GLASBENO ŽIVLJENJE V BAROČNI LJUBLJANI MARIJAN SMOLIK (Nekaj novih podatkov) Pred dobrimi 25 leti je v »Kroniki sloven- skih mest« dr. Stanko Škerlj začel objavljati vrsto člankov o zgodovini italijanskega gle- dališča v Ljubljani v XVII., XVIII. in XIX. stoletju.* V tistem delu razprave, kjer go- vori o italijanskili operah v Ljubljani, je kot vir uporabljal tudi različne operne librete, ki so last ljubljanskih in drugih knjižnic. Na več mestih pa toži, da nekaterih libretov, tudi unikatov, ki so jih starejši pisci (Dimitz, Radics, Kidrič) še videli, on ni mogel več najti. Tudi drugim zgodovinarjem, ki so pi- sali v zadnjih letih, se ni bolje godilo. Zlasti za librete, ki naj bi bili v Semeniški knjižnici v Ljubljani, so Škerlj in drugi pi- sali, da nekaterih nikakor niso mogli dobiti v roke. \ urejevanju te knjižnice v povojnih letih, zlasti po letu 1952, pa so prišli na dan vsi tiski te vrste, ki so bili v starejši litera- turi popisani. Že samo ta novica bi zgodovi- narje razveselila. Toda našla se je še vrsta drugih, doslej neznanih tiskov, ki bodo do- polnili sliko gledališkega in glasbenega živ- ljenja baročne Ljubljane. Članek naj opozori na te najdbe vse, ki jih naša kulturna preteklost zanima. Strokovno vsebinsko izrabo in obdelavo posameznih ti- skov pa bodo opravili tisti, ki so po svoji stroki za to poklicani. Številčno največja je zbirka opernih libre- tov in jo bomo najprej pregledali. Dodali bomo nove tiske o šolskih dramah in orato- rijih ter omenili sporede različnih verskih procesij, ki so z glasbo in sceno pestrile živ- ljenje baročnega človeka. Na koncti bomo navedli še nekaj podatkov v zvezi z ustano- vitvijo in delovanjem centralne glasbene ustanove :>Academia Philharmonicorum Zakaj se je prav v Semeniški knjižnici ohra-; nilo tako obilje glasbenih in gledaliških do- kumentov bo razumljivo, če vsaj nekaj besed ! povemo, kako so jo ustanovili in kako se je i razviia,la. ' Naslovna stran lil)rfta za opero I'ainerlano 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ko SO V Ljubljani ob koncu XVII. stol. ustanovili Akademijo Operozov, so njeni člani zelo pogrešali javno znanstveno knjiž- nico, ki bi jim nudila dostop do dragih knjig. Zato so se kmalu po ustanovitvi akademije odločili, da osnujejo tudi knjižnico. Leta 1701 so ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein, prost Janez Krstnik Prešeren in dekan Ja- nez Anton Dolničar podpisali ustanovno li- stino, s katero so se obvezali, da bodo dali svoje knjige na razpolago vsem. K podobne- mu dejanju so povabili tudi druge. Vsaj ne- kateri so jih posnemali (zdravnik dr. Marko Grbec, dekanov brat Janez Gregor Dolničar in še kdo) in knjižnica je začela živeti. Škof Herberstein je daroval tudi glavnico 2000 gld. za stalnega knjižničarja. V novem semenišču so pripravili posebno poslikano dvorano, ka- mor so po letu 1725, ko so bile izdelane omare, knjige tudi postavili. Tja do leta 1794. ko je licejka postala javnosti dostopna, je »Javna škofijska knjižnica«, kot so jo ime- novali, skoraj vsak dan odpirala vrata lju- biteljem knjižnih zakladov. Verjetno je, da so že ustanovitelji in prvi dobrotniki knjižnici izročili precej starejših opernih libretov in drugih glasbeno važnih tiskov. Za nekatere od njih to dokazujejo podpisi in ekslibrisi. Glavno zaslugo, da je še danes ohranjenih toliko teh listov, pa ima prvi temeljiti knjižničar te ustanove Franc Jožef Thallmainer, ki je svojo službo nastopil 27. aprila 1742 in je bil knjižničar do smrti 2. januarja 1768, ko je umrl star 70 let.^ O njegovem življenju ne vemo ve- liko, toda moral je biti izreden ljubitelj knjig, ker jih je veliko zbral in zapustil knjižnici in ker je sestavil tudi prvi, še danes ohranjeni abecedni in stvarni katalog. Bil pa je tudi velik ljubitelj gledališke glasbe, saj je zbral ali vsaj skrbno popisal večino tiskov, o katerih bomo govorili. J. Kr. Prešeren, oba Dolničarja, Thallmai- ner in še kdo so v svojih študijskih in služ- benih letih po tujih mestih (Dunaj, Salzburg, Rim, Padova) in na potovanjih v bližnja in daljna mesta gotovo videli mnogo oper in oratorijev. Ker so jih vzljubili, so v svoje bogate knjižnice uvrstili tudi tiskane librete, ki so jim pozneje budili mladostne spomine. Ni pa bilo posebno težko v baročni Ljublja- ni, ki je bila tesno povezana