đf^ fl^ Gorenjski časnik od leta 1947 U L/ / tP t' Prvi PBEPHOnMlKTiRNlKCOKSNIiC LITTA iqoo PETEK, 5. OKTOBRA 2007 Uto LX. št. 80, cena 1,20 EUR, io HRK Odgovorna, uridkica: mariiavotcjak Časopis izhaja ob tokkih ik ob petkih NAKIADA: 22.000 izvodov •A-WW.CORtS'ISKrGlAS.Sl Merkur bodo Konzorcij petih velikih lastrvikov Merkurja je objavil namero za prevzem. Družba Merfin, ki je v lasti menedžeriev, ima že skoraj polovico delnic. ŠTIFAN ŽARGI Vento, Interfin naložbe, za 150 odstotkov viSja kot ....................................... Merfin), ki ima v lasti skoraj lani v tem Času. Zaradi tega Naklo • V sredo je javiiost 79 odstotkov delnic, je usta- ocenjujejo, da bo večina del- presenetila objava prevzem- novilo konzorcij, ki je objavil ničaijev sprejela ponudbo, s ne namere za družbo Mer- namero za prevzem, pri €e- Čimer bo konzorcij za pre- kur, ki pomeni zagotovo do- mer je glaviii iastnik družba vzem konec leta 2007 postal slej največji menedžerski Merfin, ki ima v lasti nekaj veČ kot 90-odstolni lastnik prevzem družbe v naši drža» nad 49 odstotkov delnic in fe delnic Merkurja. Vodilni de- pip^l vi. Gre namreč za družbo, ki v lasti 65 vodilnih delavcev lavd so se zavezali, da bodo z je med desetimi največjimi v Merkurja. Z objavljeno na- aktivnim delom zagotovili Sloveniji in vredna prek pel- mero so se zavezali, da bodo nadaljnje nemoteno uresni- sto milijonov evrov. Za tako v 30 dneh objavili javno po- Čevanje zastavljene stateglie velik podvig je bil vsekakor nudbo za odkup vseh delnic razvoja Skupine Merkur in potreben skrbno pripravljen po ceni 405 evrov za delnico, okrepili vodilni položaj Mer- projekt in iz srediniii obvestil V upravi družbe seveda pod- kurja na domaČem trgu in je to jasno razvidno, Pet naj- pirajo (svojo) prevzemno po- mu zagotovili tudi vodilni večjih lastnikov Merkurja nudbo. Menijo, da je ponuje- položaj v tehnični trgovini v Vodilni delavci Merkurja na čelu z Binetom Kordežem (na sliki} bodo skupaj s še štirimi (Sava, Banka Koper, Euro- na cena korektna, saj je kar jugovzhodni Evropi. večllmi lastniki objavili prevzemno ponudbo. / rw^monuu. Bo&tjan jwan Postorili so najnujnejše Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v torek obiskal občini Bohinj in Tržič. Obljubil je pomoč države pri odpravljar^ju posledic neurja. Stojan Sa|e, Petra Lotrjč Tržič, Bohinjska Bistrica- ''V občini Tržič je na vodah več kot sto jezov, pregrad, malih elektrarn in drugih objektov. V Času Marije Terezije so dobro skrbeli zanje, danes pa sistem ni vzdrževan," je ugotovi] Borut Sajovic ob torkovem obisku skupine za sanacijo posledic septembrskega neurja, ki )o vodi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Ob projekciji slik poškodb po neujju je tržišld župan poudaril, da so storili Janez Podobnik in Borut Sajovic na kraju, kjer je Tržiška sami. kar je bilo mogoče. Bistrica spodkopala temelje opornega zidu pod cesto v Nujne sanacije bodo stale DovžanovI soteski. okrog dvesto tisoč evrov. Za zdaj so dobili od države drugo pa iščejo prerazpore- ogiožajo cestni promet in 50.600 evrov, 45 tisoč evrov ditve v proračunu. Bolj kot to preskrbo s pitno vodo. so dali iz občinskih rezerv, za jih skrbi, ker velike poškodbe ► 4. stran DANES BREZPLAČNI PRILOGI OKNO yoifeaiJi^o'.loi'amcr:- pnhmnhum. Gorenjska Banka PREVETRiT BANCNGSäS» POSLOVANJE / v cee'd: 5 zvezdic za varnost T P' Sporty svogon % 1.064 I nuažrvom t -f lo öd 1.990'' K lA MOTORS * OFiiUn jmu 71« / 198D M ff m fiS^^aAtsrit^MtfEif t NMij^lnuA^BMi m^awi Novi enoprostorec PWilfM WYWI «f«9r UAQ 0 A LmMB»« i, 10« UaUUlL I« UAJM^OKMMS w . s 7 sedeži prevDŽfroth hlkimeKov IIEiIV0CE:6Ck KMM: H^ miff. www 80 c/i POLITIKA Za pokrajino na refependum župani zgo rn jego re nj ski h občin so por^ad&ljkovi jdvrtr tribuni znovd opozorili na potrebo po ustanovitvi samostojne pokrajine Zgornja Gorenjska. Ker jih vlada pri terri ne jefn-1)6 re$no, $o pripravljeni izvesti tudi r«ferer»dkim, 2 AKTUALNO GORENJSKA Knjižnica decembra zooS i Zdravstveni dom bo vsaj i pol leta vžupnišču i Nedsvna vodna ujma je v Železnikih i močno pöSködöväla zdravstveni : dom in urtičils tudi polovico kartotek : pacientov. Dom so začasno preseli ! vžupniSče vSeldK vsfedosožeod* i pr(i njegova vrata, Um pa bo vsaj pol I 6 Kranjski Župan Damijan Perne v pogovoru zagotavlja^ da se bodo grad* bena dela za novo CHrednjo knjižnico v Kranju predvidonia začela februarja prihodnje leto in da naj bi kn|ižnico slovesno odprli Se istega leta ob ob* ònskem prazniku* SNOVANJA Tudi glas gorenjske kulture Ob Glasovi 60 etnici, ki jo ODnaja* mo v teh dn^h in tednih, je ostala povsem neopdžena ieena manjSa, a pozf- ne nepomemcna mi je minilo Štirideset et, odkar so prvič izšld Snovanja. Glasovi pogo* vori o kulturi. VREIV1E Danes bo spratml/ivo de prđezno oblačno s plohami. V soboto ^Ktraj bo dež ponehal, delno se bo :gasnilo. Vneddjo bo sončno z jutranjo me^. ^ 11/17 jutri: spremcn^ivo oblačno ld fv) VD 17703529 2 POLITIK da n ica.za vrl ®g'glas. si GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 Ljubljana Mojca Kucler Dolinar nova ministrica V ponedeljek je državni zbor dosedanjo poslanko NSI Mojco fCucIer Dolinar imenoval na mesto ministrice za visoko Šolstvo, znanost in tePìnologìjo. Kucler Dolinarjeva bo na tem mestu nasledila Jureta Zupana, ki je odstopi) pred dobrim mese- cem, Nova ministrica je že naskdnji dan prevzela posle. D. Ž. EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA v NOVf GOR)CI Vpisuje v naslednje študijske programes Triletni dodiplomski univerzitet ni program •PRAVO 1. STOPNJE* Dveletni podiplomski magistrski program •PRAVO 2. STOPNJE' 1. letnik ee i srvaj a v izre d ni ali redni oblik«, ki je prilagojene zaposlenim kandidatom. Dveletni podiplomski magistrski program "PRAVO IN ?WlANAGEMENT NEPREMIČNIN 2. STOPNJE^ 1. letnik se izvaja v izredni s\\ redni obliki, ki je prilagoidfia zaposlenim kandidatom. Vpis v 1. Ištnik rednega načinst vseh éiudijskih programov f9 k oncesìorìiran m zato brssfilačon. Za dnji I9 toinji pr//p vn I rok za oba po J/p/o mska prog ranta s^'ztaéa 12 oktobra 2007. Vse informacije o prijavi in vpisnih pogojih ter ustrezne obrazce dobite na spletni strani www»evre-pf, si. prek elektronske pošt« hlfl»Q«»lu pi.sl ali po telefonu na številko 05/338 44 00. SLn arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme MARIJA HUOOVERNIK >z Zgornjih Gorij. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Marjan )erala se je k nam na dan odprtih vrat iz Podreče pri Mavčičah, kjer stanuje, pripeljal kar s kolesom. Izvira I2 Hraš pri Smledniku, svojo družino si je z ženo, ki je Prekmurka, ustvaril v Kranju, hišo pa s pomočjo kreditov sezidal v Podre-Či zraven očetove. Ima kar pet otrok In pet vnukov. Takoj po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tekstilindusu^ kjer je ostal do upokojitve. Na Gorenjski gfas se je naročil v času, ko je §e obstajal Gorenjski sejem, kjer je dobil prvi brezplačni izvod. Zvest mu je od takrat. Pravi, da mu veliko pomeni In prebere celega, nanj pa so se naroČili tudi že njegovi otroci. Marjan Jerala je zelo zanimiv Človek In sogovornik, Njegovo živ- ienjsko načelo je gibanje. Pravi, da ga je prav to rešilo iz krempljev hude bolezni, Zjutraj rad vstane zelo zgodaj, okoli Marjan jerala z Clasovko Barbaro Košnjek, ki mu je na dnevu odprtih vrat postregla s kavico. pete ure, poleti še prej, nato telovadi. Vsak dan prekolesari vsaj 30 kilometrov, rad gobari, plava, smuča. Včasih sta 2 očetom po Savi vozila pesek, mivko in lovila hlode. Zdaj Ima nov hobi; poleti nabira zanimive korenine, ki jih v zimskem Času obdela in iz njih pripravlja različne aranžmaje. D. K. na referendum župani zgornjegorenjskih občin so sklicali javno tribuno, na kateri so znova opozorili na potrebo po ustanovitvi samostojne pokrajine Zgornja Gorenjska. Zanjo predlagajo celo referendum. Danica Zavrl Zlebir Lesce • Zgomjegorenjski župani sicer podpirajo strokovna mnenja, ki zagovarjajo ustanovitev od šest do osem slovenskih pokrajin. Toda vlada 2 zakonom o pokrajinah predlaga, da je teh štirinajst. V tem primeru župani predlagajo, da ima območje zgornje Gorenjske svojo pokrajino, pri tem pa imajo tudi podporo občinskih svetov občin Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica, so na javni tribimi ponovili župani omenjenih Zupani sedmih občin vztrajajo pri pokrajini Zgornja Gorenjska. občin. O tem so usklajeno stališče letos juhja poslali vladni službi za lokalno sa- ga. Ker je glavno merilo za Občinstva na javni tribuni občin, Janko S. StuSek in To- dodelitev regionalnih razvoj- ni bilo prav veliko, po mne moupravo, vendar je ni nih sredstev, bi tako razdelje- nju Janeza Urbanca (Lisia e- nie sta dejala, da imata zara- upoštevala. na Zgornja Gorenjska dobila kolo v radovljiškem občin Zgornjo Gorenjsko druži za četrtino veČ razvojnega de- skem svetu} pa so manjkali jinskih odborih svojih več posebnosti, od Triglav- narja, so utemeljevali radov- zlasti predstavniki političnih strank, sicer pa da so se za mai Tom Mendnger z Jese- di tega sama težave v pokra- pokrajino odločili potem, ko je vlada predložila pokrajin- skega narodnega parka in Ijiški župan Janko S. Stušek, strank, kajti odločitev o po Natiu^ 2000 do pretežne go- direktor razvojne agencije krajinah bo predvsem poli Sj?odar$k€ usmeritve v turi- Ragor Stevo Ščavničar in tična. Simon Resman (NSi) sko zakonodajo. Vlada iegi- zem, razlog, da želijo svojo, strokovna sodelavka Tanja je spomnil, da je zamisel o timne pobude za Zgornjo od siceršnje Gorenjske loče- Česen. Župani so se tudi že manjšem StevQu pokrajin in Gorenjsko ne jemlje resno, no pokrajino, pa je indeks dogovorili, da bi bil sedež tudi o ločeni zgornji Gorenj- zato je morda o tem vpraša- ra2vojne ogroženosti, ki je v takšne pokrajine v Radovlji- ski nastala v njihovi stranki, nju čas za referendum, je celotni Gorenjski nižji od dr- ci, na Jesenice pa bi v tem sedaj pa so jo povzeli župani, menil bohinjski župan Franc žavnega povprečja, v njenem primerudobilivečjideležpo- ki so po prepričanju bolj Kramar, drugi pa so idejo zgornjem delu pa ga prese- krajinskih služb- levo. Župana obeh največjih podprli. Kropa Evropska poslanca v Kropi Evropski poslanec in predsedniški kandidat Lojze Peterle je včeraj v družbi Josepha Daula, predsednika največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu EPP-ED -evropske ljudske stranke In evropskih demokratov, obiskal Kropo. Gosta sta z obiskom izrazila podporo Evropskega parlamenta prizadetim v nedavnem neurju. Sestala sta se s predstavniki krajevne skupnosti Kropa in županom občine Radovljica )ankom S. Stuškom. Na sliki od leve: Lojze Peterle, josepha Daul, prevajalka, Janko S. Stušek In predsednik KS Ciril Koziek. D. Ž. LjUBgANA štiri različice prihodnjih pokrajin v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko SO pripravili štiri variantne predloge območij bodočih pokrajin. Vse štiri različice Se vedno predvidevajo 14 pokrajin, glede na izhodiščni vladni predlog pa so predlagane drugačne meje pokrajin predvsem v osrednjem delu države. Tako ena od različic predvideva ustanovitev kamnifko-zasavske pokrajine, kjer naj bi se zasavskemu območju pridružile občine Kamnik, Domžale in Še nekatere okoliške. Predlog o posebni pokrajini Zgornji Gorenjski ni upoštevan v nobeni od različic. D. Ž. Škof)A Loka Danilo Türk v Škofji Lokt Območna organizacija socialnih demokratov Iz Škofje Loke je v sredo pripravila srečanje s predsedniškim kandidatom Danilom Turkom, Nekdanji diplomat, vnet zagovornik človekovih pravic, univerzitetni profesor in družinski Človek je odgovarjal na vprašanja Lidije Goljat o pravičnem svetu, politični kulturi, junakih, pa tudi na konkretna vprašanja o njegovih mednarodnih izkušnjah, ko je bil Še pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana, in na aktualna notranjepolitična vprašanja. Na sliki: Danilo Türk med Lidijo Goljat (levo) in predsednico SD na Škofjeloškem Mirjam Jan Blažič. D. 2. novo mesto Papeža bodo povabili v Slovenijo Pretekli teden je bila v Novem mestu seja Slovenske Škofovske konference, na kateri so se odločili, da bodo papeža Benedikta VI. povabili v Slovenijo. Pred tem ga je med april- skim obiskom v Vatikanu v Slovenijo že povabil ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske Škofovske konference Alojz Uran. Papež naj bi prišel k nam spomladi 2009» ko bo minilo deset let od drugega obiska pokojnega papeža janeža Pavka II. v Sloveniji, ko je v Mariboru za blaženega razglasil Antona Martina Slomška. I. K. GOREN/SKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 KTUi LNO m/o (g)g-glfl5. si 3 iižnica decembra 2008 Pogovor z županom Mestne občine Kranj Damijanom Pernetom o aktualnih projektih v občini SvzAKA P. Kovačič tev Konzorcija CERO, da bo ............................................................................vTenetišah. Drugi večji pro- Občina je na junijskem raz* jekt je posodobitev Čistilne pisu s projekti neuspešno kandidirala za denar za raz- naprave Kranj, ki ga bomo pripravili do konca letošnje- voj regij. Zdaj imate mož- ga leta. Vsak od teh projektov nost, da projekte prijavite je ocenjen na več kot dvajset mili j onov evro v. Iz kohezijskih skladov si na nov razpis. "Nov razpis, ki je že objavljen in se bo zaključil konec bomo prizadevali pridobiti novembra, je po vsebini dru- sredstva za obnovo primar- gačen od predhodnega. Za nih kanàlizadjskih vodov, iz sofinanciranje bomo prijavili strukturnih sWadov pa za ureditev kompleksa gradu projekte v okviru regionalne- Khislstein in obnovo ulic sta- ga razvoja. Kandidirali bomo rega jedra Kranja. tudi za denar na področnih razpisih, na primer za pro-Ali boste prenovili cesto od jekte s področja kulture. Na Kokrice do Brda do predse- občinski upravi že vzpostav- dovanja Slovenije EU? ljamo pisarno v ta namen, "Prizadevalismosi zasofi- čeprav moram povedati, da Kranjski župan Damijan Perne /^eto Tin^c^ki nandranje prenove ceste od se je v praksi kot uspešno po- Kokrice do Brda in prejeli kazalo tudi sodelovanje z zu- tranje opreme knjižnice in še čim ne zmore, Projekta imasmo šeststo tisoč evrov dr- nanjimi sodelavci, predvsem vedno z optimizmom priča- ta tudi regijski pomen, zato je žavnega denarja. Projekt je na področju pridobivanja de- kujem slavnostno odprtje smiselno, da se gledališča lo-vreden nekaj več kot 1,5 mili- narja iz kohezijskih skladov, knjižnice za občinski praz- timo v letu 2009, ko je pred- iona evrov. Postopek oddaje To so naša pričakovanja, tež- nik, to je 3. decembra 2008." videno delovanje pokrajiii." javnega naročila smo zaklju- ko pa vnaprej napovem, kako čili te dni. Kot najugodnejše- uspešni bomo. ga ponudnika smo za izvajal- Zakaj je bilo treba še enkrat Kdaj boste Šli v izvedbo pro-proučiti možnosti za preno* jekta prenove tribune v ca del izbrali Cestno podjetje Kdaj se bodo začela gradbe- vo Prešernovega gledaJiŠČa.^ Športnem parku? Kranj, sicer pa sta ponudbi na dela za novo Osrednjo oddali še podjetji Primorje iz knjižnico Kranj? "Za kranjsko občino je to Najprej^ predvidoma v Ajdovščine in Gratel s Ptuja. investidja izjemnega obsega, prihodnjem letu, moramo "IC Dom je posebni komi- Treba je bilo temeljito prouči- zagotoviti normalne razmere Dela bodo obsegala prepla- siji, ki jo je v ta namen ime- ti, kako lahko takšno investi- za delo športnih klubov. Bolj stitev ceste od Britofa do go- noval župan. Že predložil cijo umestimo v občinski zahtevna pa bo vsebinska stilne Lakner na Kokrici v podlage za projekt gradbene proračun ob vseh drugih pro- prevetritev celotnega Šport-dolžini 5595 metrov, od Pre- dokumentacije. S tem smo jektih, in predvideti še dodat- nega parka Kranj z vsemi in-doselj do Brda pa tudi grad- dobili arhitektumo sliko raz- ne vire financiranja. Mestni &astruktumimi objekti, kanjo pločnika in kolesarske poreditve prostorov, oken, svetniki so na zadnji seji mor moramo ne nazadnje poti. Od gostilne Lakner do vhodov, stopnišč ... Komisija sprejeli predlog občinske umestiti tudi gradnjo sever- krožišča na Kokrici je v načr- ima še nekaj dni časa, da uprave, da se občina zavzema ne obvoznice. Žal je v tem tu rekonstrukcija ceste v dol- sprejme končno odločitev, in za popolno rekonstrukcijo trenutku Še vedno nerešeno žini 280 metrov ter gradnja če ne bo več pripomb, bodo v stavbe gledališča, Jd je ocenje- lastništvo zemljišč v šport- pločnika in kolesarske poti arhitektumo sliko umestili še na na trinajst milijonov ev- nem parku. Brez tega se ne na obeh straneh, kjer bo po- strojne in elektro instalacije rov. V letu 2009 naj bi obči- da snovati bolj izvedljivih na- tekala tudi vama pot v šolo." ter opredelili požarno var- na zagotovila tristo tisoč ev- črtov. Dokumentacijo na ob- nost. Pričakujemo, da bo IC rov za izdelavo dokumentad- činski upravi sicer že pri- Za katere večje projekte Še Dom vložil vlogo za gradbe- je. Glede na sedanje razmere pravijamo, vendar odločitve pričakujete evropski denar? no dovoljenje do konca okto- je to optimalna rešitev, saj ne bo, dokler vprašanje zem- "V zadnjem Času je bila bra in da ga bodo pridobili še moramo v tem času izpeljati ne bo rešeno in dokler zelo izpostavljena tema grad- do konca letošnjega leta. Za- investicijo v knjižnico, ki je ne bom dobil v roke finanč-nja centra za ravnanje s ko- četek gradnje je predviden fe- skupaj z opremo vredna pri- ne analize. Pri financiranju munalnimi odpadki, zakate- bruarja 2008. Vzporedno že bližno devet milijonov evrov. vidim rešitev v javno-zaseb-rega je zdaj že znana odloä- tečejo postopki za nakup no- Obeh projektov hkrati pa ob- nem partnerstvu." Trikrat presegli dovoljeni hrup Na Letališču Lesce so julija trikrat v večernem času zaradi vleke jadralnih letal presegli dovoljeni hrup. Cveto Zapiotk i k men Jurkovič z zavoda, so na pa, so ga namerili od 56 do 58 tal in vožnja padalcev ru pa- ....................................... podlagi meritev 24. avgusta dedbelov. Prekomemi hrup dalske skoke, zato bodo s Lesce - Alpski letalski center izračunali število prekorači- je bil tudi med letalskim mi- spremembami pravil letenja Lesce je v torek javnosti pred- tev hrupa v juliju, ko je na le- tingom, ob koncu junija, ta- prepovedali športno letenje stavil meritve hrupa na Leta- tališču v vsem letu največ krat so ga "zakrivili" vojašld po 18. uri oz. ga omejili na lišču Lesce, ki jih je Zavod za prometa. Ugotovili so, da le- Pilatusi, ki so na skoke vozili zdravstveno varstvo Krani iz- tališče julija v dnevnem času, padalce, jaka Demšar, pred- največ pet letov. Kar zadeva načrtovani za- vedel na dveh lokacijah - v je od 6. do 18. ure, ni ruko- sednik upravnega odbora suk letališke steze, je župan Vrbnjah, kjer so najbolj irpo- li preseglo dovoljene ravni ALC-ja, je napovedal, da bodo Janko S. Stušek povedal, da stavljeni hrupu, in v Hrašah, hrupa, v večernem času, do naslednje sezone sprejeli jim še vedno ni uspelo prido- kjer je hrup največji ob pri- med iS. in 22. uro, pa ga je ukrepe, s katerimi bodo pre- biti dveh hektarjev zemljišč stajanju letal. Načrtovali so zaradi vleke jadralnih letal prečili občasno preseganje od sklada kmetijskih zem- tudi meritve v Radovijid, prekoračilo v Vrbnjah 8., 10. hrupa. Direktor ALC-ja Zvo- Ijišč in gozdov in da čakajo vendar rezultati zaradi hrupa in iz. julija, Medtem ko je v ne Kobenlar je dejal, da 95 na odgovor ministrstva za iz drugih virov ne bi bili vero- tem času dovoljeno povpre- odstotkov hrupa na letališču kmetijstvo, gozdarstvo in dostojni. Kot je povedal Kle- čno največ 53 dedbelov hru- p)ovzročata vleka jadrvni dan do 19. urv / Gorenjski glas >e polled nik, izhaja ob lorkifi in petkih, v nakladi 32.000 izvodov / Redne priloge. Moja Ccrfinjaiia, Ulop^s C^rcniska (enkrat k(no] in lokalnih pr^rog / SET, d d.. Ljubt[ana / Naročnina: tel.; 04/201 42 4> / Ceno izvoda: V20 EUR, lefns naročnina* 127.0^ EUR; RMfni plačniki imajo 10% popusta, polletni 20% popusta, letni 25% popusta: v ccne je vra^urian DOV po stopnji S.s naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa de ^«nega preklica, ki vel/a od zadetka nasledn^^^a obračunskega obdobja / Oelasne stor^rv«' po ceniku: oglasro trffnfr tel.: 04/ 201 42 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 Del hitre ceste za obvoznico )užni cJe! odseka sedanje hitre ceste na brezjanskem polju bodo po dogracJitvi avtoceste ohranili kot del dovozne ceste na Brezje. Cveto Zaplotnik pogocibo, še vedno pa z nji- ..............................................................................mi ni podpisala splošne po- Radovljica • Ko je radovljiški godbe o uporabi transport- občinski svet na seji v sredo nih in gradbiščnih poti ob obravnaval poročilo o grad- avtocesti ter posamične po- nji deset kilometrov dolgega godbe s Primoqenn Ajdov- odseka avtoceste od Vrbe do šČina o popravilu cest po do- Peračice, je sklenil» da bodo graditvi avtoceste. Kar zade- 360 metrov sedanje hitre, va gradnjo bencinskega ser- magistralne ceste na brez- visa in počivališča v Predti- janskem polju ohranili kot gu, občina vztraja pri tem, del južne dovozne ceste na da se to območje uredi tako, Brezje. V podjetju Urbi, ki je kot zahteva državru lokacij- izdelalo idejne zasnove za ski načrt. Za zasuk vzletno ureditev prometa, so predla- pristajalne steze na LetaliŠ- gali, da bi ohranili približno ču Lesce občini ìe ni uspelo 640 metrov "magistralke" in pridobiti vseh potrebnih uredili dostop v vas pravo- zemljišč, na strelišču v Moš- kotno na sedanjo cesto, ven- njah bodo ukrepe za zaščito dar so na Brezjah in na obči- uporabnikov avtoceste dolo- ni podprli krajšo različico. čili na podlagi baJistične štu- Ma Brezjah potrebujejo novo dije, Še vedno ni dogovora o dovozno cesto predvsem za- usodi starega viadukta Pera- radi Širitve stavbnih površin čica in o odlaganju humusa za turistične namene na na lokacijo ob centralni Či- jugu vasi. Občinski svet tudi zahteva stilni napravi. Občina je glede gradnje avtoceste prejela od družbe za avtoceste tudi veČ pripomb od obča-(Dars), da izvajalci del pod- r^ov in krajevrüh skupnosti, pišejo z občino pogodbe o v KS Brezje jih med drugim ureditvi cest. Občina je z moti oblikovanje križišča na večino Že podpisala takšno Črnivcu. Postorili SO najnujnejše 4 1- stran ogledal podor brežine pod torja MOP za sanadjo ob naravnih nesrečah Ervin Vivo- Na cesti Tržič-Jelendol je «^to v Dovžanovi soteski, Tržiška Bistrica spodkopala ^^^^ ^^ del brežine v Cadovljah. stroji VGP Kranj. V^ja sek- Pred predorom v Dovžanovi soteski je utrgala temelje podpornega zidu za cesto. ^ da bodo po oceni Če se cesta zruši, bo okrog pnpravUi izračun za dvesto prebivalcev dveh vasi sanacijska dela. z občinami odrezanih od doline, škoda P^ ^^^^ posvetovali o pa bo še večja. Druga težava je velik zemeljski plaz nad ^^^^^ ^ cesto Bistrica-Ljubelj, ki ^a urejanje ogroža zbiralnik vode za me- pr^s^o^a. i« samo zaradi pia-sto Tržič. Ker sami nimajo ^^^ naplavin nastalo pri mehanizacije niti denarja za " müijona evrov odpravo posledic neurja škode, na cestah m komu- Bohinjski župan Franc Kramar prosijo državo za pomoč! napeljavah pa jo bo Minister Podobnik je pohva- ^^ ^^^ ^^^ nacijo plazov prejšnji teden Kar pa se tiče zakona o ustreznosti elaboratov. Kot lil Trtičane za hitro ukrepanje. Ob ugotovitvi, da je Tr- podobnik V Bohinju žič po škodah zaradi neurja na petem mestu v državi, je odobrila vlada, da jim bo dr- TNP in njegovih meja ter po- žava pomagala pri obnovi bude krajevnih skupnosti Šoie in da se že pripravlja znotraj TNP, da se iz parka iz- Minister )anez Podobnik vloga za nadomestilo škode loäjo smučišče Vogel, južna obljubil zagotovitev denarja si je v torek ogledal posledice iz Evropskega solidarnostne- stran Bohinjskega jezera in za sanacijo iz več viiov. Mje- neurja 18. septembra v obči- ga sklada. Obljubil je tudi, da vasi, je minister dejal, da lega govi sodelavci bodo poskrbe- ni Bohinj. Na delovnem se- bo država poskrbela za sana- ne more obljubiti, ampak da li, da se bodo izvajalci del stanku je župan Franc Kra- cijo in ureditev vodotokov. bo, ko bo predlog zakona pri-čim prej lotili popravila strug mar ministru predal poroči- Investirala pa bo tudi v kana- pravljen, prišel v Bohinj na voda in urejanja plazov. Kot lo o nastali škodi v neuiju in lizacijsko ormežje. "Če bodo javno obravnavo. Ce se Boje priznal, morajo rešiti še povedal, da v občini praktič- vse sanacije in investicije re- hinjci z zakonom ne bodo nekaj starih grehov, kar bo no ni biJo zaselka, vasi» ki ne alizirane, bo Bohinj še lepši. strinjali, zakon ne bo šel v terjalo dodaten denar. bi bila prizadeta. Po sestan- kot je bil prej. Kakršnega pa proceduro» je tudi obljubil Po- Na vodotokih v tržiški ob- ku so si skupaj ogledali po- si tudi Bohinjci želimo." je dobnik. Danes pride na <^ed Čini je ob zadnjem neurju škodbe v vaseh zgornje bo- povedal župan Kramar in osnovne šole v Bohinjski Bis- nastalo za 3,8 milijoria evrov hinjske doline. Povedal je, dodal, da je po sestanku z trid minister Milan Zver, mi- škode, je ocenil Tomaž Glo- da bodo še ta teden dobili v ministrom optimističen in nistra za promet Radovana bokarz Agendje RS za oko- podpis pc^odbo za sredstva, da pričakuje, da bodo "bese- Žerjava pa župan Kramar Ije. Skupaj z ministrom si je ki jih je za intervendjsko sa- de meso postale". tudi pričakuje v kratkem. OSNOVNI CE Rn Fl KAT Onižjni Savatech, d.0.0. Proi7vödn}a In trten]« gumono tdHnlöfOh pr^zvödov h) ön«vm«ilk» Savateeh, <1.0. o.,]® v okviru Poslovne skupine Sava nosilec razvoja gumarske dejavnosti, ki nadaljuje tradicijo proizvodnje gumeno-tehničnih izdelkov in pnevmatike. Velikopotezne načrte podpiramo s standardi kakovosti in procesi stalnih u^oljšav^ predvsem pa z motiviranimi, sposobnimi in prizadevnimi sodelavci. Ponujamo možnost, da skupaj uresničimo zastavljeno strategijo in cHje. K sodelovanju vabimo nove sodelavce in sodelavke za popolnitev obsto ecili skupin v razvoju in tehnoloyiji, in sicer: • uni v. dipl. ing» strojništva • dipL ing. strojništva ' strojnaf kemijske in gumarske tehnike Vabimo tiiili: • Uffiv« dipl. ekonomiste ali dipL ekonomiste za delo v finančno računovodskem sektorju na področju kontroiinga in tinanc • vzdrževalce strojne in elektro stroke za dopolnitev vzdrževalnih skupin v proizvodnji pmeno-tehničnib izdelkov in pnevmatik ^ potrebujemo tudi dodatne sodeiavce oz. sodeiavke za • dolov proizvodnji Vabimo vas, da sd nam pridružite! Cenimo samostojnost, samoiniciativnost, timsko deio ter pripravljenost 2a pridobivanje novih zn^nj in srečevanje z novimt izzivi. Za dodatna pojasnila smo vam na votjo po telefonu, številki: 20 65 377, in 20 SS 41S. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pričakujemo na nasCov; Savatech, d. o. o., kadrovska služba, ŠKo^loika c. S, 4000 Kranj - do 15.10. 2007. Poslovna Skupina Sava Zum Jih poraba denarja Trije gorjansl litveno bilanco med občina- ravnaval nadzorni odbor, ma. Ta je dostopna vsem prav tako bodo porabo tega svetnikom tako na Občini denarja obravnavala vsa dru- Bled kot na Občini Gorje, ga občinska delovna tdesa in vendar si je do danes Alojz na seji tudi občinski svet O Poklukar, ki je najglasnejši delitveni bilanci 2 Občino pri zahtevah za sklic izredne Bled pa smo govorili že na seje, še ni ogledal," dodaja usklajevalnem sestanku 11. županTorkar. KRATKA NOVICA jeZERSKO Stroški za inšpekcijski nadzor preveliki Občinski svet na jezerskem je obravnaval besedilo odloka o ustanovitvi skupnega organa medobčinskega inšpektorata, ki naj bi ga ustanovile zaradi učinkovitejšega izvajanja upravnih nalog pri inšpekcijskem, komunalnem in redarskem nadzoru na območju občin Kranj» Cerklje, Preddvor, Naklo, Šenčur in )ezersko. Zgodba je že stara, saj so o skupnem organu govorili že marca 2005, vendar so usklajevanja tedaj zamrla, seda) pa je novo besedilo že bolj usklajeno, prav tako besedila pogodb med predstavniki ustanoviteljic. Na jezerskem so v dvomih tudi glede novega besedila, posebno visoki se jim zdijo stroški, ki jih bodo plačevali za obiske (urni postavk) sta 44 evrov za inšpektorja in 27 evrov za redarja), sicer pa je potreba po obisku na jezerskem osem ur na mesec. Svetniki so besedilo odloks prvi obravnavi sicer spre- jeli, vendar zahtevajo natančnejša pojasnila v zvezi s stroški pred drugo obravna» vo odloka. D. 2. K' GORENjSKl GLAS petek, 5. oktobra 2007 GO R E N J S K A 5 Hram tudi Po tednu dni kulturnih prireditev v novem Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah so tega minuli petek tudi uradno predali svojemu namenu. Simon Šubic »I: Cerklje • Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku v Cerkljah so pred tednom. dni slovesno odprli novi kulturni hiam, poimenovan po slavnem rojaku, igralcu, dramatiku in pesniku Ignaciju Borštniku- Podelili so tudi občinska priznanja; denarno nagrado je prejel Vid Močnik, priznanja pa Tomaž Selan, Janez Basel in ìy M f i % t h Anton Štupar. Odprtje kul- Letošnji občinski nagrajenci so se zbrali na novem gledališkem odru {z leve): župan Franc turnega hrama je pospremil Čebulj» Vid Močnik, Tomaž Selan» )anez Basej in Anton Stupar. / Feto; zon^ uwu tudi izid knjige Ignacij Borštnik na poti domov, v Polde Bibič in Jurij Souček. 43. Borštnikovega srečanja rov. Objekt so zgradili že ob kateri so ponatisnili njegovo "Lahko bi jih prišlo več, so 2008. Slavnostni govornik, gradnji šolskega prizidka, igro Stari Ilija in nekaj pes- pa zagotovo prišli najboljši, " častni občan občine Cerklje zato vrednost celotne investimi ter objavili esej o Borštni- je ob tem dejal predsednik na Gorenjskem, Janez Moč» ku, ki ga je napisal Martin sveta Borštnikovega srečanja nik pa je poudaril: "Nova Kadi vec. • « cije ni ocenjena, xot pa )e jal župan Franc Čebulj, bi Tone Partljič Ln obljubil, da dvorana 2 bogato opremo bila gradnja in ureditev po- Slovesnosti se je udeležilo bodo v času letošnjega Boršt- pomeni pravo razkošje, a to dobnega objekta verjetno tudi nekaj dobitnikov Boršt- nikovega srečanja eno pred- je le temelj. Gledališče so vredna okoli dva milijona nikovega prstana, ki ga naj- stavo uprizorili v Cerkljah. ljudje, ti so pomembni za t. evrov. Pojasnil je še, da so v boljšim slovenskim igral- Prav tako ima KUD Pod lipo i. duhovno razkošje." zadnjih dvanajstih letih v kam in igralcem podeljujejo Adergas leto dni časa, da Kulturna dvorana ima pri- gradnjo Šole, vrtca. Športne na vsakoletnem Borštniko- obudi leta 2003 odigrano bližno Šliristo sedežev, oprem- dvorane, kulturnega hrama vem srečanju: Ivanka Me- Borštnikovo igro Stari Ilija. Ijena je 2 moderno odrsko in zunanjo ureditev športnih žan, Štefka Drolc, Milena Z njo bodo lahko nastopili v tehniko in dvoransko opre* igrišč v Cerkljah vložili prek Zupančič, Danilo BenediČiČ, spremljevalnem programu mo, ki sta stali 650 tisoč ev- dvanajst milijonov evrov. KRATKE NOVICE Cerkve Od ponedeljka dražji vrtec V občini Cerklje so dražj; vzgojno-varstveni programi v vrt- cih. Cena programa za drugo starostno obdobje, ki je bila nazadnje povišana i. marca 2005, se je po sklepu občinskega sveta povišala za 6,5 odstotka • s prejšnjih 259,30 evra na 276,32 evra. Osnovna šola Davorina Jenka je sicer predlagala •9,9-odstotno podražitev (na 285 evrov), kar pa se Je občini zdelo preveč. Nova cena programa za prvo starostno obdobje, ki se izvaja samo v zasebnem Marijinem vrtcu, pa zraša 433,64 evra. Slednjo ceno so postavili na podlagi ugotovitvenega sklepa o izračunanih povprečnih cenah programov s strani ministrstva za Šolstvo in šport. Po ugotovitvenem sklepu ministrstva povprečna cena za prvo starostno obdobje znaša 433,64 evra, za drugo starostno obdobje pa 302,22 evra. Občina plačuje delno nadomestilo cen programov tako za otroke, ki obiskujejo javni vrtec, kot tiste, ki hodijo v zasebni vrtec. S. Š. Dobrodelni koncert v Kranju vlestna občina Kranj v sodelovanju 2 Območninn združenjem Rdečega križa Kranj vabi na dobrodelni koncert Kranj- čani Coren/cem, ki bo v ponedejek, 8. oktobra, ob 19. uri v inu Center Kranj. Nastopili bodo pihalna orkestra Mestne občine Kranj in občine Železniki ter ansambel Gregorji. Vstopnice so naprodaj v sprejemni pisarni Mestne občine Kranj, na Zavodu za turizem Kranj in na CTV - Gorenjski i. Zbrana sredstva od prodaje vstopnic (cena vstopnice je osem evrov) in prostovoljnih prispevkov bodo namenili najbolj prizadetim občinam na Gorenjskem. Donacije fizičnih m pravnih oseb bodo zbirali tudi na dan koncerta oziroma jih lahko nakažete na TRR Območnega i 07000-0000100776, sklic 00 ev združenja Rdečega križa 08102007, pripis Poplave. S. K. Lešanska šola najem Bivšo šolo v LeŠah bodo oddali v najem humanitarnemu društvu. STO 1 AN SAÌS je odbor za izgradnjo predla- pojasnil tudi pričakovanja o ....................................... gal, da bi vežice uredili v go- sodelovanju s KS Leše, Stav- Leše - Prebivalci LeŠ 50 ime- spodarskem poslopju Žup- bo nameravajo obnoviti. Del li 22. septembra drugi zbor nije Leše. Izdelan je že idejni prostorov in igrišče bosta še krajanov letos. Tržiški župan načrt, ki predvideva 18.500 naprej namenjena za sk"up- Borut Sajovic jim je odgovar- evrov stroškov. ne potrebe. Na zboru so skle- jal na vprašanja o prodaji Domačini so največ raz- nili, naj vodstvo KS Leše pri- stavbe in zemljišč v lasti ol> pravljali o oddaji bivše šole pravi pogodbo, ki bo društvu Čine, vzdrževanju športnih in zemljišča okrog nje v na- omogočila desetletni najem objektov in asfaltiranju ma* jem. Za to se zanima sloven-kadamskih cest v krajevni sko društvo za kakovost živ- nepremičnin. Predsednica Športnega skupnosti. Krajani so podpi- ljenja Novi Paradoks, ki želi društva Dobrča je povabila sali zahtevo, da Telekom Slo- ustanoviti stanovanjsko sku- na prvi pohod od LeŠ do venije zagotovi tudi pri njih pino na Gorenjskem. Gre za Begunj, ki se bo začel 13. širokopasovni dostop do in- humanitarno društvo, ki po- oktobra ob 9. uri pred lemeta. Svet KS LeŠejepred- maga ljudem s težavami v domom krajanov v Lešah. stavil priprave na ureditev duševnem zdravju. Njegovo Uradni del srečanja so zbra- krajevnega muzeja in mrli- delo je opisal predsednik dr. ni nadaljevaU ob sprošče- ških vežic. Glede slednjega Borut Sommereggei, ki je nem druženju v domu. Infondovi vzajemni skladi so oktobra brez vstopne provizije ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Obmodnd «no(a Kranj, Zlato polje 2.4000 Kranj OBVESTILO Pros/mo vse nosilce zavarovanja, ki tega še niete storili, da nam predloži potrdila o šolanju za solsko leto 2007/08 za otroke, ki so starejši od 18 let. Po 22, členu Zakona o zdravstvenem varalvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. Hst RS st. 20/04) otrok lahko zavarovan Kot družinski do 15. 'eta statristi. oziroma do dopolnjenega 18. teta. če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa. |e, če se sota, in sicer do konoa rednega Katafw ste zaposlen, ali na pr^alvaK^. ♦ ^ t i i ^ Poirdöa Oddajte v Kadrovski ZMdavKmlu, Zavod za zdravstveno zavarovanja Slovenije Območna enota KRANJ u www. i nfon d. si 080 22 42 tt m D KBMInfond Družba za upravljanje d.0.0. 6 GORENJSKA «/^©gg^«^ » GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 Velika planina Pastirje zamenjali bajtarji Pastirji z Velike, Male In CojSke planine so v teh dneh v dolino prignali ie zadnje govedo, a pastirske koČe ne bodo samevale. Vse do junija jih bodo namreč naselili bajtarji • tisti ljubitelji planine» ki v njih gostujejo takrat, ko ni pastirjev, Bajtarstvo se je na Kamniškem pričelo že leta 1930, ko je prvi turist vzel v najem planšarsko bajto Čez zimo. TakŠnIli turistov je bilo Iz leta v leto veČ In leta 1989 so se organizirali v Planinsko društvo Bajtar Velika planina. Tako kot vsako leto bajtarji tudi letos pripravljajo drijžaben začetek svoje sezone, Jutri ob n. url bodo v planšarskem naselju pripravili kulturni program, uradni prevzem "ključa planine'' od pastirjev ter podelitev priznanj In značk. J. P. Železniki Razveselili se bodo razvlažilcev prostorov V podjetju Saning International Iz Kranja so se odloČili, da pre- bivalcem Železnikov, ki so v poplavah Imeli poplavljena stanovanja, brezplačno posodijo veČ razvlažilcev prostorov. Danes se jih bo razveselilo prvih petnajst uporabnikov. Za to potezo so se v kranjskem podjetju odločili, ker takšno pomoč ta čas prebivalci Železnikov najbolj potrebujejo, saj brez I2- suševanja razmočenih zidov ;n tlakov v ogroženih objektih nadaljnja sanacija in prenovitvena dela niso možni. Dodali so, da se z razvlažlld prostorov dosega zelo hitro, toda kljub temu obzirno izsuševanje. A. H. m Kmetijstvo ika cesta 2 K sodelovanju vabimo kandidate zd prosta delovna mesta: 1. VOD)A POLJEDELSKE iN 2lVINORE)SKE PROIZVODNJE (m/i) Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela in naloge; - načrtovanje, organiziranje In vodenje poljedelske \n živinorejske proizvodnje, • kontroliranje proizvodnje, spremljanje 02, zasledovanje ter analiziranje rezultatov, • obdelava podatkov ter izdelovanje poročil (interna, Statistični urad RS), • spre mi/a nje novosti na področju kmetijstva, • koordinacija dela med poslovnimi enotami, ' sodelovanje pri pripravi vlog za pridobitev neposrednih plačil na površino ter ostalih nepovratnih sredstev. Pogoji in pričakovana znanja kandidata: • najmanj VI. stopnja izobrazbe kmetijske smeri, • delovne izkušnje s področja kmetijske proizvodnje (najmanj tri leta), • Izpit kategorije B, lasten prevoz, • dobro poznavanje aktualne kmetijske polrtike, Programa razvoja podeželja, • usposobljenost za delo z računalnikom (Word, E>;cel, Internet), • samoiniciativnost, komunikativnost, sposobnost samostojnega dela, tirr^skega dela ter hitrega odločanja ter prilagajanja trenutnim situacijam. Pričakujemo dinamično, zanesljivo in odgovorno osebo 2 dobrimi organizacijskimi sposobnostmi. 