompromis, napolnimo škrmcelj in stehtamo. Časih traja to delj; v četrtek pa se mi je mudilo na velesejem in zato je bila ceremonija kratka.
Pred trimostjem doidem neznano gospo srednjih let, srednje linije in srednje teži-ne. V levi polno košaro zelenjave, sadja, mesa, jajc in gob, z desnico pa živahno
pomaga jeziku in očem. Srečala je prijateljico in vsa srečna porab:la ugodno pri-
liko:
—	Pomisli, pomisli! In kako »ta se držala oba! Vsi smo mislili, da sta najmanj svetnika. Pa bog že skrbi, da ni nič tako skrito, da b; ne bilo nekoč očito! —
—	Jaz pa vseeno ne verjamem! —
—	Kaj? Ne verjameš? Zato je tako i^a svetu, ker je toliko nevernih! —
Odhiti dalje proti Prešernovemu spomeniku in je jako nezadovoljna.
Stopim v lekarno. Opravim naglo in pri stolpu Frančiškanske cerkve jo spet dohi-tim. Stoji z novo znanko gor na tistem nasipu, ki je prav za prav trotoar. Grem prav počasi mimo in lovim na ušesa:
—	Kaj?! Kdo bi bil pričakoval? Ko sem prvikrat slišala, mi je postalo slabo. —
Nova znanka je dostopnejša.
—	Dandanašnji jc vse mogoče! Na, so \vas?! —
Iz obeh sijč sreča :n se zadovoljno smehljata. Zadržujem korak in buljim v prazno okno unionske kavarne.
Greva skoro vštric. Opazujem ostro njen vsakdanji obraz, ki kar žari od sreče. Novica je novica! Če je pa še neugodna in celo iz kroga znank in prijateljic, je pa neprecenljiva.
Zavje po Frančiškanski ulici, jaz v mali razdalji za njo. Zopet njen znanec:
—	Klanjam se! —
—	Dober dan! Ali ste že slišali? —
—	Ne, nič nisem slišal! Ja, preden pride kaj do našega predmestja! —
—	Oh, saj že vsa Ljubljana govori. Gospod mojster, vse mora nekoč na dan! —
—	Da, da, je že tako na t^m preklastem svetu! Prosim, milostljiva, ali smem to doma povedati? —
—	Lahko! To se pravi: samo brez mojega imena. Nočem, da b: kdo mislil, da jim privoščim sramoto. Ali morda celo, da jih opravljam; saj veste, kakšni so ljudje in kako hudobne jezike imajo! —
Počasi se prerinemo skozi tiste ograje in skozi prah podrtega Slona. Zav;jemo na levo proti Evropi.
Neznana znanka skoči, kakor bi treščil v eno izmed trgovin. Ostanem pred izložbenim oknom. Zato točno vidim, kako se nagne k blagajničarki prav na uho, preko pulta k prodajalki in potem po;ščc šc nekoga v ozadju. Ne čujem besed, vidim pa skomiganje ramen, začudeno odpiranje ust in potem sladek, meden smehljaj.
Sreča je videti časih zelo cenena reč.
Vse pa je trajalo samo troje kratkih trenutkov. Že je zunaj in hiti dalje. Vse na njej se smehlja. Mudi se ji. To bodo doma poslušal*. Zato le brž!
Tudi jaz pospešim korake. Pri Figov-cu pa stopim v vežo, da oddam Tončki grozdje do poldneva.
Ko hočem naglo ven, me ogovori znanec z ueko zanj važno rečjo. To so tiste zapreke, ki se stavljajo na pot takrat, kadar to najmanj želiš.
Ko jo maham proti velesejmu, »znanke«
ne vid:m več. Enkrat se mi zazdi, da je tam daleč spredaj njena silhueta, pa kaj, ko je toliko žensk srednjih let, srednje linije in srednje težine ta čas na ulici.
Kdo bi neki bila ta oseba?
Ta misel mi ne gre iz glave. Kaj pa. če je novmarka? To je treba premišljati. Stopim v paviljon. Potrkam na vrata redakcije, to se pravi potegnem za vrv, ki je namesto vrat.
—	Oprostite gospodje, ali je pri vas v službi taka in taka ženska? —
—	Ne, pri nas ni žensk! —
Skušam biti domač, noudarjam prijateljstvo do njihovega poklica in čeprav ne pišem v časnike, pa sem vedno tako živel, da so oni lahko pisali o meni. časih celo mnogo. Da sem torej tudi nekakšen so-trudnik, ki bi se mu lahko zaupalo... —
Ničesar nisem dognal. Odgovarjali so mi, da stonamo sedaj v drugo stoinšt;rideset-letko slovenskega novinarstva, da seda i ne bo več klevet, obrekovanj, neresnic in drugih grdobij. da gremo v zlato dobo in vse tisto, mi je bilo rečeno, kar sem bral po poti v časopisih in kar sem poslušal v radiu včeraj.
Od samih Ien;h besed sem se skoro skru-šil. In ko stojim razočaran pri vratih, odnosno pri vrvi. mi ne gre novičarka srednjih let in srednje linije iz glave. Bo-li naš narod izdržal resn;co in pravico, kakor so jo sklenili voditelji in še ne strmoglavlje-ne veličine, odpadniki in ;zkorenin jenci in kakor se že vse to imenuje od 140 let-n;ci slovenskega novinarstva v njegovih predalih?! Težko, kajti novičarka mi ne gre j iz spomina.
ki te	prav fiste reči, fcf lah ho
laika zamikajo in pouče. In prav ta težka naloga je bila odlično rešena. Če le za hip opazujete obiskovalce, se lahko prepričate že po njihovem številu — da niti ne omenjam posebej njihovega pozornega ogledovanja razstavljenih stvari — kako je razstava »zagrabila.« Ta prodorni uspeh je lahko iniciatorjem razstave in nje prirediteljem krasno zadoščenje in najbrž edino plačilo.
Z razstave sem si odnesel zelo ugoden splošni vtisk, vendar so mi še posebej ugajale nekatere podrobnosti. Med njimi originalna ureditev razstaw Blaznikove tiskarne, dalje duhovito in nazorno sestavljene statistične mape in sheme o razširjenosti slovenskega tiska. Justinoi'i lesorezi odličnih slovanskih književnikov, dragocena zgodovinska zbirka tov. Gabra v celoti in v podrobnostih (na pr. končnice s panjev).
Razveseljivo je, da bo ta razstava zapustila za seboj spomin v obliki knjige: mislim zbornik z bibliografijo slovenskega časopisja, delo dr. Šlebingerja, in 12 številk »Ljubljanskih Ncnic«, ki bodo spričo svoje naklade 1000 izvodov kaj kmalu iskana bibrliofilska redkost. Če že ni mogoče ohraniti razstave v celoti, bi z vsem poudarkom priporočal, da naj se gradivo, ki bo ostalo po razstavi, skrbno varuje kot začetek in trden temelj novinarskega arhiva in muzeja v Ljubljani, kateri bo — kakor upamo našel svoje varne prostore v bodočem Novinarskem domu. Njegov beli model na razstavi bodi zgovoren opomin javnosti k dolžnostim do novinarjevi
Električno čudo
Električno čudo — senzacija pariške razstave in dunajskega velesejma 1937. vzbuja tudi pri obiskovalcih ljubljanskega velesejma v paviljonu »H« (koja 321), kjer je razstavljeno, upravičeno pozornost. Nikse je ime temu čudovito praktičnemu aparatu, ki ga enako priporočajo zdravniki kakor prominentni strokovni svet. Z njim je mogoče na enem samem ognjišču brez izgube vitaminov in hraniv skuhati 3 do 4 okusne jedi za 3 do 5 oseb v polovici normalnega časa in pri četr-trnki normalnih stroškov.
Ta duhovito in smotrno konstruirani aparat iz najboljšega specialnega materiala, ni samo izredno izdaten pri minimalni porabi električnega toka, ampak se tudi leta in leta dobro drži. Popravila so nepotrebna, ker se v njem zaprta grelna žica za nekaj dinarjev lahko izmenja.
Neprecenljive prednosti tega idealnega pogreznega kuhalnika Nikse so tudi te, da se brez nevarnosti in popolnoma higi-jenično lahko uporablja za segrevanje prostorov, za sušenje las, obsevanje, gretje posod ja itd.
Zaradi teh odličnih lastnosti, nič manj pa zaradi izredno nizke cene, ki je bila mogoča samo pri veliki serijski fabrikaci-ji, se je novi grelec naglo udomačil v vseh državah. Grelec ni nikakršna priprava samo za luksuzna gospodinjstva, ampak pomočnik za vsak dom ali delavnico.
Pogrezne grelce izdeluje elektrotehnična tovarna Nikolaj J. Seewann & sin v Gradcu,
Med industrijo, ki je zastopana na jesenskem velesejmu je radijska nedvomno na prvem mestu. Jesenska razstava je tudi kakor nalašč za revijo novih radijskih aparatov, saj se septembra neoficielno zmerom pričenja nova radijska sezija in je zdaj zanimanje in povpraševanje po novih sprejemnikih največje. Za pregled novih radijskih aparatov so vsakoletne jesenske razstave ljubljanskega velesejma tudi zategadel posebno primerne, ker do takrat že vsa evropska radijska industrija n? katero smo v glavnem navezani, spravi na trg svoje nove serije aparatov, tako da se kupec lahko seznani z vsemi novimi modeli, ki se potlej do naslednje sezije nič ne izpreminjajo.
O izredno bogati izberi novih sprejemnikov, ki so jih razstavile naše radijske tvrdke, lahko trdimo, da predstavljajo vse najboljše, kar je letos ustvarila radijska industrija. Trg z radijskimi aparati se je zadnja leta do dobra izčistil, postal je enotnejši tako v cenah kakor tudi v kvaliteti in se zdaj interesent mimo lahko zanese, da bo povsod dobil solidno robo za pravo ceno.
Izbira radijskih sprejemnikov za bodočo sezijo je kakor rečeno izredno velika, vendar pa se tudi tu opaža težnja po čim večji enotnosti, ki proizvodnjo aparatov poenostavi in s tem poceni. Večina velikih radijskih tovarn je letos spravila na trg manj modelov kakor prejšnja leta, zaradi tega pa so ti v vseh podrobnostih bolj dodelani in tudi znatno cenejši. Cena novih aparatov je v primeri z lanskimi modeli za povprečno 10 odstotkov nižja, za najmanj toliko pa se je na drugi strani zvišala njih zvočna in konstruktivna kvaliteta.
Ako si kar po abecednem redu in čisto po vrhu ogledamo, kaj nam nudijo za bodočo radijsko sezijo naše vodilne tvrdke, se nam nudi tale slika:
Tvrdka Banjai, ki je našim poslušalcem radia dobro znana, saj preigra naša radijska postaja večino njenih plošč, si je tudi letos pripravila bogato izbiro novih sprejemnikov za vsakršen okus in mošnjiček. Tu je n. pr. 11 modelov samo od znane tovarne Sachsemverk, ki spada med vodilna podjetja radijske stroke v Nemčiji. Posebno priljubljena pri teh aparatih je znamenita »kino skala«, pri kateri se ime nastavljene postaje v velikih črkah projicira na posebno zaslonko. Iz iste kakovostne skupine ima Banjai tudi sprejemnike Blaupunkt in Saba, ki uživajo po svetu že od nekdaj dober sloves. Tu so tudi znani Ingelenovi sprejemniki, ki bodo letos prvikrat opremljeni s popolnoma kovinskimi elektronkami po ameriškem vzorcu.
Philipsovi aparati, ki jih razstavlja tvrdka Suttner z Aleksandrove ceste, so tako znani po svoji prislovični kvaliteti, da bi bilo odveč iznova naštevati njih vrline. Letošnja simfonijska serija se zlasti odlikuje po izredno preprosti manipulaciji pri nastavljanju na postaje, ki je še posebno olajšano z duhovito konstruirano magne-tično zavoro, ki gumb avtomatično ustavi, kadar je postaja najtočnejše uravnana. Tvrdka ima tudi vrsto najmodernejših preciznih merilnih aparatov, ki služijo pri reviziji in popravilu radijskih sprejemnikov, saj so samo naša čutila pa srečna roka danes že zdavnaj premalo, kadar je treba iznova uglasiti tako precizen instrument kakor je modem radijski sprejemnik.
Radio-Birke razkazuje novo serijo aparatov znamke »Zerdik«, za katere ima zastopstvo za celo Slovenijo. Zerdik je za novo sezijo spravil v obrat tri nove modele od 3 do 5 elektronk nevštevši usmerje-valke, ki se tudi to pot odlikujejo po izredni selektivnosti in lepem tonu. Kar se tiče selektivnosti, so bili Zerdikovi aparati že od vsega početka razvoja modernih superjev vodilni, saj so bili že prvi modeli te vrste tako dognani, da se je n. pr. posrečilo pod stolpi dunajske oddajne postaje nemoteno sprejemati Budimpešto, kt je po svojem valu z Dunajem v najbližji soseščini. Več se od modernega sprejemnika res ne more zahtevati.
Skozi romantična vrtna vratca, ki imajo v podboju montiran mikrofon in zvočnik, tako da se gospodar kar iz hiše lahko pomeni z nekom, ki želi vstopa, pridemo v kojo, kjer razstavlja »Radio-Doberlet« kot banovinski zastopnik največjega ameriškega elektrotehniškega koncema za šibki tok
Standard Electric Cie. Standard ima letos 8 novih tipov za vse vrste toka v ameriško solidni in robustni izdelavi, ki jo evropske tvornice le še premalo posnemajo. Aparati so seveda vsi opremljeni z najnovejšimi pomagali za čim lažje upravljanje, z magičnim očesom, ki kaže točno nastavo in z izredno nazorno kažočimi regulatorji jakosti in barvitosti tona. Skale Standard aparatov so med najlepšimi, kar jih je videti na razstavi.
»Radio-Pegan« predvaja najnovejše modele znamenite dunajske tvornice »Horny-phon«, ki uživa velik sloves ne samo v Evropi, marveč celo v Ameriki, kjer sicer evropski izdelki težko najdejo odjemalcev. Hornyphonove kasete so prave mojstrovine modernega stila in se harmonično vje-majo z lepoto zvoka, ki jim ga je z mojstrsko tehniko izvabil konstrukter. »Princ«, »Lord«, »Olvmpic« so ponosna imena novih aparatov, ki črpajo svojo veliko občutljivost in jakost v 3 do 6 elektronkah nevštevši omrežnih usmerjevalk in detektorjev. Za Božič bo ta trojica dobila še dopolnilo v orjaškem sprejemniku z nič manj ko 7 + 3 elektronkami.
Radio-Siera, ki jo vodi g. Bruno Kle-menčič, ima letos vrsto krasnih sprejemnikov solidnega holandskega izdelka, vse opremljene z novimi rdečimi »E« elektronkami. Tudi ti aparati imajo kakor vsi moderni veliki modeli vsa valovna območja od ca 16 do 50 m, od 200 do 600 m, in od 800 do 2000 m, priključek na gramofonsko igralno dozo, priključek za drugi zvočnik in druga dopolnila, brez katerih ne more biti noben modem aparat. Posebni »šla-ger«, ki vzbuja veliko pozornost, je Siera-super s 4 + 1 elektronko za vse valovne
dolžine, ki se dobi kompleten po neverjetno. nizki ceni 2900 Din in še to pod zelo
ugodnimi plačilnimi pogoji.
Renomirana tvrdka »Radioval« razstavlja sprejemne aparate »Minerva« in »Ori-on«, ki so že dolga leta domači na našem trgu. Zlasti aparati znamke »Minerva«, ki spadajo med najprecizn ?jše izdelke avstrijske radijske industrije, so po naših krajih razširjeni že v sto in sto eksemplar-jih. »Minerva« bo letos obhajala 10-letni-co obstoja in je razumljivo, da si je v tem času nabrala bogatih izkušenj v gradnji radijskih sprejemnikov, tako da spada med vodilna podjetja svoje stroke v Srednji Evropi. Tudi aparati »Orion«, ki so se uvedli pri nas zaradi svoje preproste, solidne konstrukcije in blagozvočne glasbene reprodukcije, nadaljujejo letos svojo lepo tradicijo, ki jim je pridobila že toliko prijateljev.
Zaenkrat zaključujemo razgled med novimi radijskimi aparati pri eni naših najstarejših tvrdk svoje stroke: Radijski za-zadrugi z Miklošičeve ceste. Tu najdemo znamenite sprejemnike »Radione«, ki se prodajajo pri nas že od vsega početka radia in pomenijo že kar sinonim kvalitetnega sprejemnega aparata. Nemška vodilna radijska tovarna »Telefunken« se ie tudi letos izkazala s svojimi tehnično in zvočno do skrajnega viška pritiranimi sprejemniki, pri katerih rojstvu je bil umetnik-muzik prav toliko udeležen kakor tehnik-konstrukter. »Ingelen« s svojo originalno skalo, kjer se na geografski karti pokaže postaja, ki jo sprejemamo, spopol-njuje bogato vrsto sprejemnikov še mnogih drugih imen, oblik in velikosti, med katerimi se bo gotovo za vsakega interesenta našlo kaj pripravnega.
Avstrijski pismonoša umorjen ob meji
Pri Iskanju roparja sodelujejo naše oblasti
Maribor, 3. septembra.
Predvčerajšnjim je drzen dogodek razburil vse prebivalstvo Kozjaka na obeh straneh državne meje. Pri belem dnevu okoli po«l 11. ure je bil pri Sv. Antonu na Kocjaku v Avstriji tik državne «ne,ie izvršen grozen roparski umor. ki ppominja na šentiljski umor, Katerega žrtev je. kakor znano, postal poštni sel I. Zunko. Pismonoša Alojzij Kaber nosi namreč pošto na R"dl in k Sv. Antonu na avstrijski strani. Tudi predvčerajšnjim je, kakor na vaji no, nesel pošto in Okrog 9000 šilingov za izplačilo pokojnin. Okoli pol 10. ure je prispel na Radi nad Marenbergom in 6e tamkaj razgovarjal z našim finančnim organom, nakar je nadaljeval pot proti Sv. Antonu.
Tmel je usnjeno torbo, kakršne nosijo pis-monoše. in nahrbtnik. Pri Sv.. Antonu v neposredni bližini naše meje pa ga je v nekem grmu čakal neznan roparski morilec, ter iz zasede streljal na piemonošo, ki je smrtno
zadet, obležal na cesti. Ropanski morilec je nato odvzel mrtvemu pismonoši usnjato torbo, v kateri je bilo okoli 2000 šilingov, ter nato izginil. Ljudje, ki so bili zaposleni na »bližnjih njivah, so slišali strel okoli pol 11. ure. vendar pa niso polagali na to kak*n« posebne važnosti. Mrtvega pismonošo je našla neka deklica, ki je v bližini pasla krave in ki je iskala kravo, ki ji je hila ušla.
Pri tem je našla na tleh pismonošo, o katerem je prvotno menila, da spi. Pohitela je domov in to domačim povedala. Ljudje, k! so nestrpno čakali, fcedaj pride pismonoša g pošto, pa so ga na to opozorilo mlade pasti-rice šli iskat. Našli so ga mrtvega. Avstrijski orožniki so takoj pričeli e poizvedbami. Obmejno prebivalstvo na obeh straneh drj žavne meje je pod težkim vtisom tega drznega zločina. Upati je. da se bo oblastvom posrečilo izsledit/i morilca, o katerem Se n! znano, kam je pobegnil. Pri poizvedbah soj delu.je j o tudi naša oblartva.
Zavetišče na Podih se mora zgraditi
Zato bo jutri planinsko slavje v Kamniški Bistrici
Strašna smrt mladega delavca
Ob pritisku žerjava je izdihnil Zlletni Stanko Veder
Jesenice, 3 .septembra.
Danes dopoldne se je v tovarni KTP na Jesenicah smrtno ponesrečil 21-letni delavec Stanko Veder, zaposlen pri stavbnem podjetju Slograd. Veder je bil šele štiri mesece v službi tega podjetja in dopoldne je pleskal ogrodje novega poslopja v jeklarni. Ko je sedel kakih 10 metrov na tračnici, je privozil žerjav, ki ga je pritisnil k železni lestvi tako hudo, da je nesrečni fant bruhnil kri in je bdi čez nekaj trenutkov mrtev.
Zdravnik dr. Viljem Švab je ugotovil
samo smrt. Nesrečneža so spravili z ogrodja na tla in prepeljali v mrtvašnico na Jesenicah. Veder je sin posestnika z Gorij pri Bledu in vnuk bivšega župana Kržišnika, znanega pod imenom Trebuš-nik, ki ga je znal drastično opisovati Janko. Mlakar. Bil je zelo krepek fant in nedavno potrjen k vojakom. Njegova tragična, smrt je povzročila žalost v vsem revirju. Krivda na nesreči ne zadene nikogar. Bodi pokojniku ohranjen lep spomin, bridko prizadeti rodbini pa naše sožalje!
Kamniška Bistrica, 3. sept.
Kamniška Bistrica se z vso vnemo pripravlja na planinsko slavje, ki bo to nedeljo okrog bistriškega doma. Odkar je bil pred 9 leti otvorjen planinski dom. ni bilo večje prireditve v Bistrici, zato je razumljivo, da vlada v planinskih krogih veliko zanimanje, kakšen bo jutrišnji bistriški planinski zbor.
Pred kratkim je »Jutro* priobčilo obširen članek o predlogih za ureditev prometa v Kamniško Bistrico in za dograditev še preostalega dela ceste od Kopiš do Bistrice, že lani pa smo obširno poročali o izboljšanju varnosti turističnega prometa med Kokrškim in Kamniškim sedlom z zgraditvijo zavetišča na Podih. Kljub stremljenju planinskih krogov, da se vsa ta vprašanja s finančne strani ugodno rešijo, je vse ostalo na mrtvi točki, dokler se niso kamniški planinci sami zganili in rekli: zavetišče na Podih se mora zgraditi in planinci bomo sami omogočili njegovo zgradnjo! ^e bo prihodnje leto stalo, bo to že prepozno, zakaj nobenega dvoma
ni, da bi akademika Janša in Mikič lani ne našla smrti v planinskem prepadu pod Podi, če bi zavetišče bilo zgrajeno pred tremi leti, ko so Kamničani pokrenili to vprašanje. Zdaj pa bodo planinci sami skušali spraviti skupaj denar in temelj zbirki naj da nedeljska planinska veselica in ples v Bistrici.
Planinci so za to priliko povabili tu<3 koroške turiste, katere boš o pričakovali v nedeljo zjutraj naGrintovcu in jih spremili v dolino. V soboto zvečer bo zagorel na Grintovcu in na Brani bengalični ogenj, ki ga bodo videli tudi v Ljubljani med pol 9 in 9uro. V nedeljo zjutraj pa bo v Bistrici ob 11 sHižba božja, nato na zabava s petjem in plesom. — Sodeloval bo znani in priljub'jeni Magistrov kvartet. Ljubljančani bodo imeli za nedeljo izredno priliko za lep in prijeten izlet v Kamniško Bistrico. V Kamniku bodo pri vsakem vlaku na razpolago avtobusi do Kopiš in taksi do Bistrice. Planinci in kolesarji iz kamniškega okraja, to nedeljo je vaš dan! V čim več:'em številu v Bistrico!
Čudna zidava ceste na Jaitinik
Delo je precej površno — Pomanjkanje kreditov
Kosmatinec se sprehaja pod Mokrico
Letos je ponovno obiskal ovčice pod Skuto
Stari godrnjavec, ki že par let samota-ri po Kamniških planinah, odkar mu je vrli graščak z Brda na Menini ustrelil družico, je tudi letos ostal zvest bistriškemu kotu. Na Menino ga vežejo žalostni spomini, zato jo zdaj že 2 leti ne obiskuje, pa tudi kmetje so se naveličali pred njim trepetati za svojo drobnico in je zdaj enostavno več ne vodijo past na planino.
Kdo je bil vedno v strahu pred kosmatincem, ki ga kakor nalašč noben lovec ne dobi pred puško. Ali se vrli Nimrodi bojijo, da bi jim navdušeni zagovorniki in branitelji medvedove kože spet ne očitali prevelike krvoločnosti, ali pa se zna go-drnjavi kosmatinec tako spretno izumikati pred lovskimi zasedami, da ga ne dobijo na muho. Na vsak način pa je naš ljubi znanec najbolj varen v lepih gozdnih nasadih kamniške korporacije tam na desnem bregu Bistrice pod Mokrico, vKo-rošici in med Kalci. Lani so se mu posebno priljubile tolste ovce, ki jih pase oče Suhadolnik tam pod Grintovcem nad Ko-krsko dolino. Saj ste brali, koliko jih je pobil in kakšno revolucijo in zmedo je napravil lani v avgustu med ovčjimi krdeli, ki jih je pognal iz staj in podil visoko gori na Skuto, kjer so jih šele čez tri dni našli in z veliko muko spravili nazaj v dolino. Plahe živali, ki so simbol krotkosti in ponižnosti, so že pozabile na krvoločnega sovražnika in so mislile, da ga sploh ni več v njihovem zelenem planinskem raju. Pa je bilo njihovo veselje le kratko-
| trajno. Vprav ob letu si je kosmatinec spet zaželel slastne jagnjetine iz Suhadol-nikove staje. Presenetil je nič hudega slutečo čredo in pobil dve najlepši ovci, ki jih je dobil med svoje ogromne šape. Dve žrtvi pa mu nista bili zadosti. Zamahnil je s težko šapo še po tretji nebogljeni ovci in ji z zamahom iztrgal šop volne s kožo. Preplašena ovca pa je v strahu za svoje življenje skočila čez skalo in gnana od silne bojazni in skeleče rane bežala čez dni in strn, dokler se ni vsa izčrpana zgrudila pod Mokrico. Tu jo je našer pastir in zaprl v kozjo stajo ter jo negoval cel teden, da si je opomogla.
Pri obisku pri Suhadolniku pa se je godrnjavec podal na Kamniško sedlo, kjer po zeleni trati in po strmih obronkih Brane kar mrgoli meketajoče drobnice. Na široki polici pod Brano si je poiskal žrtev in pastirji so te dni našli ostanke njegove slastne pojedine. Lovski čuvaji so sekoj podali v revir, da pogledajo, kje se klati rjavi samotar in isti dan, ko je bila v Bistrici na lovu odlična družba z ru-munskim kraljem, so na drugem koncu Bistrice zasledili sveže medvedove stopinje. Zadnjič so ga lovci sledili v soboto v črnem vrhu, pa jim je spretno odklačal izpred oči. Stari godrnjač, ki je sicer velik prijatelj tolstih ovc, ima pred lovci in turisti precejšen rešpekt. zato smo brez skrbi, da bi v nedeljo prišel na planinsko zabavo in ples v Kamniško Bistrico, čeprav bi ga v veselem razpoloženju radostno pozdravili.
Radovljica, 2. septembra.
Mnogo se govori v zadnjem času o cesti, ki so jo pričeli graditi na Jamniku. Tudi v dnevnikih se je čitalo o tej zadev-ščini. Kdo prav za prav gradi, na čigavo vzpodbudo, s čigavim denarjem, o tem so govorice različne. Pa tudi načrt te ceste ni znan.
Povod pričetku graditve ceste je bila brezposelnost Jamničanov, Kroparjev in še nekaterih drugih okoličanov. Pričelo se je delo z 10.000 Din kredita. Dobrine ta-kozvane brezposelnosti pa so kmalu razširili na posestnike iz Jamnika in okoliških vasi, ki so drugače delali na svojih posestvih, posebno pa na Jelovici. Pri naselbini Golobrdo, po domače na Kolombr-tu, je kopalo po 30 in še po več delavcev, in odvažali so vozniki gradivo, kakor pri pravih velikih cestah. Pa tudi polirjev ni manjkalo, dokler je bilo kaj denarja. Ko se je par tisočakov posušilo, je bilo delo zopet končano. Nu, ln kako je danes s to cesto? Pod močvirnato potjo, ki so jo morali vzdrževati na ta način, da so polagali na njo debele palice, je v ilovnato plast zarezan profil, Cesta, ki je v nekaterih krajih tako tlakovana, da je v ilovico vkopano kamenje, seveda brez podcestnih in obcestnih zidov, je široka čez 2 m. Iz profila nad cesto, ki tud1' ni nič zavarovan, pa na mnogih mestih curlja voda.
Bliža se jesen in ni več daleč zima. Kdor pozna zimo v naših planinskih krajih, bo radovedno pričakoval, kakšna bo cesta na pomlad, ko se bo jelo tajati? Ni izključeno, da se podriča znaten del truda in denarja, ki so ga bili do sedaj porabili že nad 100.000 Din, po strmem pobočju Golega brda.
Jamnik je res prekrasna točka, z izredno lepim razgledom. Zato je v interesu gorenjskega turizma, da dobi cesto, ki naj bi baje vezala tudi savsko banovino z dolino Selščice. Toda nič. prav nič se ne more izvedeti točnega. Največ vedo baje v Kropi, kjer smatrajo to zadevščino za ne-
kaj lokalnega. Prav zaradi tega obstoja sum, da ta cesta ne bo tako izpeljana, kakor zahtevajo splošni tujsko-prometni interesi. Treba bi bilo ugotoviti vse gospodarske in tujsko-prometne činitelje nove ceste prav sedaj, ko bodo pričeli z gradbo v dolini ln z resnim delom. Čuje se, da bo nova »avtomobilska cesta«, za katero manjka še kaka 2 milijona dinarjev, izpeljana v »Kotel«, v Kropo. Ali je to pameten načrt, s tehničnega in s tujsko-pro-metnega stališča, je veliko, odprto vprašanje, ki ga morejo zagovarjati le 1 obalni patrioti. Ze laik vidi, da je svet kjer naj bi ta cesta vodila, zelo plazovit in o tem bi vedeli mnogo povedati strokovnjaki, ki imajo že dolgo opravka s kroparskimi hudourniki, ki so pred par leti grozili, da gornji del Krope zasujejo. Vsaj tako je bilo Citati v dnevnikih. Bolj hvaležna in dosti cenejša bi bila cesta po grebenu Brezovškega hriba, po razvodju med Lip-nico in Kroparico.
Toda naj bo že kakor hoče. brez denarja ni muzike in je nevarnost, če ne bo pomoči in pravega vodstva, da bo ves do sedaj uporabljeni denar zavržen brez koristi. To bi bila seveda splošna gospodarska škoda. Ce je pa res, da tu prevladujejo zasebni interesi, potem naj se kaj ukrene, da končajo ti sami to. kar so pričeli, brez škode za druge. Tudi podpore za brezposelne in bednostni fond morajo biti naloženi za splošne koristi!
ZVEST ODJEMALEC
Petnajst let je nosil Škot svoj klobuk. Ko je videl, da je le ie preveč ogolien, se je s težkim srcem odločil, da si kupi novega. Šel je v edino trgovino s klobuki, ki je bila v bližini, in ko je stopil čez prag, je dejal prodajalcu:
»Vidite, že spet sem pri vas!*
Joža Bekš:
Počitniško kramljanje iz Poljanske doline
Skofja Loxa. Sotočje selške in poljanske Sore, dveh sestra, ki, zliti druga v drugo, hladita prevroča čustva ljubljanskih parčkov. (Le nikar se ne muzajte, gospodična Vera!) Največ v Retečah, pa tudi v Medvodah. Avtobus vozi previdreje, počasneje. Tam v ozkem prehodu v pravo srce Loke se mu s težavo izogne jedva />ešec, kako šele z nasprotne stran5 prihajajoči voz. O kakšnem prehitevanju pa sploh ni govora.
Trg. Na desni in levi pročelja enonad-stropnib hiš Na vratih tu in tam zvedava
fcstujor.1 mamica ali eksekutor iz bližnje ronkarije. drugače pa se za vsakdanjost skozi -nesto nropečih samodrčev le malokdo zmeni.
Za nami ostajajo Podpulfarica, Zminec, Sefert, Broaje, Gaberk, Log, Visoko. —
Slikovita Poljanska dolina, ki jo je naš Emil Leon tako srčno ljubil, da si je zaželel njeno naročje za zadnji počitek.
Tam na desnem bregu Poljanšice, med tihimi smrekami, sanja visoški gospod večn; sen. Nad njim gozd, poleg njega gradič z gospodarskimi poslopji, nato zelena Poljanska, ob njej sadovnjaki, njive in ko-šenice, mehke blazine za trudnega potnika, z belo cesto, hifečo v drznih vomkih proti Žirem in še dalje...
Lepo in mirno počivališče si je izbral visoški gospod. Nič več ne sega do njega vse ono, kar razdvaja, kal; srečo in vnema sovraštvo. —
Je-li, Emil Leon?
.Ja-de, ja-de!
In spi v svoji spokojnosti nemoteno dalje. —
★
Srednja vas, pri Ingličevih. Mamica je skrbna in eostaažljšva, £Q#poda£ delnfiSO,
zgovoren. Nežnim rokam hčerke Julke. ki cvr^ in pr^ži, prepuščamo svoj telesni blagor, k maši na dušno pašo pa kar v Gore-njo vas al' v Poljane. Dobro četrt ure imaš na vsako stran. Povsod imajo na pipi pivo, tako da se ti za kodrolasim Činkoletetom iz Kopitarjeve ulice le malokdaj toži. V Po-ljanan se odteščaš pri Mačku ali Tavčarju, v Gorenji vasi pa ti postreže Šorli ali N,3ckova oeštra hčerka Danica.
Čeprav nas gleda letošnje sonce nekam krmežljavo ali pa sploh ne, ga je v poljanski doiini še vedno dovolj.
Takole okoli sedme te dvigne iz postelje, če se daš, klada zaspana. Drugače pa poležiš do osme in še čez. Saj si na oddihu in vse fronkarske brige so ostale za par tednov tam za gorami. —
Rano v jutro ne čuješ niti cvrčanja la-stavic, ki se kakor črno-bele iskre utrinjajo np vseh voglih, niti kruljenja nujsov, ki iščejo, goltajoč in z rilci prerivajoč se, ugodnejše mesto ob mastnem koritu.
Prav nič te ne moti Anžonovčev petelin, zastavni vitez v š5rokih rdečih hlačah in na-brušenih ostrog, čegar glas gre v deveto vas in ki mu odgovarja Ingličev pedenj-peteh s prav takšno korajžo, s kakršno poskuša delati, kadar ga prime, najstarejši tekmeče-vi ženi in lastni materi z vso podjetnostjo nedovoljene poklone. Do sile pa skoro nikdar ne pride, zakaj, prav tu je pregovor »Jajce več od pute ve« narobe postavljen. —
Gospa Erika je vsa razgibana in ravna svojo deco. Pavle in Jankec sta neugnana, ker je vse naokoli samo njuno, ker srkata ostro opojnost poljanske doline in ker sta prosta vseh šolskih težav in nadlog. Ne tako kakor Beba, ki rešeta dan za dnem po
šta* uss s I&ifiO nfig&vjJao&t liaasoakiii
i glagolov, da pri popravnem izpitu ne bo
J špetira.
Gospa Erika se ne ipet5ra rada. Zato za malico vsakemu enako velik, zelo velik kos slastnega črnega kruha z enakim obrokom
masla. Nič več in nič manj, da kdo ne bo
prikrajšan. —
Hola, pa se je sonce že precej ojunačiio in krmari že dokaj visoko svoj žareči čoln. Sora vabi. Vsa zdravilna, prozo.-na, deviška. Pavle je ;mel spočetka rešpekt pred njo. Kače da so v njej, je trdil. In bi ga katera lahko v nogo usekala, je mislil. In bi bil zaradi tega zopet lahko špetir v hiši, je dejal. Pa je Pavle kmalu dognal, da čepe nepremično na mivki v plitvinah samo nedolžni piškurj5, ki nikomur tudi na nogi ne skrivijo lasu. Mirno ždi živalica na dnu in spi v sončnih žarkih, ki se lomijo skozi vodo. Prav od blizu jo lahko gle-daš. Če pa sežeš po njo, se nvvka nenadoma zrr.egli in piškurček ti korak dalje strže korenček. —
Vlak majhnih postrvi te obkroža. Če stojiš mirno v vodi, čutiš na hedrih šegetajo-či njih dotik. S kljuvajočimi gobčki te sprašujejo, kako s: zašel v njih kraljestvo in od kod te Bog dal, nestvor človeški.
Leseni, pokriti most nad teboj zagrmi. Ingličev očka hite čezenj z Luco v drncu. Kakor vliti sede na kobili, ki ve, da nosi bivšega feldvebla. še pet voz sena bo treba danes spraviti pod streho. Očku se mudi. Plečat' Blegaš ima kapo. nad svetim Bolfenkom se goste oblaki. —
»Luca, Luca!« kliče Jankec iz vode. Samo do kolen se upa vanjo. Plavala bova popoldne, ko bo toplejša. Ko pride očka v nedeljo na obisk, mora Jankec pokazati da zna plavati. Edina skrb, ki teži mlado srce!
Ves drugačen je zaliti Pavle. Pa je tudi starejši od Jankca. Poganja se v Soro kakor žaba, kakor raca se potaplja, kot motorni čoln reže vodo. Vse Izpod mosta po deročem fcoku, kjpt god skaiami ekfise
pozabljeni sulec ali lipan, pa z vrtincem ob bregu zopet navzgor.
Ležeč na deske, da te opraži sonce še po prsih. Visoko nad teboi oblaki, bela jadra in nežne ovčice, pod njimi negibno krožeča kania. Spokojno zapreš oči, razmišljaš in štej°š... Se šest, še pet dni boš ljuh'1 in užival to lepo božje stvarstvo. — In potem? In planeš rajši zopet v vodo, da ti odbrizgne črne misli. —
Za mostom poje žaga monotono pesem. Z jeza rohni - širokem, močnem curku slap. Stopi podenj! Oprha, pregnete in pretolče ti telo in rszplamti kri po žilah, da je veselje. Za deset let te pomladi kakor naročje <ople gejše.
Dvostolpn: sveti Bolfenk se od daleč razgleduje po dolini in vse vidi. Vsako hišo od Poljan tja gor do Gorenje vasi in Trate. Vsakega potnika na beli cesti, dokler ga ne skrije ovinek, tebe v naročju tople gejše in Maričnikovega Janeza iz Zabj- vas!, ki se ga je bil snoči zopet nasul in davi ni mogel k Ingličevim na dnino.
Pa bodo Ingličev očka že sami opravili. Že tretj5 voz sena se ziblje čez škripajoči mo^t proti domu. Luca striže z ušesi in obrača glavo. Doli v vodi ju zagleda, nepridiprava Jankca in Pavleta, ki pa ju ima vseeno rada.
»Luca, Luca!«
Toda za pomenke zdaj ni časa. Tudi Ingličev očka ne utegnejo. Rahli švrk z bičem čez Lucin hrbet in idila je končana._
S stolpa cerkve sv. Križa, skrite med smreke hriba na nasprotni strani, se oglasi zvon. Trikrat zapovrstjo. Tu zvoni že ob
enajstih in vabi ljudi s polja na južino. ★
Vso noč so Ingličeva mama bdeli. Pričakujoči, upajoči. In šele davi je svinja po-vrgla. Devet nebogljencev, deseti je onemogel. Tudi devetorica je ljubezn:vo in hvaležno pozdravljena. Odščipniti bo treba 5>"*em bratcem ju "^frsjfflf1	gstpo*
be, da materini sesci ne bodo preveč krvaveli. To Ingličev očka dobro vedo.
»Pa naj bo v božjem imenu!« In po par dneh je delo opravljeno. Če Bog da srečo in odvrne kugo. jih pojde nexaj v denar, ostali pa bodo v oblik5 gnjati, kiohas in salam bingljali v gostoljubni kleti.
Pred dnevi smo prestregli novo. rejeno juničko. Ločena od svojih tovarišic jo mi-luje in liže mati v posebni pregrajf. Vse matere so enake. Oglasi in sprosti v nj:h novo življenje in že so pozabljene vse muke in bolečine. Samo ljubezen še ostane. Vseohsežna, nepojmljiva, edinstven« — materinska. Ljubezen do sproščenega novega življenja. —
Angela molze. Beli sok s'ka v tenkih, dolgih žarkih iz prožnih, mehkih vimen in polni golido za golido. Da ho imel Jankec opoldne, zvečer in zjutraj presno mleko izpod krave. Da je nauči plavanja, da poslane fant od fare. Angela molze in polni posodo za posodo. Da bo druž:na sita, da bo mlekarna vrgla ob koncu meseca toliko in toliko dinarjev. Za življenje, za zavarovalnino. za davke. Enajst, štirinajst krav! Božji blagoslov čeznje in njih vimena!
Sadovnjak je treba očistiti trave, da bodo imele jabolka, hruške in druge cepč kam past:, ko dozore in jih otresd.
Angela vihti koso zajetno in na široko. Čvrsto jo v zamahih pritiska k tlom. Tk pod sadovnjakom morajo postati obrito lice. Vsaka bilka mora v krmo.
Angela je danes do kolen gola in umazana. Ima pa mlade, nežne grudi in zdrave, bele zobe. In na vasi fanta, ki z njim v nedeljo vsa zala Jn umita zapleše. — »Me imaš rad, je-li?« »Ja-de, Angela!«
Angela je vsa srečna, vihti koso in misli na fanta in na ples. V nedeljo jo njen ljubi vso zalo in umito pritisne na srce. In ji zatakne v nedrije nagelj rdeč...
fcJUTRO« St 207
KedelU. I XX. 1937.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuj« kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontire trgovske menlo« NOVE VLOGE, VSAK ČAS IZPLAČUIVE, ZNAŠAJO Din 27,000.000«-
DELNISKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrii vse bančne posle najkulantnejo
Diplomiran šumar
z višjim državnim izpitom, večletno prakso v revirni in upravni službi, v kmetijstvu in na žagi,
dober TAKSATOR in GEODET,
želi menjati službo. Cenj. ponudbe pod »Napredovanje« na oglasni oddelek »Jutra«.
i ® & j|	0 A
icifacue
za štampanje tiskanica
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u svojim ured-
skim prostorijama v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/III na dan
m ^žgiprfaSil sgpieirJsra 193?
prn javnu pismenu ofertalnu licitaciju za štampanje odnosno do-bavu znatnije količine tiskauica razne vrsti za 10 Okruznih ureda za osiguranje radnika.
Ponude propisno taksirane prema odredbi T. Br. 25 Taksene tarife Z .kc- a o taksama u zatvorenoj in zapeCačenoj kuverti imadu se predati ili poštom dostaviti Središnjer.iu uredu za osiguranje radnika (soba 305) najkasnije do 11 sati dana odredjenog za održanje licitacije, te na naiedju kuverte napisati: »Ponuda ne broj 38.304->937 za štampanje tiskanica«.
Kauoju u iznosu od 5% proračunano ponudjene sume za domače odnosno 10% za stran e valja položiti ili poštom poslati blagajni Sr dišnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 420) najkasnije do 10 sati dana odredjenog za održanje licitacije.
Opče usiove licitacije, obrazac »Ponude« koja sadrži i posebne uslove, te obrasce tiskanica mogu interesenti dobiti besplatno kod Upraviteljstva pomočnih ureda Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) za vrijeme uredovnih sati svakog radnog dana. Broj 38.304/1937 od 29 augusta 1937.
SREDIŠNJI URED ZA OSIGURANJE RADNIKA.
SVEZ0ST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Pariš« Bourjois.
BOURJOIS
* Soir de Par.s •*•
ŽELEZNIČARJI
aktivni ali penzion:~ani, nudi se Vam mogočnost lahkega stranskega zaslužka z akviriranjem naročb vsakomur brezpogojno potrebnih predmetov.
Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »željezničar«.
* * L JU BUd Njfl ML^	UL 13.
LJUBLJflfiSKI VELESE-JEH VAV. H ŠT. 301-3
oddflho SE NEKAJ ZASTOPSTEV!
eograjski sejem
od 11. do 21. septembra
S prvim s\ jjim zamahom je postal Beograjski sejem veliko mednarodno tržišče
V Vašem Interesu je, da ne izostanete
50% popusta na vseh jugoslovenskih železnicah in parobrodih.
Dobro vpeljana TOVARNA BATERIJ
išče za Slovenijo
stalnega potnika
proti proviziji, ki bi kot stranski predmet zastopal izdelke tovarne. — Ponudbe na JUPITER, fabrika baterija, Bubotlea.
»DURLIN« emajl
kralj lakov, dobita ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, suSi popolnoma v 6 urah in je trajen. Zahtevajte prospekte pri
BARVE—LAKI
HAFNER RUDOLF, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 in Celovftha o. 61. Tel. 85—65. 6236
VIKTOR ČABRHAN, sekretar ministrstva šum in rud.
Beograd, 31. maja 1937.
Banka i štedionica d* d. Krapinstte Toplice
t I 1 i j a 1 a
ZAGREB
Moj pokojni oče Bartol B. čabrijan. posestnik v Cerniku je pri Vas vpisal dne 8. junija 1936 redno vezano varčevanje in je te hranilne obroke imel vplačevati skozi 5 let. Kot vsi Vaši hranilci, je bil pokojnik potom Vas brezplačno in na Vaše stroške ZAVAROVAN ZA SLUČAJ SMRTI za nezgode pri »UNION«, francoski družbi za zavarovanje. Kljub temu, da je pokojnik VPLAČAL HRANILNE OBROKE SAMO ZA KOMAJ 8 MESECEV in je nato umrl, ste Vi ZAVAROVALNINO potom »UNION« francoske zavarovalne družbe NAGLO IN Z VELIKO KULANTNOSTJO LIKVIDIRALI in se smatram zaradi tega dolžnim, da se Vam v imenu naslednikov pokojnega Bartola B. čabrijana, najlepše zahvalim za to Vašo veliko ustrežljivost in da zavarovano redno štednjo. vpeljano pri Vašem zavodu vsakomur NAJTOPLEJE PRIPOROČAM.
S spoštovanjem
VIKTOR B. ČABRIJAN, 1. r. sekretar ministrstva šum in rud.
Vpisujte tedenske prihranke pri BANKI I ŠTEDIONICI d. d. KRAPINSKE TOPLICE* podružnici v ZAGREBU, Račkoga ulica 8, ker ste obenem brez vsakih otročkov tudi ZAVAROVANI ter imate pri vplačevanju rednih obrokov ter zelo ugodnem obre-s tovanju vplačanih prihrankov razne druge ugodnosti kot POVOLJNO POSOJILO, zdravljenje v toplicah itd. itd.	ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!