s svetom, tudi pozneje naročiti librete oper, o katerih iz- vedbi so brali ali slišali od znancev. Ko so se pogajali z italijanskimi gledališkimi sku- pinami za gostovanje v Ljubljani, so mogli izbirati med najboljšim, kar so poznali. Z zapuščino ustanoviteljev in dobrotnikov knjižnice, ki je bila v škofijski upravi, so glasbeni tiski prišli na police in v kataloge. Ko pa je knjižnica ob koncu XVIII. stoletja postala zgolj semeniška, je bilo raziimljivo, da so knjižničarji predvsem skrbeli za stro- kovne teološke knjige. Velik del opernih li- bretov so s polic umaknili v manj dostopne shrambe in novi katalogi jih niso več ome- njali. Zato so ostali neznani celo tako prid- nim iskalcem starin, kot sta bila Viktor Ste- ska, ki je iz Dolničarjeve zapuščine objavil povzetke jezuitskih dram,^ in dr. France Ki- drič, ki je hotel sestaviti popoln seznani za gledališko zgodovino pomembnih tiskov in arhivskih podatkov.* OPERNI LIBRETI Največjo skupino sestavljajo operni libreti iz XVII. in prve polovice XVIII. stoletja. Zdaj jih je v evidenci 234; stari katalog sicer pozna še nekatere, ki jih pa najbrž ni več v knjižnici. Beneška izvedba opere Euristeo 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J K \ N O ZGODOVINO KRONIKA Res je, da pri starejših tiskih ni mogoče vedno brez pomožnih raziskav takoj ugoto- viti, ali imamo v rokah tekst, ki se je tudi pel, ali samo govoril. Podrobna raziskava bo z našega seznama verjetno črtala nekaj na- slovov, a še vedno jih bo ostalo vsaj 214. Pri ^ teh je namreč naveden skladatelj, ki je be- j sadilo uglasbil, ali pa je vsaj v naslovu ome- j njeno, da gre za glasbeno dramo, torej opero.; Najstarejši ohranjen tekst, ki pa ni zanes- j Ijivo namenjen petju, je pastorala Silvia j Fiorilla »L'amor giusto«, tiskan v Neaplju' leta 1612. Isto letnico nosi beneška komedija; »La Flaminia schiava« avtorja Piermaria j Cecchinija. j Prvi zanesljivo glasbeni kos je tiskan v j Innsbrucku leta 1652. Besedilo za »Introduz- ; z ione drammatica« je napisal akademik; Ljubljanska izvedba opere Enristeo p. Lequilc, uglasbil pa ga je Antonio Maria; Viviani. ; Dr. Škerlj je v navedeni razpravi o gleda-; lišču v Ljubljani^ sklepal, da je Auersper- : gova knjižnica imela innsbruško izdajo li-: breta za opero »Argia«. Prav ta tisk iz leta i 1655 pa je Semeniški knjižnici ohranil knjiž- i ničar Thallmainer. ; Teh nekaj strani je premalo, da bi našteli \ vse tiske. Natančneje si bomo ogledali le i tiste, ki so povezani z Ljubljano in bližnjimi! mesti. Za druge pa naj zadošča nekaj sploš-; nih podatkov. Med njimi jih je 119 tiskanih J v Benetkah, 55 na Dunaju, 11 v Brnu, po; 5 v Gradcu in v Münchenu, po 3 v Ljub- \ Ijani, Celovcu in Rimu, po 2 v Vidmu, Inns- j brucku in Firencah, po en pa v Gorici, Ber- 1 gamu, Bologni, Brescii, Genovi, La Hayn,! Linzu, Neaplju, Parmi, Sultzbachu in Vi-j cenzi. Velika večina je torej iz italijanskega; kulturnega območja, kar za opero ni čudno, i Tudi mnogi v severnih mestih tiskani libreti so v italijanskem jeziku, drugi pa prevodi i iz njega, namenjeni tistim poslušalcem, ki \ italijanskih arij niso razumeli. Zato so mnogi, i kot tudi ljubljanski in celovški, dvojezični, i Med avtorji besedila se največkrat ponav- j Ijajo naslednja imena: dunajski dvorni poet; Pietro Pariati (II finto Policare, Caio Marzio ! Coriolano, Archelao, Creso) in njegov vrst-, nik Apostolo Zeno (Meride e Selinunte, Ni- j tocri, I due dittatori, Ornospade, Mitridate, i Antioco, Astarto, Griselda, Venceslao); Sil-j vio Stampiglia (n. pr. Rosmira) in Domenico Lalli (n. pr. Euristeo); največkrat pa član akademije Arkadov Pietro Metastasio, z aka-, demskim imenom Artimio Corasio. Njegove i so opere: Siroe, Ezio (Aetius), Alessandro j nellTndie, Demetrio, Issipile, Adriano, La i clemenza di Tito, Demofoonte, Olimpiade, j Artaserse, Giro riconosciuto. Pestra je tudi vrsta skladateljev, ki so li- ' bretom vdahnili glasbeno življenje. Spet naj [ navedemo le tiste, ki se večkrat ponavljajo: j Antonio Draghi, Marc Aurelio Ziani, Giovan- ni Bononcini, Francesco Gonti, Antonio Gal- dara, Baldissera Galuppi, Leonardo Vinci,' Tommaso Albinoni, Giuseppe Orlandini, Ni- ] cola Porpora, Giovanni Adolf o Hasse, Anto- ' nio Vivaldi. Res je, da večine teh oper prvotni lastniki I libretov niso nikdar mogli videti v