r. =.
I N F O R M A
TOR
gorenje
;o
ia
tlenje, 10. novembra 1993
Leto XXVII.
Številka 27
Proizvodnja v oktobru -101 %
l^tobra letos so v vseh treh programih °renja Gospodinjski aparati skupno delali 137.690 velikih gospodinjskih bratov, s čimer so delovni načrt predli za odstotek.
!%eč izdelkov, in sicer kar 124.478, je J° narejenih za prodajo na zahtevna yr°Pska in druga tuja tržišča, za slovenji tržišče je bilo izdelanih 7.925 jelkov, kar je manj za 13 % od Milovane proizvodnje, za bivše jugos-^anske republike pa je bilo namenjenih 87 aparatov.
<, 24 delovnih dnevih so v programu ^alni aparati oktobra delovni načrt I ^ničili s 1 oo odstotki, skupno so izde-7'55.432 aparatov.
Vralno-pomivalnih aparatih so delovni prav tako dosegli v celoti in izdelali j '^37 aparatov za nago parila, obratu Zamrzovalne omare programa 'adilno-zamrzovalni aparati so oktobra javili 24 delovnih dni, izdelali so 25.062 Paratov in delovni načrt dosegli 111-od-Jtno. V preostalih dveh obratih so prav
!?ko
delali po 24 dni, vendar so v
arnrzovalnih skrinjah izdelali 19.808 Paratov (97 odstotkov plana) in Hladilnih 20.751 aparatov (98 odstotkov
fana).
v^esecu oktobru letos je bilo v programu ahalni aparati v primerjavi z lanskim j.Palanih za 48 odstotkov več izdelkov, za 0 odstotkov pa se je povečala tudi proiz-
V programu Kuhalni aparati so minulo soboto opravili redni delovni dan, s tekočih trakov pa je prišlo med drugimi izdelki skupaj s petkovo proizvodnjo 800 kombiniranih štedilnikov. Sicer imajo kar nekaj novosti in o njih bomo obširneje poročali.
vodnja v prvih desetih mesecih v primer- zamrzovalnih aparatov, letos v enakem javi z enakim obdobjem leta 1992.	obdobju že 530.693, kar je povečanje za
Proizvodnja v programu Pralno-pomivalni	7 %.
aparati je bila v letošnjih desetih mesecih	Sicer pa je samo letošnja oktobrska proiz-
za 4 odstotke večja od lanske v enakem	vodnja, če jo primerjamo z lanskim okto-
obdobju, samo v oktobru lani pa je bilo	brom, manjša za 13 odstotkov,
narejenih za 5 % več pralnih strojev. V	V Gorenju Gospodinjski aparati je bilo
programu Hladilno-zamrzovalni aparati je	letos skupaj izdelanih že 1,161.212 apa-
bilo v lanskih prvih desetih mesecih izde-	ratov, kar je povečanje za 7 odstotkov v
lanih skupno 497.639 hladilno-	primerjavi z enakim obdobjem leta 1992.
Dosežki Gorenja na področju ekologije
Gorenje Gospodinjski aparati je največje podjetje v sistemu Gorenja in se uvršča med 8 največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. Na tuje trge proda kar 95 odstotkov vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov.
Ob tako visoki proizvodnji namenjajo vso skrb tudi varovanju okolja, proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov brez freonov, ki so škodljivi za ozon, pa predstavlja zadnji velik dosežek. Da bi slovenski in hrvaški javnosti predstavili dosežke na tem področju in pri uvajanju okolju prijaznih tehnologij, so včeraj, 9. novembra, v Gorenju pripravili novinarsko konferenco.
Hrvaške novinarje so včeraj povabiti na ogled proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati, ki je tudi kupec reprodukcijskega materiala v sosednji državi. Poleg tega so si ogledali Gorenje Servis, govora je bilo tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja med obema državama.