Smrt v klobuku
Umor z radijskimi cevkami - Zločinski zdravnik - Slučaj detektiva Carda
V	New Yorku je te dni umrl industrijski magnat Albert Carrvvright V zadnjem Času je tožil, da se ne počuti dobro, in nihče ni dvomil, da ie
umrl naravne smrti
Samo v newvorški policijski centrali so o tem dvomili. Na večer istega dne, ko so listi pisali, da je milijonar umrl. se je oglasil namreč telefon v oddelku za umore in trepetajoč žensk; glas je dejal: »Gotovo ste že slišali, da je mister Carf\vright umrl. Sumim, da so ga umorih s kakšnim
počasnim strupom
Dobro bi bilo, če bi hoteli to stvar preiskati.« Uradnik je hotel zvedet5 ime ženske, ki je govorila, toda ta je bila slušalko že odložila.
Nekoliko minut pozneje je nadzornik Bramly zdrvel v avtomobilu proti pokojnikovi vili na Long Islandu. Spremljal ga je na njegovo prošnjo eden njegov;h slovitih tovarišev, Francis M. Card, ki je bil sicer kriminalno službo ostavil že pred letom dni in je prišel ta večer k Bramlvju samo za to, da bi
skupaj odšla v klub.
V	pokojnikovi h:ši je vladalo veliko razburjenje. Caratvvrightova nečakinja Lilian Parry je detektiva sprejela z objokanimi očmi in ju povedla v sobo, kjer je ležal mrtvec. Tam se je dvignil s svojega mesta bradat mož in se godrnjavo predstavil za dr. Bostocka, pokojnikovega iršneg-a zdravnika. »Ali nam lihko poveste, za čim je umrl mister Cartvvright?« ga je vprašal Bramiy. — »Umrl je vsekako naravne smrti in
mrtvaški preglednik
je isto potrdil. Ne razumem, zakaj se policija vmešava v to stvar,« je dejal Bostock.
Med tem se je v Cardu zbudila stara detektivska ž:lica. Stopil je k mrtvecu in ga začel preiskovati. Lasje so mrtvecu razmr-Šeno padali preko čela. Card jih je pogla-dil nazaj in zamišljeno opazoval mrtvecev obraz. »Gotovo ste poznali vse pokojnikove navade,« se je obrnil k staremu Cart-wrightovemu služabniku Davidu. »Ali ste v zadnjem času v njegovem vedenju opazil5 kaj nenavadnega?«
»Pritoževal se je nad
bolečinami v glavi,«
je odvrnil služabnik. »Dr. Bostock mu je nekolikokrat zapisal neke praške. Drugače je bil mister Cartvvright takšen kakor običajno. Ker ni imel nikoli nobenih čudaštev, me je pa včeraj popoldne, preden je umrl, presenetilo, da se je vrnil z vrta razoglav. »To prekleto pokrivalo sem nekomu daroval, imel sem občutek, da mi je težilo glavo z vso silo,« je dejal.«
»In kdo
nosi sedaj ta klobuk?«
je vprašal Card. — »Mislim, da ga je gospodar daroval našemu vrtnarju Billyju,« je menil služabn;k.
Med tem ko se je Bramlv razgovarjal z navzočimi, je Card stopil iz vile proti vrt-narjevi hišici. Potrkal je in stopi' v sobo, kjer je vrtnar sedel pri čitanju nekega časnika. Vrtnarjevo ogorčenje nad tujčev;m vedenjem se je takoj poleglo ko mu je Card povedal, kdo je. Tedaj je detektiv tudi že opazil črni klobuk, ki je visel na zidu.
»Lep klobuk imate tu,«
je dejal in ga vzel v roke. »Sedaj začenjate tudi vi s tem klobukom,« je dejal vrtnar nejevoljno. »Včeraj ga je hotel imeti na vsak način dr. Bostock. A ga ne dam, ker je spominek na g. Cartvvrghta.«
Gardovi prsti so med tem previdno otipavali podlogo v klobuku. »In vendar mi boste morali ta klobuk izročiti, če vam je življenje drago,« je menil resno. »To je namreč čisto
navadno m o r i 1 n o orodje.«
Med tem ko je vrtnar z grozo gledal vanj, je Card potegnil ;zza usnjenega traka v klobuku majhno kovinsko cevko. Položil jo je spet na njeno prvotno mesto in hitro odšel. Klobuk je vzel s seboj.
Hladna jesen že prihaja.. • varujte se prehlada!
Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju.
Izgotovljene obleke, površniki, hubertusl, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdki
DRAGO SCHWAB,
».JUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7
Minuto pozneje je stal pred hišnim 1 zdravnikom in ga vprašal s poudarkom: »Vi radi igrate, kaj ne. gospod doktor?« Dr. Bostock je vzkipel: »Kaj pa brigajo policijo moje zasebne strasti?« — »Morda pa jo le brigajo,« je rekel Card in mu pokazal klobuk, ki ga je držal dotlej skritega. Zdravnikov obraz je postal
izmenoma bled in rdeč:
»Ne razumem, kaj hočete povedati!« — »Nu, potem vam pa jaz razložim,« je odvrnil Card ostro, »prej bi pa prosil prijatelja Bramiyja, naj bi postavil svoje ljudi pred -'zhode, da nam resnica ne pobegne.
»Spominjali se boste, gospodje « je nadaljeval, »da je pred nekim časom iz neke velike naše bolnišnice izginila cevka z radijem? Takrat me jc ravnateljstvo bolnišnice naprosilo, naj bi se zasebno zanimal za stvar. Sunvl sem, da tiči za to tatvino kakšna
posebna lopovska namera.
Natančno sem se informiral o zasebnih zadevah vseh tam nastavljenih zdravnikov in strežnikov. O vas, dr Bostock, ki tudi delujete v tej bolnišnici, sem zvedel, da ste strasten igralec in da tičite hudo v dolgovih. Ko sem danes odkril, da ste obenem zdravnik pokojnega mistra Gart\vrighta, se mi je takoj zbudil neki sum. Posebno zgodba s klobukom je zbudila moje zanimanje. Zakaj je postal lastniku nenadoma nadležen? Zakaj ste ga, dr Bostock, na vsak način hoteli imeti od vrtnarja? In odkod izvirajo neznatne, toda zame
pomembne maroge na čelu
mistra Cartvvrghta?
Tu je odgovor na ta vprašanja,« je nadaljeval Card trdo in izvlekel malo cevko
iz klobuka. »V tej cevki je zaprta smrt, ki je pobrala mistra Cartvvrghta. Tu je ukradeni radij! Vi, dr. Bostock, ste skrili cevko sem. Vi ste sami poznali smrtni uč;nek tega neznatnega orožja. In vi ste Cartwrigh-tov morilec!«
Zdravnik, ki je dotlej mrtvaško bled poslušal detektivove besede, se je ta trenutek navidezno zbral: »Pozabljate samo to, gospod Card, da nisem imel
niti
vzroka
najmanjšega
da b: umoril svojega najboljšega pacienta in se oropal tako dragocenega vira dohodkov,« je dejal z mirnim glasom.
»Tudi to lahko razložim,« je dejal Card. »Računali ste preprosto s tem, da se vas bo Cartvvright, kakor je navada pri ljudeh njegovega stanu, v oporoki kot svojega mnogoletnega zdravnika spomnil z večjim volilom. S tem denarjem bi se
rešili najhujših dolgov. Drži?«
Dr. Bostock se je dal odvesti brez odpora. Pozneje se je izkazalo, da je bila Cartvvrightova nečakinja Lihan tista, ki je bila policijo opozorila na skrivnostno ozadje Cartvvrightove smrti. V svojem ženskem instinktu je že nekaj časa čutila, da med dr. Bostockom in njegovim pacientom ni vse v redu. Ni si pa upala izreči naravnost svoje sumnje. da je zdravnik tisti, ki je milijonarja
namenoma sprav ; 1
na oni svet. Cardov kriminalistični genij pa je v kratkem času razvozljal vso afero in potrdil, da je imela slutnja mlade ženske prav.
Kje ima duša svoj sedež?
„Pnevma" med možgani in lobanjo — Rešuje se eno najtežjih vprašanj stare in moderne medicine
Na zadnjem zasedanju Družbe cesarja Viljema v Kelmorajnu so razpravljali med drugim tudi o najnovejših izsledkih, ki nas približujejo rešitvi starodavnega vpra šanja, kje ima »duša« svoj sedež.
Veda, ki se bavi z raziskovanjem možganov, je v našem času dosegla bistvene uspehe, preostaja nam pa še odločilno vprašanje; Ali imamo enotno dušo in kje je njeno središče?
že raziskovalci prejšnjih časov so se trudili okrog tega vprašanja. Zamotano mnogoličnost možganov z njihovimi neštetimi zavoji in krpami si je bilo težko pred sta.vljati kot sedež duše." Tako se je uveljavila predstava, da je duša plinasta in da se giblje kot »pnevma« med možgani in lobanjo. Možgani sami so po tej predstavi postali običajna žleza, ki ji n. pr. Hipokrat ni dajal nobene druge funkcije, nego da proizvaja sluzo v nosu.
Skoraj dve tisočletji znanost ni prišla preko te predstave o možganih kot žlezi, ki izvira še iz starega veka. šele pred sto leti se je uveljavilo spoznanje, da predstavljajo možgani, posebno pa skorja ve-
likih možganov, osrednji telesni organ. Najnovejša odkritja pa so se vrnila na presenetljiv način k staremu nauku o možganski žlezi. Ta odkritja nam namreč kažejo, da delijo možgani svoja povelja organom ne samo po znani poti živčnih vodov, temveč tudi z iztresanjem nekih učinkovitih snovi, prav tako kakor obstoji tudi neko medsebojno učinkovanje med drugimi telesnimi žlezami in možgani.
O domnevnem sedežu po edinih duševnih lastnosti nam je prinesla nekaj jasnosti raziskava dedno bolnih oseb, pri katerih se niso spremenile telesne in splošne duševne funkcije, temveč samo neke karak-terne lastnosti. Te osebe so bile bolne n. pr., kar se tič moralnih nazorov, takta, ustvarjalne sposobnosti in vsega, kar imenujemo na kratko osebnost. Pokazalo se je, da so pri teh ljudeh okrneli določeni možganski zavoji ob čelu in sencih, tako zvani »bazalni zaboji«. Iz tega je sklepati, da je tu sedež osebnosti, torej tega, kar imenujemo običajno »duša«. Na ta način prihajemo k rešitvi enega najtežjih vprašanj moderne medicine.
Poljubi po tarifi
Ameriška iznajdljivost tudi v zadevah ljubezni
Mlad newyorški borzijanec po imenu Kalz je hotel svoji zaročenki, ki je v morskem kopališču Atlantic City slavila rojstni dan, napraviti posebno veselje in ji je poslal »brzojavne poljube« Da bi pa stvar ne ostala samo pri besedah, je naročil brzojavni družbi, kj upravlja to piogo in je zasebno podjetje, naj bi te poljube izročil kakšen nje miladi nameščenec osebno kot zaročencev »namestnik«, za kar naj bi prejel po en dolar za vsak poljub.
Dražba j>e to naročilo točno izpolnila in je bila dovolj pametna, da je stvar objavila. Od tega dne je brzojavk z isto vsebino in istim naročilom kar deževalo. Nekoliko poročenih mož je sledilo primeru tega new-vorškega zaročenca, potem pa so ljudje postali malo objestni.
Mej drugiim je nekdo n. pr. zahteval, naj
bi brzojavna družba izročila njegove poljube tudi neki 80 let stari zamorki. Nekdo drug je poslal poljube spet ženi nekega bančnika, ki je znan zavoljo hude ljubosumnosti. Tudi očitnih kompromitacij je hotelo biti nekaj. Tedaj je nameščencem stvar postala le preveč neumna in so odločili, da ne izvršijo takšnega naročila več. če jim naročniki ne plačajo po 3 dolarje za poljub, oziroma po 5 dolarjev, če šteje ženska več nego 40 let. Nadalje to zahtevali tudi jamstva proti neprijetnostim, ki bi mogle nastati zanje. Družbi ni preostalo res nič drugega, nego da je javnost opozorila na sklepe svojih lepih nameščencev, obenem pa je naglasila, da je pripravljena kakor doslej, sprejemati podobna naročila, samo da bi naročniki upoštevali pač stališče in zahteve njenih poljubovalcev.
Rak ni posledica kajenja
Kadilci lahko mirne duše pušijo naprej!
V medicinski literaturi se je večkrat pojavila trditev, da pospešuje hudo kajenje nastanek raka. Ta trditev je med ka-
šanghaj iz aeroplana
dilci zbudila seveda zelo veliko pozornost.
Kakor pa kažejo najnovejše raziskave specialistov za rakasta obolenja, ni med kajo in rakom nobene zveze ali pa je le majhna. Prof. Roffo, vodja vseučiliškega zavoda za raziskovanje raka v Buenos Airesu, poroča, da je našel med 5000 pacienti z rakom v ustih in grlu le 24 hudih kadilcev, torej je mogel tobak rakasto obolenje povzročiti le v manj nego 1 odstotku vseh primerov. Po njegovem mnenju pa niti v teh primerih ni nastal rak zavolja draženja sluznic po dimu, temveč zavoljo kajenja slabih tobačnih izdelkov, ki ostavljajo mnogo sežganih produktov.
To nazirany'e se krije tudi z opazovanji znanega raziskovalca raka prof. dr. Bosta iz Mtinchena, po katerem katran a s ti produkti iz dima v zelo redkih primerih lahko povzročajo rakasta obolenja sluznic. Rak sam ma sebi pa ni specifična posledica kajenja.
Pogled Iz letala na yeIiko mravljišče šanghaj. Toetran reke leto mednarodne koncesije
Mussolini se zopet pogaja z negušem
Pariški listi poročajo, da je italijanski ministrski predsednik vnovič ponudil Hai-leju Selassiju povratek v Abesinijo in vlado v deželi pod italijanskim protektora-tom. V ponudbi je vsebovana izjava, da bo neguš v tem primeru dobil velike ugodnosti. Toda neguš še vedno upa v angleško pomoč ter meni, da Anglija nikakor ne bo pristala v Ženevi na predlog, da se Abesi-nija izključi iz DN in s tem zbriše z zemljevida .Zato odklanja vse Mussolinijeve ponudba.
Spomenik muli
V Rimu zbuja veliko pozornost spomenik, ki ga bodo v kratkem odkrili v parku rimske vile Borghese. Spomenik, delo kiparja Canonica, predstavlja mulo z mitraljezo na hrbtu. Italijani se s tem spomenikom hočejo oddolžiti živali, ki je spretno pomagala okupacijskim četam v abesinski vojni
Anglija zopet grafi zrakoplove
Po poročilih londonskih listov namerava Anglija zopet graditi zrakoplove. »Sunday Chroniole« se je v tej stvari obrnil do stotnika Sinclaira. enega izmed vodilnih mož v angleški zračni plovbi.
Sinclaire je izjavil med drugim, da je nesreča nemškega zrakoplova »Hindenbur-ga« mnogim pomenila konec zrakoplovne dobe. V resnici pa ne stojimo niti ob začetku te dobe. V aprilu prihodnjega leta bo imela Anglija spet majhen, dvomotorni zrakoplov, ki ga bodo napolnili s helijem. Ta zrakoplov bo rabil za izletne polete in za šolanje moštva novih zrakoplovov. Po novih načrtih namerava Anglija uvesti redni promet z zrakoplovi med Londonom in Montrealom ter Londonom in Kapskim mestom.
Edisonova voda v Rusiji
V Leningrad je prispela na študijskem potovanju po Rusiji vdova po znamenitem izumitelju Edisonu. V pogovoru s sovjetskimi časnikarji je med drugim izjavila, da nadaljujeta delo njenega pokojnega moža njegova sinova Theodor in Charles Elison. V tem delu ju podpirajo vsi veliki specialisti, ki &o bilj Edisonovi sodelavci.
10 kg draguljev
Iz Rige poročajo, da je sovjetska vlada ponudila inostranstvu v nakup zopet večjo količino draguljev iz ruskega državnega zaklada. Te dragulje, ki jih je hranila sovjetska državna banka, je prepeljalo posebno letalo preko Rige v London. Uradniki sovjetske državne banke in dragu-ljarski izvedenci jih bodo skušali prodati v Londonu in Amsterdamu. Vse dragulje so prepeljali v jekleni skrinji in tehtajo skupaj 10 kg, njih vrednost pa znaša več milijonov rubljev.
Kolera v Šanghaju
V šanghaju so začeli cepiti ljudi proti koleri, ker so se pojavili znaki te epidemije v francoski koncesiji. Sumijo, da so bolezen zanesli tja in jo razširili kitajski begunci, ki žive v zdravstvenem pogledu nadvse primitivno. Oblasti so podvzele vse kar je bilo v njih moči, da se bolezen takoj omeji.
Konec »princese Ljube"
23 letne ciganske lepotice, ki je ugrabila 47 otrok
Ko se je v rumunskem okrožju Pitesti razširila vest, da je Ljuba Čerebavska, 23-letna ciganka, v spopadu s šestimi policisti izgubila življenje, si je prebivalstvo tega okrožja oddahnilo. Bil je trd boj, ki so ga morali čuvarji javnega reda opraviti s »princeso Ljubo«, kakor so mlado ciganko imenovali zavoljo njene izredne lepote. Z dolgim mesarskim nožem se je branila in je štiri policiste tudi ranila. Na zadnje so morali ti proti nji uporabiti strelno orožje.
če je kdaj kakšna ženska zaslužila takšno smrt, tedaj jo je gotovo zaslužila ta mlada ciganka. V jugovzhodnih evropskih deželah, kjer je še vedno dosti ciganov, so primeri ugrabitve otrok tudi v naših dneh prilično številni. »Princesa Ljuba« je bila med cigani ena najhujših ugrabi-teljic, ki pa svoje zločinske obrti ni počenjala zato, da bi od nesrečnih staršev izsiljevala visoke odkupnine, temveč zato, da je otroke pohabila in jih prodajala be-raškim organizacijam po Balkanu. Pri tem je dosledno ropala le takšne otroke, . ki še niso znali govoriti, čim hujše so bi- |
le poškodbe, ki jih je prizadevala svojim nesrečnim žrtvam in čim večje je bilo sočutje, ki so ga ljudje kazali do pohabljenih otrok, tem večja je bila cena, ki jo je ciganka zahtevala od poklicnih beračev.
Kolikor so mogli ugotoviti, je v času svojega zločinskega udejstvovanja ugrabila nič manj nego 47 dojenčkov. Njena neusmiljenost je bila brez primere. S svojo grozovitostjo je postala kmalu pogla-varka ciganskega rodu. Otroke je sama pohabila in tudi svojemu rodu je vladala kot sodnica in krvnica v isti osebi. Oboževalcev ji pri tem ni manjkalo. Zaplela se je v nešteto ljubezenskih afer z mladimi ljudmi, in pravijo, da so se vse te afere za moške končale tragično. V ciganskih krogih samih pripovedujejo, da je znala variti vse mogoče strupe in kadarkoli se je kakšnega moškega naveličala, mu je pripravila pijačo, od katere se ni več zbudil. Orožniki in policija so jo že dolgo zasledovali in končno jim je uspejo, da so to zver v Človeški podobi uničili.
Zračni pilot — gotova stvar
Velik uspeh ameriških vojaških delavnic
Na VVrightovem letališču v Floridi so napravili te dni ob prisotnosti visokih vojaških osebnosti poskuse z novim letalom brez pilota. Poskusi so popolnoma uspeli in z njimi tudi večletni napori ameriških vojaških delavnic.
Neki pilot je vzletel z novim letalom nad Dayton in je v zraku na dogovorjeno znamenje ustavil svoje delo. Letalo pa se tedaj ni začelo spuščati proti tlom, temveč je sledilo skrivnostnim silam, ki so jih ravnali tehniki na tleh, delalo je vse
mogoče zavoje, prešlo nato v miren drsii« ni let in končno tako sigurno pristalo, kakor da bi imel pilot svoje roke ob krmilu.
Uradne osebnosti so bile s poskusom zelo zadovoljne ,a niso dale nobene izjave o podrobnosti, ki so omogočile ta polet brez pilota. Izjavile so le to, da je smatrati sedaj tudi zračnega robota za izvršeno dejstvo. Novo metodo poletov bodo posplošili in uporabili tudi za civilno zračno plovbo. Posebno v meglenem vremenu in nočnem času se bo zračni robot dobro obnesel.
Pasja morala jih moti
Akcija v New Torku proti psom
Ne\vyorški veterinarski oddelek je izdal spomenico, ki zahteva, naj se za naslednjih 12 let preženejo vsi psi iz mesta. Ta predlog utemeljujejo s tem, da zahteva vzdrževanje teh živali prevelika stroške.
Samo lansko leto je veterinarski oddelek za lov in ubijanje psov brez gospodarja porabil 70.000 dolarjev. Dalje pravijo, da so psi velika nevarnost za ljudsko zdravja, ker prenašajo vsakovrstne bolezni. Tipično ameriški je tretji razlog, ki pravi, da ograža vedenje psov na javnih prostorih javno moralo. Kakor je bilo pričakovati, so se proti tej spomenici oglasila neštevilna nevvvorška društva za varstvo živali. Sklicala so tudi veliko javno protestno zborovanje, ki se je zaključilo s sprejetjem ostre resolucije. Ta pravi med drugim, da strokovnjaki [»sov ne smatrajo za prena-
294 ukradenih ovc
Neznani tat, ki ga ta čas išče monakov-ska policija, se po vsem videzu nič ne boji, da bi ga njegovo ukradeno blago izdalo. Zakaj bi tratil čas z malenkostmi, si je dejal ta možakar in je odšel pred mona-kovska vrata, kjer se na obsežnih pašnikih pasejo miroljubne ovce. Zadovoljil pa se ni s tem, da bi ulovil jagnje za pečenko, temveč je ukradel kar celo čredo, 294 ovac. Doslej ni ne za tatom, ne za čredo nobenega sledu.
Stroj za spanje
Prof. Morgan s psihološkega oddelka vseučilišča v Illinoisu je izumil stroj za spanje. Ta stroj se oglaša s tihim brenčanjem, ki ga v enakomernih presledkih prekinja globok zvok. Pesem tega stroja ima počasni ritem kakšne uspavanke. Mor gan zatrjuje, da njegov izum koristi 60 odstotkom vseh oseb, ki trpe zavoljo nesipečnosti.
Graziani v Aksumu
Italijanski podkralj Abesinije, maršal Graziani, je te dni obiskal abesinsko sveto mesto Aksum. Pri mestnih vratih so ga sprejeli duhovniki ter mu izročili srebrn križ, ki naj izpriča njihovo udanost sedanjemu režimu. Sprejema podkralja se je udeležilo kakšnih 15 tisoč vojakov in domačinov.
šalce bolezni. Kazni govorniki so tudi poudarjali, da pasja morala ni pač nič slabša nego morala ljudi.
Vaše perilo in vaš žep
čuva, Vašega zaupanja vredno, poceni in domače
HUBERTUS
milo. — Uporabljajte ga!
A N E K DOTA
Van Dyk je slikal angleško kraljico, ki ni bila lepa, pa bi bila vendar rada videla, da bi na sliki izpadla lepša nego je bila v resnici. Van Dyk je bil pošten in ni delal sile naravi. Ko je bila slika dovršena in si jo je kraljica ogledala ter je ■videla, da je umetnik napravil krasne roke, je vprašala, čemu so tako lepe roke, ne pa tudi obraz. Van Dyk je malo pomislil is odvrnil: »Veličanstvo, zato, ker pričakujem od teh rok nagrado!«
VSAK DAN ENA
jHU-
»Nu, prijatelj, vi ga pa imate pošteno pod kapo! Z eno nogo hodite po pločniku, z drugo po cesti...«
»Kaj mi poveste? ... Jaz pa sem bil že popolnoma prepričan, da šepam...«
(»Tiden« Tegnc)
"»JUHCO* If.
15
EW«3elU. S. IX. 1937.:
Kraljestvo mode
Jesen 1937
Jesensko-zimska sezona se topot pričenja e skoraj senzacionalno novostjo: s prav kr-atkim krilom, ki ni dosti daljše od najbolj kratkih kri] pred des&t.imi leti, ko je bila moda odlkritih nog na vrhuncu...
Edina sreča je še, da moda v tem oziru zaenkrat še ni posebno rigorozna in dopušča precej različno dolžino kril, ki se seveda. ravnajo po nogah nositeljice. kajti ne T*>da se vsakim nogam ista dolžina oziroma ista kratkoet. Vsekako je najboljše, če vsaka, ženska farna pred ogledalom preizkusi katera dolžina, je za njo primerna. Tu naj velja načelo; čim krajše, toda nikaif prekratko!
Koleno in majhen del me?« ostaneta tudi pri najlepših nogah še vedno prikriti, dame z ne popolnoma brezhibnimi nogami pa se morajo resnično potruditi, dn uganejo pravo točko, kjer lahko porečejo; do tu in ne dalje. Pri tem se j© treba seveda tudi ozirati na dolžino nog. kajti zelo kratko krilo nas dela v celem manjše, prav posebno pa skrajša noge. Da na drugi strani i7,m vna to nesorazmerje, je pomaknila moda paiso-
V jesenskem dežju
Tudi v deževnem vremenu je elegantna ženska lahko mikavna. Za to je poskrbela moda z res lepimi, nepremočljivimi ogrinjali, ki niso nič manj elegantna, kakor vsak drug lep plašč ali paletot. Najbolj živahno učinkujejo dežni plašči iz karirastega, nepre-inočljivega blaga z velikimi žepi z zaponkami in širokimi reverjd. Preko drugega plašča a!i kostuma pa lahko oblečemo širok, nepremooljiv paletot iz svetle, balonske 6vile, ki je prav zaradi tega- najbolj praktičen.
fc' .	—- ' . '	I,
vp na oblekah višje navzgor, vrliu tega pa h kratikemu krilu predpisuje čevlje, z visokimi ali vsaj polvisokimi petami. Tudi tri-četrtin&kim nogavicam bo pri tej kratkosti
NAJNOVEJŠE M O O NE 1 b A N I iS E
HANIIHAKTliliA
krila treba, dati slovo... Torej cela kopira modnih izpremenub zaradi nekaj cent metrov krajšega krila!
Toda navzlic vsem »skrbem«, ki jih prinaša s seboj, so ženske v splošnem prav rade sprejele kratko krilo Predvsem: kratko krilo jih dela mlajše, bolj ljubke, bolj vesele. V kratkem krilu se žene spremene v dekleta in katera žena ne podleže rada izkušnja vi. da bi se zdela mlajša, kakor je v resnici?
ELITNA KONFEKCIJA
MARIBOR prinaša vedno najnovejše !
Vendar pa se pri večerni modi priljubljenost kratkega krila ustavi. Kratke večerne obleke, ki bo 6e pojavile letos spomladi, niso našle posebnega odziva. Kratko krilo 8 svojo lahkotnostjo namreč ne ustreza dovolj svečanosti večernih prireditev. Tu najlepše učinkuje dolgo, bogato krilo, ki daje ženi razkošno eleganten videz.
Letošnja moda povdarja vitikoet. Kroji so ozki in ravni .opremljeni z navpičnimi progami in šavi, ki život navidezno podaljšajo in zožijo. Za vit k ostjo linije stremijo tufli ostale podrobnosti; ravne, dolge jopice, dolgi, tesno zapeti telovniki, plašči z navpično prišitimi, krznenimi progami.
Na popoldanskih oblekah pa opažamo široke pasove in ob prsih nabrane dele. ki poudarjajo ženskost nove linije. Jako moderne so budi različne prepenjave ob vratu, na prsih in okrog bokov.
Z barvnimi kontrasti ustvarja moda po-^em nove, presenetljivo originalne učinke, ker jih ne uporablja samo v podrobnostih, temveč v velikih ploskvah. Tako so bluze, obleke in celo plašči izdelani iz dveh vrst blaga in »icer tako, da je zadnja pola drugačne barve, kakor pa sprednji del.
Atcvihll ofcraflk! Is porgisjo ifeftufranf
videz novife omn^t, Ve»wvm«, krw>ene
aplikacije, nabrani deli, volani, bleščica, lepe vdelave — vse to ustvarja bogato in zanimivo modno sliko.
Športne obleke so izrazito enostavne. Številni žepki, prešiti pasovi, živobarvni šali ali vložki pod vratnim izrezom so najbolj značilni za takšne vsakdanje obleke (skica 1.).
Zanimiva novost je dolga »dvotretjinska« jopica, lei se tesno oprime telesa. Moda jo kaj rada komlvnira s krilom iz drugačnega tvoriva (2. skica).
Za popoldanske obleke so najbolj značilne številne prepenjave. Zanimivo je drapiran model na naši skici; iz srednjega, mehkega vozla izhajajo prepenjave. ki v mehkih gubah objemajo život in vratni izrez in pa široki, drapirani pas ("B. skica).
Bolj polnim po-tava m se izvrstno poda plašč z dvema navpičnim?, srelnjiima progama. ki telo navidez.no podaljšala (4. skica).
Moderni, široki pas je navadno iz drugačnega tvoriva, kakor obleka, le če je oNeka izdelana iz satena, uporabimo za pa? drugo stran istega tvoriva. Pas na naši skici ima obliko malega, telovnika (zadnja skica).
MODNI SALON ROZMAN
DVORNI TRG 3 (poleg univerze) izdeluje
DAMSKE KROJE PO MERI
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. — Poučujemo KROJNO RISANJE.
Zdravniška
posvetovalnica
5. O. S. Iz znakov, ki mi jih opisujete, namreč, da otekate v obraz, nadalje, da je urin gost, sklepam, da imate vnetje ledv;c, kar zahteva takojšnjega zdravljenja.
V	tem vas ne sme ovirati pomanjkanje gmotnih sredstev. V ostalem vam tudi ni potrebno zdravljenje pri zdravniku, temveč spadate po naravi bolezni v bolnico. Ako ste brez sredstev, bo nosila za vas stroške pač občina, kamor ste pristojni.
V	bolnici vain jc obenem dana možnost, da vas pregledajo tud; v drugih smereh. Pri tem imam v mislih nerednosti v pogledu prebave in mesečnega perila. Posledica vseh težav, so seveda živčne motnje, o katerih tožite, ki so pa podrejenega pomena. Kadar se vam bo stanje izboljšalo, bodo tudi te motnje izgin;lc.
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda
Vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci.
A. L. Ljubljana: Z ozirom na starost vaše hčerke, ki je še. tako rekoč otrok in pri kateri razvoj še ni končan, bi bilo pre-uranjeno izreči kakršnokoli sodbo. Možno je namreč, da se stanje tekom let popravi. Trenutno gotovo ni potrebno n:kako zdravljenje, temveč je na mestu samo čakanje in opazovanje. Oglasite se ponovno čez par mesecev!
V. K.: Občutki, ki jih imate, izvirajo od srca. Pri tem igra vsaj pri vas neko vlogo stanje nasičenosti. To je obenem kažipot, kako morate živeri, da ne pride do teh neljubih pojavov. Po možnosti opustite tudi popolnoma kajenje, ako kadite. Ako se vam stanje po vseh teh ukrepih ne bi izboljšalo, pojdite k zdravniku, da vam predpiše zdravila proti tem napadom.
M. M.: Kot mati, misUm, bi lahko sami najbolje poučili hčerko, kako sc ima obnašati v takih slučajih. Iz lastne izkušnje morate vedeti, kaj škodi ob takih prilikah. Po mojem mnenju je vaša bojazen popolnoma neutemeljena. Pogosto se zgodi, izostane perlo v začetku par mesccev, nakar šele postane redno. Ker nima hčerka
V NOVO S E ZIJ O Z NOVO ZALOGO
MODERNEGA KRZNA
je otvorila t v r d k a
L. ROT
LJubljana, Mestni trg 5
n(ktlc9i botefti, nf frcfcs oobsuli pofrfmft
akre<pov. Zlesti pa ni treba, da bi legla r posteljo, kar bi bilo povsem nesmiselno. Kratkovidnost hčerke ni v zvez5 z boleznijo, ki jo je baje prebolel vaš mož.
Ista: Vaše drugo vprašanje prav za prar ne spada v posvetovalnico. Morem vam reči samo to, da je impotenca v teh letih možna. Vzrok pa je verjetno po mojem mnenju psihičen, in ne fizičen. Vprašanje pa, lAj naj bi bilo neposredno povod temu stanju, oziroma odgovorit na to vprašanje, je težko, ker je v tem pogledu pismo premalo izčrpno.
^ A H
Na nacionalnem amaterskem turnirju v Skoplju. ki je bil pred tednom končan, si je sigurno in zasluženo priboril Ljubljančan Anton Preinfalk prvo mesto in s tem naslov jugoslovenskega nacionalnega mojstra. Preinfalk je že doslej veljal za enega najboljših amaterjev v državi. Na dveh nac. turnirjih si je že preje pridobil drugo mesto, na ljubljanskih lokalnih turnirjih je bil vedno med prvimi. Udejstvuje se agilno tudi kot šahovski organizator pri Slov. šah. zvezi in Ljublj. šah. klubu, v katerem zavzema mesto podpredsednika. Kot nacionalni mojster ima sedaj pravico udeležbe na turnirjih za državno prvenstvo ter sploh odprto pot za nadaljnje uspehe in napredek. Preinfalk je trenutno tretji Slovenec — nac. mojster, poleg M. Vidmarja jun. in dr. Vogelnika.
V turnirju na Semmeringu se igra prvo kolo v sredo, dne 8. t. m. Predvidoma se bo glavna borba za prvo mesto vršila pač med Capablanco in Flohrom. Tekma bo tem bolj napeta, ker je bilo ravno nedavno nekako rešeno vprašanje, kateri od njih bolj upravičen do borbe za svetovno prvenstvo. Nevaren jim lahko postane še Keres. Talenta ima za največje uspehe, vprašanje je samo, Če ima že tudi dovolj rutine in tehnike. Vsekakor se Keres za Semmering posebno vestno pripravlja. Za nadaljnji mesti prideta v poštev Fine in Reshewsky. Fine-u bi dal več izgledov na uspeh. Izmed ostalih treh kandidatov ima največ predpogojev za eventualni dober placement pač Ragozin.
S turnirja v Skoplju je naslednja zelo dobra partija našega novega mojstra.
PRUSKA OBRAMBA Beli: Jonke	Črni: Preinfalk
D e2—e4	e7—e5
2)	Sgl—f3	Sb8—c6
3)	Lfl—c4	Sg8—f6
To je tako zvana pruska obramba, ki je zadnje čase italijansko partijo (Lf8—c5) s turnirske prakse skoro čisto izpodrinila. Trenutno stoje namreč teoretične analize v italijanski otvoritvi nekoliko ugodneje za belega.
4)	d2—d4
Ta najostrejši odgovor je največ v rabi.
4)	. . .	e5 : d4
5)	0—0
Samo začasno žrtvuje beli dva kmeta.
5) . . .	Sf6 : e4!
Črni mora vzeti. Po Lc5 sledi s 6) e3 tako zvani Max-Langejev napad, ki vodi, kakor so izkušnje pokazale, do dobljene pozicije za belega.
0) Tfl—el	d7—d5
7) Lc4 : d5!
Vse dosedanje in naslednje poteze so teoretično natančno raziskane.
7)	. . .	Dd8 : d5
8)	Sbl—c3	Dd5—a5
9)	Sc3 : e4	Lc8—e6
10)	Se4—g5	0—0—0!
11)	Sg5 : e6	f7 : e6
12)	Tel : e6
Do tu in še dalje gredo analize. Beli je končno dobil oba kmeta nazaj. Nastala pozicija je približno enaka, vendar tudi zelo živa ter nudi za praktično partijo obema strankama mnogo možnosti. Hete-rogene rohade dajejo priliko za eventuel-ne napade na kralje, kmet d4 pa je tudi sporna točka: ali bo močan ali slab?
12)	. . .	h7—h6
Kot najbolje za črnega velja tu dr. La-
skerjeva poteza Df5! Namen ji je predvsem, da spravi damo s tempom na nekoliko oslabljeno kraljevo krilo, obenem pa grozi event. d4—d3.
13)	Ddl—e2?
Ne čisto precizno potezo črnega bi bil beli menda lahko nekoliko izkoristil. Slo je sedaj 13) Sh4 in na Ld6 (?) 14) Ld2, Dd5, 15) Dg4, Kb8, 16) Tael s prednostjo za belega. Tako pa pride črni v prednost.
13)	. . .	Lf8—d6
14)	a 2—a 3
Drugače je drugo trdnjavo že težko mobilizirati.
14)	. . .	Da5—h5!
Črni hitro izkoristi možnost rohadnega
napada.
15)	Lcl—d2?
Prezre sledečo fino kombinacijo; pravilno je bilo h2—h3, čeravno ima tudi potem po The8 beli že težave.
Strašilo
Kadar plajie mlado dekle v sobo in. ovije roke os u pije mu očetu okrog vratu ter jeclja; »Ah, kako seni srečna...«, ni težko ugeniti, kaj je po sredi. Toda gospod Novak, ki se mu je bila primerila takšna stvar, je osupel spraševal;
»Kaj pa to neki pomeni?«
Njegova hči Slavka je pobesila oči in odvrnila tiho:
»Doka, danes sem se zaročila,...«
»Tako?« je dejal oče in se ustavil. »Kako pa, da mi poveš to šele zdaj? Naknadno? Kje pa si do danes skrivala tega fantiča, ki te hoče odvesti iz rodne hiše? Kdo je prav za prav ta cigan?«
Slavka je za žarela. Nato pa je rekla:
»Sin profesorja Enačbe.«
»Kaj?« ee je zadri nad hčerjo Novak, »praviš, da je sin profesorja Enačbe, tistega, ki me je tako mučil v šoli? Neverjetna predrznost — — od očeta in sina! In ti »i še utvarjaš, da bom jaz pristal na to zaroko?«
»Očka, očka.« je ponavljala Slavka, »kakšen je njegov oče fte vem, toda Pavle Enačba j& izvrsten človek. Po poklicu je arhitekt in ima čedno službo z lepimi dohodki, ki se bodo v kratkem pomnožili. Vrhu tega je to zanimiv in privlačen fanN ima značaj in me zelo ljubi...«
»Seveda te ljubi!« je zanioljivo pripomnil Novak. »A veš 11, kdo je njegov oče? Ali se zavedaš dalekoeežno«ti svoje zaroke e tem Pavlom Enačbo?«
»Njegov oče. kolikor veni, je profesor matematike na gimnaziji.«
»Točno! Tudi mene je učil matematike! i In prav za radii tega si boš njegovega sina ! izbila iz mlade vroče glave!«
»'joka, saj ne razumem, kaj govoriš. Samo zato, ker te je njegov oče učil matematike? Res ne razumem ...«
»Kaj učil, kaj učil! Mučil me je, ali razumeš zdaj? To je star sadist, rabelj za učence, samo s to razliko, da "e prijemlje obsojenca, ki ga ima na piki, z rokavicami, ampak piše dvojke e koščenimi p.sti... Še danes se mi sanja o njegovih strahotah vsakih štirinajst dni. Kadar imam takšne sanje, se vselej zbudim potan iz spanja ... In sinu tega sadista naj bi dal svojo hčer za ženo? Nikdar in nikoli!«
»Očka, saj to vendar ni profesor Enačba, to je samo njegov sin Pavle...«
»Draga moja Slavka, to je meni vseeno. Jabolko ne pade daleč od drevesa. S to družino nočem imeti nobenih stikov in zvez, posebno ne krvnih. Seveda, kaj se tebi panja, kako mi je ta rabelj zagrenil vso mladost! Hudič je bil, pravim, hudič, ki mi je zagrenil in zastrupil vsake počitnice. On je kriv. da se še dane« ne morem spominjati mladih let z veseljem. Kadar mislim na šolska leta. zapletejo pred menoj njegove dvojke, ponavljalni izpiti, repetici-je... Vrag vzemi vse te trigonometrične formule, nereSjive enačbe, na tucate domačih kazni in ostalo, kar je v. z&gzi s
spominom na profesorja Enačbo. Zaradi njega sem izgubil vero v človeštvo, on je bil prvi, ki me je navdal z mržnjo do ljudi. Brez njega bi Lil postal veren človek, dober filantrop. A zdaj. kaj sem zdaj? Malomaren sebičnež, ki ne zaupa nikomur! Ta mož ne bo videl kri moje krvi v svoji hiši. Tako je! Nočem. Nikdar in nikoli! Dovolj je bilo nesreče med nama!«
Slavka je zdaj zaihtela in se vrgla na zofo s solznimi očmi. oče pa je dirjl po sobi iz kota v kot. Tako se je končala ta scena 7. nezadovoljstvom vseh prizadetih.
V nedeljo predpoldne se je pri Novakovih vratih oglasil zvonec. Novak ni mogel verjeti lastnim očem. Cez prag njegove delovne so*>e je stopilo strašilo njegove mladosti. Profesor Enačba se je bil komaj spremenil. Osem in dvajset let je minilo, odkar so se ločila pota olbeh mož. učitelja in učenca. Enačba je nosil naočnike iz temne roženine. bil je gladko obrit in je ime! dve zlobni zarezi ob ustnih kotih. Še vedno je nosil neelegantno. sivo zmečkano obleko _ _ mogoče je bila prav tista, s katero je hodil v šolo pred osem in dvajsetimi leti...
»Sedite. Novak!« je dejal profesor Enačba, ko je stopil naprej. In v trenutku, ko je zaslišal ta glas. je Novaku padlo src e v hlače. Nič več ni bil šef tekstilne tvrdke Novak & Co, niti lastnik stanovanja s šestimi sobami, krasnega avtomobila in zavarovalne police za trideset, tisoč dolaTjev. Bil je zopet nič, Novak, gimnazijec, ki' je
v mukah kadar je bil pozvan, da pokaže svoje znanje v algebraični umetnosti.
Nazadnje ste se potrudili, gospod profesor. do mene?«
»Novak!« se je zopet oglasil strašni glas profesorja Enačbe. »Kaj pa moram slikati v svoje neskončno olržaiovanje? Ne samo, da nisie bili dorasli nalogam v šoli. zli ee tudi. da niste dorasli nalogam, ki jih na va* stavi življenje! Zopet ete enkrat sla/io pripravljeni! Moj sin in vaša hči imata med seboj nekaj takega, kar ljudje imenujejo ljubezen... In vi jima zastavljate pot? Nočete privoliti v to zvezo! Ali moram les osebno posredovati tudi v tej stvari? Sramujte se. Novak!«
Novaku je šinila skozi možgane čudna mrščavica. Porajale so se mu v glavi neverjetno čudne misli. Ali s& ne bi spolobi-lo, da bi ponudil gostu, profesorju Enačbi, cigaro in kozarec vina? Ne, to ni mogoče! SlalK) pripravljen učenec ne more tega storili! To se ne spodobi za slabega učenca, ki ga profesor tako osorno kara.
Profesor Enačba pa je stal pred svojim nekdanjim učencem ka^or neizprosen sodnik. Zdaj jL. ostro pogledal v njegove oči in dejal:
»Novak. Novak. upam. da se boste poboljšal ... da boste nadoknadil, kar ste zamudil... šifer ne boste nikoli dosegel svojega cilja ...«
In z la i se mu je glas nekoliko ustavil. Toda kmalu se je opogumil, rekoč;
»Upam in pričakujem od va6, da boste postali sčasoma izvrsten tast in stari oče.. .<
Kakor niče, brezpomemben in je etai Bos*!) {«41
SCUERK
rmus-newy01tt
DbiJ&>35.V5&.
kar mon> Storiti vselej, dar začnete ufegovafi obraz; jei.oSsfite obraz dobro «(Scherkovo vodo|Ppten7pa črtajte,kaj pravi knjižica o.Scberkcvi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo kožo, ki je do znojnic očSže-na TueS Vi boste postali tepv če boste itegovafi obraz s Scherkovo vodo.
^O^jjUlŠjHl
15)	. . .	d4—d3!
16)	De2—e4
Seveda ne gre 16) cd3 : Sd4, 17) Sd4«, Dh2:+ ter mat v naslednji potezi.
16)	. . .	Sc6—d4!!
Zopet zelo lepa, pa tudi že odločilna poteza. ki jo je bilo treba prav točno izračunati, saj žrtvuje z njo črni celo figuro!
17)	Te6 : d6
Edino. Na 17) Sd4: sledi po Dh2:+ seveda zopet mat, na 17) Dd4: pa Lh2:+ ter Td4:.
17)	. . .	Sd4 : f3-K
Ne gre prav Se2+, 18) Kfl, Td6.\ ker po 19) cd3: ostane Se2 ujet.
18)	De4 : f3	Dh5 : f3
19)	Td6 : d8+	Th8 : d8
20)	g2 : f3	d3 : c2
21)	Ld2—cl
Seveda vse izsiljeno.
21)	. . .	Td8—dl+"
22)	Kgl—g2
Črni ima sedaj sicer samo kmeta za figuro, vendar dobljeno pozicijo. Bele figure so radi močnega kmeta c2 negibljive, beli kralj jim ne more priti na pomoč. Prej ali slej prodre črni kralj v igro, na-predovania črnih kmetov na damskem krilu pa tudi ni mogoče ustaviti. Bela »premoč« na kraljevem krilu je radi dvojnega kmeta brezpomembna.
22)	. . .	Kc8—d7
23)	f3—f4	Kd7—efi
24)	Kg2—f3	KeO—d5
25)	b2—b3
Beli se upravičeno boji grožnje Kd5— c4—b3, nakar bi črni kmetje nemoteno prodrli na damskem krilu. (N. pr. b5, a5 in c5, nato b4 ter c5—c4—c3.)
25)	. . .	Kd5—d4
26)	Kf3—g4
Sansa belega je še, da s kraljem napade slaba črna kmeta g7 in h6.
26)	. . .	c7—c5
27)	Kg4—f5	Kd4—d3
Slo je pač že tudi Kc3, nato Kb3: in
c5—c4—c3. Pa tudi tako je partija, morda še lažje, dobljena.
28)	Kf5—g6	Tdl—gl +
29)	Kg6—f7	b7—b5
30)	f4—f5	c5—c4
31)	b3—b4
Po 31) bc4: bi dobilo že tudi Kc4: in črni si z a5 in b4 napravi dva vezana prosta kmeta.
31) . . .	c4—c3
Sedaj grozi ob priliki žrtev Tel:, nato Kd2 in drugi c-kmet gre v damo.
32)	h2—h4	h6—h5!
Takoj črni ne sme »zagrabiti«. Po Tel:,
33) Tel:, Kd2, 34) Tc2:+, Kc2:, 35) Kg7:, Kb2, 36) f6 bi dobila nasprotnika istočasno dami in partija bi bila še remis. Črni pride torej sedaj še z novo idejo, da spravi nasprotnika v »nujnico«.
33)	Kf7—g8
Če gre kralj na e6 ali e7, potem je preje' omenjena žrtev možna.
33)	. . .	Kd3—e4!
Tako pa beli osvoji važnega kmeta f5.
34)	Kg8—f7	Ke4 : f5
35)	f2—f3
Zopet je partija še »skoro« remis: črni namreč ne more več s svojim kraljem nazaj na d3, ker na Ke5 pride Lf4+. Preinfalk pa najde pravilno rešitev problema.
35)	. . .	a7—a6
36)	Kf7—e7	g7—g5!
Novi prosti kmet na h-liniji hitro odloči.
37)	h4 : g5	h5—h4
38)	Ke7—f7	h4—h3
39)	g5—g6	h3—h2
40)	Lcl—e3	Tgl : al
41)	g6—g7	Tal—gl
beli se vda.
Vasja Pire.
je grmel nanj z visokega trona profesorske nezmotljivosti. Mislil je na moč in silo, ki nikdar ne usahne, ki ji ni mogoče nikoli uteči. To je profesor Enačba... Ta sila pri-krumi kakor orkan nad človeka, ki je bil nekoč njegov učenec. Ah, in vendar!... Zdaj se je zbudil v Novakovih pnsih nov ol>čutek. P,:l je to občutek ponosa. Saj profesor Enačba ni več njegov profesor! To je mož, ki prihaja k njemu 7. neko prošnjo, s pio*«nio. da ne bi odbil njegovega sina pri snubljenju Slavke. In Novak se je spomnil, koliko krat je prosil profesorja Enačbo, naj nekoliko spregleda njegovo slabo matematično znanje in naj zatšsne eno oko. Nikoli ni tega upošteval! Danes pa prihaja k njemu kot vrhovni instanci in prosi za svojega sina Pavleta, za njegovo srečo...
Novak se je osrčil in spregovoril;
»Gospod profesor! Svoji hčeri sem povedal drugačno odločitev, kakor jo bom zdajci sporočil vam. G-lede na najine stare zveze... na najino prijateljstvo ...«
Hotel ze nadaljevati, toda beseda mu je onemela v grlu.
»Najina otroka bosta srečna!« je prekinil tišino profesor Enačba »Sporočil bom torej svojemu sinu. da se je stvar uredila. Hm, hm... In ?e nekaj bi rad vprašal. Kako pa je z doto gospodične Slavke?«
»O. Slavka bo dobila od mene prav Čelen delež. .« ie počasi govoril Novak.
Profesor Enačba ga je pogledal s sarkastičnim nasmeškom na licih. Odhajajoč je
pristavi!;
»Nadejam se, da je gospodična Slavka raouaarioa nego je bil n^en ofo^ fog
»JUTROc it, 207
•6
=NeMfa. 5. IX. 1937. j
Na polju radioteknike predstavljajo najnovejši modeli PhUipsovik aparatov višek popolnstl. Le svetovna tvrdka, ki ima dolgoletne izkušnje in lahko žrtvuje znatna sredstva za nove izume in tehnično izpopolnitev, Vam lahko nudi zares prvovrstne aparate, ki glede občutljivosti, jakosti in čistosti glasbene reprodukcije ustrezajo vsem zahtevam. Oglejte si PMUpsove nove modele pri tvrdki H. SUTTNER na Aleksandrovi cesti 6 ali pa na velesejmu Cpaviljon J).
- r* "5 ^ ^ r -r Mšpf	
	'* .' - .r- • " -■ •
	