2. D£LOVOD|A V ŽIVINORE)! (m/ž) Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela m naloge: • organiziranje del v živinoreji, • dajanje navodil pri krmljenju, molži, čiščenju in oskrbi živali, • zagotavljanje potrebnih dokumentov pri prometu z živino, • vodenje raznih evidenc v Živinorejski proizvodnji Pogoji in pričakovana znanja kandidata: • najmanj VI. stopnja Izobrazbe živinorejske smeri, • delovne izkušnje s področja živinorejske proizvodnje • iz prt kategorije B, lasten prevoz, • usposobljenost za delo z računalnikom (Word, Excel, internet), • komunikativnost, sposobnost samostojnega dela, timskega deia. 3. ŽIVINOREjEC (m/i) • 2 delcvm moti Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela in naloge: • molža krav, čilčenje molznih naprav In prostorov (priprava molznega stroja, mehanično čiSčenje molznih enot, pranje molznih enot, čiščenje bazena za mleko, čiščenje molzišča in ostalih prostorov) Pogoji in pričakovana zr>anjd kandidata: • IV. stopnja živinorejske smeri (kmetijski ali veterinarski tehnik) • delovne izkušnje s področja Živinorejske proizvodnje In poznavanje del v Nevu Delovno razmerje bomo sklenili za določen Čas 6 mesecev s posloleg osemsto tisoč do milijon evrov bolje izkoristili podstrehe," je stavkov o prebolenih bolez- tega pa moramo zagotoviti še Škode. "Razmišljanje o ruže- povedal župan in dodal, da nih, poškodbah, hospitalizad- pitno vodo, ki bi jo lahko do- nju je brezpredmetno, saj ob- bodo upoštevali tudi večjo po- jah/jedejalKc^irindoda],da vazali v dstemah in jo nekako jekt statično ni poškodovan in plavno varnost. Železn(ki Brezplačno popravilo peči ali štedilnika Na naše uredništvo se je obrnil pečar Marjan Fujan, ki prizadetim v poplavah ponuja brezplačno popravilo lončene peči ali štedilnika. Več Informacij na oi/36-27-0Z9. A. H. Ško Fj A Loka Odprta Loška učna pQt Ob koncu septembra so s slovesnostjo pred osnovno šolo Ivana Groharja odprli Loiko učno pot. Speljana je krožno na poti proti Lubniku» na njej pa lahko sprehajalci spoznajo drevesne vrste, lesne gobe, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Nastala je v sodelovanju osnovne šole Ivana Groharja, Srednje lesarske Šole, Planinskega društva. Gobarskega društva iz Škof-je Loke in Zavoda za gozdove območne enote v Kranju. Ob njenem odprtju so učenci Groharjeve in dijaki lesarske šole ter škofjeloški gobarji pripravili tudi razstavo. D. Ž. TUNJ Rekonstrukcijo ceste bo sofinancirala EU Občina Kamnik je na javni razpis Regionalni razvojni programi letos prijavila projekt Ureditev dostopa do Zdravilnega gaja lu- lice In bila tudi uspešno izbrana. V okviru projekta se bosta Iz- vedla rekonstrukcija in asfaltiranje ceste cerkev sv. Ane-Zdravil-ni gaj, ureditev dveh dovoznih poti, ureditev in asfaltiranje parkirišča ter javne razsvetljave. Rekonstrukcija približno osemsto metrov dolgega odseka ceste, ki vodi do erse večjih kamniških turističnih zanimivosti, bo zaradi terena zelo zahtevna. Potrebni bodo številni oporni In podporni zidovi, vrednost investicije pa je ocenjena na skoraj šeststo tisoč evrov. Delež občine pri tem znaša dobrih 71 odstotkov, delež iz strukturnih sredstev EU pa znaša dvesto tisoč evrov. Svetniki so z rebalansom že v letošnjem proračunu zagotovili dobrih 27 tisoč evrov, gradbena dela pa se bodo predvidoma zaključila v letu 2009. ). P. bleci Apartmaji prijazni družinam Te dni so pri družbi Sava Hoteli Sled začeli obnovo apartma- jev Golf. Objekt, Vi je bil zgrajen leta 1983, je dotrajan ir zato nujno potreben prenove, zato so se odločili, da ga preured v sodoben hotel, prijazen družinam. S tem se bo učinkovito zapolnila potreba po kakovostnih namestitvenih zmogljivostih srednjega cenovnega razreda, ki jih na Bledu primanjkuje. Nov hotel bo obenem pomenif pridobitev tudi na področju poslovno-kong res nega turizma, saj v kongresno najbolj intenzivnih mesedh na Bledu pogosto prihaja do ozkih grl z namestitvami, kar bo še posebej pomembno v času predsedovanja Evropski uniji. Za 3,6 milijona evrov vreden projekt, ki bo največja Savina naložba v blejski turizem v prihodnjem etu, je družbi uspelo pridobiti tudi devetsto tisoč evrov evrop-sredstev. Začetna dela so že stekla, prenova pa bo predvidoma končana do velikonočnih praznikov konec marca. V. S. KJ GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 M tU K »K» K Vilma.sUinovnik^g-glas.si 7 Pakira kovčke zmaguje Francoski Chamonix, kitajski Šrning in minuli konec tedna še belgijski Puurs so bila zadnja tri prizorišča svetovnega pokala v športnem plezanju, vselej pa se je zmage veselila Škofjeločanka Maja Vidmar, ki je prejšnji teden osvojila tudi bron na svetovnem prvenstvu. vilwa Stanovnik čas trener v domačem klubu ..............................................................................Roman Kiajnik, spodbuda za Škofja Loka • "Res sem pre- deÌo pa so ji tudi sotekmovalke srečna, ti reziütati mi veliko po- v reprezentanci. menijo. Treniram deset let, pie- Mai^ikdo se špranje, zakaj zanje je zame trenutno prva smo Slovenke v tem športu stvar, v to vse vlagam. Z dobri- tako dobre. Odgovor pa je premi rezultati dobim potrditev, prost Smo pač pridne, dobro da trud in treningi niso za- in veliko treniramo, druga diu- man," je po vrnitvi iz Belgije gi pa dajemo še dodatno spod- povedala 21-letna Maja Vid- budo» saj vse želimo biü naj-mar, ki je v zadnjem ^asu v do- boljše. Lahkopa rečem, da jeri-maä Škofji li:>ld zgolj na kraj- valstvo res pozitivno, da smo ših obiskih. "Potovanja so bila super ekipa," Še dodaja Maja, zadnje tedne kar naporna, šli sicer študentka na Inštitutu in smo praktično z ene tricme na akademiji za miJtimedije. dmgo, vmes smo bili leden dni "Več Časa za študij bo pozimi še na svetovnem prvenstvu v in pomladi, sedaj me Čakajo Še AvUesu, tako da sem doma lah- tri tekme za svetovni pokal s S- ko ^Ij odprla potovalko, opra- nalom sredi novembra v Krala najnujnejše in Šla naprej. Se- nja Posebno se veselim doma-daj bom vendarle doma ves te- če tekme, saj sem lani v Kranju den, vnies bom lahko malce zmagala, in že sedaj sem pre- tudi trenirala, potem pa spet ie- pričana, da bo tudi letos dvora- timo na novo tekmo svetovne- na nabito polna. Čeprav ga pokala na laponsko. Toda tudi na drugih prizoriščih po kadar mi gre dobro, veliko laže svetu spremlja veliko gledalcev, premagujem vse napore in pa je tdcma v Kranju nekaj po- prepričana sem, da bom na sebnega in spodbuda domačih novo tekmo spet šla dobro pri- navijačev mi veliko pomeni," pravljena in polna ener^je," tudi pravi Maja, ki je v sveio- pravi drobcena Maja, ki svojo vnem pokalu trenutno zgolj moč pokaže v plezalni steni, nekaj točk za vodilno Avstrijko Maja Vidmar je trenutno v zmagovalni formi, kar dokazuje kjer ji je v veliko podporo že ves Angelo Eiter. iz tekme v tekmo. Zanimiv nogometni obračun na Zarid Vilma Stanovnik v Kranju, kjer bo v }. SNL-za- in najboljšim strelcem lige stom skušala čim bolje upira-hod gostovalo vodilno moštvo Davorjem Bubanjo. Ekipa ti. Drugi pari v 3. SNL - zahod Na nogometnih zelenicah Olimpije Bežigrada na čelu z Kranja, ki je sezono odlično so še Jesenice • Roltek Dob, je zanimivo lako med ted- Miranom Pavlinom, Sebasti- začela in jo slabše nadaljevala Adria - Kalcer Vodoterm Ranom kot ob koncih tedna. janom Cimerotičem, Amir- (trenutno so na 6. mestu les- domlje {obe jutri ob 16. uri) in Tako so ekipe v Pivi Uà Ide- jem Kančem, Alešem Càiom tvice), se bo fevoriziranim go- Jadran Dekani - Tin©c Šenčur koma v sredo odigrale 12. krog, vodilna ekipa Domžal pa je moštvo livarja premaga- (v nedeljo ob 16. uri). Jutri z začetkom tekem ob 16. uri so V sredo so na stadionu za Bežigradom pripravili do* na sporedu tudi obračuni v la z 2 : 1 (2 1 o). Domžalčani brodelno nogometno tekmo med NK Olimpija Beži- obeh gorenjskih ligah- Pari v bodo jutri ob 18. uri gostili d J^K Železniki. Izkupiček tekme in prispevek gorenjski ligi so: Vdesovo - moštvo Nafte. Vodilna ekipa v • l j v i. • -is 1 Polet, Bohinj - Britof, Bled ^ . I ^ 'i , sponzonev bodo namenili za obnovo lensča v Želez- , a , . 2. SNL Triglav Goren)ska bo v , , , 111 Hirter - Ločan» Železniki - nedeljo gostovala v Čmomlju nikih, ki so ga poplave hudo poškodovale. Prav talco so pri Beli kiajini. Tekma se bo za pomoč NK Železniki v znesku štiri tisoč evrov Gori), Sava • Šobec Lesce, Alzacela ob 15. uri. Prav tako v odločili pri Medobčinski nogometni zvezi Gorenjske, pina Žiri - Naklo, v 2. gorenj* nedeljo ob 15. uri pa si bodo obenem pa vse nogometne klube na Gorenjskem po- ski ligi pa igrajo: Bitnje - gorenjski ljubitelji nogometa lahko credali zanimivo tekmo v športnem parku Zanca zìvajo, da pomoč lahko nakažejo na TRR kluba: 07000-0000073422. Preddvor, Visoko - Podbrez- je, Trboje • Kondor, ekipa Hrastja pa je prosta. ROKOMET Škof)a Loka Celjani le preprečili presenečenje v vnaprej odigranih Tekmah 5. kroga v 1. rokometni figi za moške je ekipa Kanuf Insulation v dvorani na Podnu gostila moštvo Celja Pivovarne Laško m na koncu (spet) izgubila zgoij za gol razlike. LoČani so namreč odlično začeli, nato pa so jih prvaki ujeli tn na koncu so jim domačini morali priznati premoč s 24: 25. Jutri je na sporedu tudi 5, krog v i. ligi za ženske, ekipa Škofje Loke KSI pa ob 17. uri gostuje pri Velenjčankah. V 1. B ligi za ženske ekipa Nakla jutri ob 17.30 gostuje pri Litiji. Prav tako jutri bo na sporedu 2. krog v 2. moški ligi - zahod. V Cerkljah se bosta ob >9. url pomerili ekipi Cerkelj In Radovljice, v Strahinju ob 20, uri ekipi Duplje Tržič in Alples Železniki, ekipa Kranja pa gostuje pri ekipi Aleša Praznika. V. S. GORSKI TEK Ziri Borut najhitreje v Markov spomin V spomin na prezgodaj umrlega priznanega žirovskega alpinista Marka Čara so minulo soboto pripravili že osmi tek I2 Žirov na ]avorč. Progo je najhitreje, s časom 19:05, preteke domačin Borut MalavaŠiČ^ ki je slavil v moŠkI konkurenci pred Klemenom Trilerjem (KGT Papež] in mladim Matijem Mlinar* jem (ŠD Tabor Žiri). Pri dekletih je bila najhitrejša Katja Rakušček (ŠD Tabor Žiri] s Časom 24.20, druga med dekleti je pritekla mlada Katja Stanonik (ŠD Tabor Žiri), tretja pa Brigita Poljanšek (Mat-Boy Inštalacije). Poleg tekačev $0 se prireditve udeležili tudi pohodniki in otroci, organizatorji iz PD Žiri pa so se tudi letos potrudili, da je tekma minila brez poškodb in z obilico nagrad, ki so jih priskrbeli sponzorji. V. S. VABILA, PRIREDITVE Prvi krog državne^ pni^enstva v dvoranskem hokeju - J utrl, v soboto, se začenja nova sezona tekem v tako Imenovanem fioorballu, dvoranskem hokeju za Člane. V dvorani Franca Rozmana Staneta v Ljubljani se bosta ob 15.30 pomerili ekipi In- sporta Skofja Loka in FBK Ljubljane, ob 17. uri ekipi Brloga in FBC Thunder Jesenic, ob 18.30 pa FBC Žiri In FBC Borovnica. Prosta je ekipa Galaks Domela. V. S. Kolesarji na Krvavec - To nedeljo, 7. oktobra, Športno društvo Barn,Bi pripravlja cestno gorsko kolesarsko državno prvenstvo na Krvavec. Na programu so vse kategorije od dečkov do elite, nastopili pa bodo tudi novinarji. Stan dečkov bo iz Stiške vasi ob 11. uri» elite pa ob 11.^5 pred picerijo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. Cilj bo na Jezercih na Krvavcu. Višinska razlika je 944 metrov, dolžina 11,3 kilometra. V. S. Zbornik ob ao-letnki tenisa v Gorenji vasi • Danes ob 18. uri bodo v Osnovni Soli v Gorenji vasi predstavili zbornik ob 20-letnid tenisa. Sledil bo tudi nočni turnir dvojic. V. S. Športne igre v Trzinu • ŠD Trzin bo jutri, v soboto, pripravilo Športno rekreativno prireditev Ad i jo, poletje. Prireditev se bo začela v Športnem parku pri OŠ Trzin ob io. uri s turnirjem malo-nogometnih in košarkarskih trojk, od 15. ure naprej pa bo na ploščadi pred centrom Ivana Hribarja turnir v namiznem tenisu in tako imenovani Skate Contest- Prireditev se bo končala z glasbo, več informacij pa dobite po telefonu 047/382 516 ali na naslovu Matjaz.erculj@gmall.com. V. S. Spomin na Johana - Planinsko druStvo Domžale prireja v sodelovanju z DruStvom plezalcev Koper 10. Memorial Janeza Jegliča •Johana.Tradicionalno tekmovanje športnih plezalk in plezalcev iz Slovenije in tujine bo jutri, 6. oktobra, ob n. uri v primorski vasici Osp. Ob 16.30 bodo podelili pokale in nagrade najboljšim v hitrostni plezalni preizkušnji. Ob 19.30 bo Silvo Karo predstavil desetletni razvoj tekmovanja, sledil pa bo družabni večer. S. S. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA fUdio Sora d.0.0., K^^cinski tig 4, 4220 Škofja Loka, tel: 0V5Ö6 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: inf o^radio-sora. s i SMART COM ODBOjKA - TEKMA PRVEGA KROGA 1. DRŽAVNE ODBOJKARSKE LICE v soboto, oktobra, ob 20. uri bo v Športni dvorani Kamnik na sporedu pn/a tekma letošnjega odbojkarskega državnega prvenstva moških. OdbojkarjI Asteca Triglava se bodo pomenil 2 ekipo Calata Kamnika. Tekma j« za obe strani zelo pomembna, zato vabimo čim več navijačev k spodbujanju kranjskih odboikanev v novi sezoni. 2« Kolesarska dirka za pokal Tadeja Valjavca Rekreativno teloiiovanje za deklice in decke n JiiLl Ki'lftjomniwc lehnoni'^tì Spodnja Besnica, v soboto, 6. oktobra, ob 14. uri p* - -■fj-r TA/^ r — > / ■'i ■t .'ti v je /i t ' Nastopajo kategorije dečkov in deklic: Dead irì deklice A: letnik 1999 in mtajil - UQÙ m De^Vi in deklice 6:199M997 • 1400 m De^ü in dekiiceC: 1996-199S DeCki In deklice D: Prijave: Na dan tekmovanja v pisarni dirke v Gasilskeni domu v SDodnii Besnid od 11 ure do IB JO. I I I itartnine ni. Vsi nastopajoč prejmejo ^minske majice. Poskrbljeno bo za pogostitev vseh nastopajočih. Štartincllj: PredgasilsktmdcTnomvSpodnjißesnici. Start kategorij dečkov In dekllcAln8boobt4.CK), za kategorije dečkov in deklicCinOob 14.10. Na dirki bodo po končanem rekreativnem tekmovanju dečkov in deklic nastopili tudi kategorizirani tekmovaki iz inani h Slovenskih kolesarskih klubov Podelitev nagnd in pogojev vseh nastopajočih bo po končanem tekmovanju na Igri^u pred Osnovnošolo v Besnici. InfonnadjeJanezFeriic, 031/561-66^, ia nez .f erf i cromali .com 8 O I si m on.su bic@g'gias. si GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra zooi Sora Padel pod traktor v sredo se je v SorI s traktorjem prevrnil 49-letn( domačin in pri tem utrpel hude rane, Kmet je s traktorjem, na katerem je imel pripeto prikolico z naloženimi drvmi, peljal po travniku. Zaradi nagiba in spolzkega terena se je traktor, ki ima varnostni lok, prevrnil in voznika stisnil pod seboj. ZsigE Pri Zbiljah umrl motorist iz Žirov v sredo okoli ''340 se je prt Zbiljah smrtno ponesrečil 35-let- ni Žirovec. Na delu» kjer cesta preide iz ravnine v levi ovinek, je med zaviranjem izgubil oblast nad motorjem, padel in trčil v korito za rože. Zaradi hudih ran je r^a kraju umrl. Talež Pogrešanega nažli mrtvega v ponedeljek so na območju Taleža našli mrtvega 55-ietne- ga )ar>ka Razingerja iz Zgornje Upnice, ki so ga pogrešali od minulega četrtka. Policija je bila o pogrešanem občanu obveščena v ponedeljek popoldne in je takoj organizirala iskal« no akcijo, v kateri je sodelovalo pet policistov in enajst gorskih reševalcev iz Radovljice. Mrtvega janka Razingerja so našli na strmem pobočju v gozdu pod planinsko potjo, ki vodi iz Spodnje Upnice na planino Raspok. Domnevajo, da je zaradi slabe vidljivosti zašel s poti in padel po strmem pobočju, med drsenjem pa se je tako hudo ranil po glavi, da je približno dvesto metrov nižje obležal mrtev. Kranjska Gora Trčila kolesar in motorist v ponedeljek se je v prometni nesreči na regionalni cesti Kranjska Cora-VrSič hudo ponesrečil jo-letni motorist \z Nemčije. Med spustom z Vršiča proti Kranjski Cori je 50-let- nf kolesar iz Preddvora v levem, ostrem ovinku zapeljal na nasprotni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri z motornim kolesom pripeljal 50-letni Nemec. Po nesreči sta zdravniško pomoč poiskala sama, nemški državljan pa je zaradi hudih ran ostal na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. S. Deset let za umor bivše žene v torek se je na okrožnem sodišču v Kranju končalo sojenje zoper 49-ietnega Blejca Darka Eržena, ki je konec maja letos zadavil nekdanjo ženo Mojco Eržen. Simon Šubic jevanju obrambe, da se je ob-...................................... toženi zgolj branil pred na- • Petčlanski senat padom nekdanje žene, pri okrožnega sodišča v Kranju tem pa je prekoračil silo-je v torek 49-letnega Blejca Darka Eržena obsodil na de- Kra n j bran, senat ni verjel. "Vaš namen fe bil. da ji vzamete set let zapora, ker je umoril življenje," je poudarila s-od- svojo nekdanjo 45-letno niča in dodala, da sodišče ženo Marijo Eržen (domaü sicer verjame obtoženemu, so jo poznali kot Mojco), s da obžaluje svoje dejanje, tem ko jo je 28. maja letos v vetidar pa se življenja ne da njunem stanovanju na Ble- priklicati nazaj. du z rokama zagrabil za vrat II Izrečena kazen je previ- in jo davi) do smrti. "Za tra- soka» zato se bomo pritožili. gedijo krivim le usodo in ni- Sodišče je med drugim v kogar dnjgega," je pred raz- Škodo obtoženega jemalo iz- glasitvijo sodbe dejal obdol- vedensko mnenje, v katerem ženi. Poleg zaporne kazni sodni izvedenec ni znal mu je senat naložil še plačilo opredeliti, ali je obtoženi 2.588 evrov sodnih stroškov rane po obrazu prejel zaradi in tristo evrov sodne povpre- branjenja ali napadanja, čnine, podaljšal pa mu je Tudi sicer senat ni upošteval tudi pripor. Sodba ni pravno- številnih olajševalnih okoliš- močna, zagovornik po urad- iiu, " je po razglasitvi sodbe ni dolžnosti Mitja Sever pa je dejal zagovornik Mitja Se- že napovedal pritožbo. ver, V zaključni besedi je za- "Svojo razvezano ženo ste govornik poudaril, da je ob- Darku Erženu je sodišče zaradi umora nekdanje žene umoril z zadavljenjem. Niste toženi priznaj dejstvo, da je prisodilo deset let zapora. / Tma oou sprejeli dejstva, da sta šla na» vzel življenje. "Nikakor pa razen in da se morate izseli- ne moremo pristati na očitek policijo, priznal dejanje, svo- jeval odvetnik, ki je med olaj- ti, Ko ste jo zagrabili za vrat, tožilstva, da je Mojco Eržen je vloge pa ni v ničemer mi- Sevalne okoliščine za obdol- ste bili piištevni in ste razu- kritičnega dne napadel, da ji nimalizij^l. Napad pokojne ženca naštel še dosedanjo meli svoje dejanje." je odio- vzame življenje. Po tem si je je bil resničen, t^ dejstva 2 nekaznovanost in osemJetno čitev senata obrazložila sod- nameraval vzeti življenje, dokazd, ki jih ponuja tožiJec, delo v humanitarni organi- nica Andreja Ravnikar. Zatr- kasneje je sam pristopil na ni mogoče izpodbiti," je zatr- zadji. « Kradljiva Romunka Devetindvajsetletna Romunka je 2 neznanim pomočnikom kradla na jesenlcah. Simon Šubic Čarja, kjer sta nekaj Časa opazovala stranke pri dvigovanju gotovine- Za "primerno žrtev" sta si izbrala Jesenice - feseniški policisti so prijeli 29-letno Romunko, ker je s pomočjo nežna- starejšo žensko, ki je dvigne osebe kradla v njihovem njeni denar spravila v torbi-mestu. Skupaj s kazensko co in odšla na poŠto. Ro-ovadbo so jo že pripeljali k munka in njen pomočnik preiskovalnemu sodniku v sta ji sledila. Na pošti je ne-Kranju, ki je za kradljivo znani moški z roko segel v Romunko odredil prip>or. torbico občanke, kar je opa- Skupaj z neznanim sto- zil Jeseničan. Slednjemu se rilcem je v ponedeljek do- je obnašanje tatinske dvoji- poldne v trgovini Mercator ce zdelo sumljivo, zato je na Jesenicah pristopila do oškodovanko opozoril na- prodajnega pulta, kjer je nju. Tatova sta zato pobeg- stala starejša Jeseničanka. nila, ne da bi kaj odnesla. Z ostrim predmetom je Policisti so po sprejetem prerezala P VC' obvestilu Romunko kmalu njeno vrečko, z roko segla vanjo skozi odprtino in vzela denarnico z denariin dokumenti. Kmalu zatem se je z neznancem pojavila sorodnika, saj so v njenem v poslovalnici Gorenjske vozilu našli njegov potni banke na Cesti Cirila Tav- list. prijeli in jo privedli na policijsko postajo, neznanega storilca pa še iščejo. Domnevajo, da gre za njenega kffan) Iz skupnih garaž spet izginil avto Neznani storilec je v noči na četrtek iz garaže "B" na Planini odpeljal osebni avto Renault Ciìo, star tri leta, svetlo kovinsko sive bani^e, z registrsko oznako KRV4-043. Mlaka pri Kran;u Tat odnesel zlatnino Neznani storilec je konec septembra med odsotnostjo oškodovanca vlomil v stanovanjsko hišo na Miakì pri Kranju in ukradel več kosov zlatnine, vredne približno tisoč evrov. V hilo je vstopil skozi nezaklenjena balkonska vrata, ]e ugotovila policija. KofiiTNO PRI Bledu Tat ukradel motorni žagi v noči na ponedeljek je nekdo Iz gospodarskega poslopja v Koritnem pri Bledu vzel motorni žagi znamk Husquarna In Dolmar. Tat je lastnika oškodoval za približno petsto evrov. S. S. Škofja Loka, Dvorska vas Psa napadla občanki Gorenjski policisti so v ponedeljek obravnavali dva napada psov na občane. V Škofji Loki je lastnica spustila večjega psa, ki se je po stanovanjskem naselju prosto gibal in napadel žensko, Policisti so zato lastnici izdali plačilni nalog. V Dvorski vasi je spuščen pes prav tako napadel mimoidoče dekle, ki je pri tem utrpela odrgnine. S. Ž. 33 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Naglič@sioi.net Ob Glasovi 60-letnici, ki jo praznujemo v teh dneh in tednih, je ostala povsem neopažena še ena manjša, a ne nepomembna obletnica: že pozimi je minilo 40 let odkar so pri našem časopisu 4. februarja 1967- Prešernu na čast - prvič izšla Snovanja, "Glasovi pogovori o kulturi"... Tudi goren kulture Miha Naguč aria 2005. Posvetimo se to Slavko Beznik (takratni glav- gultin, Valentin CundriČ, Ko sem v zadnjem tednu .................. pot prvim Snovanjem. V ok- ni in odgovorni urednik Peter Fister, Iztok Geister že drugič (a šele prvič te- ragoceno bi bilo virčku na prvi strani, zgoraj GG), Dušan Ogrizek, Bojan (Plamen), Vladimir Kavdč, meljito) prelistal prva Sno- vedetì, ali je kdo desno, so zapisali: Pisk, Andrej Triler, Črtomir Andrej Kokot, Pavel Lužan, vsaj na kratko " Pred nami j e prva številka Zoreč in Olga Zupan. V zad- Anka Novak, Valentin Po- vanja, sem bil prijetno presenečen nad bogastvom popisal vse, kar Glasovih pogovorov o kultu- njem pa: )ože Bohinc, |anko lanšek, Ivan Sedej, NejČ Sla- njihove vsebine. Zlasti nad se je na Gorenj- ri SNOVANJA, za katera se Krek, Andrej Pavlovec, Fran- par. Tone Svetina, Rudi šeli- množico dragocenih lite- skem zgodilo na področju moramo predvsem zahvaliti ce Pibernik, Tone Pretnar, go, Jože Šifrer, Stanko Ši- rarnih in likovnih prispev- kulture po 2. sv. vojni? Koli- pobudi Kluba kulturnih de- Niko Trupel, Albin Učakar mene, Edo Torkar, Andrej kov, pa tudi nad celo vrsto kor je meni znano, takšne lavcev v Kranju, izdajatelj- (odgovorni urednik), Črto- Valič, France Vumik, Franci besedil, v katerih so opoza-kronike ni. Ali pač: najdemo skemu svetu Glasa za razu- mir Zoreč in Oiga Zupan. Zagoričnik. Ifigenija Žago- rjali na bogastvo in izginjajo na straneh Gorenjskega mevanje in materialno po- Slednja sta bila torej pri Sno- ričnik, Majda Žonlar. (Ome- nje naše kulturne dedišči-glasa. Id je v vseh šestih deset- moč, še posebej pa za fi- vanjih ves Čas. V kazalu, ki njam samo tiste, ki se pojavi- ne, ki se je začelo že takrat. letjih svojega izhajanja na- nančno podporo svetu za so ga izdali ob desétletnici jo večkiat.) Vsaka številka je Upajmo torej, da bo ta dra- menjal del svoje pozornosti kulturo in prosveto občine {8. februarja in Še v bila opremljena z likovnimi goceni kulturni opus. ki ga tudi kultuji. Seveda tudi v Kranj, / SNOVANJA bodo vsakem letniku posebej, pa in fotografskimi deli najbolj- je omogočil predvsem ta- GG niso zabeleženi vsi do- kot rubrika Gìasa izhajala vidimo med sodelavci Še ših avtorjev tistih let. Če bi kratni Glas, kmalu na vpo- godki, največji (in ne nujno Šestkrat letno in bodo v prvi druga ugledna umetniška in imenovali Še te, bi jih bilo za gled tudi širšemu krogu najboljši) pa gotovo. Kdor ne vrsti namenjena Gorenjcem, strokovna imena: Cene Av- več odstavkov ... verjame, se lahko sam pre- ki bodo v njih našli gradivo z priča. Obišče naj Osrednjo vseh kuitumih področij, od knjižnico Kranj ali NUK v splošnih in aktualnih vpra- Ljubljani in prelista vse tam šanj pa do umetniških in ohranjene letnike. Ce bi izlo- kuitumo-znanstvenih priza- ćil vse zapise in slike s podro- devanj posameznikov, insti- čja kulture, bi jih bilo za ne- tucij ter organizacij na Go- kaj knjig in to bi bila ta kroni- renjskem. / Hkrati želimo, ka. Zavedam se sicer, da tega da bi SNOVANJA postala ne bo nihče naredil, saj je ne- središče in zbirališče gorenj- praktično in v bistvu tudi ne- skih kulturnih delavcev, pa potrebno. Sicer pa bo za laž- tudi vseh tistih zunaj naše jo dostopnost vseh svojih regije, ki lahko kakorkoli pri- vsebin poskrbel GG sam. Ka- spevajo h kulturnemu razvo- , kor smo že omenili, se je di- ju Gorenjske in njenih ljudi. Prva Snovanja rektonca Marija Volčjak od- Zato vabimo k sodelovanju! ločila za digitalizacijo vseh Uredniški odbor " SO bila gorenjska letmkov. Ce bog da, bo čez Prav to so v naslednjih - . ,, nekaj let ta gora papirja, ki je dvanajstih letih tudi počeli. Kulturna revija» IzŠla od 1947 do 2007, stis- Zakaj so v letu 1979 po 2. njena na eno ali več zgoš- številki prenehali, mi ni zna- čenk in opremljena z iskalnikom. Tako si bo hhko vsak no? Kar so dotlej naredili, pa je hvalevredno. Razlika med Če snopiče Iv» • -----------—---— ----- -------— ZlOZlfnO in in v vsakem trenutku ogle- prvimi in poznejšimi Snova- ^ dal, kaj se je dogajalo na Go- nji je predvsem v tem, da so ZVeZemO, renjskem.vkulturi in sicer... prva pisali in urejali zurunji - - , Digitalizacija GG bi bila sodelavci, med njimi nekate- uOuimO prav tudi najboljša proslava vseh ri najvidnejši takratni umet- ,, njegovih obletnic, njegov niki in kultumi delavd, dru- tO ' revijo, trajni in vsem dostopni spo- ga in tretja pa pišemo pred- , menik. Dokler ga nimamo, vsem novinarji GG sami, zu- i aicratm pa pobrskajmo Še malo po nanji sodelavci so bolj izje- , , . redkih ohranjenih letnikih ma kot pravdo. Prva Snova- CaSOplSHl papir že orumenelega časopisnega nja so bila pravzaprav go- - - . papirja. Med njimi najdemo renjska kulturna revija. Če delUie tu^ Snovanja, Glasovo kul- po Šest snopičev na osmih , , turno prilogo. Ta izhaja že do štiriindvajsetih straneh V pnmeijaVl tretjič. Prvič so ]o snovali v zložimo in zvežemo, dobi- J v • • ^^^ 1989- mo prav to - revijo. Takratni Z CtanaSnjVm 2000, tretjič od 2005. vsa- časopisni papir deluje v pri- . J . , kič se je začela Prešernu na merjavi z današnjim bedno, bedno, vsebina čast februarja, datumi prvih vsebina pa je odlična. izidov so 4. februarja 1967, V prvem uredniškem od- KranL 13. decembra 1 977 it. 6. —I. XI. Va rntUé, f.Ü/in H. Franc Drolc S knjigo do počloveč mja sveta Bt4di àivikA^ift nnnriì^tùjé o vi Ultmm U?U»«jA v oUI » nafcai tea* vtlj* itM il mW u« fa o4 MiMvbMt* daks kaJUntfiAin. M MBU« U obranu*« ^ ^ nrrftj« mt* kt^UnitM mitšt « tnći irtM^4Aj }• tkcijft ¥ii ■■ijitg »Dnefcb^tilOT«. pnvlur J« f««Ui ftfedf« SZEU. IS iii^M^ «• P» uAMaaB ispuu« v npUMki MIU«! »httM bM Ptn-pawftyt»— iBMrvMobt« tvr tUr^ctklk kftllUi^Értev kM tovtovaJ M^MlSMlJt Mipnra o po* Ie«al« im nutv«^« <|vt9BiU j atroktfviM oft peedsr- nvn. ìa U uto v Akftfi MDL froefcsJe M ym vrate •■«• vuiyaife «u^akMv U lU od «ìm«« Ik caMvUMV VM M* 4o Ini^Ble« tft đmlli dtdawIkoT, kl oyiwd^a^tj« MWUMCuka^ Wtàim kot »MWQ»I HT wmMMU. oM-imd*lse«ti Im kalfi—ji nmorUa m •Ak0 (vofM vU^vtvf« T atOTrtuMM« «dmoT La l'iwt^ lm W f r^to MoTWbwMl. V mjholi wi-MinUoitTWTa pa U» aar»d>oa*Tnhiitflaaga be)a M B0« Ja fuMM Hwa pa aaj Ja «1« » vkifaewaaia « afift klttVM IfTW • wptfWji' Ma andl i%ffa boj» saaai m > Traljava »ftflva aH laCak, n >• SMM trtß pa ekayiraai ato tkraaHi aaavaaasttvo tei ........ t^ttMllwrtf' aH 4aa ara ivatf TaHka atoratoMtt. kanca Mvraka kmiia «Mav aMna» h^rj^ 04 Trakart« ttS 11. acalatja (nac >»«fim «é mamoil «aaaij * 11 * v —T -y^ /t . ■ — -——------- pa je OaiXCÌXa. io. febmarja 1989, 4. febni- boru so bili: Milan Batista, Snovanja, 13. decembra 1977, naslovnica 10 GOREN|SKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 NASI KULTURNIKI Snovanja V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so v teh dneh začeli z jubilejno, deseto sezono, s katero bodo zaključili prvo desetletje nadvse uspešnega delovanja, polnega različnih kulturnih dogodkov. Teh se letno zvrsti kar blizu dvesto, za vse večjo prepoznavnost in kakovost njihovega programa že od samega začetka skrbi direktor Milan Marinič. Mali dom velikim programom Milan Marinič, oirektor Kulturnega doma Franga Bernika v Domžalah (AS NA PAIADIN M lian Marinič. rojeni Dom-žalčan ter slo-venist in zgodovinar, pe- dagog po izobrazbi, $6 s kulturo f)oklicno iJcvarja že vse svoje življenje. Službeno pot je začel kot prvi tajnik kulturne skupnosti v Domžalah, zdaj pa je že devet let direktor javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika, ki ima skupaj z glasbeno šolo svoje prostore v istoimenski stavbi v središču Domžal. "Zdaj spet delam v stavbi, kjer sem začel prvo slu5t)o. le da sem bšl takrat na podstrehi, zdaj pa v kleti, " v smehu pripomni Marinič, ki je devet let, preden so ga povabili k vode nju domžalsk^a kulturnega hrama, kot direktor deloval v Prešernovem gledališču v Kranju. Na velild zeleni zofi sva $e v prijetnem vzdušju MIlan Marinič je kulturi predan tako služb«no kot zasebno, /foi^ immp-h«.« njegove kletne pisanie, pol- ko rečem, da je posebno nič ali pa vse. Letošnja ponudba je za nas drugačna le toliko, kolikor smo vsem abonentom, ki so kupili šest predstav, podarili še eno vstopnico za katerokoli predstavo. Imamo stalno gledališko, koncertno in razstavljalsko dejavnosti, številne druge prireditve, tudi za otroke. Želim, da ljudje začutijo to institucijo kot institucijo dela svojega kvalitetnega načina življenja. Ljudje nam morajo verjeti, da je dogodek, ki ga pripeljemo, dovolj zanimiv. Kot kaže, nam po teh' letih že zaupajo." Čeprav v letošnjem programskem listu ne želi izpostaviti nobenega dogodka, posebno vzneseno pove, da bodo v Domžalah v letošnji sezoni nastopili tudi Člani zasedbe Hägen Quartet. "Naèa dvorana ni primerna za velike simfonične orkestre, je pa zaradi svoje akustike zelo primerna za manjše komor- „X r • J tte najrazličnejših umetni- dviga odrske zavese ustvari majhno dvorano," se v raz- jih pripravijo v Domžalah, ne zasedbe in letos sem si že- [yUpiSUl SCITI slik, o fenomenu majh- ogromno energije, tukaj pa mišljanjudotaikne fenomena ampak je reden obiskovalec lei pripeljati to, v tem trenut- ' • 1 K± K ^ uspešnega kulturne- smo organizatorji kulturnih Jlfft 6lCKtV0nSK0 ga doma in o predanosti kul- prireditev in vsa ustvarjalna komercialnih programov, predvsem komedij, ki • kot različnih kulturnih priredi- ku gotovo eno najboljših ko-tev po vsej Sloveniji in tudi momih zasedb v Evropi. Pre- turi pogovarjala dan pred za- * « • » ^Ui J yvguvdi |dia Udii pi cu pisyno in bil četkom letoSme abonmajske energija )e omejena na razmeroma kratek Čas. Lastne pravi - poneumljajo tako gle- onkraj meja. "Resnično do- prosto j izredno vznesen, sezone. napisal elek- dalce kot igralce. Prepričan bre vezi imamo z vsemi slo- tronsko pismo in bil izredno produkcije namreč nima- je, da noben javni zavod ne venskimi gledališči, poznam vznesen, ko so nam J^mla-Pred skoraj desetletjem mo, " pravi, a hkrati poudari, bi smel podpirati komercial- vse gledališke ustvarjalce in di sporočili datum, ko lahko resnično vsi z velikim vese- pridejo. Hägen Quartet bi KuJtumi dom Franca Ber- Ijem pridejo k nam. Zgodilo lahko napolnili Gallusovo 1 f?nio začeli praktično iz nič. da je zato vso svojo energijo ne dejavnosti. KO SO nam pomladi v popolnoma praznih pros- usmeril v oblikovanje kako- torih. Skoraj sto let stara stav- vostnega in p>estrega progra- aika je s svojo majhnostjo in se je že, da je pri nas gostova- dvorano Cankarjevega ba, ki jo danes imenujemo ma. kar pa mu, kot mu pri- prepoznavnostjo pravi feno- lo kakšno gledališče» ki je doma, a pridejo k nam v Kulturni dom Franca Bemi- znavajo tako obiskovalci pri- men v slovenskem kultur- moralo sceno z velikega odia Domžale! SpOVOClll aatum, ka, je bUa nekaj let piej teme- reditev kot kulturni ustvarjal- Ijito prenovljena in takrat je ci, nedvomno zelo dobro uspeva. Kot eden bolj uspešni 1 17 1 * vJ ' ijiiv ciiuvijcriId ui uuudi |c KO lanKO pnaejO. padU odločitev, da je treba nem prostoru, a ponudba raznovrstnili in kakovostnih pošteno prilagoditi, da so Svoje službe sem doslej lahko prišli k nam. A so pri- menjal na kakšnih osem, de- novo dvorano spraviti v jav- dogodkov je preprosto naie- Šli. Ni ga izvajalca, ki nastopa vet let, kar se mi zdi v tem tela na pozitiven odmev. "V pri nas. pa mu jaz ne bi segel poslu zelo modro, celo higi- y y , . («-v T\/ ^/k aa4\> T «U T ja T- WW4J w «^v • KavT:,e nosa do umetnosti." moja vensko kulturo in italijanskim gjavna umetniška usmeritev, kovn^ udejstvovaiija. Z gaie- mlada leta. Nanj je vezano Je bila L^ubliana na n^ način svetom, med kontinentom in pa se ne odrdate sodobnim iz- njo smo razstavljali tudi na mo)e zanimanje za razsta' muzqe, za vizualno. Vedno govoril, naj razmišljam liki no. Tako sem že od mladih tudi vaša povezava z matico M-editeranom, med mojimi ziwm Kaj menite o tem? mednarodnih umetniških se! SkA^jo? slovenskimi koreninami in 'V modernizmu je prevlado- mih v Bologni, Milanu in dm- II Absolutno. V Ljubljano večinskim itaüjanskim oko- vaio mišijenje. da ie oblika tista, god, kjer smo promovirali tako sem šel tudi zato, ker sem za- Ijem. kà je bistvena za umetnost, saj slovensko kulturo in umetnost je že sama beseda likovna kot domaČe tržaške umetnike. pred seboj imd dva svetova, be- Čutil potrebo po moji matični sedn^ in vizualn^. Pogosto kulturi, ki jo moram spoznati V svojih umetniških snovanjih umetnost povezana z obliko. Mislim, da je bilo v galeriji vse- se niti ne zavedamo prisotnosti in prebaviti Kasneje sem začel ste vedno šli v korak s časom, Tudi avan^disti, med njimi ga skupaj kar 120 razstav, veä- vizuaineQ sveta, ki nas obdaja, razstavljat na grafičnih bienalih sodobna umetnost vam )e Uiž- Čemigoj. so mislili, da je revo- na slovenskih umetnikov, pa hkrati pa velja, da mislimo, raz- in imel tudi nekaj samostojnih ja kot razni tradicionalizmi... ludja v umetnosti predvsem v tudi domaČih in astvarjalcev iz mišljamo in se spominjamo razstav. Lahko rečem, da je Priimek Vecchiet je v r*ekak^ revoludji oblik, kar pa se je po drugih delov Italije ter tujine, predvsem z besedami. Čemi- Ljubljana zame postala nekakš- nem nasprotju v zven z vašim mdem čez Čas pokazalo za dol- Frandje, Švice ...To plodno ol>- goj je bil tudi tisti, ki me je na referenčna točka za moje UtnCtnOSt nckuj spodbudi), naj grem v svet V nadaljnje delo. Kasneje sem šel ne: lahko vidiš marsikaj velja, dokler ^ prinaša nekaj sem hoditi v izbijano v Pariz, kjer sem študiral, delal gočasno. V celem stoletju po- dobje se je končalo nenadoma na\djanje in iskanje nečesa, pri leta 1991, ko je prišlo v Evropi "Umetnost nekaj velja, do- čemer ne vidimo konca, ne da pa tudi v Sloveniji do političnih pojmovanjem umetnosti, mar i hkrati tolmač in in dni^ Te so najbolj mnc^ pomembnejše pri znanih mojstrih. Počasi se kler prinaša nekaj ncft^a in je pravega rezultata. Ce pa stopi- sprememb. Moj e življenje se je kar boš videl v svetu. Začel mi je odprla tudi pariška likov- hkrati tolmač in zrcalo sveta, ki mo nazaj v predmodemo takrat precej spremenilo, saj ?nel- na scena in kasneje so me celo se spreminja pred nami. V bis- dobo, vidimo, da je bila umet- mi je prej galerija dala mož-svet, povabili, da sem predaval leso- tvu je moje ddo močno pove- nost vedno povezava med obli- nost, da sem spoznal veliko od- liòùh kiparjev, slikarjev, grafi- zaznaval razlike med nami ke na Akademiji za likovno mišljam o renesansi in sred- prav to tista pot, ki jo moramo kov ..„ obiskoval sem I nOVeSa in le ^ ^em videL kaj delajo drugi rez in sodobne grafične tehni- zano s tradidjo, saj stalno raz- ko in idejo, in mislim, da je C J ^J \ \ \ Ali*** ^ «I** umetnost- Po nekaj letih sem njem veku, kljub temu pa so razumeti in spoštovati. Večji zrcalo sveta, Stì^tójezrcalosviienja načinu življenja in v umetno- se vrnil nazaj v Trst. v atelje, v rezultati mojega dela. upam da problem je, da se ideja stalno v njihovih ateljejih, potem pa kar naenkrat konec. Na srečo so katerem delam tudi danes." sodobni. Ne zanima me toliko spreminja, ampak vedeti mo- me v tistem času poklicali h ki se spreminja škes raanišljanja oblika, ne zanima me ponavlja* ramo, da se spreminjajo tudi Benetk, če bi šel učiti na tam- Vseskozi pa ste bili povezani nje istih modelov in oblik. Bolj materiali. Vse se liitro spre- kajšnjo mednarodno šolo za Kot likovni ustvar^ec ste se tudi z no&iki kuhure in umet- rne zanima ideja, ki je nosilec minja in ujeti ves ta svet je grafiko. Posvetil sem se pouku, vred namU usmenUvgrafikaTajebilanfr nosti znotraj siovenske manjši- te oblike. Oblika se lahko spre- skoraj nemogoče. Nem<^oče uäl lesorez, kasneje tudi sodo- lako na pohodu ravno v (asu ne v Trstu. Grafiäia mapa, ki minja. vendar je ideja umemo- tako v likovni umetnosti, v ki- bne grafične tehnike..." Ne zanima me vaše^ Okovn^ zorenja, v pet* sta jo izdala skupaj s pesnikom desetih, šestdesetih letih preiš- Markom Kravosom, je bita ob sti tista, ki je bistvena pri vsakem delu. tako v umetnosti kot toliko oblika, stoletja... vašem celotnem dotedanjem v ži\dienja" "Grafika je verjetno "genera- grafičnem opusu tudi povod za nematografiji, v gledališču, glasbi, celo v poDtiki..." Rddi ste, da mora slikarstvo Iz- ražati duh fa«^ K^e v prihodno- Če se Še za trenutek vrneva v stt vidite slikarstvo in likovno ne zanima me cljska napaka", zagotovo pa vašo Nagrado Prešernovega Pa vendar v sodobni umetnosti TretVečkotdesetletstcbilide- umrtnosts]^? tudi način mišljenja. Ideja in 5^dada leta 1989. A* je oblika tista, ki ie značilna za javni kol vodja slovenske galeri- Likovna umetnost danes ni ponavljanje istih upanje v demoloadjo v Evropi "Grafična knjip z naslovom Inovativnost, ki pa je danes je v Trstu, kj» se je predstavilo v krizi, kot nekateri menijo. je bila povezana z grafiko, s pra- Mediteran je bila moje prvo gjavni kazalec za to, da o ne- več skwenskih avtorjev, ki ste Umetniki ddajo maisikaj, zdi modelov in vk:o do umetnosti, ki naj bi jo večje grafično delo. Gre za ksn umetniku lahko rečemo, jih zatem popeljali tudi v druge se mi celo. da umetnost ni bila imeli tudi nižji družbeni sloji skupno delo s pesnikom Mar- la je pa dober. Ker je odkril dele Italije V kakšnem spo- nikoli bolj vitalna, kot je danes. oblik. Bolj me v tej šiiS kultun naj bi sodel^ vala celotna družba, giafika je kom Kravosom, on je napisal pesmi, jaz pa sem izdelal erafi- neko novo obliko. Mnogi minu imate to obdobje? V krizi je predvsem tolmačenje umetniki se s tem ne strinjajo Nekaj let sem bil likovni umetnosti, misel o lunetnosti zanima ideja, namreč tudi cenovno vsem laž- ke. Spremno besedo je napisal oziroma jim je novi val v umet- urednikzaknjižneizdajeZalo- sami. Verjetno je v tem največje dosegi jr.^ kot na primer slika Ma^až Kmecl, knji^ pa je izšla nosd nerazumljh', češ da mu žbeT^aSkega tiska, nakar so v ji probiem, ki ga je danes poki je nosilec te na platna Sam sem šel najprej pri Tržaškem tisk-u. Vedno gre samo za d(^!ixiek, rte pa več Trstu odprli likovno galerijo, ki trebno poglobiti in razširiti in .. fti« - 1?- _____ __ _______1___• ITI / ■•» !