PROIZVODNJA, RAZVOJ, KAKOVOST
S
Tudi sindikat se zavzema za spremembe
Zadnji teden minulega meseca je bil na obisku pri Sindikatu kovinske in elek-tro industrije (SKEI) Slovenije predsednik kovinarskega sindikata nemške zvezne dežele Bavarske Werner Neugebauer s sodelavci, v četrtek, 28. oktobra, pa so obiskali tovarno Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah in Gorenje v Velenju. Goste iz Nemčije so na obisku v Savinjski in Šaleški dolini spremljali predsednik ZSSS Dušan Semolič, sekretar SKEI Slovenije Vladimir Bizovičar in predsednica območne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik.
Po ogledu proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov v Gorenju je sledil pogovor, na katerem so poleg gostov sodelovali še generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič in direktor kadrovsko-splošnega sektorja mag. Drago Bahun ter predstavniki SKEI poslovnega sistema Gorenje.
Predsednik SKEI Gorenje Branko Amon je v uvodnem delu razgovora predstavil delovanje sindikata v tem velikem poslovnem sistemu, kjer deluje kar 11 sindikatov podjetij Gorenja. Ti se povezujejo v konferenco sindikata Gorenje, znotraj večjih sindikatov so ustanovljene še sindikalne podružnice ali sindikalne skupine. V Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je včlanjenih preko 75 odstotkov vseh zaposlenih v podjetjih Gorenja. Na vseh ravneh sindikalne organiziranosti zastopajo in uveljavljajo interese in pravice članstva pri uveljavljanju pogodb, varstvu vseh pravic, ki izhajajo iz dela, s področja sodelovanja delavcev pri soodločanju, reševanju problematike zdravstvenega zavarovanja in varstva pri delu ter reševanju socialne problematike. Branko Amon je v nadaljevanju spregovoril o razmerah v času, ki nam prinaša še veliko nedorečenih rešitev, ter se dotaknil vprašanj lastninjenja in na koncu omenil še nejasno ekonomsko politiko države. Poudaril je, da država nujno potrebuje zunanje trge ter to rej tudi velike izvoznike, žal pa so takšni poslovni sistemi, kot je Gorenje, prepuščeni sami sebi.
Generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je gostom najprej predstavil razvoj Gorenja in seveda omenil, daje Gorenje v svoji 40-letni zgodovini doživljajo težke čase. Z razpadom Jugoslavije ni izgubilo le trga, temveč tudi veliko premoženja in terjatev v skupni vrednosti nad 100 milijonov mark, kljub temu pa jim je uspelo zadržati visoko raven proizvodnje. Vsa leta so imeli gospodarske težave, ne pa osebnih konfliktov in drugih težav med vodstvom podjetja in
sindiktom, kar pa seveda ne pomeni, da med njima ni ostrih besed. Generalni direktor je izrazil prepričanje, da so delavci zelo visoko motivirani z idejo pripadnosti Gorenju, ki je zraslo na zeleni poljani ter pognalo trdne korenine.
Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije je bil junija 1993 sprejet v mednarodno organizacijo kovinarjev IMF, ki preko Organizacije združenih narodov namenja največ pozornosti socialni varnosti in pravicam zaposlenih po vsem svetu.
Predsednik bavarskega sindikata kovinarjev VVerner Neugebauer je z zanimanjem sledil razlagi Jožeta Staniča predvsem o prodoru v svet, zato ga je še posebej zanimalo, kako uspe Gorenju zadržati položaj v bitki na zahtevnem evropskem trgu, v hudi konkurenci z velikimi proizvajalci gospodinjskih aparatov. Bil je mnenja, da bi morala država Slovenija imeti strategijo, kako pomagati takšnim poslovnim sistemom, kot je Gorenje. Gost iz Nemčije se je še zanimal za postopek lastninjenja ter posebej za sistem izobraževanja v Gorenju, za sodelovanje z drugimi sindikati v poslovnem sistemu ter še za nekatera vprašanja. Marsikaj je v slovenskih sindiaktih kovinarjev kar dobro rešeno, je bilo razbrati iz nekaterih misli VVernerja Neugebauerja.
Pred zaključkom pogovora v Gorenju se je sekretar SKEI Slovenije Vlado Bizovičar zahvalil za sprejem v Gorenju in omenil veliko pripravljenost vodstva sindikata Gorenja pri aktivnostih na ravni republiškega odbora ter tudi sodelovanja v stavkah, ki imajo predvsem solidarnostni pomen.