V--.	i, •'* . "
.i	
- .r"' .ir;	
> - '-jr, £JL	
C i TvF-. " ■ -t' - -: v "t - ■ ■ •	
Z
A HIŠNO KUR* JATO IN KUHINJO JE PREMOG MNOGO BOLJ EKONOMIČEN KAKOR SO DRVA, KII SO SE LETOS VRHU TEGA PRAV OBČUTNO PODRA» ŽILA. POSKUSITE S PREMOGOM, PA BOSTE V II O E IL il RAZLIKO ~ ~ ^


-■»■.■.-^■j^f
Veselje ln zadovoljstvo vlada v Vašem domu v krogu družine in otrok. Ali ste že pomislili, kaj bo z Vašo družino, če Vas zadene nesreča ali če pride skrb za vsakdanji kruh. Kot dober soprog in skrben oče se morate zavedati svojih dolžnosti do družine. Le življenjsko zavarovanje Vas reši teh skrbi. Leta hitro teko in Vaši otroci bodo kmalu dorasli. Hčerka bo potrebovala balo, sinu pa morate^ zasigurati sredstva za študij. Na vse to morate že danes misliti, zato mislite na zavarovanje za balo in študij. — Obrnite se na
»Jugoslavijo", splošno zavarovalno družbo
ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani (Tyrševa 15, telefon 2571), ki Vam nudi neobvezno nasvete in vse potrebne informacije. Novi zakonski predpisi o državni kontroli glede nalaganja premijskih rezerv Vam nudijo polno jamstvo za varnost in neokrnjenost Vašega zavarovanja.
Zavarovalna družba »Jugoslavija« vrši vse posle življenjskega, nezgodnega, požarnega, vlomskega, jamstenega in transportnega zavarovanja ter posle zavarovanja živine, avtomobilov, stekla in zavarovanja zoper točo.