• _______T-^ ___ oblike. » študirat v Urbino, kjer sem se sem nekako živel na meji med za izdelek (sliko, kip sam. sem jo vodil deset leL To je bilo gaizdnevavdantiidiaktualin- atašei v razredu lesoreza, v ka- besedo in likovnostjo, med slo- Kljub temu da je grafika vaša zelo aktivno obdobje mojega M- rati." 12 GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 40 LET SNOVANJ Snovanja Prva Snovanja, ki so začela izhajati pri Gorenjskem glasu pred 40 leti {1967-79), so bila neverjetno bogata, zametek gorenjske kulturne revije. Če bi dejansko prerasla v revijo in se tiskala na boljšem papirju, ne bi v ničemer zaostajala za takratnimi osrednjimi slovenskimi revijami za kulturo... Listamo po Snovanjih 1967-79 Miha Naguč zavodov, kaj §ele, da bi bil sa- ri s preteklostjo • velike mož-mostojen ... " (Prešernov in- nosti življenjskega uveljavlja- kakovosti pr- stitut v Kranj!, 4, februarja nja »» vih Snovanj se prepričamo tako, da jih 1967) Ni bilo realno, a zapisano tz srca! Zaznal pa je že takrat tudi nevarnost tega procesa • po- Etnolog Gorazd Makarovič tiošništvo in iz njega izha- prelistamo in (brat pesnice Svetlane) je v jajočo odtujenost in pone- navedemo ne- odliòiem Članku Gorenjska umljenost. "Posledice leh kaj značilnih odlomkov, folklora in današnji čas (7. stremljenj so jasne: posa- Eden njihovih prvih in naj- avgusta 1967), postavil pra- meznik naj bo v vseh svojih bo]j stalnih peres je bil profe- vüno diagnozo tistega, kar se razsežnostih prilagojen sor Črtomir Zoreč. Kot pri» je že takrat dogajalo z našim proizvodnemu in potrošni- znan prešemoslovec je naj- Človekom (a ni bi]o še vsem škemu mehanizmu. ... Ta J,- - J J več pisal o Prešernu, Čisto jasno in samoumevno) in se potrošniški proces obstaja Vsaiido ve, resno tudi o tem. da bi v Kra- je v naslednjih letih in deset- tudi pri nas. Vsakdo ve, da •• C« Plamen (pesmi}, Marko Pogačnik (risbe), L G. Plamen: PESMI kmnui Im lo pt ometiü «MUti lupili fgd< daje pametno nju ustanovili "Prešernov in- letjih povsem potrdilo. "Ne- je pametno in običajno ku- Snovanja, 5. avgusta 1967 stitut". "Sen mnogih, izve-dne že davno pokojnih pre- kdanja ogromna kvalitativna razlika med kulturo fevdal- « J • y « ^-LI**. j^*«-' «o^uva «v laj v/ i>.ruaa* s/asaaiaai, » a^^ a « w vaaaNva j v jw. IM OuVCajflO šemoslovcev, da bi namreč cev ali velike buržoazije in ne ve, kaj je to oksilan in ka- mar ne. Čeprav zapisano že nekje na Slovenskem obsta- ljudstva je danes predvsem teri so zadnji Nobelovi na- pred 40 leti! piti Miksal, ker vsebuje oksilan, skoraj nobeden pa tudi oblikujejo." Sodobno, mažKržišnik, ki se je po magisteriju na akademiji lepih umetnosti v Varšavi vrnil do- jalo osrednje žarišče estet- Še kvantitativna. Tako npr. v grajenci. Vsakdo ve za raz- Snovanja so imela tudi Ì2- mov in začel 2 novim zna- kupiti Miksal, J , . skih in biografskih razisko- gospodinjstvu nekega tovar- ne Marjanoviče, Pinterićke, jemno močno likovno raz- njem in sebi lastnim ne- tCer VSCuUje vanj, povsem posvečeno na- narja ali delničarja uporablja- kgoiiče, Skulje, Čehe in Za- sežnost. V njih so bili iz šte- ustavljivimhotenjem postav- i »1 T . šemu prvemu poetu umetni- jo enak pralni stroj kot v go- gorce, nobeden pa ni iz vilke v številko predstavljeni Ijati nove zahteve pri obliko- OKSUaH, SiCOrUJ ku §e dan«, cellh sto dvajset spodinjstvu tovaraarjevega sredstev množičnega ob- tako rekoč vsi takratni slikar« vanju vizualnih komunika* nobeden pa ne let po izidu njegovih Poezij, ni uresničen. / Hkrati s to delavca. Delničar in njegov delavec gledala isti televizij- veščanja poučen o slovenski znanosti in znanstveni- i, kiparji, fotogran, tudi ne- cij, od icnjige in gledališke kateri arhitekti in oblikovalci, scene do plakata In oglaševa- j • • . trpko ugotovitvijo pa tudi ski spored in poslušata isti kih, čeprav temu področju Največ sta jih predstavila šefa nja. Njegova upodobitev ve, tCC^ je tO vemo, da že več desetletij ob- radijski program, bereta iste vendarle abstraktno vse- galerij v kranjskem in škofje- pravljice o Zlati ptici in pia- . staja pri nas prava množica knjige, skupno se udeležuje- splošno pripisujemo večjo loškem muzeju, dr. Cene Av- kati za predstave Mestnega OiCSltan m najrazličnejših institutov za ta istih n<^ometnih tekem• pomembnost. Očitno gre .guštin in Andrej Pavlovec. gledališča Ljubljana so bili ta- , . J ., vse mogoče specialnosti, pa Razlike v kulturi družbene pri popevkarjih in nogome- Slednji je zaznal tudi mlade- krat provokacija, danes sodi- katen so zadnji najsi bodo samostojni ali pa elite in ljudstva so se torej sil- tu za velik denar, in prav tu- ga umetnika (in mu postavil jo v slovenski oblikovalski vključeni v ustanove in pod- no zmanjšale, in kar velja za kai ie mehanizem potrošni- prvo samostojno razstavo, v kanon. Nobelovi ietja. Pogled telefonski zahodni svet ki daje osnovni škega procesa zavzel naj- Kranju, 1969), ki je v začet- "Na manj razumevanja je „ imenik pod črko 1 nam to ton svetovni kulturi, velja še vplivnejši dejavnik - sred- ku sedemdesetih priletel v Kržišnik naletel pri svojih re- zlahka potrdi. / Le Prešerno- toliko bolj za našo družbo. S stva množičnega obvešča- slovensko likovno ozračje kot šitvah trgovsko propagand- vcga instituta ni nikjer, ne v tega vidika ima danes posa- nja, ki pa človeka seveda ne kak komet in tudi temu pri- nega gradiva za tovarno deV' (Corazä MakaroviČ, tgGj) ok^ru drugih znanstvenih meznik iz ljudstva - v prime- samo obveščajo, ampak memo zažarel. To je bil To- Ijev Alpina v Žireh. Tovarna nagrajenci Zaljubi se na inteme^tu RAČUNALNIK IN ]AZ Ro b ert Gušn n Časi starih romantikov so oČi imate, kakšna jt vaša po- nekaj povsem običajnega. Po No inUrn^u ne vest€ niti, ali je Nekateri iščejo resno zvezo, nepreklicno mimo. Peščica stava, kaj imate radi, kaj vas nekaterih podatkih se tako pre- na drugi strani res ženska ali ljubezen, drugi avanturo, njih, ki je Še ostala, se izgublja moti. Cela kopica podatkov, ki ko i ntemeta spoz na kar 15 do pa se za njo skriva moSci. Zatjy bež no srečanje, spet t retji pa v neli^alni konk u rend i n tek- pa ji m doda le še kratek op i$ 20 odstotkov parov. Okvi mo 5 le pozor pri tovrstnem spozna- bi radi le sp oz nal i prijatelja. Možnosti je veliko, saj lahko partnerja spoznavate tudi muje z neenakovrednimi tek- sebe, vc^ih želja in pričako- odstotkov takih zvez pa se tudi vanju. Nikar prehitro ne raz- meci. Včasih smo p u ncam no- vanJ. 2n pote m Čak ate. Ko je obnese na dolgi rok. Prednosti poši Ijc^te svoje fotografije na- sili rože. jih zasipali s sladkari- nekomu na portalu vaš opis takega načina spoznavanja so okrog, saj se lahko kaj hitro preko klepet^lnic in forumov, ja mi, jih peljali rui ples, vse z vŠeČ, vam poSje sporočilo ali pa v tem, da p rikran ite veliko časa z najde n a neprimem ime- ki so omogočeni rui teh po rta - namenom, da bi jim bili vŠeČ. vas kontaktira po elektronski in seveda tudi denarja. Pred stih. Ko zaupate svojo telefon- lih. Seveda se lahko vaše ob- Takšno dvorjenje je trajalo kar pošti. Vi mu odgovorite in tako prvim srečanjem o Človeku ve- sko Številko, vas lahko zasujejo močje iskanja prave osebe nekaj časa, preden je prineslo si izmenjata nekaj elektronskih ste že zelo veliko, poznate ne' klici in neprimerna SMS spo- razširi tudi na tujino, saj je kaj uspeha, A kljub temu so sporoäl. Izmenjata si še slike, katere njegqve lastnosti in na- ročila neznancev. Vsuno seje na intemetu na voljo ogrom- biit to lepi Čxisi, polni romantič- če je niste že prej oddali na po • vade, predvsem pa veste, kdo je potrebno tudi pri elektronskem no taHn i h možn ost i. nega vzdu^a, lepih trenutkov v rtalu, in ugotovita medsebojno oziroma kdo ruij jiU. spoznavanju vsaj malo zaŠČiti- Ljubezen je slepa, včasih dvoje m vroče ljubezni. Vložen privlačnost in všečnost. Sedaj je Na intemetu nikoli nc \^este ti iri bid previden. Preden pa se boli, a v veČini primerov je lepa trud seje kaj hitro povrnil, ko čas, da si zaupata še teidònski ruitančru), s kom imate oprav- z nekom res srečate, pa le dobro in prija. Ce ste v življenju uspe- nam je oboževana oseba vrača- številki. Pa sta že zmenjena za ka. Zelo hitro se nekdo izdaja preverite vse okoliščine. li spoznati osebo, ki vam je bil- ia ljubezen in pozornost. Kak o pa je dvorjenje videti danes? Usedete se za račuruil- prvo srečanje ob pijači. No, po- za nekoga, kar sploh ni. Pre- Tovrstne portale najdete zu po srcu, duši in miselnosti. tem pa ljubezenska zgodba po- prosto je napisati lepe stavke, se tudi v Sloveniji. Na njih ste na pravi poti, da ima vt^a teka po ustaljenem načinu, ki predstavljati y superiativih, po- je registriranih že preko ljubezenska zgodba srečen ko- nik. Najdete portal, kije name- ste ga poznali ie pred leti. Tu sla ti sli ko nekoga drugega. Xdo 100.000 upor ahn i fco v. Takš- ncc. Določene poti za spoz na- njen stikom, in vanj vpišete se ni še niČ spremenilo. pa bi želel oh sebi osebo, ki se ni portali so na naslovih vanje partnerja ni, ljubezen se svoje podatke. Podatki se na' Precej brezosebno poteka vse predstavi, da najraje poseda http://www.ona-on.com, preprosto zgodi, pri tem pa ra- našajo na vaše lastnosti. Kakš- skupaj, a v današnjem hitrem pred televizorjem s pivom v http:/Jwvm,kupid.com ali pa zum, pamet in videz ne igrajo no barvo las imate, jcollko ste tempu življenja je takšen naän roki, ali pa nekoga, ki pravi, da na http://umv.spozruij.info. prav velike vloge. A le previdno, visoki in koliko tehtate, kakšne spoznavarua partnerja postalo muje smisel Življenja nogomet. Izbira na njih je res pestra. da vas ne bo kdaj bolelo. GORENISKI GLAS petek, 5. oktobia 2007 40 LET SNOVANJ Snovanja je obšel takšne zahteve trgov- izraznih medijev, likovnega tnost besede (F. Pibemik, ^yif)VÜ,yii/X clro rmAntnlifo^o In in UfOr^imAft-i m^flilAV Vì ct^ 1 f\ irt ske mentalitete in naredil in literarnega, medijev, ki sta zgleden katalog izdelkov." si bila blizu že od vsega za- 19.10.1 Pesnikov delež je bil v tej {17, maja 1972) KaJcorkoli že, Četka zapisovanja. To seveda kombinaciji minima- 3967-79, ki so AJpina Še vedno nosi KržiŠ-nikov znak! pomeni, da ne gre v nobe-nem primeru za kakršnokoli pesmi in proze v Snovanjih lističen. Drugače pa je bilo izhdiold V npcml in T^TA^P V QnrvvanüVv J Izjemno veliko pozornost odkrivanje novega, ampak veliko, tudi nekaj esejistike GiflSW SO luHko so Snovanja namenjala kul- zgolj za raziskovanje možno- in dramatike ter cela vrsta li- ' turni dediščini, pa ne le lite- sti, ki se pokažejo ob medse- teramozgodovinskih obra- dciìTCS V VOflOS rami in premični, tudi ne- bojnem prekrivanju dveh vnav, Nekaj je tudi balasta, ki ^ premični. Cela vrsta bogato konkretnih oblik, torej zna- ga je urednikom verjetno vsi- %\stÌYYl ki SO HH ilustriranih besedil prikazuje Čilne čmo-bele strukture gra- lila takratna politika, zlasti v 'J kulturne spomenik« Gorenj- fičnih ploskev in kratkih afo- zadnjih letnikih, ki so izšli v SHOVdli VU ske, od arheoloških do umet- rističnih verzov. Eden izmed "svinčenih sedemdesetih". ' * našemu časopisu in gorenjskemu lo, začelo se je množično po- ni obdržati kompozicijsko in ponos tistim, ki so jih snova- kultlityieytiu Vendar tega ni toliko, da bi bilo moteče. Skratka: Snova- stavbarstvo. Takrat je to še najti pot med črtovje, kajti ob nja 1967-79» ki so izhajala v stalo, hkrati pa je že propada- tem je bilo treba po eni stra- Glasu, so lahko Še danes v nostnozgodovinskih. Največ problemov, ki sta ga avtorja pa jih obravnava ljudsko raziskovala, je bil, kako Črki diranje ali neustrezno adap- stilno ravnotežje likovnega li, pa našemu časopisu m go-tiranje. Občutljivi in strokov- izdelka, po drugi strani pa renjskemu kulturnemu ni pisci so to zaznali, skušali vzpostaviti avtonomno priso- prostoru v celoti. z objavami na to opozonti m odnos do dediščine spreme- ...................... niti. Danes vemo, da je bilo uspeha bolj malo, njihov do- Pokvajma Z VOZOm ber namen je klub temu spo- france Pibemik štovanja vreden. In ne nazadnje: Snovanja Nejč Slapar In France Pibemik^ Grafični prostor poezije^ so bila ves Čas veČ kot očitno J Snovanja, 19. oktobra 1976 odprta za mlade in nove avto- Pokrajina z vozom je bila moja podoba inje stala rje in tudi do takratne avant- y tìhem prostoru, zamaknjena vase, brezčasna, in voz ie sprejela njegov projekt za li dokazovati s stopnjevano garde Za pnmer na, bo r^- ^akorgaje pustil presni čas ozar zaščitni znak z odporom. Te- metodo. Razočaranje, ko sov stava, ki sta )o oktobra 1976 v f i m žave, na katere je naletel mia- podjetju baje uničili skoraj Prešernovi hiši v Kranju po- ^^ ^ dez^nem dnevu, koje s streh lilo curkih vse di ustvarjalec, odpor konser- vso naklado prodajnega kata- stavila slikar Nejč Slapar in do jutranje zarje. Negiben je stal voz, veje na tleh, vativnega mišljenja o trgov- loga spomladansko poletne pesnik France Pibemik. praščene v zeleno ru^o, mrtve korenine same sebi, kolesa za spoznanje vdrta v tla, s travo do platišč ski propagandi, ki naj bi bila obutve, pa ga ni potrlo in mu Slednji je današnji javnosti vedno ločena od sodobnih §e vedno ni vzelo volje sode- znan predvsem po svojih po-umetnostnih tokov, vse to je lovanja s tovarno iz njegove- znejših prizadevanjih, da bi ^ P^M^ ^^ ^ srebmikaste rozeU med bQo preveč za Kržišnika, za ga rojstnega kraja. Res je tež- "rehabilitiral" avtorje, ki so ärleäma ročicama do kamnitega obzorja, kjer je stala njegov značaj in morda za ko narediti katalog za čevlje, bili v času komunizma za- krvava gora kot spomenik tisočletju. Stala je pokrajina njegove začetne korake, kjer ni na naslovni strani no» Morda je botrovala nerazu- bene fotografije izdelka: §e stih letih pa je bil predvsem mevanju poleg opisanih te- manj je bilo razumljivo, da pesnik, razpet med klasike nJ^^S^ ^P^ moičani in prepovedani. V ti- j ? • 1 ^ j x ? 1 ^iu • VI A 2: vozom, moja podoba, m ko sem se s prsti dotaknu žav tudi njegova trmasta za- ni nikjer nobene lepotice - modeme in avantgardo, grizenost, Id ni hotela popu- manekenke, saj je vse to da- "Razstava ima študijski zna- stiti; želela je takoj uveljaviti nes v poslovnem svetu pov- čaj. Avtorja sta raziskovala svoj prav, ne pa svojih zamis- sem jasno, mar ne? KržiŠnik mejno, stično območje dveh (Pesnitev Pokrajina z vozom, 1 v Snovanjih. 21. je prvii in v izila prostoru v celoti. Na božjo pot 104 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič sti Ljubljančanov. Spotoma Rim k papežu. Zato je bilo so jih Arabci nad 150 posab- božjepotnikov v Rim čedalje Ijali, Še več pa jih odvlekli v več. Nemara je od latinske- sužnost. Ko pa sol. 1517 zav- ga ali laškega imena Roma zeli Sveto deželo Turki, so nastal naziv romar in iz nje- božjepotniki k božjemu gro- ga glagol romati. )anezTrdi-bu sploh odnehali." Me prav na je bil sicer mnenja, da je zanima, ali si današnji ro- izvor besede ciganski (rom marji, ki jih - brez nevarno- cigan), tako da bi romati sti, da bi jih spotoma "po- pomenilo "klatiti se po sve- sabljali" - v Palestino serij- tu" romar pa 'klatež^ Pravde sko vozijo turistične agenci- o tem Še niso dognali do je, sploh predstavljajo razli- kraja." Tudi jaz se v tem be-ko med njihovo komoditeto -sednem sporu ne kanim Prvi cilj krščanskih ro- skupinah, se jih je dostikrat in naporom, ki so ga v ro- opredeljevati, po svoje sta toliko Časa k tlom, se vzdig- marjev, tudi slovenskih, je vrnila le tretjina, drugi so manje k istemu cilju vložili prepričljivi obe razlagi. Sine kvišku. Skrb za telo se slej ko prej Sveta dežela. pomrU po poti ali v Palesti- naši davni predniki! cer pa se zdi, da je bila bese- Med posebne dneve ozi- pota' so hodili skoraj goto-roma obdobja v prazničnem vo, postavim, prebivava naletu prišteva profesor Kuret ših krajev še pred prihodom tudi božjo pot. Nanjo so se v naših prednikov; po pravici starih časih običajno podali namreč domnevamo, da so po velikem šmarnu. "O veli- ob posebnih Časih obiskovala maši se delo unese, tedaj li griče in hribe, kjer stoje se odpravijo kmečki ljudje danes naše cerkve in cerkvi-še dandanes radi zdoma, na ce. V sivi davnino človeštva božjo pot. Človek, tedne in sega vera, da se na nekih po- mesece priklenjen na zem» sebno svetih" krajih spro- Ijo, zakopan v trdo delo, si ŠČa j o neznane moČi, ki si jih želi sprostitve. Iztrgati se človek lahko obrne v svoj Sveti Peter v Rimu hoče garanju v ozkem krogu prid." domačije. Pogled, sklonjen umakne skrbi za dušo. Tu "Povsem naravno je. da so ni. Posebno nevarna so bila Drugi cilj naših romarjev da Rom, ki jo celo učeni nam je iskati jedro božjepot- kristjani hoteli videti kraje, ta potovanja, odkar so bili je bil seveda Rim. "Rim jim prof. Kuret pisal z malo za- ništva." Oditi z namenom kjer je živel, umri in od mri- Arabci zavzeli svete kraje {L je bil dosti bližji. Hodili so četnico, pred nekaj desetlet- iskanja svetega je prastara vih vstal Jezus Kristus. Tako 683) ... Valvasor nam poro- na grob apostola Petra, vie- ji našemu ljudstvu Še bolj človeška težnja. "Božjepot- se je krščansko božjepotniŠ- ča o božjepotnikih s Kranj- klo jih je pa tudi k njegove- malo znana. In kdo bi si ništvo nikakor ni iznajdba Ptvo že v 4. stoletju usmeri- skega, ki so se bili 1.1057 na- mu nasledniku, papežu, upal v tem našem pretežno krščanstva. Božje poti so po- lo v Sveto deždo. Takšna potili v leruzalem na Kristu- Številne legende nam pripo- katoliškem svetu trditi, da znali že Grki in Rimljani in božja pot je bila dolga in ne- sov grob. Bilo jih je nekaj vedujejo, kako je motal velik so romarji nekakšni verski drugi stari narodi. Na 'božja vama. Čeprav so potovali v sto, med njimi posebno do- grešnik po odvezo prav v cigani é »m GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 USODE Snovanja Vrsto let sem z zaprtimi očmi hodila mimo sreče, ki je ležala ob poti V srečnim koncem "Primaknila Milena Mikiavčič sem še malo več kaiti želela je. da bi od življe- preživetja. Ko smo stopili v večeru. Ali pa so šli v trgovi- ohranjala stike s svojimi so- hrepenela po otrocih. Morda ............................................vežo njihovega domovanja» no in nakupili sladkarij, na rodniki, ki jih ni bilo malo. je ta močna želja kakšna de- rška se je potem sem presenečena ugotovila, kruh in moko pa so pozabili Le matere nista srečala, zara- diščina bosanskih predni- umaknila v "ile- da imajo čez ilovico pcgmje- Najbolj me je motilo, če so di česar sta bila takrat, ko sta kov, ki so imeli vsi, za katere gaio". Manj kot no le razcefrano preprogo, ob mojem prihodu sedeli za prišla v puberteto, velikokrat vem, vsaj po šest ali več se je dalo, se je Primaknila sem še malo več mizo, kadili, v koritu je leža- žalostna. Nekoč sem ju vpra- otrok. In ko sem slišala, da izpostavljala. denarja, kot sem sprva na- la nepomita posoda, moje Šala, ali bi jima bilo prav, da mož tudi v drugo ni zaplodil meravala. Potem pa me žen- zvedave oči pa so opazile cel se znova poročim. Bila sta potomca, sem se "prebudila II , nja odnesla Čim več. Vse ti- ska čez Čas pokliče in se mi kup stvari, ki bi jih lahko dSfiatia, KOt sto najlepSe pa je bilo pove- Še enkrat \epo zahvali za de- moška roka spravila v red, pa zano z dečkoma, za katera je nar, nakar pa se pobaha, da bi bil pogled na dejansko sta- totalno zgrožena," se nasmehne Urška. v svojih razmišljanjih. Kaj pa, Če nisem bila jaz tista, ki Sem in tja so ji prišle na je imela težave, kaj. če je bil sem SptVa skrbela bolje kot lastna so mobiteli, ki so jih kupili, nje veiiko bolj spodbuden." uho novice, da njen bivši krivec on? Nekoč sem, pov- nameravala. mama. krasni m da dobro deluje b. ie Še dodala. mož tudi v drugem zajconu sem spontano, zaprosila gi- Le takrat ko je bila sama. Skoraj sem se sesedla od Urška je zmeraj sanjala o ni našel sreče. Ne samo to, nekologa za podrobnejši se je zavedala bolečine, ki jo groze. Živeli so v neznosnih svoji hiši, kjer bi imela vrt, da spet ni bilo otrok, so ji po- pregled. Bil je presenečen. Potem pa me prinaša misel, da sama ne razmerah, ona pa, norica, pa drevesa, maline in jago- vedali ìjud>e. Druga žena pa saj se mu ni niti sanjalo, da v 1 ^ y ^ ^oh mogla imeti otrok, kupi mobitele. In to kakšne! de. Želja se j: je uresničila si- mu je, enaio kot Urška, po- me ta problem muči. Čez ženska cez čas Ob deževnih dneh, ko sU Saj denarfa sploh ni bilo cer bolj pozno, pa vendarle. begnila zaradi tašče. kakšen teden me pokliče in bila fanta na kakšnih tekmo- malo!" S pomočjo kredita si je po- "Saj vem, da so to, o Čemer mi potrdi, da je z menoj vse pokliče in se mi vanjih, oba sta bila strastna Od takrat naprej je bila stavila montažno hišo, in se govorim, majhni in nepo- lepo in prav ... Zajokala sem in zelo dobra plavalca, jo je ta bolj pazljiva. Nikoli več ni še v istem letu iz mesta pre- membni problemi. Vsaj v od sreče, čeprav, žal. vsaj 15 primerjavi s težavami, ki jih let prepozno. Kljub vsemu Fanta sta büa že velika, imajo nekateri. Kljub temu mi je dal upanje, da imam Še enkrat lepo črv začel še bolj razjedati in dajala denarja, zmeraj si je selila na obrobje. , takrat je ponavadi vzela teren najprej ogledala» po- zahvali za kakšno pomirjevalo. tem pa je sama kupila tisto, hodila sta v prvi letnik gim- pa so tako zelo moji in tudi priložnost. Če bo tako runes- Će je le mogla, je pomaga- kar se ji je zdelo potrebno. nazije. Uredili smo si dom, zelo intimni, da se me dotak- lo, in ta občutek je bil sCra- ClenaV, nalcar se la še drugim. Imela je dobre Najbolj pa je bila zadovoljna, zgornje nadstropje je bilo nejo bolj, kot bi želela pri- šansko veliko vreden. Sicer prihodke, zato se ji je zdelo če je laWco štipendirala otro- samo njuno. Eden, ki je bil znati Čeprav nekoga ne ma- pa medicina napreduje in pObana, aa so prav, da je delček prispevala ke. Plačevala je internat, šo- vnet fotograf, si je izboril raš več, pa te vežejo nanj tudi za ljubezen še nisem tudi za družine v veliko otio- lanie. ali kaj podobnega. mobiteli krasni ki. prostor še za temnico, drugi leta, doživetja. Številni spo- pre.stara," je dejala na vrhu "Veš, revščina ima lahko je bil navdušen računalni- mini. Pa ne, da bi ga pogre- Blegoša, medtem ko je, ene- , "2al sem bila precejkrat več obrazov. Srečevala sem kar. Redno ju je obiskoval šala, spioh ne. Uredila sem ga za drugim, dobivala SMS in da dobro razočarana. Nekoč sem, sku- se že z družinami, kjer so njun stric, Sanijin brat. En- si svoje življenje na način, ki sporočila od svojih dveh re- , , pa j s fantoma, nesla denar darove pohasaii moški in jih krat na leto so se skupaj od- se mi je zdel v danih okoliš- jen cev, ki pa ji, še zmeraj, delWeiOé družini, ki je živela na robu zapiii ali zckvartali v enem pravili v Bosno, kjer sta fanta činah najboljši. Zmeraj sem pomenita vse na svetu. Med sosedi SLOVENCI ZA MEJAMI loŽE KoŠN)£K Zvezna gimnazija za Slo- nega. Še več. Prepričan je, da vence v Celovcu je konec pre- tako kot on na zadevo gleda teklega tedna doživela po- tudi današnja mladina. Ob- memben obisk: ob jo-letnici ljubil je, da bo k rešitvi predelovanja jo je obiskal pred- blema prispeval svoj, čeprav sednik Republike Avstrije majhen, a stvaren delež. Heinz Fischer. Gimnazijo Dvojezični krajevni napisi so obiskuje nad 550 dijakinj in zajamčeni v avstrijski držav- dijakov iz celotnega dvojezič- ni pogodbi, ki jo je treba v ce- nega dela Koroške, v Kugyje lotì uresničiti. Ravnatelj gim- vih razredih pa so tudi dijaki nazije Miha Vrbinc je pred- iz Slovenije in Italije. Ko so sednika republike seznanil z dijaki zapeli slovensko pe- načrti za prenovo poslopja, sem Ob reki Dravci, jih je za gradnjo športne dvorane in nogometnega igrišča za Slovenski atletski klub SAK. predsednik nagovoril v slovenščini, nato pa dejal, da Koroški Slovenci tudi s kulturno ustvarjalnostjo mladih ohranjajo narodno zavest Takole so šolarji na Rebrci poleti slikali samt sebe. / Fot« Kosniek slovenska gimnazija ne po- S tem bodo dobila slovenska sređuje le vsestranskega zna- Športna društva ustrezne po- dejavnosti dodiplomskih in in po svetu. Železna cesta 14, Dolinšek. Pobudo zanj je nja, ampak je znana tudi po goie za delovanje. podiplomskih študentov na 1000 Ljubljana, s pripisom dal znani režiser Miha Do- tem, da svojim učenkam in Urad vlade Republike SUy področju zamejske in izse- "Za nagradni natečaj". Pojas- iinšek, ki je na Koroškem učencem posreduje nadvse venije za Slovence v zamej- Ijenske problematike ter s pomembna načela, kakršna stvu in po svetu je konec sep- tem krepitve zavesti o poje strpnost do drugih in dru- tembra objavil nagradni na* membnosti ohranjanja slo- nila dajejo po telefonu 01/430 28 55. odgovoren za največ filmskih projektov. Scenarij za gačnih. Ko so ga dijaki spraševali o dvojezičnih krajev- tečaj za diplomska, ma^tr-ska in doktorska dela na temi V slovenskem sporedu av- 21 nadaljevanj je napisal Ri-venske narodne zavesti. Stro- strijske radiotelevizije ORF hard Grilc. Nanizanko so 14 kovru komisija bo dela spre- bo od nedelje naprej na spo- dni snemali na Radišah, nih napisih in nevtralnosti Slovenci v zamejstvu in Slo- jemala do konca novembra, redu nova televizijska nani- največ pri družini Ogris, v Avstrije, je predsednik odgo- venci v izseljenstvu. Državni izidi natečaja pa bodo znani zanka za otroke Mihec in kulturnem domu in župniŠ- voril, da ne more razumeti sekretar in vodja Urada Zor- predvidoma do konca marca Maja. To je bil filmski pro- ču. Njena glavna junakinja ljudi, ki se še danes bojijo ko Pelikan je zapisal, da je prihodnje leto, Dela je treba jekt Krščanske kulturne zve» je 8-letna Maja, ki jo igra dvojezičnih napisov. Zanj je namen natečaja spodbujanje poslati na naslov Urad vlade ze, slovenskega sporeda Helena Gregorin iz Dui pri to povsem nekaj samoumev- in nagrajevanje raziskovalne RS za Slovence v zamejstvu ORF in Filmske produkcije Žitari vasi. GGI'ZLETI f .oktobar 2 Q07 KOSTANJEV DAN NA KRASU Vabimo vas na kostanjev piknik na Krasu, kjer boste dobro jedli, pifi in s€ zabavali. Cena z ogledom kraške jame Umnice: 22 EUR Napovedujemo rrALMA - CINQUE nRRK. 19. do 20.10.2007 Piogram: obiščite Ligursko obalo» kjer boste z ladjice opazovali čudovite vasice ob morju v objemu strme obale. Cena: 140 EUR pri udeležbi 45 oseb. Već na www.linda.si I ^Naročniki Gorenjskega gìaaa imajo 10% popust Pr^sve: /^ndja Ünda po td.: 04/235 S4 20.041/24S 773 ali Gorenjski glas po 04/201 42 41. Gorenjski Glas ,iL WWW. i.U DO ZDRAVJA Z ZDRAVO PREHRANO V po receptih fanern Štruklja • Pestri in zdravi jedäniki za vsak dan ' Tudi dietna prehranu ' Da ne boste več razmišljali o tem, kaj vsak dan skuhati Prodaja: Gorenjski gios, * • Cena knjige je 22, 95 Bralcem G orenjsk^ga glasa priznamo 10% popust! Gorenjski Glas Kranj ali po t€l.: 04/20142 41 od S. do 39. ure. na rocnin«®) Ze bcl^itrio toi Založba s dOHetniml izkušr^laml za Izdajo policlfsklh publlkackj iiče nov» sodolavoa (m/ž) z območja Gorenjake« ' Nudimo samostojno delo in tedensko plačilo. Informacije (g. Cvetko): GSM: 041/623 857 vsak delavnik med 8.00 in 14.00 vro. Pisne ponudbe s kratkim zMjenjepisorri in delovnimi izkušnjami pošljite v roku 3 dni od datuma objave oglasa r^ elektronski naslov: brane.cvetko@amis.oet ali po pošti: IV ZALOŽBA. D. O. O., Nazorjeva30. 2000 Maribor DOBRODELNI KONCERT rv 2 60$TI: BlaiMek Sinoaa Vodopnm Ffaflko «lesKavte KataiaMM Klemei Čeme Asia U B Diesilo skimho lACKE UNHARTOVA DVORANA- RA sobota, 6. oktober 2007ob Spotzorj vaMjNfl SoouM DOdaiete tal^ da do pella i oUota BafcBiete najnanj 500 EUR »Z&voMuiuKraNlB.I.20S7drlv« ^r ^ no^ojnih (32 mm) Pouuerfix v X ar* Polnjeni vafiji * sadno pahnilo • v«ć vf it /4. W. • i. 10.} r-1^ - w * ^^ \ Listnato testo €2. v ' ^V /«. tP. • $. t9,} AffXe Sardele «v paradiž. omaki €3.ì2Ag v ^ v ri^ _ J govarja k medkulturnemu slovenskem jeziku je uvršče- misije v Evropski uniji • pn-pravljene pa so tudi že italijanska, romunska in šved- matetni jezik potem takem evropski par- gar, razmišljajo o izzivih slo- likovanje v obliki črke O je dialogu. VŠeČ si mi bi Polja- na med uradne publikacije ^r I » J__I* VV* A 1* ti* JI ^^ V* 1 ^ ^ ^ \ JI bment tudi siovenskL venščine na začetku 21. sto- delo Mateie jemč. ki rekli podobasz mi sie. Evropske unije In bo tako zapisalo Znekajakdje je pobuda na- letja. Eden prvih bo zagotovo Knjižid o slovenskem jezi- Madžari tetszel nekem, Lit- predstavljala del publßcadj, ki letela na podporo Evropskega že tolmačenje iz jezika pred- ku je priložen Besednjak za vanci tu man patinki, Find se nanašajo na večjezičnost sloVensJci jezile, pariamenta, Infonnadjske pi- sedstva Sveta Evropske unije, preživele, v katerem najdemo pa pidan sinusta. Besednjak in medkulturni dialc^. Račun brez krčmarja SEDMICA Marifia Smolnikar leU^jc pok^e sß je slovenska krčma tja, saj naj bi država h vzoru avstrijskega Gradca, ki veti brez komunikacije z zunO' stala äel narodove kulturne dC' m^ijska javnost med dn*g?m gradnji Športn^a centra [£ona velja za izjemno konservativno njim svetom, se pravi, brez ko- diš&ne in identitete, ho poskrhe- kratkočasila s pričakovano g^ad- Štuklja v treh letihprimaJcnila le okolje) zgradi vsa; muzej sodo- munikacije z javnostjo, je pa la tudi za te okdWne (ne le za njo zabmiSčnega parica v NoW (pogojno rc^nc skromnih) deset bne wnctnosti. Ampak, v tako rts,äanivsaprodukäja,kivso- zaix2viščni in športni center). Gorici in nogometnega stadiona milijonov evrov. netolerantnem in zaprtem oko- dobni umetnost; nastaja, do- Pri tem ne gre zeplj za center, v ljubljani. Skupni imenovalec Ne glede na to koliko dena ija ìju, kot je slovensko, v katerem je h ra. Treba je loäti zrnje od plev, muzej ali galerijo sodobne obeh projektov je: kapital: tako bomo h gradnji nacionalnega sodobna umetnost (tudi poza- vzpostaviti aparat, ki sodobno umetnosti, se pravi za arhitek- za zabaviščnim parkom kot stadiona na koncu primaknili slugi kulturne politike) §e vedno umetnost beleži in vrednoti, po- turni prostor, paČpa tudi za Čis- tudi za nogpmetn im stadionom vsi slovenski državljani, naj ak- nekaj ekscesnegaje načrtovanje tem pa tako prečiščeno in ovred- to navaden in vsa kda nji časo- stojijo Iju^ez ogromno količino tualno oblast (na državni in centra sodobne umetnosti prav noteno sodobno slovensko umet* pis, ki bo povprečnemu Sloven- kapitala. Za rwvim nog/^met- me^ni ravni) opomnim, da ni tako račun brez krčmarja. V »wst postaviti na ogled Širii do- cu pribliial sodobno umetnost, nim stadionom v Ljubljani pa v preteklih petdesetih letih nobe- nasprotju z industrijo zabave tnači in svetovni javnosti. Reci- mu jo razlagal in ga seznanjal stoji menda tudi vlada. Vsaj nemu ministru za kulturo in m športa je futmreč (sodobna) mo, nacionalnem centru sodo- s sodobnimi gibar^'i. In ker ča- tako trdi l/uhljanski župan Zo- nobenemu županu padlo na umetnost za kapital in dobiček, bne slovenske umetnosti. Sodo- sopis za sodobno umetnost za ki ga kapital pri naša, neprivlač-tux družbena stvarnost. bni center, kjer ima javnost trgpvce z novd ne bi bil privla-možnost umetnost spr^'emati Čen, biga moralajinančno pod- Po dmgi strani jc sodobna, in 2 njo komunicirati, je tista pirati država. Ce država oziro- ran jankovicin napoveduje, da misel, da bi v slovenski presto/- bo država sicupoj $ sredstvi iz ev- niči (ali v katerem drugem me- ropskih skladov sofinancirala stu) zgmdil nacionst za narodo- nujna okc^^na. v kateri se so- ma vlada za sodobno umetnost in Športne dvorane v Stožicah. šiijenja znanja, izmenjave idej vo identiteto enako pomembna dobna umetnost sploh lahko ne bo rwredüa več, kot je ruirtdi- Na ministrsfv« za Šolstvo in in promocije sodobne umetno- kot tako imenovana klasična ohranja. !n družba, ki se zave- la do zdaj, utegnemo nenado- šport nasprotno trdijo, da dela sti. Če oblast že nima posluha umetnost. Niti klasična niti so- da pomena sodobne umetnosti, ma spoznati, da stojimo sredi ljubljanski župan račun brez za gradnjo centra, pa naj (po dobna umetnost ne moreta ž i- se pravi umetnosti, ki ^ bo po- praznine. GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 EKONOMIJ sUkn. za rgi @g-gifl s .si 17 Velika rast / velika Urad za makroekonomske raziskave in razvoj v jesenski napovedi ocenjuje, da bomo letos dosegli 5,8-odstotno gospodarsko rast in 4,3-odstotno inflacijo. Stì fan žarc mačega proizvoda, v letih zil. Visoko intenzivnost za 5,9 odstotka, kar pomeni 2008 in 2009 pa 4,6 in 4,1 cestnih gradenj pričakujejo 2,4-odstotno realno rast, v odstotka. Poglavitna dejavni- tudi v prihodnjem letu, ko prihodnjih dveh letih pa naj ka, ki sta prispevala k poviša- naj bi se zaključila gradnja bi znašala realna rast 3,7 od- nomske raziskave in razvoj nju napovedi za 1,1 odstotne avtocest po nacionalnem stotka vletu 200S in 2,S od- Ljubljana • V ponedeljek so na Uradu za makroeko- (UMAR) predstavili tako imenovano jesensko napoved gospodarskih gibanj v naši državi, s katero na osnovi dosedanjih gibanj popravljajo ocene 2 začetka leta, posebej pa je ta napoved pomembna v delu. ki predstavlja ocene za prihodnji dve leti, saj je to osnova za pripravo državnih proračunov v teh letih. Tako je tudi vlada napoved obravnavala v soboto, skupaj s proračunskim memorandu' mom in predlogi proračunov za leti 2008 in 2009 in jih nato poslala v parlamentarne postopke. PRISPEVKI RASTI BDP U % oT 6 I •io 100» joo« Zawèfit peuelnM Oftawii OOMÌAI 2007 niiwvd SruCe Mvmklie 6Ù9 vir podatkov: SURS, napovedi UMAft. Stotka v letu 2009. Pri tem opozarjajo, da utegne biti rast plač v javnem sektorju zaradi zaostankov v preteklih letih in odpravljanja plačnih nesorazmerij višja od rasti plač v zasebnem sektorju. točke» glede na pomladansko napoved, sta ugodnejše Letos rekordna gospodarska rast gospodarske razmere v četku programu, umiritev pa naj bi kljub napovedanemu za Hitra rast, višja Inflacija V jesenski napovedi gospodarskih gibanj je U MAR povišal tudi napoved inflacije, ki naj bi letos dosegla na letni ravni 4,3 odstotka. Pri tem ocenjujejo, da je letošnje povišanje rasti cen življenjskih potrebščin povezano predvsem z zunanjimi dejavniki, zlasti cenami hra- medriarodnem okolju in bi- lezniškega omrežja sledila v ne na svetovnih trgih in naf- ^ » ^ A « ^ « stveno močnejša investicij- letu 2009. Kot je poudaril vršilec ska aktivnost- V prihodnjih dolžnosti direktorja UMAR dveh letih se bo gospodarska VeČ zaposlenih Boštjan Vasle, so za jesen- rast po ocenah UMAR cikliČ- višje plaČe sko napoved upoštevali po- no umirila. d a tke slovenske statistike, evropske komisije in drugih y^jj^ g.gj^j^ avtocest mednarodnih institucij o gi- te, ki pa imajo v Sloveniji relativno močnejši vpliv kot v d ru g ih d rža va h e vrs k ega območja zaradi specifične strukture potrošnje in rela- Visoka gospodarska rast tivno bolj togega trga. Pose-tudi ugodno vpliva na zapo- bej pa poudarjajo, da hitrej-slenost, ki se močno pove- še rasti cen ni mogoče pri- banjih v mednarodnem oko- Poglavitni vzroki za veliko čuje - ocena za letos je kar pisati posledicam spre- lju. Splošna značilnost ocen rast BDP so v letošnjem letu 2,3 odstotka, to pa znižuje memb ekonomskih politik, in napovedi je, da se do kon- visoka rast investicij (14,5 brezposelnost, ki naj bi bila saj te vključno s fiskalno leca leta pričakuje višja gospodarske rast tako v Evropi, v odstotka), pri katerih kar na najnižji ravni od osamo- tos ohranjajo svojo protiin-polovico predstavljajo vlaga- svojitve - registrirana brez- flacijsko naravnanost, prav EU, kol tudi v državah ju- nja v infrastrukturo. Pri tem poselnost naj bi bila letos tako tudi letošnja gibanja govzhodne Evrope, kar je za ima pomembno vlogo po- 7,7-odstotna. Ugodne raz- plač ne ustvarjajo inflacij- nas še posebej pomembno, spešena gradnja avtocest, ki mere na trgu dela letos vpli- skih pritiskov. Boštjan Vas- V območju evra (EMU) le- jo je omogočila tudi mila vajo na nekoliko višjo realno le je opozoril, da se naša dr- tošnje ocene predvidevajo pretekla zima. Precej so se rast zasebne potrošnje (na- žava pospešene približuje 2,6-odstotno rast, ki naj bi se povečala tudi vlaganja v poved 4,2 odstotka), ki jo najbolj razvitim in da je viš- v prihodnjih dveh letih umi- stroje in opremo, kar je po-riJa na 2,3 oziroma dva od- sledica visoke konjunkture delno spodbuja tudi učinek davčne razbremenitve na ja rast cen tudi normalen in pričakovan del tega približe- stotka, visoke rasti pa so zna- in povečanih možnosti za rast neto plač po uveljavitvi vanja. Ta nas bo spremljala čilne zlasti za nove članice izvoz. Ta naj bi se letos po- nove dohodninske zakono- EU. Za Slovenijo tako napo- večal za 13,4 odstotka, na daje. Na UMAR-juocenjuje- tudi v prihodnje, zato za leto 200S napovedujejo vedujejo za letos rekordno kar sta vplivala tudi poveča- jo, da se bodo bruto plače na 2,9-odstotnö, v letu 2009 5,8-odstotno rast bruto do- na proizvodnja in izvoz vo- zaposlenega letos povečale pa 2,7-odstotno inflacijo. Največja naložba v slovenskem turizmu Odprli so Grand hotel Primus - največjo naložbo v Poslovni skupini Sava. Štefan Žargi nalili razvoj. Naložbo je vodi- center ter bogata bazenska me Ptuj zaposlile tudi 50 nolo investicijsko podjetje ponudba. S ponudbo kon- vih sodelavcev. Ptuj - V petek so po letu dni SAVA IP, d. o. o., v tesnem grešnega oziroma poslovne- Janez Bohorič, predsednik od pričetka gradnje odprli sodelovanju z vodstvom ga turizma hotel zapolnjuje uprave Sava, d. d., je ob tej vrata novega Grand hotela družbe Terme Ptuj, d. o. o., vrzel v siceršnji nezadostni priložnosti poudaril, da od- Primus s Štirimi zvezdicami, hotel pa bo deloval v okviru ponudbi tovrstnih storitev na prtje Grand Hotel Primus ki bo predstavljal pomemben blagovne znamke Panonske širšem območju Ptuja in uspešno potrjuje strateško prispevek k dopolnitvi dose- terme. Spodnjega Podravja. V hote» razvojno usmeritev Poslovne danje vrzeli na področju na- Hotel, ki je dobil ime po lu je na voljo več dvoran, na- skupine Sava na področju tu- mestitvenih kapacitet in turi- Marcusu Antoniusu Primu- menjenih najrazličnejšim rizma, ki vodi h krepitvi vo- stične ponudbe v Spodnjem su, vplivnem rimskem gene- poslovnim srečanjem, vsi dilnega ponudnika turistič- Podravju. Okiog dvajset mi- ralu, vladarju Rima ter moj- prostori pa so opremljeni z nih storitev Sloveniji. Čeprav lijonov evrov vreden hotel je stru retorike, se razprostira najmodernejšo multimedij- celotna vrednost Savinih na- letošnja največja naložba v na skupno 13-403 kvadratnih sko tehnologijo. Za Mestno ložb v turistične dejavnosti Poslovni skupini Sava in v slovenskem turizmu. Dobra metrih in ima 250 ležiič Ln občino Ptuj pomeni odprtje od vstopa v to pan<^ pa do tri luksuzne predsedniške hotela veliko turistično, kul- danes znaša približno 175 dva milijona evrov je prispe- apartmaje. Gostom je na vo- turno in poslovno pridobitev, milijonov evrov, bodo vlagali val Evropski sklad za regio- Ijo najsodobnejši wellness za potrebe hotela pa so Ter- tudi v prihodnje. V/W vk^. r od ex. eu info@rodex.eu KONSTRUKCIJA IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN PREOBLIKOVANJE PLOČEVTNE. PROIZVODNJA IM MONTAŽA ELEKTRONSKIH IN MEHANSKIH KOMPONENT SI iellt« rtovifi izzivov? Zaradi nenehn« rasti vam ponujamo dlnanil&no tfalo, $timu]atWRo plačilo, možnost dodatnega izobraževanja In napredovanja. 