H.J.
Različni vzroki zastojev v proizvodnji
V mesecu oktobru so največ zaS!^f: v proizvodnji imeli v obratu H/ad/W ' podobno kot septembra tudi v 0^to^nlj niso zabeležili zastojev v proizvoo programa Pralno-pomivalni aparati’
ibratu Kuhalni aparati so skupno pn .
1.993 minut zastojev, in sicer 427 t zaradi oskrbe in dobaviteljev, 166 t so stali zaradi tehnoloških in konsv . skih problemov, 250 žara drževanja, 133 interne oskrbe, u . ije ter pomanjkanje delavcev I vzročilo zastojev za 876 minut, 14 o drugih razlogov.
zamrzovalnih omarah je bilo skuPj! stojev za 1.465 minut, 100 zaradi ° g 3 in dobaviteljev, 390 vzdrževanja,s >ada električne energije, 45 zaradi a ija in pomanjkanja delavcev, 305 ne oskrbe in 85 minut zaradi drog
\J obratu Zamrzovalne skrinje je 300 nut zastojev povzročila takoimenova nterna oskrba. V obratu Hladilniki zaradi oskrbe imeli 580 minut zastoj j 1.885 zaradi vzdrževanja, 4.255 mi zaradi interne oskrbe in 460 minut je D zastriiav zaradi "drncih'' vzrokov.
Seveda vplivajo zastoji na izkoris skupnega časovnega fonda, P računano na delavce.
Tako so v Kuhalnih aparatih imeli ^ odstotka zastojev v skupnem časovne fondu, v Hladilno-zamrzovalnih apata pa že 3,2 %, v podjetju pa je od sto ^ zastojev 1,9 v skupnem časovnem for ur.
'tir
~	>>575-5' ^7 =	__	&-^3*™ S- ™ črt?^ č? s-ž s & & s T ™ ^S- § §:9	^ Z ^Ž?v ŽFž 8 z Z'<:
SREČANJE
1 Miroslav Kralj
| ^aša glavna naloga je, da kakovostno ,n količinsko izpolnimo naročila iz pro-Vrarnov Gorenja Gospodinjski aparati. Zdelujemo mreže, košare, rešetke in 56 okoli 200 razližnih polizdelkov," je Jjtecf pogovorom povedal Miroslav K.ralj, oddelkovodja surovinskega odlika v Galvani, obratu programa Obalni aparati.
^°lska in prva delovna leta Miroslava ralja so bila dokaj pestra. Osnovno šolo |eZačel obiskovati v rojstni Mislinji, v nižjo Nnazijo se je vpisal v Slovenj Gradcu, |er je končal osemletko. Ključavničar-
ske'
, -9a poklica se je izučil v Industrijski ^vinarski šoli TAM v Mariboru, kjerjetudi (°bil prvo zaposlitev v Hidromontaži. De-JjVne izkušnje je pridobival na gradbiščih T dravskih elektrarnah, v Lendavi in j dričevem ter celo v Sisku. Leta 1966 se j6 Vrnil iz JLA in septembra je začel delati ' Gorenju TGO. Kot ključavničar je eveda bil sprejet med vzdrževalce.
,^®lali smo kar po 12 ur na dan, vse j0°°te in tudi v nedeljah je bilo treba na el°," je povedal in dodal, da je tudi proiz-'odnja "dobro šibala." Kljub temu se je P^sal na delovodsko šolo in leta 1970 'feel v Celje za učitelja strokovnih predalov na poklicni šoli Borisa Kidriča. Po letih se je spet zaposlil bližje domu, ? Selu pri Velenju v Industriji gradbenih smentov. Leta 1974 se je IGE pridružil učenju in Miroslav se je vrnil na delo v ,zdrževanje. Kmalu zatem je delal še v filologiji proizvodnje štedilnikov in i°zneje zamrzovalnih skrinj.