K52BSS
UJUUiilHitiiilltiNiJiliililliiUltiUiliUillilllMllIillllUillljf tlii Jli ;ll!lllL!iJliJJUilIiniilljiNiliiJjlllli 11 KiijJijllii^iUiiJliiili-LlUll
INSERIR A JTE V „ JUTRU"!
Graškl sejem
od 11. do 19. septembra 1937.
Razstava plemenske in pitane živine štajerskih murodolskih živinorejskih zadrug od 11. do 14. septembra. — Mednarodna razstava pasjih pasem 17. do 19. sept. 1937.
Posebne razstave:
Sejmske izkaznice se dobe: pri glavni razpe-čevalnicl za sejmske Izkaznice v banki Bežjak Maribor, Gosposka ulica 25; pri avstrijskem konzulatu in »Putniku« oba v Zagrebu, pri avstrijskem poslaništvu Knez Mihajlov venac 16 in pri avstrijskem oficljclnem biroju za potniško ednikov trg 35, oba vpropagando Prestolonasl Beogradu.
OGLAS.
DOBAVA DVAJU AUTOMOBJLA
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače dne 23 — IX — 1937 (četvrtak) u 11 časova u uredskim prostorijama u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III prvu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za dobavu jednog teretnog automobila sa Diesel-motorom od 3 — 3.5 t. nosivnosti i jednog osobnog zatvorenog automobila sa 6 sjedala.
Ponude taksirane propisno odredbi T. br. 25 taksene tarife zakona o taksama valja predati ili poštom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika u Zagrebu (soba broj 305).
Kaucija u iznosu od 5% za naše državljane a 10% za strane državljane od proračunske svote za dobavu automobila valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu (soba broj 420) najdalje do 10 časova dana, odredjenog za održanje licitacije.
Uslovi licitacije mogu se dobiti besplatno svakog radnog dana za vreme uredovnih časova kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 412).
Broj: 36.875-1937
SREDIŠNJI URED ZA OSIGURANJE RADNIKA ZAGREB.
Varujte se hlada! Varujte se vlage!
Dežni plašč vam je potreben!
Jesenske obleke za gospode in dijcke, hubertus plašči, površniki in suknje — ter angleška in češka sukna v največji izberi, prav poceni
SCHVVAB - Aleksandrova 7*
»JUTRO« St 207
'Netlella. 5. DL 1937.1
Pester nogometni spored
Danes se otvarja jesenska prvenstvena sezona za vsa
moštva LNP.
Glavni dogodek na zelenem polju je te dni nogometna tekma med Rum unijo in Jugoslavijo, ki bo jutri, na rojstni dan Nj. Vel. kralja v Beogradu. Tekma šteje za pokal rumunskega kralja Karola.
Kakor smo v teh dnevih že večkrat objavili, se začn* danes v območju LNP v vseh razredih in skupinah jesensko prvenstveno tekmovanje, v katerem nastopa nad 40 moštev. Podrobni spored današnje prve nedelje je naslednji:
V Ljubljani: na igrišču Beke ob 16.30: Reka—Slovan;
na Igrišču Hermesa ob 16.30: Hermes— Mars;
na igrišču ob Tyrševi cesti	ob 16.30: Svoboda—Kranj;
na Igrišču Korotana ob 16.30: Korotan— Slavi ja;
na igrišču Zaloga ob 16.30: Zalog—Grafika;
na igrišču Most ob 16.30: Moste—Mladika;
v Mariboru: na Igrišču Železničarja ob 10.: železničar—Rapid rezerva, ob 15.: Maribor—Mura, ob 16.45 pa: železničar—
Rapid;
v Celju: na igrišču Olimpa ob 8.30: Laško—Rudar, ob 16.: Olimp—Celje;
na Jesenicah: na igrišču Bratstva ob 16.: Bratstvo—Jadran;
v čakovcu: na igrišču Gradjanskega ob 16.30 Grad jamski—ČSK;
v Trbovljah: na igrišču Trbovelj ob 10. Dask—Sloga, ob 16.: Trbovlje—Amater; v Zagorju: ob 16.: Svoboda—-Retje; v Hrastniku: na igrišču Hrastnika ob 16.: Hrastnik—Žalec;
v Stražišču: na igrišču Savice ob 16.: Savica—Radovljica;
v Domžalah: na igrišču Diska ob 16.: Disk—Domžale;
v Kamniku: na igrišču Kamnika ob 16.: Kamnik—Hengeš.
Res, pester nogometni dan, ki bo nudil prvo sliko, kaj so počeli naši nogometaši med počitnicami.
Dva športna dneva
Na Rakeku
Na praznik 8. t.m. priredi pionir športa na Notranjskem SK Javornik na Rakeku svoj XII. športni dan s sledečim sporedom :
dopoldne s pričetkom ob 9. lahkoatlet-ski miting za prvenstvo Notranjske s točkami: tek na 100 m, meti diska, kopja in krogle, skoki v višino, daljino in višino, s palico, st?feta 4x1 OOm in švedska štafeta. Tekme bodo na prostoru pred Sokolskim domom. Popoldne pa nogometne tekme na klubovem igrišču.
Kakor vsa leta prej tako se bodo tudi to pot zbrali na Rakeku športniki iz vse bližnje in daljne okolice, da na čim lepši način proslavijo svoje složno delo na športnem polju.
v Domžalah
Na praznik v sredo priredi domžalski DISK svoj XVI. športni dan združen z otvoritvijo novega igrišča v šolski ulici, ki bo brez dvoma eno najlepših igrišč v dravski banovini in v ponos Domžalam. Pokroviteljstvo športnega dne je prevzel g. ban.
Po otvoritvi bo nogometni brzi turnir, na katerem sodelujejo Korotan iz Kranja, S. K. Mengeš, s. k. Domžale in DISK. Zmagovalec prejme pokal domžalskega župana.
Po dolgih športnih počitnicah bo v Dom Žalah ta tekma privabila gotovo mnogo športne publike.
*
Smrtni dan SK Olimpa v Celju pa bo že danes po sledečem redu: Ob 8. zjutraj se bodo pričele na Ohmpovem igrišču v Ga-berju lahkoatletske tekme. Ob 9 bo istotam drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Rudarjem, ob 14.30 se bo pričela predtekma starin Olimpa :n Laškega, ob 16. pa se bo pričela glavna, podsa-vezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Tekma med Olimpom in Celjem bo vsekakor zelo zanimiva in napeta ter bo gotovo privabila mnogo občinstva na igrišče.
V	71 letih za 34 cm
Rekordi ne padajo vsak dan!
Pri lahkoatletskih rekordih se je že ponovno pojavilo vprašanje, kje je prav za prav meja človeških sposobnosti na tem polju. Sistematični trening za vrhunske rezultate je v zadnjih desetletjih privede! do tega, da so se v posameznih disciplinah kar skokoma boljšali rezultati, celo tako naglo, da tega prej ne bi mogel nihče verjeti. Vesti o neverjetnih novih rekordih pa se niso samo potrjevale, temveč so kmalu za temi prispele še nove, ki so spet vedele povedati o novih in boljših uspehih.
V	tem pogledu so bile vedno višek olimpijske igre, na katerih so se zbirali najboljši atleti sveta in pri katerih so bili v medsebojni hudi borbi najčešče doseženi novi rekordi.
Toda ta razvoj ni bil v vseh disciplinah enakomeren. Medtem ko vidimo v tekih in metih velika izboljšanja, je šel razvoj pri skoku v višino razmeroma zelo počasi svojo pot. Prvi svetovni rekord v tej disciplini so zabeležili pred 71 leti. Takrat ie skočil Anglež Little 1.75 m, torej do višine, ki si jo danes privoščijo številni juniorji in ki je pogoj sploh, da se sme kdo udele-žti olimpijskih predtekmovanj za skoke. Osem let je trajalo, preden je prišel nov človek, ki je ta svetovni rekord zboljšal za 5 cm. Toda pozneje ni šlo mnogo hitreje. še nadaljnih 12 let je bilo treba, da se je pojavil pivi atlet, ki je dosegel znamko 1.90 m.
Senzacija je bil potem tik pred vojno na olimpijskih igrah v štokholmu nov svetovni rekord Američana Horinea, ki je preskočil višino 2 m. Novo tehniko tega Američana so strokovnjaki močno kritizirali, češ da po stilu ni popolna. Danes je ta tehnika že daimo udomačena. Horine je mogel sa dve leti braniti svoj rekord, kajti 1. 1914 je njegov Fojak Beeson že skočil centimeter višje. Ta disciplina je ostala tudi dalje domena Američanov, ki so od 1.1895 dalje svetovni rekorderji v skoku v višino. Trenutni svetovni rekorder je VValker, ki je pred kratkim bival z ameriško lahkoat-letsko ekspedicijo na švedskem in je tamkaj postavil novo svetovno znamko, nič več in nič manj, kakor — dva metra in devet centimetrov.
V nekaj vrstah
Na modernem d:rkalisču I. hrvatskega motokluba »Miramare« v Zagrebu bodo danes velike motociklistične dirke, za katere je prijavljenih skoraj 100 vozačev, med njimi tudi precej močno zastopstvo ljubljanskega Hermesa. Hermesovi dirkači (po številu 13) so se včeraj popoldne ob pol 14. s tovornim avtomob:lom odpeljali v Zagreb. Slovenskim dirkačem je na čelu znani »kanon« Ludvik Starič, ki bo to pot vozil na popolnoma novem in mnogo boljšem stroju kakor dosedaj. Zanimivo je, da bosta v teh dirkah kot motociklista nastopila tudi naša znana kolesarja Grgac in Prosenik. Zanimanje za to prireditev je zelo veliko. Našim motociklistom želimo na zagrebških tleh mnogo uspeha :n vesel po-vratek z lovorikami!
Rumunska državna nogometna reprezentanca, ki bo jutri, v tekmah za pokal ru-
munskega kralja Karola Igral* meddrfav-
no tekmo z nami v Beogradu, je v četrtek imela poskusno tekmo a temmišvarskim klubom Kinezulom (prejšnjim Kinižijem). Rezultat je bil zanjo naravnost porazen (1:6), zaradi tega njenega neuspeha so Runruni precej v skrbeh zaradi izJda jutrišnje tekme. Medtem ko je rumunska reprezentanca že sestavljena, imena naših, ki bodo zastopali to pot državne barve, še niso objavljena.
Splitski Hajduk bo danes igral mino mednarodno tekmo z enajstorico Rome ▼ Rimu, za katero priliko si je izposodil tudi po dva beograjska in zagrebška 'gralca. S Hajdukom je dopotovalo v Rim tudi nad 250 njegovih prijateljev.
Češkoslovaški pihalci so na povratku iz Dubrovnika prispeli v Split, kjer so zastopnikom tiska izrazil5 nezadovoljstvo, da jim je naš plavalni savez preprečil nastope v Splitu, na Sušaku in v Ljubljani. Kakor znano, je savez storil ta sklep zaradi tega, ker ti trije klubi niso poslali svoj;h seniorskih plavalcev na državne prvenstvene tekme v Dubrovnik. Cehi. s katerimi se je savez, če bi se ne držali njegove prepovedi, dogovoril za visoko globo, se zelo čudijo stal:šču, ki ga je zaradi notranjih sporov zavzel JPS proti njim. Češkoslovaška plavalna reprezentanca ie zato sklenila dve gostovanji izven naše države, in sicer prvo v Trstu, zaključno pa v Celovcu.
V	Levicu pri Tridentu je italijanska plfl-vačica Lokarjeva, ki je letos plavala tudi že v Ljubliani, postavMa nov italijanski rekord na 100 m prosto s krasnim časom 1:14.3.
V	Zagrebu bo danes gostovala proti Gradjanskemu Vojvodina iz Novega Sada, v sredo pa bodo imeli tamkaj v gostih ru-munsko moštvo Kinezula, o katerem smo že prej zapisali, da se je tako postavilo na tekmi za trening z rumunsko državno reprezentanco.
Nepreklicno na praznik, dne 8. septembra 1.1. ob pol 14. bodo ob vsakem vremenu kolesarske in motociklistične dirke na progi Rudnik—Novo mesto in nazaj, ki jih priredi kolesarsko in motociklistično društvo »Sava«. Start in cilj bosta na Rud niku. Priglašenih je že več dirkačev tudi s hrvatske in mariborske strani. Vsi športniki vljudno vabljeni!
Kolesarska podzveza Ljubljana obvešča vse včlanjene klube in vozače, da bodo na praznik 8. t. m. velike medklubska kolesarske dirke kolesarsega društva »Sava< za A in B skupino. Razen kolesarjev bodo star-tali tudi motorji do 100 coni. Start in cilj je pred gostilno »Jelačin« na Dolenjski cesti. Dirkači se opozarjajo, da ee morajo javiti vodstvu dirk najkasneje do pol 14. — Službeni delegat g. Plankar.
Sokolske lahkoatletske tekme v osmeroboju
Ljubljana, »?. i-^u-Ui.
V nedeljo 22. t. m. so bile lahkoatletske tekme za prvenstvo Sokolske župe Ljubljana, na telovadišču Ljubljanskega Sokola. Poročali smo že o nj;h in poudarili napredek, ki so ga pokazali sokoiski lahkoatlet-ski tekmovalci predvsem glede discipliniranosti, vodstvo pa s tehnične strani ker je 460 tekmovalcev in tekmovalk v 83 vrstah opravilo celotno tekmovanje v četvero in peteroboju v dobrih pet^h urah, kar je svojevrsten uspeh organizacije, ki jo zmore pač le sokolstvo s svojo disciplino.
Tekmovali so poleg že naštetih še člani v osmeroboju, kjer sta nastopili dve vrsti in to Sokola II. in Sokola l. Tabor. Pričeti fr morali že v soboto popoldne pa je dež pokvaril tekališče in sploh onemogočil tekmo. Ker v nedeljo niso skončali več kot pet panog, so nadaljevali v ponedeljek popoldne. Zopet je vreme prekinilo tekmovarjje tik pred zaključkom. Sedaj so končno na Taboru končala naporno tekmovanje, ki je prineslo zmago vrsti Sokola 1. Tabor, s 13970.79 točkami pred Sokolom 11. s 13363.625 točkami. V vsaki vrstr je nastopalo po pet tekmovalcev in so dosegli v poedinih panogah naslednje najboljše uspehe: tek 100 m: ing. Cerar (Tabor) 12.5 sek; tek 1500 m: Počkar (S. II.) 5:062/s; skok v višino: Griinfeld (Tabor) 160 cm; ob palici: Gašperšič (Tabor) 300 cm; v daljino: La-pajne (S. II.) 591 cm; met krogle: Slapar B. (Tabor) 1160 cm; disk: Dolhar (S. II.) 3045 cm; kopje: Lapajne (S. II.) 3940 cm. Zmagovalec med posamezniki je br. Slapar Bo-leslav (Sokol I. Tabor) 3480.18 točk, ostali sledijo takole: 2. Lapajne Stojan (Sokol II) 3352.51; 3. Dolhar Štefan (S. II.) 3107.095 točk; 4. ing. Cerar Slavko (S. 1.); 5. Griinfeld Janez (S.I.); 6. Počkar Jože (S. II.); 7. Sket Janko (S. I.); 8. Prohaska Jože (S. II.);
9. Gašperšič Stane (S. L); 10. Robek Edo (S. II.). — Zgoščena v kratkem pregledu je slika zadnjih sokolskih lahkoatletskih tekem naslednja:
Na nedeljski prireditvi je sodelovalo toliko tekmovalcev in tekmovalk (460), da je bila že po številu tekmovalcev največja prireditev te vrste v državi. Če upoštevamo še važno dejstvo, da je ta mala armada sokolskih borcev končala vse svoje nastope v 93 vrstah že pred poldnem, je pač povedano dovolj, koliko zmore d-sciplinirana organizacija, kakršno so izvedli tehnični vodje tekem naše Sokolske župe. Člansko prvenstvo vrst si je osvojil Sokol 1. Tabor, enako še naraščajsko, in ima obakrat tudi med posamezniki zmagovalce na prvih mestih. Prvenstvo članic je pripadla Ljubljanskemu Sokolu, med posameznicami pa je prva Ta-borjanka. Prvenstvo ženskega naraščaja je osvojila vrsta Sokola //., med poedinkami pa je prva naraščajnica Ljublj. Sokola. Najboljšo štafeto na 4 X 100 je postavil Sokol I. Tabor, ki brani skupno z osmerobojem 4 prva mesta vrst in ima 5 zmagovalcev — posameznikov. — Poleg vseh omenjenih so tekmovali v nedeljo v Zagrebu na izbirni tekmi Saveza SKJ za Prago še najboljši lah-koatletski tekmovalci ljubljanskih društev ter so dosegli: br. Kosec Miloš 3. mesto in br. Čurda Hugo 5. mesto (oba Sokol I. Tabor), br. Pukl Mirko (Sokol II.) 4. mesto, in br. Baloh Evstahij (Sokol I. Tabor). Poleg treh Celjanov Pleterška, Urbančiča in Stavbeta tvorijo vrsto SKJ za Prago sam1 slovenski tekmovalci. Upamo, da bodo tudi v borbi z bratskimi vrstami v slovanski Pragi dosegli take uspehe, kakršne so dosegli doma, in vnovič dokazali, da je vsestranska vzgoja v sokolskih vrstah vedno uspešnejša in potrebnejša. —
Mr.
Javorski zločin ostane nepojasnjen?
Proti osumljenemu Basbergerju je preiskava ustavljena
SK Reka: Popoldne ob 15 naj bodo v garderobi juniorji, ki igrajo z Jadranom pred tekmo, I. moštvo pa naj pride ob 16. Vsi igralci, ki imajo kaj opreme doma, naj jo prinesejo s seboj.
Ljubljana, 4. septembra.
Zagonetka smrti župnikove kuharice Jožefe Martinčičeve z Javora, ki je bila v nedeljo 11. aprila zvečer na zverinski način umorjena v župniškem hlevu, je te dni postala bogatejša za nov vozel.
Medtem ko prvotna dognanja preiskave, ki so jo vodili državno tožilstvo, preiskovalni sodnik, domači orožniki in policijska uprava v Ljubljani niso mogla naznačiti nobene oprijemljive sledi za storilcem, je bil pred kakšnimi štirimi meseci aretiran za manjše delikte že večkrat kaznovani Matko Rasberger, proti kateremu so se po nekaterih pričevanjih zgostili konkretnejši sumi. štiri mesece je preiskovalni sodnik z vso skrbno natančnostjo zbiral gradivo proti njemu. V preiskavi je bilo zaslišanih nad 40 prič, ki so skušale od vseh strani — pogostokrat v kričečih navzkrižjih — pojasniti javorsko uganko, za-
Gornjeradgonski Sokol nas kliče
Gornja Radgona, 2. septembra.
Tam na meji, kjer so leta 1918. padli od avstrijskih svinčenk prvi oznanjevalci Jugoslavije — radgonske žrtve, ki so šle junaško v smrt s klicem »2;vela Jugoslavija«, in pa tam, kjer so padli za našo lepo Jugoslavijo hrabri Maistrovi borci, ki so pomagali ustvarjati našo severno državno mejo, je bil leta 1919. od peščice neustrašenih sokolskih borcev osnovan Sokol kot zvest čuvar naših obmejn:h Slovenskih goric. To društvo, ki od svojega začetka pre-
slišani so bili številni izvedenci, ki so podali svoja mnenja o raznih podrobnostih zločina. Na osnovi gradiva, ki ga je zbrala preiskava, •'e sodišče prišlo do spoznanja, da Matko Rasberger kot morilec Jožefe Martinčičeve ne more priti v poštev. Okol-nosti, ki so pričevale proti njemu, so se izkazale za takega značaja, da ne nudijo zadostne podlage za sum. Na osnovi teh dejstev je državni tožilec ustavil preiskavo in pred dvema dnevoma je bil Matko Rasberger izpuščen na svobodo.
Tako je preiskava o javorskem umoru po petih mesecih, odkar je bil zločin izvršen, vnovič prišla v slepo ulico, v katero je bila zašla že na samem početku. Po izkušnjah, ki jih ima naša javnost o podobnih primerih s kriminalnega področja, najbrž danes že lahko rečemo, da bo javorski zločin ostal nepojasnjen za zmerom.
življa hudo borbo za svoj obstanek, priredi v nedeljo 12. t. m. javen telovadni nastop, zvezan s svečano proslavo rojstnega dneNprvega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Dopoldne tega dne ob 10.30 se pokloni tudi spominu padlih radgonskih žrtev in Maistrovih borcev in svečano položi venec na njihov skupen grob na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni.
Dne 12. t. m. se bodo zgrnile v obmejni Gornji Radgoni množice Sokolov in Soko-lic vsega murskega sokolskega okrožja, pa tudi sosednih okrožij, da bodo skupno z obmejnim čuvarjem naših lepih Slovenskih goric manifestirale ob grobu prvih ozna-njevalcev Jugoslavije, da hočejo ostati zvesti vzvišeni sokolski ideji in pa svojemu
poroma «feftw3 NJ. VeL famTJu Petro H
ter da hočejo zvesto vzgajati v smislu zadnjih velikih besed Viteškega kralja čuvarje Jugoslavije. Dolžnost Sokolov in nacionalnega občinstva je, da se v čina večjerfi številu udeleži 6okolskega praznika v obmejni Gornji Radgoni.
Telefonija na ultra kratkih valovih
NaraSčajoča potreba po telefomfcih zvezah med oddaljenimi kraji, ki se po navafi-nih telefonskih vodih ekonomično ne morejo zvezati med seboj, je dovedla strokovnjake na proučevanje, kako bi ee za take zveze uporabili uJtra kratki radijski valovi. Angleška poštna uprava je skupaj z londonsko tvrdlko Standard Telephones &Cab-les Ltd ustvarila tak sistem telefonije z 9 kanali med Iisko, Veliko Britanijo in ostalo Evropo. Ta sistem bo na svečan način izročil v obrat angleški narodni poslanec in pomočnik poštnega ministra sir Valter J. Womereley.
Novi telefonski 6istem z 9 kanali na valovih pod 10 m ima veliko prednost, da nulli veliko število telefonskih prog, ne da bi se bilo treba zateči k itak preobremenjenim kratkim, srednjim in dolgim valovom. Tudi uemerljivožt. te telefonije je večja in zaradi tega je tajnost pogovorov tako 6igurna. kakor pri telefoniji po kablih.
Po brezžičnem telefonu Belfast — Stran-raer se po novem sistemu lahko vrši 9 govorov hkrati na eni sami valovni dolžini brez najmanjših medsebojnih rmvtenj. Razumljivost govora je tako izvrstna, kakor na najboljših telefonskih progah.
Uspeh vzajemnega dela britanske poštne uprave in firme StandaniTelephones & Cab-les Ltd, odpira povsem nove perspektive v bodočnost telefonije na velike daljave. Pred telefonom z 9 kanali so bile urejene že slične enokana^ke telefonske relacije med Barcelono in Majorco 1. 1935 in pa zveza z mikro-valovi dolžine 15 cm med Lvmpne in St. Inglevertom 1. 1934.
Temeljna zahteva vseh teh zvez je bila seveda kar največja sigurnost prometa.
Naporna hoja
Danes spet nova uganka, da 6i boste * njo bistrili glave.
Dva človeka gresta drug drugemu naproti. Pot je spolzka in težavna. Zato ni nič čudnega, če napravi prvi pri vsakih petih korakih naprej dva koraka nazaj, drugi pa pri vsakih treh korakih naprej en korak nazaj. Oba sta začela hoditi drug proti drugemu ob istem času, ol»a skupaj pa sta prehodila 1000 korakov dolgo pot, ko sta se srečala. Koliko korakov je napravil vsak?
Zdaj pa možgane v roke in na delo. Uganka je na videz preprosta, toda če ne boste pazili, ge utegnete za kakšen korak zmotiti. Uganke pošljite do petka na urednišitvo »Jutra*. Napisana naj bodo na dopisnici, v kotu pa pripišite »Uganka klujba Metle«. Med reševalce bo strie Matic spet razdelil nekaj lepih knjig.
Kako je bilo s čolni
Na zadnjo uganko kluba »Metle« t>mo prejeli spet obilo odgovorov. Zlasti je stric Matic vesel velikega števila rešitev iz krogov mladine. Sicer pa rešitev ni bila težavna. Če napravijo trije delavci šest čolnov v štirih dneh in pol, potrebuje en delavec za šest čolnov trinajst dni in pol. za dva čolna pa tretjino tega časa, torej spet štiri dni in pol.
Med prvine reševalce je razdelil strk, Matic deset lepih knjižnih nagrad. Zreb jih je naklonil naslednjim;
Peter Petrič, rudnik Aleksinac, dofti knjigo »Blagajna velikega vojvode«.
Lavra Span iz Slovenske Bistrice dobi roman »Tigrovi zobje«.
Aleks Kučan iz And rejcev, St. 5., p. Mar-tjanci, dobi roman »Lucifer«.
Vida Kos iz Maril>ora, Piušnikova ul. 18, dobi »Roman treh src«.
Naraščajski odsek Sokolskega dru5tva v Virovitici dobi knjigo »Jelarjevi čuvaji«.
Marija Batista, Villa del Nevoso 114 (Ilirska Bistrica) dobi roman »Železna cesta«.
Nany Prah iz Splita, Jerina ul. 3/1 dobi roman »Onkraj pragozda«.
Stanko Hrašovec, Zagreb, Jukičeva 6. Pintar Janez, Domžale, Kolodvorska 6. in S:'lva Piintar, Maribor, Samostanska osnovna šola. pa dobe po eno knjigo tedenske revije »Življenje in svet«.
OPREZNOST
Pri pregledovanju Je dobil hotelski ravnatelj slugo, ki je snažil čevlje kar pred vrati neke sobe. Zaradi tega ga je ozmerjal. Čevlji se moi&jo snažitt vendar zunaj, na dvorišču.
»To pa ni mogoče,« je odvrnil sluga. »Ti čevlji so last nekega Škota iz Aberdeena, ki jih drži onstran vrat za vezalke.«
PROFESORSKA
»No, mojster, kako gre vaši ženi?« »Gospod profesor, saj vendar nisem ože-n jen!«
»Oh, saj res! No, kako ste pa z otroki zadovoljni?«
SLAMNATI VDOVEC
Ko Je bila gospa Korenova četrti dan z doma, je vzel gospod Koren torbo za nakupovanje in šel v mesto. Med potjo ga je srečal prijatelj in ga vprašal: »Kam pa. Koren?« »Malo grem nakupovat.« »Kaj pa?« ga je začudeno vprašal prijatelj.
»Pet brisalk, sredstvo za odstranjevanje madežev, klej za porcelan, lak za pohištvo in mažo za opekline. Veš, zdaj si sam kuham ...«
VERJETEN IZGOVOR
»Sedli ste v tuj avto in se hoteli z njim odpeljati. Kam pa ste bili namenjeni?«
»Smejali se boste, gospod stražnik. V urad, kjer se oddajajo najdeni predmeti!«
MIGLJAJ
K Dreti Je prišel na obisk znanec, ki ga nt bil prav vesel. Že prvi dan je rekel Dreti:
»Veš, tvoj vrt se ml zdi preveč gol.« »Ker so drevesa še majhna,« je odvrnil Dreta. »Upam pa, da bodo že zelo velika, ko prideS spet prihodnjič k meni na obisk.«
DRUŽINSKI POGOVOR
»Edvard, spet si ponoči govoril v sanjah.« »Nič čudnega. Saj podnevi ne pridem da
Naše gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri Nedelja, 5. septembra: Eno b onega »veta. Izven. V proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kralja Petra H. Cene od 80 Din navzdol.
Ponedeljek, 0. septembra: zaprto. Torek, 7. septembra: ob 19. CavaHeria rusticana. Predstava pod milim nebom pred Glasbeno Matica Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Sreda 8. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Četrtek, 9. septembra: Boheme. Izven. 2tai-žane cene.
»Cavallerla rusticana« pod milim nebom.
V torek, dne 7. t. m. se poje pred poslopjem Glasbene Matice Mascagnijeva opera »Cavalleria rusticana« v naši znani odlični zasedbi. Z vprizoritvijo te opere pod milim nebom, ki jo pripravlja prof. šest, bomo gotovo ustregli številnim prijateljem tega dela, ki se že nad 40 let v raznih sezonah poje v Ljubljani. Pri predstavi sodeluje tudi pevski zbor Glasbene Matice. Na razpolago so močne koncertne orgle v Hubadovi pevski dvorani; tako smo prepričani, da bo to prvovrstna vprizoritev. Cene od 20 Din navzdol. Predprodaja v operi. Začetek točno ob 19. uri.
Premiera Parma-Balatkove operete »Ca-rleine Amaconke« bo v soboto, 11. t. m.
A D I O
Podroben program ljubljanske ln vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Nedelja, 5. septembra
Ljubljana. 8. Duet harmonik (brat in sestra Rupnik), vmas plošče. — 9: Čas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovska cerkve. — 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak). — 10 Cho-pinove melodije (plošče). — 10.30: Trboveljski pevski jazz-kvartit — 11.30: Otroška ura: Trije godci. — 12: Koncert radijskega orkestra. — 13: Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Pložče po željah. — 16.45 Prenos odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. iz Rakeka. — 17.: Km?t ura: Vzgojne in kužne bolezni domačih živali (g. dr. L. Hribar). — 17.30: Oktet litijskih fantov, vmes originalna švicarska godba bratov Malenškov. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Slovenska ura: Brnca in Brnčani na Koroškem (ga. Julija čuček) vmes plošče. — 20.30: Slovenske narodne s spremi)evanjsm radijskega orkestra. Sodelujejo gdčni Poldka Zupanova, Vida Rudolfova, gg. S. Banovec in Roman Petrovčič. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Rezervirano za prenos x velesejma.
Ponedeljek 6. septembra
Ljubljana. 12.00: Pevski kvartet »Fantje na vasi«. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. 12.15: Skladbe Fr. Suppeja ln Donizettija (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura.
—	19.50: Zanimivosti. — 20.10: Boj za povo šolo in kulturni napredek (prof. Etbin Boje). — 20.30: Prenos koncerta Podmladka rdečega križa v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. iz bežigrajske osnovne šole. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Sedaj pa na ples (plošče).
Beograd. 17.20: Koncert vojaške godbe.
—	19.50: Narodne pesmi. — 20. Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. 21.20: Zborovsko petje. — 22.15: Narodne pesmi in napevi. — Zagreb: 17.15: Lahka glasba. — 20.00: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika s plošč. —• Praga: 19.20: Lahka glasba s plošč. —• 20.25: Radijske kompozicije »Mlada Jugoslavija«. — 20.55: Slavnosten koncert jugo-slovenske glasbe. — 22.20: Plošče. — Varšava, 19.00: Komorna glasba. — 20.00: Koncert orkestra in solistov. — 22.00: Haydnove, Schubertove in Schumannove pesmi. — 22.30: Tatarske pesmi. — Dunaj: 12.20: Koncert orkestra. — 16.05: Zvezdniki zvočnega filma pojo. — 17.35: Musorgskij: Slike z razstave. — 19.25: Prenos iz Dunajske drž. opere. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23.00: Nadaljevanje koncerta.
—	Berlin: 20.10: Pester glasbeni večer. — 22.30: Delni prenos Wagnerjeve oper« »Mojstri pevci norimberški«. — Mflnchen: 20.10: Večer nemške glasbe (plošče). — 21.10: Haydnove komorne skladbe. — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart: 20.10: Večer pestre muzike. — 22.30: Kakor Berlin. — 2.4.00: Nočni koncert: Schubertova VII. simfonija.
Torek, 7. septembra.
Ljubljana. 12.00: Sornov šramel kvartet.
—	12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave.
—	20.00: Zvoki iz Rusije (plošče). — 20.10: Iz življenja poljedelskih delavcev (g. Rudolf Smersu). — 20.30: Pihalni trio za flavto (g. F. Bernard), klarinet (g. F. Urbane), in fagot (g. Loparnik). — 21.15: Uvertura Wagnerjeve opere »Rienzi« (plošče). — 21.30: Koncert Radio orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Beograd, 17.20: Violinske skladbe. — 17.50: Plošče. — 18.30: Lahka godba. — 20.00: Odlomki iz oper. — 21.00: Lahka glasba s plošč. — Zagreb: 17.15: Koncert orkestra. — 20.00: Prenos opere Iz Nar, gledališča. — 22.40: Lahka godba. — Praga: 19.30: Ura vedre glasbe. — 20.20: Zvočne slike o Dvotaku. — 22.55: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Sonate za violo in klavir. — 22.50: Lahka glasba s plošč.
—	Varšava: 20.00: Prenos Puccinijeve opere »La Boheme« iz Ivovske opere. — Dunaj: 12.00: Lahka godba orkestra. — 14.00: Koloraturni sopran. — 16.05: Operetne melodije. — 17.30: Skladbe za čelo. 18.05: Koncert koroških delavcev. — 19.20: Zabaven program po napovedi. — 20.35: Literaren večer. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 19.30: Drobni glasbeni komadi s plošč. — 20.00: Prenos Hitlerjevega govora. — 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — Munchen: 19.00: Nemške pesmi in komorne skladbe. — 20.00: Kakor Berlin. — Stuttgart: 18.45: Odlomki iz nemških oper (plošče). — 20.00: Kakor Berlin, r— 24.00: Nočni koncert;
»JUTRO« št. 207
'Nedelja. 5. IX. 1937,
Po belih in črnih cestah v Švico
Pričujoče pismo, tretje s poti dveh naših mladih popotnikov, se /e izgubilo in
je prišlo v naše uredništvo, ko je bilo četrto pismo že objavljeno.
3. Čez Dolomite.
Včasih se nama zdi smešno, da sva se odpravila peš na tako dolgo pot, ko je vendar Švica še tako daleč in je potem zadnji cilj najinega potovanja, Berlin, zopet tako neizmerno daleč! Včasih pa sva tako navdušena nad najinim podjetjem, da morava od vzhičenosti :esti na rob ceste, da se tako laže iz polnih prs nasmejiva. Vsemu- belim in črnim cestam, bohotnim oblakom, najinim čevljem, kravam, ki začudeno stnnijo v naju, dežju m solnou, ki 6e vsak dan neprestano borita za premoč, temnim smrekovim gozdovom, vsemu! V takih trenutkih se nama zdi sredi te prostrane svobode vse tako čudežno! Do zadnje podrobnosti spremenjeni način življenja naju je čisto prenovil, živiva življenje, kjer se nihče zate ne zmeni, kjer je vsakemu čisto vseeno, kaj počneš in kako se imaš. Biti sam in vendai z vsem, živeti samo med stvarmi, ki se nikoli ne nadlegujejo, nič ne vprašujejo!
Na svetu je toliko prostosti, toliko možnosti življenja! Vselej, kadar eem pešačil po svetu, sem čutil, kako dneve in dneve dolgi pohodi človeka osvobajajo, kako se izvija iz vsega, v čemer je prej tičal, ko je živel svoje »normalno«, urejeno življenje. Čutiš, da pada kakor odmrla lupina 8 teboj vse, česar si nehotč in proti 6voji volji nalezel v svojem življenju med ljudmi: način mišljenja in življenja, ki ti je v bistvu tuj, a ga mora« kljub temu sprejeti, v kolikor ti je to mogoče, če noces zaiti v preveliko nasprotje z okolico, vse tiste drobne navade in vsakdanjosti, ki tvorijo »življenje« ljudi in ki preko njih nobena stvar več ne sega, — vsega tega ni več, na dan prihajaš ti sam, vedno jasneje se čutiš, spoznavaš, kako si bil beden in smešen, ko si vedno znova a vedno zaman poizkušal živeti življenje, kakršnega žive tisoči... Življenje, ki si se mu moral vedno prilagojevati. če nisi hotel veljati za čudaka in domišljavca, ker preziraš vse, kar pomeni drugim najvišjo srečo in jim daje »dušni mir.«
So nature, ki zaman vse življenje lovijo za tistim hipom, ko bi se mogle ujeti in vključiti v skladnost z življenjem okolja; njihovo življenjsko občutje se enostavno ne krije z načinom življenja sveta, ki jih je naključje vanj postavilo. Take nature so vagabundske; one so v vednem nasprotju z vsem, in ker se nimajo »zakoreniniti« kam, 6e ne zakoreninijo nikamor. Njihovo vagabundstvo ni samo življenjska nujnost, ki izvira iz njihove nature, — njim je vagabundstvo »svetovni nazor«, edina oblika življenja, ki v njej vzdržijo, edina možnost polnega in popolnega notranjega življenja.
Takim na turam je dan neki občutek življenjske svobode, ki ostaja ljudem iz »normalne« vsakdanjosti za vedno onstran razumevanja: njim se ne zdi nikoli važno ali v kakršnem koli smislu odločilno, kje živijo in kako preživijo svoje življenje. Njihova nenavezanost na ljudi in na kraje — ki pa zanjo niso »odgovorni«! — jim daje možnost, da z največjo lahkoto zapuščajo tam, kjer bi ločitev za »drugačnega« človeka pomenila morda življensko katastrofo, in da odhajajo tudi na drugi konec sveta z istim smehljajem kakor kdo drugi na nedeljski sprehod.
Take ljudi čutijo tisti, ki so kakorkoli po njih prizadeti, kot neizmerno krute, brezčutne in »surove«. Utegnejo imeti prav: morebiti so taki »potepuhi« redki zapoznel-ci iz tistih pračasov, ko človek še ni čutil nagona po družabnosti in življenjski stalnosti ...
Seveda pa zaradi tega še ni nujno, da bi take navezane nature (ki jih ljudje v svojem nedoumevanjiu imenujejo »neustalje-ne«) morale vedno kakor veter begati po svetu. Njihova najvišja svolboda, ki je človeku dosegljiva, se kaže vpra-v v tem, da gospodujejo tudi nad nagnjenji, ki tvorijo bistvo njihove nature. So vagabundi. Bon-selsovega tipa na primer, ki so »videli« razmeroma malo sveta. S čimer pa je obenem rečeno, da še ni vagabund vsak klatež, ki se iz kakršnega koli razloga potika po svetu in bi morda v drugih prilikah čisto rad nekam sedel in tam ostal. Posebno dandanašnji, ko je — kakor skoro vsi poklici! _ prišel tudi potepuški »stan« ob svoj ugled, je težko ločiti resničnega potepuha od celih množic capinov in delo-mrznežev, ki nadlegujejo poštene ljudi v njihovem mirnem življenj«.
Prav tako ni neizogiben znak »pravega« potepu Št va ta, da hodi tak »eksemplar« okoli brez ovratnika in kravate, kakor mislijo nekateri mladi slovenski »vagabundi«. Za pravega brezdomca je pač brezpomem-
bno, če hodi po svetu v fraku in slamniku ali pa v copatah in cilindru — to 80 le zunanjosti, v katerih pa današnji ljudje, tudi mladi, vidijo bistvo. —
Midva se na potovanju nisva odpravila zaradi kakega »izživljanja potepuških nagonov«; tudi to, da bi »videla kaj sveta«, ni bil največji vzrok, da sva šla. Dvignila naju je čisto preprosta želja, da bi se za nekaj časa izognila poletnemu dolgočasju, tako ljubljanskemu kakor podeželskemu, in pa »veselje do bandanja« s*no, kakor se je kratko pa krepko izrazil Jo. In dolgčas nama na tej poti res ni; slednji dan doživljava od vraga zanimive stvari, ki pa žal ne gre, da bi se o njih pisalo.. . Veliko doživljajev je tudi takih, da se jih ne bi dalo napisati: človek bi moral biti univerzalen umetnik, če bi hotel _ njih »izčrpno« poročati; nekateri so taki, da bi jih bilo mogoče le naslikati, drugi b; zopet le v kompozicijah našli svoj »verni izraz ...«
Pieve di Cadore je prijetno gorsko mesto. Leži sredi velikih smrekovih gozdov, hoteli, pensioni in druge hiše so zidane v preprostem kmečkem stilu. Na cestah J« polno turistov in mladine, zlasti ženske, očitno domače; na terasah in vrtovom podobnih prostorih sedijo pod velikimi »mare-lami« gostje; ko hodiva mimo. nehujejo z branjem časopisov, odstavljajo čaše in skodelice od ust in zro za nama: vse kaže, da sva redka prikazen. »Nemci, Nemci«, pravijo in se napol pomilujoče. napol občudujoče smehljajo. Seveda! Le kaj bi naj bila drugega kod dva mlada Nemca?! Kje na svetu pa so še mladi ljudje razen v Nemčiji, ki bi se peš — pomislite: peš! — spravila na t&ko pot?!...
— Drugi dan greva takoj naprej. Bolj iz nestrpnosti, da bi čim preje videla »prave« Dolomite, kakor pa iz kakega drugega razloga, se zapeljeva z ozkotirno (elektri-ficirano) železnico do Cortine d'Ampezzo. Vožnja traja komaj uro. toda za naju je to najlepša proga, ki »va ee po njej vozila kidaj v življenju.
Dolomiti! Nikoli nisva prav verjela, da bi bili res tako rdeči; mislila sva, da je to bolj reklama kakor pa stvarnost. Zdaj, ko jih zreva pred 6eboj v vsej njihovi resničnosti, verjameva!
Dan je poln neizrazne jasnine, sveloba sije od povsod na vse. V globoko, temno modrino neba štrlijo pepelnato rdeče gore, ki jih spodaj obroblja mrzla zelenina smrek. Skoro črna barva drevja se ostro odraža od svetlih, zelenoramenih planinskih travnikov, vse to pa ovijajo polne, bujne megle, ki slepeče žarijo v 6olncu in jemljejo vid, polzijo v dolino in ee spet dvigajo. Vse počiva v kamenitem miru, le megle se neprestano gibljejo, snujejo, oblikujejo. V vlaku skačeva z ene strani na drugo, Jo fotografira; še preden dobro spraviva aparat, morava izstopiti.
Cortina d'Ampezzo (1224 m), ki jo nazi-vajo »kraljica Dolomitov«, je v svoji odličnosti res kraljevska. V dolini sredi rahlo nagnjenih pašnikov leži, belina in čistost barv njenih hiš sije kakor ogenj v hladno zelenilo temnih smrek, ki imst-o v skupinah na gladkih travnikih. Pro&torje obroblja vsenaokrog rdeče skalovje, nad njim zopet mistično globoka modrina vesolja, ki sije vanj solnce. solnce... Res, ko je na-tura ustvarjala Dolomite, je bila trezna; vse je ločeno po ostrih obrisih, nikjer ni-kake nejasnosti, nobene zamotan osti; rdečina gora. zelenina dreves, modrina neba, belina megM, — vse je tako polno nasprotij ...
Na ovinku v višini nad Cortino seieva ob ce6t.o, da bi se na-zrla teh barv; avtomobili se ustavljajo, iz njih prihajajo zatajevani vzkliki vzhičenja nad pogledom n.a mesto v dolini (vzkliki so seveda ženski; kadar moški občudujejo, molčijo). Od Oortine d'Ampezzo naprej se začenja pravi goiiski svet. Paišniki, zvonjenje kravjih zvoncev, bohotne Ibarve alpskih rož in mir, da ti je tesno... Bleščeča vijoča se cesta, na njej avtomobili, Anglija, Nemčija, Finska, Grčija, Francija, Nizozemska, CSR, Bolgarija, USA, Mexiko, in midva, pešca! Avtomobilisti nama vzklikajo, mahajo z robci, rutami, rokami, se smejijo in kimajo. Včasih zavozi kdo s ceste na travnik, po solncu razgrnejo odeje in ležejo, fotografirajo, jedo. Smeh, kriki, tišina, klici...
Ne, tu bi moral priti do »besede« slikar. Vsako besedno opisovanje vpliva le na fantazijo, .ki je pa prav zaradi Bvoje prevelike svobode netočna, slikarjev© barve pa bi učinkovale neposredno na eute, in samo za to gre tu! Toda ko sem 6i zamislil po-ddbo, ki bi predstavljala tudi najlepšo pokrajino v Dolomitih, sem zopet razočaran začutil, kar sem še vedno, kadar sem zavzet obstal 'pired kakim posebno lepim koščkom sveta; ta natura bi bila na. platnu — kič! Na primer; svetlo zeleni travnik;
mračna zelenina smrek in borov, topla barva rdečkastih, ostro rezanih pečin, nasičena sinji na neba z nizkimi, bohotno razgibanimi meglami, ki se nekje dvignejo in preidejo v oblak... Ali ni to vzorec za ceneno podobo v zJatem, umetniško rezljanem okviru? — Tega nisem nikoli razumel in težko mi je sprejeti misel, da je natojra prav za prav kičasta. Kako je potem s starim, še vedno živečim izrekom, da je vsaka resnična umetnost le posnemanje nature? Ali ni preje prava umetnost korektura nature, ki obstaja v tem, da umetnik zabriše in preoblikuje v svojem delu tisto, kar je na njej neumetniškega? —
Toda midva hodiva skozi te barve kakor pijana, ves ta čisti, lesketajoči se svet se zrcali v nama. Toliko toplote hkrati je preveč, skoraj naju to jezi in smejiva se sama sebi. Ostala bi tu, živela bi pri pastirjih, toda midva nisva prišla samo v Dolomite! Nesrečni nespametniki. kj imajo denar, pa ga ne znajo smiselno uporabiti!« si misliva ...
Cesta se vije nezaslišano spretno v višave, midva jo sonihava kar naravnost navzgor in reževa serpentine da je veselje. Okoli petih prideva na Passo Falzaresro (2117 m). Gorski zrak naiu ž6 dolgo prevzema, da sva kar omotična, »tu je pač dovolj ozona.« si misliva, »najmanj Oio!« Strašen apetit se drami, toda midva jeva kar mimogrede, ozirava in obračava se na vse strani, »da nama kai ne uide«, pravi Jo. On je danes posebno udarjen, neprestano nekai brblja pred sebp. in bi hotel videti te planine od vseh dnevnih in letnih čas;h...
S Twela7fl FaMrecro se nasrlo sonččava v dolino, odpočila in najeilla se bova pred
mrakom, potom pojdera poooffl naprej, kajti taka naju nov, le vi$ji prelaz, na katerega pa se hočeva dvigniti ponoči, kajti podnevi naju vročina boij utruja ko hoja.
Do sedmih zvečer sva samo Se 1475 metrov nad morjem (Pieve di Livinallongo). Upala sva, da bo zdaj hoje v dolino konec, zakaj čim niže greva, tem hujša bo pot na Pordoi. Toda ne; pot še vedno gre navzdol!
Končno se spet ueločiva. Noč je že, svetla. prostrana gorska noč. Mesečina nama razsvetljuje ceste, tako sama 6va sredi tega tihega sveta, le včasih zasine kod v višini snop žarke svetlobe iz reflektorjev neslišnega avtomobila ...
Mlečen soj meseca lije na pore, zvezde so čisto bele, velike, stene gord se lesketajo v me mi luči. da jih ni moči loči ti od zvezdnega nebi. Hodiva in molčiva, postajava sa/mo olS stiudene:h im pijeva. pri vsakem — ne zaradi žeje, marveč zato, ker je ta fforska voda tako imenitna.
—	Malo rvred polnočjo prideva na prelaz Pordod (22391.
NOČ V DOLOMITIH
(Passo di Pordoi)
Vsenaokrog
tone gorovje v brezkrajne globine
nočnesra nebd,
medel lesket vsenaokrog.
dal.mih erord in neba ee spaja molče
vsenaokrog.
Mesec nas tiho rre iz vsemirja.
s svoje visoke poti trosi nenehno
medel le=lket vsenaokorg.
Sva ko dva mirt vena. dva bela mrtve*-*.
počivajoča v hladnem blesku tihega neM,
ko dva okamenela mrtveca
ffredi zvezdi.
Tam nekip v brezdanjih erlohočin^h pa je ?.irljertfp. tam »e giblje zrak.
—	ta-mkai mehkč sp1'*« ljud?e, tečeio vode. drevesa šuimč —.
Slovenski gozdarji so
V Slovenlii ie vsak drugI hektar rodne zemlje zarasel
z gozdom
Gozdarstvo je za nas najvažnejša stroka narodnega gospodarstva. Vsak drugi hektar rodovitne zemlje Slovenije je zarasel z gozdom. Uničite gozdove in uničilr ste obstanek 1,200.000 prebivalcev Slovenije.