Ljubljani.! Nekatere pa so. Najstarejši ljubljanski libreto, ki je tiskan še v Benetkah, je za opero »Tamerlano«, ki so jo z Bonomijevo glasbo igrali leta 1732.' Bila je posvečena kranjskemu vicedomu! knezu della Torre e Valsassina. Opisal je ta ■ libreto sicer že dr. Škerlj po izvodu iz pri- ; 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ V N O ZGODOVINO vatne knjižnice dona A. Lepopilija v Du- brovniku.' Ni pa ga sam imel v rokah in je vedel le za naslov in skladatelja. Iz semcni- škega izvoda je videti, da je skladatelj Giu- seppe elemente de Bonomi kot vodja vicodo- move glasbene kapele skladbo posvetil svo- jemu gospodarju Francescu Antoniu Sigi- iridu. Prvotno je bil v libretu natisnjen samo seznam nastopajočih oseb. Pozneje (pred iz- vedbo?) so pa ta seznam prelepili s tiskanim seznamom, ki vsebuje tudi imena igralcev Tz njega izvemo, da je vicedomova kapela imela vsaj še dva člana. Naslovno vlogo ta- tarskega vladarja Tamerlana je igral namreč Giuseppe Cabbiati, attuale virtuoso« vice- doraove kapele. Turškega sultana Bajazeta je igral Carlo Amaini, njegovo hčer Asterio pa Roza Poševa (Poschin), »attuale viri nosa« vicedomove kapele. (Spet novo ime iz rod- bine PoSev!') Tamerlanovo nevesto Ireno je pela Marina Cittadini, grškega kneza Andro- nika pa Paolo Vida. Razen domačih dveh pevcev (Cabbiatija in Poševe) so ii trije pevci peli tudi naslednje leto v Ljubljani. Za leto 1733 je bilo doslej znano le, da je v Ljubljani umrla pevka Barbara Bianchi.'* Iz tega slučajnega podatka se je dalo skle- pati na gostovanje italijanskega gledališča. Zdaj se je našla tudi opera, ki so jo takrat I)eli. Knjižničar Thallmainer je dal med druge librete uvezati tudi libreto Hassejeve opere »Euristeo«, tiskan v Benetkah v tipič- ni mali obliki, namenjen pa za pustne pred- stave v Ljubljani leta 1733: »EURISTEO, DRAMMA PER MUSICA, Da rappresen- tarki in LUBIANA del Ducato di (Jariiiola. Nel Carnevale dell'Anno 1733.« Libreto je brez posvetila, zato ne zvemo za libretista- ali impresarija, pač pa ima se- znam oseb in igralcev, kjer srečamo tri iz lamerlana znane pevce. Makedonskega kra- lja Cissea je igral Giuseppe Alberti: njegovo hčer Aglatido Barbara Bianclii, ki pa je že 31. januarja umrla; kneginjo Ismeno je pela Marina Cittadini; Ergindo, hčer tempelj- skega varuha, Madalena Carrara; generala Ormonteja Paolo Vida; njegovega tekmeca v ljubezni do Aglatide, ilirskega kneza Glaucia, pa pevka Chiara Orlandi. Medigre sta izvajala Anna Isola in Carlo Amaini. Glasbo je zložil takrat že slavni Giovanni Adolf o Hasse — »il Sassone«, čigar glasbo so pozneje v Ljubljani še večkrat poslušali.* Avtor besedila iz libreta ni znan. Imamo pa za primerjavo še eno izdajo iste opere z značilnim naslovnim listom, ki je bila tiska- na leto prej za izvedbo v beneškem gledali- šču Grimani v semanjih dneh pred prazni- kom Vnebohoda leta 1733. Libretist Dome- nico Lalli ali s pravim imenom Sebastiauo Biancardi, ki je bil rojen v Neaplju 1679 in je umrl v Benetkah 1741, je beneško izvedbo posvetil angleškemu narodu. Besedili ljub- ljanske in beneške izvedbe sta enaki in zato lahko velja, da je avtor ljubljanskega Euri- stea Domenico Lalli. Iz dveh ljubljanskih oper znana pevka Marina Cittadini je pela tudi v Benetkah in sicer vlogo Erginde. Libreto za Metastasio — Hassejevo opero »Artaserse«, ki je bil tiskan v Ljubljani leta 1740, imajo tudi druge ljubljanske knjižnice. Omenim naj le, da so v Semeniški knjižnici libreti iste opere tudi za beneški izvedbi leta 1730 in 1734. za celovško 1738 ter še varianta istega libreta z glasbo Gaetana Antonia Pam- pina, tiskan v Benetkah 1737. Ljubljanska izvedba »Rosmire« je bila istega 1740. leta kot »Artaserse«. Lepo oprem- ljenih dvojezičnih libretov je več znanih. Dr. Škerlj opozarja, da so v Ljubljani bese- dilo Rosmire po krivici pripisali Pietru Me- tastasiu, ker je noben seznam njegovih del ne navaja.'" Ker so v Semeniški knjižnici po- leg ljubljanskega še trije libreti iste opere, se da jasno ugotoviti, da je avtor Rosmire Silvio Stampiglia (1664—1725), ki je bil prav tako kot Metastasio član akademije »degli Arcadi« z imenom Palemone Licurio. Graški l.ibrctn za- Ijuliljanskt) i/\0(lho opere Didone abbandonata 186: c a s o 1' i s / a s i, o \ r; \ s k c) k is a j h: \ x o zgodovino kronik a libreto