^ Galvano sem oženjen od leta 1976 aPrej, kjer sem bil najprej tehnolog za fšenje in poliranje v surovinskem od-, od leta 1983 dalje pa sem oddelk-
ilku
Kultura
Promocijska razstava tuje literature
^Ugarna Kulturnica pripravlja v sode-
1	^nju s Knjigarno Konzorcij iz Ljubljane
2	Izobraževalnim centrom koncerna trenje promocijsko razstavo tuje litera-
za področja menedžmenta, ^unalništva, ekonomske znanosti, l^agoške literature, strokovne literature slovarjev, enciklopedij in še kaj. iMaturo bodo prenesli v Velenje po razstavi , ankfurt po Frankfurtu iz Ljubljane. Zbirke . 6bujejo aktualno tujo literaturo po določenih
Nročjih.
lih ,JS|
S ■
Tdimo, da se Ljubljana v tem trenutku zelo
. Pašno razvija kot duhovno in kulturno fišče, da se tam dogaja veliko lepih in . ,rsbnih stvari, mi pa smo porinjeni v bolj ali l ®nj daljno okolico in včasih nam je Ljubljana C*1 "zelo daleč". Ob tem, da je razstava v
Miroslav Kralj
ovodja surovinskega oddelka," je sklenil svojo delovno zgodovino Miroslav Kralj. Pogovor je nadaljeval z opisom sedanjega dela, pri katerem se njihova proizvodnja žičnih polizdelkov za velike gospodinjske aparate nagiba v korist strojnemu delu in delni avtomatizaciji. Prelomnico pomenijo računalniško vodeni stroji in linije.
"Intervencijske spremembe planov finalistov nam včasih pozvročajo težave in tudi od tod toliko sivih las," je pripomnil Miroslav, ki mora bdeti nad delom okrog stotih zaposlenih v surovinskem oddelku. Seveda jih tu čaka še veliko dela pri ergonomski ureditvi delovnih mest. Veliko je še ročnega dela, na videz in tudi sicer fizično težjega. Zato sodeluje s Študijem dela, z delavci v Vzdrževanju, z mojstri in vpenjale! orodij, da bi bili kar najbolj učinkoviti. Veliko pozornost namenjajo osvajanju novih izdelkov in tudi tistih, ki so jih pred časom že izdelovali in jih sedaj prevzemajo od kooperantov. Kot je zatrdil, se morajo obnašati čimbolj tržno in tudi Miroslav Kralj se zaveda, daje kupec
Cankarjevem domu privabila veliko obiskovalcev, še vedno sodimo, da veliko naših sodelavcev te razstave ni videlo. Zato je to enkratna priložnost za ljudi, ki živijo s časom, ki dajo nekaj na izobrazbo in ki s stroko živijo tudi po končanem študiju, kar naj bi bila nuja tega časa.
Zavedamo se, da so naši menedžerji zelo zaposleni, vendar jih prisrčno vabimo v Knjigarno Kulturnica, prav tako pa tudi vse naše sodelavce. Vabilo velja predvsem za otvoritev, ki bo 23. novembra ob 12.30, promocijsko razstavo pa si bo možno ogledati še 24. in 25. novembra 1993.
Ob razstavi spremljajoče prireditve
V	Knjigarni Kulturnica bo v torek, 23. novembra, ob 12.30 predstavitev revije Menager. Uredništvo revije bo spregovorilo o koncepciji in strategiji razvoja revije. Vabljeni vsi bralci te revije in zainteresirani sodelavci.
V	sredo, 24. novembra, ob 12.30, bo pogovor
pravi - kralj. Zato želijo biti konkurenčni z roki, kakovostjo in ceno. Tega se zaveda celotno vodstvo obrata Galvana. Ravnajo se torej po zakonih trga in v sejni sobi, ki jo sicer krasijo številna priznanja, med katerimi je resda največ s področja športne rekreacije, je moč videti razne napise. Eden med takšnimi je napis: "Podjetje ima samo enega šefa - kupca!".