V gozdu mestne občine celjske na Pe-čovniku je zborovala ljubljanska podružnica Jugoslovenskega šumarskega udruženja. Po pozdravnem nagovoru predsednika podružnice dr. Franje Vidica je upravni odbor podal poročila, ki so bila sprejeta z odobravanjem. Upravni odbor s predsednikom na čelu je bil z majhnimi izpremem-bami izbran soglasno tudi za bodoče poslovno 'leto. Tako mu je bilo izrečeno najboljše priznanje za njegovo delovanje.
Iz poročil prinašamo najvažnejše o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu rn o smernicah delovanja v bodočem poslovnem letu.
Podružnica je sodelovala pri razstavi lesa, ki se je priredila v okviru ljubljanskega velesejma jeseni 1. 1936. pod geslom »Upo-rabljajmo naš les doma«. Namen razstave je bil, seznaniti javnost z vsestransko uporabo lesa doma, pokazati nova pota pri ukoriščanju lesa, dokazati njegovo izvrstno kakovost in pomen za narodno gospodarstvo. Nekaj novega je bilo propagandno predavanje za ukoriščanje lesa kot pogonskega sredstva pri motorjih. Z uvedbo tega novega pogonskega sredstva pri nas bi postali neodvisni od uvoza bencina in težkih olj, bi pocenili pogonske stroške in povečali porabo lesa in lesnega oglja doma. Tako bi bilo pomagano nam vsem in težki milijoni, ki jih plačujemo za uvožena pogonska sredstva, bi ostali doma.
Brez sposobnega gozdarskega tehnično-pomožnega naraščaja ostane vse prizadevanje za povzdigo našega gozdnega gospodarstva neuspešno. Mi potrebujemo gozdne čuvaje in gozdarje z nižjo gozdarsko strokovno izobrazbo in dovoljno splošno izobrazbo. Iz te nujne potrebe se je tudi ustanovila nižja državna gozdarska šola v Mariboru z enoletno šolo za gozdne čuvaje in z dvoletno šolo za gozdarsko tehnično pomožno osebje. Ker za vzdirževanje tega zavoda, ki nosi naslov državna nižja gozdarska šola, ni bilo državnih sredstev, je banovina prevzela vzdrževanje zavoda in osebja zavoda. Kljub temu je ministrstvo za gozdove in rudnike ukinilo dvoletno šolo in naš naraščaj za gozdarsko tehnično pomožno osebje se bo moral v bodoče šolati v tujini, ker brez njega, vsaj v Sloveniji, ne moremo izhajati. Podružnica je po glavni upravi vložila na ministrstvo za gozdove in rudnike predstavko, da se na zavodu spet uvede dvoletna šola.
Da bi bil', zastopani interesi našega gozdarstva tudi v kmetijski zbornici, je podružnica delegirala svojega člana kot svetnika v kmetijsko zbornico.
V želji, da v svoje vrste pritegne čim-večje število onih, kr, so vezani na naše gozdove, je podružnica izdelala nova pravila, da bi se mogli ustanavljati gozdarski krožki. S krožki naj bi »e zainteresirale najširše vrste prebivalstva za delovanje podružnice ;n se tako bolj intenzivno pospeševali interesi gozdarstva med ljudstvom. Imeli bi naslov »Prijatelji gozda«. S temi krožiti bi se organizirali naši kmečki gozdni posestniki in vsi drugi, ki od gozda živijo, in vsi prijatelji gozda in narave.
Ker se je izkazalo, da dosedanja pravila Jugoslovenskega šumarskega udruženja ne ustrezajo posebnim nalogam podružnice, je sestavljen osnutek novih pravil in predložen glavni upravi v Zagrebu v presojo.
Delegat podružnice je zastopal Jugoslo-vensko šumarsko udruženje na skupščini Češkoslovaškega gozdarskega društva. Poročal je o sijajni organizaciji tega društva, o njegovem uspešnem delovanju in velikem zanimanju in podpori, ki jo je to društvo deležno pri češkoslovaški javnosti.
Sprejeta je bila resolucija, s katero podružnica z veseljem ugotavlja, da vlada popolno soglasje med njo in našimi okrajnimi gozdarji glede potrebe tega stanu in pozdravlja njihov sklep, da se bodo strnjeno včlanili v podružnici.
Ena največjih gozdnih drevesnic v državi je last podružnice. Iz te drevesnice se je oddal letošnjo pomlad skoraj milijon raznih gozdnih sadik po zelo nizki ceni. Podružnica vrši tudi s tem svojo važno poslanstvo pri obnovi gozdov.
Z velikim zadovoljstvom se je ugotovilo, da je zanimanje za delo podružnice oživelo, kar je izpričevala velika udeležba zla-sfcf mlajših tovarišev, gozdarskih inženjer-jev. Pristopilo je tudi mnogo novih članov in še več jih bo pristopilo. Tako je prav.
Strnjeni v goste vrste, vezani med seboj s skupnimi smotri in ljubeznijo do naših gozdov, ki so temelj blagostanja Slovenije, so se tiha delavci za bodoče rodove, naši gozdarji, razšli. Oni varujejo in negujejo naše največje narodno premoženje — gozdove.
w<KinMiiiiiiiiiiHtiiiHttm!Htn)iitMmiifmnmifmtmimnimniniiiiii
ttmtnirtitiiiin>mmnmtiiimiiiiii
V SOLI
»Tonček, kje so vladali kalifi?«
»V Kaliforniji!«
STUDENTOVSKA
Študent Peter bi se moral učiti. Toda razen tega ima še dve želji: da bi šel v gostilno in da bi šel na ples. Ker noče samemu sebi ničesar očitati, sklene povprašati žreb za svet. Iz žepa vzame dinar in reče:
»Zdaj ga bom vrgel na mizo. Ce pade na številko, pojdem plesat, če pade na glavo, pojdem v gostilno, če se bo postavil pokonci, se bom pa učil...«
Oni dan sem dobil v roko knjigo, posvečeno popotnikom. Marsikatera zgodba je bila v njej, ki mi je vzbujala grenko zavest in pregnala smeh z usten, ki se tako rade smejejo, često se mi je zdelo, da jih poznam romarje, zaradi vere in ljubezni preganjane, zaradi močnih misli teptane. Ta in ona zgodba bi bila vredna, da je na prižmci prečitana, ta in ona, da je objavljena, saj bo morda za koga dokument, morda klic, ki bi do duše in srca poklical m vzbudil, kar je potlačenega in zamorjenega. žalostne so bile nekatere zgodbe, o Tončki morda najžalostnejša.
Bila je sončen otrok, ki mu udarci usode niso mogli vzeti sonca, ne blestečih zarij potemniti. Zvonek je bil njen nasmeh in njena mlada beseda glas srebrnega zvona. Zgodaj je bila v tuji hiši doma.
Bila je sončno dekle. Stopila je na pot, ki je najbolj romarska, v Cinibri je začela svoje poslanstvo oblikovanja najmlajših, najdovzetnejših duš, ki jim je s čutečo mislijo odgrinjala zastore prve učenosti in modrosti, ki je skrita v abecedniku in začetni računici. Tesno je priklenila nase mlada srca. Pa komaj je to dosegla, že je morala v vas Dolenj, kjer je enako vneto učila, enako ljubeče vzgajala. Pri tem pa je vedno po svoje mislila in spoštovala tudi druge, ki so mislili nezakrinkanih duš. V prostem času je skrbela ne le zase, temveč ga je mnogo posvetila pesmi in izobra-zujoči besedi tudi izven šole. čisto je zvenela njena pesem, saj je prihajala iz jasne duše. Daleč naokrog so jo poznali in ljubili. Vsak je bil vesel, če je bila Tončka v družbi, kajti tudi največjega mračneža
je znala razvedriti in priklicati na njegove ustnice smeh, ki ga je sama toliko imela. Zlepa kdo ni imel toliko življenjskega optimizma kakor ona in to v časih, ki njenim mislim niso bili naklonjeni. Bila je brez Žale misli, brez zlega namena, dobra duša ji je sijala v očeh, da je vsakdo mogel kot knjigo brati njeno slednjo misel. Zato pa so jo imeli radi vsi, tisti, ki so mislili in čutili kot ona, pa tudi tisti, ki so drugače čuvstvovali. Tudi ti slednji so jo radi vabili v svojo družbo, kajti le z njo je bila pesem, le z njo iskren, prisrčen smeh.
Odtod je romala v Polje, ki je dobro. Vse svoje zmožnosti je tam razvila čim popolnejše. z njo je prišlo globoko oranje mladih njiv, saj je bila pri svojem delu vedno temeljita. Vedela je, da najboljši klasi klijejo iz globoko oranih njiv. Kot mati, ki najnežneje čuti, je doumela mlade duše; skrbno je gojila mlado cvetje kot more le vrtnarica, ki je bila skozi in skozi odlična.
Iz Polja, ki je dobro, se je vrnila tja, kjer je začela. Novo življenje se je pričelo z njo. Redkokdaj je bilo kulturno življenje tako razgibano kakor takrat. Ni bilo prireditve, da ne bi dobrohotno sodelovala. Le malo ji je bilo mar sebe, vsa se je dala drugim, ki so bili veseli njenih izrednih sposobnosti. Težko bi bilo reči, kje se je bolj odlikovala; v šoli ali pri prosvetnem delu. Tudi v tem kraju pa je bilo dolgočasno, kadar ni bilo nje. Se vedao je enako vneto pela, 8e enako prisrčno smejala, pripovedovati je znala kot malokdo. Mnogo pozneje so pravili: Nihče se ni znal tako nasmejati, nihče tako zapeti kot Tončka.
Sredi tega se je poročila. Z vso ljubeznijo se je oklenila doma, postala je v polnem pomenu besede njegova kraljica. Ko je darovala svetu prvo življenje, je sama dolgo nihala med življenjem in smrtjo. S svojo močno voljo do življenja je premagala vse in dala življenje še Dari in Ne-venki. Njen brezmejni sončni smeh je polagoma gasnil, saj je hotela biti najboljša družica in najboljša mati. Vse to je bila, zato pa je skrb za njene preganjala marsikdaj nekdanji smehljaj ,kajti materina lastnost je najjprej skrbnost, potem šele nasmeh.
Tedaj je bila v čekovju. Njen dom je sprejemal gostoljubno vsakogar, ki je moral občudovati Tončkino pozornost, predvsem pa njen fin okus v kuharski umetnosti. čeprav se je vso posvetila svojemu domu in njenim, je še vedno našla priliko, da je sodelovala pri koncertu, dramski pri reditvi in drugod, kjer je bila njena pomoč potrebna. Dobro besedo je imela za vsakogar, dušo je znala okrepiti, darežljivo roko za vsakogar, ki je potrkal na njena vrata, še prošnje ni bilo treba, Tončka je vsakogar sama prehitela. Pri tem pa je bila skromna in tiha, le družbo je znala še vedno razvedriti s prijetno pripovedjo, pa tudi s pesmijo.
Ko pa sta ji manjkali samo še dve stopnici do vrha in miru, se je začelo. Najprej se je moral mož preseliti nekam daleč, nato so se morali seliti in končno je morala še sama na pot, ki je vsak korak posuta s tremi velikimi bodečimi traji, katerih konice se zabadajo prav do srede materinskega srca — Metko, Daro in Ne-va»i'*o.
k*c©r ni nikomur nič žalega storila, ven-
dar so ji rekli, da mora v daljni Klošter, nekje za tretjo in peto goro. Težko je bilo verjeti to vest, a pisana beseda je prišla. Marsikdo se je vprašal, zakaj je to. Pa se je morda enemu ali še komu zgodilo, da je dobil odgovor: »Kaj se obre-gaš, saj nisi prizadet! Boga zahvali in zase se brigaj«. Obmolknila so usta za usti, a marsikatero srce bi rado odgovor na vprašanje: Zakaj?
Pa so na svetu otroci, ki pravimo o njih da so neumni, da ne znajo ničesar misliti. Morda je včasih tako res. Menda pa vendarle ni nespamet in neumnost, če tri hčerke zajokajo hkrati, pa bo največja šla v sedmo, najmlajša pa v prvo gimnazijo. Bogve, te one vedo odgovor na vprašanje: zakaj. A kdo bi se menil za otroke in njihove biserne, čiste solze?!
Rekli so ji, naj ostane, naj ne verjame črki in naj tudi sama piše. Piše naj mesec, morda dva, pa bo izpisala Toda Tončka ne piše rada, to slabost ima res; včasih rajši stisne roko in se z zobmi zagrize v ustnice do krvi, do rdeče krvi; njena glava je dvignjena in oko ponosno zre, čeprav kalno, tja ... tja ...
Monotono po jo svojo pesem kolesa po tračnicah — Tončka se pelje brez pesmi, prvikrat roma brez pesmi in nasmeha. Z njo so tri velike skeleče solze in zapuščeno se ozirajo okna na kalno, umazano vodo, ki teče mimo visoke hiše, ki jo je zapustila gospodinja in mati treh mladih drevesc, ko so najbolj potrebna njene skrbne roke in čuteče duše. V šesterih in mnogih očeh pa je hrepenje in ogromen nerešljiv vprašaj!
Zaprl sem knjigo in v mojem srcu je bila siva žalost,	K, S.
(Sokol
Izid tekem ljubljanske sokolske župe v odbojki
V nedeljo 29. pr. m. so bile od 9. do 14. ure na telovadišču Ljubljanskega Sokola tekme članstva in naraščaja za prvenstvo župe v odbojki. Tekmovalo je 14 vrst: pet vrst članov, štiri vrste naraščajnikov, tri vrste članic in dve vrsti naraščajnic. Ljubljanski Sokol je postavil tri vrste. Sokol I Tabor štiri, Ljubljana-Šiška tri, Ljubljana II eno, Domžale dve in Dolnji Logatec eno vrsto.
Kljub temu, da je bilo v vseh oddelkih bolj ali manj gotovo, kdo bo končni zmagovalec, smo vendar v vseh oddelkih videli trdovraten boj. Pri članih sta hoteli vrsti s Tabora in Š;ške ogražati prvenstvo Ljubljanskemu Sokolu, a je dosedanji žup-ni in tudi zvezni prvak Ljubljanski Sokol vse igre odločil v svojo korist kljub temu, da so te tri vrste na oko nekako enake. Zveznemu prvaku se pozna tehnično prvenstvo, vidi se, da ima homogeno, preizkušeni in vigrano vrsto; ostali vrsti, ki sta tudi obe zelo dobri, pa pogrešata povezanosti in skupne igre. Pri članicah je nudila Ljubljanskemu Sokolu resen odpor samo vrsta Taborjank. Tej vrsti pa se vidi, da se ni dalje časa resno bavila z mislijo na prvenstvo, ker je premalo vigrana :n urejena, čeprav ima nekaj dobrih, požrtvovalnih, okretnih in ambicioznih posameznic. Pri moškem naraščaju je bil suveren gospodar Sokol I Tabor, kateremu je samo malo manjkalo, pa bi se tudi njegova druga vrsta uvrstila na drugo mesto. Ženski naraščaj društva Ljubljana II je nudil premalo odpora in je brez težave zmagala vrsta Ljubljanskega Sokola. Vrste so se uvrstile takole: člani: I. Ljubljanski Sokol, II. Sokol I Tabor, III. Ljubljana-Si-ška, IV. Domžale, V. Dolnji Logatec; članice: I. Ljubljanski Sokol, II. Sokol I-Ta-bor, III. Ljubljana-šiška; moški naraščaj: I. Sokol I Tabor (prva vrsta), II. Ljublja-na-šiška, III. Sokol I Tabor (druga vrsta), IV. Domžale; ženski naraščaj: I. Ljubljanski Sokol, II. Ljubljana II.
Za leto 1937. so torej župni prvaki pri članih, članicah in naraščajnicah Ljubljanski Sokol, pri moškem naraščaju pa Sokol I Tabor. Te štrri vrste bodo šle 12. t. m. v Celje, kjer se bodo v hudi tekmi pomerile s prvaiki celjske, kranjske in mariborske župe za prvenstvo v tej najtežji skupini žup. Zmagovalci celjske tekme bodo 26. t m. tekmovali v Beogradu za zvezno prvenstvo, ki ga doslej branijo slovenske župe: pri članih ljubljanska (Ljubljanski. Sokol), pri članicah mariborska (Maribor-Matica), pri naraščajnikih kranjska (društvo v Kranju) in pri naraščajnicah celjska (društvo Celje-matica).
Vrsti članov -n članic, ki bosta v Beogradu prvi, pa bosta 10. oktobra v Sofiji tekmovali s Čehi. Poljaki, Bolgari in Rusi za prvenstvo Zveze slovanskega sokol-stva. Želimo, da zmagovalne vrste z dne 30. avgusta do prihodnjih tekem pridno nadaljujejo vaje in v Celju uspešno nastopijo pri tekmah.
Sokolski tabor v Podnartu
Podnart, 3. septembra
Iz Podnarta, Lipnice, Ovsiša, Dobravt in še drugih vasi pod obronki Jelovice so prišli v nedeljo na veliki sokolsk: tabor radovljiškega okrožja v Podnartu. Slavje, kakr-, šnega Podnart še ni videl se je pričelo ob 15. na prijazni jasi staroste br. Antona Pogačnika, ki je s svojimi sinovi najtrdnejše jamstvo, da bo Sokol v Podnartu kar najbolje uspeval. Sprevod je b:l diven. Za konjeniki, Sokoli v krojih in kmečkimi fanti se je vrstila godba. I. planinskega polka iz Škofje Lole; njej je sledila uniformirana skupina sokolskih gostov, nato pa dolgi četverored' članstva v krojih in v telovadnih oblekah s šestimi prapori v ospredju. Moški in ženski deci so sledile narodne noše, potem pa naraščaj, ki je nosil pet praporov. Dolga skupina bratov in sester v civilu je zaključka impozantni sprevod, ki je štel svojih 700 udeležencev. Viharno pozdravljanj so stopali Sokoli in So-kolice prav do vstopa v Lipniško dolino, potem pa krenili nazaj na telovadišče, kjer se je prčei nastop.
Za domačine je izpregovoril inž. br. Metod Pogačnik, za župo br. Jaka Špicar in za SKJ in br. Gangl-a br. Poharc. Po pozdravu državni zastavi in igranju državne himne so zapeli prisotni Pesem sokolsk;h legij. Sledil je nastop, ki je s svojim pestrim sporedom, lepo pripravljenostjo in dobrim izvajanjem živo podčrtal delo sokolskih telovadnic. Nastop;li so vsi oddelki, potem pa se je razvila zabava, ki ji je prisostvovalo okrog 2500 ljudi, kar pomeni za Podnart pač višek, ki niti oddaleč ni bil pričakovan. Predvsem naj poudarimo prisotnost kmečkega ljudstva, ki je prihitelo v Podnart. Celotni uspeh sokolske prireditve je bil sijajen, kar najbolje pove, kako malo uspeha ima gonja, ki jo vrše pritlikavci, proti tej vsedržavni organizaciji.
Borba za šest
milijard zlata
Kakor znano, so Zedinjene države svoj zlati zaklad v vrednosti 6 milijard dolarjev spravile v trdnjavo Knox pri Louisvil-leu. Da se izkaže, ali je tu dovolj varno spravljeno, so priredili te dni tam velike vojaške manevre s fingiranim napadom na Fort Knox.
Louisville je bil že v sovražnikovih rokah in vsak trenutek bi se lahko izvršil napad na oklopne utrdbe, v katerih je bilo spravljeno zlato. Preden bi sovražnikove sprednje čete prodrle v trdnjavsko območje, bi bilo treba spraviti zlato v brze oklopne tovorne avtomobile in ga odpeljati v smer proti Nashivilleu.
Manevri so pokazali, da v primeru invazije ne bi bilo potrebno, da pride vse to zlato v sovražnikove roke. Odpeljali bi ga lahko še pravočasno. Seveda pa bi imeli z natovarjanjem zlatih paiic v najkrajšem času in pod stalnim sovražnikovim zapornim ognjem zelo težak posel.
ČITAJTE ŠIRITE U T R O«!
»J
»JUTRO« It 207
NcM* l dl rsaz.
................... NOVOST — PROTI DE2JU IN SNEGU IMPREGNIRANI ŠPORTNI PLASOI V
2H D A IVI E NOVEM »FISCHGRATEN« VZORCU PO DIN 680.— NUDI V ELEGANTNEM,
LEPO PRISTAJAJOCE^l KROJU DAMSKA KONFEKCIJA
PAULIN - LJubljana - Kongresni trg 5
Rafael Sabatini*
56
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Tu sta stala Lionel in Rozamundia ter s pošastno mrlečima obrazoma gledala drug drugega, med tem ko sta Nubijca kakor dva kipa stražila oba-kraj stopnic.
Plemič je stokal in lomil roke. Njegov raztrgani jopič je bil za silo zakrpan s palmovimi vlakni, ves blaten in ves umazan. A kakor je bilo soditi po njegovih prvih besedah, ga je bilo vendarle najbolj skrb za Rozamundo.
»Moj Bog, da moraš ti prenašati vse to! To ponižanje, to barbarstvo! O moj Bog!« je vzkliknil in si z rokami pokril shujšano lice.
Rahlo se je dotaknila njegovega komolca. »Kar jaz trpim, je še malo.« Njen glas je bil brezeudino trden in pomirjajoč. »Ne pomiki j me, Lionel. Mojega trpljenja bo kmalu konec.« Nasmehnila se je s tistim prenapetim smehom, ki ga časih vidimo na slikah mučenikov.
»Kako?« je vprašal.
»Kako?« je ponovila. »Mar nima človek vsak čas možnosti, da vrže breme življenja s sebe, kadar ga prehudo tišči — kadar ga tlači huje, nego more Bog terjati od nas?«
Stok je bil njegov edini odgovor, že vse te ure, odkar so ju bili spravili a karake m kopno, ni delal drugega kakor stokaL
Dva sužnja sta stopila na teraso in prflčvrstila v železne obroče na abdu Štiri goreče platmenice. Negotova rdečkasta sivetloba se je razlila po strešnem vrtu. Neslišno sta spet odšla, in v temni odprtini vrat se je prikazala tretja postava: Saikr al Bahr.
Za trenutek je mirno obstal; njegova drža je bila ošabna, obraz prazen. Nato je počasi stopil naprej. Oblečen je bil v kratek bel kaftan, opasan z lesketajočim se pasom iz zlata, ki je ob slehernem gibu ognjeno zažarel v sviitu plamenic. Koimollci in koleina so bila goda, noge so mu tičale v rdečaih, z zlatom okrašenih brezpetnikih; glavo mu je ovijal bel turban, ozaljšan s peresom ribjega orla v zaponki, ki se je iskrila od draguljev.
Molče je mignil z roko. Nubijca sta se umaknila in pustila gusarja samega z ujetnikoma.
Priklonil se je Rozamimdi: »To, gospodarica, bo v bodoče vaše kraljevstvo. Kakor vidite, ravnam z vami bolj kot z ženo, ne kakor s sužnjo. Upam, da se boste tu dobro počutili.« Lionel mu je z obrazom belim kakor kreda strmel v oči. Plašno se je umikal pred polbratom, ki ga je kcimaj opažal.
Rozamundla. se je pa vzravnala kakor sveča ln trdno pogledala gusarju nasproti Njeno bledo obličje je bilo takisto zbrano in mirno kakor nje-govio. Samo naglo dihanje je pričalo o njenem razburjenju:
»Kakšne namene Imate z menoj?«
»Namene x vami?« Čeprav je mislil, <Sa Jo h, si vendar ni mogel kaj, da ne bi občudoval njenega poguma v takem trenurtflm.
Mesec se je dvigal izza gora kakor srp fiz zlikanega bakra.
»Ni na vas, da bi me vpraševali po mojBi namenih. Bil je čas, Rozamumda, ko niste imeli na vsem svetu bolj vdanega sužnja od mene. Vaša brerarč-raost in vaše premajhno zaupanje sta raztrgala zlato vedrigo. Spon, ki sem vas zdaj uklenil vanje, se ne boste taJko zlahka otresli.«
ZaničUijvo se je nasmehnila. Sir Oltver Je stopflU še bližje k nji:
»Danes si moja sužnja — razumeš? Kupljena na semnju, kaikor si človek kupi mezga, kozo ali vel-bloda. Moja si z dušo in telesom; moja last si, moja stvar, moje živinče, ki ga morem rabiti ali zlorabiti, razvaditi ali streti, kaikor se mi zazdi, brez ozira na vse, kar ni moja valja, zakaj tvoje življenje je v mojih roikah.«
Pred gluhim sovraštvom, ki je drhtelo v njegovih besedah, se je nehote za korak odmaknila.
»Žival!« je zasopla. »Bog ti odpusti!«
»Hvala ti za to molitev; upam, da tebi ne bo manj milostijiv.«
V ozadju se je oglasSl nerazločen vzikrik, feda/v-Ijen, hiropeč ihti j a j. Sakr el Bahr se je počasi obrnil. Molče je pogledal Lionela, nato se je zasmejal: »Ha, ha! Moj nekdanji brat! Krasen dečko, talko mi živega Boga! Le poglej ga, Rozamunda! Glej
ta steber mofttva, svojega Ubranega soproga, kako pogumno premeša nesrečo! Oglej A ga, tak oglej
si ga, mojega ljubljenega brata!«
Pod udiarci njegovega zasmeba se Je zganil r LU aneflovih prsih srd namesto strahu. Divje Je bruhnil iz sebe:	i »Ti nisi moj brati Tvoja znati Je bfb vfiačag^ tki je varala mojega očeta!«
Sakr el Bahr je vztrepetal, kakor <$a bi ga bfi g bičem oplazil, vendar se je premagaj::
»Se enkrat naj slišim ime svoje matere s tvojega gnilega jezika, pa ti ga izrujem s korenino vreflL Hvala Begu, da je njen spomin vzvišen nad psovka takšne golazni. A vendar se pazi in ne govori o edini ženski, ki jo spoštujem.;}
Tedaj se je lionel zajprašil vantj kakor podgana v najhujši stiski; a Sakr el Bahr je iztegnil roko, in suženj se je tuleč sesedel na kolena.
»Precej močan sem, kaj?« ga je žbodel gusaav »Ali je čudo? Pomisli: šest neskončnih mesecev sem se prikovani ubijal z gailejskim veslom. To ja izpremenilo moje telo v železo in mi izpilo dušo.« Patoma* ga je v kraj, da je treskoma padel med ste-blovje rožnega grma. »Ali si moraš predstaviti m« ke na veslaški klopi? Dcun za dnem in noč za nočjo sediš prikovan k vesdu, sredi izparin in amradu nesrečnih tovarišev, nepočesan, neumit, izpostavljen dežju, M te šalba, in solncu ki te praži, % žulja in ramami pokrit, razcapan in razmesarjen krvavej od nadzorndkovega biča, v neskončnem, okrutnem dedu, dokler te ne zapustijo moči?
OKRAS ZA VSAKO HIŠO!
»BARKAROLA 461« super velike kapacitete po posebno nizki ceni, ki v pogledu selektivnosti in občutljivosti ne zaostaja za najdražjimi aparati. — Vgrajen kratkovalovni del, osvetljena skala napisanih postaj, močna krajna pentoda itd. so neketere od mnogih odlik tega sprejemnika. — Moderna Unija dela »Barkarolo 461« okrasom vsakega doma. — Maksimum izkoriščanja prostora in proporcija žasije omogočena z novo zgradnjo šasije v treh delih.
PHILIP
CENE MALIH OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo »lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši meseh za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM -m	- -
odgovor, priložit« 1*111 3* ▼ ZnamKaH
T
Vse pristojbine ca male oglase Je plačati pri predaji naroSh, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ah pa po poštni položnic! na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—*
Vsa naročila in vprašanja, fSSoča se malto oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek ffJutra4*, LJubljana*
USPEH
doseže lahko vsak fotoamater. Priporočamo pa, da daste Vaše filme v razvitje, kopiranje in povečanje strokovni fototrgovini
F R A H J 0 MAVEC Ljubljana, nasproti Uniona.
Samo kvalitetne izdelave. O. Ih. Kothman:
in
Nove pustolovščine
102
Lahko si mislite, kako se ustrašim! Ucvrem jo, kolikor me noge neso. Gospodična Sivka pošilja za menoj vse mogoče grde besede, ki se učiteljici nič ne spodobijo. Celo s pestjo mi grozi. Najhujše je pa to, da se prav ta mah pokaže izza ovinka redar.
103
Zgodi se, česar se bojim. Redar jo ubere za menoj. Hitro, kolikor mi duša da, dirjam nazaj proti mestu; a komaj pridem do prve hiše, zaslišim redarja tik za petami! Če se ne zgodi čudež, me mora zdajpazdaj začopatiti. In bogme, čudež se zgodi!
Beseda 1 Din Javek . um La šifro ili lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Žegnanje
Na bobe, domače ko line in dobro kapljico, vabi v nedeljo in pone deljek gostilna pri »Zi-movcu«, Sp. Kašelj — Zalog.
22071-18
Tudi danes
pri Kramarju na Dolenj ski cesti najboljše jedače in pijače ter prašiček na ražnju.
22382-18
HALO, HALO
v gostilni pri PANJU, Vegova ul. 10 se toči fini sladki vinski mošt in se pečejo fine domače krvavice ln pečenice. Pridite in prepričajte se. Polno zabave in sme ha. — Se priporoča in Vas vabi — TONE HUČ.
22386-18
Prehrana,
Bese<ia 1 Din. Jave* 3 Din ia šifro ali lajanje oaslovs 5 Din. Najmanjši »nesek 17 Din.
Abonentl
ge sprejemajo na dobro domačo hrano poce.ni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2220544
V dosmrtno oskrbo
sprejmem osamljenp, dobrosrčno osebo z nekaj kapitala, event. kakim posestvom. Oskrbo nudim vsestransko dobro, krat idealen v Sioveniii, blizu kopališče. Naslov v podr. Jutra v Mariboru.
22405-14
t)**«4a t Din itavnk t Din
0	Šifro »U dajaoje nadlov«
1	Dis. H»!ui*njil nt«M*
17 Dta.
Sobarico
sprejmem za stalno zaposlitev k boljši rodbini. Vešča mora biti neukega jezika in zmožna šivanja in likanja. Pojasnila daje Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana., Aleksandrova c. 2-1.
20110-4
Prodajalca
izvežbanega gala.nterista in manufakturista, zanesljivo moč. sprejme veletrgovina. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposoben in agilen«.
22066-1
Prodajalca(ko)
za novo modno trgovino —
sprejmem. — Ponudbe pod »Vesten in vešč« na ogl. odd. Jutra.
32005-1
Tkalski mojster
dobro izurjen, sposoben za ustanovitev nove tekstilne tovarne, dobi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pnd zoačko »Dobra služba zajamčena«.
204*2-1
Prvovrstnega
strojnika
ščemo za žago im
gospodično
za urad, veščo lesne stroke. Ponudbe na CER d. d., Zagreb, Tomašičeva 10. telefon 36-79.
21995-1
Krojilca
za damsko konfekcijo, prvovrstno moč z dolgoletno prakso v ženskih plaščih, z dovršenim krojem, veščega kopiranja modeloVj sprejmem. Nastop takoj, mesto stalno. Ponudbe z navedbo losedanje zaposlitve na »•Propaganda«, Zagreb, Je lačičev trg 5, pod »4266«.
21930-1
Hotelski sluga
zmožen nemščine ln popolnoma sposobeu. dobi takoj mesto. Ponudbe na; Pavšer, hotelir, Ptuj.
SI 909-1
Strežnico
mlajšo, za zjutraj, sprejmem takoj. Slomškova ul. 7/1., levo.
8341594]
Samostojno
kuharico
ki b! opravljala tudi druga hišna dela .sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna in čista«.
021604
Mlad pekovski
pomočnik
prost, ki bi raz-našal tudi kruh, išče službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rad delam«, _ £81611-1
Prodajalko
mešane stroke i nekaf go-tovine, kot solastnico sprej me samski gospod za skupno delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 777«.	22223-1
Kot hišniku
oddam za oktober eno-sobno stanovanje s kabinetom, da ima veselje do vrta in hiše pod Rož nikom, po znižani ceni. Poizve se v Šiški pri Ml-hevcu, Zeleznikarie^a 10.	22350-1
Postrežnico
čedno, mlajšo, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva postrežnica«.
22357-1
Prodajalko
mlajšo moč, ki je vešča prodaje nogavic in moškega ter ženskega perila sprejmem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča 100«.
22363 1
Trezen pleskar
in ličar
za pohištvo, ki je tudi zmožen imitacije vsakovrstnega lesa se spreime v stalno službo. Pismene ponudbe je poslati na Votska Drago, Maribor, Jurčičeva ul. 6.	22404-1
Mesarskega
pomočnika
za klanje ali prekajevalnico sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesar«.
22J19-1
Poslovodjo
z daljšo prakso v mizarski stroki išče večje mizarsko podjetje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod 17«.
22421 1
Umetniški zavod
za povečanje slik, dunajska tvrdka, Išče za vso Sloveniji potnike za obiskovanje strank sprejme tudi začetnike. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«*
21851-1
Sprejmem
absolventko
učiteljišča zmožno slovenščine, nemščine in klavirja. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Solidna«.
22410-1
Postrežnico
trikrat tedensko z dobro hrano sprejmem takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	22402-1
Prodajalko ali
praktikantko
zmožno nemščine, sprejmem Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jfutra pod šifro »Par-fumerija«.
22401-1
Dobre kamnoseke
sprejme takoj Kamnoseška Alojzij Vodnik,
industrija, Ljubljana.
21876-1
Damo
kJ govori perf. nemSko, delno francosko ter poučuje klavir, sprejmem n* deželo k 2 otrokoma. Ponudbe * referencami na Drago Hadl, Novo mesto.
>-1
Frizerko
in pomočnico, dobro verri-rano v vseh delib posebno v friziranju ter prikupno, sprejmem. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.
218004
Poslovodjo
za realitetno pisarno v Ljubljani ln Mariboru s din 3000 pristopnine ln delitvijo zaslužka sprejme takoj Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33.
22181-1 Trgov, sotrudnika
dobra prodajalca mešane stroke sprejme večja trgovina v mestu na de želi ln sicer e>ega k Spe "»rMckem, drugega k ma-nufakturl m za aranžl-ranje Izložb. Hrana ln stanovanje v hiši. Pon. s prepisi spričeval, življenjepisom ln zahtevki na oglasni odd. Jutra pod Vesten ln soliden«.
21931-1
Samostojnega
mlinarja
iščem za takrjSen nastop
za umetni julin na deželi. Prednost im*jv ml^jte moči in pred vwui) vojašft .e prost-.. Ponujbu s referencami na og:. *dd Jutra pod »Pšenic« ln koruza«.
2.960 1
Izvežban
železninar
zmožen tudi špecerije, vojaščine prnst d.^bi službo. Viktor Maček, Slov. Bistrica.
22136-d
Potrebujem
nekoliko mlajših tesarskih delavcev ln mizarskih pomočnikov, ki znajo vsa dela na tesarskih strojih. Nastop takoj. Pismene ponudbe na A. Moschansky. tovar na igračk. Zagreb. Pošta L poštanskl preti nac.	22179-1
Vulkanizerja
treznega, spretnega delavca. sprejmem. Znanje nemškega jezika pogoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Vul-kanizer«.
22425 1
Hišnika
upokojenca ali državnega uslužbenca. 2 osebi sprejmem na periferiji mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik« 22211-1
2 krojača
in dve Šivilji z večletno prakso za plašče in knetime sprejmem takoj. Plačam dnevno od 30 do 60 Din. Prednost imajo ki tudi govorijo nemško. Nova d.im-ska konfekcija, Jesenice, Gosposvetska c.
221274
Šofer
ki Je obenem tudi mehanik se išče za nastop s 15. 9. 1937. Ponudbe s spričevali na ogl. odd. Jutia pod »Oiozdna Industrija«.
291119-1
Dva čevljarska
pomočnika
dobra, takoj sprejme Andrej Vidic, Naklo pri Kranju.
220234
Pevovodio
išče moški zboT v Ljubljani. Absolventi drž. konzer-vatorija imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pevovodja.«
23314-1
Mesarskega
pomočnika mladega, začetnika, ta koj sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval pod »čeden« na ogL oddel. Jutra.
22158-1
Polirja,
zmožnega in zanesljivega, za viso"ke stavbe sprejme takoj stavbenik Gabrijelčič, Kersnikova 5.
B22B814
Kuharico
popolnoma samostojno, pooteno, pridno in varčno, išče mala družina za takoj, plaia dobra. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
21944-1
Vzgojiteljica
k osemletnemu fantku, vešča nemščine, kakega inštrumenta in po možnosti risanja, se »prejme. Ponudbe pod »-Gorenjsko 8b&« na ogl. oddel. Jutra.
23184-1
Več mizarskih
pomočnikov
sprejmem takoj mizarstvo Fajfar, Zej« — Pobrežje.
2fi2tS54
Dva kolarja
k! znata delati po načrta,
iščemo za gradnjo karoserij Ponudbe na ogl. oddel. Jutra ped »Karoserija«
20232-1
Gospodinjo
na kmetijo, za lažja dela sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor«.
22198-1
Čevljarski
pomočnik
dobro izvežban delavec, dobi takoj &talno služ bo. Jelar, Radovljica 31.
22162-1
Fanta h konjem
močnega, poštenega, 25 do 30 let starega, rabim za stalno službo, za prevažanje moke ln kateri se razume tudi na vsa poljska dela. Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovoru. Industrijski mlin v Domžalah.
21718-1
Pošteno dekle
pridno, za vsa hišna dela, k 2 otrokoma, lšč« fina obitelj. Zglasite se od 11. do 1. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21940-1
Mlada natakarica
tudi začetnica) prijetne zunanjosti za boljšo restavracijo »Slovenka« da bi takoj mesto. Stros-majerjeva 8, Novi Sad IV.	21892 1
Služkinjo
ki ena kuhati, sprejme boljša družina na deželi. Naslov v vseh posloval. Jutra.	21906-1
Agilno prodajalko
mlajšo moč sprejmem, veščo v trgovini mešane ga blaga, posebno ma-nufakture. v večjo trgovino na deželi. Prednost lz dežele. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl odd. Jutra pod »Prodajalka«. — Istotam sprejmem učenko zdravih poštenih kmetsklh staršev. s šolsko Izobrazbo meščan, šol. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učenka«.
22116-1
Trg. pomočnika
ali pomočnico
za podružnico trg. mešanega blaga sprejmem takoj. Jamstvo do 10000 din. Franjo Stumberger, Sv. Barbara v Halozah.
22160-1
Kuharico
za trgovsko hi&o na deželo, pridno in polteno, katera je zmozna samostojnega gospodinjstva sprejmem v stal no službo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra [wd »Zanesljiva kuharica«.
£0169-1
Frizerko
samo prvovrstno moč v vodni, železni ondulacijl takoj sprejme salon Pire LJubljana, Florjanska 6.
21961-1
Služkinjo
boljšo, ki zna samostojno kuhati tn vsa druga domača dela, zdravo ln pošteno, zanesljivo, ki ni starejša od 40 let in ki želi stalno službo na deželi v mirnem kraju pri zakoncih brez otrok, ta, koj sprejmem. Ponudbe na naslov Polkovnik Pe-trlnčič. JvuKlošter pri T^AkP.m.
21933-1
Trgovec
v Industrijskem kraju, Išče veščega mesarja s kapitalom za prevzem mesarije, kjer bi se prodajalo tudi engros. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajen zaslu že k 915«. Nujno!
22140-3
Postrežnico
vestno, vajeno vseh hišnih del. sprejmem takoj. TrstenJakova ulica 7.-L, Bežigrad.
22152-1
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme Rakar Jože, Sp. Duplje 17, p. Križe.
21311-1
Zidarski polir
dobi službo za izven Ljti bljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samo stoj en pollr«.
270681
Sobarico
sprejmemo za 6talno zaposlitev k boljši rodbini, — zmožno šivanja in likanj«. Pojasnila daje Aloma Com-pany d. * o. z., Ljubljana, Aleksandrova e. 3/1.
823944
Elektromonter
izvrsten v vseh popravilih motorjev dinam ostrojev in izvežban navijalec (Wick-ler), dobi delo. Ponudbe t referencami in zahtevo plače pod »K-4ll<M* na Inter-reklam. Zagreb, MasarVko-va 28.	23345-1
Mesarja in
prekajevalca
Išče mesarija Hočevar, Jesenice.
«275-1
Frizerko
dobro moč z znanjem.
nemščine, sprejme večji salon, v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22263-1
Atelje »Moda«
Pražakova 15-1, išCe več pomočnic.
22265-1
Prodajalko
staro od 24 do 28 let sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom. — Predstaviti se osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22030-1
Dva čevljarska
pomočnika sprejmem. Rakovo Jožef, čevljarstvo, Sp. Dupljo 17, p. Križe.
20678 1
Pekovskega
pomočnika
ali raznašalca z nekaj
svojih odjemalcev sprej mem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
221644
Kontoristinjo
B večletno prakso, k! obvlada slovensko ln tu di nemško korespondenco takoj sprejmem. — Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
22192-1
Več pletilj in
potnika(-co)
sprejmem z oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stalno«.
21965-1
čevljarskega
pomočnika za Šivana ln gojzarska dela ln vajenca sprejmem. Ložar, Kamnik.
22082-1
Steparico
za eksportna dela spre J-mam za stalno, oskrba v hiši. Gregorc, Maribor, Aleksandrova 55.
22092-1
Trgov, pomočnica
meš. stroke, mlajša ln prikupne zunanjosti, do bra prodajalka, — dobi mesto v trgovini na deželi. Ker bi po potrebi zastopala lastnika se želi primerna kavcija. — Prednost imajo tudi one ki bi event. kuhale za 2 osebi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalna služba 30«.
22094-1
Zakonski par
brez otrok za majhno gospodarstvo v Gorskem kotoru. polje delce, ki so sposobni opravljati vsa gospodinj ska dela na gospodarstvu s sadjem in povrfc nlno. Iščem. Ponudbe pod »47292« na Publlci-tas, Zagreb.
82000-1
Gospodično
Iščem, veščo nemščina^ ne mlajšo od 30 let, z* svoja dva sina. Ponudb« s sliko pod »Perfektna« na ogl. odd. Jutra.
21992 l
'a&fca fteseda K 0M, fe* rek t fta, u Rtr» %B 4a* tanj« naslor* t lXn; man iS) uesefe IS Din.
Pekovski pomočnik
ki bi raznaš*l tudi kruh. —i želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21937-8
Nadlogar
absolvent gozdarske šole, % dolgoletno prakso, oženjen, išče stalno nameščenje kol logar. Cenj. ponudbe pod šifro »Nadlugar 47268« n* PubHoitas, Zagreb.
31749-8
Postrežnica
vajena vseh hišnih del, K-vanja in kuhanja, išče službe za ves dan dopoldne aH popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22277-8 Gospodična
z večletno pisarn, prakso pri lesni trgovini iSča zaposlitve. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod4 »Veselje do dela«.
21952-S
Progovni
upokojenec
oženjem Išče kako lahko službo. Ponud. pod »Za. dovoljen z malo plačo« na ogl. odd. Jutra.
21841-3
Trgov, pomočnica
mlajša, dobra moč, po-štena in zanesljiva, iz-učena v meš. trgovini, želi premenitl sedanj« mesto. Nastopi lahko ta koj. Cenj. ponudbe n^ ogl. odd. Jutra pod »Do« bra prodajalka«.
22137-9
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, z večle*. no prakso in s kavcijo žeti mesta. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vesten in točen«.
23173-t
Absolvent
z malo maturo in s trgnn. ski m učnim tečajem želj primerne zaposlitve v kaki »Trgovska hiši« ali pisarni gre tudi dva meseca bres-plaČno Je priden in strogo pošten. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Začetnik 50«.
201384
Knjigovodja
vešč slovensko-italijanske korespondence z dolgoletno prakso v ekspertni trgovini deželnih in gozdnih prt-de!k.nv želi premeniti mesto. Sprejme tudi potniško me-sto reelne tovarne ali veletrgovin. Zmožen kavcije. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten delavec«.
t »JUTRO« št.
20?
20
Nedelja. 5. IX. 1937.
Izurjen
manufakturist
■ večletno prakso, 291» ten, samski, želi premestitve. CenJ. dopise na ogl. odd. Jutra pod šl Iro »Reference dobre«.
22171-2
Absolvent vinarske
in sadjarske šo'e V Mariboru z odličnimi spričevali, pošten, priden. takoj sprejme primerno zaposlitev. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent«.
221152
Manufakturist -
galanterist
mlajša moč. želi preme niti mesto. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vesten in agi len«.	22010-2
Natakar
18 let star, čedne zuna njosti. govori tudi srbo hrvatsko, češko, zadost no nemško. Išče name Btltve kjerkoli. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden na takar«.
22009-2
T^-lski podjmojster
z lOletno prakso v teks tilnl stroki lzučen stroj ln ključavničar v stanlu popolnoma samostojno voditi tkalnico, želi pre meniti službo. Ponudbe :na ogl. odd. Jutra pod »Karirano ali gladko«.
21979 2
Vzgojiteljica
B perfektnlm znanjem nemškega jezika želi mesta k enemu ali dve :tna otrokoma. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra	21985 2
151etno dekle
želi k otrokom ali po moč gospodinji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21988-2
Trgovskega
pomočnika
'18 let starega bi dal za pol leta brezplačno naj raje k nemški dobri dru ftinl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastonj 878«.
21852-2
Prodajalka
mlajša moč, lzvežbana v galanteriji, manufakturi ln špecerijl želi mesta v trgovini. Sposobna tudi za lažja pisarniška dela ali kot blagajničarka. -Naslov v vseh posloval Jutra.
21904-2
Zanesljiv
zakonski par
brez otrok, Išče boljše irlničarljo ali kako dru (50 primerno zaposlitev, f —ludbp na J. Ko5", ni gonce 6, p. Slov. Bistri ca.	21859 2
Pletilec
nogavic išče zaposlitve kot sotrudnlk pri kaki trgovini s pleteninami. Ponudbe na J. Košir. 19 'AOIS 'd '9 soaoSjo Btrica.
21860 2
Dekle
k! zna šivati želi spre jeti službo pri šivilji, pomagala bi tudi v go spodlnistvu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22103-2
Samostojna gospa
srednjih let, dobra kuharica. išče mesto go spodinje pri samostojnem gospodu, dami ali mali družini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod ši Sro »Takoj 42«.
22073 2
Pletilja
popolnoma izurjena, sa snost-ojna z večletnimi spričevali. išče stalno službo s 15. septembrom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22090-2
Inteligentno dekle
začetnica, želi mesto v pisarni ali kot blagajni čarka. Ponudbe na po družnico Jutra v Mariboru pod »Poštena in marljiva«.
22084 2
Ključavničar
strojnik, poročen, išče mesto hišnika. Centralna kui jav« Ponudbe f ogl. odd. Jutra pod »Vesten in skrben«.	32391-2
Pisarniška moč