23 PRODAJNI INŽENIR ZA TUJE TRGEm Za prodajo storitev Izdelave oroskiti In mebanskrh komponant Dq\o opravilu v Skolji Luki. s OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU •nojmtirij IV. slupojd lio^razDe strojrte 8m«n •poznavanja MaslerCama ah Osicama •dBiovnft i^ü&njd na CNC obdelovalnih : Dalo M v Kranju. Podrobnejia oplaa dal ovnih meat al oglejte na vrvov^cOjt^K^JlZAfi^Cfo Nudimo delo v prijetnem in urejenem okolju Zaposlitve sa sx epa^ za dni(V9n fnh s poskusu^o (1ot>o In moSnMtjo ^aposlMve nf^ato^n čas. Pismene vlo9e z opisom Oosedanjil-i snanj 4n izku&eri] äpfä^erriamo do zapolnitve delovnih meti Pismene vio^e podljtle na upravo: Rodex d o o . Vincano 26.4220 škafja Loka air (r^lo^rodey eu jubileino uarčevanie LON dd. Kfory intiymociia www. on si 25% praznujemo 15 let s Kranj Kako vstopiti na tuji trg Območna zbornica Gospodarske zbornice Slovenije pripravlja za torek, 9. oktobra, seminar (udeležba je za Člane CZS brezplačna) na temo Kako vstopiti na tuji trg, na katerem bodo strokovnjaki iz nekaterih gorenjskih podjetij predstavili praktične primere in izkušnje pri nastopih na Balkanu, v Rusiji, Kitajski in EU. Rok za prijavo je danes. Naj k temu dodamo še informacijo, da je bila pretekli četrtek druga seja upravnega odbora območne zbornice, na kateri so za podpredsednike ob bok predsedniku Miru Pinteri- ču izvolili Metoda Zaplotnika in Bernardo Jurca, sprejeli nova pravila območne zbornice ter se seznanili z aktivnostmi do konca leta. Pri tem načrtujejo kar 12 seminarjev oziroma posvetov, pomemben projekt, ki ga pripravljajo, pa je pospeševanje Čezmejnega gospodarskega sodelovanja med Gorenjsko in avstrijsko Koroško. S. 2. ljusuana Avtoprevoznilci grozijo z nevšečnostmi v sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije so opozorili, da postajajo avtoprevozniki nestrpni, saj se kljub obljubam ministrstva za promet od postavljenih zahtev niso rešile najbolj žgoče. Težave so Številne, največja ovira pa so dolge kolone na cestninskih postajah in prepovedani obvozi po vzporednih cestah, Opozarjajo tudi, da pri nas ni subvencij za čiste tovornjake, ki jih sicer poznajo v tujini, in nI nižjih prispevkov za uporabo cest kljub Številnim prepovedim in zaporam vožnje ob vikendih. Če DARS do konca leta ne bo omogočil cestninjenja brez ustavljanja (v sistemu ABC}, predsednik sekcije Andrej Klobasa napoveduje nevšečnosti, saj, kot je dejal, že sedaj težko zadržuje prevoznike, da ne gredo na cesto. Na zahtevo po avtomatskem cestninjenju so se ie odzvali na ministrstvu za promet in pojasnili, da bi bilo to v nasprotju z akcijskim planom uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki ga je vlada sprejela julija. Z njim so blil ustavljeni postopki nadgradnje obstoječega sistema ABC, saj je Že v pr\'i fazi uvedbe nove tehnologije tudi s pomočjo satelitov - rok je 31. julij 2009 - predviden zaprt cestninski sistem najprej za tovornjake nad 3,5 tone. S. Ž. v T V i8 KMETIJSTVO cveto.za pio tnik(g} gglas.si GORENISKI GLAS pelek, 5. oktobra 2007 DOMei Elsktromoforii in gospodinjski aparati, d. d. OtoKi 21, 4223 Železniki, Slovenija h ttp ://www. domel.co m info@domel.eom Domel je v izvoz u^eneno podjetje z 900 zapoaleniml. Pod naširn jem u|e tudi podjetje Tehtnica iz Železnikov. Naša glavna dejavnost je sesalni program. v^>oredno pa še program 22 avtoDobIk sko indusihjo. prezračevalno tehniko, laboratorijski Intehtaini program. K sodelovanju vabimo sodefavce m i rani ah dfp omiran inženir strojništva a j elektrotehnike 6. Univerzitetni diplomirani aH diplomirani Inženir strojniètva 7. Strojni ali elektrotehnik 6. Strojni tehnik 9. Elektroteh nik-elektronik Sp loft ne zahteve: - aktivno znanje angleskeQa in/a(i nemškega jezika, • upor|ibniika računalniška znan^ v okolju Windows, - samostojnost, kreativnost, samoiniciativnost, ambicioznost - sposobr>osti za delo v timu ter pozitivna naravnanost pri izvedbi nal09 in - zaželene so izkušnje tz projektne9a vodenja Opis del ozimrr^ dodalne uhtav^* Pod točko 1. : - konstruiranje elektromotorjev m puha! . p^dnost pri izb^n imajo kandidati, ki obvladajo pn>gramsko opremo Pn3ENGlNE£R - zaželeno poznavanje delovanja elektromotorjev in turt)o strojev Podtočko 2.: - projektiranje elektrumotorjev. optimiranje magnetnih sl^emov. ure|^ nje tehničnih map • prednost pri izbfri imato kandidati, ki imajo izkušnje s projektiranjem elekiromotofjev . zaželeno poznavanje varnostnih standar^v In delovanja električnih strojev Podtočko 3.: - projektiranje elektronskih vezij ir^ konstruiranje li^canih v^j za prets^r- nike za pogon elektronsko komutiranih motoriev (predvsem optimizaci-^ segrevanja močnostnih elementov in optimizacija RFM motenp - poznavanje delovanja motoda ter teor1|e regulacije "sensorlese" pogonov in posledično Implementacija regularjslce^a algoritma v mikroprocesor (predvsem znanje prog rami ranja v assemble^ ter jeziku C) • Izdelava tehnične dokumenlacije. sodelovanje pri razvoju iehnok>èKih procesov ter sodelovanje pri lansiranju izdeika v proizvodnjo Pod 1oćko4.: - raziskave na področju s>$temov ^privnih celic, astemski inženiring, uvajanje novih tehnolog^* analiza obratovanja • prednost pn izbiri imajo karxiJidatl. ki Imajo pozrtavanje tehr>olog I je go-rtvn'ih celic - zšeleno posr^avanje varnostnih standardov > vključitev v pn^jektno skupino z možnostjo pod ìptoa sestavi In vzdrze^ju orodij - delo je dvoizmensko Pod točko 9.: - Izdelava in vzdrževanje opreme za avtom^izacijo prolzvodr^e m montaže •zaželeno Je poznavanje osnov elektronskih, elektro, hidravličnih in pnevmatskih sistemov, osnovno poznavanje mehanskih sistemov BodoCi sodelavci laT>ko pričakujejo dinamično in ustvarjalno okolje z možnostjo n spredo van|d in o abnega razvoja, stimula Itvno r>a9ra|evanje. K sodelovanju vabimo Uko izkušene kandidate s prakse, kakor tudi kandidate za£etr>lke, ki eo šele zakljueill šolanje. Vašo pisno prijavo z zrvtjenjepisorft pričakujemo v 15 dneh od objave na naslov DOMEL, Bektromotorj} in gospodinjski aparati» d. d., Otokt 21,4223 Železniki ga Meta Habjan Tel.: 04/51 17 140, Fax: 04/51 17 122 E-pošia: meta.habjan^omel.com kot obliž na rano Franci Šolar, gospodar na Pecarjevi kmetiji na Spodnji Dobravi, je na mednarodnem ocenjevanju preje! zlato medaljo za sadni sok. Ob vseh težavah, ki mu jih je pred leti povzročil hrušev ožig, je to kot obliž na hudo rano. Cvrro Zaplotn ik » « » A « « é Spodnja Dobrava - Na kme- tiji, ki obsega osem hektarjev kmetijskih zemljišč in petnajst hektarjev gozdov, so se v preteklosti ukvarjali 2 živinorejo, predvsem z rejo plemenskih telle za posestvo Bled. Ker so ugotovili, da imajo za "ekonomijo velikega obsega" premalo zemljišč, so se postopno preusmerili v sadjarstvo in pred štirimi Ieri oddali iz hleva še zadnje govedo. Prvo sadno drevje so posadili že sredi devetdesetih let, Fiand je takrat tudi pustil službo in se posvetil sadjarstvu. potem so nasad povečevali, pred štirimi leti je obsegal že Štiri hektarje. Franci Šolar s sadnim sokom, za katerega je prejel zlato medaljo. "Kmetija ima za pridelovanje sadja dobro lego, vsa kmetij- predvsem pa ne pri^akova- sirup iz malin ... Lani so na ska zemljišča so okrog hiše, nega dohodka v naslednjih "Tudi letos smo imeli mednarodnem ocenjevanju usmeritev v sadjarstvo pa je letih. Takrat so se preživljali hruŠev ožig, vendar so sadnih sokov, kisa in sadne-biia glede na evropske usme- z dohodkom iz gozda in iz ^daj predpisi manj strogi ^^ ^ Pantianiccu v bliži ritve tudi rešitev za kmetijo," poljedelstva, Francije žena je je odločitev za preusmeritev spet šla v službo ... od živine k sadju pojasnil Franci. Ko se je pred štirimi Usodno in prelomno leto kot pred leti in nam ni ni Vidma prejeli srebrno medaljo, letos so za sok med bUo treba sekati drevja/; ^^ pravi Franci Šolar. Ieri pojavil hrušev ožlg, so Pecarjevi med vsemi sadjarji Leto 2003 je bilo po eni doma ali predelali v različne izdelke. V hlevu so uredili v Sloveniji občutili najhujše strani usodno za njihovo posledice. Odločba, ki so jo sadjarstvo, hkrati pa tudi pre- prejeli, je velevala: ves nasad lomno in priložnost za raz- predelavo» jo registrirali kot oz. skupno 20 tisoč dreves je mislek o tem, kako nadalje- dopolnilno dejavnost kmeti- strije in Slovenije dobili drugo najvišjo oceno in zlato medaljo, srebrno pa si je prislužil tudi Janez Gregore iz Podbreziij. "Priznanje nam potrjuje, da je naše sadje kakovostno in da so kakovostni treba posekati. To so storili • vati sadjarsko pot. Obnovili je. posadili še tristo sadik tudi izdelki," pravi Franci, ki neradi, a vendarle • in potlej so le pol hektarja nasada in malin ter kupcem ponudili že razmišlja o tem, da bi v od države prejeli odSkodjii- se odloČili, da bodo pridelo- poleg sadja in malin še raz- prihodnje nasad malin pove- no, za katero Franci pravi, da vali samo toliko sadja, koli- lične izdelke - sadni sok, sad- čal in še popestril ponudbo ni pokrila vseh stroškov, kor ga bodo lahko prodali ni kis, žganje, marmelado in sadnih izdelkov. 6ft£Zie, SčNčuR, ŠKOFJA LOKA Kako do podpor za naložbe na kmetijah Kmetijska svetovalna služba Lastniki naj pregledajo gozdove Cvrro Zaj>iot>iik gozdov, ki so v ujmi utrpeli škodo predvsem na gozdnih vabf na predavanje, na kate- ! Škofje Loka, Železniki- vlakah, oglasijo v ponedeljek rem bo specialistka za Blejska območna enota Za- dopoldne med 8. in 12. uro v agrarno ekonomiko Olga ; ^^^^ gozdove Slovenije pisarni zavoda v Železnikih Oblak predstavila kmetom : poziva lastnike gozdov, da in na Zalem Logu in s sabo pregledajo svoje gozdove in prinesejo podatke o transak-revirnim gozdarjem najkas- cijskem računu, davčni Šte- Programa razvoja podeželja i ^^ torka, 9. oktobra, vilki in enotni matični Stevü- pogoje pri kandidiranju za različne podpore v okviru 2007-2013, priprave na javne razpise za naložbe v sporočijo, ali jim je vodna ki (EMŠO). V škofjeloški kra-ujma 18. septembra poško- jevni enotì naprošajo lastni-cmetljstvu in vsebino pred- : kovala gozdove, še zlasti ke, da škodo danes ali v polaganih uredb, ki bodo pod- : gozdne vlake in poti. Revimi nedeijek prijavijo svojemu laga za javne razpise. Preda- I gozdarji bodo potlej izpolnili revirnemu gozdarju. Iz va nja bodo v torek ob 9.30 v i potrebne obrazce za prijavo kranjske krajevne enote pa domu krajanov na Brezja^i, m poslali občin- so sporočili, da bodo pisne v četrtek ob io urf v domu : skim komisijam. Lastnßcom prijave o škodi na vlakah in u m na- krajanov v Šerč slednji petek ob 9. uri v gasilskem domu na Trati. C. Z. ni treba prijavljati poškodb na gozdnih zemljiščih spre- na gozdnih cestah, ker bo to jemali na sedežu enote v storil že zavod za gozdove. Klanju do ponedeljka, dodat- n LESlYiaRK www.lesmariii.infc, 040 724 49g ODKUP HLODOVINE, CELULOZNEGA LESA Iz krajevne enote zavoda ne infomiadje pa dajejo reza gozdove v Železnikih so vimi gozdarji in na telefon- sporočili, da naj se lastniki ski številki 04/20 12 041. GG wwv/.cohéniskiclas.si Lipica Dnevi Kobilarne Lipica v Lipici bodo ob koncu tedna tradicionalni Dnevi kobilarne Lipica. Danes se bo začelo državno prvenstvo v vožnji eno- in dvo-vpreg, jutrišnji dan bo namenjen otrokom In mladini, v nedeljo pa bo dan odprtih vrat. Osrednja prireditev bo ob 14, uri. C. Z. KOMBNOA Jesenski kmetijsko podjetniški sejem Na hipodromu v Komendi bodo danes, v petek, odprli jesenski kmetijsko podjetniški sejen, odprt bo Se jutri in pojutrišnjem, oba dneva od devetih dopoldne do šestih zvečer. Na sejmu se bodo predstavili domala vsi najpomembnejši slovenski izdelovalci in prodajale kmetijske mehanizacije, poleg njih pa Se razfičre ustanove, društva, <:>koli$kp kmetije ... Svetovalci ljubljanskega kmetijsko gozdarskega zavoda bodo s veto va-kmetom o različnih vprašanjih, v okviru sejma bo razstava drobnice, jutri, v soboto, pa bo tudi preizkus delovne sposobnosti konj haflingerjev. Za uvod v sejem bo že danes (z začetkom ob pol desetih dopoldne) v kulturnem domu strokovno posvetovanje o pridelovanju krompirja, krompirjevi plesni ter odpornosti sort na plesen. Sejem organizira Korjeniški klub Komenda. C. Z. « f 1 GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 KAŽIPOT, OGLASI info@g'glas, s i 19 KRATKE NOVICE St rah i N) Razstavi medu in učbenikov V Biotehniškem centru NJaklo bodo odprli jutri ob iO. url razstavo Med je hrana, zdravilo In darilo. Uro pozneje bo ogled ekobškega sadovnjaka in čebelnjaka, ob 14. uri predavanje Pomen Čebele in medu za človeka, ob 16. url pa podelitev priznanj za najboljši med. V nedeljo bo razstava na ogled med 10, in 15. uro. Ob 10.30 bo predavanje Zdravljenje s čebeljimi pridelki ter ob 1145 ogled sadovnjaka In čebelnjaka. V sredo, 10. oktobra, ob 17. uri bodo odprli razstavo učbenikov in predstavili knjigo o SreČku Šabcu, ravnatelju Banovinske mlekarske šole v Škofii Loki. S. S. PooeREZjE Pomoč za Kropo Ob letošnjih Taborskih dnevih v Podbrezjah so igralci KUD Tabor Podbrezje pripravili igro Urika Zlatolaska. Po treh uprizoritvah so imeli zadnio nedeljo septembra Še dobrodelno pono- vitev, za kar je dal pobudo Milan Uikač, v igri Urškin oČe. Kot je povedal )ožef Perne, so bili zadovoljni z obiskom. S prodajo vstopnic in prispevki so zbrali 1807 evrov za prebivalce Krope, ki jih je prizadela vodna ujma. Za pomoč sta se zahvalila Cìrìl Koziek in Marjan Sutorac v imenu KS Kropa. S. 5. 80HIN1 Fotografski natečaj KD Bohinj Kulturno druftvo Bohinj v okviru praznovanja 150-Ietnice delovanja pripravlja vrsto dogodkov v počastitev visoke obletnice. K sodelovanju vabijo vse organizacije s področja kulture v Bohinju, da se predstavijo in sodelujejo pri praznovanju. Ob tej priložnosti so razpisali tudi fotografski natečaj z naslovom Kultura In Bohinj. Podrobnosti o sodelovanju in fotografskem natečaju so objavljene na spletni strani www.kdbohinj.si. Fotografije sprejemajo do vključno 3. novembra letos. P. L HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nirtiki Ijedno ugodna )ANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN 6US, UNCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/5J 15 249, FAX: 04/53 «4 ^J® MADŽARSKE TOPLICE 27.10 - 30.10., 2.11 - 8. n; LENTI 27.10; MEOŽUCORIEi9.io-2i.io. Obvestila o dogodkih ob)avljamo v rubriki glasov Kažipot brizpučko samo enkrat. PRIREDITVE Srečdnje turističnih delavcćv Kranjska Gora - Jutri ob 18. uri v Kranjski Gori TD Kranjska Gora, TD Gozd Martuljek, TD Dovje • Mojstrana, TD Rateče Planica, Občina Kranjska Gora in Gorenjska turistična zveza prirejajo 37. srečanje Gorenjskih turističnih delavcev. Spominska slovesnost Cozd - Ob spominu na 63: obletnico okupatorjevega požiga gorske vasice Gozd praznujejo krajevne skupnosti Križe, Pristava, SeniČno in Sebenje. Spominska slovesnost bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 11. uri pri Planinskem zavetišču v Gozdu. V Mladinskem centru Jesenice Jesenice - V Mladinskem centru Jesenice bodo vodene dejavnosti za osnovnošolce potekale v oktobru in novembru: ob torkih bo od 16.15 17'45 delavnica Barve jeseni, ob četrtkih bodo od 15. do 16.30 nudili brezplačno pomoč osnovnošolcem pri pisanju domaČih nalog za predmete slovenščina, matematika in angleščina, ob petkih pa bo od 15. do 16.30 potekala Petkova animacija - igre, kot so namizni tenis, namizni nogomet, pikado, namizne in druge animacijske igre. Ob sredah bo v oktobru od 16. do 17.30 mogoče sodelovati v'Unicefovem programu Naredi nekaj več in na delavnicah ustvarjati punčke iz cunj. Vse dejavnosti bodo v prostorih MCI, na njihovih naslovih pa sprejemajo obvezne prijave (prijavnice so na spletni strani www.mc-jesentce.si). Klilturno-zabavna prireditev Dovje« Društvo upokojencev Dovje-Moj strana prireja v počastitev mednarodnega dne starejših in lo-letnice delovanja ženske pevske skupine kulturno-zabavno prireditev s podelitvijo Gallusovih značk jutri ob "19. uri v kulturnem domu na Dovjem. 7 o k. Sejem kostanja Kranj - Tur/stično društvo Kranj prireja jutri sejem Dan kostanja. Potekal bo v starem delu mesta Kranja na Glavnem trgu pri vodnjaku. Sejem Narava-zdravje Ljubljana - N Gospodarske razstavišču je do nedelje, tobra, odprt sejem Narava-zdravj« V knjižnicah za otroke Ško^a Loka - Ura pravljic s Čudežno pravljico se bo v škofjeloški knjižnici začela v torek, 9. oktobra, ob 17.30. Sovodenj - Danes se bo ob 17. uri v knjižnici na Sovodnju začela ura pravljic. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici V deželo je prišla jesen. Dobrodelni koncert za tržiške smučarje Tržič • Smučarski klub Tržič vabi na dobrodelno koncert, katerega izkupiček bo namenjen za Izboljšanje pogojev dela otroških in mladinskih kategorij kluba. Dobrodelni koncert bo v Dvorani olimpijcev v Tržiču danes ob 19. uri. IZLETI V Terme Topolšica Skofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopanje v zdravilišče Topolšica v sredo, 17. oktobra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofjt Loki. Vpisovanje bo v pisarni društva v času uradnih ur do zasedbe avtobusa ter proti takojšnjemu plačilu. M a rt i nova nje Kranj • Medobčinsko društvo invalidov obvešča člane - delovne invalide občin jezersko, Preddvor, Cerklje. Šenčur, Naklo in Kranj, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, bo v soboto. 10. novembra, v kraju Sveti Anton pri Kopru. Kaltšče • Hudičev boršt Kranj • V soboto, 13. oktobra, vas PD Kranj vabi na KaliŠČe in Hudičev boršt. Odhod bo ob 7. uri z osebnimi avtomobili izpred Mercatorja na Primskovem. Skupne hoje bo 5 do 6 ur, tura pa je srednje zahtevna. Oprema naj bo letnemu Času primerna. Prijavite se lahko v društveni pisarni, na Koroški 27, do petka, 12. oktobra. Na Topico in Ojstro v Avstriji Tržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v soboto, 13. oktobra, na nezahteven izlet na Topico (1649 m) in Ojstro (1577 m) v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa izpred OŠ Tržič bo ob 7. uri. Prijave in informacije po tel. 5971 536 do četrtka, ii. oktobra, oziroma do zasedbe mest. OBČINA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2 4220 ŠKOFJA LOKA 9S. členom Zakona o prostorskem in 38. člena Statuta Občina » 47/98) je župan Občine Škofia Na podlagi 50. Č1era ter v povezavi načrtovanju (Uradni list RS, si. è'wfla Lcka (Uradni list RS, st. Loka dne 1. 10. 2007 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI dopolnjenega osnutkd Občinskega podrobnega prostorskega nacrta za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Pustal Javno skega izdelal razgrne . ki 09 je pod 1, osnuiek občinskega podrobnega prostor-itevilko naloge 6073/7, v septembrtj 2007, t zavod d. d.. VerovèKova 64, Ljubljana. Gradivo bo razgrnjeno v prillićiu Občine Skofja Loka» Mestni trg 15, Škofja Loka od 8. 10,2007đo8. 11.2007. 3. V času javne razgrnitve bo 24. 10. 2007 ob 17.30 organizirana javna obravnava v veliki sejni sobf Občine ŠKolja Loka, Poljanska cesta 2. ŠKolja Loka. S tam naznanilom Občina škofja Loka o poteku Javne razgrnitve in obravnavi obvešča tudi vse lastnike nepremičnin na obm^ju. ki ga ob* raivnava dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta pod točko 1< in &oer z nasledniimi paru. št.: .0. Pustal (2034): -38, -85. -51/2. -45, -33. -28, -25. -21. -iS, 4/1, 4/2, 5/2, 7/3. 12/1. 12/11, 14/1 29/14, 29/15, 12 , 1 , 115/2, 116, , 129/1. 129/2 . 110/29, 11 ,118/2, 121/3 . 134/1. , 29/67, 74/7, , 106. . 113/5, 1 I t^^f •Af n • te« I . 145, 631/1, 631/3, 632/4. 635/3, 635/9, 638/6. 641/2, 641/4. 684/3 942, 945/2, 947/2, 951/2. 953/1, 955/1 K.o. Škofia Loka (2035): , 940/2, S40/3, 941, 959/3, 963. 5. V času javne razgrnitve tahko na razgmjent predlog podajo pisne papom» be In predloge vse fizične In pravn e o$ebe, organizacije in skupnosti in jih v roku iz 2. člena sklepa posredujejo Občini SkoQa Loka, Mestni trg 15, škof^ Loka, oz. jih podaio ustno na zapisnik na javni obravnavi. Ce prfpombe rn predloge k dopolnjenemu osniitku ot^člnskega podro* bržega prostorskega načrta pod točko 1 poda lastnik nepremičnine iz točke 4, mora poleg podatkov o nepremičnini navesti še svoje ime, pr^ imek in naslov, 6, Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na spletnih straneh Občine Škofia Loka in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-0001/2007 škotjd Loka. dne 1. Igor Draksler l,r. 1/. Zmagovalna serija. Kjer ne potrebujete sreče BMW318d, 320d in 3t8i z Aercdi r^amičn irti pgM^difku^;^ logijd BMW Effic^nt Dynamics, ki cfodatno pwiislBK^ rnoic^ pomembno zmanjšani por^bt. S storìWijo BMW Servicc nclus^ve boste brez skrbi pri osnovnem vzdrževanju svtomobila- Odtoćite se za BMW serije 3 zda] in izkoristite ugodnosti naie prw!ačne finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da omagate. Pooblašč&ni trgovci: Avto Akti v d.O.o., Cesta v Mestni log88a, 1000 Ljubljana te(efon(01)2803 150,www,avlo-aktiv.si Avto Aktiv d.O.O., PETržasKa 133,1000 Ljubljana telefon (01)24 45 870, www.avlo-aktiv.si Avto Aktiv d.o-o.»PSCTr2ir>, Ljubljartska cesta 24,1236 Trzin telefon (01) 56 05 800 www.a vto-a kti v, si Avto Aktiv d.o.o., PE Maribor, Zagrebška cesta 36.2000 Manbof telefon (02) 46 01 000 vmw.avto-aktiv.si V^^fiJetfovoMt 20 HALO-HALO, KAŽIPOT i n/o @ e'glas.st GORENISKI GLAS petek, 5. oktobra zooy Ogled rudnika pod Šmarjetno Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v torek, 16. olctobra, na ogled v rudnik pod Šmarjetno goro. Zbor bo ob 37. uri na parkirišču pred bivštm Tekstìlindusom (Gorenja Sava]. In-formacije in obvezne prijave z vplačili zbira do nedelje, 14. oktobra, Franci Erzin, tel, 041/875-812. V Kočevski rog Šenčur • Turistično druStvo Šenčur organizira v nedeljo, 14-oktobra, pohodniSki izlet v Kočevski rog. Skupne zmerne lahke hoje bo približno 4 ure. Odhod as^obusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije In prijave zbira do četrtka, n. oktobra, Franci ErzIn, tel. 041/875-812. Volča, Malenski vrh, javorje Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod VolČa-Malenski vrh-Javorje, ki bo v Četrtek, t8. oktobra, ob 7. uri izpred hotela Grelna. Hoje bo za 2 do 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni do ponedeljka, 15. oktobra. Po Badjurovi krožni poti Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 25. oktobra, na izlet po Badjurovi krožni poti (Geoss-Vrh sv. MIklavža-Senožeti). Hoje bo za 5 ur. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Greine. Kolesarski izJet Kranj - Kolesarska sekcija kranjskih upokojencev vabi v torek, 9. oktobra, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-ŠenČur-OragoČajna-ReteČe-(LD Sorško poIje)-Kranj. Pot je srednje težka, vožnje bo za 6 do 7 ur. Na Setiče v Avstriji Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 13. oktobra pohod na Setiče (1922 m) v Avstriji. Hoje bo za 5 ur. Prijave in informacije v sredo in Četrtek od 18 do 19.30 po tel.: 531 55 44^11 031/345 209. Skozi Zalo in kostanjev žur 2irovski Vrh • TD Žirovski Vrh v nedeljo, 7. oktobra, organizira pohod skozi Zalo in Kostanjev žur. Zbor pohodnikov je na domačiji javorč na Žirovskem Vrhu, Sv. Urbana 32, ob 9. url. Ob 1$. uri bodo člani TD Žirovski Vrh, zaradi velikega zanimanja, Še enkrat uprizorili igro "V mlinu se dvakrat pove". Prijave pohodnikov po telefonu 04/51 81 047. Pohod Pet peres na deteljica LeŠe - Krajevna skupnost LeŠe in Športno društvo DobrČa prirejata ob svetovnem dnevu hoje 13. oktobra pohod z imenom Petperesna deteljica, ki povezuje krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču, Kovor in LeŠe iz tržiške ter KS Brezje in Begunje iz radovljiške občine. Pričetek pohoda je ob 9. uri izpred Kulturnega doma v Lešah, povratek pa na isto mesto predvidoma med in 17. uro, Prijave zbirata do torka, 9. oktobra» Metka Kokalj na GSM 03^/213487 in Zdenka Kokalj na 041/358 048, lahko pa tudi pol ure pred odhodom. OBVESTILA Planinske postojanke Radovljica • Planinsko društvo Radovljica obvešča, da so Pogačnikov dom na Kriških podih, Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščics zaprli 30. septembra. Valvasorjev in Roblekov dom sta odprta ob vikendih. jesenke - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so zaprli postojanke: koČo na Kolicì, zavetišče pod Špičkom ter kočo pri izviru Soče. Slovenski Javornik • P D javornik Koroška 8ela obvešča, da so za letošnjo sezono zaprli postojanko Kovinarska koča v Krmi. Ure pravljic za nevrtičkarje Radovljica • Vzgojnovarstveni zavod Radovljica - Vrtec Radovljica vabi otroke od 2. leta starosti dalje, ki vrtca redno ne obiskujejo, na ure pravljic, ki bodo potekale v vseh vrtcih občine od meseca oktobra dalje. Izobraževanje za zgodnje starševstvo Kranj - Združenje Naravni začetki za matere in očete v obdobju nastajanja ali Širjenja družine, za svojce in za širšo javnost pripravlja izobraževanje za zgodnje starševstvo. Pripravili so številne delavnice in srečanja, ki bodo potekala v oktobru, novembru in decembru 2007 v prostorih društva AURIS, Huje 23a, Kranj. Vstopnine ni. Prijave in informacije: Združenje Naravni začetki 051/245 013 ali 01/544 34 79, lnfo@mamazofa.ofg, www.mamazofa.org Muzejske zbirke v Loškem muzeju Škofja Loka • Loški muzej obvešča, da so od 1. oktobra njihova vrata ob ponedeljkih zaprta, muzejske zbirke so obiskovalcem na voljo od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vitezi varnega Interneta Skofja Loka - SAFE-SI v času tedna otroka (od 1. do 7. oktobra) skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenija za otroke in starše pripravlja delavnice z naslovom Vitezi varnega Interneta, kjer se otroci skupaj s straši pomerijo v poznavanju Interneta in varnosti na njem. Delavnica bo na OS Ivana Groharja v Podlubniku potekala danes med 16. in 18. uro. Predprodaja smučarskih vozovnic Oktobra se je začela predprodaja smučarskih vozovnic za Krvavec in Roglo z 20-odstotnim popustom, ki bo trajala do 15. novembra. Predstavitev Mednarodne akademije duhovnih znanosti Ljubljana • Predstavitev letošnjega Šolskega programa Mednarodne akademije duhovnih znanosti bo danes ob 18.30 v Ljubljani na Vaijhunovi n v prvem nadstropju levo. Računalniško opismenjevanje Kranj • Društvo upokojencev Kranj, Univerza za lil. Življenjsko obdobje Kranj vabi k vpisu v tečaje računalniškega opismenjevanja. Tečaji se bodo odvijali v Kulturnem domu v Naklem. Prijave sprejemajo takoj v pisarni Društva upokojencev Kranj (v uradnih urah • ponedeljek, sredo in pet- ek), dodatne informacije lahko dobite tudi po tel.: 236 18 70 ali 041/341 541 (pri Anki Mubi). Test hoje Radovljica «Zdravstveno dom Radovljica organizira test hoje na 2 kilometra, ki bo pri OŠ A. T. Linharta potekal jutri od 9. do 10.30. Pred testom bodo udeleženci lahko pomerili vrednosti holesterola in sladkorja v krvi. Šiviljski tečaj Šenčur • Turistično društvo SenČur organizira Šiviljski tečaj. Začetek tečaja bo v torek, 23. oktobra, ob 17. uri v klubskih prostorih TD Šenčur (nad okrepčevalnico Alo alo). Število udeležencev je omejeno, zato so prijave obvezne. Prijave zbira Marta Pipan, tel. 031/266-283. PREDAVANJA Izjemna drevesa v Karavankah Tržič • V okviru spremljevalnih dogajanj ob 2. Dnevu Karavank CTRP Kranj, Občina Tržič in knjižnica dr Antora Pretnarja vabijo na predavanje Izjemna drevesa v Karavankah kot naravna in kulturna dediščina. Predavanje, ki bo v omenjeni knjižnici danes, bo vodila Mateja Šmid. Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo (jezerska cest 41, Kranj) na preučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Samoprevare in zakaj sem kristjan. Srečanje bo povezoval Sašo Puppis. Pravne razmere v družini Kranj • Humana Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje organizira pravno pomoč In pogovor o ureditvi pravnih razmerij v družini v torek, 9. oktobra, v društveni pisarni na Oidhamski 14 v Kranju. S pravnikom Janezom Tekav-cem boste poskušali reševati vaša aktualna pravniška vprašanja. informacije po tel.: 04/20 117 20 KONCERTI Ob s-letnici pihalnega orkestra Šenčur - Slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja Pihalnega orkestra Šenčur bo jutri ob 19.30 v športni dvorani v Šenčurju. Radovljica, Kran) Šentov dan odprtih vrat Šentgor Radovljica in Šent'k Kranj, ki sta enoti Šenta, Slovenskega združenja za duševno zdravje, bosta v sredo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravila od 10. do 15, ure dan odprtih vrat. Obiskovalci bodo lahko spoznal programe psthosoclalne rehabilitacije in zaposlovanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju ter si ogledali in kupili izdelke, ki jih člani izdelujejo v ustvarjalnih delavnicah. C. Z. CG omasi M/^Oi 42 47. e.poitr MMw.gor assi Na podlagi 34. in 35. dena Zakona o javnih zavodih (Ur. list RS, št.12/91, 45/94 in S/96), 2). in 22. člena statuta Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in sklepa sveta zavoda, razpisujemo delovno mesto DIREKTORjA/ICO/ Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Pofoji ; - visoka strokovna izobrazba medicinske smeri s specializacijo ene od za vodovi h dejavnosti - najmanj pet let specialistične strokovne prakse Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi predložil poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev ie lasten pogled na delo in razvoj zavoda. Zaželene so izkulnje pri vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja zavoda za dobo štir h let. Rok za prijavo je 1S dni po objavi. Pisne prijave 2: oznako "za javni razpis direktorja zavoda" pošljite na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Cosposvetska ulica 12, 4000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem javnem razpisu. Svet Zavoda za zdravstveno var^o Kranj ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENjSKIGLAS.Sl/KAZIPOT Družba Odeja, S4(ofia Loka, d. d Vabi k sodelovanju 3 ŠIVILJE (m/ž) Od kandidatk pričakujemo: - zaključeno ill. stopnjo izobrazbe tekstilne usmeritve- šivilja/krojač - 6 mesecev delovnih izkušenj - ročno spretnost in pripravljenost za delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s kasnejšo možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Delo je v ŠkoHi loki, dvoizmensko; poskusno delo traja tri mesece. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo družbe Odeja, Skofja Loka, d. d., Kidričeva 80, Škofja Loka (tel. 04/si 30 loi, ga. Demšar do 15. n. 2007). Jä»ni viJd republike SIOV»AI>CU KUI tum« delavnosti Oxnocru tjpo&Uva HRüKJ, wvs w. ck^k*afi i .tiHd.ii SOBOTNA MATINEJA Gostute: Minr loatcr Llubli^r^d ZAČARANI ŠTORKLJI Sobota, 6. oktoMr 2007. ob 10. uri, v Pre trnovem gi&dalilcu G()rciiiskiCldS csfv iill/^Scrv« flw coofff reatf Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 21. septembra 2007 v Novicah izpod Knravcar j« bila KMG'IJSKA ZADRUGA CERKL|E, z.0.0. Nagrajenci so: 1. nagrada: t>on v vrednosti 30 EUR prejme Jurka Domlnko, Trnovlje 32, 4207 Cerklje; 2. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR prejme Filip frantar, 2g. 8rnik 146, 4207 Cerklje; 3. nagrada: bon v vrednosti io EUR prejme Emil jenko. Potok 3, 1218 Komenda. Nagrajencem prisrčno Čestitamo. GORENJSKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 MALI OGLASI, KAŽIPOT ~ 21 Coren|slu^^ BAnka Objavljamo prosta delovna mesta o AGENTA VREDNOSTNIH PAPIRJEV • hor/ticga posred itika (ni/ž) © ORGAM/AIORJA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA (m/ž) C) SAMOSTOJNKGA KOMERCIALISI A (m//) © MSJEGA REFERENTA ZA KARI fCNO POSLOVANJE - za delo pri fr/,ciiju In pripravi produktov karlictiega pomilovanja imfi) Poleg splošnih, z zakonom doloćenih pogojev, se za opravljanje nalog zahteval . pod te. 1. «univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomsko ali druge ustrezne smeri. •dve let) ustreznih delovnih izkušenj, •aktivno znanje enega tujega jezika. ♦opravljen strokovni izpit za h>orzne posrednike; • pod tč. 2. •srednješolska izobrazba strojne ali dmge tehnične smeri, •eno leto ustreznih delovnih izkušenj na področju vzdrževanja objektov, •zaželen izpit za upravljanje kotlovnic, «|X$ivno znanje enega tujega jezika; • te. 3. •univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ali druge iistrezne smeri, •eno oz. dve leti ustreznih delovnih izkušenj •aktivno znanje enega tujega jezika; • pod U. 4. •višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, •eno leto in pol ustreznih delovnih izkuSenj «pasivno zrunje enega tujega jezika; Za vsa delovna mesta so potrebna računalniška znanja za delo na raòinalniku v okolju Windows. Z izbranim kandidatom/tko bomo pogodbo o zaposlitvi za vsa d^ lovna mesta sklenili za nedoločen čas, pod tČ, i. in 3. s petmesečnim poskusnim delom, pod tč, z. s trimesečnim poskusnim delom in pod te. 4 s štirimesečnim poskusnim delom. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v S dneh "na naslovu: Gorenjska banka d.d., Knnj, Bleiweìsova cesta 1. 4000 Kranj, sektor splošnih poslov, Goren|ska^ Banka ßankn s» iNht/u b(*n WWW.CORENjSKICLAS.SI Tav^*rj«va ulic« 22, Stritarjevi ul. 4000 Kran) td«: «4/23Ä0 -430,04/2365-360 hx: 04/2365-3^ epoéta: infb^ageniknnj«si PRODAMOt DVOSOBNA 5TAK0VAN)A KRANI « PUNINA, predamo pre^ novljcno dvo$obno starìovanje, leva« drature 66.08 rn2. 7.(4 nià. lUroy^ let* V letu aoo7 popolnoma adaptira* no, novi parket in Ulna keramika, kopalnica z rnasažno (uS kabino, ken, CK • topovod, vsi prazno takoj vsftijivo« CENA: 1 oS. 000,00 EUR (25.881 «t 20,00 SIT), KRAN) • STRAllSČe, prodamo dvo* sobno sunovanje v §tinstanovan)ski hiii i atrijem, v izmtfi 50 ma stanovanjske povf§ine ^ 27 m: atrga. pc^ polnorra adaptirano leta 2007, pri* kljućki loieni, ilevec ža vodo, pripa* data lüdi dva prszno. lahko ta^ koj vseljlvo, CENA: 105.000,00 EUR (25.162,200,00 SIT), BISTRICA pri TRŽICU» Kovorska c. prodamo dvosobno stanovanje, veli* kost 3 /4 nad.^ staro let, adaptirano leta 2004 zastekljen bsl^ ken, bivalna kuhinja 2 jedilnico in dnevno sobo. CK ^ Iz sosednj^a bloka, vsi priključki. Števec za vodo, na objektu zamenjana streha pred peti* mi lett, prodaja se prazno, vseljivo kone^ j an ua rja 2008, CENA: 89,700,00 EUR (21493 703.00 SIT), J^Uh VEČSOBNO STANOV AN) E STRAŽiSĆE « DELAVSKA C, prodamo trisobno slanovanje kvadrature 62,77 m2, VP/2 nad., adaptiraro kti 200J nova okna. vrata, fasada, zamenjana streha, vhod na balkon iz stepnUčai CK • elje. lastniško parkirno mesto, v stanovanju ostane kuhinja kompletno opremljena, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 124.000,00 EUR (297153^.00 SH) KRAN) 'C DANETA ŽAGARJA, prodamo trisobno adaptirano stanova* nje v izmeri 76,71 ms k temu pn^da Se klet 2^,70 mz in neizdelana pod* streha 38,66 ma, i,/2 nad,, stavba iz eta stanovanje prenovljeno eta 20C6 nova okna, vrata restavrlra^ na, nova e(ekto samostojen objekt. C E NA t 250.000,00 EUR {59,910 000,00 SIT). ZEMg^ŠČA DOMŽALE * ROVA, v centru vasi Rova v neposredni bližinr Radomelj, Volčjega Potoka, prodamo zazidljivo parcelo z Izdanim gradbenim dovo* lenjem, veti kosti 2243 mz, za g/ad* njo iStirih enodružinskih stanovanjskih hii, možer) nakup v kompletu ali poddih, mirna lokacija, sonina lega, C£NA^ 310 EUR/ms (74.288,40 Srr/m2), PRODAMO več stanovanj različne ici, po- kvadrature v Kranju in nudba na spletni strani: LOTO Rezultati 79. kroga - 3. oklobra 2007 1,2,13, K, 17,18, 29 in 5 Lotko: 7. 7. ^ 9. o, Predvideni 23 : 370-000 Predvideni sk ad 80. kroga za Lolka: 470.000 EUR KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Tel 04/20213 202 2$ 66 CSM 0^1/330700, Email: Jiifb^kj^kern.si POSLOVNI PRODORI: Prodamo; BLCDi bfìana« po5lo^>stanovsnjskk objekt: gosteče letnik 36. klet 174 mz, pntiićje iiS m2, nadstropje n2 mz, in prizidek letnrk 98 s kletjo 40 mz in pritličje 67 mz, gostinski < 5J0 mz in stan. del 120 nnz, vse na zemljišču 1310 m2, cena ■ 980 000 £UR. TRŽIČ: prostor za storitve na vdik mz, čakainka 21 mz in nika velikega zS ms. letnik 19S0. proda^ jajoza 6S 000,00 EUR. KRANf: poslovni prostor (kozmetika, frizer, pedlkura In pd.} v Izmeri Ì2 rnz, v pritličju objekta, obnovd 2004 ^ta, paridmi prostori, za i^.occ £UR, KRANj; poslovni prostor (skbdiiče) v izrrieri 220 mz. v pnitičju obiekta m u pno starost 40 let, dostop 2 rampo, cena ■ 40s EUR/ms, tud) možnost najema po t.ooo fiUft/mes, Hl^ Prodamo: V KRANjUr bTcžina meb • stan. uporabne po vrt ine 250 m2, ki«, je in nadstropje, v pntbčju dva ločena vHoda (rnožnost poslovne dejavnosti), v nad&tropju stanovanje, letnik 1955^ obnovljena (streha, žleb^i, dimnik, CK pe^}, zemljiiče 736 mz, cena -)7$.ooo,oo EUR. MEDVODE (Sv«ìe): hiia^jeek na razgledni tokaciji. letnik 77, adaptraja 2003 (str^a, olma, vbodna in garaina vrata), slan. povriins 230 m2. parcela 3S3 m2| cena ® 270.000 EUR. £«^NICA: 30 let staro Ki8$ mz, po So eUR/m2 Beenld: stavb parcela m2, po 75 £UR/mz. Podlifc^Mlju: stavb, parcela 703 m2, po www.aeentkranj,si Senturika gora* več stavb, parcel, v ^men od 422*677 mz, po 70 EUR/m2. STANOVANJA: Prodamo: KRANK Planina dvosobno, 60 m2 V4. nad., letnik 75, cena a 94.000 EUR KSAN}^ Planina I: trisobno, 8o,&4 m2. > nad /12. letnik 74, cena« 115.000 EUR KOPER • Semedela: \ G, 25,79 mz v 2 nad./3., star^ 20 let. obnova kopalnice in oken, vgrajena oprema, cena « 95.000,00 €UR, TRŽJĆJ t G. 32,1s m2 v pritličju od 3. rud, letnik 2007, cena = 42,29$ EUR. TRŽIČ: trisobno, 72 mz v 1. nadstropju, obnova 2002. cena ® 9aooo EUR. TRŽiC ' Kovofska: dvoinpolsobno, 57,91 m2 v 2^ nadstropju, letnik 73, cena » Ss^ooo EUR. m p PROJEKT € M, Mfr k Tel.: 04 2043 200 GSM: 031 511 T11 PRODAMO: GOLNIK • OKOUCA, samost. starej* i» hiša 212 m2, pare, 72T mz, z gospod. poslopjem^ obn. I. potreb* na obnove, na lepi lokaciji. Cena: 115.000 £Ufi (27,558.600 SiT), KRAN) • ZUTO POLjE, trisobno, $7 m2e 3* nad.e urejen blok, kompl. obn, I 03. dobra fo kaci ja, vs) priklju^čki, vpisano v ZK. Cena: 121.000 EUR (2S.996.440.00 SIT), KRAN) ^ $ORLI)EVO NASEljE, dvo* sobno. $8 m2, 3. nad., I.72, v prvot^ nem stanju, vzdrlevano, vsi priključ« ki, vpisano v ZK« prazno, takoj vsefjivo. Cena* 104000.00 EUR (24.922360,00 SfT). TKŽIĆ • SISTFOV enoinpcJsobnc». 50 m2, P/t, ur^en Wok, obn. I.07, dot^ lokacija, vsi priključki, vpisano v ZK. Cena; S1.000 £ÜR (19^10.840.00 SIT). KOUSNDA, garsonjera. 32 mi. f. 04. s. nad., kompl. opremljena, vpisana / ZK Cena: 8^000 EUF (20.369400,00 Srf). CELOTNA PON UDSA NA www,mp*projakt»si dom plan «uAeainMnmg, rwwnt*fnne ifftanK»m m ooergoiifto, d^, blewawow 14 fhi 041/e47^433 svv/w«domplan,si Ugodna prodaja novih stanovanj v Stn4Žmm pn Kranjit Vtt podatkov na interrtetu « http: // agenc^dompbrtsi STANOVANjE PRODAMO Kmj, Drubvka^ dvosobno, L nadstr. v izmen 61,7 ras, I izgr. 1989, kopalnica obnovljena 2006, cena 115.000,00 EUR (27.SSÄ 600,00 SFT), Knnji Pbnrna 11^ popofripma novo irsobno na Ul Tii^ Vidm^r^a^ 11^. nadstr v izmen 70,72 lahkoz^ražn^n mesiom vpod-zemni garaži. I. izgr. 2007. ccna i^&ooo.oo £UR (33 070 033,00 SIT) za stanovanje in 10000,00 EÜR za garažno mesto Kranji Planiu 11^ dvosobno, 5. nadsir. v izmeri 66,62 m2, lepo ohranjeno, L *zgr 1^77, vselir«v po dogovoru, čena m.oooeoo EUR (26.600.00400 SIT), Kranj, Ptanra II, dvosobno. 7. nadstr. v cz* meri 6S.62 m2. Icg3 VZ^ vpisano v Zls I. moimst vseHtve 01.01200S. cena 109.000.00 EUR (26.120 ?6o.oo SfT). Kfwl ZMo po^e, trisobno, visoko pritlič* }C v rzmcri 66Ì2 m?, delno obnovljene v letih ?ooo In 2003 {kopalnka m okna), I. izgr« 1961. CK. let^. bbel. tetev., na ni, cena 114755,00 €UR (27,5 mio der>čur, trisobno v pritličju dv>o?tanovanf^ neoprcmr^o. vetibotii S^rOO fn2» novaniu pripada ie 90.00 m2 zemljiiCa, dbVparkjriU, I. tzgr. 2003, cena 135.620^00 SUR Trikr rneitno fedro, 3 dvosobna stan> vsnja vtrinadstropni hiü, velikosti od 61 m2 • ^J.oomz, leto i;^, 1957, v celoli prenovljena leta 2000 (tiaki. mstalaoje, kopalnka, CK, telefon, dvigalo) balkona ni, cena 1290 8UR/m2 (309,135,60 StT/mz) za manj le stanov, in 1250 EUR (294737,20 SfT) za ve^e stanov., vpisana v 2K. v^irva tdk<^. JTANOVANjeODDAMOVNAJEM Kranj, bitžina avtobusne postaje, 2S42ka-bineta, S. nadstr, v izmeri 90,10 m2, i rzgr, 1976. kuhanja opremljena, lahko za datjie obdobje, cena 4Č0.OO £UR (1102^440 srf) mesečno * stroiM ♦ iz variSna, mofno« vselitve 01.122007. GARAŽA • ODDAMO V HA^IM Kranji bCtiro Vodovodnega sto^ v Izmeri i3m2,l (zg. 1965* oddamo zadal}* še cena 7$,00 EUR {)y 973.00 SIT) mesečno. Hl^E-PRODAMO Hrv\\t 8«snica^ visokopritliCna, &a 120 rm na parceh velikosti $49 m2. CK na olje. tel. garaža, dve paiUmi me* st3, sončna leg», biia je lepo vzdr^a* na, I izgrad. i9St, cena 320.000,00 EUR (76.6«48oo,oo SIT), Kianj, KUrwc, vrtina • enonadsiropna v celoU podkletena. v vsab etaži oa, 75 mz, na parceli velikosti 670 mz, L izgr. 1973, v celoU prenovljena 2002, garaža, zelo urefenvrt. namifni in sončni bkadji, cena 3S0.000,cc EUR (83.