V surovinskem oddelku Galvane jim inovativnosti ne manjka, trdi Miroslav, ki je bil v nekdaj zelo popularni akciji Predlagaj nekaj koristnega zelo uspešen. Sedaj inovacij ne prešteva, saj smatra, da je to njegova delovna obveznost. Morda lahko kot primer uspešne inovacije navedemo preureditev stroja za izdelavo vodila pekve, na katerem sedaj poteka tudi že proizvodnja mrež in ježev. Tudi na novi liniji za proizvodnjo košar za zamrzovalne skrinje, ki so jo izdelali v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati, nameravajo uresničiti zamisli, da bi na liniji izdelovali še ostale polizdelke za hladilno-zamrzovalne aparate, čeprav že sedaj poteka delo v treh izmenah.
Miki, kot ga kličejo v Mislinji in tudi mnogi sodelavci so ga poznali in ga še sedaj poznajo le pod tem imenom, je od mladih nog kolesar. Čisto zares je začel kolesarjenje trenirati pri mariborskem Braniku, kjer je postal tudi član prve ekipe. Žal pa se je iz JLA vrnil s poškodovanim meniskusom. Šport je zamenjal s kulturno dejavnostjo, se pridružil domačim gledališčnikom in pred dvajsetimi leti je prvič stopil na oder v predstavi Miklove Zale. Po številnih odrskih delih imajo sedaj na programu Molierovega Zdravnika po sili.
"Rad delam tudi na ranču," je dejal Miki in imel v rnislih delo pri hiši in skrb za družino. Če je volja, se vselej najde čas.
Hinko Jerčič
na temo Koliko pravzaprav beremo. Svoje izkušnje in svoj pogled na to, koliko časa imamo za branje strokovne literature, bo predstavila strokovna knjižnica Indok Gorenja Gospodinjski aparati.
V četrtek, 25. novembra, prav tako ob 12.30, bo gostja dr. Manca Košir (Nov način vodenja - ženski način). Spregovorila bo o novem načinu vodenja, intuitivnem, "mehkem". Namenjeno vsem, ki sodijo, da včasih ni slabo prisluhiniti ženskemu principu v sebi (vsi smo mešanica enega in drugega).
S.P.
Na razstavi bo možno knjige naročiti. Za službe v podjetjih Gorenja velja naročilo preko knjižnice Indok Gorenja GA, s katero Knjigarna Kulturnica uspešno poslovno sodeluje.
Kulturne prireditve
Gorenje Kulturnica vabi na ogled opere Rigoleto in Traviata v ljubljanski Operi ter na Božični koncert, prav tako v Ljubljano.
Vse informacije (prevoz 50 % ceneje) dobite pri Tatjani Florijančič (853 321, int. 948).
Smučanje
in silvestrovanje v tujini
Gorenje Turizem je za letošnjo zimo skupaj s poslovnimi partnerji pripravil bogato paleto možnosti za smučanje v tujini, ki je v zadnjih letih postala stalnica v povpraševanju zahtevnejših smučarjev in pravih ljubiteljev bele opojnosti. Novost v ponudbi pa so letos tudi silvestrski paketi v tujini, ki tudi zaradi ugodnih cen in pričakovanih doživetij zbujajo skomine.
Pregled AVSTRIJSKIH SMUČIŠČ ZAČENJAMO Z Bad Kle-inkirschheimom in Dobriachom, smučarskim centrom z 80 km urejenih smučarskih prog in 23 žičnicami, ki zmorejo 25000 smučarjev na uro. Cene najema apartmajev se gibljejo v januarju od 3900 ATS do 7900 ATS, seveda pa so odvisne od velikosti apartmaja. V februarju so cene višje, kajti s 1. februarjem se na avstrijskih smučiščih začenja visoka sezona. Cene tedenskih smučarskih vozovnic znašajo 1390 ATS za odrasle in 870 ATS za otroke. Osojščica ali Gerlitzen je prijetno družinsko smučišče s 25 km urejenih prog, cene najema apartmajev pa se gibljejo od 3900 ATS do 5400 ATS v januarju, smučarske vozovnice pa so za približno 30 % cenejše kot v Bad Kleink-erchheimu. Mokrineali Nassfeld so zelo znan smučarski center s 227 km urejenih prog, ki pogoltnejo 30000 smučarjev na uro. Apartmaji Pernull s savno in solarijem stanejo v januarju od 3800 do 4800 ATS, pa tudi za čas zimskih počitnic niso predragi. Smučišča okoli Katschberga ponujajo prave užitke, kvalitetni apartmaji pri prijaznih ljudeh pa prav tako. Cene v januarju se gibljejo za najem apartmaja za 4 osebe od 4700 do 5500 ATS, večji pa so ustrezno dražji. V naši ponudbi so še Schladming, Koralpe, Lienz, Sil lian, Kaprun, Saalbach-Hinterglem, St. Anton in Mallnitz. Izbor apartmajev in penzionov je raznolik, podrobnejše informacije o samih objektih pa dobite v Gorenju Turizem.