za leto 1739 in beneški za 1738 z glas- bo Antonia Vivaldija nosita njegovo ime, prav tako tudi neki benečanski tisk s po- kvarjeno letnico, katerega glasbeni avtor je bil Leonardo Vinci. — Vse izdaje omenjajo tudi izvajalce. V Benetkah je 1738. leta pel Pasqual Negri, ki je dve leti pozneje na- stopal v Ljubljani. »Didone« je zadnja »ljubljanska« opera, katere doslej edini znani libreto je v Sem. knjižnici. Peli so jo leta 1742. Ker libreta gledališki zgodovinarji doslej niso mogli uporabljati (videl ga je menda Kidrič: C JKZ V./1926, 117), si ga natančneje oglejmo. Naslov »DIDONE ABBANDONATA« nam sicer v nadaljevanju pove, da so opero peli v loutovžu, ne pove pa niti avtorja besedila niti skladatelja glasbe. Lepo' opremljeneimi libretu je napisal posvetilo vodja gledališča Pietro Mingotti. Poleg italijanskega originala je natisnjen tudi nemški prevod. PrepiSimo Libreto zu beneško izvedbo 'opere Dicioiie al)l:)andonaia še seznam pevcev: kartažansko kraljico Didono je pela Marianna Pircher, njenega ljubimca Eneja pevka Benedetta Molteni, drugega ljubimca Jarba Giuseppe Alberti, Didoniao sestro Seleno Giovanna Rossi, Jar- bovega zaupnika Araspa pevec Garlo dalla Vecchia in Didoninega zaupnika Osmida pevka Angiola Romani. Kot scenarist je omenjen dvorni operni inženir Antonio D'Agostini. — Beneški li- breto za opero »Didone« iz leta 1730 pove, da je besedilo napisal Artimio Corasio, to je Pietro Metastasio; peli pa so pri tej iz- vedbi glasbo, ki jo je zložil Domenico Sarro. Za opero »Demetrio« knjižnica nima ljub- ljanskega libreta iz leta 1742, pač pa precej primerjalnega gradiva: libreto za beneški izvedbi 1.1732 in 1737 ter nemško in itali- jansko izdajo za izvedbo v Brnu, oziroma v Cremsierii, na stroške oloniuškega škofa kar- dinala Wolfganga Hanibala von Schratten- baclia leta 1733. Zanimivo je, da so pri vseh teh izvedbah peli Hassejevo glasbo. Skoraj bi mogli sklepati, da so tudi v Ljubljani leta 1742 spet poslušali melodije mojstra, ki jim je bil znan že iz Euristea, Artasersa in Ros- niire.^' Preglejmo še izvedbe oper v bližnjih, de- loma slovenskih mestih Gorici, Trstu, Vidmu, Celovcu in Gradcu. Sicer se z letom 1742 konča sklenjena vrsta ohranjenih libretov, a iz Gorice imamo še libreto za leto 1782, tiskan pri Tommasiniju za opero »I Viaggiatori felici«, ki jo je spi- sal livigini (Livigni) Filippo. uglasbil pa Napolitanec Pasquale Anfossi. Igrali so jo ob otvoritvi goriškega gledališča Filipa de Banden. Že prej omenjeni graški libreto za opero Rosmira je pomemben ne samo zato, ker nam je razkril avtorja te opere, ampak tudi zaradi beležke, da so to Stampiglievo opero igrali drugod pod imenom »Parthenope«. Opozarja pa tudi poslušalce, da graška iz- vedba ni popolnoma originalna, ampak pri- rejena za pet solistov. Toliko jih je pelo tudi \' Ljubljani, medtem ko je v Benetkah Vival- dijeva opera imela 7 solistov, Viiicijeva pa šest. Videti je, da so na gostovanjih izvedbo nekoliko poenostavili. Ohranjen je tudi graški libreto za opero »Arsace« iz leta 1737 z glasbo Geminiana Giacomellija, iz leta 1738 pa za opero »La Veritä neU'inganno«. Obe je izvajala družba Angela Mingottija. Za graške gledališke na- stope sta ohranjeni tudi besedili dveh glas- benih mediger: »Pedronco pittore, Gelsomina sua imiglie et un Giovanetto Francese« (1738,1 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ital.-nem.) in »Drusilla, e poi Grillone« za leto 1739. Obe sta anonimni. V Celovcu so leta 1738 igrali operi »Arta- serse« in »Cesare in Egitto«. Oba libreta so tiskali v Benetkah, oba sta anonimna. V Artasersu je tekst enak ljubljanskemu, torej je Metastasiev. Isti pevec Domenico Batta- glini je pel naslovno vlogo v Ljubljani in v Celovcu. Leto 1740 je tudi za Celovec (po libretih, ki so pri nas ohranjeni) pomenilo višek oper- nega življenja. Peli so tri opere: »Alvilda«, »Lucio vero« in »Siface«. V vseh treh je na- stopalo istih petero pevcev, dva moška in tri ženske. Vse tri knjižice je tiskal celovški Kleinmayr v italijanščini z nemškim prevo- dom. Oblika je manjša od ljubljanskih in graških libretov. So pa vsi brez avtorja, brez imena skladatelja, celo impresario je podpisan samo »II Direttore«. Za opero »Lu- cio vero« je ohranjen nekoliko drugačen be- neški libreto iz leta 1735 s šestimi osebanii in glasbo