&74.ooo,oo SiT), VM^rtr^ po dogovonj, Kräe, Corenj&ka, enonadstn^pna ^ dvO' 75 rnz v nz ve 222m2, . cz^. popolnoma prenovljena od I 2004^2006, CK na plin, td., vse insialacje v vsaki eta^ il \oierii, tri partirilda, cena 204000.00 £UR (4^.999,99$,CO SIT), PARCELA ^PRODAMO javomihi Rovi nad jesenkami v izmeti 759 mz. na pvceli e^ektnka ^n telefon, sondna:, dostop z giavne ceste, geodet&ko cdmerje na. celotna zazidljiva. 6 km od avtoccst^ cera VrS^M (9 SIT)i PInnikn PLANIKA Kranj, d.d.-v stečaju, Savska loka 21 v Kranju, Qpjavija zbiranje najugodnejših ponudnikov za nakup poslovnih prostorov v Kranju. Prostori so streljaj od centra mesta Kranj. V nanovonastajajoči Doslovnonndustrijskoobrtni coni na izjemno dobri lokaciji v većna- meiìsKi sestölazni poslovni stavbi va/r ugodno po KonKurenčnih certah ponujamo nakup već poslovnih prostorov za pisarne, proizvodnjo oziroma skiadiica ter ustrezna zemljišča, Poslovni proston so različni h vel ikosti in namembnost v funKc^nalnih enotah od 50 m2 do 2500 m2. v skupni izmeri cca 16.000 m2 Ko-nstTie površine» stoječe na parceti v izmeri 3214 m2 v katastrski občini Drulovka. Gat^ritna tlorisna dšmenZija objekta ^ 22 m x 134 m. M ožna je takojšnja vselitev. V poslovni stavbi so solidno zgrajene Instalacije za hladno in toplo vodo« instalacije za požamo vodo, električne instalacije, izdelan je strelcvod. centralno radiatorsko In kalortfer^o ogrevanje ter lastna kotlovnica na kuniao V objektu sta tudi dve tovorni dvigali, tri razkladaine rampe ler prikJjijček na centralno kanalizacij^o omrežje. Objekt ima tudi telefonske priključke cerrtrex ter urejen prikijDček na elektro omrežje. V tej posIovnoH ndustnjsko^brtni coni domuje že već kot 30 različnih podjetij. Na prostooi pred poslovno stavbo je tuđi cca 120 urefenih parkirnih mest. Za podrobne^ informacije in dogovor za o^fed $mo vam dose^ijM po tel. 04/2014 SO^ ali GSM 041/768 416 Mlinska \jI i, Maribor. PETrži^, Ste Marre Aus; Mines 9/a Telefcn: 592 59 49,030/30 20 n STANO VAN] A PRODAMO KRAN| * Planina fùo^obno, 41^94 mz, \\./4, Ij* 1972^ prvotno sUnjc. Cena: 85.900 EUR KRAN] » 2ato pelje zgoraj^ dvosob* no, 53.5 ma, IIL/4f pl^^ ào vrat Cena: 95.000 EUfi. TI^ŽIĆ « Bistrica, Kovorska^ dvosobno. 55,48 mz, IH./4. U 1973, obnov» Ijeno. Cena: 89717 EUR. TRŽtĆ • Detehica^ trisobno, ZoaS tni. \V.fi. I 1975. I jen o v celot), vpisano v ZK. Cena: lu.ooo EUR. TRŽIČ • trisobno, dvoeiažno, 74,85 m2, i^M. terasa v skalil obnovljen o v celoti L 2005 Cena: 82.545 ^^^^ TK24Ć * CankatievSi trisobno, 58,97 m2, IX 1965, obnovljeno v celoti L 2004, opremljeno^ 2 balkonSi 30 ms podstrehe. Cena: 82.000 EUR. KRAN^ ^ canteri trisobne, 68,60 mZi naduropje, M. obnovljeno, pogled proti Krvavcu Cena: 126.000 EUR. HI^E PfiODAMO RADOVLj ICA* center« dvosunovan;* ska cca. 300 mz biv, površino v treh etažah, parcela896 ma, l.i, obnovljena L 1995 Cena: 404.770 EUR^ TRŽ za gradnjo stanovanjske . druga vrsta pod cesto v smeri u. Dostop po javnf asfaltirani cesti. Cena 125,00 2lRI: 30Č8 ma velika parcela od Ceea stavbnega zem jiiča, sončna lega. Infrastruktura v bližini. Cena 100.000 EUR. CERKL)E na Gorenjskem: 1378 m2, ravno, SOnćrto stavbno zemljilČe, s prekrasnim pogledom na Krvavec. Cena i$o EUfi/ma. {ESENICE • Pnhodi: stavbno zemljišče na prekrasni lokaciji, 828 rni. sončna, s prekrasnim razgie* ( dom na Trigfav in Colico, nad naseljem, urejena infrastruktura* Cena 66.240 EUR. POSLOVNI PROSTOR predamo BLED: gostinsb lokal v obratovanju, popolnoma opremljen, i$6 m2, I* 1997. možnost izdelave terase* Cena 220*000 EUR* Oddamo ^n prodamo različne kvadrature poslovnih prostorov na lokacija h* www.si.tei.nepremičnine. 51 3 h v 22 MALI OGLASI info @g'Blas.si GORENJSKI CIAS petek, 5. oktobra 2007 GVNI, d O.O.. P.E. Mlakarì«v3 ulica 107 (OPC Uniur). td: 04/25'i 7'i 99, fiax 98 ^poSld' Info® neprem icfii ne^anl.sl Kupimo nepremičnine na različnih lokacijah wv^w^ocpremicnine^eanusi i 5 i FESST, d. o. On Stntarjeva üiica Kran), Telefen: 236 73 73 Fax: n 70 E-poita: info^f^sLsl Internet: ^ww.fesstsi mNOVAN)A PRODAMO; KRANf - Zlato po^ garsonjera. 2é.$0 mi, I. nad., I. ^997, 64.000,00 EUR. KRAN) • &oHi)«ve nasdie dvosobno. 61,62 m2, 3./J nad., I. 1968, 105000,00 EUR, KRANJ • PLANINA U trisobno. 79, m2, 4-/4 nad., I. 1973, 114.700,00 EUR. KRANI • ZLATO POL)E: dvosobno, m2, 4-/4, J. i960, 94.000,00 EUP. HI&E PRODAMO ČOLN IK • dvojček {1 /2), 160 m2 povr.,1. i9€o, >30.000,00 EUl^. ve n u m„. B^tttf 4}, 4000 Kf90j f^potìMi Ipd^Ayeriijm.ii PRODAJA Krtnji dve %Un. enoli v Iku, UGODNO! Cénè: ^ìifii CUR/mz^ 195 rn2 v 3 etažah, i. po- gr. hz», kket, na pare 218 in 2S3 m2. Urejena o^oiics^ Vrtec, v bližini, odlična lokacija Cena; ^79^QOO.OO EUR/enoto* Zlato polj»! KidriČev^i 3s stan., 2/2^ 71^5 m2; t. balkoHs Obnovljene I Oy oprenilje^o* Zelo sondno. Odlična lokacija v bliSinr OS^ vrtca^ avt. postaje. UGODNA cer>8: IIS^OOOpOO CUR. Planina \ is stan*. 414 mz, i* 761VP/7. zarnen}aru ol:na 07. Zeb fOr>kcionalno. UpPQba atnj^. PnmerDO tudi z« druži^ no z otrokom» Vftec in 0$ na dosegu roke. Cena: 82 $33,00 EUR KUPIMO za znan« stranke ttfìiw ali Vege « SenČufski deL par« ceb okrog ^00 ma. Knnj, 2 S) (Zli polje} in 2+2*$ sta novar^jc* GC PROJEKT d.0.0. Flr^anćni in nepremiinin/Ai Inženiring. Slovenska C LjublioM PE Nepremicnioe^ Kranj Savska C. 22. Kranj, icl: 04/20M?'50, • 041/315-778, 031/676464 tc dim Po ugodnih pogojih varn uredi/no nakup ali prodajo Vak nepremičnine NOVOCRAONjC prodarnor KAAN) - òrde UCODNOt samo enoli^ dvojčic, cena CUR/rrtti fTii, v 3 etažah^ 3* pedaljiana gr* ^a. dokoTkiar^e v 2007, na pare 250 mi. cena 170.000 EUR/ 40.7iS.800,00 SIT, odlična lokKija ob zeWnem pasu AKCIIA 986,^9 EUR/m^ TR2K • Zali fwt v r^vem star)ovanjskem naselju prodamo enoto dvojika 150 ma » pnpa* dajoöm rwJstrHkom, V3 eOiaK zgra-^enodo 3. podaljUne gr^^ze viL 07i na parceli 222 147.999 EUR / )5464OS400 SIT, PARCELI pfo^rTKX $ENTlJR$KAGORA« Krvavec vee par« cel na pc^K^u Krvavca, z lepim pogle^ dom na LJ in KR, ria območju stanovanj in poGtr)i$kih hi. Parcele irtiajo mai hen nigb, vdikosb od40»^cc cena 75 EUR/rrtt l7$73,oo Srr/m2 POSLOVNI PROSTOR gubljana, panćičeva jama^ 20J0 m2, oprema viteta. voda elektrika, WC, varovalni roJo^ rumembr>05t za Crgot^rw in storrt^ v*f« dej., ce^a y^xtoo EUR, S.3S7400 Srr.PfìODMIOl KUPIMO: azidljM parcele od ioo> 2000 m2, lojpnlno poravnamo lakoi llCete rwv dom alf kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali n pos ovni prostor? CdoviU rešitev na enem mestu* Za vas delamo Aktivno • jasno - Preudamo AJPdo.o. Kranj Korošb cesta 2| 4000 Kranj gsm: 031/330 ^ 040 STANOVANIC PRODAM KRANJ • Sor* nas. • dvosobno, prede* Isno v dvotnpolsobr^o, 53,89 mz, 1,i2g. 72, obnova 2006 (okr^a, vrata, irrstafadje]* CK» 72, dvigalo, do- mofon. IC5.OOO EUR (25.2 mio SIT). KRAN] « Hfay^e - iOi m2,1, rzg. 64. obn* 2003, CK, te ./3. Funkcionalno razporejeno stanovanja z 2 paHc mesll. zeientco. 107.000 EUR {25,6 mfo SIT}, PSEDDVOR • enosobno, mi, ttg. ^3, pritlif^ blok dk ob gozdu. CK^ teL» balkona ni. Prevzem: takoj. 80*000 EUR O9.2 mio SIT). NOVOGRADNJA KRANj • Stražiiće, duplex enota 118 m2 s terasOi vrtom in parkirmm mestom, lil, PCF^ Prevzem: dec. 07» 14&*074£UR. DDV vključen. H ISO PRODAM ZCi BESNJCA • 05 moderno pre- novljena, delno opr. hiSa (P^^M, delno klet) 1S6 m2 na zemljišča 2092 mz z izjemno lokacijo. CK ol|e^ tel ADSL Prevzem po dogovoru. 342.000 EUR (82 mio SIT), KRANJ * Drulovka^ lepo vzdrževana vrstna 12 let stara Hi^a 179 mz K4P4M na zemiji&òj 144 m2. Lani obnovljena (okna, vrala, CK mestni plin, tla), vs priključki* Urejeno naselje. Prevzem po dogovoru* zSo.oooEUR (67J mio KRANJ - OreHek - L 93 obnovljena starejia hiiai fn2 neto uporab* povrjine, K^P+L na stva, storitveno d^vnost Možen na lem po ddih* 2650 EUR/mesec. KRANJ • 203 m 2 Savska cesta* 4 pis-arnei primerno za opravljanje mirne dejavnosti* Možen najem po delih. MeseČr\o8 EUR/m2, stroiki vključeni. KRANJ* 260 mz- staro mestno jedro^ I, II, mansarda, klet • primerno za ir* govino, svetovalni center, pisarne, atelje Možen najem po delih. Mesečno 15 EUR/ma. KRIŽE * 12^ m2 * cer^ter, pritličje • pritnerno za trgovino aH mirno storitveno dejavnost. Parkirišča. 360 EUR/mesec ♦stroiki. KRIŽE • 122 m2| ob glavni cesti, 7 prostorov primernih za pisarne, skUdiSče, parieirilča* Možen najem po delih. 835 EUR/mesec* ZAZIOI^IVE PARCEU F^DAM VIRMASE*950m2>ravna, vcebtJ ko* munalno opremljena, prispevki ve^i* novna plačani, namenjena za i^rad* njo stanovanjsko poslovne hiie z le* pim razgledom na lubnik. Cena: 140 ZA ZNANE STIMNKE kupimo al! na- jamemo več različnih nepremičnin* WWW.Zj p*si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malìoglasl@g-glas.si » » ^tejema^ za objavo v petek -v sredo do 13.30, In za objavo vtorek, do pet- do ka do M.OO! Ddovn ^as. od -ure NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAy QARSCMJERA radc^alr«. Krani. Plar^ 1, 27 ni2, rvKO cfvemlj&nä. odtična lok^ ja, ugodno, 69,000 EUR. « 040/260- 390. vAvw.ncM«radnialioo ,com 700/4;; ENOSOBNO |T>2. 9 040/554-100 na Bledu, 34 7007491 ENOSOBKD stanovanje, 48.5 m2. Vh SoKo Drit., dvigalo. CK. 1.07, balkon, garažno Dark mesto, cena lOS.OOO EUR. Jelene Jane2 s.p., Partizanska C. 40. ik. toka. 9 041/675-123 700^577 DVOSOBNO ićju. , v 700U40 DVOSOBNO, v celoH vanje v Slražišču. 60 m 2. 74 S stario- 041/741- 7007A65 gekkoprojekt nepremičnine Bficof 79A, 4000 Kran) 04 2341 ddd 031 67 40 33 DVOSOBNO Stanovanje. 54 m2. v šornievem nas., cena 99.000 EUR, • •750 TOcrja? 3,5-SOBKO sUnovania. zoto celoti obnovljeno, 2 asinim čem • Kranj. Straž^će. 9 519 . v 700T406 LABORE 55 ni2, )ad,. <}i.A9alo, balKon, kJef, lepa razpocedr- tev, (akol vseljM?, ureten 2K. 30.66 m2.1. 82, «041/754-850 7007499 ODDAM SOeO v Radovljici S soup, drugih prostorov, pnmerno za €no(üo$Bbo, 9 040/801-964 rooJiu DVO S06NO kovanje v Néj, smer Kranj • Pr^dvor, vseliivo takoj tel. 9 04/253-13-17 '»76« NAJAMEM ENOSOBNO stanovanje v Kranju za da]|še obdobie, cena po dogovoru, 8 Ù41/d19'42<3 WS* ENOSOBNO slancvanje v Kranju, šil* rs: STANOVANJ E JA ZAMENJAM le, 32 m2. ob- enosoDno ali ali Trticu. 9 70076t7 ENOSOBNO noiHjeno v Goncat> gar^onje'0 v 051/272-211 HISE PRODAM D VOSTAN OVAN JS KO na lepi lokaciji, smer 041/209-066 hišo ca, 7007^1^ STARO HIŠO na parceh 951 m2, lep razgled, « ww VIKENDI, APARTMAJI KAMENJAM ZIDAN v9(eoa s sadovrifEi^ na griču b^ Cel)a za stanc^anfo na GofOT^sKeni ai ga prv^. 9 041/60^3-96 ^mr*^ POSESTI_ PRODAM BITNJE 500 all 1000 m2 zazidljiva parcefa. sor^òna lega,. 9 041/640-949 7007W) PRI ŠKOF JI LOKI predam zazidljivo komunalne opremljene parcelo (900 m2). 051/388-S22 '00U4, KMETUSKO zemljiàò« - trsvnkk. vehko 2906 m2 n± ravni »n «ončni 7Q07%?6 KUPIM PARCELO za gradbeoo sttódsòe v oKcid Kranja, lahko 2 ie obstoječim gospodar- slQmpc«toptefn.«04V790<30d mfvx> KMETIJSKO zernljiiće. relacija Cerklje • Pr^ać^r ' Šenčur. 9 040/991- POSLOVNI PROSTORI PRODAM STRAŽIŠĆE pri Kranju, slovm prostor, 051/386-822 po- 7007 zS, gotCMisKo cteäo. AmIo Krarj. d. 0. 0.. Kranj, Sav«GC760« SUZUKI VTTARA 1.6,1. 99 hj^. Svrsta, lepo ohraiien, 8 041/227-338 7COTM7 VW GOLF 1.6. J. 99. 128,000 km servisna knjiga, cena: 4.850,00 EUR, 9 7007476. KUPIM ODKUPvozilodl. 98 in vina takoi. ogled možen tudi na vašem domu. Avtomaš d.0.0., Česnjevek 22. Cerklje. 051/379-888 7007610 MOTORNA KOLESA PRODAM 00 UČNO ohranjen APN 4,1. 80 zelo malo vozen. 9 040/239-365 7007U« AVTODELI IN OPREMA PRODAM NOVA, lakirar^ platišča dim. 5x13 H In gume 195/6S/15 H. «040/223-642 PLATIŠČA Z gumami TAM -80, 16*. « 01/607-64-65, 01/364-10-21, po 18. uri n)0746s SAXO I. 01 po delili ]n zimske gume Sava eskimo S3 M-S. skoraj nova 041/213-4 BO 7007iit& ZIMSKE gume dim. 175/65-14. 04/204-20^5 rco/HA ZIMSKE gume, dim. 175/65/14 in 04V23CM31 70t7S4X STROJI IN ORODJA PRODAM KIC^VUČNI fObHnik Pml^ <.ay. dekMie ^ BO cm, 8 041/654-38 0 7CD7ba8 INDOS viličarjev teleskop 2.5 I. pnre-)enza montažo traktorjev. «031/493- 7007696 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL IZPOSOJA gradbenega odra H elemen* ti za izdelavo fasad aii podobno, hitra postavitev, S 040/523-284 ;aDM» PRODAM DE^ colance. 9 04i /75&^72 'o(»693 PODARIM RABUlCN spicak dim 51x41 cm. 700744« STAVBNO POHIŠTVO PRODAM LESENA c^'okrilna vrala brez okvirja, sir. 207 cm, viš, 114 cm, cona 100 EUR. « 04/23-32-389 7007&fii KURIVO PRODA« ORVA metrska ali razzagana. možnost dostave, 8 041/716-019 70074&3 20 M suhih, metrskih drv, cena 33 EUR/m3, 8 031/354-900 7007»6& 4 m3 bukovih drv, butare m ne^ s» kancev ter 20 I domačega Z9anja, « 041/344-093 70074?s BRIKETE za kurjavo, vreča 20 kg/2 EUR, 8 041/946-167 roof«97 BUKOVA drva. Okolic» B dostave. eda, možnost 700» BUKOVA, Süha drvQ, cerxa 40 EUR/mS. 10 m. 8 031 /2eCM>»9 700764» BUKOVE butare, mešana In bukova drva. možnosta razreza in dostave 041/23&^28 70076^ DRVA, 50 041/291-032 14 m. 7007« t4 DVA in butare za kmečko oec. 70074^4 HRASTOVA dn,e. 8 051 /3l3«437oo76a3 SUHA bukova m ^abrova 40 EUR /m3, 8 040/511-553, po 21, url drva, cena -22-856. IftOi^T SUHA, bukova m mešana Poljanska dolina. 9 031/209-606 70C74» SUHA, buko^ra dn/a, 8 041/606-642 7007662 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM DVE postelji. 8 04/574-46-59 7007 S30 DVOSED v modri barvi - raztegljK; v iièce.dvo&6d> trosedvbeibarvi. Imitacija usn)a, staro eno leto, oba razteg-vleztéóe. « 051/315-Sa7 wsa KUHINJSKE etemente, dol. 340, bele barve, ol^ran^eno. brez bele tehnike, uoodno, 8 031/586-912 rccr»? PODARIM DOBHO 200x90 cm, 2 togpm 04/202-20-17 roorsoe GOSPODINJSKI APARATI PRODAM ZAMRZOVALNO omaro In praln 041/878-494 roDn49 PODARIM ŠTEDILNIKnenaveć,3xi:din, Ixetek- tnka, brez jeklenke. 8 0590/12-648, rooffioe SPORT, REKREACIJA PRODAM NOVO moško ali žensko kolo znamke Atala za 160 EUR. 81. Dobrava, « 031 /326-732 7007562 KUPIM KIMONO 12 dO 14 let, TOOrLB? TURIZEM IZVAJAMO lurisličns prevoze s in lipicanci. poroK« in razn« oblotnic9i Janez PeterneL Qloboko 2a. RadovljK ca, «04t/e7&^&3 /Mun V KAMPU Tenne Čatež odciam v(K*r>cl nisico z v«o opremo, • 031/647-623 «iö/4m HOBI PRODAM PREKO 100 let staro 'menlergo', cena 60 EUR, 9 040/154-133 OTROŠKA OPREMA PRODAM RAZLIČNO &troéko opremo od sobe do vozička. 8 040/347-564 7007^84 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM BORDER COLLIE rrladlòe z rodovni kom, pnmerni za oddajo« 8 041/841-34S 'xuéé NEMsKE ovćarke z rodovnikom, 031/618-045 7007570 OVE LEPI palmi in trt oleandre tersuhe boline krt^le. 8 04/S9&^&^1 7co7Sia JAGODE vzper^ke. rožetraMoe, - ^rodjo in 7007444 LIGUSTER. l9pe sadike za živo mejo. ugodno, 8 04/53.18-314, 040/295- 312 7007273 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO 1700 I Creina in avtoma, krmilnrk za posipanje krmjf na vezano rejo krav, 8 041/319-612 7oc/m6 CISTERNO za gnojevko Creina 2700 i. avt. sadilec kromoina. sadilec koruze. 8 041/347-248 7«7«6o M OTO KULTIVATOR Honda 425 s pn-kliučkl za obdelovanje zeml]e In košnjo 8 031/491-190 70074^ SEKULAR Mio standard, cena 150 EUR, 8 040/598-282 Tooruo SEKULAR za žagar^ dn/. s 04/204-65-78,031/812-210 700?573 * TRAKTOR Tomo Vìnkovié 732, I. 97. epo ohranjen, cena 3.800 EUR, KUPIM MUN 2fi mletje žita, « 04/252-11-82 MLIN in hidravicno 041/271-294 2a sadie. rOOTéAt PRIDELKI PRODAM 0,4 HA silazne koruze. Vokk9, TOOMSb 0,5 hs koraze na njivi - rmk, 7007ft7j BELI krompir in k/ompr za krmo pridekar brpz škr»*/, 8 04/257-12-97 7c«7}oe BELI m rdeči 041/239-320 krompir. 7007&2ft BEU krompir, Pogačnik Janez. Sr. Bitnje 54, 8 04/231-23-09 700J5&9 DOMAĆA jaOolka j9nat?n jn bobovec, 041/492-950 700762^ FIŽOL ceinlevec Voklo 13, 7Q07SfiO HRUŠKE m omarice 02 04/531-53' /0(ftU9 HRUŠKE za mosi ali za namakanje ter vošćenke In zimske hruške, 9 04/595-73-24 /oo?&fi2 JABOLKA. hruSke. krompir, sladKf mošt, jabolčni kis irt suho sadje, Uati-tevc. Jeglič, Podbrezje 192. 8 04/533-11-44 7007260 JABOLKft za QZhTviix. jaboiini kjs, kft> ie 11 jagodrto marmelado. Zaisotr^. Dor-»32,8031/387-371 74x JABOLKA za most. Revel Cerklje, 04/25-21-283 JABOLKA jesenska in za ozimnico dobit« pn Markuta, Cedovlje 3. • 04/256-0048 7007433 JEĆMEN. a le. novejša sorta - odporen na suio, pnmeren za setev. 041/347-507 700767B GORENISKI GLAS petek, 5. oktobra 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si 23 KORUZO za siliranje, stojo^, i fa. &o- (IS NK deiitop, Kranja, u9o4no, cca 400 EUR, »040/383-73370075« KOflUZO za si lato, 3 4 a rgv. 7007MB KRMNtlnj nadalnor^io. 13 7007^87 KRMNI krompir 22-37 7007 KRMNI krompir, 9 031/393-886 lùD'h?' KRMNO peso In Krmni 04/2 &-91-008 r. ■ roevMi KROMPIR beli )n rdeči jedilni in krmni 031/585-346 Tdorafi KROMPIR Ideò. ()eli zao^imraco, možna Oostav^, 8 041/347407 Toor^rg MOiTARICE. Bašelj 5. 66.30 NEŠKROPUENA, oDrana iabolka In sladki moit. Žablje 3. Gofnik, s 04/2&^0-207 TtìCìiU O, e HA koruÄö. Vaklo, 466 racr76S6 OZIMNICO • vloženo zelenjavo v Ko^ zarce. • 041 /952-449 foor«» SENO v oglatih balah in drva, 04O/1SO-765 SI LAŽNO koruzo. Prebačevo 42. 9 041/661-861 SILAŽNO 21-15. 0.3 ha, 9 04/252- TOOTftll SOAiNOkxico, 9031/6d&Ö56 VARAŽDINSKO 2elie 041/922-679 varaždinsko. 9 041/869-791 ^3074» V2REJNE ŽIVALI PRODAH AU ZAMENJAM teKčko sim. za bkca. kupm brka. mesne pasme, do 300 kg. So. Oitnie 21 «04/231-19-54 twìt* eiKCA sn^. 150 140 »oarasÉ BIKCA sImontaJca. starega 2 mes. in sJamoreznico Eppl© brez eleklromolor-io. 9 041/350-503 BREJE ovce in cvcez jag^'^ićkj, pal9t* ni, hidravlični voztček, nov. Jasih Mar* lar. 9 040/686-208 roortös CB BmCA. mentalko. 10 dni in tolićkosp- Ć8 BIKCA. za sta OlT on teden in sG^inico 7a07&&8 DVE ĆS. breji K/avi. 9 041 /961-220 raors4s JARKI C E rjavö, g rahaste, peteline, bika simentalca 200 kg, Hraše 5, Smlednik. 9 01 /36-27-029 rcorsis KOBILO z imbetom, 9 04/257-22-33 KRAVO 9 prvim teletom aH brez, 9 7C076'e KUNCE, plemenke, za ali zako. Radovljica, rejo TOO'383 MLADE dostava. 429 za zakol ali rejo, možna 12 £ÜR, • 041/S66- /on 74 sa MLADO, težko kravo s teletom, 04/58-01-554 7007«6 PET rTiesec9v slare zajce, 041/846^937 7(»7sa2 PfiAŠtČE različno težke, možnost O» 041/724-144 70074^7 PRJJAZNO brefo Kobilo - bićko. staro 4 mesece, 54. 051 /367-406 z zre--21- TEUCO simentalkOi brejo 04/57-25-672 7D07«M TEUCO »im^ntalKo, brtio 6 mss. S» èter, Rovte f1, Podnarl. « 04/533-13-80. 041/286-701 roofiJ» TEUĆKA rT>e5ne pasme, KiinarAnton. Pl3>«kt rovt 9, 9 04/58-00-325 roow TEUCKO siment^iKo, staro 14 dn 04/67-21-336 mriu KUPIM' BIKCE težke od 150 oo 300 kg. 9 041/502-911 no76ž3 OSTALO PRODAM 20 GAJBIC, okovanih, po 4 EUR. 04/25-11-968,031/650-536 7CO74M HLEVSKI gnoj, kličite popoldne, 8 7CPQ73éC OKOVANE gajbice za ^olKa In knsm* Dir, • 04/572.52-51 VEČJO količino hievske^a grK)^, u žanega, 9 031/474-211 ZEMUlO - humus. 9 031 /253-579 ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIH GOSTILNA v Kranju zaposli dekle aH lanta za delo v sirezbi ter kuhar^ možna pnučitev m kuhinjsko pomočnico, Matjaž Erzar s.p.. Jezerske c, 41, 041/22&-788 70o;si3 HONORARNO zapo$)i/no misiiega upokojenca za tri ure dnevno. !>ogoi iz- prt B kal. Mesarija Gregore, Qolniska 102, Kranj. «040/515-587 ZAPOSLIMO avlomehanika. zaželjeno 3 leta delovnih (zkuéenj. Avrò Močnik đ.o.o., Kranj, Brftol 162, Kranj 9 281 77 04 PLANINSKO [>RUŠTVO KRANJ Koroška 27.4000 Kranj V domu ns Krvavcu zaposlimo v zimsKi 2007/08 de^avkj: e pomoć v kuhinji Sta rvovanje i n h p^na ?agotovfjana Prednost pn zaposlitvi brezposelne osebe. Pisno prijavo z osebnimi podalici opisom cJosedanjih IzKusenj poštjlce na gomjinaslovv 15 dneh. ZAPOSLIMO avtokle parja. Avrò Močnik d,0.0., Kranj, Bntol 162, Kranf 281 77 04 roo7ia' HONORARNO zaposlim •strežbi. Kmečki turizem, ^p,. Senturaka Qora 23 04/25-22-083 rensko v Pavlin An ca /etr443 l$ĆEMO dekle ah fanta z znanjem in v$sei]em do de)a v Kuhinji, redna zapo-slrtev, i^rto plačilo, Gostilna PH Bizjaku, Zg. Beta 20, Preddvor. « 04/25- 55-600,031/640-930 /MT?« tščEMO phjolno dekle za atrezbp v kava baru, delo ie dvo izmensko, vi' kend ddn&dikova 1 !. Jakelj on ostali d.n.o. 031/764-399 7007 «8 Sed e msta n 0 vanjska stavba na Trati isce hišnika v zameno za hišnisko stanovanje (stanovanje si uredite sami; pogodba za 5 let; brez najemnine, samo stroški ter upravljanje KidriCeve 68 in 69 2 okolico). Informacije po tel. 51-31-528 do 9. ure zjutraj ter po 19. url zvečer. I$ĆEMC pomoć za delo v strežbi, možnost redne zaposlitve, sobotd in nedelje prosto, Pizzerija Palermo, Frankovo nas. Q7. 4220 ŠKo^ Loka, 7Ù374U NATAKARJA za strežbo v z izkušnjamf, fedr>o zaposlim la. Sr. Bela Ib. Preddvor, 302 . ViLa Bel-041/666-'oorsao LIM natakarja/icc v šanku Huan SV po 10^ in doki« za •jng d.o.o», 04/20 2-7 2- /OOTit? ZAPOSLIMO komunikativnei pozitr^o naravnar>e In odgovorne osBb« • pro dusle* v trgovine z modrviml ot^lačili v Kranlu- Pierre pflftudbe: M-ULTRA, Povietova 104 a, 1000 Lj^bliana ^OOTii? TAKOsI uposlimo 4 zastopnike, pol»g osnovne pia(« àa dodatna stimulaoija, Posredništvo Zdeae Brovč Vimia- i9 170. Škofja Loka. ■ 040/304-270 TAKOJ zaposlimo delavca v pekami -pomoč prt peki. de^o poleka v nočnem času. P9Kama MaceK^ Grìtot 99. 04/234-14-40 /oo?42S V PE KRANJ priučimo In zaposlimo dva zastopnika za trieni» medicinske* ga pripom oÈka na obmocfiJ Gorenjske že poznanim sifacikam, Faniom inte^ national UL M. Grevenbroich 13, Ce^ie, • 051 /a35-145 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposhmo za-stopnike m vodje skupin za lorensko proOaio riovfli ariiMov za varovanje zdravja, naiboljsJ pogoji In uvajanje v delo. Sinhopa, d.o.o.. Žiiovnica 67. ZA REDNO OELO zaposlimo aobarico in kuhinjsko pomočnico, Preia d.o o., Cerklje, Slovenska cesra 51, 4207 04/26&-52-50, 031/637- J007476 ZAPOSLIMO več delavcev za đe[o v akladiiču, zaželeni so kovinan1< lesarji m vozniki z vsai C kat., lokacija Tržič, inženiring d.o.o*, Tržaška c* 2, 7007344 TAKOJ zaposlimo delavko z znanjem strorrwga vezenja. Zazefer>o osnovno poznavanie de^a z računalnikom, tvirt Brezar s«p*917 rec7>» ASTERIKS SEMČiU Rozman Peter, s. p,, Seriićno 7. Križe, te!.: 59-55-170, 041 /733-709: žaiuaje, roto]!, rolete, la- rT>eioe zavese, plise zavese, komamiki, inarKize, www.astdoKs.nel TooMjr BARVANJE fasad in napuščev, ugodno In KvalHetno, Uegamatrix. d. o. o., Star^ lova 39. Krani. 041/570957 DA SE BOSTE dobro počubli v vaàem prostoru, vam z vesetiem jxidemo po-sfxs^, héo, stanovanje, obiM..., vasti- sNni servis Račka. Manja Cof s.p., J. Pu-hanaS, Kfar^, 8 040/41>d3-93 'onu GRADBENiK REXHO d.n.o. Adergas 13, Cedile, zveja od temeliev do strehe, notranii ometi, vse vrste fasad, kamnit« sKaipe, ac^iptacije« ureianje in ttä^ovanje đtfOftšć, 041 /5S9-996 roo74?5 HHl^O iN UÒNKOVTTO REŠEVANJE SPOROV rned upnM in OotžnM Isr ur^ta-n)«nJunihpo9 lazmeri; iskanja nastavni. kov n vfoćanie pcèis, IZVENSCONI PO- RAA/KALEC. Sakì^KasSwvIóa.p., f^na 31. Vbdl«. 9 041/681-62S 7007C« IZDELUJEMO »n p^enasiiamo strpna, Megamalrix d;o.o. Star^tova 39^ Kranj, « 041/570-957 w«5M IZVAJAMO sanecie dbrintKov, vrtar«e, montaža novt^, pooi^vtlasiaffi, nucfr mo dmne otiloge, drrme kape. Novak & Co, d.n.o.. Ui^bijanaka 89, Domžale, 031 /422-800 70»r2o sta-dimne IZVAJAMO sanacije dirnnikov 2)dava, morrtaia novh, rifi, nudimo dimne obloge, kape. Novak & Co, d.n.o., 69, Dorriža^, 9 031/422*800 PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju tn okolici • rezerviraste svoj ter* min, MegarT>atrix, d. o. o., Staretova ul 39. Kranj, 041/570«957 joo«» SLIK0PL£SKARSTV0 STIMS d.o.o., Senicno 7. 4294 Krize, st(n^s@emai I.Sf fooeav TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pri parava- nju. Prepiha In prahu nI večl Zmanjšan , 10 let garancije. 6S &MA, d. o. Kamnik, 0., 15-087, 041/694-229 rao7i0Q VLAGO varr Iz novogradenj omotovj, adapiacil ter objeWov priza- delih odvodnih škod poceni rn kvaiitet-no Izsušimo, DionI d.o.o,, Sul^adcle 15d, Komenda, 9 031/335-802, bostian. oc»pek@dton i .si 70074'? I&ĆEH KOT SOPOTNIK iićem nekoga vozi ob petkih vozi iz Ceiovca v ob nedeijatn v obratno smer. 04/202-72-61 . ki "in m IZOBRAŽEVANJE PLESNI TEČAJI za vse generacije (skupina ail posemezro) • tečaji KITA* RE, ugodno! Vabe vas Studio Tango, Bntof 316, Kranj, www. .com NUDIM PRUAViTEsena 12HjrT>j začetni tečaj pletenj v Kranju. PrecMden začetek v daigi pci>4Cf okiDbra. Pi^SA» in ctocMiie N. Lu- üa TKarii otìB^ d.n,o,, Hi^^ 228, Kfsn), ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ. 11.000 po- zn^nstvv v preteklem letu je karakterv siiKa ženitne p&sredov&inice Zauper^je vse generacije, ki posreduje po vseiSlo, « 03/57-26-319, 031/505- ;o040dé BREZPLAČNO Spoznajte fanie. posredovalnica Zaupanje, p p 40* Prebold. 03/57-26-319.031/83&^78 7C(«4S DEKLETA, brezplačno lahKo farrte za iskrenei rpsne, vse öfZBve. zveze \z RAZNO PRODAM HLEVSKI GNOJ rrtožnosldosta««, smetnjak, kovtnek;, obnovljen, 900 i, 9 04/23-2M26,040/64^0 7G07«OO PREDNJA, garažna vrata, preio, sode za rtamakarve In razne, stare predme^ 031/769-103 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Karlovčec roj. Vrhovnik se za nesebično pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni zahvaljujem Domu upokojencev za pomoć na domu. njeni negovaUd, svoji sestrični in njeni družini Isioena hvala tudi vsem sosedom za oporo v tezld}; trenutidh in hvala vsem, Id ste jo obiskovali viasu njene bolezni Nenazadnje pa vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, znaiicem hvala za izrečeno sožalje, da ste sc prišli od nje poslovit, darovali o.'etje, sveCe in jo pospremili na njeni zadnji potL Hvala tiidi g. župniku Grilu Plcšcu in govorniku g. Marjanu za lep obred in poslovilne besede ter Komunali Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. Hčerka Ana z možem, vnuka Saša in Matej Drulovka. 20. septembra 2007 In pridć dan. ko se končajo zadnje upajoče sanje... ženo, ZAHVALA K večnemu počitku smo v 72. letu starosti položili našo mami on babi jožefo Knific ro}. Potočnik, jo. 1.1936 - 24- 9. 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje 5n sveis ter sv, maSe, Hvala vsem, Id ste Ì7n>7i1l ljubezen in spoštovanje in jo pospremili na zadnjo pot. Najlepša hvala vsem, ki ste ji med njcio boleznijo skušali pomagati: dr, Bečanu in sestri Jani, docentu dr. Jelencu in dr. Janši ter vsemu osebju Kliničnega centra. Hvala gospodu župniku Frandju Godcu za zelo lepa pogrebni obred in mašo zadušnico ter pevcem za skrbno izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala vsem rteimenovanim, ki ste jo imdi radi in ji kakor koli stali ob strani Vsi njeni Kranl, september 2007 ST OSMRTNICA scäaj v miru poCi vaj. Veànò hòS Oital v našik ircih. Po dolgi bolezni je odSel tiho, kakor je nidi brez vrnitve naš dragi mož, oče in dedek , na Dušan Belenzada Od pokojnega se bomo poslovili danes, v petek, 5. oktobra 2007, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. 2ara bo od jo. ure dalle v tamkajšnji mrliški veŽici- Žalujemo za njim: žena Ivanka, hči Dušanka z družino. Mira, Joža in Milan z družinami Kxanj> Novi Sad, Banja Luka J vica. OdŠa SI, ü Gorenjski Glas |e5ek1§k£ kovice so r£dna pri loga časopisa gorenjski CLÀS Odgovorna urednica: Maaha Voičuk Časopis izhaja dvakrat mzsečno tt'vfr'w.goren i skk; l\s. 51 Ministri tudi na Jesenicah V okviru vladnega obiska Gorenjske so jesenke obiskali trije ministri « za zdravje Zofija Mazej Kukovičp za razvoj Žiga Turk in za notranje zadeve Dragutin Mate. Stran 4 >y v Acroniju slej ko prej drugačen delovni čas V Acroniju zaenkrat niso spremenili delovnega časa, a dolgoročno bodo zagotovo prešit na osemurni delovnik, pravi glavni direktor. Stran 3 v 4 Zgodovinski dan za Jesenice V ponedeljek je v predavalnico sedlo prvih 70 rednih študentov na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice. S tem so jesenice postale visokošolsko mesto. Urša Peternel To je zgodovinski dan za esenice!" S temi besedami je pni šolski dan na novi Visoki šoli za zdravstveno nego jesenice pospremil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Minuli ponedeljek je v predavalnico sedlo prvih 70 rednih študentov, medtem ko se predavanja 60 izrednim Studentom pričnejo danes popoldne. Kot je povedala dekanica di. Brì-gita Skela Savič, je novi Studij zdravstvene nege prvi v Sloveniji, ki je usklajen z Evropsko direktivo in Bolonj-sko deklaracijo. Študentje bodo po zaključku študija dobili naziv diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, je povedala dekanica. Študentje bodo imeli 4600 ur pre- Prvi šolski dan na Visoki èo\t za zdravstveno nego jesenice. Med 130 rednimi In izrednimi ^ud«rftkamt in študenti je le 17 fentov. davanj. od tega kar 2300 praJctičnega dela ob bolniku. Posebnost programa je v tem, da bodo študentje di- plomirali v tretjem letniku in ne bodo ve^ imeli absol- Splošne bolnišnice Jesenice. Občina fesenice je stavbo Že Približno polovica študentov prihaja iz Gorenjske, preostali pa iz dnigih delov Slovenije, precej tudi iz štajerske. Zanimanje za študij je preseglo število razpisanih prostih mest. Dekanica je omenila težavo z namestitvijo študentov» saj se Jeseničani še ne odločajo za oddajo stanovanj v najem študentom. Glede študentske prehrane pa imajo gostinci še do io. oktobra čas, da se prijavijo na razpis in pridobijo koncesijo, po kateri bodo ponudili hrano na študentske bone. ventskega staža. Prav tako odkupila, zdaj jo Čaka Še ohne bodo več opravljali pri- nova, po županovih besedah pravništva. Zato bodo, je po- pa bo Občina za vse skupaj udarila dekanica, bolj obre- namenila kar poltretii mili- men jen i med Studijskim letom, saj bodo morali med letom opraviti vse obveznosti in tudi napisati diplomo. Študijsko leto se je pričelo v začasnih prostorih, predavalnico so uredili v bivši občinski sejni sob) v stavbi zdravstvenega doma, dekanat, referat in knjižnico pa v sosednji stavbi na Titovi 78a. A Že prihodnje leto naj bi se preselili v nove prostore v nekdanji upravni stavbi Merkurja na Plavžu v bližini jon evrov. Prostori bodo morali biti urejeni do i. septembra 2008, Če hočejo sprejeti drugo generacijo Studentov. Posebnost nove visoke šole je tudi ta, da je njena ustanoviteljica Občina Jesenice, kar je po besedah župana Tomaža Toma Mencingerja edinstven primer v državi. Župan je ob tem tudi smelo napovedal. da si bodo prizadevali« da bi Jesenice v nekaj letih dobile še kakžno visoko Šolo. OBČINSKE NOVICE Razpis za neprofitna stanovanja Občina Jesenice je pripravila nov razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Na voljo bo predvidoma pet stanovanj. Stran 2 ZANIMIVOSTI v stanovanjski skupini se dobro počutijo Obiskali smo stanovalce v stanovanjski skupini društva Ozare, kjer dekleta in fantje kljub težavam v duševnem zdravju samostojno živijo in skrbijo Stran 10 MUDI Gimnazijci so darovali kri "Zakaj ne bt pomaga), Če lahkot" je na vprašanje, zakaj se je odločil darovati kri, odgovoril gimnazijec Erik. Kri je darovalo kar trideset dijakov. Stran 11 KRONIKA Ni streijal v samoobrambi Petčlanski senat je razsodil, da Roman Vellkonja r^ovem-bra lani v svojem lokalu Caffé Inn na brata HadŽič ni streljal v samoobrambi, pri tem pa je bil tudi povsem pri Steven. Stran 12 Jeseniški spominek med najboljšimi Na natečaju Turistične zveze Slovenije je prejel tretjo nagrado. Urša Peternel Spominek Občine Jesenice - obesek z grbom avtorja Tadeja Razingaqa se je odJično odrezal na natečaju za Turistični spominek Slovenije 2007, saj je prejel tretjo nagrado. Natečaj je razpisala Turistična zveza Slovenije skupaj 2 Združenjem spo-minkarjev Slovenije v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Obrtno zbornico Slovenije. Prvo nagrado je žirija prisodila An- o 5 dreji Aljančie Povirk za mo- znak občine jesenice, dele za peko kruha, drugo klesan v kamnu z grbom, je nagrado )e dobd Jeme, Bor- . tolato iz Dutovel) za kamniti pladenj, enakovredno tretjo Na državnem natečaju je nagrado pa so s i razdelUi že P^l®' "agrado. omenjeni Tadej Razingar za obesek • znak občine Jesenice» klesan v kamnu, Čebelarstvo Božnar Lz Polhovega Gradca za giajski medenjak ja, v primerni embalaži z zgibanko), Marta OreŠnik iz Solčave za filcano ovčko (iz volne ovac - solčavski file), Špela Grešnik iz Solčave za (medeno peavo zapakirano filcane copate (iz volne ovac v kartonsko zloženko), |ože OniČ iz Slovenskih Konjic - solčavski file) in Mateja Dekleva tz Kočevja za kolek-za vepra-merjasca {iz umet- cijo medvedek (predmeti s niške gline, žgane na tem- stilizirano medvedjo glavo peraturi 1050 stopinj Celzi- iz lesa). Za zdaj so slavili le doma V štirih krogih v ligi EBEL so hokejisti Acronija Jesenic prikazali dobro igro^ zmago pa so si zagotovili le na domači tekmi v Podmežakli, ko so ugnali ekipo celovškega KAC-a. Več na strani 7 r Jeseniške novice, petek, 5. oktobra 2.007 Občinske novice Določili prireditvena mesta Na Občini Jesenice 50 določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne priredit* ve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg na Stari Savi, Trg Toneta Čufarja s parkiriščem za gledališčem. Športni park Podmežakla, parkirišče pri Čopu v Planini pod Colico ter prireditveni prostori pri KD Hrušica, pri CD Koroška Bela, pri CD Blejska Dobrava in na Pristavi. Doslej so organizatorji za prireditve, na katerih so začasno čezmerno obremenili okolje s hrupom, potrebovali posebno dovoljenje občinske uprave, ob tern pa tudi poročilo o emisiji hrupa v okolje, ki je zelo kompleksno in ga izdela pooblaščena organizacija, stane pa od 500 do 1500 evrov. Postopek je bil torej dolgotrajen in drag. zato so se mu nekateri organizatorji kar izognil), pri tem pa je hrup včasih presegal vse razumne meje, kar je povzroòlo nejevoljo okoliških stanovalcev. Po novem pa bo za omenjenih osem prireditvenih mest Ob- Lekarna bi se rada preselila Ena od možnosti bi bila ureditev lekarniških prostorov pri Splošni bolnišnici Jesenice. UaŠA PlTERUEL Gorenjske lekarne Kranj imajo na Jesenicah eno lekarno, in sicer na Titovi cesti, Kot je na zadnji seji občinskega sveta v okviru predstavitve javnih zavodov dejala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rako- čina Jesenice naročila okoljevarstvene elaborate za začasno imajo dokaj nizek tržni čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Na tej osnovi bodo i delež kajti na lesenicah opravijo le J7 odstotkov lekarniških storitev. Pretežni del, kar 63 odstotkov storitev, opravi Lekarna Piavž, ki pa ne sodi pod okrilje Gorenjskih lekarn, temveč je v lasti koncesionarke. Glavni organizatorji prireditve organizirali hitreje, lažje in z manjšimi stroški. Na Občini Jesenice so od krajevnih skupnosti sicer dobili kar 32 predlogov za prireditvena mesta, za zdaj so jih določili osem, če bo treba, pa bodo dodatna določili prihodnje leto, je dejal župan Tomaž Tom Mencinger. U. P. Nekaj prostorskih sprememb Na zadrji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb ?n dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom, za ureditev Visoke šole za zdravstveno nego na Plavškem Travniku in za bodočo ureditev območja platoja Karavanke, kjer naj bi se razvijale zabavišč- razlog za tako razmerje je Direktorica Corenjskih lekarn Romana Rakovec je po besedah Romane Rako- predstavila poslovanje lekarne na Jesenicah. vec predvsem slabša lokacija, zato si želijo selitve na ustre z ne j šo lokacijo. "O možnostih smo se že pozanimali, a konkretnih rešitev ne Jesenice kot soustanovi- gentnega bloka oziroma ga- teljice Gorenjskih lekarn, ražne hi§e pii Splošni bol- ne, (grainiške, gostinske, rekreacijske in turistične dejavno- ni," je dejala Rakovčeva sti. Sprejeli so tudi nekaj manjših sprememb, po katerih bo ob avtocest} dopuščeno postavljati reklamne panoje, med spremembami pa je tudi določba, po kateri je odstej v strnjenih naseljih, denimo na Murovi, dovoljeno postaviti objekt tudi na parcelno mejo (ob predhodnem soglasju soseda). Večina objektov na Murovi je po besedah vodje oddelka za okoije in prostor Valentine Corišek že tako ali tako zgrajenà na parcelni meji» torej gre le za uskladitev z dejanskim stanjem. U. P. ter dodala, da pomoč pri Zupan Tomaž Tom Mencinger je glede tega menil, da bi prostore za novo lekarno lahko predvideli v okviru iskanju pričakujejo od Obči- gradnje operacijskega in ur- nišnid Jesenice. Občinski svetniki so poleg problema parkiranja ob ie-kami izpostavili tudi problem dežurne službe in iz- razili potrebo, da bi lekarna imela dežurstvo tudi v nočnem času. A direktorica Romana Rakovec je odgovorila, da so jo pred Časom že sku-Sali organizirati v obliki stalne pripravljenosti farmacevta - zdravnik v dežurni ambulanti je v nujnem primeru farmacevta poklical po tele-fonu. A v letu dni se je to zgodilo le dvakrat, je povedala Rakovčeva, zato organizacija nočne dežurne službe na Jesenicah ni ekonom* sko upravičena. Občinski svetniki in župan so zato menili, da bi o organiziranju nočne dežurne službe na Jesenicah morala razmisliti tudi konce s ion arka, ki ima lekarno na Plavžu, saj ima veünski tižni delež. Na koncu so občinski svetniki potrdili tudi izplačilo za delovno uspešnost zaposlenim v Gorenjskih lekarnah, ki so ga zavrnili na eni od prejšnjih sej. Sejnina za pomoč Železnikom Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji narav> ni katastrof), Župan Tomaž Tom Mencinger je ob tem dodal. da bo Občina Jesenice tudi iz proračunske rezerve nakazala večji znesek prizadetim krajem. U. P. Poučujejo celo albanščino Na Ljudski univerzi lesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične*' jezike. Urša Peternel Krajevne skupnosti brez pravnega statusa Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala Valentina CoriŠek z Občine Jesenice, to ne pomeni zmanjšanja nalog ali denarja krajevnih skupnosti, temveč predvsem pomeni, da bodo pravni in finančni tokovi krajevnih skupnosti po novem tekli prek Občine Jesenice. Predsednik Krajevne skupnosti Hrušica Zoran Kramar je potrdil, da se 5 tem strinjajo vsi predsedniki krajevnih skupnosti, saj bodo na ta način razbremenjeni računovodskega dela, o katerem niti nimajo dovolj znanja. O spremembah bodo občinski svetniki dokončno odloČili na prihodnji seji U, P. Na zadnji seji občinskega sveta je v okviru predstavitve javnih zavodov direktorica Maja RadinoviČ Hajdič predstavila Ljudsko univerzo Jesenice. Kot je povedala. bodo Čez dve leti praznovali že petdesetletnico delovanja. Pokrivajo območje občin {esenice, Kranjska Gora in Žirovnica, posebej pa so ponosni, da z določenimi dejavnostmi pokrivajo celotno Gorenjsko. Osnovna dejavnost ljudske univerze je izobraževanje odraslih, in kot je povedala direktorica, so njihova ciljna skupina predvsem brezposelni in zaposleni z nižjo izobrazbo ali nedokončanim šolanjem. Med dejavnostmi je med drugim omenila brezplačna računalniška usposabljanja. organizirano samostojno Direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinovič IHajdič ob jeseniškem županu učenje, študijske krožke, osnovno šolo za odrasle skupaj, ki je namenjena manj izobraženim staršem za pomoč otrokom v nižjih Ena od dejavnosti je tudi poučevanje tujih jezikov, največ zanimanja je za angleščino. nemščino in italijanščino, po besedah Maje RadinoviČ HajdiČ so začeli poučevati tudi bolj "eksotične" jezike, kot "Sta španšči» na in ruščina, v zadnjem času pa je veliko zanimanja tudi za učenje albanščine. Ljudska univerza Jesenice sodeluje v številnih projektih, ki jih financira Evropa, pa tudi sicer vse več denarja pridobivajo na različnih razpisih- "To pomeni, da je izobraževanje za