ITALIJANSKA SMUČIŠČA so letos zanimiva zaradi ugodnih cen, pa seveda tudi zaradi prislovične urejenosti in bogate dodatne ponudbe. Tarvisio (Trbiž) ni samo nakupovalna meka, marveč tudi dobro smučišče s 24 km urejenih prog. Apartmaji Residence Camporoso za 6 do 9 oseb pa stanejo za teden v januarju od 670000 do 980000 LIT. Kronplatz je našSim smučarjem zelo dobro poznano smučišče na južnem Tirolskem. Gondolske žičnice, sedežnice in vlečnice zmorejo do 38000 smučarjev na uro, cena tedenskega najema aparmajev v januarju pa so zelo ugodne - od 280000 LIT za apartma za 2 osebi do 690000 LIT za apartma za 7 oseb.
Val Gardena, Madonna di Campiglio - pojma za dobro in letos tudi poceni smuko - prav tako v ponudbi Gorenja Turizem.
Vrh smučanja v FRANCIJI predstavlja področje Treh dolin, ki obsega kraje Courchevel, Meribel, Mottaret, Les Menuires in Val Thorens. Pa saj jih poznate z zadnje olimpijade!
Vrhunska smuka in vrhunsko bivanje, cene v januarju ugodneje - od 1875 do 4035 FRF, v februarju in marcu se podvojiijo, saj je takrat višek sezone, ki pa se zavleče še v april in maj. Cene so za najem apartmajev za 4 in več oseb. Tedenske smučarske vozovnice stanejo med 600 in 690 FRFza odrasle in 420 do 480 FRF za otroke do 16 let.
SILVESTROVANJA V TUJINI so letos novost v naši stalni ponudbi, pripravili pa smo jih v sodelovanju s turistično agenci]0 Relax, ki se je v zadnjem letu uveljavila kot naš poslovni par}nef’ Pri vseh silvestrskih potovanjih je zagotovljen standarden nivo o kategorije, kvalitetni avtobusi in dobri vodiči, ker pa bo šlo takra za razposajen čas v letu, vam zagotavljamo tudi dobro voljo. Danes vam silvestrska potovanja le naštevamo, vse podrobnos i o njih pa boste izvedeli v Gorenju Turizem, kjer vas bomo opremili z dodatnimi informacijami.	Q
NIZOZEMSKA - 5 dni, odhod 29. 12. 1993, avtobus, hotel 3J DEM, doplačilo za silvestrsko večerjo 130 DEM PARIZ - 5 dni, odhod 29.12.1993, avtobus, hotel v centru rriesj3 339 DEM, dvakrat NZ, doplačilo 360 FRFza silvestrsko večerji RIM, FIRENCE - 5 dni, odhod 29. 12. 1993, avtobus, hotej 2» DEM, dvakrat POL, doplačilo 90.000 LIT za silvestrsko večer]0 KESZTHELV (Madžarska) - 3 dni, odhod 31.12.1993, avtobus, hotel 169 DEM, dvakrat POL, silvestrska večerja vključena ceno
BADACHONV (Madžarska) - 3 dni, odhod 31.12.1993, avtobus,
hotel 169 D_EM, dva krt POL, silvestrska večerja vključena v cen
BUDIMPEŠTA - 3 dni, odhod 31. 12. 1993, avtobus, hotel 2J DEM, dvakrat POL, silvestrska večerja vključena v ceno LLORET DE MAR (Španija)- 9 dni, odhod26.12.1993, avtobus-hotel 470 DEM, v ceni penzionske usluge, celodnevni ogl6 Barcelone in silvestrska večerja
Vse informacije o splošnih plačilnih pogojih dobite v Gorenj Turizem.