Napolitanca Francesca Araya. Za tržaški oder je ohranjen samo libreto za opero »Nel perdono la Vendetta«, ki so jo peli leta 1732. Tiskan je v Benetkah. Oratorij Jurija Kuralta Die gehemmte Reiss Francisci Xaverii leta 1730 Omenimo še tri knjižice z besedili oper, ki so jih peli v Vidmu (Udine): leta 1704 »Primislao primo re di Boemia«; 1715: »Ca- milla regina de'Volsci« in »II piu fedel fra' i vasalli«. Zadnja dva sta tiskana v Vidmu, prvi pa v Benetkah. Vsi so brez imen pesni- kov in skladateljev. Med zvrsti odrske glasbe bi mogli morda šteti še »Jungfräuliche Liebe Gottes«, ki jo je napisal in uglasbil Janez Mihael Arh in so jo v pustnem času leta 1701 igrali v Auer- spergovem dvorcu v Ljubljani. Povzetek vse- bine je ohranjen in že večkrat opisan.^^ Verjetno brez glasbe sta bili dve nemški odrski uprizoritvi: komedija »Halari und Alari« (povzetek tiskan v Ljubljani 1709) in tragedija »Der grossmütige Rechtsgelehrte Emilius Paulus Papinianus« (povzetek ti- skan v Ljubljani 1689)." Ce omenimo še dva povzetka (sinopsa) opernih tekstov, tiskana v Rimu (1641) in v Gradcu (1701), smo omenili vse, kar je v Semeniški knjižnici ohranjenega v zvezi z opernim življenjem baročne Ljubljane. ŠOLSKE IGRE Važno dopolnilo ljubljanskega gledališkega in hkrati glasbenega življenja so bile šolske drame v jezuitskem kolegiju. O njih so po- drobnosti v glavnem že znane iz objavlje- nih zapiskov v dnevnikih jezuitske gimna- zije in kolegija.'* Viktor Steska je iz Seme- niške knjižnice tudi že objavil naslove dram, ki so jih igrali, po povzetkih vsebine, ki so jih ob vsakem nastopu dali natisniti.^ Ob natančnejšem pregledu zbirke drobnih tiskov, ki jih je dal zvezati Janez Gregor Dolničar v šest debelih zvezkov, se je pa dalo ugotoviti še nekaj takih dram. V maju 1684 so igrali dramo: »Lapis angularis seu basis perfecta«. Po vsebini in izvedbi je bila posvečena novemu ljubljanskemu škofu Žigi Krištofu Herbersteinu, poznejšemu ustano- vitelju knjižnice. Tudi prireditev leta 1704 je bila priložnostna: »Nova hospes gratissi- ma sive Introductio Neo-Philosophiae«. Oba sporeda je tiskala Mayrova tiskarna. Letos so bili iz Kapiteljskega arhiva pre- neseni v Semeniško knjižnico še nekateri doslej neobdelani tiski.'^ Celovški tiskar Kramer je natisnil sinopsa za dve ljubljanski igri. Prvo so v kolegiju igrali leta 1665: » Jo- sephus adumbrans adumbratus in... Jo- sepho ex Comitibus de Rabata«. Posvečena je bila začetku vladanja škofa Jožefa Ra- batta. Druga pa je običajna igra ob koncu leta 1670: »Amor parentum sive Lydericus«. Dramo »Cyrus« so igrali v dunajskem jezu- 188 CAS O I' 1 S / A S 1. O \ K N S K O KRAJ K \ \ O Z G C) 1) O \ i N O KRONIKA Spored za jezuitsko procesijo 1. 1687 z IJolničarjevimi risbami 189 kronika ČASOPIS 7. A SLOVENSKO K l{ A J K V N O ZGODOVINO Pravila akademije filharmonikov iz 1. 1701 itskem kolegiju leta 1631. Študentje salzbui- ške benediktinske univerze, kjer je študiral tudi prost Prešeren, so neugotovljivega leta v XVII. stoletju igrali dramo »Agilbertus«, leta 1701 pa »Ludus divinae providentiae in Henrico Comite Calvensi«. V plemiškem kolegiju v Parmi so leta 1710 igrali opero »Onorio«. (Vsi ti tiski, razen zadnjih dveh, so iz Kapiteljskega arhiva.) V nekem pogledu posebno zanimiva pa so celotna besedila nekaterih jezuitskih in ene benediktinske šolske drame. Zal za nobeno od njih ni mogoče trditi, da bi jo igrali v Ljubljani. Najstarejša je »Cvrus« (Graz 1673) — isti, kot so ga na Dunaju igrali 1631. leta in smo ga že omenili. Iz Salzburga je »Polv- xena« (1678). Zmago nad Turki pri Dunaju leta 1683 so v poznejših letih slavili z igro >Vienna Austriae defensa et liberata«. Köln- ska gimnazija je leta 1701 dala natisniti »Bertulfus a Sultano captus«. Z Dimaja so štirje teksti: »Godefridus BuUionius« (1706), »Simplicitas rediviva« (1706), »Gentilitium Austriae scutum« (1718) in »Nobile fidelitatis inutuae inter patrem filiumque certamen« (1724). Večina teh tekstov je anonimnih, ti- skani pa niso bili za izvedbo samo, ampak ob kakšnem posebnem dogodku (novi bakalavri. doktorji ipd.). ORATORIJI V zvezi z Akademijo filharmonikov so v baročni Ljubljani začeli izvajati tudi velike oratorije.