ss znanjem stenografije, strojepisja, slov, m srbo hrv. korespondence. — knjigovodstva itd in odsluženim voj. kadr. rokom prosi za primerno zaposlitev. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22269 ?
Odgojiteljica
E znanjem nemščine, francoščine ln klavirja. Išče mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22180-2
Natakarica
prvovrstna, solidna ln poštena, s kavcijo, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična ln priljubljena«.
22239 2
Gg. trgovci,
industrijalci
Ce rabite Inteligentno, samostojno. zanesljivo osebo kot prodajalko, blagajničarko, kontori stmlo. voditeljico obra ta etc.. potem javite to na spodnjo šifro in bo dlt? prepričani, da ste našli kar želite. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mesto ali dežela«.
22246-2
Prodajalka
modne stroke išče služ bo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Starejša samostojna moč*.
22247-2
Bivša trgovka
želi mesto prodajalke aH
blagajnlčark« t mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Čimprej kjerkoli« na ogl. odd. Jutra.
22248-2
Obupana mati
ln žena Išče mesto v tr govlnl ali pisarni. Po nudbe pod »Nujna po moč« na ogl. odd. Ju tra.	22249 2
Za hišnico
pr«U eiiacvanja bi šla mati ginom «1.£ir.omo.ite.jem. Naslov v vseh poašova_š-ca.h Jutra.
22301-2 Kot začetnica
Iščem pisarniško službo ln grem nekaj mesecev brezplačno. CenJ. ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva ln razum ljiva«,
22234-2
Uradnica
z dolgotrajno prakso, — knjlgovodkimja-bilancist-ka, perfektna slovenska in nemška korespondent ka. zelo lzvežbana v vseh administrativnih poslih. Išče mesta. Po nudDe na ogl. odd. Ju tra pod »Zmožna ln vestna moč 1937«.
22267-''
Kuharica
vajena samostojnega vodstva go: ",ne oz. kuhinjo, išče dobro m«-to. K avti je zmožna Ponndbe na ogl-odd. Jutra pod »Dobra ku harica*.
E807 2
Plačilni natakar
verziran v kavanrškem in estavraCTjiskem poi'o. Išče iiameščerjt. Cen.), ponndbe na ogl. odd. Jutra pod ^Znanje jez:kov«.
22298-2
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek i Din. za šifro «11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Tisoč dinarjev
in ved zaslužite mesečno z delom doma. Po-
Jam material prevza mem goto-- ^go. Mal Kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priloži te znamko za odgovor. Mihajlo Henlg, Panča-vo, Br. Jovanovlča 20.
21968-3
Perfektno
korespondentko
srbohrv., slov., nemška knjigovodkinja z večlet no prakso, Išče stalno zaposlitev. Ponudbe pod »Vestna in marljiva« na ogl. odd. Jutra.
22033 2
Zaposlenja v pisarni
ali trgovini Išče absol ventka trg. tečaja z ma lo maturo. Ponudbe pod »Dobra stenografka« na ogl. odd. Jutra.
22025 2
Samostojna
kuharica
išče službo, gre tudi na deželo. Naslov: LJublja na vn, Aleševčeva 74.
22174-5
Organizator
ravnatelj v p., dipl. ju rist, 501etnik, izvežban \ vseh vodstvenih poslih tudi posojila, cenitve eksekucije, slov., srbohr ln nemške korespon., želi sodelovanja admistrat komerc. značaja ali kot pravni konzulent v več jem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen praktik«.
22188-5
Mlad pekovski
pomočnik
ki Je sposoben za vsake delo, Išče službo. Naslo\ Prane Pire, Ljubljana. Rožna dolina Cesta XIX 12.	22195-5
Starejaš ženska
poštena, bi prevzela o skrbo pri kakšnem bol niku ali kakšno drugo opravilo, tudi na deželo grem. A. K., babica, Kosovo polje 158.
21993-2
Mlad pekovski
pomočnik
vajen vseh pekovskih del, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22069-2
Postrežnica
delavna, vajena vsega dela išče službo za cel dan. •— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22287-2
Tkalski mojster
v pokoju išče zaposlenja za nekaj ur dnevno gre tudi montirat ali popravljat mehanične statve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsi sistemi«.
22375-2
Prodajalka
prvovrstna moč, verzlra-na v vseh panogah, želi mesto kakšne podružnice za samostojno vodstvo, ali pa kot blagajni čarka v večjo trgovino. Razpolagam z din 20000 kavcije. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Zelo podjetna«.
22440-2
Objava
Gospa srednjih let. lepe vrednost in gotovine 10 tisoč din zaradi družin skih razmer iščem stal no mesto k dobrim ljudem. najraje k vdovi. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Življenje«.
22457-3
Šofer
z večletno prakso, zmožen tudi kavcije, — želi stalno mesto. Naslov v v»eh ju. slovainicab Jutra.
22419-2
Mlajši trgovski
pomočnik
mešanega blaga. caiar-*oien prodajalec, išče au . . 1 •Jurič, trg. pom-očn'* Dob. Ijin, Vrbaska banovina.
22458-2
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrove mali oglasnik
Kotniki
Beseda l Dm. Javek 3 Dm za šifro ali dajanje o»»lo-va 5 Din. Najmaijšl tae«tfe 17 Din.
Potnika
mlajšega, samskega, v kolonialni ln špecerijski stroki po nekdanjem Štajerskem dobro upe-ljanega, takoj sprejme mo. Ponudbe z referen cami in navedbo zah tevkov na ogl. odd. Ju tra v Ljubljani pod šif ro »Upeljan«.
21675-5
Poverjenika
»prejme v dravski banovini zagrebšk' tof->rm.cijsk zavod. Ponudbe pod »Pover jeniki« na ogl. odd. Juti.").
22244-5
Potniki
lahko dobe za prodajo
popolnoma nov artikel, ki je zelo priljubljen za gostiln«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Dober zaslužek 777 22163 5
Slager ljubljanskega
velesejma »HANKO« aparat za negovanje parketov. Pavi Ijon »H«, koja 322. — Sprejmemo zastopnike za vsa mesta Jugoslavl je. Interesenti naj se obrnejo na A. Zorko Maribor, Aleksandrova 13a.
22148-5
Valenct(ke)
lose-ja 1 Dm lavni a Du> '.a šifro laianip
' Din. N»1m»nf8I o»w«k 17 Din.
Vajenko
sprejme tak-» krmar Kenk Židovska oiiea.
2390»
Krep' jga far*-
iz boljše družne k! im„ veselje do mera.ske obrti sprejmem v uk Grobušek Franc, mesar in prekajeva-•ec, Brežice.
22123-44
Dekle
z malo maturo, pridna, zdrava, močna, poštenih staršev se želi izučiti v trgovini z vso oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah poo »Vesf.na«.
22220-44
Učenko
sprejmem z msl« maturo ev. z znanjem nemščine. Poizve se trg. Zmage. Pražakova ul. 8.
22283-44
Vajenca
sprejmem v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in pošten vajenec«.
22135-44
Mehanične ali
ključavn. obrti
se želi izučiti 151eten fant. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vajenec 227«.
21990-44
Učenca
za manufakturno trgovino. s primerno šolsko Izobrazbo, sprejme Ogo-reutz, Novo mesto.
22155-41
Vajenca
pridnega sprejmem v trgovino meš. blaga. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
20102-41
Učenko
ki stanuje pri svojih stari-ših. sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 800«.
22883-44
Nastopil bi
mesto vajenca
katerikoli tehnične stroke. Star sem 22 let. — Prednost mehanika in vsa oskrba. Ponudbe na Franjo Schubert, — SI. Orahovica.
22144-44
Vajenca
v trg. z meš. blagom, sprejme takoj Vidmar Ivan, Brežice.
22346-44
Učenko
z 4. raz. meščanske šole sprejmem v manufakturno trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati na Anton Savnik •— Škofja Loka.
22327-44
500 Din nagr-de
dam kdor preskrbi zdravemu, poštenemu 161et nemu fantu, zaradi ne poznanstva, mesto vajenca za ključavničarsko aH avtomeha-niško obrt. popolnoma pri svo Ji oskrbi ln to samo v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vaje nec 19777«.
__22432 44
Vajenca(ko)
za špecerijc in deVkat.eso z 2—3 razred' .Trdnje šol*, — iz Ljubljane ali okolic — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Va jenec«.
- s ezm^i
Pouk
tteeeda 1 Dm, aave* & Du> u šifro lil dejenj« S Din. Najmanj« taeaek 17 Din.
Gospodična poučuje *trok« t nemščini. Poizve m« Dvorakova ulic* fi/L	2171S-4
Nemško
konverzacijo in pouk nudi lzobraže na gospa. Kongresni trg št. 13-11.
21698 4
Diplomirana
filozofka
instruira, za hrano in stanovanje aJ proti honoraiju. Ponudbe na ogl. odd. Ja tra pod »Inštruktorica«.
22238-4
Oblastveno koncesijonlrana
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Slomškova ul. 6 — Telefon štev. 28-26.
22238-1 Tečaji nemščine
v Delavski zbornici. — Večern za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče. pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno).
21319-4
Citre
novodobno igranje pouču je po Grunwaldovi me todi Emil Mesgolits. Jurčičev trg 2 II.
21951 4
Violinski studio
pouk mesečno 100 Din .vlestni trg 9-III.
21949-'*
Original Lutz
sistem peči
dobavlja in obzidava — Tone Kovče, Ljubljana. Tyrševa 47.
22114-4
Francoščino, italijanščino, angleščino in npmščino
podufuje diplomirana učiteljica. Honorar skromen. In formacije dnevno od 12.—3. Pavla Kovač, Bleiweisnva 5 22)236-4
Rojena Francozinja
daje ure ln konverzacijo po 15 din od ure. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zajam čen«.	22031-4
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvlada nja pouču.ie prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1.
22191-4
**uža Šlaisova
biv. prof. konservatori-ja pouču.ie klavir, privatno od najnižje do virtuozne stopnje. Rde ča hiša, stop. VIII.
22324-4
Klavir, francoščino nemščino
poučuje dipl. učiteljica. Cena zmerna. Informaci Je 2. do 5., Dollar. Blei-weisova 5, desno, visoko pritličje.
22383-4
Nemško
konverzaciio
in teorijo se hitro in ceno nauče po moji metod'. Po-samezn:ki, v skupinah ce-neie. Informaciie o^ 9 •— 11 in zvečer. K. Liutnva. S.ilfndrova 4-II (pri Križankah).	22452-4
Italn^nš^ine
nekaj, se želi naučiti v prijetni konverzaciii. Pnnndhe pod »Italijanščina« na ogl. odd. Jutra.
23443-4
B»**.1» 1 Dn l«v»k 8 Din za šifro al' lajanje aa*l«T» 5 Din Niimanjš! in***} 17 Dtn
Otroški vozički
ietoSn.il model) na pa ten tiranih krogljlčmlh
ležiščih.
S. Rebolj & drug
Goeposvetska c. št. 13 145-6
Gramofon, plošče
in gramofone
b'vše tvrdke A. Rasherger dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj.
21760 6
Peč
belo emajlrano za koks prodam. Puher, Gregorčičeva 32.
21956 6
Brusilnih kamnov
za brušenje teraca, ka kor tudi smirkovih plošč ima veliko zalogo tvrd ka Feliks TOMAN, ml. Ljubljana, Costova 7.
20113-P
Otroški voziček
globok prodam. Poizve se Sp. šišak, Ziibertova ul. 30.
23172-6
Zaoravljivček
malo rabljen prodam. Vinko Trojanšek, Domžale.
22230-6
Rute
za narodno nošo. in ne kaj stranskih slik. ročno delo, poceni pro dam. Streliška ul. 32-1.
22184 e
Miza
lz kraškega marmorja, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22187-f
Risalno mizo
poljubno presta vi jaiočo s premikalnlm ravnilom proda tovarna »Seta« Tacen pod šmarno go ro.	22142 6
Športni voziček
otroški, lepo ohranjen ln košaro, ugodno proda Beden, Clglarjeva 29, — Moste.
22167-C
Peči
dve Lutzovl, eno Kralji
co, tri lončene, ugodno prodam, zaradi menjave sistema kurjave. Poizvedbe tel. 3962-5.
22170-1
Otomana
garantirano čista, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21942*6
Srednjeveliko mizo
in 6 stolov lz orehovega lesa (altdeutsch), zrez ljano, ročno delo, uporabno tudi za kmečko sobo. vse dobro ohranje no, poceni, prodam. — Kamnik, šutna 18.
21950-2
Več štedilnikov
miznih, p „„m po nizki ceni. Izdeln m tudi po naročilu v ključavničarska dela. Stermenski. Vič.
23393-6
Otroški voziček
globok, zelo dobro ohranjen ln košaro, poceni prodam. — Informacije: Vilharjeva 35 (okroglo stopnišče).
22014 8
Dve stenski mizi
izredna ročna umetnina ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
22349 6
Kislo zelje
noro prvovntno f »odfkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, PovJetora nI. 10. telefon 25-91.
20975-55
Kislo zelje
prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavi :J a Homan, Sv. Petra c. 81. Ljubljana, telefon 35-39.
283-33
Halo mesarji!
Prodam več tisoč kg lepega zimskega česna od 50 kg naprej, cena 1.50. švarc, Pesnica.
22089 33
Oi
Beseoa 1 Diu Javek i Diu za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineaek 17 Din.
Več vagonov jabolk
prešanih in namiznih tudi več vagonov krompirja prodam. Javite se takoj. Benjamin Sajovec, restavracija Kajhenburg.
23121-34
Jabolka
prešna, vagonske množl-žlne dobavlja Anton Barbič, Videm pri Kr škem.	2214134
III
Naročniki »jutra« so zavarovani za 10.000 Din.
IM!i
Naslove malih oglasov pošiljam®
samo onim,
ki poSUelo znamke za 3 din.
Kredenco
iz slavonskega hrasta. — vse letnike Slovana, 140 knjig, violino, fino salonsko obleko ogledalo, prodam. Medvedova 7-1.
22237-6
Ruf-knjigovodstvo
velik format, aparaturo ln kas.to s konti, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni Ruf«.
22261-6
Poceni prodam
Zofo, 4 fotelje in preprogo. Ali pa zamenjam za šivalni stroj. Masarykova 64.
22283-6
Gramofon
malo rabljen, najboljše znamke, igra izvrstno, prodam za mal denar. Plošče dam kupcu gra-tis. Peternel, Hrenova 14.	22312-6
Steno
lepo. hrastovo za napravo pisarne itd. z 2 vrati in delikatesni nastavek s steklom, ugodno proda Verblč, Stritarjeva.
22360-6
Več stelaž
raznih trgovskih, proda parfumerija »Irls«. židovska ul. 3.
22352 6
Kompletno opremo
za spalnico in 1 tehtnico do 50 kg teže. prodam. Polzv? se pri A. Grebene, nakup ln prodaja vreč, Pražakova ul. 2.	22353-6
Klub garnitura
usnlata poceni naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22370-6
Gostilničarji,
kavarnarii!
če še nimate nabavite si takoj mali ekspres aparat znamke »Teas« za kuhanje kave. čaja Itd. za din 900. Naročila, pojasnila Itd. sprejema — šlejka, Miklošičevi 18.
22372 6
Gostilničarji "o?;or! Prodam po nizki ceni avtomatično Marjanco, fvrled mogo* vsak čas. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22374« Močni vinski sodi
-lobro ohranjeni z 300 do 4no litrov mnrodaj. Hotel »Orel« Maribor.
22406-6
Pridelki
B«w»da 1 D'n 4»vek S Din za Šifro tU lajanje nanlOTt 3 Din Najmanjši tn»«efc 17 Din.
Skrbite za zimo
in zanimajte se za
Košar-jevo
vino in sadje!
Sv. Bolfenk
pri Središču ob Dravi
Pohištvo
ttwla 1 Dm lave* 9 Dm u j1ipo aJi lajanje oa»l»v» 5 Din. N»jm»njšl ine»*k 17 Din.
Prodam
več komadov vsakovrstnega prvovrstnega pohištva reflektnnti kaseri se inte-resirajo za kaj boljšega naj se javijo Benjamin Sajovec Rajhenburg.
20122-12 Pohištvo
2 spalnici, nekaj vrtnega orodja in cizo prodam. Naslov v vseh pojiovaln cah Jutra.
221304-112
pohištvo
Naivečja izberi vsakovrstnega pohištva Tudi več posameznih kosov: postelje, omare.
Radi velike zaloge prodamo več spalnic in ku hiniskih oprav. 4peran» spalnice, imitacila kavkaški oreh . . 4.50C fleskane spalnice . 1-600 omart ...... 400
postehe ...... 150
kuhmiske oprave . . 67^ Icuhiniske kredence . kuhinjske mize . . 120 kuh'n|ski stoli . . 50 otroške postelje . . 500 otroški vložki . . otroški madrad . . 120 iični vložki ... RO madraci .... 190
upognieni futeljl . 2">(J ■caboj za premog . . 80 čni ceni.
Spreie-namo vsa popravila in naročili po konkuren čni ceni
Vzamemo hranilne knii-Sice v račun.
Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«,
Rožna Johna Miklošičeva C *
23309-12
Živali
U«M<]a 1 Dm M>«l t Dm 4» šil ro ali lajanje aaMovt ) Din Najm.njšl tn<*e* 17 Din.
Sanska koza
dobra mlekarica na prodaj. Jerin, Vnč 146.
23318-27
Srnjaka
2 leti, popolnoma domačega s kra-sno periko prodam. Na slov v veeb poslovalnicah Jutra.
22202-27
Novofundlandce
dlvne, mlade psičke s prvovrstnim rodovnikom po priznano dobrih in odlikovanih staršev, proda Drvcnlk, Ptuj, Aškei čeva 10.
22007-21
Springer-Spaniel
pslco z rodovnikom. 4 mesece staro, proda Bar bič France, preparator. Ljubljana. Igriška 10.
22276-27
Psa
ilirskega ovčarja, dve le ti starega prodam po ugodni ceni. — Bohinc Filip, Medvode.
22016-27
Pse
francoske male Buldoge lepo lisaste z rodovni ko»n proda Josip Peve tak. Ljubljana. Rožna do lina, Cesta IV. 17.
22433 27
Beli špici
mladiči, naprodaj. Glince. cesta 9. št. 21.
22400-27.
Čistokrvne
foksterierje
resatte dlake 2 in 6 mesecev »tire ter 2 leti starega nemškega ovčarja, nepodkupljivega čuvaja in spremljevalca prodi Strali-šir, trgovina, Ljubljina — ' it
Vošnjakovi.
22429-27
Oblačila
Beseda 1 Dm, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Smoking
zelo lep, popolnoma nov (din 3.000) za veliko, močno osebo, prodam za din 1.500. Ogled vsak dan od 8 do 9 ln od pol 12 do pol 13. Kongresni trg 13-IL
22380-15
Glasbila
btwm> 1 Dm. ja»ei t Dm ta šifro ali lajanje oaalovt 5 Din. Najmanjši tntaek 17 Din.
Klavir ali pianino
že rabljen, kupi glasbeno društvo »Edinost« v Radomljah. Pošljite ter ko j ponudbe.
21934-26
Gramofon
nov zelo pocjenl prodam Cesta v Rožno dolino 51. 9.	21922-26
Klavir
primeren za učenj«, Izredno poceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21921-26
Stingler klavir
dobro ohranjen, zelo u-godno naprodaj. Naslov v vseli poslovalnicah Ju tra.	22241-26
Tvornica klavirjev
Ivan Kacin, Domžale razstavlja svoje prvovrstne izdelke Planine, Harmonije po zelo znižanih cenah v LJubljani. Komenskega ulica 26 II.
22028-26
Gramofon
avtomatičen. skoraj nov, poceni naprodaj. Ivan Po-renta, Žavoglje, pošta Hrušica.
22281-26
pozor! Ivan Kacin
Domžale dobavlja prvovrstne Pianine od 8500 Din. Harmonije 2000. Popravila uglašenie najceneje. Zahte vaite cenik! Sprejemajo se naročila Ljubljana. Komenskega ulica 26-11.
22335-26
MEZPIAČEN POUK V ISRAN3U 1
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
meineFHMD^
TVORNICE 61MBIL MARIBOR it 101
Ufpr,. . U'U ia.ea S ijM
ta šifro tU lajanj« oaaiora 5 Din. Najm.ujšl tneaeš 17 Dtn.
Lokoir obilo
cca 50 — 80 HP za 1C atmosfer, kupim. Pisme ne ponudbe pod »47194« na Publicitas, Zagreb.
21140 29
Šivalni stroj
prodam za 650 din. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra.
22149-29
Mizarji pozor!
Pred nabavo modernih strojev ali strojnega o-rodja, Je v vašem interesu, da vprašate za ce no pri Ludviku Ileršiču, LJubljana, Rimska 13.
22055 2S
Mizarji!
Elektro univerzalni stroj 610 mm, naprodaj po ze lo nizki ceni pri Ludviku Ileršiču, Ljubljana, Rimska 13.
22056 2S
Mizarji!
BRUSILNI APARAT »FESTO« ZA BRUŠENJE.
Mizarji!
Brusilni aparat »Festo« s pripadajočimi aparati je n« velesejmu v pogonu in je ena naipraktičnejših predmetov t-ehn-^ne stroke. — DOVZAN IVAN, trgovina strojev Ljubljana.
22295-29
Entel stroj
kup.ji na 3 niti, dobre ohranjen. Naslov v vseh posloval. Jutra,
22193 29
Poceni prodam
2 krojažka šivalna stroja ln 1 ženski za 200 — 500 din. Prodam tudi kovčeg-gramofon. Reslje va 30, Novak.
22313 25
Pletilni stroj
Papp 10 100 prodam. — št. 8-80 100 vzamem tudi v račun. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22310 29
Pisalni stroj
Ideal, velik', brezhiben z vidno pisavo, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22373 29
Šivalne stroje
prodam. Cena 400 — 600 Hafner, Kolodvorska 11-11. Lj.	27334-29
Singer šivalni str"
nov iz tovirne, poceni prodam. Ussar, Trubarjeva 9. Maribor.
1*409-2?
UIIJJl,.mfll
OoMUa l Dui, !•»■* t Dm. <• šili« ati lajanj« aulna 5 Dim. Najmanjši 19 Dta.
Tovorni avto
3tonjski Chevrolet t brez hlbnem stanju — takoj prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
22034-10
Izredna prilika
Avto DKW, štLrieedelen, — naprodaj. Derganc, Kamnik.
21aW-10
DKW motocikle
Ima T zalogi Motor Im port, dr. z o. z. Ljub ljana, Tyrševa o. 35.
21771 10
Kupim motor
390 ccm, najbolj« ohranjen, zadnji model. Samo pismene ponudbe na Rak, Gotovlje-2a!ec.
23124-10
Ford avto
limutiina na 4 vrata dobro
ohranjena za izredno nizko ceno Din 6.500 naprodaj. Ogledati v garaži Trampui, Črnuče.
82177-110
Harley Davidson
ccm, v izbomem stanju, kompleten, model 29 prodam za tio<J0 d:n. garaža Stupica, Slomškova ulica.
22:«&-10
Motorna kolesa
nova, razprodajam po Din 4.000__v Kamniku, trgovina M. Kramar.
82230 1.0
Motorno kolo
dobroohranjeno do 250 ccm kupim. Grčar Alojzij, Dra-gomelj 41. Domžale.
22210-10
Ugodna prilika
Avto limuzino, 4sedežne v zelo dobrem stanju, prodam. — Informacije, Bleiweisova 3-IL, levo.
22199 lC
Motorje
generatorje preklopne table in števce kupim. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor 878«.
23544-10
Opel
6 cil. zaprt, lanski model, Chevrolet 6 cll. zaprt, nove gume, Chevrolet 6 cll., tovorni 3ton-skl ln več drugih avto mobilov, zelo ugodno naprodaj Jerman, Kolodvorska 8.
22238 10
Izredna prilika!
Dobro ohranjen avto BMW naprodaj za Din 8.500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22309-10
Puch motor
250 ccm v odličnem stanju, prodam. Cankarjevo nabrežje 7-1.
22254-1C
Rabljene
avtomobile
Opel Kabriolet. model 1935. mala Peugeot llmu zna. Chevrolet dvosedež ni, Fiat 521 šestsedežnl odprt. Packard limuzina ln več drugih po llkvl dacijsklh cenah ln ugod nlh pogojih proda DKW zastopstvo J. L o v š e LJubljana, Tyrševa c& sta 35.
22689-10
B. S. A.
250, 500 ccm OHV super šport s kompl. napravo proda — Rotar, Črnuče.
22021-10
Avtomobil
znamke Peugot. dvose-dežen z novo pneumati-ko. pripraven za potnika prodam za din 4.000. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22003-10
Tovorni avto
ozlr. šasljo s polnim gumljem. 4 — 5 tonski, rabljen ln dobro ohranjen. kupim. Pionudbe na mestni gospodarski odbor v Krškem.
22004-10
Motorno kolo
FN 500 ccm v najboljšem stanju, prodam ali zamenjam za manjše motorno kolo. — Franc Potočnik, Dobračeva. 21 rl.	22143-10
Motor Ariel
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Stane Der-ganc. Ljubljana, Gospo svetska 2.
22316-10
Opel - Blitz
tovorni 3 ln pol tone. skoraj nov ln več drugih tovornih ln osebnih avtomobilov po nizki cenj proda O. žužek. — Krupp zastopstvo, Ljub ljana, "Bavčarjeva ulica 11.
22378-1C
Kupite najboljši
Ziindann
motoclkel od 200 do 800 ccm po najnižji ceni. O. Žužek. LJubllana, — Tavčarjeva ul. 11.
22379-1C
DKW Cabriolet
malo rabl;en. kupim. Ponudbe Pod »Cibrlolet« na podr. Jutra, Maribor.
22412-10
Kolesa
H»»«i1» i Din 1a.»k * Din u Mf*n »I" latanje <ia«lAvt ^ Din N«im.nW »»»»k 17 Din
Kolesa in
šiva'ne stroje
prvovrstnih znamk pro dajam po zelo nizki ce nI; za časa velesejma 20 odst. popusta. Trgovina Triglav. Resi jeva 16.
umu l
Kolesa
prvovrstna, ■ večletno garancijo, kupite najcene je t trgovini Splošne tr grov. dražbe s o. z, ▼ St. Vida nad Ljubljano. — Cene zaradi pozne sezone znižane.
22040-11
Damsko kolo
staro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro«.
22035-11
Moško kolo
ekoro novo poceni prodam. Glince Cesta VIL št. 18.
22362-10
KOLESA
MOTORJI
dobra, cene ugodne, lz blra velika. S. Rebolj & drug
Gosposvetska c. 6t. 13.
145-11
Besoda 1 Dm lavefc 8 Din za Šifro ali lajanje oaalov« 5 Din. Nttmanjšl in«aek 17 Din.
Ježice
vagonske pošiljke, kupim. Drago Hadl, Novomesto.
21871-06
Smrekove in
in jelkove hlode
»rednjl premer 27—S5 in 16
—20 m dolžine kupim. Ponudbe franco vagon Drago Hadl, Novomesto.
21870-15
Smrekovega lesa
dva tisoč kub. m razne debelosti na panju ali posekanega, prodam. Proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober nakup«.
22397-15
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Dm ta šifro alt tajanje na.lovs 5 Din. Najmanjši tnee«k 17 Din.
30-en jarmenik
v dobrem stanju kupimo tn prodamo 24-en jarmenik. — CER, d. d., Zagreb Toma-šičeva 10, telelon 36 79.
21936-7
Kostanjev
taninski les
in drv« za kurjavo, vsako množino kupujem skoii v&e teto. Drago Hadl, Novomesto.	21672-7
Kože
srnove, kozje, polhove. Kože vseh divjačln kupuje vse leto, trgovec z usnjem na Starem trgu Z D R A V I Č. LJubljana.
21796-7
Ajax norec
(AJax - Federhammer) No. 2 in 3 v dobrem sta nju, kupim. Fužine. — Ernest Tischler, Vitanje 22070-7
Registrirno
blagajno
do 99 ali 999 din, ku plm. Ponudbe pod šifro »2174« na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana.
22012-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo ln kratke zimske površnike, kupu Jem. Pridem pogledat na dom. Pišite na Drame Alojzija. Ljubljana, Gal lusovo nabrežje 29.
22347-7
Kopalno peč
ln kopalno kad dobro ohranjeno ter traverze kupi Podjaveršek Franc, Lava, Celje.
22423-7
Automat. tehtniro
dobro ohranjeno, Rorkel, Cito ali Da;ton. kup;m. — Pretnar Stane, trg.. Celovška 60, Ljubljana.
23437-7
n»'\mtkii'\m
B(»s«da 1 Din 1avek 8 Din za šifro aH lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
capvj« p« najvtšfk eanak
CERNE - juvelir
Ljubljana. VVolfova nllcs 1 12«
tjoacMla 1 Dm 4»*efc 8 Dm ta šifro ali lajanje Daalevt 5 Din. Najmanjši ia«M» 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne nai>trje vnovčuje po najboljS' »oni ia takoj šnjemu izpiai ilu. i z posluje vse bančne, aenarne. kreditne in blagovne posle najku^ntnaj"
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov,
Ljubljana. Bi^thovnova ul. 14/1.. telefon 35 10.
39-16
Hranilne vloge
kupite ali prod a ste potom moje pisarne najboljše
rudolf zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Telefon 38-10.
21773-16
Bančno kom. zavod
In
menjalnica
maribor,
Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne Itnjižice vseh bank in hranilnic Kupuje vrednostne papirje valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni
Hranilne knjižice
Ljndeke poeoJOnfoe oeljtke in Ljudske hranilnice la posojilnice ▼ Kranja, večje zneske, takoj kupi in plača najvišjo ceno takoj v gotovini trg. ag. bančnih poelor
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ni. 14-L Telefco «5-10.
£3074-1«
Dama
prosi »tarejšega goepoda u
posojilo Din 30.000. Odplačilo in obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutre pod »SeUmademan«.
22387-16
Družabnik
sodelujoč pristopim k
rentabilnem podjetju s gotovino do 70.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaželjen na-predek«.	22257 16
Prodamo
Din 377.000
Ljudske posojU. v Celju (9 knjig) za gotovino. Ponudbe na podružnica Jutra v Celju pod »Posel«.	22083 10
DENARNE POSLE Posredovanje kreditov —
Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. . Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve^ revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgovsko gcspodarsloe posle Izvede
»Svetovalec« koncesijonlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA
M. Kovačlč
LJUBLJANA
Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.
81602-1«
Koncesijo
trgovsko in gostilniško, oddam ali sprejmem družabni-ka(eo). Ponudbe na ogl. »4d.. Jutra pod »Priložnost« 222&IK«
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje za obro4« no plačevanje davkov. —• Davčna poslovalnica, Ljubljana, Kolodvorska 41.
22243-1«
Družabnika
aH družabnico z 30.000 de 30.000 Din kapitala za povišanje slaščičarne v industrijskem kraju Bprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šiiro ►Slaščičarna«. 22219-16
Kompanjona
Iščem za zgradbo nov« tovarne za Izdelovanje vsakovrstne opeke. Tovarna se bo gradila v bližini mesta Celja. Po-nubde na podr. Jutra v Celju pod >1938«.
21902 16
Ljudske posojilnice
v Celju manjšo knjigo, iščem in plačam dobre takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Ce.'Ju pod »Kompenzacija«.
22036-1«
Hranilne knjižice
Kmetskega hran. pos. doma, Obrtne banke. Hranilnice in posojilnice Krani, Ljudske posoj. ljublj.. Prve hrv. štedionice. Jadransko podun. banke kupim za takoišnjo gotovino. Najvišje cene.
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledal. nI. 12. Telef. 38-10.
22329-16
Mestne hranil.
ljubljanske
vloge, dobropise, kontoko-rente za 300.000 Din ali več kupim. Denar takoj.
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledal, ul. 12. Telef. 38-10.
22330-16
Hranilne knjižice
Ljudske posojil. IJubljan ske v znesku din 110000 in Kmetijske posojilnice ljubljanske v zneska din 220.000 prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe takoj na ogl, odd. Jutra pod »Najboljši znesek«.
22364 18
Ureditev dolgov
potom sodnh tn zven
sodnih poravnav Nasveu v konkurznlh devah m v^eb drugih trgovsko obrtn h posl h. Strokovne knjigovodska revlzje sestava in aprobaaja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hran-lnlll vlog io plasiranie istih. Vai posl- kmečke zaščite, tsdina Konceslonlrana Ko-merclonaina pisarna L O J Z B l A J C Ljubljana Gledališka U Telef od 38 18
»2-16
Srečke
Prodajalce za srečk« ra*-redne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«.
270-1«
Kupim knjižice
LJublJ. kreditne banke proti takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov Ličen Maks. Mežica.
21750 lfl
Posojilo v znesku
Din 6.nno
iščem. Plačam 25 odstot obresti. Dolg plačam v 1. letu ali pa po 500 din mesečno počenši 1. oktobra 1937. Garancija podana. Takojšn;e pionudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim din 6.000«.	22335 16
Hranilne knjige
Mestne in Spodmešta jerske hranilnice. Prve hrvatske štedionice in Liuhlianslce kreditne binke spreimem proti mesečnemu točnemu odplačlu. P:smene ponud be pod »Toč^n plačnik* na podr. Jutra Maribor.
i»«bz-I6
»JUTRO« It 20)1
21-
Obrt
BeatKU 1 Dm, davek a Um, M iifro ali dajanje ualm S Din. Najmanjši »nese* 17 Dm.
Obrt
M trgovino mei. blagom se «4da aH zamenja ta trg.
sadja t Ljubljani. Ponudbe i* ogl. oddel. Jutra pod šiiro »Sadje«.
83336-30
Prvi modni salon
«a dame v Zagrebu. — kompleten (salon s sta novanjem 4 sob ln pri-tikllne v centru mesta, z vsem orodjem, osebjem ln odjemalci) la jvdravstvenih razlogov takoj prodam. Pismene po-ponudbe pod »Srečna bodočnost« na Publlci-1 as. Zagreb.
22145-30 Umetne cvetlice
ročne vezenine, ažur, entl in predtisk izdeluje atelje ji umetno obrt. Milena Zor Ježek, Ljubljana, FrančiJkanska ul. 6. dvorišče. Trgovci in obrtniki znaten popust.
22291-30
Obrt za vezenine
d. z o. z. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vezenine«.
22396-50
Beseda 1 Din, davek 3 Din, m Šifro ali dajanj« naslona (i Din. Najmanjši znesek 17 D.n.
Trgovino
U mešanim blagom na prometni točki na d*želd event. tudi gostilno vzamem v Dajem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
SI 18-17
Restavracijo
■oddam v najem v razvijajočem se tujsko-piH> Kletnem kr^ju z lndu etri j o. V hiši lokali za prodajalne). Naslov v vseh poslovalnicah Ju Wa.	21976-17
Mlad gostilničar
iipcsobe.n oženjen, vzame v najem boljše Ido-i'o gostilno ali hotel. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra«.
21903-17
Drž. upokojencu
oddam v najem stanovanje štirih sob. priti kline, hlev, obsežno zem ljišče ln gostilno na pro metpem kraju dežele za mesečno 300 din. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec'.
22026 17
Pekarno
d"bro vpeljano, oddam na prometnem kraju. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
22431-17 Hladno klet
primerno za sadje, oddam. Jfasl-ov v veeh poslovaini cah Jutra.
28435-17
Beseda l Dm, davek 8 Dm fta Šifro ali lajanje naslova Ei Din. NajmanjSl sneaei 17 Dia.
Gostilna in mesarija
»lobroldoča v večjem kraju Gorenjske se radi sta rostl odda v najem ali proda. Naslov v vseh po. saovalnicah Jutra.
21365 19
Urarska delavnica
va cenena popravila. — ]?revzamem tudi precl-jsijske ln komplicirane ■ure. F r. čuden, Prešer nova ulica 1.
21357-1S
Lokal
(f pritličju ca Miklošičevi cfti, sestoječ iz 3 obcest-r;h prostorov in 2 dvorišč-eih prostorov in pritiklin, pripraven za pisarno ali drugo poslovalnico, oddam takoj. Ponudbe glede najemnine na ogl. odJ. Jutra piod šifro »Miklošičeva«.
»2274-19
Gostilno
Tiarnem na račun ali v najem ali zamenjam stanovanjsko hišo v mestu. Slavka Sodja, Dobrava-Vintgar.
22128-19
V Trbovljah
oddam lokal s stanova njem s 1. oktobrom na prometni točki v najem Kari Kozina, Trbovlje.
21365-19
Obratne prostore
'veliki za večji obyat, oddam tudi skladišča, g;aražo skupno ali posamezno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna najemnina.
22031-19
Bufet
a.11 slično na prometni točki LJubljane, kupim, j Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam«.
22256-19
Lokal s skladiščerp
cestni ali dvoriščni za trgovino strojev v centru ali bližnji okolici, iščem. Dov-žan Ivan, Ljubljana - velesejem.	22394-19
Brivsko-frizerski
salon
v Ljubljani, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22290-19
Lokal ali prostor
za krojaštvo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«.
22341-19
Trafiko
l prodajalno papirja ali bufet z delikatesno trgovino kupim takoj. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod: »Gotovina«.
22415-1?
Opremljen	1
krojaški salon
s kompletnim inventarjem, na prometnem kraju z imenom firme prodam takoj radi odpotovanja. Modni salon »Obnova«, Maribor, Cvetlična 25.
22411-19
Trgovski lokal
primeren za krojaško ali čevljarsko obrt, oddam. Poizvedbe Lepodvorska 3 pri hišniku.
22451-10
tSeae*ia 1 Dm, da vet 8 Um •Jt Sitro tli lajanje m slov« S Din. Najmanjši inecefe 17 Din.
Novo hišo
enonadstropno z lokali ln stanovanji oddam v najem ali poceni pro dam. Pojasnila: Bevčar Alojzij, Celovška c. 63 telel. 39-47.
22097 20
Hiša
x vpeljano trgovino, * vsem inventarjem, vrtom, sado-nosnikom, njivo, pekanjo, na prometnem kraju, radi smrti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21905-20
Parcele
lepe. solnčne lege, tik Bežigrajske šole naprodaj Vprašati je pri A. Jelene na Celovški 54.
21782 20
V centru Bleda
ugodno naprodaj stav-blšče 1222 kvdr. m. Raz gled na jezero m Karavanke. Informacije daje Gradnik, Bled.
21764-20
Stavbna parcela
cca 1400 m„ na lepem kraju v Trnovem, se ugodno proda. Ant.on Smole, Opekarska c. 33.
2217S-20
Na Trški gori
pod cerkvijo naprodaj velik vinograd z žlaht no trto, novo zidanico s 4 prostori in vodnjakom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22156 2C
Prodam
novo dvostanovanjsko hišo z vrtom. na periferiji Ljubljane. Poizve se: Ižanska cesta il6, pri Mizarju.
22272-20
Stanovanjsko hišo
s 4 sobami, 2 kuhinjama, kopalnico, kletmi ln vodovodom, elektriko, s cca 600 kvdr. m vrta na perif. mesta ugodno prodam. Poizve se na Stari cesti 16, Kranj, Batič Leon.
21741 20
Stanovanjska hiša
dvonadstropna z velikim sadnim ln zelenjadnim vrtom, delikatesno trgo vino. točilnico in tobačno trafiko v centru Ma ribora poceni naprodaj. Naslov v vseh posolval. Jutra.
21826-20
4 stanovanjska hiša
ob cestni železnici na Glincah. vodovod, kanalizacija. elektrika, poce ni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22216-20
Stanovanjsko hišo
z velikimi tovarniškimi prostori ter obsežaim dvoriščem, primerno za vsako večjo obrt — ugodno prodam. Velika čolnarska ul. 10.
202211-20 Malo posestvo
v industrijskem kraju po ugodni ce-ni naprodaj. Zelo udobno za upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21707-20
Parcelo
i gradbenim materialen v
zemlji pod 30 Din kv. m na sami .jneji Ljubljane, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26270-20
Lepe stavbne
parcele
pripravne ta trgovce to slično, okrog postaje St.
Vid, ugodno naprodaj. Naslov v seh poslovalnicah Jutra.	212390-20
Novo vilo
enonadstropno- tristanovanj-
sko, parket vodovod, ka nalizacija, davčna olajšava 20 let, prodam. Cena nizka. Šinkovec, Glince c. 7/16.
22392-20
Prodam hišo
na Oesti d"^eh cesarjev, po nizki ceni. št. 87.
22235 20
Hišo z gostilno
z več stanovanji, na prometni točki, v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pod eeno«.	22300-20
Pozor kupci
in prodajalci
ne zamudite ugodne prilike, ki se Vam nudi da prodate še pred zimo hiše, vile, parcele in posestva. Isto kupoi da kupite omenjene nepremičnine, da se hitro 9dlo-čite za nakup, da ne boste kupovali v pozni jeseni. Da ne hodite okoli v dežju in snegu. Prodate najugodneje, kupite najceneje, to pa le potom posredovanja Jančar Marija, Sv. Petra c. 27.
23299-20
V predmestju
Ljubljane
prodam enonadstropno hišo proti gotovini. Ce na po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah
»Vila Sora«, Svet je
pri Medvodah M proda, ali zamenja za posestvo ali parcelo ▼ Ljubljani. Dopise na Mavinšek, Šelenbur-gova ulica.	22279-20
Dvostanovanjska
hiša
z lepim vrtom 5 minut od kolodvora Tezno se proda za hranilne knjižice Mestne hranilnice mariborske. Vprašati v popoldanskih urah na Teznu, Maistrova ul. 25. Maribor.
22403-20
Jutra.
22023 20
Hišo z lepim vrtom
oddam takoi v najem. Primerno za upokojence. Isto-tam prodam njivo za parcele. Savlje 58., Ježica pri Lj ubljani.
22340-20
Parcele
Podrožnik poleg Koll-manna 946 kv. m. vogalna, Livarska 878 kv. m, Stadion 743 kv. m, ograjena, obdelana, sadno drevje, bazen, proda 2;lrovnlk. Gajeva 6-III,, tel. 33—77.
22367 20
Nova hiša
enonadstropna, 10 let davka prosta, z vpeljano trgovino na najbolj pro metnl cesti v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe pod »Proti gotovini 520.000« na ogl. odd. Jutra.
21245-20
Lepo posestvo
v Ar Ji vasi pri Celju, hiša s popolnim gospodarskim poslopjem. 25 Joh zemljišča, delno v parcelah, pripravno pa graditev hiš. 5.000 hmelj skih nasadov, obenem s hmelovkami ln nova hmeliska sušilnica, naprodaj za din 500.000. Naslov: Ivan Boje. Ari a vas nri Celju, pošta Pe trovče.
22422-20
Komfortno
stanovanje Mtrth aofe, eddam Naslov t r seh poateralnicah Jutra.
21675-21
Trisobno stanovanje
parketirano s vtenr pritiklinami, oddam novembra. Ogled od S.—6. are. iitni-kova 5, Cesta t Rožno dolino.
21737-31
Trisobno stanovanje
s kuhinjo, kopalnico v visokem pritličju, oddam z novembrom, Moste, — Clglerjeva ulica 18.
21582 21
Trisob. stanovanje
» kuhinjo In kopalnico, oddam takoj. Domobranska
17.	23342-21
V Celju - »kolki
oddam s 1. novembrom mimo enodružinsko sta no vanje s lepim vrtom, ugodno za upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _
23083 21
Komfortno
stanovanje
trisobno, solnčno, v vili, bližina Zvezde, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
BE385-21
Dvosob. stanovanje i
v novi hiši b« odda s 1 oktobrom miška cana. Dolenjska cesta Rudnik 91. Arh.
22201-21
Stanovanje
trisobno, event. dvosobno, oddam za oktober. Ljubljana VII. (šlška), Frankopanska 9.
22441-21
Enosob. stanovanje
oddam za oktober «!i november. Podjunska ul. lo, Ljubljana VII.
22450-21
Dvosob. stanovanje
na »Iliriji«, komfortno, oddamo samo boljši stranki s 1. novembrom. Ponudbe: Dergan, pošt. predal 292-22428-21
Opremljeno
stanovanje
2 sobi in kuhinja z vsemi pritiklinapii takoj oddam, 1 sobo eventuelno ne-opremljeno. N?slov v vseh poslovalnicah Jutra.
22337-21
Trisob. stanovanje
na solnčnem kraju, oddam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Skoro centers
22251 21
Dvosob. stanovanje
eventuelno dva lsobna stanovanja oddam s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro »Bežigrad«.
22252-21
Mesnico
ali trgovski lokal na pro metnl točki s stanovanjem ln kuhinjo, oddam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Promet«.
22253-21
Solnčno stanovanje
lepo. 2 sobi ln kopalni ca, brez kuhinje, primer to za samslio stanovanje, nasproti tenis Igrišča »Ilirije«, oddam. — Istotam odam trgovski lokal s pisarno. Informa clje pri hišnici Celovška c. 30 a, ali tel. 2546.
22268-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico v Dalmatinovi ulici, m. nadstr., oddam takoj event. s 1. novembrom. Informacije gradbena pisarna, Rimska cesta 21.
22024-21
IRem stanovanje
a aobo In kuhinjo, ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Na drago«.
22041-21a
3-sobno stanovanje
t cen trumo ISČe tročlanska družina odraslih oseb. Cena 800 — 900 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodnik«.
22284-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico 15če stranka 9 oseb sa november najraje
v bližini Gradišča. Ponudb« na ogl. oddel. Jutra pod »Profesor«.
83006-21a
Enosob. stanovanje
aH prašno veliko sobo, — iščeta zakonca brerz otrok. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod »Cista, mirna in točna plačnika*.
23440 21»
Enosob. stanovame
s kabinetom ali predsobo, išče upokojenec. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod šifro «2 sobi in točen plačnik«.
22436^2!a
mrrrm
Beseda 1 Din. davek > Din ta Kino ali lajanje naslov* S Din. NajmapjU saesek 17 Din.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam Naslov: Sv. Petra 44.
22099-23
Sobico
a dobro domačo hrano to vso oskrbo oddam solidnemu gospodu. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
22078-23
Sobo
prazno ali opremljeno oddam. Zrinjskega 15.
22321-23
Sobo
*k Mbotftalk*_____
U. september. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
222HŽ-29
I gospoda
as aprajmom na stanovanje
Eno oziroma dve
prasni ali opremljeni sepa-rirani sobi oddam boljši oeebi Bleiw«aaova 3-UI desno.
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma oz. dijakoma v Duklčevetn bloku. Naslov v vseh po slov. Jutra.
22111-23
Prazno sobo
a posebnim vhodom, so uporaba planina, oddam. Ogled popoldne. Rimska cesta 7-III, vrata 19.
22109-23
Lepo šolnino sobo
s posebnim vhodom ter s souporabo kopalnice, oddam
t vso oskrbo gospodu ali so«tanovalcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
SB90S33
Sobo
s posebnim vhodom na Mestnem trgu 5. n. nad Lazar, takoj oddam. — Pismene ponudbe ns ogl. Jutra pod »2 dijaka«.	22044 23
Opremljeno sobo
lepo, prostorno, oddam eni ali dvema solidnima osebama takoj ali 15. septembra. Sv. Jakoba trg 9 (vhod Stiška ul. 1) I. nad. desno.
22305-28
Nižješolki
sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Center mesta« novooprem-ljena soba, kopalnica, skrbno nadzorstvo. Naslov v vsph poslovalnicah Jutra.
22351-23
	hr
	