Tenis
Končano pa je tudi že ekipno prvenstvo v tenisu, presenetljiv0^ sta prvenstvo osvojila Dare Bujan in Dušan Jeriha za e*1" Hladilno-zamrzovalni aparati.
Končni vrstni red: 1. H ZA (Bujan, Jeriha), 2. PPA (Gorogranc, Benet* Skornšek), 3. RG (Slivar, Rogan, Gaberšek), 4. TIM 93 (Lah, vr|C Tajnšek, Plaskan), 5. Nabava (Verdnik, Bartolac, Camloh), 6- ^ (Višnjar, Miklavc, Jordan), 7. Servis (Bajc, Mouh), 8. KH PPA (Klemen 1 Hudarin), 9. Dvojna napaka (Geratič, Faktor), 10. SAX (Skutnik, Kren t-11. Point (Lončarič, Romih, Krofi), 12. PO (Kovač, Agrež, Berke),'' Investicije (Kričej, Gomboc, Kompan), 14. Rekreacija (Pruš, GorS® • Križovnik, Vaupot).
V nedeljo newyorški maraton
Letošnjega 24. maratona v New Yorku se bo udeležilo 20 slovensk^ maratoncev, med katerimi je tudi 6 članov Tekaške sekcije Gorenr Družba Gorenje Turizem je pripravila v sodelovanju s KompaS° 0 agencijo v Gorenju in agencijo Slovenia Travel v New Vorku celo* potovanje. Gorenje Gospodinjski aparati je slovensko odpravo največji maraton na svetu, z več kot 25.000 tekači iz 94 opremilo z oblačili, nekaj pomoči je namenilo Gorenjevim tekacejai še Gorenje Servis, medtem ko seveda nosijo vse stroške potovanv bivanja in hrane udeleženci sami. Ker je udeležba na ,a. ^ pomembnem srečanju medijsko zelo odmevna, postaja to zanim1^ tudi za sponzorje. Seveda bo pomembno tudi za promocijo drža Slovenije, ki je odpravo založila z državnimi simboli in leP' brošurami o Sloveniji "na sončni strani Alp".
In še to: ljubitelji tekov bodo lahko najslovitejši maraton na sV*| spremljali na satelitski televiziji, prenos se bo pričel v nedeljo-novembra ob 16.50 po srednjeevropskem času.
Malica i. menu
II. MENU
PO 15.11. TO 16.11. SR 17.11. ČE 18.11. PE 19.11.
Pivska klobasa, kisla repa, fižol Meso na žaru, čebula, ajvar Čebulno meso, pražen krompir, solata Mesni sir, francoska solata Gobova rižota, zeljna solata
Hrenovka, pire krompir, kisla repa Dušena govedina, riž, solata Telečji ragu, testenine Ocvrt sir, testeniska solata Puranji zrezek, slan krompir, solata
PO 22.11. TO 23.11. SR 24.11. ČE 25.11. PE 26.11.
Pasulj, prekajena rebrca Svinj, pečen., slan krom., grah. omaka Govedina v juhi, krof Ocvrti piščanec, riž, solata Gnjatne krpice, solata s krompirjem
Skutini cmoki, jabolčni kompot Teleč. peč., slan krom. grah.omaka Burgundski lonec, gratinirane palač. Pečen piščanes, riž, solata Ribe po tržaško, kromp.vkosih, solata
PO 29.11.	Segedinar, polenta, jabolka
TO 30.11.	Hrenovke, testeninska solata
Jetrne klobase, duš. kislo zelje Telečji medaljoni, pire krompir, solata
Zahvala	r
Ob boleči izgubi drage mame se	r;
lavcem za denarno pomoč in sindika Kuhalnih aparatov za venec iskreno z hvaljujem.
D
Zdenka Mlak9
INFORMATOR, časopis za obveščanje delaV^ t Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hin Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.400 izvodov. Grafična priprava: Ra®,e' Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna VelenL ' Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 4 1/72 z dne 23. 1. 1974.
------------------------2?
10. 11. 1993 - številka 4