*" Kakor pri operah pa moremo tudi za oratorije ugotoviti, da so jih sicer nekaj slišali v Ljubljani, še več pa so jih poznali od drugod. Tudi oratorijska besedila so nam- reč tiskali in Semeniška knjižnica ima 33 libretov, ki doslej še niso imeli priložnosti izpopolnjevati sliko baročne glasbene Ljub- ljane.*' Dva od njih so leta 1730 peli v Ljubljani. Prvi je bil namenjen proslavi kanonizacije sv. Janeza iz Neporauka. V ljubljanski stol- nici so 16. in 18. novembra peli nemški ora- torij »Joannes in eodem. Dass ist: Der im Leben und Todt unveränderlich-beständige Liebhaber Gottes und der Kirchen Heiliger Joannes von Nepomuck«. Knjižico je natisnil J. G. Mayr v Ljubljani. Glasbo za štiri so- liste in zbor je zložil Georg Reuter (Reutter), dunajski dvorni in stolni organist. Drugega pa so peli v jezuitski cerkvi pri sv. Jakobu ^" mesecu decembru ob devetdnev- nici v čast sv. Frančišku Ksaveriju: »Die ge- hemmte Reiss Francisci Xaverii In das Kö- nigreich China«. Da je bilo tudi to leta 1730, nam povedo kronogrami na zadnji strani. Verjetno je tudi to delce tiskal Mayr. Teksta je namreč samo za dve strani. Peli so trije solisti in zbor. Pesnik je neznan, glasbo pa je napisal doslej neznani slovenski skladatelj Jurij Kurold — danes bi pisali najbrž Ku- ralt —, ki je istega leta v septembru postal duhovnik, a je še bil gojenec jeztiitskega semenišča. Doma je bil iz Kranja. Morda bi smeli sklepati, da je bil Höffer- jev oratorij »Magdalena spokornica«, ki ga pozimmo samo po imenu, komponiran na isto besedilo, kot Scarlattijev »La Maddalena pentita«, natisnjen na Dunaju 1693 in zdaj v Sem. knjižnici. Z Ljubljano so povezani tudi trije orato- riji, ki jim je tekst napisal član akademije operozov Rocco Rossi; ta je bil tudi član akademije Gelatov. Janez Gregor Delničar ga je verjetno osebno poznal in zato njegove oratorije shranil. Vsi so bili tiskani na Du- naju: »Nabuccodonosor« (1706). »Casilda« (1710) in »Tributi festivi« (1710). Že omenjeni Reutter je zložil še dva ora- torija: »Ortus ab Occasu« (Dunaj 1725) in »La Maria lebbrosa« (Dunaj 1739). Drtigi oratoriji so nekateri anonimni, nekatere pa so zložili skladatelji: Antonio Draghi, Pietro Andrea Ziani, Leonard! Leo. Antonio Cal- dara. Tiskani in izvajani so bili v letih od 1677 do 1748 v Pragi. Brnu. Salzburgu. Grad- cu in na Dunaju. 190! ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Kako široko je bilo ol)zorje baročne Ljub- ljane, svojstveno dokazuje zbirka starih tek- stov za španske oratorije, verske igre in pri- zore: »Autos Sacramentales, Y al Nacimiento de Christo, con siis Loas, y Entrenieses«. Iz- šla je v Madridu leta 1675. Skladatelji niso navedeni, pač pa pesniki: Felipe Godinez, Mira de Mescua, Luis Velez de Guevara, Francisco de Roxas, Felipe Sanchez, Gero- nimo Ganzer in drugi. Seveda se ne da reči, koliko so ti teksti vplivali na glasbeno živ- ljenje pri nas, ni pa dvoma, da so oratoriji in različne verske procesije, ki jih je poznala tudi baročna Ljubljana in ki jih bomo zaradi njih glasbenega dela pregledali v naslednjem odstaA'ku, imele eno svojih korenin v špan- skem »auto«.'" SPOREDI ZA PROCESIJE Dr. Mantuani je v svoji razpravi o škofje- loški kapucinski pasijonski procesiji'« ome- nil dva sporeda, ki jih ima Semeniška knjiž- nica za ljubljanske kapucinske procesije leta 1701 in 1713. Prvega ni mogel dobiti v roke. Zdaj sta na voljo oba, pa še tretji za leto 1708. Ta je najlepše opremljen, je najobsež- nejši (16 str.) in ima naslov: »Certamina dant victorias. Das ist: Streitt bringt Freudt«. Vsi trije imajo sicer enako število prizo- rov (namreč 23), tudi glavna misel je bila vsako leto ista, a podobe in gotovo tudi be- sedilo in glasba teh prizorov so se menjavali. Smemo reči, da je Ljubljana vsaj vsakih ne- kaj let, če ne vsako leto, videla na ulicah na veliki petek nekaj novega. Nič pa se ne ve, kakšna je bila glasba med procesijo, ni pa dvoma, da je bila.