udeležence lahko brezplačno," je dejala direktorica- Med težavami, ki jih pestijo, pa je Maja RadinoviČ Hajdič omenila prostorsko In parkirno stisko, ki jo bo ublažila Šele načrtovana selitev v nove (lani jo je obiskovalo 61 ljudi). Zanimiva je tudi dejavnost Beremo in pišemo so imeli 33 udeležencev), kdanjega Fiproma, razredih osnovne šole (lani prostore na območju ne- OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 gg mali oglasi 04/201 42 47, e-poitd: mđfioglasi^g-glas.si www-aor€nj$kiQla$.si Razpis za neprofitna stanovanja Občina lesenice bo oddala v najem pet neprofitnih stanovanj. Urša Peternel večini upravičencev (pro- sec dni časa za prijavo. Po- čas. Občina Jesenice ima v " blem je edino z najmanjši- tem bodo komisije obiskale lasti slcoraj štiristo stano- Občina Jesenice je pripravi- mi stanovanji za eno- ali vse prosilce in točkovale vanj, od tega večino nepro- la nov razpis za oddajo ne- dvočlanske družine, saj ta- njihove trenutne stanovanj- fitnih. Župan Tomaž Tom profitnih stanovanj v na- kih stanovanj na Jesenicah ske razmere, na tej osnovi Mencinger je ob tem dejal, jem. Na voljo bo predvido- močno primanjkuje). Ker pa bodo izdelali prednostne da je na Jesenicah tudi veli- ma pet stanovanj. Kot je povedala vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Jesenice Valentina Gorišek, je bil zadnji razpis objavljen leta 2005, nanj se je prijavilo 65 prosilcev in stanova- na Občino Jesenice redno liste. Ko bodo odJodtveprav- prihajajo vioge za dodelitev stanovanja, so se odločili objaviti nov razpis. Prosilci bodo od objave razpisa (objavljen je v tokratni Številki Jeseniških novic, na spletni no močne» bodo pričeli de ko praznih stanovanj, ki so v lasti različnih ustanov, de- liti stanovanja, kar se bo nimo policije, inšpekcijskih nja jim je uspelo dodeliti strani občine ...) imeli me- zgodilo predvidoma marca ali aprila prihodnje leto- Prosilci bodo dobili stanovanja v najem za neprofitno najemnino za nedoločen sluib ... "Zato bom predlagal. da naredimo seznam teh stanovanj in ugotovimo, kaj se dogaja z njimi, " je dejal župan. H leseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 3 Občinske novice Acroniju prej ali slej drugačen delovni čas V Acroniju še niso spremenili delovnega časa, a dolgoročno bodo zagotovo prešli na osemurni delovnik» pravi glavni direktor. Urša Peternel Pred poletjem je kar nekaj razburjenja med zaposlenimi v Acroniju povzročUa napovedana sprememba delovnega ^sa. Uveljavljeni delovni Čas po sistemu 12 - 24 (dvanajst ur dela Čez dan, prost dan, nato dvanajst ur dela ponoči} naj bi nadomestil delovni čas po sistemu 6 plus 2 (dva dni dela osem ur dopoldne, dva dni osem ur popoldne, dva dni osem ur ponoči in dva dni prosto). Za spremembo se kljub napovedim še niso odločili. Zakaj, smo vprašali glavnega direktorja Acronija Slavka Kanalca. Pojasnil je, da so pred meseci odprli razpravo o delovnem času, o tem so se pogovarjali s sindikati Ln zaposlenimi. "Prepričan sem, da je dvanajst ur težko icvalitetno delati, Sam vztrajam pri staliSču» da je osemurni delovnik dovolj dolg; ne nazadnje so se sindikati že pred 150 leti borili za osemurni delovnik. Glavni direktor Acronija Slavko Kanalec Acroni letos spet posluje izjemno dobro, po prvih sedmih mesecih imajo že štirikrat več dobička kot lani celo ieto. Konec leta načrtujejo Vse argumente smo preteh- med 37 in 40 milijoni eviov dobička. tali, za ta korak pa se še nis- _ mo odločili. Razlog je zelo preprost - gre za težave z zagotovitvijo javnega prevoza, denimo v Bohinj ali v Dolino, in s tem zagotovitvijo zaposlenim, da pridejo na delo. To je po svoje tudi problem države, Drugi razlog, zakaj se Še nismo odločili za spremembe, pa je varstvo otrok - v občini, za to ni ustrezno poskrbljeno," je poudaril glavni direktor. Kot je dejal, se v Acroniju pripravljajo na projekt Družini prijazno podjetje, v okviru katerega razmišljajo celo, da bi v okviru podjetja uredili svoj vrtec, s čimei bi rešili omenjeni problem. Kot pravi direktor, bo dolgoročno v Acroniju zagotovo prišlo do sprememb delovnega časa. "Dolgoročno moramo pripraviti pogoje, da bomo lahko prešli na normalen osemurni delovnik. Navsezadnje menim, da v normalnem delovnem dnevu mora biti prostor tako za delo kot za družino in za vsakega posameznika...," je še dodal glavni direktor Acronija Slavko Kanalec. Jesenice naj bodo mesto priložnosti Oto Kelih (SD) je najstarejša svetnik v jeseniškem občinskem svetu. "Živi za to, da se učiš» uči se zato, da živiš/' je eno od njegovih življenjskih vodil» Urša Peternel Katere cilje boste zasledova« - \i kol občinski svelnik? Kratka osebna pred s la vi le v: "Kot občinski svetnik bom datum in kraj rojstva, stan, aktivno sodeloval pri uresni- števiio otrok, kaj ste po izol>- čevanju volilnega programa razbi, kje sle zaposleni... SD s poudarkom na ustvar- "Rojen sem bil 11. januarja janju možnosti za razvoj go- 1940 na Slovenskem [avor- spodarskih dejavnosti (zlasti niku in sem po starosti naj- podjetništva, turizma), no- starejši svemik v občinskem vih zaposlitvenih možnosti, svetu. Sem poročen in oČe dveh odraslih hčera« Po poklicu sem organizator dela. V svoji 40-letni delovni dobi sem opravljal dela od stru-garja, pomočnika livnega vodje v martinarni, vodje OŠDČ do profesionalne politične funkcije. Sedaj sem upokojen in živim z družino v krajevni skupnosti Sava." varovanju okolja in reševanju lokalnih težav. " Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozi« tivne aJi negativne)^ "Najtežje je sebe ocenjevati, kajti vsak o sebi misli najboljše. Kot pozitivne lastnosti Štejem delavnost, poštenost, doslednost in umirjenost, vendar navedene lastnosti ti m. Y Oto Kelih nja prebrana knjiga je Matjaža Frangeža Kaj nam pa Želim si. da bi Občina fese- postanejo tudi negativne. " lahko v določenih situacijah morejo, ki opisuje obdobje nosen sem na vse življenjske dosežke, ki so bili doseženi s trdim delom." Življenjsko vodilo ali moto "Živi za to, da se učiš, uä se zato, da živiš. In premagal boš vse ovire, ki se ti pojavijo na življenjski poti, pa boš ugotovil, da ti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje." Sle dejavni v društvu diabe* tikov. kaj Je po vašem moe« nju največja težava, s katero se soočajo bolniki z diabetesom pri nas? 'Težav je veliko. Izpostavil bi zlasti premajhno dostopnost zdravil brez administrativnega omejevanja (na primer pri testnih lističih) in potrebo po hitrejšem do- nice postaia ... "Želim, da Jesenice omogočijo kvalitetno življenje vsem občankam in obča- Sloveniji med letoma 199: stopu do novejših zdravil, in 1994, to je od trgovine z denimo insulinskih črpalk, Najljubši hobi oziroma pre- orožjem do Depale vasi." življanje prostega Časa ... " Ker sprejete naloge želim Najljubši kraj za dopusl insulina v prahu... Slovenija tudi še nima nacionalnega programa za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2. V Sloveniji je časa, ki ga izkoristim za kar okrog sto tisoč sladkor^ sprehode v naravi in reševa- Na kaj ste v življenju najbolj nih bolnikov, njihovo število nom ne glede na spol, sta- opravljati odgovorno, mi "Dopust preživljam s sopro-rost. veroizpoved in nacio- ostane zelo malo prostega go na otoku Cresu." nalnost. Občina naj postane sodobno evropsko mesto z močnim gospodarstvom in ustrezno infastrukturo ter mesto priložnosti za mlade, znanje, inovativnost, kultu- nje križank." Zadnja prebrana knjiga "Ugotavljam, da sem včasih ponos nI} "Najbolj sem ponosen na družino, ki me je v uspehih ali težkih trenutkih vedno pa se letno poveča za 3.500 oseb. Ne glede na težave» pa noben posameznik ne sme zmanjševati osebne skrbi za HMtman & Hnrtmjin. d.n.e. - pooblaščeni pe^pcdnik WWW.MObJI t LL.täl Cest.i miìTS3\n Titn đ3 • tri: 0 r>e $itie Uti dalfli od eU/idj PS a imiibuil^ö In Udi^Ke^ fìti^ d tÜMn\ / Otrcbiencj. Mirf|i Vo^il { Uix^w Slm»triOTi ctitš 4, 4Mb Kranj / Trf* OéJX"^ 60. br A> «^il^ ^^ (H^ 4} 4? mt Avtbff dt^Vem o^tlwwbu ii^ Ktf dnc^M), ur^n^ utf v&ik dd^iv^ din od do uff f Co^njski ^is PbH^dnit i/luja bO te^H ff> prtbK t niUadi n MO icvodov / pn^; Coirrj^U, K^Op^i CoftnjiU [fn> kril Mno) M d^v^ IbtiimH pr^o^ j Tis^. STI, d d . I Nére^alrvj tel ^ «4/901 41 41 ^ Sr^i čUB. néto6)lnr la;^ tu^ ffedn^ ^Mnib imajo poff^tni popusta« kini % popultj. v ca^« ^r wij^rv^M OPV po fIdpnrt njro^nmé üpo|)prj od lifvilb# £ji0pttj do ptti'^^gJ bici, ki C^ fa ^tkx nr;Jedn|9ca f Opime siontw cevvku, ofK^sno nt^fT)« tH ^ j ydi 4Z Gorenjski Glas 4 Jeseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 Občinske novice Minister Mate na Karavankah Minister za notranje zadeve Dragutin Mate si je v okviru vladnega obiska ogledal Postajo mejne policije Karavanke» kjer ga je sprejel direktor Policijske uprave Kranj jože Men-ein. Minister se je srečal tudi s podžupanom Občine Jesenice Borisom Krtkom. Ta je po srečanju povedal, da so govorili predvsem o prihodnosti mejnega platoja Karavanke po uveljavitvi §engenske ureditve- "Vlada je ustanovila komisijo, ki bo proučila možnosti, da bi zemIjtSča mejnih prehodov prenesla v last občin, ki naj bi ta območja oživila in napolnila z novimi programi," je dejal Kitek. Na Občini Jesenice so že pripravili osnovni elaborat, katere dejavnosti naj bi I 4 H t < O m O se razvijale na mejnem platoju, pd Kitkovih besedah naj bile to rekreacijske^ zabaviščne, gostinske in turistične de- Ministri tudi na Jesenicah V okviru vladnega obiska Gorenjske so Jesenice obiskali trije ministri - za zdravje Zofija Mazej Kukovič, za razvoj Žiga Turk in za notranje zadeve Dragutin Mate. Urša Peternel Poleg omenjenih treh ministrov naj bi na Jesenice prišla tudi minister za kulturo Vaško Simoniti in minister za promet Radovan Žerjav. A zaradi naravne katastrofe so program obiska morali spremeniti, minister Simoniti je odšel na ogled porušene bolnišnice Franje, minister Žerjav pa v poplavljene Železnike. Tako so se osrednjega delovnega srečanja na temo prometa na Občini Jesenice udeležili predstavniki prometnega ministrstva. Župana Jesenic in Žiro vn ice ter podžupana Kranjska Gore so predstav- področju cestne in železniške Infrastrukture, predstavniki ministrstva pa so spregovorili o konkretnih projektih, ki jih načrtujejo v biižnji prihodnosti- Kot je po srečanju dejal predsednik uprave DARS-a Raj ko Siročič, so župane seznanili s potekom gradnje gorenjskega avtocestnega kraka. Gradnja poteka v skladu z načrti, še ta mesec naj bi odprli prvi, 2,4 kilometra dolg odsek P erač ica - P odtabor. novembra prihodnje leto pa desetkilome trski odsek Vrba-Peračica. Andrej Vižin z Direkcije RS za ceste je spregovoril o načrtovanih obnovah cest in med dru- Župan s predstavniki prometnega ministrstva na novinarski konferenci na Občini Jesenice. javnosti. Del objektov na Karavankah pa naj bi obdržala po- nikom ministrstva piedsta- gim povedđl, da bodo leta ^^ čufaria proti bolnišnici Iklja za svoje potrebe. Na srečanju z ministrom so govorili ! vili stanje in probleme na 2009 pričeli obnovo ceste ^casnefepa nadalievalj na od- tudi o splošni varnostni situaciji v občini Jesenice, ki je po oceni zadovoljiva. U. P. Državni sekretar na upravni enoti Roman Rep, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, je obiskal Upravno enoto Jesenice. Sprejela ga je nova načel* niča Alenka Burnik, ogledal pa Sf je prostore In se seznanil z delom upravne enote. Kot je dejal po obisku, Upravna enota lesen'!ce zelo dobro opravlja svoje poslanstvo in skuša občanom ponuditi čfm bofjše storitve, četudi prostori za delo niso idealni. Izrazil je upanje, da bo v dveh letih prillo do selitve v novo zgradbo, lokacija je določeria ob stavbi Občine Jesenice, projekti pa so v zaključni fazi. Tako bodo prostori bolj prijazni ir^ storitve §e boljše, je dejal. Na vprašanje, na kate- rem področju se upravna enota sooča z največ težavami, pa je odgovoril, da večjih težav ni, največ dela pa imajo v zvezi s tujci, kar je vezano na gospodarsko dinamiko tega območja. Nekaj težav je bilo letos pri izdajanju potnih listin in osebnih izkaznic v turističnem Času, a so po Repovihi besedah ta problem na Jesenicah dokaj dobro reiilt. U. P. Glede problematike hrupa z avtoceste je župan dejal» da so predstavnikom ministrstva predstavili trenutno situacijo. "Problema se zavedamo in dogovorjeno je bilo, da stvari pregledajo in ustrezno ukrepajo. Nakazane so bile tudi rešitve in zagotovili so nam, da bodo pristopili k odpravi pomanjkljivosti." seku proti Kranjski Gori. Po županovih besedah tudi pričakujejo, da bodo leta 2008 začeli sanacijo Ceste Cirila Tavčarja na Jesenicah. Župan je izrazil zadovoljstvo, da je Jesenice obiskala tako Številna ekipa predstavnikov ministrstva. Po Mencingerjevih besedah so zadovoljni jejo pa tudi, da bodo vsi predstavljeni projekti tudi uresničeni. Jelka Šinkovec Funduk, generalna direktorica Direkto-rata za železnice, pa je ob tem dejala, da stik med občino Jesenice in ministrstvom v zadnjih letih morda ni bil tako tesen, v prihodnje pa bodo ostali v stiku in sku5aii čim bolj tvorno reševati s tem, kar so slišali, pričaku- omenjeno problematiko. Ministrica na visoki šoli in v bolnišnici Urša Peternel EKO KOTIČEK Smotrno razsvetljevanje Nataša Haret vanju električne energije je ■ ■ ' ■ ' najlažje začeti s Čisto pre- Z jesenjo se opazno krajšajo prostim opravilom: ugašaj- dnevi in vse več opravil je mo tiste luči. ki jih trenutno ne potrebujemo. Prostore je smotrno urediti tako, da izkoristimo čim več V okviru obiska vlade na Gorenjskem je nova ministrica za zdravje Zofija Mazej Ku- kovič najprej obiskala Visoko strokovno Šolo za zdravstveno nego, nato pa §e Splošno bolnišnico Jesenice. Ha Visoki šoli za zdravstveno nego ji je dekanica Brigita Skela SaviČ predstavila Šolo ter spregovorila o nekaterih težavah, ki jih Še tarejo» zlasti glede financiranja izvajanja klinične prakse. Ministrica je dejala, da so treba opraviti pri prižganih lučeh. Razsveüjava sicer ni največja postavka pri porabi električne energije, pa ven» naravne svetlobe. Zavese naj > dar racionalno vedenje omo- bodo dovolj piosojne, da pogumni. Splošne bolnišnice Jesenice goča prihranke. Smotrno je prepuščajo veČ dnevne sve* svetila tako razporediti, da tlobe. Delovne in pisalne ji, ki so si jih zastavili na Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovlč z vodstvom "Zelo pomembno je, da se Jesenice razvijajo v tej smeri in bodo v kraju začeli izobraževati ljudi, ki so potrebrü danes in bodo tudi jutri." je dejala. Tudi dr. Dušan Lesjak, državni sekretar za visoko šolstvo, je izražiJ zadovoljstvo, da so na Jesenicah ustanovili visoko šolo, kajti na ministrstvu si prizadevajo za liberalizacijo visokošolskih programov. Šolo, ki je dobila koncesijo, financira ministrstvo. Ministrica Mazej Kukoviče-va pa je obiskala tudi Splošno bolnico Jesenice, kjer so spregovorili predvsem o bodočih investicijah. omogočajo optimalno osvetljenost prostorov, hkrati pa zagotavljajo manjšo porabo energije. Za branje iS pisanje je potrebna dobra svetlo- mizne svetilke, ki razsvetlju- mize postavimo tako, da nanje pada dnevna svetloba, torej pred ali pod okno. Manje lahko namestimo na- Minister Turk na Dornend ba, saj sicer trpijo oči. Varčevanje z nameščanjem prešibkih žarnic je pri tem nesmiselno in naredi več §ko- Urša Peternel "Vedno, kadar se peljem mimo Lesc in ob cesti vi- de kot koristi. Šibkejše žar- na lučeh, zato je z njih treba nice lahko namestite v pros- prah redno brisati. Enako tore, ki jih ni treba tako zelo velja tudi za žarnicer Največ razsvethti - na primer hod- svetlobe prepuščajo lestenci jejo točno tisto površino, ki jo potrebujemo. Svetlobo jemljejo tudi zapra- dim oglas domenca. com, šeni ali neprosojni senčniki se sprašujem, kakšno pod- niki, predsobe, shrambe, kleti in podobno. Pri varče- OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 Vda jetje je to." je na vprašanje, zakaj se je na Jesenicah odločil obiskali ravno pod j et» je Domenca, odgovoril minister brez listnice, odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, Žiga Turk. Na sedežu pod-jetja so ga sprejeli direktor jugoslav Pelkovič ter sodelavca Miha Rejc in Gregor Fras. V imenu Občine Jesenice pa je ministra pozdra- nistia je predvsem zanima- tako inovativno, prodorno se je pred nakupom smoti- vila vodja oddelka za go- lo, kako deluje podjetje, ki in pomembno v sloven-no posvetovati s prodajalci. spodarstvo Boža Kovač. Mi- je majhno, a kljub temu skem merilu. Želel pa je ali svetilke s senčniki iz prosojnih materialov. Prihranek energije omogočajo tudi varčne žarnice oziroma sijalke, ki porabijo štirikrat manj energije kot navadne žarnice z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje. V nekaterih starejših svetilih ne d eia j o-dobro, zato A Minister Žiga Turk z vodstvom Domence in vodjo oddelka za gospodarstvo na občini Božo Kovač tudi izvedeti, kot je dejal, kaj lahko naredi država, da bo takim podjetnikom lepše. Predstavniki podjetja so ministru predstavili svoje delo, govorili pa so tudi o razvojnih možnostih, je povedal Miha Rejc. omenca je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij, ukvarjajo se z računalništvom, svojo dejavnost so poimenovali Mavrica spletnih rešitev, kamoi sodi registracija domen, gostovanje na spletnih strežnikih, izdelava spletnih projektov, spletni strežniki, oglaševanje m elektronsko poslovanje. Sestrsko podjele TI pa vodi spletni nakupovalni center Mimo vrste. Jeseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 5 Krajevna skupnost KS Sava so praznovali Na osrednji prireditvi v gledališču Tor^eta Čufarja je predsednica sveta KS Majda Comilšek krajane pozvala, naj s skupnimi močmi prispevajo k lepši podobi in razvoju tega dela mesta. Janko Rabič V krajevni skupnosti Sava na Jesenicah se vsako ieto v septembru s ponosom spomnijo na pomemben dogodek iz leta 1538. Takrat je bilo naselje Sava prvič omenjeno. Letošnji program ob prazniku je vsebo« val već standardnih prireditev. Zadeli so v športnem duhu in za ljubitelje balinanja organizirali tekmovanje dvojic. Prireditev za otroke na Čufarjevem trgu so zaradi dežja in nizkih tempera* tur prestavili v oktober. Na osrednji prireditvi v gledališču Toneta Čufarja je predsednica sveta KS Majda ComUšek krajane pozvala, da s skupnimi mo^mi prispevajo k lepši podobi in razvoju tega dela mesta. Župan Tomaž Tom Mencinger je predstavil Številne novogradnje, ki se obetajo v prihodnjih letih. Sledila je nel kot glasbeno darilo na- Voditeljica prireditve Darka Rebolj z nagrajencem Francljem RabiČem podelitev priznanj ljudem, ki veliko prispevajo k večjemu ugledu krajevne skupnosti. Franc Rabič, ki je kot hišnik zaposlen v Gimnaziji Jesenice« ga \t prejel za skrb pri urejanju stavbe in okolice. SajTiir SuJa. lastnik lokala Teater, za sodelova- Lan Kerštanj iz Plesnega studia Ritem Kranj. Za zaključek praznovanja KS Sava so organizirali pohod in družabno srečanje krajanov v Črnem vrhu nad Jese- grajencem. Franci)u )e zapel gimnazijski pevski zbor. Samirju sta zaigrala kitarista, Tomažu pa je zapel ^en Kofol, sicer ravnatelj OŠ Poldeta Stražišarja. Program je obogatil miad plesni par Nadja Arhar in nje pri prireditvah na Čufarjevem trgu in za urejanje okolice. Tomaž Tom Men* cinger pa za dolgoletno uspešno vodenje KS Sava. Kulturni program je izzve- nicami. K Covor predsednice KS Sava Majde Comilšek Delsvska hrànihics OBČANKE iN OBČANI OBČINE JESENICE S- * Odtlej Delavcu Hranilnic« pri rui ^•••nicahi nudimo vam najcanejia plačevanj« poloSnIe na bananam trgui mc 0,33 EUn In 0,63 EUR, * novo odprtim OMbnlm računom po treh radnih prilivih pla^ aH pokojnina pripliamo 21,00 EUR, * la dapositno variavanja vam prisnamo do 9,4SVq obrastao maro, * za rantno var6avan]a dobita do 4,797e obraatno maro, * kradM ao po vaU mari: * najnižja obraatna mara» * stroiak odolH^tva In zavarovanja kradita Sta n^leentjiai * hipotakama kradHa dajemo do 30 lat. Odločitev je v vaših rokahi Zalo vas bomo vasell v nail poelovni enoti: na Jasenioah, Cesta Mariala Ttta 63, tel.: 04/980 82 70 (-74), od 8. oktobra 2007 na spoznavna dneva vsak delomi dan od 6.30 do 17.00 ura. Spletna stran: %vww«delavska-hranllnlca.sl E^oita: Jeseniee^dalavslca-hranilnlca.sl i Gasilci merili moči v različnih veščinah Športni park Podmežakla je bil prizorišče letošnjega medobčinskega tekmovanja ekip prostovoljnih gasilskih društev (PGD) iz občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Organizirala ga je Gasilska zveza Jesenice v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom Planina pod Golico. Cilj tekmovanj je utrjevanje pripravljenosti gasilcev in gasilk za posredovanje ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. ■fWi Pisma sprotno, šprevarami in goljufi' voljtveäne ikinUiajjev. Nami- uspešno. S sedmimi odstotki jo se dokazano ukvaijajo posa- govanja o sprejeti odločitvi o zatnenjanth delnic oz. s kupni- - . mezniki, ki iščejo same svoje prodaji pred zasedanjem skup- no od Energetike bodo delni- osebne korist i in izražajo ne- Jfine so neresn ična (n mresn ii- Ča rji imel i na vdjo skoraj mili- Mali delničarji se Čutijo za4o\^ijstfo, ker niso bili izv^- ne so tudi navedbe, da nadzor- jon evrov. To pomeni, da bi Ijeni za Člane nadzom^ sve- ni svet ni sprejel ustreznih skle- bila delnica Lamete, vrednote- ogoljufani • kdo jih je ogoljufal ta. Kakšnih informadj niso pav po določbah statuta. Ob imeli delničarji na Jesenicah in preverjanju dejanskega stanja na samo na oplemenitena sredstva Energetike, vredna Dne 2 J. septembra 2007 je kaj bi storili drugače. Če bi jih je sodišče že ugotovilo, da je okoli 18 evrov ali skoraj deset-novinarka Uria Petemel pred- imeli? Hipotetično in po zatr- nadzorni svet opravU natančno krat več, kot znala dogovotje-stavila dele pogovora s Štirimi jevanju nekaterih znanih jcse- tista dejanja, za katera p redla- na cena d riave in ruskega poimensko navedenimi nezadovoljnimi malimi delničarji. niških nezadovoljfiežev naj hi rui Ravnah in tudi v Štorah gateljica tožbe trdi, da jih ni, kupca. Tudi druga primerjava, poleglega pa je sodišče izdalo Še ki kaže, da bi imela delnica rta Od naštetih delničarjev je eden mali delničarji imeli vse po- drug sklep /ki je bil novinarki Jesenicah šestkrat večjo vred- pred časom v ruispro^u s suge- trebr\e informacije. Pa vendar, za molČan ), da se tožben za - rxost, kot je bih na ravni drža- stijo direktorja kupo\^ delnice ponujena cena delnic ruskega htevek vrne predlagatelju v po- ve dogovorjeno, če bi se delni- drugih delničarjev Lamete po kupca je bila na korycu za vse pravek, ker sodišče iz tožbe ni čarji na Jesenicah lahko lastni- vi^i ceni, kot jo je ka$nqe pO' enaka, razlika je-bila le v stro- moglo razbrati, v kakšnem nili po v zakonu nakazani n udii rusk i k upec, drugi delni- Ških poslovanja, ki so bili na Je- svojstvu je tožba vložena in kaj mož:nosti neposred ne p ridobit- čar pa je pred Časom že pred- senicah tremino tolikšni kot na želi vlagatelj z njo doseči. ve deleža v Acroniju. Oh tem se stavil svoj način upravljarva s omenjenih lokacijah. Ob vseh napisanih neresni- sama po sebi izpostavlja ugoto- ti^imi sredstvi in tak način ves čas brez konkretnih dokazov Spoštovani delničarji, vaš cah in ruimigovanjih pa izsto- vitev, da naj bi bila uprava in očitek, daje bilo vse v rokah di- pa umna ugotovitev, da naj bi podtika tudi direktorju Lame- rektorja Lamete in da nadzor- bila odločitev o pnxiaji politič- nadzorni svet odgovorna, ker državi ni uspelo pridobiti te. Vsakdo ima pravico raz- ni svet ni oprav^al svojejimkci- na in da odgovorru)st nadzor- ustreznega kupca in ker ni mišijati, da Je bil ogoljufan, je, je zmoten, tendenciozen, , nega sveta ostaja, Uprava in sprejela in izpeljala tistih za- prevaran, zaveden in da ni slabonameren in zavajajoč, nadzorni svet se nikoli nista konskih določil, ki bi h bolj imet pravih in zadostnih infor- Boljšim poznavalcem razmer izo^bala svoje odpornosti. Za ugodni za male delničarje. Za maäj. Toda s kakšno pravico jt več kot jasno, daje bilo vse v tisti del poslovanja, ki je bil v podtikanje take odgovornosti gredo ti oätki na direktorja in rokah države in ruskega kup- rokah uprave in nadzornega pa bi se dalo seznam udeležen- äane nadzomegfl sveta in ka- ca, ki sta se dogovorila za ceno, sveta in se rwwoia na prodajo cev močno razši riti, tudi na terega dela niso oprain^i in kje konkretno so dokazi za to? S časovne okvirje in rtačin proda - družbe Ene rgetika in upravlja' k akSn ega cit i ranega nezado - je. Dì rekto r i n nadzorni svet nje s pridobljen im i sredstvi, po- voljnega malega dein ičarja. katerim d^anjem je bila oprav- sta bila odgqvoma izključno za znavald borznih dogajanj žaljena ^Ijufija ali prevara? Na- izvedbo posla in za spoštovanje trjujejo, da je bilo izjemno Ludvik Bérgus Direktor 5 _ • • « ^ 4 v ^ ^^ : •v - Gre za obvladovanje različnih veščin, To so vaje z vedrom in z motorno brizgalno in Štafetni tek z ovirami. Nastopilo je 27 ekip posameznih društev 12 občin Jesenice in Žirovnica, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Jesenice. Pri članih A so bili najboljši člani PCD Javorniški Rovt pred PCD Zabrezn»-ca in drugo ekipo PGD Blejska Dobrava. Pri Članih B je nastopila le ekipa PGD Smokuč, pri Članicah 8 pa ekipa PCD Blejska Dobrava. Pri mladincih so veščine najbolje obvladali člani ekipe PGD Hrušica pred PGD Koroška Bela in PGD Blejska Dobrava, pri mladinkah pa PGD Hruiica pred PGD Blejska Dobrava. Pri pionirjih so se najbolj izkazali člani ekipe PGD Blejska Dobrava pred PGD Koroška Bela In drugo ekipo PGD HruŠica. Pri pionirkah je nastopila le ekipa PCD Blejska Dobrava. Gasilska zveza Jesenice se zahvalj Zavodu za šport Jesenice, ki je vsem ekipam v športnem parku omogočil nemoteno izvedbo tekmovanja. J. R. WWW.GORENJSKICLAS.SI OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tei.: 04/5832-663 VARMIK - ADO IzdelBVB In CyX9.KDG!Ili montaža Q4f 335B64 PVC in ALU OKIMA - VRATA aALKOfMKK OGAAJS ZlfMlKJ VWTOXn KOVAfME In KJKMIAVTC OCiRAJC 6 leseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 Kultura Šesti Čufarjev maraton V sodelovanju Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in javnega sklada kulturnih dejavnosti 50 v času od 17. do 24. septembra pripravili že Sesti Čufarjev maraton. Tokrat so se predstavila "občinska gledališča" in popestrila kulturni ntno KonkrETNO na Stari Savi na Jesenicah. Pričeli so člani Farnega kulturnega društva Ko- I Trg fia Stari Sdvi 16 zaživel v zvokih etno glasbe. Anka Bulovec šalcem predstavili 2 ljudski- roška 6ela s komedijo Serijski brivec v režiji Gregorja ČuŠi* na. Drvp so bili na vrsti domačini, igralska skupina Gledališča Toneta Cufarja Jesenice s priredbo komedije A. T. Lin-hana Ta veseli dan ali i\/1atiček se ženi. Tretji nastop je pripadel igralski trojki Gledališča Aksa Javornik-KoroŠka Bela in režiserju Franciju Tušarju z delom Žena mojega moža (na fotografiji), Še enkrat je rra oder prikorakala Četica iz KO Igralska skupina pri Gledališču Toneta čufarja Jesenice s komedijo Monty Python, kralj Artur in sveti gral, zaključek pa je pripadal ekipi KUD jaka Rabič Dovje-Mojstrana na čelu Marselom Gombocem in predstavo Kam gremo. Prijetno druženje in uživanje v res prisrčnih komedijah, ki lahko vsaj za en večer preženejo vsakodnevne težave. J. P. Zasuti sledovi v Kosovi graščini na Jesenicah je potekala razstava likovnih del, glagolskih pismenk z naslovom Zasuti sledovi avtorja Franca Rasingerja. Avtor prihaja iz Šentpetra pri Šentjakobu v RoŽu. Kot je v katalog ob razstavi zapisala dr. Hiltrud Oman, Rasmger ne samo slika, ampak tudi piše; slika v vrstah, berljivih vodoravno in navpično, pa tudi v obliki krila, vnaša črke glagolice, prenaša verze in r>a slikah zapisuje nenavadne izreke slovenskih pesnikov. U. P, rt C 5 I 1 i i i Sledovi duše V razstavnem salonu DOLIK se s svojimi likovnimi deli predstavlja )ože Pristavec s Črnivca pri Brezjah, član DOLIK-a pri KD Svoboda Tone Čufar. Takoj ko vstopiš v salon, te presenetijo likovna dela velikega formata in še bolj zanimive tehnike, Poleg običajnih del v tehnikah akril, olje ali akril-olje in meSani tehniki se takoj opazi nova smer sporočil avtorja, nenavadno zanimiva tehnika, ki na nekaterih slikah meji na kiparstvo, slikarstvo in rezbarstvo. ]. P. mi pesmimi m s ce- bruhali ogenj. Zadnja pa je zasedla oder se dem članska center Jesenice, KJub jeseni-študentov in Zavod za Na trgu na Stan Savi )e koncert etno glasbe z naslovom KonkrETNO. Na odru in pred njim sta nastopila dva slovenska ansambla in lotnega slovenskega kultur- skupina Strizzy in množici šport Jesenice, je bii prosi, nega območja. Skupina Ču- mo^O pospešila $rčni utrip. Organizatorji pa so se paka bra, ki je nastopila naslednja, je navdušila prav vse obiskovalce. Ob ritmih Izvajali so glasbo različnih spomnili tudi tistih, ki se ta narodov in kultur, od cigan- dan niso prav niČ zabavali, ske, izraelske pa vse do ru- Na prireditvi so zbirali pros- glasbeno-artistična skupina, afriSkih bobnov, na katere ske in slovenske, ki je poslU' tovoljne prispevke za ljudi. Prvi je nastopil ansambel so igrali trije glasbeniki, so šalce popolnom;a prevzela s Tolovaj Mataj, ki je zbrano publiko ogreval 2 glasbo, od- artisti spretno žonglirali z različnimi rekviziti, med igrano na ljudska glasbila. V njimi tudi z gorečimi bakla-svojem nastopu so se poslu- mi ali noži ter pogumno plesno energijo in jih pospremila v noč. Vstop na prireditev na Stari Savi, ki so jo organizirali Mladinski so jih nedavne poplave n a j b olj p rizade ) e. Kon čn o vsoto 13^,29 evra so nakazali na račun občine Železni- Bobnarji glasbene in artistične skupine Čupakabra Skupina Strizzv je na Jesenicah naredila močan vtis Jeseniško gledališče zmagovalec Linhartovega srečanja Gledališče Toneta Čufarja je prejelo glavno nagrado za najboljšo predstavo Kralj Arthur in sveti gral, igralec Vid Klemene pa za najboljšo stransko vlogo. Urša Peternel grado matlček za najboljšo Saša Klančnik za vlogo na je predstavo v celoti podelila Švejka v predstavi Prigode S slavnostno podelitvijo Gledališču Toneta Cufarja matičkov se je prejšnjo so* Jesenice za predstavo Kralj boto končalo 46. Linharto- Arthur in sveti gral. Poleg vo srečanje - Festival gleda- tega je matička za najboljšo liških skupin Slovenije, ki stransko vlogo prejel Vid je med 27. in 29. septem- KJemenc iz jesen brom potekalo v Postojni v gledališča za vloge v isti organizaciji Javnega sklada predstavi. RS za kulturne dejavnosti Poleg tega je žirija podelila in občine Postojna. Med- še matička za najboljšo narodna žirija je glavno na- glavno vlogo, ki jo je prejel dobrega vojaka Švejka (Šentjakobsko gledališče Ljubljana), Matička za an-sambelsko igro pa je prejelo Gledališče Gnosis. 11. Gimnazija Maribor, za predstavo Hamlet stroj. Na festivalu so si gledalci v na prav vseh predstavah, občinstvo pa ni bilo le iz Postojne in okolice, temveč so se festivala udeležile gledališke skupine iz vse Slovenije, tudi zgolj kot gledalci, kar je Festival Linhartovo srečanje resnično spremenilo v pravi praznik ljubiteljske- treh dneh iahko ogledali ga gledališča, je v imenu deset predstav iz Slovenije, zamejstva in tujine. Dvora- organlzatorja povedal Mat jaž Šmalc. Vid Klemene prejema nagrado za najboljšo stransko vlogo. Nagrajena predstava Kralj Arthur in sveti gral Jeseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 7 Sport Za zdaj so slavili doma V štirih krogih v ligi EBEL so hokejisti Acronija Jesenic prikazali dobro igro, zmago pa so si zagotovili le na domači tekmi v Podmežakli, ko so ugnali ekipo celovškega KAC-a. Vilma Stanovnik Jesenice • Dva tedna po zadetku nove sezone v ligi EBEL so hokejisti Acronija 1 es e nie v konkurenci desetih ekip na osmem mestu. Edino zmago in tri točke so si zagotovil: na domači tekmi v PodmeŽakJi, kjer so v drugem krogu gostili ekipo KAC-a iz Celovca In slavili z 2 : Cola za domače sta dala Gregor Polončič in Ju* rij Gol]ČiČ. Odlično pa so jeseniški hokejisti začeli tekmo prvega kroga, ko so gostovali pri Vienni Capitals na Dunaju, kjer letos igrata tudi brata Marcel in David Rodman ter lanski "železar" Aaron Fox. Žal pa točk niso prinesli domov, saj so bili domačini na koncu boljši z rezulta» tom (S : 4, za Dunajčane je dvakrat zadel tudi David, enkrat pa Marcel Rodman. Tako tudi goli Markusa Mattbiassona, |urija Goliči-ča, AJeŽa Kranjca in Dereka Bekarja niso zadožČali več kot za časten poraz. Zelo časten pa je bil tudi po- šestimi točkami trenutno izrednem občnem zboru nadaljujejo spremembe, raz Jeseničanov v 3. krogu na četrtem mestu. Že to ne- Hokejskega kluba Acroni Mislim, da ekipa, ki je dela- Ekipa Acronija Jesenic si je edino zmago v dosedanjih tekmah nove sezone lige EBEL zagotovila doma proti celovškemu KAC 'U* I FOTO' Don lige EBEL v Gradcu, kjer si hokejski kruh služi nekdanji jeseniški igralec in re- prezentant Ivo Jan. Železar-ji so namreč povedli z go» lom Chrisa Brighta, med strelce za rdeče pa sta se vpisala Še Matthiasson in GoliČiČ. Na drugi strani se je z golom in podajo izkazal Ivo Jan, ker pa se je tekma po rednem delu končala z neodločen izidom 3 : 3. je sledil podaljšek. Ko je nekaj sekund pred koncem že kazalo, da bodo odločali kazenski streli, pa je za Graz 99ers zadel lob, Jeseničani pa so se morali zadovoljiti zgolj s točko, ki jo prinaša poraz po podaljšku oziroma kazenskih strelih. Zelo tesen izid 5 : 4 pa je bil tudi na tekmi 4. kroga lige EBEL, ko je moštvo Acronija Jesenic v nedeljo gostova- pri ekipi Red Buli Salzburgs. Rdeči biki. ki letos veljajo za favorite lige EBEL, so sicer povedli, toda pri vodstvu 2 : O so jih Jeseničani z goloma Healyja in Marjana Manfrede ujeli. Bekar pa je iienači] na 3 : 5. Dobrih deset minut pred koncem je Boris Prebiar zadel za 4 : 4, toda dve minuti kasneje so Salzburžani znova vodili, vodstvo pa jim je uspelo obdržati do konca. Tako je po štirih krogih ekipa Acronija Jesenic zbrala tri točke in je na osmem mestu lestvice, na kateri vodi ekipa Vienna Capitals s 7 točkami. Eno jitn je namreč na zadnji tekmi od-ščipnila ekipa ZM Olimpije, ki se je kot novinec v ligi deljo, 7. oktobra, pa se v Tivoliju obeta tudi prvi slovenski derbi, ko se bosta srečali ekipi ZM Olimpije in Acronija Jesenic. Še pred tem pa bo zanimivo tudi danes zvečer ob 19.15 na Jesenicah. ko bo domače moštvo gostilo še enega novinca v letošnji ligi EBEL, Albo Volan. "Čeprav bera točk iz prvih gali in tudi danes - glede na veijavni pravilnik - sprejeli Jesenice zadovoljen pred- la to poletje, že lahko nekaj sednik kluba Dimitrij Pici- pokaže, tisti, ki se nam niso ga. ki je sedaj po vseh pravi- pridružili, pa mislim, da nimajo mesta v novem upravnem odboru." je tudi povedal Dimitrij Piciga, ki je hkrati tudi novi predsednik Upravnega odbora kluba. Po izvolitvi že enega podpredsednika (po odstopu Slavka Ažmana) Maljaža Skubeta in treh novih Čla- lih tudi formalno postal prvi mož najuspešnejšega jeseniškega Športnega kolektiva. "Rad bi povedal, da je bilo delo v klubu v zadnjem obdobju malo neobičajno, zato bi se rad zahva-lil vsem, ki ste nam poma* štirih tekem ni velika, pa sem zadovoljen s požrtvovalno igro moštva in sem zelo ponosen nanj. Tako želim in verjamem, da bodo prišle tudi točke, upam da že ta vikend štiri," je bil minuli ponedeljek po sklepe» tako da je sedaj nov UO Tüna Majnardija. Borisa MarČetiČa in Roka naše delo popolnoma trans- Pivka, so ostali člani UO še: parentno. Moj namen sedaj je, da čim prej skličemo redno skupščino in zagotovo bom predlagal, da se Mencinger, Zvone Jurko tudi v upravnem odboru vič, Tomaž Vengart (Člani). Ljubo Jasnič, Vasilij Prešeren (podpredsednika), Ro« bert Pajk, TomaŽ Tom iožen]em drlave in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in spr.) rn sklepa Občinskega sveta Občine Jesenice z dne 20. septembra 2007. t«r sklepa Strokovne komisije za izvedbo postopkov pfodaie stanovanj, ki so v lasti občine Jesenice 2 dne 29. avgusta 2007, objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka prodaje stanovanj, ki so v tasti Občine J^ sanice, naslednjo: JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO STVARNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE JESENICE 1. Predmet proi^e je: Stanovanje št. 6 v skupni izmen 23,90 m2 v 1. nadstropju v stanovanjski hiši Cesta Borisa Kidt^ 24. IzkUcna cena zr^asa 9.950»00 EUR. Najemni stanovanja ima predkupno pravico. 2. Podatki o nepremičnim: Nepremičnina, ki je predmet javne ponudbe, le last Občine Je* senice. NajemniK predmetrvega stanovanja ima predkupno pravico. Etažna lastnina za navedeno nepremičnino še ni urejer^a in jo ureja kupec sam. 3. Pogoji za ude^e^ na razpisu: V positopku latiko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo prevzele pripravljeno Razpisno dokumentacijo. Ponudniki naj predložilo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE • STANOVANJA {2 NAVEDBO NASLOVA IN ŠTEVILKE STANOVANJA) na vložišče Oböne Jesenice ali priporočeno po poèti na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice. Na zaprti kuverii naj ponudniki navedejo tudi Ime, točen naslov, telefonsko številko ter e-nasiov po^rjatelja. Ponudniki, ki želijo sodelovati v javni ponudbi, so pred vložitvijo ponudbe dolžni položiti varščino kot garancrio za resnost ponudbe. Varščina znaša 10 odstotkov (deset odstotìw) od izhodiščne cene za nepremičnino, za katenD kandidira ponudnik. Varščino so dolžni ponudniki vinnan^co vplačati na pod-račun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: 01241-0100007593, sklic 18 75400-2001004-03524307 s pripisom "var^ina za n^up banovanja (z navedbo stanovanja)*. Plačana varščina bo tzt^ranemu ponudniku vračunana v ceno» neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. 4. Potek razpisa: Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o stanovanju in številka stanovanja, ki je predmet javne ponudbe, ter posebni pogoji (n zatiteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudn^ ki, kakor tudi merila za izvedbo javne ponudbe so razvidni iz razpisne dokumentacije. Razpisano dokumentacijo Interesenti prevzamejo na Občini Jesenice, na Oddelku za okolje fn prostor, pisarna št. PIO, vsak delovni dan» od dne objave javne ponudbe dalje. Rok za oddajo ponudb je petek. 19. oktober 2007. do 12. ure. O dokončni ^biri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v roku 60 dni od poteka n^ka za oddajo ponirdb. Do tega datuma so kupci vezani na svojo ponudbo. Nepopolne ponudbe in ponudbe, ki bodo prispeie po 19. oktobru 2007. ne bodo upoštevane. Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v postopku javne ponudbe ne izbere nob^e czmed prispelih ponudb oziroma da i S začeti postopek kadark<^l do sklenitve pravnega posla ustavi. Vsa dodatna pojasnila interesenti dobijo na Občini Jesenice, Cesta zelezaijev 8, Jeser^ce, Oddelek za okolje in prostor, Marija Lah. tel. 04/58 69 304. Pripravila: s Marija Lah. dipl. upr. org Predsednik strokovne komisije Tomaž Vidmar Z glasovanjem na ponedeljkovem izrednem obenem zboru je novo vodstvo kluba še EBEL dobro znašla, sài je S enkrat dobilo podporo čUnov. s feseni^ke novice, petek, 5. oktobra 2007 Razpis OBČINA JESENICE Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice 2.4 POSEBNI POGOJI Do dodelitve neprofilaega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjiti, odvzetih po predp^h o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprgfitnege stanovanja po pravilniku. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona ščeni plačila varščine-lista A, in na prosilce, ki so do^* (točkuje se tudi nosečnost, izkazana s potrdikpm 30 uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. RS, št. ni plačati varščino - lista B. 131/2003 in spremembe-v nadaljevanju: uredba) oziroma na podfagl ustreznega predpisa, ki bo veljal v času najema stan ovanla. Občina Jesenice ima pravico vsaldh pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofrtnega stanovanja. Primer: Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 54,62 m2, točkovano z 290 točkami, znaša najemnina v mesecu septembru 2007, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 154,63 evra. zdravni ka) Velikost LISTA A LISTA 6 gospodinjstva % max neto dohodek v EUR % max neto dohodek v EUR 1 -člansko 90 do 696,08 90-200 do 1.546,84 2-člansko 136 dO 1.044.12 135-250 do 1.933,55 3-člaf)sko 16S do 1.276.15 165-315 do 2.436,28 4-čfansko 195 do 1,508,17 195-370 dO 2.861,66 5-čiansko 225 do 1.740,20 22S425 do 3.117,04 6-čiansko 255 do 1.972,23 255-470 do 3.635,08 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk. Teseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 9 Razpis Državljani z daljšo delovno dobo: za vsako lelo delovne dobe: iec oziroma jih je organ občinske uprave v skladu z Uredbo k dopolnitvi vloge v določenem roku. Vloge prosilcev, ki o upravnem poslovaniu (Uradni list RS, št 20/05 Jn spre- bodo oddane po zaključku razpisnega roka. kot tudi vloge. membe) dotžan orìdobìti sam: Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja: 10 Dejansko, neprekinjeno stalno bivanje prosilca v Občini Jesenice: - za vsako leto dejanskega neprekinjenega stalnega bivanja v Občini Jesenice nad 5 let ki v 15 dneh ne bodo dopolnjene, bo pristojni organ zavrgel s sklepom, prav tako bodo zavržene tudi vloge, ki jih bodo oddali pni^silci, ki ne izpolnjujejo posebnih pogojev. 5 Izobrazba prosilca In članov gospodinjstva: - sred nja - V. stopnja: -višja: - visoka ali unverzitetna: -več: Priloge, ki jih predloži prosilec: 1 Obvezne prihge: - f otokop ije osebnih dokumentov prosi Icev i n oseb. ki skupaj KO N č N E DO LO č B E z prosilcem prosijo za neprofitno stanovanje; - potrdilo o strokovni izobrazbi prosiica in članov gospodinj- PRISTOJNOST stva (fotokopija diplome, spričevala, dmgo) - listine, izdane strokovna služba Občine Jesenice bo ugotavljala pravočas- 30 50 60 80 v tujini, morajo bitì nostrificirane; - potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let; - potrdilo o delovni dobi. 2, Priloge o rzkazovan/u stanovanjskega steiusai nost, popolnost in utemeljenost pr^spefitt vlog. Občina Jesenice bo imenovala komisijo, ki bo ugotavljala stanovanjske in socialne razmere vlagateljev. Komisija bo na terenu opravila oglede stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev. Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede -veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosil- I cev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Jesenice, prosici, kl so se uvrstili na prednostno listo po pre}snjih razpisih, dnižine z manj- izkazovanju družinskih razmer. podnajemna pogodba oz. izjava prosilca, zaka) pogodba n< RELEVANTNE RAZMERE sklenjena: - dokazilo o zadnji plačani najemnini. šim številom zaposlenih, mlade družine, družine z večjim Številom otrok, invaJidi in družine z invalidnim članom, ženske irr ženske z otroki, žrtve dru^nskega nasilja, žrtve vojnega nasilja, prosilci z daljšo de(ovno dobo. 4. VARŠČINA Varščina za uporabo stanovanja so denarna sredstva, ki so ob morebrtni izselitvi naiemnika iz stanovanja potrebna za 4. Pritoge o izkazovanju zdravstvenih razmer: vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju - dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za so- običajne rabe stanovanja. Plačilo varščine je pogoj za skle- daino delo, Zavoda za pokojninsko -in invalidsko zavarovanje nitev najemne pogodbe. Varščina za uporabo stanovanja znaša tri mesečne najemni- -odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polno- ne za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, na dan dodelitve stanovanja. Primer: Za povprečno stanovanje v izmeri 54,62 m2, točkovano z 290 točkami, znaša varščina v mesecu -potrdilo zdravnika o morebrtni nosečnost»; Prì obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v Času oddaje vloge In so navedene v VI09I. Prosilec je dolžan Občino Jesenice v roku 8 dni od - dokailo o statusu rodrtelia. ki sam preživlja otroka (samo- spremembe pisno obvesirti o spreniembl podatkov, ki jih je h rani lec) - potrd Ho,dajepreživninaneizter1iivaoziromaod- navedelvvlogl. ločbo o prejemanju preživnine iz pre^inskega sklada; če se v postopku ugotovi, da je prosilec navedel neresnič- - odločbo Centra za socialno delo o ločenem življenju st^- ne podatke z namenom pridobitve pravice do neprofitnega šev In mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih stanovanja, se njegova vloga zavrže. Prosilec je za svoje razmer, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske raz- izjave materialno in kazen^o odgovoren. mere (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu). 6.3 PREDNOSTNA USTA Ko t>o pristojna komisija proučila vse okoliščine in ocenila stanovanjske in socialne razmere prosilcev, bo upravičence uvrstila na prednostno listo po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki bodo uvrščeni na prednostno listo za dodelitev neprofttniti stanovanj» bo javno objavljen na oglasni deski Oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznama upravičencev, ki so oproščeni plačila varščine, ter upravičencev, ki moralo plačati varščino, bosta oblavlje- oziroma Zavoda za zaposlovanje); (etne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali In mnenje specialistične pediatrične službe ali odločbo o podaljšanju roditeljske pravice; septembru 464.49 EUR. Varščina se zadrži in se ne vrne, če najemnik neprotoega staf>ovanja ni usposobil stanovanja ob izselitvi ali če ni porast nal najemnine ali obratovalni!) stroškov. - izvid osebnega zdravnika (f^ ne sme biti starejsi od 30 dni), ^^ ločeno s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, g ^ ODLOČBE 5. Drugi obrazci, ki iih prosilec in njegovi družinski Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oz. Varščina se najemniku neprofitnega stanovanja vrne ob čiani pritožijo viogi: neiTvrst^i na prednostno listo upra\Ačencev. Zoper odločbo prenehanju najemnega razmerja. Občina Jesenice je dolžna - izjava prosilca in njegovih polnoletnih dmžinskih članov, s i® dovoljena pntozba na župana Obcme Jesentce, Cesta vmrti varščino v evrskem znesku, ki ustreza dejanski vrednosti plačane varščine (oziroma morebitnemu preostanku varščine). katero organu občinske uprave dovoljujejo, da pridobi po- lözarjev 6. Jesenice, v 15 dneh od vrocrtve odločbe. Pntoz- datke Iz uradnih evidenc - Priloga št. 1; ba se vloži pisno neposredno ali priporočeno po posti ali da 5. POSTOPEK DODEUEVANJA NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 5.1 VLOGA - izjava prosilca in njegovih polnoletnih družinskih članov, s «J^tno na zapisnik pn organu, ki je tzdal to odločbo. Ob vlo- katero občinskemu organu izrecno dovoljujejo vpogled v ^ pritožbe morajo prosilci piačati upravno takso v višini podatke, ki štejejo za davčno tajnost (DURS) -prftoga št. 2\ 200 točk po tarifrii št. 2 taksne tarife 2UT. kar skupaj znaša -potrdilo o skupnem neto dohodku prosilca in članov go- 14,18 EUR. Prosiici plačajo upravno takso na blagajni spre- spodinjstva od oktobra 2006 do septembra 2007 (va pre- i®"ìne pisarne Občine Jesenice. jemtó, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina. O P^^žbi v roku 60 dni od vložitve popolne pritožbe odloči prežhmina, dohodek študentskega dela, invalidnina...); kot' ^upan Občine Jesenice. Odločitev župana o pritožbi je do- Osebe. ki želijo sodelovati na razpisu za dodelitev neprofìt* dohodek ne štejejo dodatek za pomoč in postre^>o tn dru- končna. nih stanovanj v najem, lahko na Intemetni strani Občine Jesenice. wvi/w.Jesenice.si, ali v sprejemni pisarni Občine Jesenice, Cesta železarjev Jesenice, dvignejo obrazec vloge. Na razpis se lahko prijavijo od 15. oktobra 2007 do gi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dot>odki od občasnega dela inva- 6.5 DOKONČNI SEZNAM UPRAVIČENCEV kidov, ki so vključeni v instiUjcionalno varstvo, sredstva za Po rešrt\n vseh pritožb bo lavno objavljen dokončni seznam odpravo posledic nesreče rtd - priioga Ši 3; upravičencev, ki jim bodo dodeljena stanovanja. Z upravi- vključno 15. novembra 2007, tako da v sprejemni pisarni - dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo Invalidskega čenči bodo sklenjena najemna ra^erja za nedoločen čas z Občine Jesenice vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah do 16. (n ob petkih do 13. ure vložijo izpolnjeni obrazec vloge z ustreznimi prilogami ali pa jih s priporočeno pošiljko pošlje- vozička aH o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, koli- neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno kor gre za invalida po tretjem odsta\4^u 3. člena tega pravil- zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni nika-p///oaašt. 4-, jo na naslov Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, - izjava o sodeJovaniu na prejšnjih razpisih - priioga èL5. Cesta železarjev 6. 4270 Jesenice, skupaj z dokazilom o poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev. Z dnem objave tega razpisa preneha veljati seznam upravi- plačani upravni taksi. 5.2 UPRAVNA TAKSA Ob vlo^tvi vloge morajo prosilci plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izd^o odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. I RS. št. 40/2004-v nadaljevanju: ZUT), kar skupaj znaša 17,73 EUR. Vlagatelji plačajo upravno takso na blagsgni sprejemne pisarne Občine Jesenice. Prosilci s slabim premoženjskim položajem l^ko v skladu s 25. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. t. ßS. št 8/2000 in spremembe) zaprosijo za oprost^ev plačila takse. Status socialnega upravičenca uveljavljajo na pod^gi pravnomočne odločbe pristojnega centra za socialno delo o denarni socialni pomoči. Dokazila, ki jih po uradni dolžnosti In na podlagi Izpol- čencev prejšnjega razpisa. Dokončni seznam upravičencev njenega obrazca Priioga št 1 pridobi organ občinske po tem razpisu velja do objave naslednjega razpisa, uprave: - potrdilo o številu članov skupnega gospodinjstva; • v primeru brezposelnosti potrdilo o brezposelnosti člana gospodinjstva (potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje); - kopijo poročnega lista aii dokazilo o obstoju zunajzakonske skupnosti (potrdite pristoine upravne enote o skupnem gospodinjstvu na istem naslovu v zadnjih 2 (etih pred vložitvijo vloge); - strokovno mnenje pristojnega centra za socialno delo skupaj s poročilom pristojne policijske postaje o nevzdržnih razmerah v družini; - potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. Potrdila, kj ne Izkazujejo trajnega statusa, ne smejo brti starejša od 30 dni od objave razpisa. 6.6 INFORMACUE Več informacij lahko dobite na Oddelku za okolje in prostor Občine Jesenice. Cesta železarjev 6, Jesenice, v sobi P10 med uradnimi urami: - ponedeljek: 8.00-15.00. -torek: 8.00-15.00. -sreda: 8.00-18.00, -petek: 8.00-13.00, 5.3 DOKAZILA O STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH 5.4 DOPOLNITEV VLOQE RAZMERAH PROSILCA ali vsak dan med poslovnim časom na telefonskih številkah ali e^aslovih: 04/58&-d2'-77, ga. Andreja Sirk (andreja.siri^^lesenice.si). 04/586-92-72, ga. Simona Ferčej {Simona. fercej esenice. si). 04/586-93-04, ga. Marica Lah (mafija. Iah@jese nice .si). Vlogi neprofitnega stanovanja prosi Prosilci, katerih vloge bodo nepopolne, bodo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (ZUP muk v enem sanwn imenu, modi? Imejte jo radi. Tudi zanjo je včasih treba potrpeti. mc J Jeseniške novice, petek, 5. oktobra 2007 Mladi Slovesna maturantom slovo Še ena generacija jeseniških gimnazijcev je uspešno zaključila šolanje. Anka Bulovec Pred štirinajstimi dnevi so s kidtumim programom, v katerem so sodelovali dijaki jeseniške gimnazije, na Gim» naziji Jesenice slavnostno poČastUi letošnje maturante. KuJturne slovesnosti Maturant zo Kranjske Gore Jure Žerjav in Žirovnice Leopold PogaČar. Gimnazija Jesenice je zlate matujante Vaneso Kaltak, Miha Sužnika, Evo Mlakar, Matija Podhraškega. Jureta Roprela in diamantnega Benjamina Bizjana, ki je na maturi dosegel vse možne toč- Letošnji zlati maturanti ke» obdarila, knjižna darila pa sta prispevala župana jeseniške in žirovniške ob6ne, pan Mencinger pa je spod- izkaterihžiahtnitudiso.Zla- budno defal, da se bodo na ti znak Gimnazije Jesenice, Jesenicah in v okoliških obči- ki so ga letos podarjali prvič, je prejela profesorica nemščine Darja Črv Šlepec. Ravnateljica Udija Domig je maturantom ob slovesu zaželela Najvišja povprečna ocena je bila 4,27 in so jo dosegli pri preverjanju maturitetnega znanja iz nemškega jezika. Višji nivo so dosegli tudi pri poslitev, kjer bi primerno opravilo 1^9 dijakov, kar po- angleškem jeziku in fiziki, delo našlo tudi čim več per- meni 97-odstotno uspešnost, Povprečno število točk na je-spektivnih, izšolanih mladih skupni uspeh gimnazijcev v seniški gimnaziji v spomla- nah v prihodnje odprle nove. Še dodatne možnosti za za- \z Gimnazije Jesenice se je k spomladanskemu in jesenskemu maturitetnemu roku prijavilo 135 dijakov. Izkazali so se odlično, saj je maturo predvsem vse najboljše, žu- ljudi. Sloveniji pa je 92,65-odstoten. danskem roku je bilo 10,5. Gimnazijci so darovali kri "Zakaj ne bi pomagal, če lahko?" je na vprašanje, zakaj se je odločil darovati kri, odgovoril gimnazijec Erik. Kri je darovalo kar trideset dijakov. Urša Pftehkel "Kri bom darovala prvič in zdaj. ko sem v tem okolju, me je kar malo strah ... S tem ko daruješ kri, pomagaš sočloveku, zato sem se tudi Analot, gre za skandinavsko ime) ... Tako kot njenih 25 sošolk in sošolcev se je tudi Analot krvodajalske akcije na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice udeležila prvič. Pogoj odločila, da se udeležim kr- za darovanje krvi je namieč vodajalske akcije." je, med- polnoletnost (oziroma krvo- tem ko je zdravstveni tehnik dajalcu lahko do polnoletno- Franci pripravljal vse po- sti manjkajo največ trije me- trebno za odvzem krvi, od- seci). Analot, Erik, Eva in govarjala gimnazijka Ana^ drugi jeseniški gimnazijci lot Franci je začetni strah in nelagodje razbil s klepetom o izvoru njenega zanimivega imena {kot je povedala so pogumno prestali preizkušnjo, se nato okrepČaU z malico (klobasa je na trans- fuzioloških oddelkih prete- Gimnazijka Analot tik pred odvzemom krvi, ob njej zdravstveni tehnik Franci Markelj. Amir Bešič, vodja zdravstvene nege na transfu* klost. dandanes krvodajal- Dvoršak, ki je spremljala di- ziološkem oddelku jeseniške bolnišnice, je pove- postrežejo s sadjem, jake. Povedala je, da so se dal> da z Gimnazijo Jesenice lepo sodelujejo, saj letno kri daruje okrog šestdeset dijakov. To je rogljički in nasploh zdravi- krvodajalskih akcij na Gim- mi dobrotami), nato pa so naziji Jesenice pred leti pri- uživali v prostem dnevu, ki čeli udeleževati profesorji, kar 60 odstotkov vseh gimnazijcev, kar močno pripada krvodajalcem. "Su- nato pa so za darovanje krvi presega slovensko povprečje, po katerem se za darovanje krvi letno odloči pet odstotkov prebi* valcev. Lani je na Jesenicah kri darovalo 2600 ljudi, po Bešičevih besedah bi bilo idealno doseči vsaj število štiri tisoč. Krvi namreč ni nikoli preveč, te poudaril Bešič. per je, po odvzemu se poču- navdušili tudi dijake. Tako tim super in zagotovo bom na krvodajalsko akcijo še prišel. Zakaj ne bi pomagal. če lahko?" je na vprašanje, kako je doživel svojo prvo krvodajalsko akcijo, odgovoril Erik. Kri je darovala tudi profesorica Andreja Kosem že nekaj let dijaki četrtih letnikov opravijo to humano dejanje, večina prvič in zato Z nekoliko strahu, ki pa ga vsi premagajo. In veČina se odloČi, da bo kri še darovala, je povedala Kosem DvorŠa- kova. Sprejema za maturante so se udeležili tudi župani Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice, ob njih tudi ravr^ateljka Gimnazije Jesenice Lidija Dornig. Zlati znak je letos prejela profesorica nemščine Darja Črv Stepec (v sredini). Za modne navdušenke V Mladinskem centru Jesenice je potekal tečaj mod Anka Bulovec V prostorih Mladinskega centra Jesenice je bila v mesecu septembn; na ogled slikovita likovna razstava, ki i dekleta takoj ujela med seboj," sta povedali Teja in Ana, "sproščeno ozračje in odlična dnižba sta bila več kot pozitiven pristop k po- bila končni rezuhat trimesečnega umetniškega dela osmih učenk oziroma udele- ženk, ki so se v fe- membni preizkušnji v nem življenju. Če ne bi naredili sprejemnih izpitov, bi se potem morali odločati med poklici, ki nama niso tako pri srcu. Za uspeh .sva trdo delali, vendar bi bruarju prijavile na brezplačni leča j modnega risanja in oblikovanja v Mladin- brez odlične mentorice, kot skem centru Jesenice. Tečaj je vodila univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil Jasna Dordevič. Namenjen je )e Jasna, želeno šolanje ko težje dosegljiva," Simona iz Lesc pa se je tečaja udele- j zaradi ijubezni do ustvarjanja in prijetnega vsem ljubiteljem tovrstne druženja, prav tako Marta in umetnosti, predvsem pa ti- njena hčerka Danaja, Redno so prihajale še Eva, Helena in celo Edina iz Avstrije. Na stim, ki so se odloČili izpiliti risarsko znanje za sprejem- ne likovne izpite na umetni- tečaju so se dekleta naučila ških ali pedagoških fakiJte- nekaj osnovnih pravi] likov- tah in umetniški gimnaziji. ne teorije ter različnih teh- Na preizkus imietniške na- nik risanja in barvanja. Izpo- darjenosti se je želelo dobro pripraviti kar nekaj deklet, med njimi tudi Teja iz okolice Bleda in Ana z Brega pri Žirovnici. "Na tečaju smo se poinjevale so se v črtni risbi, nato v senčenju in liitri risbi. Risaiesoportrel. ustvarjalez barvami, sestavljale kolaž in oblikovale klobuk. 12 jeseniške novice» petek, 5. oktobra 2007 Zanimivosti Komuna Žarek dobila lastno hiško Dan odprtih vrat v komuni za odvajanje od drog Žarek Petra Lotrič Člani komune za odvajanje od drog Žarek so konec septembra pripravili dan odprtih vrat. Pred dobrim letom so dobili v enoletni najem hiško v Soteski, kjer so živeli v zelo skromnih in težkih trenutno živi šest fantov, starih od 20 do 53 let. Predstavnika podjetja Sava hoteli Bled Alenka BeSter in Andrej Šprajc sta Ivanki Ber-čan, predsednici Društva za delo 2 m]adimi Žarek, ki je ustanovitelj komune, predala ćek za tri tisoč eviov. "S tem Ni samoobrambi Petčlanski senat kranjskega okrožnega sodišča je razsodil, da Roman Velikonja novembra lani v svojem lokalu CafTe Inn na brata Hadžič ni streljal v samoobrambi, pri tem pa je bil tudi povsem prišteven. Simon Subic Predstavnika Sava hotelov Bled Alenka Be^r in Andrej Šprajc ter jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger razmerah» sedaj pa imajo denarjem bomo popravili svojo lastno na bohinjskih streho in uredili podstrešne Bitnjah, ki so jim jo kupile občine Zgornje Gorenjske in Železniki. Sedem obćin • Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica, Žirovnica in Železniki • bo denar pridobilo z rebalansom letošnjega proračuna ali pa v proračunu za prihodnje leto, občina Jesenice pa je svoj delež že dala. "Zavedali smo se te problematike, ki pesti posameznike, in smo kot občina pristopili h konkretni pomoči. Župani Zgornje Gorenjske smo stopili skupaj in tudi pomagali s sredstvi iz proračunov. Brez tega komune ne bi bilo» zato smo veseli, da je prišlo do realizacije," je ob tej priložnosti zbranim po* sobe, da bo hiša lahko sprejela še štiri fante. \q že čakajo," je dejala BerČanova. Komuna je regijsko zasnovana, kar pomeni, da imajo pri vstopu vanjo prednost odvisniki iz Zgornje Gorenjske, čeprav trenutno v hiši pokg Štirih fantov iz Železrukov in enega iz Bohinjske Bele živi tudi fant Ì2 Žaica. Fantje imajo postavljen umik drte- va, da si pridobivajo in ojača- jo delovne navade. Skupina se zelo veliko pogovarja, pogovori so tako skupinsld kot individualni. Po izpitih dopolnjujejo svojo izobrazbo, v zadnjem obdobju dveletnega programa pa je poskrbljeno tudi za reintegracijo. To pomeni, da član komune lahko Jesenice» Kranj • Minilo je že skoraj enajst mesecev, odkar je v jeseniškem lokalu CafTe Inn njegov najemnik Roman Velikonja, sicer taksist na Jesenicah, z revolverjem večkrat streljal na goste. Pri tem je 28-letnega domačina Clvioa Hadžija tako hudo laniJ v prsni koš, da je kasneje umrl v jeseniški bolniš« nid, njegov šest let mlajši brat DžeraJd je utrpel hude rane prsnega koša, 22-letni Samir Terzič in 46-letni Miran KovaČević pa lažji rani v golenih. Primer so na kranjskem okrožnem sodišču prejšnji teden že pripeljali do konca, 49-letnega strelca pa je petčlanski sodni senat obsodil na enotno kazen trinajst let zapora. Sodba ni dokončna, saj bo primer zaradi pritožbe obrambe obravnavalo tudi Višje sodišče v Ljubljani. To lahko sodni Roman Velikonja je po mnenju sodišča na brata Hadžić streljal naklepno. 1 fot«.:cokazskav^i« proces vrne na začetek ali pa potrdi prvo sodbo, pii tem besedi dejal odvetnik in opo- pritisnil na petelin. Skupina Hadžič, ko sta zapuščala lo- pa izrečeno kazen ohrani ali zorLl, da sta bila tedaj Hadži- da močno vinjena, zaužila spremem. izvedencev je ugotovila, da je biJ taksist v stanju bistveno kal in Še zunaj lokala. Streljati je prenehal šele, ko mu sta tudi amfetamin, kar pov- zmanjšane zavesti le v tre- je zmanjkalo nabojev," je zroči razdražljivog t in koraj- nutku, ko so ga zbili na da in poudaril tožilec Paiovšnik> Zakaj so se sprli? Čeprav so na šest mesecev io. Sodni senat je nazadnje je izstrelil prva dva strela, z ugotovil, da je prepir Ln pre- njima pa lažje ranil Terziča, rivanje brez potrebe sprožil ki ga je tepel, in Kovačiča, ki Če Velikonja, dolgem sodnem procesu zaslišali Številne priČe, je marsikaj ostalo nepojasnjeno. Se vedno ie tako precejšnja ,, , neznanka, kaj je bil povod J« streljal v prištevnosti? ^^ p^j „iinute, morda miza prepir med Velikonjo in Eno najbolj ključnih vpra- nuto. dlje ne. Ko je Velikonja bratoma Hadžič, ki je spro- šanj je seveda bilo, koliko vstal in začel streljati za bra- njegovim argumentom pa je nazadnje verjelo tudi sodiš- ga je želel zaščititi. "Afekt 20- Zagovornik Csipo je sicer žane zavesti je trajal kvečje- celotno dogajanje videl dru« žil pretep m kasnejše strelja-vedal jeseniški župan To- že dobi službo in še vedno nje, Že takoj po dogodku se maž Tom Mencinger. Obljubil je tudi, da se bodo župani omenjenih občin v komuni ustavili, ko bodo na živi v njej ter se potem postopno vrača v svoj kraj, pri Čemer je regijska zasnova komune bistvena. Edini pogoj koordinaciji pri bohinjskem za vstop v komuno pa je, že- županu Francu Kramarju, da si bodo tudi drugi Župani ja pustiti drogo in pripravljenost za delo za uresničitev te lahko ogledali hišo, v kateri želje. je sicer po Jesenicah govorilo» da so Velikonjo, ki je imel lokal v najemu komaj štiri dni, izsiljevali, kar pa p ri Steven je bil Roman Velikonja, ko je streljal na Četverico. Sodni izvedenci psihiatri si v tem niso bili enotni. Prvi je izvedensko mnenje sestavil psihiater Branko gače. "Velikonjo so zbili na tla in ga pretepali, v roki enega od napadalcev je videl toma Hadžič, se je že dobro tudi nekaj svetlečega, po-zavedal, kaj počne. Ce bi bil mislil je na nož. Počutil se je Še v afektu, ne bi klical odvet- življenjsko ogroženega, bil je v močnem Čustvenem afektu. Bil je napaden in s skladu s tem je funkcioniral. Kapadalce je želel le prestra- Okrožni državni tožilec Ja- bil Velikonja v stanju zožene skupine. Sodni senat je na šiti. ne pa kogarkoli raniti ali nez Palovšnik je tako v za- zavesti samo tik pred strelja- koncu sledil prav temu psihi- umoriti, " je dejal odvetnik, ključni besedi ponovil na- njem, ne pa tudi v času stre- atriČnemu mnenju. na sojenju ni bilo dokazano. BrinŠek. ki je navajal, da je nika in se javil policiji. Zavedal se je torej, kaj je storil," je pojasnila psihiatrinja Marga Kocmur, članica izvedenske Svetovni dan hospica šesti oktober je svetovni dan hospica in paliativne oziroma blažilne oskrbe hudo bolnih. Moto letošnjega svetovnega dneva je Skozi generacije • od otroštva do starosti. Kot je povedala Mira Stušek, predsednica odbora za Zgornjo Gorenjsko Slovenskega društva hospic, je svetovni dan priložnost za osvetlitev problemov, ki so aktualni V našem okolju. "Dan hospica je dan za ozaveščanje strokovnih in javnih institucij za izboljšanje dostopa do paliativne oskrbe bolnikov in dan za Širjenje zavedanja bolnikov, da imajo pravico do najboljše oskrbe do zadnjega dneva življenja," je poudarila Stuškova. Celostna oskrba hudo bolnih v hospicu temelji na osebnem odnosu, sočutni oskrbi in Še posebej spoStovan/u bolnikovega dostojanstva, vrednot njegove družine in svojcev. Pomembno je tudi ozaveščanje bolnikov, da svoje potrebe in žetje izrazijo z besedo ali dokumentom, kako želijo živeti do konca. Ob svetovnem dnevu so pripraviti nekaj prireditev, med drugim dan odprtih vrat v ponedeljek, S. oktobra, od do 18. ure ter predavanje Raj- ka Škariča Zakaj boli ob uri Istega dne - oboje bo v prostorih hospica v Domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah, Desetega oktobra bo na Rečici pri Bledu v prostorih KS Rečica, to je v Gasiiskem domu, srečanje s prostovoljkama hosptca, v OŠ Antona T. Linharta v Radovljici pa bo predavanje, namenjeno učiteljem, o najtežji izgubi v Času otroštva. U. P. vedbe ene od natakaric, da je Ijanja in po njem. Na predlog želel Velikonja spremeniti strukturo gostov, da je govoril, kako ima dovolj "čefur-jev". Zagovornik Csipo se je taldm navedbam tožilca Čudil: "Nestrpnosti do drugih narodnosti se Velikonji ne sme pripisovati, saj so bili redni obiskovalci lokala rav- obrambe je sodišče kasneje pridobilo še drugo izvedensko mnenje, ki se je bistveno razlikovalo od prvega. Psihiatrinja Martina Žmuc Tomo-ri je namreč zatrjevala, da je imel Velikonja tedaj zoženo zavest in ni bil zmožen oceniti pomena svojega dejanja. Silobran ali naklepni umor? Po mnenju tožilstva (in kasneje tudi senata) Velikonja ni streljal v samoobrambi, "O sEobranu je nesmiselno govoriti, če nekoga ustreliš v hrbet, in to kar v dve osebi. no iz bivših jugoslovanskih Stanja zožene zavesti ni republik, prav tako tudi na- opredelila po posameznih fa-takarice.' Obramba je tako zah, je pa še dodala, da je bil e se braniš, napadalca ustreliš v prednji del tele$a,' je razmišljal tožilec. Da je imel obtoženi namen ubiti ki je trdil, da so predstavljeni dokazi pokazali, da so bili vsi oškodovanci ustreljeni v lokalu in ne zunaj njega, na kar dokazuje tudi majhna razdalja, iz katere je Velikonja streljal nanje. "Vsi so bili dobesedno na njem, v ozkem prostoru, njihovo gibanje in pozicija pa nista bila pojasnjena. Piav tako je z gotovostjo možno dokazati le štiri izstreljene strele, ne več." ves Čas zatrjevala, da je šlo za ustrahovanje, da sta bila Velikonja pod hudim psihičnim pritiskom za radi proble- brata Hadžič, je po tožilčevo Na koncu sojenja je tudi ob-razvidno tudi iz tega, da ju toženi Velikonja sodnici An- Hadžiča in njuna druščina matičnih ljudi, domnevno je ustrelil iz neposredne bli- dreji Ravnikar zatrdil, da je na lesenicah znana po nasil- narkomanov, ki so zahajali v žine v vitalni del telesa, torej ništvu, da sta imela pod prejšnjim najemnikom v lokalu poseben status in sta pijačo dobivala zastonj. "Tudi v kritičnem času sta brata Hadžič nameravala Romana Velikonjo prepričati, da bo vse ostalo po sta- njegov lokal. Prav njenega obramba mnenja nazadnje najbolj oklepala. Ker sta se izvedenski mnenji preveč razlikovali, je senat angažiral še skupino treh sodnih izvedencev psihiatrov, da so podali novo mne- ži vi j en j s ko pomem bn e organe. "Pri svojem dejanju je bil trdovraten. Ce bi jih zgolj branil svoje življenje: 'Ta družba je bila nasilna ter strah in trepet v mestu. Po dogodku se jaz in moja želel le ustrašiti, bi bilo do- družina počutimo ogroiene. volj, da bi pištolo pokazal. Tudi če bi streljal v zrak ali tla, bi mu tožilstvo verjelo, da jih je želel le prestrašiti. Iz pripora so me vedno vozili v neprebojnem jopiču, družino pa so nekaj časa var rovali stalno, sedaj pa po po- rem, Velikonja pa je hotel nje o stanju zavesti Velikonje A streljal je najprej proti trebi." A kot smo zapisali, narediti red," je v zaključni v trenutku» ko je (večkrat) skupini ljudi, nato Še v brata sodni senat mu ni verjel. leseniške novice, petek, 5, oktobra 2007 15 Zanimivosti Krompir pod slamo Zdvod Natura Planinca vsako leto znova preseneča z novimi izkušnjami naravnega kmetovanja. Tako letos krompirja niso sadili, ampak so ga položili kar pod slamo. Postopek je zelo preprost: položili so ga na lepo pripravljeno njivo in ga pokrili s 30 centimetrov debelo plastjo pSenične slame. V zgodnji rasti je bil krompir izpostavljen suši, v kasnejšem obdobju, zlasti času zorenja» pa bolj mokremu vremenu. A rezultati so ostali skrivnost vse do spravila pridelka. Najprej so odstranili slamo in že mi^slili, da se je rezultat izjalovil, saj je iz zemije pokukalo le nekaj krompirčkov. A ko so malo pokopali zemljo, se je razkrilo bogastvo pridelka. Krompir se je skril v zemljo! Bogato je obrodil, bil je lep in v primerjavi s krompirjem, pridelanim na klasičen način, veliko bolj odporen, kompaikten in zdrav. 1. P. r^^^ * 6 o v svet TELEVIZIJA INTERNET ■ ■ RADIO TELEFONIJA Pomoč za prebivalce Železnikov Muslimansko humanitarno društvo Merhamet in Človekoljubno dobrodelno društvo UP v sodelovanju s Hipermarke- tom Mercator Jesenice tudi letos pripravljata humanitarno akcijo zbiranja živilskih izdelkov in šolskih potrebščin. Tokrat so se odloČili za pomoč ljudem, ki jih je prizadelo neurje v Železnikih. "Darujte kilogram riža, moke» sladkorja, liter olja in to položite v voziček. In nekomu boste povrnili nasmeh, " so zapisali na letak, $ katerim vabijo ljudi, naj pomagajo. Akcija se je začela konec septembra in bo potekala do 10. oktobra v Hi- permarketu Mercator. Po zaključku akcije bodo zbrane ske izdelke in Šolske potrebščine odpeljali v Železnike in jih razdelili med najbolj socialno ogrožene družine. U. P. Ocvirki in pohvale SODOBNI ŠIROKOPASOVNI PRENOSNI SISTEM, PO KATEREM SE PODATKI PRENAŠAJO PO OPTIČNEM OMREŽJU - TO JE OMREŽJE TELESAT JESENICE. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih in telefonskih aparatih: 59 analognih televizijskih prograriiov 116 digitalnih televizijskih programov^i 39 analognih radijskih programov 3S digitalnih radijskih programov-i 4 digitalni TV programi v HD resoluciji^i 40 digitalnih radijskih programov v CD kvaliteti, urejenih po zvrsteh^i posebna ponudba plačljivih programov v digitalnem zapisu IP telefon povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek poštni predali s 100 Mbit prostora čiščenje virusov in SPAM^a v poštnih sporoćih trije ekskluzivni programi (samo v kabelskem sistemu): slovenski športni program SPORT KLUB; filmski program HBO^h in glasbeni program Golicali ^^ sprejem mogoče S DVB>C digitalnim sprejemnikom - hitri brezplačni servis na domu za težave pri analogni ter digitalni televiziji, pri povezavah v internet in telefonskem priključku. PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV - mesečna kabelska TV vzdrževalnina -12,50, internet 1024/256 kb/sek - 20,00 in IP telefon "2 • 3,00 - skupaj 35,50 EUR (8.507,22 SIT) paket DVOJČEK i - mesečna kabelska TV vzdrževalnina -13.00, internet 1024/256 kb/sek - 20,00 - skupaj 33,00 EUR {7.908,12 SIT) paket DVOIČEK 2 - mesečna kabelska TV vzdrževalnina -13,00, IP telefon 2 - 3,00 • skupaj i6|00 EUR (3.834,24 SIT) pri IP telefonu $e po^g mesečne narodnme, obtafunav^jo tudi poràblfcm impulji aparat, ki podpira pnkaz teleTonskih iicvilk, ia servis vključen v ceno - ccna impulzov jc^ uuodru • unate an^iogni (clffön$k 9 1« ^ » Prijave In informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice TeL: 04/58 65 250, fax; 04/58 65 252 E-naslov: info® tel e sat. si www.telesat.si Tehniko ljudstvu bilo geslo preteklosti (vsaj v prejšnjem stoletju), in ker je sedaj sodobna tehnika lahko hitro nesodobna, že na parkiriščih najdemo Še uporabne predmete. Da bi šli naravnost v smetnlak^ pa je morda škoda. Gasilski dom na Cesti železarjev je dobif novo podobo, saj so stolp obnovili, stavbo pa še prepkskali v živahnih barvah. 4 T Dolga leta razpadajoča hišica [nekdanja mrtvašnica) pri stari bolnišnici na Cesti železarjev je bila vrsto let črna pika )esenlc in je kazlla podobo lepo urejenih stavb v neposredni bližini. Zdaj je ta sramota Izbrisana. 14 jeseniške novice» petek, 5. oktobra 2007 Zanimivosti • ! / Sladice IZ M . Maček Garfidd je òoma na Hruški in ne sano, da je eden lepših predstavnikov mačjega rodu, je tudi načitan in običajno komaj čaka tista dva petka v mesecu, ko izidejo jeseniške novice, Zlasti ga pritegnejo članki o izgubljenih mačkah ... Ampak Garfìeid, to niso ženitni oglas! U. P., foto: Anže Peternel Nagrajenci križanke iz prejšnje itevilke Pravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi VSE ZA VRTIČKE IN MALE ŽIVALI. Nagrade za križanko podarja Vitan-traöe, d. o. o., Trgovina Jesenice, telefon: 585 28 56, GSM: 041/670 494.1. Nakup v trgovini v vrednosti 30 evrov: Marija Pogačar, Ulica maršala Tita 3,4270 Jesenice; 2. Nakup v trgovini v vrednosti 20 evrov: Igor Dežman, Zgoša 41,4273 Begunje; 3. Nakup v trgovini v vrednosti 10 evrov: Cilka Peternel, Zg. Pir-niče 109,1215 Medvode.Čestitamo! Za nagrade se oglasite v trgovini Vitan-trade na Jesenicah! Ob tem opravičilo zaradi napačne fotografije, objavljene v prcjinji številki križanke. Tokrat objavljamo pravo fotografijo sponzorja križanke Vitan-trade. jeseni zadiši po kostanju. Nekateri ga najraje pečejo» spet drugi prisegajo na kuhanega. Iz kostanja pa je mogoče pripraviti tudi zanimive sladice. Nekaj receptov smo poiskali v knjigi Kuharske bukve slovenskih gospodinj. Ur§a Peternel Kostanjeva rulada Sestavine: kilogram kuhanega kostanja, i margarina, sladkor po okusu, žHca ali dve kakava Priprava: Kuhan kostanj pretlačimo. Margarino in sladkor vmešamo» dodamo kostanj in vse skupaj zmešamo v gladko zmes. Maso razpolovimo in v eno polovico dodamo kakav. Nato na alu folijo razgrnemo svetlo zmes, nanjo poravnamo temno, rulado zvijemo ir jo damo v hladilnik. Ko se do- sneg in ga izmenično s kostanjem dodajamo vmeSa-nim rumenjakom. Testo vlijemo v namazan in pomo-kan pekač in pecivo pečemo 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ohlajenega prelijemo s Čokoladno glazuro, ki jo naredimo iz 20 dag čokolade in malo masla ali olja. Kostanjeve kroglice Sestavine: 30 dag kuhanega kostanja, 2 žlici čokolade v prahu, malo ruma, sladkor po okusu, malo piškotnih drobtin Priprava: Iz vseh sestavin zgnetemo gladko zmes, ob- bro ohladi, jo razrežemo na likujemo majhne kroglice, lepe rezinice. Kostanjeve rezine Sestavine: 4 jajca, 16 dag jih pomočimo v čokoladno glazuro in povaljamo v slad« korju. sladkorja, 1 vaniljin sIadi:or, Kostanjev zavitek 28 dag pre tlačenega kuhanega kostanja Priprava: Rumenjake, slad' kor in vaniÜn sladkor pena- Sestavine: vlečeno testo. 15 dag skute, 15 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 4 jajca, osminka litra sladke smeta- Priprava: Na razvlečeno testo namažemo nadev, Id ga pripravimo tako. da vmešamo skuto, sladkor, vaniljin slad- še sneg. Surov kostanj olupimo in skuhamo, ga na drobno narežemo ali zmeljemo in vmešamo med nadev. Testo sto vmešamo. Stepemo trd ne, pol ke kostanja kor, rumenjakein sladko sme- zvijemo in zavitek spečemo v tano, nazadnje pa pomešamo namaSčenem pekaču. Sponzor tokratne križanke je Balzam, Bosa Majstorović, GSM: 041/919 372. Podarja naslednje nagrade: i. masaža hrbta, 2. masaža hrbta; 3. refleksna masaža stopa Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljerto iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, oktobra zco7> na Gorenjski glas, Bleiv^eisova 4,4001 Kranj, p. p. 124 ali vrzite v naš poštni nabiralnik. k ' ■I > L TO < t. if 4 ♦ na vasem OOMJ 041 919.372 fRUi slovcn ska pisa teuflce karln ŽLAKmi plin, bfìg2 barve. vonja ECE veno taufefl P£R?UA avtcp CVCT) ermw STO^nv spon> 20RICE KflIŽMKE. nekdwji OVEN^ kmakas STAME OOU^IC hOLiK JTGK, ena>:a vokflla OKLEP 8L3VENSKI PESNK PSAT£Lf HJfiCOm n lcspoo POHOfUEM FBöOöen SkÈfXì FU2KRA janje ElElfTftO LrTA2 RlUSKl BOG UUBEZhl CWEVNI METUU RUMENE ÈARVE fìouan EMU 20uja mazor.k poudai^a VLOGO posame zhka MARKO OaHAR SU3^r«SKI pcimK miM mesto v srbul rKFT/UŠKI .SMUCSt rOMiNi KAOME-SOVAH& NOROlJSK» eoo rodovitnost perje pft rep iSlOVENŠKI slikar iMOON) LkFT rovooia kunej MeŠPiPAM zmot- WVAVTO HOST mestom sic lui L1NČAKJE brane OSLAX tropska siovcs, UGLED EOO HAFNER sttmSCE organ voha voznik avto-UCfiOA tfortst petan sl0ven8x qus8enik (andrej) blaženost v Bunàm M VIOA H MARIBORSKA 6L£Đ »GFULKA UUCAL rr^aZzrun AN lURSKIH pfloyftfw, I vüüiruj stranke eston£c ZOBNA (àNLDBA KORUa^l STOFÖ derivat AMONAKA sever VSALCSKl ČUPAfi MIK NIKO Kuper ZAVETNIK BaOAR sk£ dinastije I OASllSK po?orav slo venska GAUM eleznk ANT1CE UUTNI progplam hacin C«(OVANJA DRAGULJEV SfMKljÄT (HARJ NA GOR F m SKI GLAS KRIŽANKA-JON 17/ 2007 P.P. 124, 4001 KRANJ SLOVARČEK' Pf^EIR: nordijski bog rodovitnosti ASEN: začetnik bolgarske dinastije PIROT:mestovSbiji IVANO: Italijanski smučar Edalini NI TSAN: kitajski slikar fn pesnik INO: Kad meso va hči 6AL2AM bosa ro i 9 0 10 7 1 n i 1 1 ^^ 1 1 ^ 1 13 i 2 i 1 1 i i i 1 ^ 1 1 2 1 1 2 I 5 10 1 7 15 i t 5 lesenì^ke novice, petek, 5. oktobra 2007 15 Zanimivosti Najdenčk! iščejo dom Oddamo 2 črni samkki, stari 6 mesecev. Mucki sta sterilizirani; 04/53i*57'^. Samček srednje velikosti, star leto in pol, išče nov dom, 041/666-187. Oddamo z meseca starega mucka. )e razgbisten in razbol han ter navajen čistoče; 051/324*793. • f> v'; ' I » 'V Muc je star približno leto dni, je prijazen in scrkljan. Išče nov dom; 041/743*028. Oddamo muco najdenko mirn^a značaja, staro 2 leti. Oddaja se za bivanje v stanovanju; 031/240-916. Oddamo 2*meseČno mucko najdenko. Muca je zelo prijazna in crkljiva ter vajena mačjega stranišča; 031/706-359. Tekmovanje v agilityju V organizaciji Kinološke Zveze Slovenije in KinoloSkega društva FIDO HruŠica-FCI je na poligonu društva na HruSici v so-botor 15. septembra, potekalo tekmovanje v agilityju. To je bila peta, finalna tekma za Eukanuba pokal Slovenije. Tekmovalci so pripeljali 145 psov različnih pasem, med nastopajočimi so bili večinoma tekmovalci iz slovenskih klubov, nekaj sodelujočih pa je prišlo tudi iz Zagreba in Italije, j. P. Koncert za Kropo V petek, 5. oktobra, ob 19.30 bo v radovljiški graščini koncert pevskih zasedb, ki se bodo 14. oktobra udeležile mednarodnega pevskega tekmovanja v italijanskem mestu Riva del Carda, Nastopili bodo: Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, Mešana pevska skupina "Dr. France Prešeren" Žirovnica in Komorni zbor Vox Carniolus z Jesenic. Izkupiček prostovoljrtih prispevkov bo namenjen družini v Kropi, ki jo je prizadelo neurje i8. septembra letos. PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE NOVO, NOVO - rDCznost nakuoa elementov in samovorađnje JESENICE- 04/586 33 70 GSM: 040/201 468 KRANJ. Sdvska c. 34 04/236 81 60 - za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.si POt'JSTlSe Uf 4 Oktobrske prireditve ne06lja, 7. oktobra GLEDALIŠČE TONETA ČUFARfA jESENlCE ob io. Matineja. Info: Gledališče Tenets Ču^rja ledenice. 