	- i . • -
	
	
	
	v/.'
	-v-'*
	
	M
	
	h: C.
	
	
	f
	
	:
	■M
	
	:W
	
	J-
	
	
Pazite na razpis nagradnega glasovanja za najlepši in najučinkovitejši oglas na 4* strani
Enodružinsko hišo
prodam ob glavni cesti v Ljubljani, 3 sobe s pritikli-nami ter z vrtom. Cena Din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».100.000«.
223U2-20
Zemljišče
prodam poceni tudi za knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, Rihar Brdo, Vič.
22036-20
Vila
naprodaj za nizko ceno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortna«.
22176 20
Nova hiša
enonadstropna, 10 let davka prosta z moderno vpeljalo pamo pekarno in pripravljeno za trgovino. na najbolj promet nI o^sti v Ptuju, naprodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »230000 22117-20
EnonadstroDno hišo
dva krat po 3 sobe, kabinet, kopalnica m pri-tline ter en krat 2 sobi, kuhinja, naprodaj. Lep ograjen vrt. Eventualno zamenjam za slično hišo v Zagrebu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22136-20
V Kranju
prodam v!1q v Kokr-škem predmestju 5 in tam v bližini še 2 stavbni parceli, skupaj za din 470.000. Informacije daje notarska pisarna Sevnica ob Savi in priložiti znamko za 3 dinarje.
22008-20
Vinogradno
posestvo
(25 oralov) lepo, krasen kraj v bližini Ptuja in to vinograd sadonosnik. travniki, njive in gozdovi bukovi in hrasto-vj — lep les za seka nje, vse arondirano — gospodarsko ln stanovanjsko poslopje prodam za 125.000. Ostalo se izve pri ogledu. Ponudbe pod »Donosno posestvo« na ogl. odd. Jut»a.
22006 20
Gradbeno parcelo
5 oralov zemlje, z nekaj gozda in studenec; z razgjedom na Julijske alpe in Karavanke, pro dam v bližini Radovlji ce. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
21975-2«
Mala vila
s 3 stanovanji v bližini hotela Bellevue s cca 2 tisoč kv. m zemljišča s sadonosnikom naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala vila«.
22185 2C
Lep gozd
velik v Rudniku, prodam Informacije v Štepanji vasi št. 10.
22193-20
Hišo v Varaždinu
na oglu Fiorljanske in Zrmjske ul. z rentabilno trgovino, dvoriščem, vrtom in dvonadstropnim skladiščem, priprav no za razna podjetja, — prodam. Marko Gold. tr gc-ina meš. blaga, Va-raždin.
21847-20
Udobni nakupi
<ESTSTANOVANJSKA hiša, novozidana, donos 16.000.— letno. Cena lio.ooo.— Hipoteke 40.000,— Moste. ENODRUŽINSKA vila, petsobna, konforrna, sad ni vrt. Cena 400.000.— Hipoteke 245.000.— Poljane.
TRISTANOVANJSKA hiša, novozidana, vrt. Cena 140.000.— Rožna dolina.
PARCELA 495 kv. m a Din 45.— kv. m, nad Stadionom. PARCELA 600 kv. m a Din 90.— kv. m, Po-liane.
DVE VILI novozidani, kon fortni pri tobačni tovarni. Cena 380.000.— ter razne druge objekte proda poslovalnica ADAMIČ, Ljubljana, Gospo-svetska 8-II.
22293-20
Hišo
ozlr. vilo, parcelo, trgovino, gostilno, posestvo, prodate ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne — F. PRISTAVEC, LJubljana, Erjavčeva c. 4a. telefon 23—81.
204-20
Enodružinsko hišo
5 sob, krasno moblirano z vsem komfortom in urejenim vrtom v bližini bolnice, prikladna za zdravnika takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Tu-tra.	2233B-20
Vila
Podrožnik, z elektriko, centralno kurjavo, toplo vodo, sadnim vrtom, podkle-tena, 5 sob, vse pr tikline, ugodno naprodaj. Pojasnila GledaliŠKa 3, blagajna.
22331-20
Visokopritlična hiša
nova, masivno izdelana naprodaj. Cena 55.000 Din. Maver, Hotinjavas 100 — Slivnica pri Mariboru.
22408-20
Stavbne parcele
v Kersnikovi ulici, 600 do 800 kv. m velike, ugod.no naprodaj. — Za plačuo se sprejme tudi hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Celju. Poizve se pri Lovro Cremožnik, Celje, Frankopanska X.
23420-20 Hišo v Šiški
ob giavni cesti, pi"leg centra, z lepim vrtom, takoj prodam. Celovška 84.
22446-20
Malo posestvo
v Savinjski dolini ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22418-20
Družinsko hišo
ali manjše posestvo v okolici Ljubljane vz^nem v najem. Ponudbe Lavrenčič, Šmarska 42, Moste.
22343-20
Malo posestvo
na Fali pripravno za čevljarja, krojača ali vpoko-jenca ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22414-20
Ugodna prodaja
posestva
v Gor. Cmureku % ure od meje 7 oralov najlepše zem lie, gostilna, 2 stanovanjski hiši, gospodarsko poslopje, 2 kamnoloma ria posestvu, vse arondirano, radi družinskih razmer u-godno naprodaj. Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Vauhnika v Marboru, Aleksandrova cesta 3.
22413-20
Ugoden nakup
Dobro znana restavracija pri kolodvoru v Bistrici pri Limbušu je radi smrtnega slučaja žene in visoke starosti lastnika pod ugodnimi pogoji naprodaj. Natančnejše infprmaciie pri lastniku Herman Postl-u, Bistrica pri Limbušu.
.22417-20
Bmu"la t Din 1avek 8 Din i* itfro al! lajanje naslova S Din. NajmanjSl tn«*«k
17 Din. Stanovanje
v sredini Milkošičeve cesfe v II. nadstropju sestoječe iz 3 sob in pritiklin, takoj oddam. Ponudbe glede najemnine je staviti na ogl. odd. Jutra pod »Miklošičeva.«	22273-31
Enosob. stanovrmi«
s kopalnico ali brez kopalnice in opremljeno sobico, oddam v novi vili. Zgornja Šiška nasproti nove šole — Henigmann 212.
22H3S-21
Komfortno
stanovanje
2 sob s pritiklinami oddam v Šiški, za oktober. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra.	22430-21
Enosob. stanovanje
solnčno, oddam s 1 oktobrom. Poizve se Sta-retova ul. 25-1., Trnovo.
22095 21
Stanovanje
2 sob,	kabineta, kopalnice oddam	za 600 Din. Naslov v	vseh poslovalnicah Jutra.	22285-21
Trisobno stanovanje
solnčno, komfortno, oddam s 1. novembrom, event. s 1. oktobroen. — Maistrova ul. 16.
22348 21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam takoj ali 1. oktobra. Zitni-kova ul. 17, pot v Rož. dolino.	22232-21
Sobo in kuhinjo
oddam majhni družini, takoj. Mesečno din 300. Vel. čolnarska ul. 15, Grebene.
22354 21
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami odda s 1. oktobrom hranilni ln posojilni konzorcij, Gajeva ul. 9.
22369-21
4-sobno stanovanje
in gar$oniere
komfortno, v strogem c-ntru, oddam. Poizve se pri hišniku v Clgale-tovi 1.
22323-21
Enosob. stanovanje
poceni oddam le odrasli družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22318-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, oddam s
i 1. oktobrom Zc. Šiški 296 v bližini gasilne?0. doma
22439-21
Trisob. stanovan ie
komfortno, celo nadstropje, vile, kopalnica, vse pritik-line, renovirano in
sobo s štedilnikom
zelo prostorno takoj oddam. Tyrševa c. 90.
22224-21
Stanova«ie
dvosobno s pritiklinami v II. nadstr, lepo, solnčno, se odda s novemberskim terminom v Trubarjevi ul. 2 fpri cerkvi Sv. Jakoba) Vpraša se v I. nadstropju 1 levo na hodniku. :	213227-3
] 3-sobno stanovanje
s centralno kurjavo oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21866-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo ln shrambo v Rožni doli ni Cesta IX. 43. s 1 ok tobrom, oddam.
22165 21
Dvosob. stanovanje
oddam v Zg. Šiški 225 (nasproti čarmana) s 1. oktobrom, stranki brea otrok.
22147-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, ugodno oddam. Pod gozdom štev. 10, zraven hotela Bellevue.
22301-31
4 stanovanjske
prostore
ln kuhinjo, ki so pripravni za trgovca, zdrav nlka aH večjega rokodelca, oddam takoj v najem. Najemnina po dogovoru. Mertik Ivan, Sv. Jurij ob Sčavnlol«.
22019-21
Stanovanja
B«««Oa l Dm tavet 8 DUDl ta iifro ali lajanje oaalora S Dia. NajmanjU Meaak 17 Dia.
3—i sobno
stanovanje
na Ble!weisovi cesti ali ▼ bližini, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Plačilo v na-Prej«.
23203-31»
Stanovanje
2 ali 3 sob z vsemi pritiklinami v centru mesta išče stajna stranka in točen plačnik za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M«.
20467-2U
Sobo s kuhinjo
zračno, r pritličju ali v prvem nadstropju išče samski upokojenec za mesec oktober ali novem ber. Ponud. na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Stalen ln točen«.
21948 21a
Komfortno
stanovanje
enosobno, kabinet, kopalnica, iščem v bližini centra. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Držav-na upokojenka«.
22113 22a
Komfortno
stanovanje
dvosobno, Išče mirna, snažna, 4 članska odra sla družina za mesec ok tober ali november. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenec 777«.
22154-21a
Opremljeno sobico I
oddam brez nrane v lepi 1 hiši sredi mesta aajTajSi de- ! jaku višjega razreda. N.*- j slov v vseh poslovalnicah Jutra.
K062-33
Sobo
z dvema posteljama, a souporabo kopalnice, — solnčno, ter sobo z eno posteljo, oddam. Privoz št. 14.	22051 23
Lepo solnčno sobo
oddam 1 ali 2 gospodo ma v strogem centru mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22038 23
Enosob. stanovanje
s pritiklinami Iščeta no-voporočenca za oktober ali november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«.
22175 21a
Stanovanje
2 sob ln kabinet ali 3-sobno iščem v kolodvor skem okraju za 1. november. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22197 21a Stanovanje
s 1. novembrom iščem 1 veliko ln 2 majhni sobi v centru, najraje bil zu glavnega kolodvora. Bonudbe na ogl. odd. Jutra pod >1. november« 22426-21a
Veliko sobo
prazno ali opremljeno, takoj oddam. Naslov v vseh posioval. Jutra.
21955-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam.
Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22168-23
Prazno sobo
ali opremljeno, s posebnim vhodom, takoj od dam. Mestni trg 17-111., desno.
22358-23 Lepo prazno sobo
oddam 15. septembra. Bohoričeva ul. 24a (vila v vrtu).
22368 23
Prazno sobo
veliko, parketlrano, s po sebnim vhodom ln opre mljeno sobo, manjšo, po ceni, oddam. Vodmatska uL 14-1.
22366 23
Veliko prazno sobo
oddam takoj ali pozne Je. Jesenkova 7, pritličje, desno (igrišče Ilirije).
22376 23 Sobo oddam
Salendrova ulica 6/1. nad. stropje.
26207-23
Opremljeno sobo
čisto, suho in t elektriko, oddam po nizki ceni. Ceg-narj-eva ul. 4/1 (pri sv. Petru).	22306-23
Prazno kuhinjo
in sobico zelo poceni od dam gospodični v cen tru. Naslov v vsieh poslovalnicah Jutra.
22264 23
Sobo
prazno, event. opremlje no s souporabo kuhinje oddam boljši osebi. Bol garska 7, visokoprltličje desno.
22384-23
Sobo
lepo, solnčno, strogo se-parirano, takoj oddam. Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
22054-22
V lepo zračno sobo
sprejmem 1—2 gospodični ali gospoda, z vso oskrbo aLi brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
03292-23
Prazno sobo
lepo, veliko oddam s 1 o It tobrom. Medvedova 36.	22027-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu aU gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22190-25
Pri kolodvoru
ln Miklošičevi cesti od dam lepo, zračno sobo boljši osebi. — Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra.	22317-23
Sobo
novoopremljeno, sobo z 2 posteljama in prazno sobo oddam. Medvedova 5b pri Kurentu.
22398-23 Opremljeno sobo
oddam dijakom z vso o-
skrbo. Poljanska c. 12. pri-dičje, desno.
22431-23
Sobo
s posebnim vhodom, solnč-1 no. parket takoj oddam. Na : slov v vseh poslovalnicah Jutra.
22216-23
Opremljeno sobo solnčno, s poiebnim vhodom oddam gospodu Ko stova ul. 7. Sv. Krištof.
22317-23
Sobo
opremljeno in prazno, čisto — oddam r centra. Zrinjskega 6, pritličje, desno.
^ -	83287-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, — solnčno in zračno, oddam z vso oskrbo. Star ri trg 28-IU.
22311-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam. Ogled vsako popoldne. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22322 23
Lepo solnčno sobo
oddam 1 aU 2 gospodo ma blizu kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22361-23
Sobo
prazno, lepo. sončno s se-pariranim vhodom, poceni oddam na Mikloš čevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22342-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Friškovec 6.
22339-23
Diiakinin
event. dve iz dobre hI še sprejmem k hčerki v lepo. udobno stanovanje Hran s dobra. nadzor stvo skrbno. Cena zmer na. Gajeva ul. 8m.. levo.
----'	92355-^i--
kot sostanovalca. Rim' aka O. 5, dvorišče.
22356 23
Sobe išče
ijo«j< i Uai J*veJt a U Ul
ta i liro aU lajanje aaalova i Dia. Najmanj«! tneaok 11 Dia.
Sobico
preprosto opremljeno \ Sp. Šiški blizu Keršiča. iSoe gospodična, zaposlena ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«.
22132-23a
Cisto sobo
centralna lega s uporabo kopalnice za 14 dni od
10. septembra. Iščem. Gospa Stelnmetz, Hotel Union.	21907 23a
Sobico
strog*} separirano, opremljeno, vhod s stopnišča, iščem za takoj v Eredini mesta ali bližnji okolici. — Cena Din 250. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 90« žž-aoB-.^
Prazno sobo
a popolno oskrbo, išče
profesor, najraje na Mir-Ju. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zračno«.	22266-23a
Sobo
tračno in solnčno, s souporabo kopalnice, iščem 1. oktobra. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trg. akademija 250«.
822&6-23a
Sobo
išče dijakinja ▼ bližini tobačne tovarne. Ponudbe i ceno na ogl. odd. Jutra
pod »Snažna 887«.
22282-23a
Gospodična
156e sobo s posebnim vhodom v centru mesta, suho. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 15. septembra«.
22320 23a
Mirna vdova
išče »obo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom za eno osebo. Železniška upokojenka in točna plačnica. Odgovor z navedbo cene, prosim na ogl. odd. Jutra pod šifro »100 din«.
22333-23»
Mirna stranka
br« otrok, Išče enoeobno stanovanje s kuhinjo. Ponudbe na og;l. odd. Jutra pod šifro »Miraac.
224S8-8Sa
Prazno sobo
eeneJSo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mlajši gospod«.
22447-2Sa
Dijaške sobe
Heaeoa l Din, davek 8 Din. sa Šifro a{? dajanje uaolovs S Dia. Najmanjši saesek 17 Dia.
Dijaka
sprejmem v tel• dobro oskrbo. Nasior t vseh poslovalnicah Jutra.
29077-82
Dijakinjo
sprejmemo na stanova^ nje. Nadzorstvo skrbno, hrana prvovrstna, upo raba kopalnice, — cena zmerna. Ilirska ul. 17., pritličje, levo.
22050-25
Dijaka(injo)
sprejme učtelj. družina v vso oskrbo. Vestno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Strogi center. Klavir. Naslov V vseh poslov. Jutra.
22046-22
2 dijaka(inji) sprejme uradniška družina v vso oskrbo, vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Na željo tudi nemška konverzaclja. Kopalnica, vrt na razpolago. Cena nizka. Ka. radžičeva 10, Kolezlja.
22032-22
Dijaki!
Risalne deske vseh vrat najceneje pri mizarski zadrugi Trnovo. Jeranova št. 14.
21874 22
Dijakinjo
sprejmem v lepo, čista in zračno sobo v neposredni bližini gimnazije na Poljanski cesti. Cena zmerna — strogo nadzorstvo. Vprašati: Poljanska c. 20/IH., desno.
2-845-22
Dijakinjo
sprejmem k domači hčerki četrtoletnici trg. akademije s vso oskrbo. Pianino, vrt oa razpolago. Pred j amska 2, Cesta v Rožno doljno.
21738-22
Dva dijaka
sprejmem v lepo zračno sobo in zelo dobro domačo prehrano. Pij učenju in vzgoji skrbno nadzorstvo. Žibertova 30-1. Cena zelo skromna.	21597-22
Dijakinjo
nlžješolko sprejmem na stanovanje ln hrano k hčerki - četrtošolkl. Na slov v vseh poslovaini cah Jutra.
21287 22
Profesor
sprejme 2 nižješolca r dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Bleiweisova 5. vi soko pritličje levo.
21il 30-22
Dijaka
boljše rodbine sprejmem v
izvrstno oskrbo v bližini trg. akademije oziroma realke. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Nemška konverraeija. klavir. Rim ska cesta 16/1., levo.
22271 -38
f u&enkl ____ M «N)M «
no oakrtoo, eena »taka. -i Mlekarna ftfter, Nov^trgL
Dva dijaka
spirjmem a vao oakrbo. Ka-slov v vseh poslovaini tak
Jutra.
CB199-M
Dijake — dijakinje
sprejmem v vso oskrbo v centru mesta. Pomoč pri učenju, cena zmerna. Mestni
trg 8-UL
Za dijakinjo
Krištofovega zavoda iSSean stanovanje. Po m&noeti klavir in nemška konvena-cija. Ponudbe na ogl. cA-del. Jutra pod »Vida«.
1—2 dijaka
»prejme učiteljska druBaa v najboljšo oskrbo, najbližja okolic« realke in srednje teh. šole. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
B2183-M
Dva dijaka
sprejmem na dobro hrano, zračno stanovanj« ln prvovrstno oskrbo. Skrbno nadzorstvo. BU-žlna realke, srednje teb nlške šole, trgovske aka demije, Bvetic, G radar ška 18.
21997-aa
Stanovanje za
dijaka petošolca
bežigrajske gimnazije, iščem stanovanje z v»o oskrbo in pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro nadzorstvo«.
21972-23
Dijaka(-injo)
nlžježolca, sprejmem V vestno oskrbo v centru mesta. Kopalnica na raj polago. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22181-22
2 dijaka
la boljše rodbine sprejmem na dobro hrano ln zračno stanovanje v neposredni bližini bežlgraj ske gimn. Trstenjakova ulica 7-1.
22153 23
2 dijaka vzamem na stanovanja^ tu<ty z vso oskrbo. Kocin ur, Stari trg 24-n., le-vo.	22106-22
2 mlajši dijakinji
sprejmem v vso dobro oskrbo po zmerni ceni, Gosposka 10-1.
22140-22
V lepo stanovanje
s prvovrstno oskrbo — sprejme uradniška vdova 2 dijaka ali dijakinji samo iz fine družine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22151 22
Dijakinjo
sprejmem v lzborno O-skrbo v bližini gimn. na Poljanah. KUivir na raa polago. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22166-22 Dva dijaka(inji)
sprejmem v zelo dobro oskrbo po solidni cenL Velika zračna soba s ko-palnlco. Nemška konverzaclja. Bleiwelsova cesta l-II, levo.
22047-23
Gospodično ali
dijakinjo
sprejmem v vso oskrba
s uporoba klavirja. Lepe solnčno stanovanje, na sproti Glas. Matice. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
22053-23
V Celju
a kolesom 10 minut do gimnazije, sprejmem dl jaka višjeišolca v vso o-skrbo ali samo sobo Z zajtrkom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22087-22
Dijaka
sprejmem r vso c skrbo ia
na prvovrstno hrano po ugodni ceni. Miklošičeva IS/IV., desno.
2 dijaka
nižjih, razredov srednje šole sprejmem v popolno oskrbo, v neposredni bližini Tehn. srednje šole in I. realne gimnazij* Soba separlrana, velika, mirna in svetla; dobra meščanska hrana. Na željo nemška konverzaclja. Naslov v vseh poslovalnicah. Jutra.
22125-23
Dva dijaka
t dobro oskrbo sprejmem v bližini bežigrajske gimnazije. Hranll-nlška c. 13-1, št. 69.
22259 2J
Dijake
1 — 2 sprejmem ▼ veliko, solnčno sobo ln na dobro domačo hrano. Cena 450 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22245 23
1—2 djjaka(-inje)
ppreimem r zračno lepo, solnčno sobo, 1 dijakinjo kot sostanovalko. Holynski, Btari trg 28/IL, desno.
Dijakinjo nižješolko
sprejmem v popolno oskrbo k hčerkama prvo in peto srednješolki. Cena 400 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22020-23
Dijake
sprejmem na stanovanje z dobro, tečno domačo hrano, v lepo zračno sobo v centru mesta. In-strukelje po želji na domu. Gosposvetska 13-II. — 99.
22013-22 Nižješolca
sprejmem na hrano ln stanovanje. Pomoč pri učenju in strogo nad zorstvo. Klavir na raz polago. Naslov v vseh poslovaL Jutra.
* JUTRO« št 207
22
: Nedelja, 5. IX. 1937.
Dva gospoda
»prejmem na stanovanje iu brano. Vodovodna c. 44.	22189-22
2 dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo. Klavir ln nemška kon-verzacija. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22186 22 Čedne sobice
(Eodeljevo) z najboljšo oskrbo, zelo poceni, oddam dijakom ali solld rum gospodom. Naslov: Rodb. čepin ova, Ljubljana, Kodeljevo, Kluno-va 7, zgoraj.
22150-22
Iščem četrtošolcu
bežigrajske gimn. stano vanje z vso oskrbo pri boljši družini; sam ali k četrto- ali višješolcu. Strogo gospodovo nadzorstvo. Naslov v vseb posloval. Jutra.
22129 22
2—3 dijake
srednješolce spreimem na stanovanje. Soba velika, zračna, blizi tehnike in realke. Pavlovčič, Emonska c. 2-1.
22288-22 V Kočevju
sprejmem 1—2 dijaka(inji) nižješolca v izvrstno oskrbo. Pomoč pri učenju, ter brezplačno poučevanje violine in klavirja. Cena 500 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
12278-22
Kdo sprejme dijaka
Četrtošolca čez dan pomoč pri učeniu in strogo nadzorstvo v sredini mesta. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dijak«.	22286-22
Dijake
sprejmem v 2 do 3 so bs na stanovanje. Ver stovšek, Stari trg 26.
22315 22
Visokošolkam
oddam blizu univerze kompletno opremljeno stanovanje: 3 sobe. kuhinjo, predsobo, za šol sko leto. zaradi odpoto-vanja. Dopise na oglas, odd. Jutra pod »500 dinar j evc.
22314-22
Na stanovanje
sprejmem solidnega gospoda ali diiaka. — Vprašati Vodmatska ulica 19.
22336-22
Dijaka
sprejmem v dobro oskr bo v centru mesta. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
22371-22
Dva fanta
ki obiskuieta obrtno šolo del. drž. žel. v Mariboru, sprejmem na hrano in sta-novanie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22416-22
Dijaka
sostanovalca z ali brez zajtrka eprejme Kern. Celovška 43.
22427-22
2—3 dijake
sprejme urad. družina na dobro hrano in zrač no. lepo stanovanje s kopalnico, t>o zmerni ceni. Na Mirju v bližini obrtne šole ln realke. Pobrilova 6, ob Gradil ci.	22444 22
2 diiaka
snrejmem ali 2 gospo da v lepo. parketiranc sobo. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
22446-2? | - i
2 nižiešolca
spTPiinmp. Pomni* pri nče-njn. Xa 'iv v vs-eh poslo-valnirah Jutra.
22455-33
B-scU 1 Din	S D:n
za šifro al! lajanje	naslova S Din. Najmanjši 17 Din.
Jcvna dražba
Dne 12. septembra 1937 ob 2. uri popoldne je naprodaj na prostovoljni javni dražbi hiša št. 41. v Kostanjevici na Krki. Izklicna cena 15 tisoč din. Morebitne informacije daje odbor me fečanske korporacije v Kostanjevici.
21932-32 Javna dražba
klavirja in drugih predmetov se vrši dne 7. IX. 37 ob 16. uri v Rožni ulici št. 15. Interesente se vabijo.	22326-32

br(.r<ia 1 L>lb lav.Ji 3 ,1:1,
za šifro al: lajanje naslova £ Din. Najmanjši in»»ek 17 Din.
500 Din
sem Izgubil okrog pol 12. ure na dijaškem sej. dne 2. t. m. Pošten najditelj naj odda denar na policijo.
22131-28 Izgubila sem
danes v soboto dopoldne na trgu belo torb eo iz blaga, okrašeno s poljskimi rožami, z vsebino 90 Din, 2 ključema, robcem in dru-g:mi malenkostmi. Lepo prosim najditelia naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
22280-28
Otroški plašček
modnobelo kariran se j«
pozabil v Zvezdi na klopi. Najditelja prosim, da ga odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi.
23456-28
Informacije
tieeo-ij, 1 l> i. JavrK .i Lttn
13 Šifro aJl lajanje u<I*ti 5 Din. Najmanjši gaeaek 17 Din.
Izjava
Obžalujem in preklicu jem žalitve. k,i sem jih U. 7. le tja izrekel Klun Olgi na Jesenicah. Pucelj Barbara.
22130-31
Rad bi se pridružil
kot sopotnik v avto za potovanje v Pariz ali po Italiji. Pismene ponudbe pod »Paris< na ogl. odd. Jutra.
22359-31
Razno
Beseda 1 Din ilavek 8 Din ia šifro »H lajanje naslova 5 Din. Najmanjši ine»*k 17 Din
Za šolarje
obleke, perilo> Hubertus plašče [itd. Dober nakup.
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
Violine . šolske 6S.—
Gitare.....120.—
Mandoline . . . 80.—
Harmonike slovitih znamk
IZREDNO POCENI J
Pasaža Nebotičnika □□□□□□□□□□□□□C
Krafevsi
Mladi trgovski pomočnik dobi mesto kot krajevni agent (plac-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji.
Pismene ponudbe pod 47281 na Publici-tas d. d. — Zagreb, Ilica 9.
Celuloidne ščite za vrata
mm
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana,
Kopitarjeva al. 1
krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dia ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER. vlaribor. Diavska ul 15
TEU.I
9 51
Nagrada
tistemu, ki zve ali najde izgubljeno avtomobilsko rezervno kolo na cesti Ljubljana—Mengeš—Kamnik. Triumf, Ljubljana, Kolodvorska 11.
22325-28
Izgubila se je
zlata ura na velesejmu Prosim afco se vrne pre ti nagradi. Gostilničar ska šola, Prlvoz 11.
22381-25
Naznanjam, da sem otvoril na Meljski c. štev. 65 v Mariboru
(poprej Zalokar) mesarijo. — Postregel bom z mesom najboljše kakovosti in
nizkimi cenami. Kranjc Rudolf, mesar.
Klavirje,
vijoline,
kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbene potrebščine kupite poceni pri
R. Warbinek,
DOM GLASBE, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.
ZHHTEVHJTE
" BRE5PLACNI- P0DUCM1