^" , Napačno pa bi bilo misliti, da so v Ljub- ljani imeli samo p asi jonske procesije na ve- liki petek v obliki verskih prizorov. Janezu Gregorju Dolničarju, ki nam je ohranil spo- rede zanje, se moramo zahvaliti, da vemo tudi za jezuitske spokorne procesije, ki so jih vsako leto imeli na veliki četrtek. Sporede zanje je dal vezati v prvo knjigo drobnih tiskov, ki dosedanjim iskalcem ni prišla v roke. Brez njegove skrbnosti bi gotovo pro- padli, saj so vsi (razen enega) tiskani samo na dveh straneh v latinskem in nemškem prevodu. Nima pomena navajati baročno dolgih naslovov, zadoščajo naj letnice: 1680, 1683 do 1688 vsako leto. 1692 do 1695 vsako leto. Dramatična vsebina teh procesij je bila skromnejša kot pri kapucinskih. Vsako leto so imeli samo po tri simbolične prizore in na koncu božji grob. (Dolničar si je na nekate- rih listih zapisal, kakšen je bil tisto leto božji grob v drugih ljubljanskih cerkvah.) Vsebina simbolov je bila vsako leto dru- . Na bakrorezu, ki ga je za zbirko govorov na proslavah akademije filharmonikov okoli leta 1740 vrezal J. A. Schmuzei z Dunaja, sta upodobljena baročni orkester in zbor 191^ kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gačna. Nekatere si je Dolničar ob robu celo skiciral. Izvajali oziroma predstavljali so jili člani bratovščine Marijinega Vnebovzetja. Nič se ne da reči o glasbenih točkah, a skoraj si ne moremo misliti jezuite brez nje.'^' Poleg kapucinskih pasijonskih in jezuit- skih spokornih procesij pa je Ljubljana po- znala tudi procesijo sv. Rešnjega Telesa na Telovo. Tudi ta je bila v jezuitskih rokah in dramatično ter gotovo tudi glasbeno izve- dena podobno, kot so to imeli po drugih evropskih mestih od Španije z njenimi »autos sacramentales« do nemških dežel.-^ Za Ljubljano je J. Gr. Dolničar ohranil do- slej nczapažen program telovske procesije za leto 1678: »Der Oesterreicher Schirm- schildt. Oder Ferdinand Der dritte Römi- scher König, durch seine gegen seinen in Brod vergestalteten Gott gepflogene Andacht seinen Nachkömmlingen vorsehend«. Pod dolgim naslovom nam opomba: »In gewöhn- lichen Fronleichnams Vmbgang« jasno pove, da so bile te vrste procesije vsakoleten po- jav, čeprav sporedov za druga leta v tej zbirki ni. Dva lista velik spored je tiskal Georg Dettelbacher v Celovcu. Dogodek iz življenja cesarja Ferdinanda III. je dal zgo- dovinsko jedro vsej procesiji, ki je imela uvodni prizor, sedem glavnih slik in za- ključni prizor. ACADEMIA PHILHARMONICORUM Naj omenimo še nekaj tiskanih dokumen- tov, ki so za zgodovino glasbe v Ljubljani važni in so prišli na dan pri urejanju knjiž- nice. Janez Gregor Dolničar je spet tisti, ki nam je v svojih »Miscellaneah« ohranil doslej ne- znana tiskana pravila Akademije filharmo- nikov.^3 Tiskana so na 4 straneh vel. osmerke. brez navedbe kraja in tiskarja, čeprav ni dvoma, da jih je tiskal Mayr v Ljubljani. Vsebujejo res osem členov, kot je pisal Dolničar v Analih mesta Ljubljane,^* a vse- bine členov tam ni povedal. Ker podrobna analiza ni naloga tega članka, naj omenim le, da prvi člen govori o času nastanka aka- demije (»ob koncu leta 1701«), o njenem na- menu in simbolu (orgle z napisom »Recreat, mentique perennia inonstrat«, kot lahko vi- dimo na njenem pečatu v Cvetkovi Zgodo- vini glasbene umetnosti pri Slovencih I na prilogi pri str. 272). Drugi in tretji člen do- ločata, kdo sme biti član in kako ga je treba sprejeti (tudi amaterji glasbeniki morejo biti sprejeti, a vseh redno ne sme biti več kot 31). Četrti ureja praznovanje godu zavetnice sv. Cecilije (slovesna maša. vespere ali lita- nije, 30 maš zadušnic). Peti in šesti govorita o obredih ob smrti članov (slovesni Requiem in 30 zadušnic). Sedmi določa za letno čla- narino vsaj dva goldinarja, osmi pa ureja volitve odbora. Drugih prireditev, o katerih je govoril Dolničar v omenjenem zapiskii. tiskana pravila ne omenjajo. Tudi iz poznejših let je ohranjenih nekaj dokumentov o delovanju akademije filhar- monikov. Leta 1742 je Reichhardt v Ljub- ljani tiskal tri slavnostne pridige ljubljan- skega nemškega avguštinskega pridigarja p. F. Teofila Schinla.^' Drugega od teh govo- rov je imel zbranim filharmonikom, ki so na najslovesnejši način obhajali« praznik presv. Trojice v avguštinski cerkvi pred Spi- talskimi vrati kot svoj letni praznik. Govor obsega 16 velikih strani (v kvartu). omenja pa tudi, da so filharmoniki leta 1728 »pred kratkim umrlemu« cesarju Karlu VI. pripra- vili lep koncert, kar je bilo znano že iz dru- gih virov.^" Dne 6. januarja 1743 je Academia Phil- harmonicorum pripravila posebno slavje na Novem trgu v Ljubljani, ko je njen ravnatelj Anton Jožef grof Turjaški postal deželni glavar. Popis slavnosti z napisom »Actus publicus« je brez posebnega naslovnega lista na 4 straneh velikega formata natisnil Adam Friedrich Reichhardt. Brez kakršne koli letnice pa so izšli v Ljubljani pri Reichhardtu trije govori boso- nogega avguštinca p. Feliksa a S. Matre Anna.