04/5I3 31 00 uri ŠPORTNA DVORANA PODMEŽAKLA med 14. in 15. uro Prosto drsanje. Info* Zavod za iport jesenice, 04/5S6 33 64 Ponedeljek. 8, oktobra ŠPORTNI PARK PODME2AKIA ob 10. uri Rekreativni turnir v malem nogometu ns umetni travi, (nfo; Zav^od za Sport Jesenice. O4/5S6 33 64 TRIM STEZA ŽERJAVEC med 16. In 17.30 Vodena vadba na trim stezi. Info: Zavod za Šport Jesertlce, 04/586 33 64 Sreda» 10. oktobra TRIM STEZA 2£R|AVEC med 16. Vodena vadba na inmsiezj. nfo: ZAVOD ZA ŠPORT lESENICE m 17.30 2a sport Jesenice, 04/SS6 33 64 Med 19. In 20.30. Začetni pesni tečs). Med 20.30 in 22. jro. Nadaljevalni plesni tećaj Info: Zavod za Šport jesenice, 04/5S6 33 64 Četrtek, 11. oktobra KOSOVA CRASČINA ob iS. uri Odprtje razstave slik Barbare Ravnik z naslovom Angeli so in stavitev pesnHke zbirke Elizabete Žnidarlif Stefancioza • £r2i jutra. Info: Cornjesavski muzej jesenice, 04/583 20 61 nia Petek, 12. oktobra TRIM STEZA ŽERJAVEC med 16. in 17.30 Vodena vadba na trim stezi, irtfo: Zavod za Iporr J esenice, 04/386 33 64 KULTURNI DOM SLOVENSKI JAVORNIK ob 19. url Medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viŽ Info: jSKD Ol jesenice, 04/386 67 40 Sobota, 13. oktobra MLADINSKI CENTER lESENICE ob 16. url jesenice • za človekove pravice! • celodnevni seminar z delavnicami za mladinske delavce v okviru 9. tedna vseživljenjskega uganja (zbiranje prijav« število mest je omejeno) . Info: Mladinski center jesenice, Q4/SSS 46 80. 81 Nedelja, 14. oktobra ŠPORTNA DVORANA P0DME2AKU med 14. in 15. uro. Prosto drsanje. Info: Zavod za Spon )esen»ce, 04/5S6 33 64 Sreda, 17. oktobra ZBORNO MESTO V TREBEŽU ob S. uri Pohod po geološki poti v javorniškem Rovtü. Info; Društvo upokojencev jàvornik«Koro$kd 6eld , 04/5831C 14 ZAVOD ZA ŠPORT jESENlCE Med 19. in 20.30 . Začetni plesni tečaj. Med 20.30 in 22. uro. Nadaljevalni plesni tečaj. Info: Zavod za iport jesenice. 04/s85 64 Četrtek, i8. oktobra ZBOR ZA CLEDAUSĆEM TONETA ČUPARJA ob 7. uri POHOO; Razdrto (575m)'Nanos (1262 m). Irfo: Druitvo upoko» jencev jesenice • sekcija za pohodniStvo, 04/58) 26 70 KOSOVA GRAŠČINA ob 18. url Muzejski večer -100 let turističnega druitva v Mojstrani, Info: Muzejsko druStvo jesenke, 04/586 25 S2 MLADINSKI CENTER JESENICE ob 19. uri Učimo se za Življenje - predstavitev projekta brezplačnih računalniških tečajev za vse generacije v okviru tedna vseživljenjskega učenja Info: Mladinski center jesenice, 04/5SS 46 80, 3i $E)NA SOBA PLANINSKEGA DRUŽTVA JESENICE ob 19. uri Pričetek alpinistične iole • uvodno predavanje. Info: Alpinistični odsek jesenice MUDINSKI CENTER JESENICE Več o dnevnih in tedenskih dogodkih na wy/w.mc*jesenice.$i. Enkrat tedensko v mesecu septembru bodo treningi namiznega nogometa s Simonom Zormanom, Prijave na tečaje sprejemajo na 04/588 46 80, 81 ali na mc 1 • 1 nfosiol.net ter na dan pričetka tečajev. zavod za Sport iesenice Več o dogodkih v Športnem p&rku Podmežakla na spletni strani www.zsport'jesenice.si. Info: Zavod za §port jesenice 051/683 240, z sj. p rogram i sh ol.net osnovna šola koroska bela TIOIH OTROKA 5. oktober: učenci in učitelji menjamo vloge, učenci poučujejo» starej- Si tudi pri mlajlih oktober: ustvarjalne delavnice v popoldanskem Času; organizirajo učiteljice GRB. 1.-6, oktober: zabavne Športne Igre za učence, detavce Sole in krajane na igriSču iole in v telovadnici; v popoldanskem Času. oktober: poslikava šolskega dvorišča. Info: 0$ KoroSka Bela, 04/580 64 05 občinska kn)ižnica jesenice Ponedeljek od 16. do 17.30* Ustvarjalna delavnica. Torek od 16. do 1845 • Angleške urice. Sreda od 16. do 17.30 • Ustvarjalr>a delavnica. Č«trtekod 17. do 1745 ' pravljic. Četrtek od iS. do iS.45 * L^po je biti bralec • žre- banje uganke n^eseca - (vsak zadnji četrtek v mes9 V ) k jT II Nagrajenke Mojca, Nada In Tatjana (v imenu mame Frančiške) Vsi udeleženci nagradnega izleta Zlata ura in ples J o vanko Jože Zidar s Koroške Bele je bil več kot poi stoletja predan smučarskim skokom. Pred dnevi je praznoval So. rojstni dan. )ANKO Rabič Sodi med velike smučarske legende prejšnjega stoletja. Jože Zidar s Koroške Bele je bil več kot 50 let predan smučarskim skokom. Ponosno nosi v srcih Planico, slabe sem pozabil. Tako je uvrščeni tekmovalec v ta- bilo v športu in na delovnem mestu v Železarni." Jože Zidar se je v slovensko športno zgodovino zapisal z atraktivnim zimskim športom. Vse se je začelo, ko je kot mlad smučarski skaka- kjer je tekmoval in opravljal lec doma na Kresu osvojil pomembne funkcije. Kot odličen športnik je imel Čast nastopiti na olimpijskih igrah, velik prispevek pri razvoju Športa •na Koroški Beli. prvi pokal. "To je bilo leta 1940 in Še danes ga ponosno hranim doma," pravi . "Ta šport me je resnično prevzel. Deset let kratni jugoslovanski reprezentanci. Veliko lepih doživetij ob smučarskih skokih nosi v srcu. Rad se spominja dogodka v hotelu Pošta na Jesenicah, kjer je predsednik SFRJ Tito skakalcem za junaške podvige izročil zlate ure. Na družabnem srečanju je Jože ko-rajžno prosil za ples kar pomoČni3c vodje tekmovanj. Bil je tudi uspešen trener in s skakalci s Koroške Bele je dosegal odlične rezultate. Njegova varovanca sta bila poznejša olimpijca Ludvik Zaje in Stanko S mole j. Po- nosen )e na srevima priznanja, predvsem na znak Junak Planice, ki ga imajo le redki. Poleg velike ljubezni do smučarskih skokov in njegovo ženo Jovanko. In Planice je bil v prvi vrsti ker so to storili tudi drugi sem bil Član državne repre- skakalci z ženami iz njego- "Danes sem predvsem za- zentance, z veseljem se spo-dovoljen, da sem bil ves čas amater in se nisem osebno okoriščal." Tako kot v nekakšno opravičilo svojemu bogatemu športnemu življenju začne pripoved jubilant, ki je 7. septembra dopolnil 80 let. "Vse sem delal z velikim veseljem, voljo in užitkom. zadovoljstvo 50 mi bile dobre stvari, na mjn)am stevnnin zmag. Trikrat sem bil državni prvak, po dvakrat drugi in tretji. Prva udeležba na impiiadi leta 1952 se mi je izmuznila iz rok, saj je prav zame zmanjkalo denarja in sem moral ostati doma." Na naslednji olimpijadi leta 1956 v Cortini d Ampezzo ie bil z 21. mestom najbolje vega spremstva, je Tito takrat menda ne povsem v Šali dejal, da so ti gorenjski udarnikov, ki SO gradili športni center Kres. 2e 35 let je neutrudni vodja organizacijskega odbora za Kurirski smuk na Pristavi. so vsi skupaj kar hirro odšli z Jesenic. Po končani karle- fintje kar malo nevarni, in Pred leti mu je ponagajalo zdravje, pa se športnik ni dal. Premagal je bolezen in ri je ostal zvest Planici, kjer danes živi utečeno življenje je opravljal odgovorne nalo- upokojenca. Rad ponosno ge. Kar 24 let je bil že kar legendarni vodja odskočne mize na skakalnicah z za- pokaže sobo, kjer si je uredil zbirko pokalov, medalj in fotografij. Kar več kot sto je v stavo rokah, šest let je bil vitrinah teh žlahtnih odličii. PRILOGA GORENJSKEGA GLASA • a« 02 PETEK 5.10.2007 GL; SB / TV Pred kratkim so začeli s predvajanjem videospota, kjer vidimo bivšo pevko Leeloojamaisov Laro, ki je skupaj s kombinacijo Dj-jev, Sharka in Sylvaina posnela komad Call Me. Nova zasedba Leeloojev pa pripravlja koncert v ljubljanski Cvetličarni. ;3 Aienka Brun ki ji vsekakor ne manjka glasbenih ambicij. Country Qub Music je njen prvi stu-riznana domača dijski album, na njem pa je D)-a in producenta sodelovala vokalno, pa tudi elektronske glasbe, pri pisanju besedil. Shark in Sylvain sta Omenjeni album je izSel 3. že v začetku leta po- septembra, natanko Šest lei snela instrumental, potem po izidu njihovega prvenca pa sta se odločila, da skladbo Pod vplivom, s katerim so nadgradita z vokalom. Tako Leeloojamais kol meteor LčelOOia mais / »rKiv «'gA^izmcia |e besedilo spesnila Andja treščili na slovensko glasbeno Marič, zadnje čase znana .wno. Na domačo ^asbeno predvsem po uspešnih avtor- sceno so prinesli pravo osve- *stdh in pevskUi sodelovanjih žitev. Pri snemanju so pol^ z DJ Umekom, interpretaci- stalnih članov, bobnarja [va jo pa sla zaupala pevki Lan Rimca, Lovra Lopalarja, Roka šiljevinac, še do nedavnega Lopatiča, Jerneja Trobentarja prvemu glasu in stasu skupi- in Christine sodelovali tudi ne Leeloojamais. ki io poslu- trije vrhunski slovenski basi- Samo tudi v duetu Soba 202 sti )ani Hace (Siddharta), Ni-z Janom Plestenjakom. Leeloojamais pa nikakor Anže Langus-Petrovič Dagi ne počivajo. Ob izidu studij- (Da Phenomena). kola Sekulovič (Dan D) in skega albuma Country Club Country Club Music so Music naslednji četrtek v napovedali s singlom Čas je, ljubljanski Cvetličarni ob 21. ki je na album uvrščen kot uri pripravljajo koncert. Na bonus skladba v slovenski in odre pa prihajajo tudi z angleški različici. Naslov an- novo, atratóvno mlado pev- gleške verzije je The Part Of ko Kristino Zadnikar alias Me. skladba pa se bo na slo- Christine, dvajset letno ma- venskih radijskih postajah turantko plesne gimnazije, predvajala v obeh različicah. The Tide gredo na turnejo Sold out Tour Nostalgični Kranjčani The Tide so si za jesenski del turneje, namenjen promociji pn/enca Love & Trust, omislili sodelovanje s kanadskim rokerjem» humanistom in filozofom Neilom leytonom. Trubadurja ročka tn njegovo spremljevalno skupino The Chosts se bo po več kot letu dni spet dalo videti na domačih tleh. Tokrat na mini turneji po slovenskih klubih z omenjenimi The Tide. Pet koncertov se od 5. do 13. oktobra odvija Velenju» Kamniku. Ljubljani, Mariboru In Postojni. Glasbena druščina pa se bo 10. oktobra ustavila v ljubljanskem Orto baru. K. C. Minuli teden je bil pred znanim kranjskim rokersklh lokaiom prvi DownTown festival. V šestdnevnem rajanju smo bili priča koncertom, improvlzacljsklm igram, celo Festivalu kreativnih kitaristov. Klemen GloboĆnik ajprej tri mlade sopotnice Maruša štibelj. Tjaša Striič, Dana j a Bati nič pripravile potopisni večer z naslovom S transibirsko v Mongolijo, ki so vtise s potovanja obarvale 2 diapozitivi. Potem je prišla na račun mlada im-pro skupina Voknvofnej. Program je povezoval Pižama, na prizorišču pred lokalom se je nabralo zavidljivo število obiskovalcev in zato ravno Impro show velja za enega najbolj obiskanih dogodkov festivala. Zaradi kislega deževnega vremena je v sredo splaval po vodi nastop Nastopili so tudi The Tide. / foie skupin Diverso in The Tide, : Tina Dok ki pa navsezadnje nista osta- Tide z vizualno-zanimivim grado pa so nam isti dan v lo- ross)» ki je v dar prejel kipec la brez nastopov, sa so prvi in slušno-privlačnim nasto- kalu ponudili pogovor s člani kiparja Jožeta Volariča s Ko- nastopili pred petkovim pom igrali zadnji dan festiva- obeh skupin ter vrtenje nji- krice. Večer je zaključila FKK-jem, medtem ko so The • la, v soboto. 2a 'tolažilno' na- hove glasbe. Četrtek nam je skupina Rock Shock. V so- obetal odprtje četrtkovih Me- boto pa so poleg maloprej tal up your ass večerov, kjer omenjenih The Tide nastoje za glasbo poskrbel DJ pili še kranjski rock alterna- Helifucker. Napovedane tivci Obductìon ter Hepa, ki koncerte skupin infidia, je občinstvo zabavala s Šala-Hottv Mccnottv, ter R.I.F. so mi ter premiemo predstavi- moraii zaradi deževja pred- videospot Ylwa. 'Kranjski staviti za nedoločen čas. Na Zmelkoow\ kot bi jih na Festivalu kreativnih kitari- prvo žogo lahko označili postov (FKK) pa se je predsta* znavalci omenjene primor- vilo pet mladih kitaristov: od ske skupine, so s pevcem Miha Omana • Bucota Drejcem Pogačnikom pri- (Lad/s First), Miha Krakar« pravili do rajanja pozno v ja (ex Mooart, Gruwn) do noč. Festival, namenjen Andraža Prekota - Andrya predstavitvi kreativne kranj- (April never to be seen, God ske glasbene mladine, je bil Scard), ki je namesto basa kljub pretepom, onesnaže- ob tej priložnosti presenetil vanju zraka v zaprtih pros- s hitroprstrdm igranjem ki- torih ter prestavljenih nasto- tare. Na koncu pa je večin- pov nekaterih skupin, vre- Hepin Drejc Pogačnik ne more iz svoje kože oziroma Ima ski aplavz in zmago požel den obiska. Dobremu ver- vedno daljši jezik. / f010: rin» Doki Žiga Jerčič • Jerkota (Ali Ac- jetno sledi še boljše. domaČi ZA domaČe II Dobrodelni koncert za nase prijatelje v poplavljeni h Železni ki h SOBOTA, 6* oktobra, ob 19. uri v staroloski župnijski cerkvi pri Škofji Loki RADIO SORA NASTOPAJO: tenorist Janez Lotri^ ob spremljavi Toneta Potoifnika, Darja Švajger ob spremljavi pianista Jaka Puciharja in S ovenskr oktet. Združimo moči pomagajmo orgonižotor HADIO SORA, ^kofja Loko PETEK 5.10.2007 ^^ ^ • i t 03 KU LTU R/ Kristjan Vrtačnik se je že s filmskim prvencem Poljub smrti uspel uvrstiti na Slovenski filmski festiva Oj*' Jasna Paladin ma Poljub smrti opisal Kristjan, ki je za scenarij porabil cjan začne dela- t" za priprave en teden ti za mafij skega ^ prav toliko tudi za snema-šefa Viktorja in nje, ki se je končalo v začet- za svoiega mentorja dobi Fren-ka. Ta ga vpelje v svet kriminala in izuri za profesionalnega morilca. Ob ku jeseni. Scenarij in režija sta bila njegovo delo, pri dru- gib opravilih pa mu je pomagala cela družina, ki je v ta namen ustanovila celo last- prvi nalogi Dejan ne more no podjetje Iluvizija. Mami streljati in ranjenega Frenk Irena je producentka. oči odpelje k svoji punci in ga Frenk je v filmu zaigral, brat tako zaščiti pred šefom. " Ta- Adrian je bil asistent režije, kole vsebino svojega i8-mi- drugi brat Sebastjan je napi- nutnega filmskega prvenca sal glasbo, teta je bila kostu- opiše 23.1etni Kristjan Vrtač- mografka, njen mož je skr- nik iz Šinkovega Tuma, ki je bei za sceno, sodelovali pa so z velikimi koraki začel svojo drugi sorodniki. A film pot na področju slovenskega ^ zdaleč ni amaterski, saj so filma. se v ekipi znašla tudi imena Kristjan Vrtačnik s svojo režisersko klapo "Začelo se je tako, da sem priznanih igralcev, kot so napisal scenarij za celovečerni film Na koncu tunela in Jan Bučar, Davor lanič in kriminalke so žanr, ki ga naj- da bodo njegove ideje in iz-Pavle Ravnohrib. "Super je bolj privlaä, zato je bilo za vimost opazili tudi v Portoro- ker sem rabil nekoga z iz- bilo delati z njimi, to je bilo film potrebnega veliko orožja žu, kjer se bo na Slovenskem kušnjami, sem se obrnil na namesto šole," je povedal in precej krvi. Snemali so v filmskem festivalu predstavil Francija Slaka, čeprav se prej Kristjan, ki ga - kljub temu stari tovarni Rog v Ljubljani, 13. oktobra. A z mislimi je že nismo poznali. Predlagal mi da ga je režija povsem nav- na Bmdčevi ulici v Črnučah, pri naslednjem, pravzaprav je, naj se najprej preizkusim dušila - študij na AGRFT ne v biljardnici v Medvodah, v svojem prvem projektu • že s kakšnim la^jšim filmom, s mika. Njegova mami pa do- domači hiši in v lokala Mak v pozimi bo namreč posnel katerim bi se predstavil na ^^ja* "Imel je popolno avtori- Polju. Prav tu je Kristjan mi- tudi celovečerec Na koncu tu- letošnjem Slovenskem film- t^to in delo je opravil kot iz- nuli petek pripravil tudi nela, ki bo prvič predvajan skem festivalu," je ozadje fil- kušen režiser." Gangstrske predpremiero. Kristjan upa, prihodnjo jesen. Šenčur V čast kraju in keramiki Spodnje oopge Slikarji že devetič it v torek so v Muzeju občine Šenčur odprli razstavo del Kulturno turistično druStvo Pod Krtvo jelko Duplje prireja udeležencev In gostov 2. mednarodne kolonije umetniške IX. Slikarski ex-tempore v občini Naklo. V sredo, 10. okto- keramike V-ogl)e 2007, ki $ta letos v začetku julija s po- bra ZO07, bodo od ic. do 13. ure ustvarjali učenci Iz os- močjo Občine Šenčur in prijateljev pripravila Barba Stem- novnih šol Duplje in Naklo. V četrtek, 11. oktobra, od 10. do bergar Zupan In Niko Zupan (na fotografiji) v svojem 18- ure bo delovno srečanje odraslih, ki bodo lahko slikali v lončarskem ateljeju v Vogljah. Z naslovom letošnje koloni- naravi ali v graščini Duplje. V tamkajšnji galeriji bodo v je V-oglje 2007 so po besedah Stembergar Zupanove soboto, 13. oktobra, ob i6. uri odprli razstavo Izbranih del želeli poudariti ime kraja, kjer )e potekala kolonija, hkrati in podelili nagrade za pet del. Ta razstava bo na ogled do pa se tudi približati temperaturi, ki je potrebna, da glina 3. novembra ob sredah, petkih In sobotah. Likovna dela postane keramika. Svoja dela so tako razstavili: Atanas otrok bodo razstavili v Vogvarjevi hiši v Dupljah. S. S. Gadjev (Boigarija), Boni Čeh (Slovenija), jeroen Meijer (Nizozemska), Keiko Harada (Japonska), Nikola Smilkov (Makedonija), Sofija Sunardžič (Srbija), Dragoljub Varajid (Srbija), Daniela Potz (Nemčija). Tatjana Dejanovič (Srbi* ja), Niko Zupan (Slovenija). Barba Štembergar Zupan Jesenice Dva Matička za CTČ Na nedavno končanem 46. Linhartovem srečanju, festi* (Slovenija), Nežika Agnes Novak (Avstrija), Lidija Zdešar g|edali$kih skupin Slovenije, ki je letos potekal v Pos- (Slovenija) in Živa Ivačič (Sloveni ja). Razstava bo na ogled 3,3 ^^^ ^ Linhartovem odrskem junaku do 28. oktobra, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro fn ob nedeljah od 10. do 12. ure. I. IC imenovani "matiček" Sii na Jesenice v Gledališče Toneta Čufarja. Predstava Kroij Arthur m svet gro!, ki so jo po Monty Pythonu v režiji Gregorja Čuiina ustvarili jeseniški gledališčniki je bila Izbrana za najboljšo predstavo v celoti, poleg tega pa je za najboljšo stransko vlogo v tej predstav nagrado prejel tudi mladi igralec Vid Klemene. I. K. Škofja Loka Slike z Mežanove kolonije Ob zaključku tedna kulture ob prazniku občine Cerklje bo danes, v petek, 5. oktobra, ob 17, uri v župnijski dvorani v Cerkljah odprtje razstave del, ki so nastala na Mežanovi sHkarski koloniji. Dogodek pripravljajo ob 110. obletnici rojstva in 35-obletnlcl smrti cerkljanskega rojaka, profesorja In akademskega slikarja Janeza Mežana. Kot je povedala predsednica Unesco kluba Cerklje, Daniela Močnik, bodo v programu sodelovali umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, prof. janež Močnik, tenorist Marjan Trček in prof glasbe Damijana Božič • Močnik. I. K. ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO Selca 162, 4227 Selca športni park Rovn Selca tel,:04/51 47 776 Predsednik Brane Bertoncefj 031-613-272 PROŠNJA ZA POMOČ PRI OB~niO¥I R0¥RIA RRi 07000-0000195739 POPLAVE 18. 9. 2007; ŠKODA 180.000 EUR ŠD SELCA ima status društva v javnem interesu in napovedi dohodnine za leto 2007 lahko 0,5 dohodnine namenite društvu. Mat.št.: 5263883 TRR: 07000-0000195739 G6K Davčna številka: SI 95460411 wwv^.sdseica-drustvo.si email: brane.bertoncetl^alples.si 41 Qasper.benedlk@siol.net GG mali oglasi 04/20142 47, e-posta: maliogiasi^g-glds.si www.gorenjskig1a$.$i 9 PRESERSOVO CLEDALISCE KRANJ Redni abonma 2007/2008 EvaldFlisar: AKVARIJ Tone Partljič: PARTNERSKI ODNOS Ivan Vidić: ŽiVUENJE V SENC BANANOVCA William Shakespeare: KRAU LEAR Avgust Strindberg: GOSPODIČNAiULIJA Vpis smo podaljšali - POHITITE! 04 NOMIN ▲ aoR 210 PETEK S. 10.2007 CöttAlO ŠiNIK KOMPASHOLIDAYS Izšel je novi SMUČANJE 08 IN POTOVANJA MBA nioui ìfXta TAM SM. VH1 VJ t)^ iroLìÈt oćvu J69 J] «QMVscTorua ìfOL m đoVM^r^*' iFa OfATlM umì'i IfCL j] Cd W AIMfSmC H.H M XNtPMM ìkV^WrAl*' (MHZ In Cd U .»J twpaMw TV SPORED PETEK 5.10. ReafityTV 12.1 S Poćini&i:! posnetki 12^40 ZdoNjid» 1330 V «ikđ^ očeU 14J0 Stuflenti metAdne 144S Kaj fiorifi? 15iS čudeži 1625 Poođre^ V9ld in tatovi 17.15 Kdo pa trvis, 18.05 UEiira pohCQd 18J0CI(09 19X0 V i»)5 Sdmev New Yodru0330 Mbđ zdßvnia 04.15 V R^ po liubsen 05i>S MlacK vijvaUvm vitu flomjotia 0630Podr^ igrak» 11.00 Maie skrvno )e. . del 1130 Krr^ te IjièeznU -177. del 16^ ^tö^arje 18J» Tako je SfA^ 18. dei 19JXI Utrtskoamen^ka gldsba 20JX) V kuhinji; Anoehnin Mario. 1.del 21^ Ide^ par 22.00 San/sld ino^ 23iM) Md^đ^i« 0040 Utin-skodTTKn^ glasba 0140 žmsk, 94. d^ NEDEUA 7,10. Xeali^TV 06JJ0 Dn^e vreme 0630 Oko za ol(o0740Mlad^^ n»9vndQ 08J)$ ^Àraiski vn 12.1 S iji: Reševanje ^ 13ÌK h^ vrt 17.15 Požar v Av^i^: Reievarje ävan 18.05 Oko za oko 1UO teso in rasä 19 JS lova na I^QSKle 20.1 S Sitkijivo 0030 Lovd na legende 01 JO Rasti in rssti 02.10 DMe vreme 03 JXi Videonador RonAflTka 0630 More in zsijub^. 96.-10). dd 11.00 Nak skrivno Mier^. 62. del 1130 Doa 23. *27. del 16JXI Uai^nje 18JN) Tab je ^jer^. 17. dH 19.00 Larinskoamenik» glasba 20.00 V kuhri 2 Angelom Mam, L dd 21.00 klealeri par 22ÌW Sdj^ mäi 23i» Ma$čevar^0040 Utimkoamenskd gleba 0140 ?di(o je žMjenje. dd 0230 Tako je 17. del PONEDEUEK 8.10. R»aJityTV IliM» Nap^? 1130 Re§«var^ žrvdii 12.15 Podtnüki posnetki 1240 Zaob^uba 1330 Anatomija katastnsfe 14 JO študenti medidne 1445 Kaj 1535 16J5 Napa- kàM 7.15 Kdo pa fflisß, da st?! 18i>S Mejna pok- d^ 1830 Okoza oko 19 JM» Kako do geri^ 1930 DoMi st« delo 20.15 SS Kriva te ^bezni. 178 del 15 JX) Kriva te Ijubezn. 179. dH 1535 Dsam^ im, 2. del 1645 Osamljef^ sns. 3. del 1740 Dora. 29. del 1835 Vcjnd 100. del 1930 Nore in 2aljubljprw,102.del 20 JO Pometi i^kev 21.10 Knv9 te ^lAcn; 179. det 2105 Osam^ sna. 3. del 23.00 Portreti igrakev 23.55 Vojna žensk, 100. del0030 LađrttJtoameriSka ^ba SREDA 10.10. ficalHy TV 1130 ReSevar^^B 1115 Podmgki posnetki 1240 Zaobljuba 1330 Anatcmija katastrofe 14 JO StuM rn^ 1445 ^ storiti? 1535 ZapomHtizdtaviiki 16J5 Napaka? 17.15 Kdo pa mbfi^ da s*^ iej)5 Me^ polid^ 1830 Oko za oko 194» PRjxwtfitf» ljubezen 1930 Dobili ne defa? 20.15 SrNfrvo 21i)5 Fatanti 22.00 Na robu 2230 Polidsti 23.15 Dobili ste dek) 2340 Hi zmenku 00.05 Srtiljivo 0035 Pod nozein OlJOPiTpovedana äutxzen Ronantka 1030 0»mljena sro, 4. del 11J5 Vojna žen^k, 101. del 1JJ0 Dora, iO. del 13.10 Portreti igrakev 14.05 Kriva te ljubezni, 179. del 15.00Kfivate ljubezni. 180.ctel15350s-amijena srca, 3. dd 1645 Osamljena srobožna želja. Tako takih, za čuda precej praz- smo našo žegnano vodo še nem, se ustavimo tudi mi. naprq pili iz starega šilca. Papeževa podoba pred glavno baziliko je najbolj obi kip v mestu, zadaj desno pa je njegova rojstna hiša, Obiščite našo novo spletno stran www.gorenjskìglas.si Pisma baalcev Priloge Razvedrilo več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, Še brezplačne Gorenjski Glas Zù WM b^ir^imò 06 PETEK 5.10.2007 KRATEK KAJ 6* oktobra 2007 Sobota Bruno, Vera, Renato : Obeto se nam kar nekoj družinskih posvetov, v katerih bo namen poiskati najboljše možne rešitve 0 nastalem položa- \ ju. Ali bo ostalo samo pri obljubah, bo drugo vprašanje. 7. oktobra 2007 Nedelja Micka, Marko, Maja Želeli si bomo biti neopaženi, koliko pa nam bo to v resnici uspelo, bo le okolico tista, na katero se bo, ozlro-f ma ne dalo vplivati. Sreča je inje ni. 8* oktobra 2007 Ponedeljek Citica, Simona, Tajda \ Obšel nas bo občutek negotovosti, ki se nas bo držal kor cel dan. Kaj nam prinaša danes, jutri in še kasneje usoda, kaj lahko somi storimo in kaj je vse nemogoče. 9. oktobra 2007 Torek Dino, Abraham, Ludvik : Po dolgem Času bomo našli notranji mir, po katerem so : mrtogi hrepeneli in že skoraj obupafi. Vsemogoče nastale : težave na osebnem področju se bodo rešile prav danes. 10. oktobra 2007 Sreda Danilo, Francka, Florjan 1 Danes je pravi dan za različno tveganja. Lxthko so tofh ; nančne naložbe, daljša pot, odločitve v ljubezni, i odnosih, zamenjave službe, bivanja, skratka pousod. 11. oktobra 2007 ^ četrtek Samo, Milan, Sandra : Pred nami se bo pojoi^ila ovira, ki pa bo trajalo fe kratek : čas, zato ne smemo dovoliti paniki, da nas vrže iz tira. V : koncu dneva nas čaka poučen poduk. 12. oktobra 2007 Petek Maks, Vinko, Aljaž V družbi bomo z različnimi ljudmi in marsikaj se lohko od njih naučim 0. Če je človek m lad, Še ne pome ni, da je 1 neizkušen in nezrel. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite re-šitev + ime in priimek na številko ali po pošti na Gorenjski glas. Blelweisova 4, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". V druži» zdrav, kot vinček, željen, vesel je, suh, obešenjaški, trpek in nujen kakor kruh. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru- gega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado boste prejeii po pošti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: življenje. Tokrat med odgovori nismo zasledili pravilnega. RjTfi^je FRAU SMaM. RCSftfd^SDui ^ KMC t ti A! TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Kvir" Kako bom preživela U na- tite slabo in čisto na dnu. fantom, ne obljubim. Lep zumela z vsemi, tudi s pro- Strah pred poslabšanjem. pozdrav, oziroma, da bi vas kaj hu- Taks" feso Smer šolanja, za katero si se odločila. ]e pravilna, nt pa to zadnje tvoje zobraževanje. Zdaj si ^ele daljnji čas? Kako je z mojim . zdravjem? Sé mj bodo fman- ^^^ ^ ^^^ ^^^ ...... , . , . . ce izboißale ter zd^^'Je moje ^ vami ni nič Žiuijo Tanja, prosim, čemi na samem štartu. Končni mome^ Alt bo prišlo do kaki^ ^^^^^^ ^^ ^^ ^^^ n,alo pogledate u karte. Zar^i- cilj boš dosegla v smeri nfhjprernemb na čust^r^em ^aj je tisto, m« me za faks in najbolj me svojih želja in pričakovanj. področju/ Z let. st wproìonj ^^^ ^^ ^^ ^^^ ^^^^^ ^^ ^^ ^^^ Učenje ti nikoli ni delalo te- vek kar takoj zadovoljen, s sošolci. Ali mi bo učenje de- žav. In tudi v prihodnje bo čeprav v resnici ni. Osebo lalo težave, in še to, kaj me tako. Glede ljubezni pa ti Dobro obdobje imate le- že poznate iz preteklosti in čaka v ljubezni z določenim svetujem, da se malo ozrl tošnje in naslednje leto. sta se iz določenih razlo- fantom. Bom imelo kaj sreče? na drugi breg. Razširi svoje karnabere. Hvala. Spremembe, seveda dobre, gov takrat oba umaknila en obzorje več kot na en me- pričakujte tudi tam, kjer jih od drugega. V roku pol leta Odgovor si dobila Se ob ter. Določen fant, ki ga no- sploh ne pričakujete. Vaša se vam bo s strahom pribli-mama ima kar nekaj zdrav- žal in iskal prave besede, pravem času, saj se ti je ravno te dni začel faks. Na siš v srcu, je nezrel, neresen in nepravi. Škoda tvo- stvenih težav in leta so na- ter jih tudi našel. Tako, da začetku ti vidim malo težav jega truda. Če se boš res redila svoje. Voljo do življe- se vam obeta še prav lepa, pri komunikaciji v odnosih ozrla sebe, boš zelo nja ima včasih čisto na iskrena partnerska zveza In 2 novimi sošolci. Ze zaradi hitro s pogledom ujela ne-meji, Čeprav so stvari, ki jo z njo ljubezen in duševni tega, ker ste iz precej raz- koga, ki si mu že dolgo še vedno držijo pokonci. mir. Vaša hči je prav ta tre- ličnih krajev, bo moralo všeč, a tega sploh ne veš. Vaše zdravje se trenutno izboljšuje, vam pa res sve- nutek zelo v dvomih glede svoje prihodnosti. Tudi preteči nekaj časa, pa ne Ja tako je to. vidimo samo veliko, brez skrbi. Že v roku tisto, kar nam je čisto bli- tujem, da bolje poskrbite zdravstveno se ne počuti enega meseca boŠ imela zu, kar je malo naprej, če-za sebe, ne da se spomnite najbolje, a se kmalu popra- občutek, da se poznate že prav nekaj metrov, ne prešamo takrat, ko se že poču- vi. Da ostane skupaj s tem od vedno. Dobro se boŠ ra* poznamo. Lepo se imej. HOROSKOP TANJA in MARICA 4; Oven (21.3. • 214.) Nikakor ne smete dovoliti, da vam ti turobni dnevi vzamejo 5e tisto dobro voljo, ki jo Imate v rezervi. Veseli boste novic. Prijatelji vas bodo povabili na zabavo. le glejte, da ne odklonite. V tednu, ki prihaja, se izogibajte samoti. Bik {22.4. - 20.5.) v vaši glavi se vedno pojavljajo nove Ideje. Tudi če ni vedno realizacije. Zaradi tega se ne obremenjujete, ampak greste dalje. Vaša edina napaka je in bo vedno žal ostala, da se ne znate sprostiti in uživati vsak dan. Dvojčka (21.5. - 21.6.} Le Če boste sprejeli dane okoliščine, boste dobili vse tisto, kar si boste zamislili. Na čustvenem področju boste zelo pogumni in končno boste razkrili svoje občutke, ki ste jih dolgo Časa skrivali. Rak (22.6. - 227.) Znašli se boste v situaciji, ko boste morali hitro odre- aglrati in bodo vaSe odločitve velikega pomena. Spoznanje, da ste veliko bolj pomembni, kot ste mislili, vam bo zelo dvignilo samozavest. To pa je ravno tisto, kar sedaj potrebujete. Nepričakovane novice. Lev (237. • 23.8,) v nadaljnjih dneh se vam obeta veliko novih možnosti tako zasebno kot tudi poslovno. Razpeti boste med različnimi nasveti in hkrati z zavestjo, da je pra» va odločitev samo na vas samih. Usodi se ne boste upirali in uspeh imate zagotovljen. Devica (24.8. - 23.9.) Sami nase boste v tem tednu zelo ponosni, saj se boste znebili določenih zapor, ki so vam omejevale pot do cilja. Še vedno vam marsikaj ne bo jasno, a vsaj vedeli boste, kaj je tisto, kar si v resnici želite in kaj pričakujete seveda tudi od drugih. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Pred vami je veliko različnega dela in ker ste včasih kar preveč odgovorna oseba, se boste maksimalno trudili, da se vse uspešno opravi. Šele ob koncu tedna si boste lahko privoščili nekaj minut samo zase in jih seveda dobro izkoristili. Škorpijon (24.10; - 22.11.) Sreča je, l'è vedno je niste sposobni videti in ne občutiti. Izkušnja. M je pred vami. vas bo naučila uživati v vsakodnevnih drobnih stvareh. Kar pa se tiče uradnih zadev, vas bo najprej presenetilo pismo, nato pa še obisk nepričakovane osebe. Strelec (23*11* * 21*12.) v naslednjih dneh bi bilo dobro, da bi si vzeli č^as in si po dolgem času vzeli oddih in vzeli krajše počitnice. Obremenjenost, ki vas ogroža z vseh strani, vam jemlje življenjsko energijo, ki je nujno potrebna za obstoj. Torek bo vaš dober dan. Kozorog (22.12. - 20.1.) Sporočila, ki ga boste prejeli, ne boste znali ali pa hoteli razumeti. Vendar tisti, ki sporočilo prenaša, ne bo tako hitro odnehal. Njegov cilj je, da dob) nazaj zaupanje, ki ga je pred nedavnim izgubil. Vsaka stvar potrebuje svoj čas. Vodnar (21.1* • 19.2*) Izrečeno je bilo, da kdor sprašuje druge za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smeri, razen za pot do sebe. Le vi sami stetisti. ki veste, kaj hočete in kaj je tisto, kar vas v življenju resnično osrečuje. Usoda je v vaših rokah. Ribi (20*2« - 20<3,) Vsega naenkrat ne morete imeti, begali boste od ene do druge strani in se na vse možne načine skušali pravilno odloČiti. Če boste čisto tiho, boste za en sam trenutek slišali glas srca. Ta vas bo usmeril in pripeljal do želenega cilja. Uspeh bo. PETEK 5.10.2007 N/ GR DN/ KRZANK/ Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delovsko cesta 4, 4000 KRANJ teL: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 www avto h i sa vr ta C. s I Gospodarska voziia Auöi Akcijska ponudba Novi modeli SI: Polo 51. Coirsi in Colf Plus SI s še bogatejšo in raiširjeno opremo ter s prihrankom do 2.500 EUR. Novi Colf Variant • najdaljši Golf vseh časov Novi Crafter. Neverjetno močan. Nova Škoda Fabia. Vabljeni na testne vožnje. Škodina akcijska ponudba» popusti do 1.500 EUR. Nagrade: i. nagrada: Reiitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z enodnevna uporaba novega oštevilčenih polj in vpisano Gölfa Variant ^ kupon iz križanke) pošljite 2. nagrada: enodnevna uporaba novega VW Tourana 3. nagrada: paket obvezne opreme 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas na dopisnicah do srede, 17. oktobra 2007, na Gorenjski glas, Bleiweìsova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124, Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Blelweisovì cestì 4. goftehjski qus POSTAVA svećm vojašn spfiévoo stvoft NAJUZEN ffal pisatcu (PCIPO) dr^va VMCUi. asuu ft * PE5HIK .1 stafto- RNSKA zgradba vpuu gralka ONÉAL črna ceuna TOĆAJ ooaenjsk) glas OOOÀTHì osnutek zakona oft(3ahska kchjska spojha vika. VlAtfXJf kafi HLADIM&Kt nsat^ IFRANE^ pafni oaqah vtda ocer vranićni pftßad '«J PRlSTAi ateizma hokejist ZUPANČIČ damlo tamk kasa üudska kdc M0KE9» jajc FWSTOR ofinlevü pisa7iu LfVSnK u£nma HOGOČK& döaa kaiip psi mainai LiSäUU kršćanska houtfv viseče ŽIVALSIS ouver twst dalma-tvska ana kramp EDElOV. GODALE CREUONE ČASeREZ f4acr0wl napts KRAJNA KMA- mesto v francu sxupha dwik pm5v aidovskt krau wutok kamniške bistrice JA?Of45KI DRŽAVm (HffOdlM banja uwav izraelu tav SMUČIŠČE tkanha za zavese sestavil kalan i m^uhen enoow uk kosdebu LUKA NA ivedskem ustje s slamo v hlevu, rast1l J?.. -«v nasa PEVKA [MAJDA) glasbeni STILS hmum govorom OOLMI lr&ki jezik HAMtiA ARTIftkU MARKO el^er george GftOVE prftr* nuka ftbw merska (ou£ka FRANCE njplć h r » ^ ^ % L ft vf^ tORALEC lEGEN« darn keltski KRAU omzoH EPITAF RAVENA rmauEBOfts ifm čouflk umetno usmje trVALSKA taca KRAUU bashger NEOATTVEM ion -SUKJOĆ* kopica, grmada ofi» CAR. DRA2 ft.SKLA- oatej (duseppq oskar »edbal ŠPANSKA prmce&a MESTO V muiji nekd^ TURSKI vbjm^ katja e»s1tjn x s m gorenjski glas il. ito' turćlie prhek ah. igral PREVAJU DRUGA ÖPKA6A. abecede POUSKI GLODAVFC khar. kovanec saiBoi za natru eva 10hqyka tekoča voda riko oebehlak re23ser russell nsaka tropska wpca POKOMA brttanska prmcesa TRATOR MAVEC ana stef jaz (utj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 jlO 11 12 13 114 1 15 16 7 |l8 19 20 21 22 Izid žrebanja nagradne križanke podjetja MECAMIK: 1. nagrada • košara za drva: Erika Vrhovnik, Šut* grajenci prevzamejo nagrade osebno v podejtju MECAM^K, Belska c. 7, Preddvor. Tri nagrade Gorenj- na 24.4209 Žabnica; 2. nagrada • keramična posoda za vlažitev prostora: Silva Benediči^, Žiganja vas skega glasa pa prejmejo; Stanislav Guzeij, Frankovo nas. 112,4220 Žkofja Loka; Kaja Pogačar, Breg 12, 27, 4294 Križe; 3. nagrada • reklamni dežnfk: Marjan Sedej, MlaSka c. 86, 4000 Kranj. Prvi Irije na« 4274 Žirovnica in M lio jakara, Goga lova 8, 4000 Kranj. Vsem nagrajencem Iskreno čestitamo! PETEK 5.10.2007 DRUZABN KRONIK/ Praznovanje šestdesetletnice izhajanja našega časopisa smo kronali s slavnostnim odprtjem novih prostorov na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju, nasproti avtobusne postaje, in dnevom odprtih vrat, 15. novembra pa v Cerkljah pripravljamo dobrodelni koncert. \ Alenka Brun Ob odprtju so si povablieni na desni na fotografiji, kako skozi Železnike in tek za- ogledali kratek film (delo se avstrijska imena krajev ključili v avli Gorenjskega naše novinarke in urednice poimenujejo pravilno slo- glasa. Marija Volčjak je česli- b slovesnem Kranjčanke ter Kranjskega vensko, potem je to on. Jože tala tekačem in napovedala odprtju novih glasa Suzane P. Kovafič), ki se je zahvaJiJ za izrečeno pri- veliki dobrodelni koncert, ki prostorov ^so- jih je popeljal skozi 2godovi- znanje, ter dodal, da so mu ga bo Gorenjski glas pripra- pisa Gorenjski no časopisa od začetka do da- velikokrat očitali, da je delo vil 15. novembra v novi kul- glas ie direkto- našnjih dni in predstavil po- za pokrajinski Časopis manj- turni dvorani v Cerkljah- rica in odgovoma urednica stopek nastajanja časopisa. vredno: "S tem se nikoli ni- Zbrana sredstva bomo na- naše hiše Marija Votčjak v Ponedeljkovo slovesnost je sem strinjal, vedno sem bil menili najbolj prizadetim svojem nagovoru obiskoval- pvovezovala radijka Monika cem, med katerimi je bil Tavčar. Posebna priznanja Zlatko Kavčič, predsednik so prejeli Zlatko Kavčič, nastop gorjanske godbe na ponosen, da sem zaposlen na Gorenjskem glasu." Že dmžinam zaradi poplav v Železnikih in širšem okolju. V torek smo imeli še dan uprave Gorenjske banke, ki predsednik uprave Gorenj- Glasovem parkirišču je pri- odprtih vrat Avla oziroma je Sz-odstotna lastnica Go- ske banke, "hižni" oblikova- vabil številne poglede, še več družabni prostor prenovlje- renjskega glasa, številni go- lec Jemej Stritar in urednik skupina osmih tekačev in ne stavbe na Bleiweisovi je renjski župani, tudi podžupa- Gorenjskega glasa Jože Koš- ene tekačice, ki so pretekli za bil dobro obiskan, Obisko- ni, direktorji, stalni, honorar- njek, ki mu časopisna hiša šestdesetietnico časopisa ni sodeUvd, prijatelji Gorenj- predstavlja drugi dom. Po ie- šestdeset kilometrov. Mara- valce smo postregli s kavo in piškoti. Najbolj radovednim skega glasa, poudarila, da se tih in po stažu je najstarejši ton je imel simboličen po- je tehnični urednik Grega počasi kažejo sadovi pravil- Glasovec, ima največ izku- men tudi glede na traso, ki Flajnik predstavil naše nove nih odločitev, odkar je nasto- šenj in če kdo ve, kdo je sivi pila svoje direktorska mesto, gospod na levi, pa oni politik so jo izbrali Glasovi tekači. Startali so v Bohinju, tekli prostore in jim pojasnil, kako nastaja Gorenjski glas. Tekači Janez Ferlic» Marjan Lotrič in )ana Oman v pogovoru Kranjski župan Damijan Perne^ predsednik uprave z županom občine Gorenja vas - Poljane Milanom Čadeiem. Gorenjske banke Zlatko Kavčič in župan občine Cerklje Few Ttnt Doki Franc Čebuli, t p^tocima dow e t |anez Ahačič v pogovoru s tržiškim podžupanom in Glasovec z najdaljšim stažem )ože Košnjek v družbi hčerke županom, Juretom Megličem in Borutom Saiovicem. Barbare, soproge Rezke m vnukinje Neže, 1 fo»;ti^«oebt V torek je bil dan odprtih vrat. K obiskovalcem je prisedla Najbolj radovednim je Grega Flajnik predstavil stavbo in uranka nastaia VRTIMO GLOBUS izgubila sinova Po neuspešni vrnitvi na glasbene odre je Britney Spears "zavozila * tudi zasebno. Sodišče je odločilo, da ni primerna mama, zato bo skrbništvo nad sinovoma prevzel njen nekdanji mož Kevin Federline, dokler sodišče ne odloči drugače. Pevka, lei br po naročilu sodnika morala opraviti več nalog, med drugim tudi testiranje odvisnosti od drog in obiskovati svetovalnico za starše, ni izpolnila niti ene. Čeprav zatrjuje, da ?ma Seana Pre> stona in ]aydena Jamesa, stara dve in eno leto, nadvse rada, pa je mnenje javnosti enotno, da mora najprej urediti svoje življenje. Goli vlomilec Nicolas Cage je v svoji vili v Newport 8eachu, približno 70 kilometrov od Los Angelesa, zalotil vlomilca. Sredf noči» ko sta bila doma tudi žena Alice Kim in sin Kal'EI, je opazil golega moškega, ki je ravno oblačil eno izmed njegovih usnjenih /aken. Igralec ga je presenetil, ko ga je hladnokrvno prosil, naj jakno sleče ter poklical varnostnika in policijo. Goli vlomilec, 45-letni Robert Dennis Furo, krivdo zanika in bo do 10. oktobra, ko bo spet stopil pred sodnika> ostal v priporu. V štirih mesecih 30 kilogramov Visoko noseča Milla Jovovich, ki se zadnje mesece ni pojavljala v javnosti, je v svojem spletnem dnevniku zapisala, da se je v štirih mesecih zredila za več kot 30 kilogramov. "Vsako jutro sem pojedla tri štfučke z maslom, kikiriki/evim namazom in marmelado, za kosilo pa nekaj škatel krofov," apetit opisuje sicer vitka igralka. Čeprav je v osmem mesecu nosečnosti, je prišla na predstavitev svojega novega filma Nevidno zlo 3. Spajsice pošle v 38 sekundah Vstopnice za koncert skupine Spice Cifis sredi decembra v Londonu so prodaii v pičlih 38 sekundah. Za karte, ki stanejo 150 dolarjev, so dobili več kot mili/on rezervacij, na črnem trgu pa se prodajajo po 900 dolarjev. Zaradi izjemnega povpraševanja so organizatorji že obljubili dva dodatna koncerta v britanski prestolnici, o tretjem pa še razmišljajo. Dvojčica Lea Sitar prihaja iz Kamnika. V prostem Času rada posedi pred računalnikom, ukvarja pa se tudi z atletiko in plesom. Zanimata jo tudi manekenstvo in delo fotomodela. 1 ^0)0: janez pipjn