■ NAJPOPOLNEJŠIH -
GLASBILA
NAJVEČJE DOMAČE 5TRCOE T.VRTKE

KR. DVORCI D0BAVITEL3
ZAGREB
' NIKP.y.ČEVA.-1g,
rJ2i-
Via ta tX5M'i* '
1avei 3 D.« lajanj« naslova 5 On; najmanjš' tneoek 30 Din.
Mlajši gospod
želi znanja z gospodično ali v zakonu varano go spo, po možnosti z last nim stanovanjem. Slika zaželjena. Neanonimne ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Jesen«.
22194-2'!
Vdova 49 let
želi prijateljstva z dobrosrčnim situiranim starejšim gospodom. Pc nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Triglavska ro ža«.	22002 24
Družabna
akademika
samevata. Inteligentne dame, ki sočuvstvujejo pošljejo ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dolgpst življenja našega je krat ka*.
22240 24
Gospodična
ki je sprejela pismo pod »Valovito morje« v Ma riboru. želim sestanek danes ob 2. url popolne na Marijinem tr gu. Spoznanje s sliko.
22260 24
Gospodično
ali vdovo
lepe zunanjosti, z lastnim stanovanjem v Lju bljani želj ' spoznati mlajši. boljši gospod. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma zaupno*.
22029 24
Dve veseli
samostojni dami
s posebnim stanovanjem Iščejo zabave z 2 veseli ma Hrvatoma, ki pridejo na velesejem 11. in 12. Ponudbe pod strogo diskrecijo na ogl. odd. Jutra pod »Vesele da me«.	22068 24
Greta Garbo
porabna za reiclamo. Pod to šifro na'dete nadarjenega in zanesljivega osebneea slugo, ki vam želi služiti.
22328-24
Mladenič
išče znanstvo s starejšo -anris+olno dani. Doti-se na o«rl. odd. Jutra pod »Diskreclja«.
22434-24
Vsaka bes-da % 1avek 9 Din. «a lajanje naslova f> Din: najmanjši znpoek 20 Din.
Mlad gospod
trgovsko naobražen, želi poznanstvo, zaradi po znejse že ni t ve z gospodično do 30 let, s primernim kapitalom ali lastno trgovino. Neano-nimni dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Besno 877«.
22120-25
Kuharica
Besno dekle želi poročiti resnega fanta, ne izpod 30 let starega. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Zaželjeni dom«.
21855-25
Kuharica
kmečko dekle, 32 let, iz-obraženo, skromna in dobra gospodinja, prevarana v ljubezni, z 3-letnim sinčkom bi se poročila s stare jsim, do uro srčnim gospodom, posestnikom, vdovcem ali u. pokojencem. Le resne ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Popolnoma osamljenu«.
21929-2j
Samski
star 50 let, imam hišo za trgovino ali obrt poleg Maribora, prodam aii poročim vdovo aji gospodično trgovsko izobraženo s primernim kapitaiom. Ponudbe na agenturo Pichl-er, Ptuj pod »Vdova-.
22011 25
Ločenec
ne po svoji krivdi, star 45 ot, boljši obrtnik z lastno hišo, želi spoznati gospodično, staro od 30 do 3i let z nekaj premoženja, prednost tr govsko izobražene ali modistinje, ni^o izključene vdove in ločenke. Dopise poslati s sli><"> na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Srečen in miren dom«.
22005-?*
Gospodična
dobra gospodinja želi poročiti gospoda 35 do 50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »311et na«.	21991-25
Hišna posestnica
bi se poročila z državnim uradnikom aH vpoko Jencem. Dopise na podr Jutra v Celju pod »Po mlade,
51901-25
Drž. nameščenec
posestnik, »rednjlb let, poroči simpatično gospo dično s primernim premoženjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drž. nameščenec«.
22080-25
Mladenič 27 let
poroči 22 do 281etno mladenko, ki misli na bodočnost. Potreben ka. pital 80 do 100.000 za upeljavo zelo rentabilnega podjetja. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Za potomstvo«.
22001 25
Gospodična
34letna s stalnim poklicem, a brez premože nja išče zaradi pomanjkanja znanja zaradi že-nitve izobraženega, pošteno mislečega gospoda v dobri službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubo doma, kdor ga ima«.	21989-25
Gospodična
visoka, z nekaj gotovine bi se poročila z ln-teligentom 35 do 43 let s sigurno eksistenco. — Lahko tudi vdovec z 1 otrokom. Kdor želi imeti dobro ženico, naj piše pod »Srečen zakon« na ogl. odd. Jutra. Ano nimno v koš.
22093 25
Ločenec 38 let
z dobro stalno službo in premoženjem želi za radi ženitve spoznati dobro, simpatično dekle do 30 let. Ponudbe samo s sliko, ki se takoj vrne na ogl. odd. Jutra pod »Oktober 777«.
22108 25
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Vsem obiskovalcem velesejma
se priporoča restavracija TONE H U Č, paviljon Grajska klet, veselico! prostor. Toči se novi sladki vinski mošt, priznano izborni dolenjski cviček in fini štajerski rizling, pivo, žganje, likerji itd. — Iz borna domača kuhinja, na razpolago vedno razna gorka in mrzla jedila. Posebna špecijaliteta vsak dan sveže domače krvavice in pe-> čenice. Se toplo priporoča in Vas vabi
TONE HUC.
ClutoCusnc vejttje
Vsa društva, združenja, družbe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvo dobe najugodnejše najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avto-podjetju:
J. GORIČAN — TRŽIČ,
Jugoslavija — Dravska banovina
Cvetlične čebulice
iz Holandske:
hijacinte, tulipani, narcise, krokusi, anemone itd. vse v priznano najboljših kvalitetah in najlepših barvah so že na zalogi in se dobijo pri tvrdki JOSIP URBANIC, špecialna veletrgovina s semeni, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 8. Tozadevni cenik je brezplačno na razpolago.
Prispeli so radio aparati nove tipe!
Isigekn — Blaupunkt — Sachsenwerk
UGODNI PLAČILNI POGOJI !
Samoprodaja izključno le pri:
»Tehnik" Josip Banjai,
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. Razstava na velesejmu: I. — 700.
HIŠA!
poleg lepo gospodarsko poslopje, s staro dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko, letni promet DIN 190.000.— v lepem kraju Gorenjske, deset minut od železniške postaje ugodno na prodaj. Ozira se samo na resne reflektante z gotovino. Lepa prilika za vsakogar. — Cenj. dopise odnosno ponudbe nasloviti pod »PLAČAM TAKOJ« na oglasni oddelek »Jutra«.
Novost za Ljubljano!
gMBM«gEgMaaWB«MBWaBEBS«»Htoijl I mil um || M l—MHTB
Konec septembra o tvorimo novo modno manufakturno trgovino
LONČAR - RAŠKA - STARE
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica POČAKAJTE Z NAKUPOM, DA SE SAMI PREPRIČATE J
Diplomiran, šumar
z višjim državnim izpitom, večletno prakso v upravni in revirni službi pri kmetijstvu in na žagi, dober TAKSATOR in GEODET, z obvladanjem slovenščine in nemščine, IšCE SLUŽBO. — Pismene ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko: »H. P., Slovenija«

Ugledna domača
ZAVAROVALNICA
sprejme akviziterje oziroma krajevne zastopnike za vse vrste zavarovanja, za kraje: Šenčur, Cerklje, Preddvor, Stražišče, Naklo in Predoslje.
Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na oglasni oddelek »Jutra«.
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše dobre sestre in tete, gospodične
LJUDMILE ROBLEK
ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo družbi Sv. Cirila in Metoda in narodnemu ženstvu iz Litije za krasen venec. Naša zahvala tudi čč. sestram iz zavoda Josephinum, posebno pa č. s. Romuli za njen požrtvovalen trud za časa bolezni naše drage rajnke, ter vsem darovalcem krasnega cvetja.
LJUBLJANA, dne 5. IX. 1937.
ŽALUJOČA SESTRA EDITA FRITSCH in ostalo sorodstvo.
Zgodba o dežju, o dolgočasju v planinah in o dveh mladih ljudeh
Ko se je Karli zbudil, je bila v koči še tema. Na strešne deščice je udarjal enakomerno dež, čuti je bilo curljanje vode, ki se je odtekala po lesenem žlebu v korito zadaj za kočo. Magda še ni bila vstala, dasi je b;la ponavadi vselej prva na nogah. Karli se je lenobno zleknil na hrbet, »i del roke pod glavo in poslušal, kako zunaj pada dež.
»Magda, še spiš?« je poklical čez čas.
»Kaj je, Karli?« se je oglasila Magda s
spodnjega ležišč«.
»Pozno bo že, kaj?«
»Ne vem. — Slišiš? Dežuje.«
»Ponoči je bila nevihta. Si kaj čula, kako je grmelo?« In ploha! Zdaj je že malo ponehalo.
»Ta dež bo trajal. Cisto enakomerno gre ves čas.«
Magda je počasi vstala. Stopila je k lin' v strehi in jo odprla. Mali, štirioglati pramen blede, medle svetlobe je bil preslaboten, da bi dodobra razsvetlil tesni prostor. Odprla je še težka, grobo stesana vrata, da je bušil v kočo hladni, vlažni zrak in da se je še močneje začulo curljanje vode in šumenje dežja.
»Zatohlo je tu notri,« je dejala.
Tudi Kari-' je zlezel s svojega visokega ležišča. Oblekel se je, si nataknil čevlje in stopil pred kočo. Drobni in gosti dež mu je v trenutku orosil obraz in goli roki. Nebo je bilo zadelano s sivino. Višje gori pod vrhovi so se preko redkih osamelih smrek vlekle težke megle. Rahel veter je zdaj pa zdaj razmajal koprive ob plotu in zašele-stel v bližnji smreki. Od daleč je prihajalo zateglo vpitje pastirjev, ki so se klicali med seboj.
Karli se je umaknil nazaj v kočo.
»Nič prida ni to vreme,« je govoril Magdi, ko y je pomagal lomiti trske za ogenj. »Prokleto. danes bi lahko šk na konja! — Ampak nekaj vetra je in na južni strani se že malo svetlika: čez eno uro ne bo več dežja, boš videla.«
Pripravljala sta si zajtrk in Karli je žvižgal. Včasi je prenehal in prisluhnil. Dežni curki so brez prestanka in z nezmanjšano močjo tolkli po lesen;h strešnih deščicah. V koritu zadaj je curljala voda. Zdaj pa zdaj se je splašil veter in prinesel nekaj kapelj dežja skozi odprto lino. V koči se je zgostil mrak. Utripajoči plamen na ognjišču je bil preslaboten, da bi ga mogel pregnati. V daljavi nekje je kdaj pa kdaj zamolklo zagrmelo.
»Vrag te nosi,« je vsakokrat zagodrnjal Karli.
Pri zajtrku sta sedela vsak na svoj; klopi ob ognjišču, drug nasproti drugega.^
»Ce bi bil zdajle doma,« je pričel Karli, ne da bi se ozrl na Magdo, »bi šel k Elzi. Tja bi prišel še Tone in Marta, in bi vrgli karte. Nimaš lepšega kakor karte, če je takole zunaj.«
»Ja?« je rekla Magda suho
Elza je bila včasih Karlijevo dekle in Magda ni videla rada, če jo je omenjal.
»Veš Elza prinese zmeraj čokoladne bonbone in potem igramo zanje. — Včasih nas kar s svojega balkona skliče skupaj. Potlej kvartarno po ves dan — dokler ji ne zmanjka bonbonov, seveda.«
Karli se je zasmejal.
Magda se ni smejala. Izpila je mleko, odložila lonček in si naglo z obema rokama vrgla nazaj na tilnik svoje goste, rjave lase. Namerno je zrla mimo Karlija: on pa jo je prodorno gledal.
Dopoldanske ure so se vlekle, kakor b' jih ne hotelo biti konec. Karli je obsedel na klopi, si s tlečo trsko prižgal cigareto in sledil z očmi Magdi, ki je najprej poravnala odejo na pogradu, pospravila po polici in jela pometati, ne da bi se enkrat ozria na KarPja. Cez čas je Karli vstal in šel brez besede v lopo cepit drva. Narahlo si je prižvižgaval med delom. Kdaj pa kdaj je prestal, stopil pred kočo, hoteč se prepričati, kako kaže z vremenom. Nobene spremembe ni hotelo biti.
»Kakor da bi se zareklo,« je mrmral.
Proti poldnevu pa se je celo poslabšalo. Nagromadili so se oblaki, grmelo je in vlila se je ploha. Karli je napol zleknjen ždel v koči na klop;, poslušal, kako ropočejo težke deževne kaplje po leseni strehi in ni si mogel kaj, da ne bi zdaj pa zdaj z godrnjanjem opozoril na svojo veliko ne-voljo.
Takile deževni dnevi, ko je človek privezan na tesni prostor, iz katerega se ne more niti za pol ure ganiti, dolge ure brezdelja im puščobe, ki se vlečejo po polževo ;n jim noče biti kraja, polmrak, ki se zbira po kotih, da ne moreš razločevati predmetov, in večno šumenje dežja, ki ti neprestano in enakomerno tolče ob bobnič, vse to leže nate, da postaneš nestrpen in prenapet, da se razdražiš in vzkipiš za prazen nič Prekladaš se s klopi na pograd ;n s pograda na klop, najbolj bedaste misli se ti pode po gLavi in za vsako besedo, ki ti jo kdo zine, si pripravljen skregati se na smrt. Nič ne izbiraš, vsako sredstvo ti pride prav, samo da preženeš ta mučni, neznosni dolgčas.
Karl: je tako napol ležal na pogradu, nogi sta mu viseli novzdol, kadil je cigareto kakor vedno po kosilu. Magda je v kotel vlila vode in ga položila na žerjavico, da se odmoči, nakar je sedla na klop in strmela v tleči ogenj. Nihče ni spregovoril besedice, nihče se ni premaknil, le večn; dež se še ni naveličal ropotati po leseni strehi, kakor bi sploh ne imel namena nehati. Bila je to minuta, polna težke puščobe in bedastega dolgočasja, dolga, do strahote razvlečena minuta. . Karli je prvi pretrgal molk.
»Magda!«
»Kaj?«
»Dolgčas je.«
»Se ti toži po kom?«
Magda se je prva začela ;grati z besedami in Karli je dvoboj sprejel.
»Ce se mi toži? — Ne. rečem ravno, da ne.«
»Po kartah in po Elzi?« je zlobno pripomnila Magda.
»Tudi,« je premišljeno odvrnil Karli.
»Zakaj nisi potem kar spodaj ostal?« je nadaljevala Magda ostro.
»Mogoče bi bilo res bolje,« je odgovoril Karli s ponarejenim nrrom.
Zdaj je bilo Magdi dovolj.
»Ti I Lahko bi bil malo vliudnejši!«
»Čemu neki?« se je čudil Karli.
»Nasproti Elzi si najbrž drugačen.«
To ga je zadelo.
»Pusti Elzo! Neznosna si,« je zavpil. »Neznosna? Neverjetno 1« se je posmehoval« Magda.
»Neznosna, da. Do skrajnosti!« Ji je ■ vso ognjevitostjo zagotavljal Karlu
Magdi je obvisel pogled na lastni tenki, podolgovati roki, ki ji je ležala v naročju.
»In še včeraj si mi zatrjeval, kako me imaš rad,« je rekla z umirjenim, malce tresočim se glasom in dvignila svoje vlažne, velike sive oči do Karl:ja.
»Zatrjeval? — Mogoče. Sem se pač motil!« je odgovoril Karli ostro, še ves v jezi, naglašujoč zadnje besede.
Osuplo ga je pogledala, kakor bi ne mogla razumeti.
»Tako?« je dejala čez čas in stisnila ustnice.
»Tako,« je izjavil Karli trdo, ne da bi se ozrl nanjo.
Magda je sunkoma vstala, se ozrla naokrog, kakor bi nečesa iskala, nakar je stopila k vratom, snela z žeblja nahrbtn:k, volneno jopico in svoj svileni predpasnik, s police je pobrala nekaj drobnih stvari, brisačo, robce, ščetko za zobe. svetilko, z ognjišča je vzela svoj lonček in aluminijasti krožnik in pričela spravljati vse v na-hrbtn:k. Po licih so ji tekle solze in zdaj pa zdaj se ji je utrgalo iz prs zadrževano ihtenje.
Karli je zlezel s pograda.
»Čemu se jočeš?«
»Te nič ne briga!«
»Tako? — No, tudi prav!«
Izpod klopi je vzel v roke svoje težke, okovane čevlje in si jih ogledoval, nakar je začel iskati mast za čevlje po hiši.
Magda se je naglo obula. nadela si je debelo volneno jopico, si povezala lase z ruto. Še enkrat se je ozrla po koči, če je ostalo kaj njenega, si oprtala nahrbtnik in vzela palico v roko.
»Kam greš?«
»Domov.«
Stopila je k vratom, pa jih ni mogla odpreti, bila so zaklenjena.
»Kdo je zaklenil? — Daj mi ključ!«
Karli je molčal.
»Daj mi ključ!«
»V takem vremenu ne pojdeš nikamor.«
Magda je zacepetala z nogami.
»Te čisto nič ne briga, razumeš! Jaz grem, kadar hočem in kamor hočem! Ključ mi daj!«
»Ne dam.«
»Ključ mi daj, sliš:š!« Magda se je zrušila na klop in bruhnila v jok.
Karli je mirno snažil čevlje z veliko volneno krpo. ne da bi jo pogledal. Oba sta molčala. Tišino je zdaj pa zda i pretrgalo Magdino ihtenje.
Polagoma se je Magda pomirila in utihnila.
»Karli!« se je oglasrla čez čas s tihim, pol proseč im glasom.
»Kaj je?«
»Ključ mi daj!«
»Ga ne dobiš. Sem že rekel. Ko bo lepo vreme, takoj. Zdaj pa ne.«
»Saj ne dežuje več.«
»Kaj da ne! Kar poslušaj!«
Spet sta umolknila.
Magda je obsedela na klopi. Potem je počasi vrgla ruto z gkve. snela nahrbtnik, se sezula in legla kar oblečena na pograd.
Tudi Karli je očistil svoje čevlje, položil jih je nazaj pod klop in zlezel nazaj na svoje visoko ležišče.
Nekaj časa ga je bilo slišat5, kako se je prekladal po trdem pogradu, potem pa je bilo čuti le še dež, ki je na strehi drobi! svojo enakomerno, enoglasno pesem, ki ji ni in ni hotelo biti konca.
Karli se je zbudil prvi. Pogledal je na uro, visečo na žeblju ob njegovem ležišču. Bil je že čas. pripraviti večerjo, kolikor je mogel videti skozi lino, se je zunaj mračilo. v koči pa je bila že skoraj tema. Prespala sta bila celo popoldne.
Spravil se je s pograda in se začel motati po hiši. Prižgal je svečo in jo položil vrh police. V lonec je vlil mleka. ub;l vanj dva rumenjaka in pričel pripravljati testo za palačinke. Magda ima sicer palačinke zelo, zelo rada, kar Karli tud; ve. toda on jih ne pripravlja zaradi tega — bog obvaruj! —, ampak zato, ker ima pač vse stvari, ki so potrebne, pri roki in sploh, ker je peči palačinke čisto prijetno delo, če hočete.
Karlijevo ropotanje z lonci je zbudilo Magdo. Vstala je in si zunaj zmila oči, nakar" se je vrnila v kočo, sedla na klop in gledala Karliju pod roke.
Medtem je Karli že zanetil ogenj, dal mast v ponev, da se je stopila, vlil testo, a ni imel ničesar, s čemer b: spodaj pečeno testo obrnil na drugo plat. Ni si znal pomagati. Magda je vstala, mu vzela ponev iz rok, jo potresla, spretno v zraku obrnila palačinko in jo spet vjela na ponev. Karli je stal poleg in jo gledal.
Vrnila mu je ponev, a se ni umaknila. Obstala je na istem mestu, tik ob Karliju, tako da se ga je malodane dotikala. Gledala ga je skoraj uporno s svoj;rm velikimi očmi. ki so se jim še malce poznali sledovi joka. Usta je imela napol odprta, mokre ustnice so se ji komaj opazno premikale, kakor da bi hotela kaj spregovoriti. — Minil je oster, napet trenutek. Magda je čakala.
Tedaj jo je Karli pritegnil k sebi, ji po-gladil s čela razkuštrane lase in se sklonil nad njena usta.
»Magda!«
Na ognjišču so prasketale smrekove veje, močan, mrzel sunek vetra je planil skozi odprto lino v kočo in zamajal plamen sveče, da so nemirno vztrepetale sence po kotih.
Zunaj je dež že prenehal, pihal je hladen severni veter, nebo se je zjasnilo in za jutri se je obetal lep dan.
Drago Bojanec.
III
Ob vsaki priliki —
m
se spomnite
da eo .Jutrovi" .Mali oglasi* v Sioreniji najuspešnejša, naj-eenejSa io najhitrejša posredo-vabilca srn službe vseh mt, mm, prodajo ta nakup t se h stvari, ca nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, fte-nitve ln sa m drugo
%TUTRO« It 207
KcZctiš. 3. IX. T937.
ako izvrstno kapljico, kakoršno dobite v vinskih goricah, toči
Daj-Dam
Ljubljana * Telefon 2308
Vsak (as topla in mrzla Jedila
Številne velike stavbe v Ljubljani, ki jih je gradilo
giadGeno podjetje
Ulho&Cav Siupan
so zgovoren dokaz za solidnost tega podjetja, ki se je iz naj skromnejših početkov v 12 letih obstoja razvilo v veleobrat Najmodernejši stroji in sodobna tehnična oprema omogočata gradnjo tako majhnih kakor tudi največjih stavb in objektov po najnižjih konkurenčnih cenah!

Stanovanjska palača Hranilnice dravske banovine
PRIPOROČA SE CENJ. ODJEMALCEM
VITAL
SEUNIG
NOVOOTVORJENA TRGOVINA
s ČEVLJI
LJUBLJANA — POD TRANCO 1
TRGOVSKA HIŠA
s 2 lokalima, dvonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju, z vpeljano manufakturno trgovino, iz lastne roke naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ugodnost«.
imate lahko
SLADKI MOŠT
ako ga konservirate
z NIPAKOMBINOM A/H. NIPAKOMBIN An. je
enostavno, zanesljivo in neškodljivo sredstvo.
Navodila daje Vam
^ „Radiosan" — Zagreb,
Dukljanova ulica br. 1
Uporaba dovoljena po ministrstvu narodnega zdravja ln socialne politike.
Zlt<uHx koža,
Ju lepo, koza,!
Izredno nežni,*T»ensiljivi in trajni vonj pri Solea kremi in Solea milu ni najbistvenejše, čeravno dajejo mnogi prednost Solea ravno vsled teh sijajnih lastnosti Skrivnost uspeha Solea-kož ne nege tiči ▼ presenetljivem učinka aktivnega lecitina ▼ Solea milo ra kožo krepilnega kolesterina v Solea kremi. Kotni hormoni te sestavine popolnoma vpijejo. (Opazujte sami, s kako lahkoto in kako hitro pronikne Solea krema pri masiranja ▼ kožo!)
Oboje drago dragem a prilagojena, drago ra drago ustvarjeno. Mladostna in sveža zonanjoet, prožnost, čudovito mehka, nežna in lepo dehteča koža — to je Solea-kožna nega!
4?
fS	ir^iNJtso •
k M g



OIEA
'LJk, Tnila in krema

brca trošarin«
DIN 10.-5.-3.-
Ob priliki velesejma obiščite že 30 let priznano tvornico cementnih izdelkov in umetnega kamna
JOS. CIHLAR
LJUBLJANA — TYRŠEVA C. št. 69.
Izdeluje steklobetonske nadsvetlobe (Luxfer). — Velika zaloga
kameninastih cevi.
Standard mojstra sprejmemo
ki pozna vse sisteme strojev in to »Invicible«, »Bartonia«, Schubert & Salzer«, »P.G.H.«, »Doppelzylinder« in levoročne stroje, ki je kot samostojen mojster popolnoma izurjen v delih in v manipulaciji in njih postrežbi. Samo resne moči pridejo v poštev. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na »Propaganda« d. d. prej Jug Rudolf Mosse a. <L Beograd, Terazije 11, poštni pretinac 409 pod »781«.
Krasne potovalne
in toaletne torbice
kovčege, aktovke, specialne listnice (lastni osnutki), denarnice, manikire, necceserie, rokavice, kupite res po ceni in najbolje pri: D. OSTROŽNIK — PASAŽA Nebotičnika.
razstavljeno: Velesejem, paviljon H 329-31.
INŽENJER
ali izvežban mojster
v livarski in kovinski stroki SE IŠČE za
takojšen nastop.
Ponudbe z detajlnim opisom je poslati na oglasni oddelek pod »Kovinar«.
Stroj za brušenje furniranih ln masivnih ploskev z raznimi aparati, je za MIZARJE najzanimivejša novost velesejma. Oglejte si ga pri Dovžan Ivan, Pav. E.
zlfska prodaja
Gjordes	160X100	cm	din	500
Melas	126X 77	«	«	600
Kozana	155X105	€	«	700
Serabend	113X100	«	«	750
Melas	152X 89	«	«	800
Tuzla	143X100	«	«	800
Daghestan	148X 90	«	«	800
Jomud	142X 89	«	«	900
Afghan	185X105	«	«	900
Ferahan	185X120	«	«	1200
«	295X 80	«	«	1500
širaz	170X120	«	«	1500
Kazak	161X141	«	«	1700
Suša	208X153	«	«	2000
Kubistan	255X145	«	«	2500
Ušak	300X200	«	«	3200
Svileni	275X215	«	«	6000
Ferahan	440X305	«	«	5000
Razven tega največje skladišče povsem novih, prvovrstnih predvojnih kakor tudi specijalnih antičnih komadov. —
Najbolj solidne cene!
Priporoča se domača tt. ANTE GRGIČ, Damask — stalno zapriseženi veščak pri okrožnem sodišču.
VELESEJEM — PAVILJON F koja št. 155-161
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, td prinese korist trgovca ln kupca.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše nepozabne
MINKF KOSTANJEVEC, ro}. Vidmar
smo od prijateljev in znancev prejeli mnogoštevilne tople izraze sočustvovanja in sožalja ter mnogo cvetja v poslednji pozdrav blagi pokojnici. Vsem, ki so nas v teh težkih, žalostnih dneh v globokem razumevanju tolažili, se iskreno zahvaljujemo.
LJUBLJANA, 4. septembra 1937.
Kaiuecie ljudsko zauarouanie
i
H KARITAS

V iuniiu juliju in avgustu 1937 smo izplačali cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev: ROJKO Franc Rogoznica (Sv. Lenart v Slov. goricah); CILENšEK Lucija, Leve (Petrovče); LORBEK Ivan, Studenci nri Mariboru Vodnikova 13; GAŠPERIN Janez, žeje 10 (Naklo pri Kranju); SVOLJŠAK Franc, Mojstrana 145; PAVLIHA Ana Trebelno 33" CERVAN Marija, Ivanja vas (Mirna peč); ŠUSTER Franc, Polzela 113; POTOKAR Frančiška Podkrai 37 (Zagorje ob Savi); SMREKAR Terezija, Zabrdje 21 (Mirna peč); ALIČ Jernej, Huje 25 (Kranj); OCWRKAnton, Ce^e.Za grešijo 12; HLASTEC Anton, Stranice 76 (Konjice); ŠTAJNER Ivan, Krško 12; ADRINEK Frančiška. Loke 383 (Trbovlje); GOLOB Ivan, Bistrica pri Limbušu 10; SEVER Josip Ljubljana, Sv. Petra c 43; FURTHNER Josip Ptuj Vseh svetnikov ul. 12; HATZE Josip, Ljubljana, Bežigrad 14; JEREB Janez, župnik v cušper-ku- PACHNER Mihael Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 19; STRAJNAR Marija, Verdun 4 (Stopiče pri Novem mestu); LAZNIK Marija,'Podsmreka 39 (Dobrova pri Ljubljani); FRANCELJ Frančiška Plešivca 22 (Brezovica pri Ljub-liani)• KIRBIŠ Ana Starše 10 (Ptuj); ROJKO Friderik, Zg. Sv. Kungota 9; RAMŠAK Jernej, Podvin 18 (Polzela). MULEJ Mariia Luže 13 (Šenčur pri Kranju); BELIHAR Franc, Loke-Trbovlje; GORŠEK Anton, Liboje 47 (Petrovče); mN^ŽR Sna Tržič Glavni trg; ROZMAN Franc, Volčje njive 1 (Mirna); GLAVAN Franc, Vrbljene 36 (Ig); UMEK SnSka (Sak) ;SMEJŠtefan, Beltinci 184; TRUCL Marija, Maribor, Smetanova 34; GOSPODARIC Albin, Nove Jarše 50• OSENČIČ Marija Tržič, Slap 111; TIMPRAN Anton, Seničica 15 (Medvode); LOVŠE Johana. Zg. Voličina 115; SMRDEL ?van Maribor ^riova'11; IkER^ANC Janez, Zg. Duplje 15; FLORJANCIC Katarina št. Peter Pn Novem mestu* KOREN Marija, Homec 32 (Radmirje); DIMNIK Antonija, Loke 271; PETEK Marija, Polenci 30 (Moskanjci); KOKALJ Marija Britof 41 (Predoslje); MASTEN Urša, Brebrovnik 64; TOMŠIČ Katarina, Ljubljana, Lavričeva 13; KRAMER^arUn a Moj stran a 82; ŽBAN Ana, Cogetinci 16 (Sv. Anton v Slov goricah); LIBERŠAR Marija, Ljubljana, Dolenjska c. 68; NOVAK Alojzija, Križevci pri Ljutomeru 20; ŠUŠTERŠIC Marjana, Topole pri Mengšu 18.
BERLI^^aUjae^a<^ičovaI130^ŠUBELJ PETER, Vir 65 (Dob pri Domžalah); ZORC Martin Lukovica (Brezovica pri Ljubljani); KRIŽMAN Emil, Planina pri Sevnici. _ KARITAS je v teh štirih slučajih izplačala dvojno zavarovalno
VSOt°' KOS Ivana 41etna hčerka tov. delavca iz Jesenic, Savsko nabrežje 17, in LAMPIC Vida, 51etna hčerka polic, šoferja iz Gline, Tržaška 'c. 14/1, sta bili brezplačno zavarovani, ker so njuni starši zavarovani.
ŽALUJOČI OSTALL
Jamstvo:
V juniju, juliju in avgustu se je priglasilo v KARITAS 2*025 nOVlh zavarovancev
Zavarovanje KARITAS: 1) posmrtnina, 2) starostna preskrba, 3) dota
Pojasnila in prospekte dobite brezplačno prii KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavar.
KARITAS, Maribor, Orožnova nI. 8.
Radi izredno velikega zanimanja za naSe zavarovanje sprejmemo še nekaj potnikov in zastopnikov. Prednost imajo solidne starejše osebe (z zavarovalno prakso). Pismene prošnje (z osebnimi podatki in referencami) je treba dostaviti na
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice, KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8.
»JUTRO« it m
24
NecIeHa. 5. IX. 1937.
amo je.sen.stie <sep)e
in 6omo v veCtko ve&eCje nalift .staCnift in novih
odjemaCcetf nuditi pri nakupu (kc&ov od J)in ft	.i
dalia ta našo Z&tctHico iv*Mo ^V/ /e pVpHdV

daCje §a nalo $OCetnieo tvrdfke
(Pripravili smo
tilfff
najodličnejšo izbero plaščcv in oblek od preprostih
do velemestnih modelov
{jcspodotm
odlično krojene obleke iz najmodernejšega blaga, površnike in suknje.
Oblečeni boste okusno, moderno in poceni!
Žu&tčf Stritarjeva
Linolej
prodaja ln polaga po reklamnih cenah
SEVER, Marijin trg 2
tavbeni materija!
izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
f M ijufeliana
d & C & & m M. Tysrševa 36 a
OnroAka voclčia	Dvo&oteea,	Stvalm Kroji
o*tn<prajeas modek>»	motorji, tdcltrji	pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki f ran ko!
sTBIBlINA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška cesta L Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28,
VESELJE IN VEDROST ZDRAVJE IN SVEŽOST
so prednosti higienske kopeli
r
»FEROLDI«
...............^	.	Proizvodi
V MESTIH IN --^V^	»FEROLOI«
VASEH, KJER %	Vinkovci.
NI VODOVODA
služi izvrstno »FEROLIM«, patentirana avtomatska peč za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 50 paral
toplo kopel.
Minimalna nabavna cena, nikakih instalacijskih stroškov.
Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, Vinkovci. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino ali naravnost pri tvorni ci »FEROLIM« Vinkovci.
samo biološka nega lepote od Schroder-Schenke ?
ker so to najstarejše naravne in zajamčene uspešne metode za nego lepote.
•	Nečista polt • Specijalna prehrana suhe kože • Odstranjevanje gub •
•	Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, ogrcev in
neprijetnih dlačic na obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE ! Parf. in kozmetika „OMNIA", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul. 8, polukat ——— TELEFON 97-67 ———
Poznani SALVAT čaj
zoper žolčne kamne ln bolezni žolčnega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: lekarni pri S v. IVANU, Zagreb. Kaptol. št. 17 Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.
Ogl. reg. S. br. 27870
ZAHTEVAJO BRE5PLAČNI CENIK-
im
HARMONIKE- _ SVETA -
ZAGREB NiKDLlCEVA 10
PERJE
KoltoSJe, purje, gosje, račje, navadno, s strojem diSčeno in čobano.
Vzorci »e pošiljajo brezplačno tn franka.
Dobavlja se v vsaki mootlnJ
E. Vajda, Cakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK £N VZORCE KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Senzacij
riskega in dunajskega velesejma 1937
ele/ctričnc čudo
večkrat zak. zaščiten
čudovit® cenena kuha z enim samim aparatom
peka, praženje, pripravljanje močnatih jedil, dušenje, pečenje na ražnju na enem samem ognjišču istočasno 3-4 različne jedi za 3-5 oseb, pripravljenih v pol krajšem času, ne zahtevajo niti četrtinke normalnih stroškov za kurjavo!
Zrezek ali jetra na rešetki za praženje, lukulski užitek za 2-3 osebe, v nekaj minutah pripravljeno s potrošnjo toka za 10 par.
Stalni nadzor pri kuhi, prilivanje ali mešanje odveč!
Hkrati tudi praktično uporabno za higienično segrevanje prostorov, prijetno sušenje las in bolečine lajšajoče obsevanje kože.
Pri tem preskušenem, od strokovnjakov in zdravnikov priporočenem kvalitetnem aparatu se vam ni treba nič več bati visokih stroškov za električni tok,
ker skrbe smotrna in premišljena konstrukcija, novodobni kvalitetni specialni materijal za doslej nedosegljivo ugodno ekonomijo.
Nikjer ne najdete nič boljšega, bolj praktičnega in mnogostranskega in pri vsem tem tako cenenega:
Nikse univerzalni aparat ....	Din 380
Nikse posebna priključna garnitura	Din 40 Nikse posebna 10 delna garnitura
za posodo za kuho, peko, praženje	-
in cvrtje..........Din 400
Nikse posebni pogrezni varilec . .	Din 130 2 leti jamstva z natančnim navodilom.
Kompleten v 13 delih: praktična električna kuhinja tudi za štedljivo gospodinjstvo. Zaradi tega ne zamu-
dite posebno ugodne prilike za nabavo na ljubljanskem velesejmu — paviljon H koja 321.
Desettisoče gospodinj je srečnih in zadovoljnih.
IUkZL
Nikolaj Seetvann & sin
elektrotehnična tovarna in gradnja aparatov — G raz Prodajno skladišče za Jugoslavijo:
SLAWITSCH & HELLER, oddelek See\vann, PTUJ, JUGOSLAVIJA.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra«; Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Fran Teran. — Za inseratni del ie odgovore® Atai* Novafc — Vtf I t*»kh«»j.