^' Govoril jih je v avguštinski cerkvi verjetno tri leta zapored na praznik presv. Trojice ob letnem prazniku filharmonikov. Ker je natis posvečen grofu Antonu Jožefu furjaškemu kot deželnemu glavarju in pred- sedniku akademije, je mogla biti prva pri- diga govorjena kvečjemu leta 1743, ali še pozneje, naslednji dve pa morda leta 1744 in 1745. S tem se pa približamo že skrajni meji življenja akademije po doslej znanih podatkih.28 Govorom je privezan velik ba- krorez (28 X 44 cm), ki ga je na Dunaju vre- zal Jo. Ad. Schmuzer. Kot je videti iz re- produkcije, predstavlja velik angelski zbor in orkester z različnimi instrumenti, ki v skladu s temo govorov poje slavo troedine- mu Bogu. Brez ozira na osebe je slika zelo popoln prikaz baročne predstave o glasbi. Omeniti je še treba, da je te štiri govore ohranil Franc Jožef Thallmainer. Ce zapi- šemo še to, da je bila njegova last lepo pre- pisana »Missa da Cappella« skladatelja Ant. Caldara, potem smo našteli in nekoliko pre- gledali vse, kar nam more Semeniška knjiž- nica danes povedati o glasbenem življenju v baročni T^jubljani. 192' ČASOPIS /. A S I. O \ E X S K O KRAJ E V X O Z C O D O V 1 X o KRONIK A OPOMBE 1. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Kronika I, (1934) 98—105; 179—185; Italijanske pred- stave v Ljubljani do zgraditve stanovskega gledališča (leta 1765), Kronika I, 277—287, Vsa razprava, ki se je nadalje- vala še v 2. in 'i. letniku, je izšla v izpopolnjenem ponatisu v knjigi: Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. d« XIX. stol., Ljubljana 1936. — 2. Protocollum off. episcoj). 51, str. 505 dne 30. 4. 1742. — v Skof. arh. v Ljubljani. Smrtni datum v mrliški matici stolne župnije v Kapitelj- skem arhivu. — 3. Jezuitske šolske drame v Ljubljani, Mla- dika XVI (1935), 29-30, 70—71, 110—111, 147—148, 191—192. 269—271. — 4. Dramatične predstave v Ljubljani do 1790. CJKZ V (1926) 108—120; tekste iz Semeniške knjižnice na- števa na str. 117. — 5. Kronika I str. 104—105. — 6. Skerlj. n. d. v knjižni izdaji str. 30. — Prim, tudi dr. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti pri Slovencih L. str. 260 in op. 249. - ?. Cvetko, n. d. 220. — 8. Škerlj. Kronika I, 182. — Cvetko, n. d. 261. — 9. Podatke o njem glej pri Skerlju, n. d., 40, ali v Kroniki I. 185. — 10. Skerlj. Kronika I, 185. — 11. Prim. Skerlj, n. d., 46 in za njim Cvetko, n. d., 262, ki se nagibljeta k imenu skladatelja Cal- dara. — 12. Steska, Mladika XVI, 191. — Cvetko, n. d. 252. — 17. Steska, Mladika XVI, 271 je opisal samo tragedijo. Naslov komedije je: Halari und Alari Von Denen Hoch- Teutschen Fürstl. Euchstättischen Hof-Comocdianten. Anno M.DCC.IX. deu . . . Novemb. T4. Prim. Kidrič, n. r. CJKZ V (1926), 111 sL — 15. Nekaj teh sinops je zabeležil že Dragotin Arko leta 1957 v rkp. diplomski nalogi za gle- dališko zgodovino: »Gledališki dokumenti v Narodnem mu- zeju. Mestnem arhivu in Semeniški knjižnici v Ljubljani«. Pri iskanju že znanih libretov je uporabljal Kidriča, Škerlja in Mantuanija (gl. op. 19), ne pa Steska. — 16. V. Steska, Oratoriji v Ljubljani pred 200 leti, Cerkv. Glasb. XXXV (1912), 25 si. — Več: Cvetko, n. d., poglavje: Academia Philharmonicorum. — 17. Omemba naslovov treh oratorijev v Steskovcm seznamu v Mladiki str. 271 ni zbudila pozor- nosti. — 18. Prim, podatke v »Protocollum ordinatorum 1711—1754; str. 125, 131, 132 in 134 v SkALj. — 19. Jos. Mantuani, Pasijonska procesija v Loki, Carniola N. V. VII (1916) 222—232; VIII (1917) 15—44. — Cvetko, n. d. 198 in 239 si. — Veit-Lenhart, Kirche und Volksfrömmigkeit im Zeitalter des Barock, Freiburg 1956, 2. pogL: Volksdrama- tische Gestaltung des Frommen, str. 77—98. — 20. Prim. Cvetko, n. d. 198. — 21. Cvetko, n. d. 240. — 22. Prim. Veit-Lenhart. n. d., 83 si. — 23. Cvetko, n. d. sklepa o njih na str. 283. — 24. Cvetko, n. d. 280. — 25. sDrey Lob- und Ehren-Predigen, . . . Die änderte an den hohen Fest Der Hoch-Heiligen Und Unzertheilten Drcvfaltigkeit . . .« Letnica 1742 v kronogramu. — 26. Prim. Cvetko, n. d., 293. — 2?. »Drey mit Treu Zu Ehren Der grossmächtig- und allerheiligsten Dreyfaltigkeit Verfaste Lob- und Danck- Reden«. — 2S. Cvetko, n. d.. 294. 193