Domovi m
P* H/1ERI €/%' Ul— HO
4HCRICAN IN SPIRIT K>R€1GN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1964
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Slavni tajnik ZN odkril "nirtaslo" glasovanje
Tant hoče rešiti nujne posle ZN brez formalnih glasovanj, da hi dal diplomatom možnost za nadaljno iskanje načina rešitve dol-Kov posameznih članic
ZN.
združeni narodi, n.y,—
ne pridejo ZN že prvi dan v Wo radi vprašanja, ali naj bo Moskva kaznovana, ker noče Pečati zaostalih prispevkov v Magajno ZN, je Tant prišel z Očrtom o “mutastem glasova-Nn”. Kaj takega ni predvideno v Pravilih ZN, bi pa lahko sedaj k°ristilo. Način mutastega gla-St)Vanja je silno preprost. Name-s^° da predsednik stavi predloga na glasovanje, bo samo naslo-v*‘ na navzoče delegate vpraša-“ali ni nobenega ugovora”, bo vladal molk, bo predsed-zaključil, da je skupščina 2adovoljna s predlogom.
za zasedanje glavne skupščine ZN do Božiča
't'0 mutasto glasovanje ne bo ^ajjalo za zmeraj in za vse slu-Ca3e- Tant bi mu rad dal velja-v° samo za seje do Božiča in še tem samo za sledeče zadeve: V°litev novega predsednika, o-°britev začasnega proračuna in v°Htve za člane gospodarskega ^ socijalnega odbora ZN in se-Veda tudi za člane Varnostnega sVeta.
. Sedanje zasedanje naj bi tra-samo do Božiča, novo pa bi se ne pričelo pred začet-0rn februarja. Tako bi diplo-^tje imeli dva meseca časa, da ^jdejo kompromis za plačeva-zaostalih prispevkov.
^nak pomanjkanja političnega poguma
Načrt je gotovo preprost, to-a ne dela ravno časti taki usta-v. vb kot so Združeni narodi. Je sto gotovo znak pomanjkanja ° ličnega poguma. Na drugi ft.rani pa pomeni veliko skuš-^av° za razne afriške diploma-’ ki bodo skušali s pomočjo Rtastega glasovanja uveljavi-
svoje želje in predloge, ako-ravn0 slu
ne bo to dovoljeno v smi-predlaganega sporazuma, a bo sploh dosežen. ako muhasti pa lahko posta-v'N0 brni diplomatje, kadar jim asf udari v glavo, priča sledeči ^Ucaj: 33 afj-jškjh držav pred-v^a Sanskega diplomata za no-s,^ayPv&dsednika generalne ^ uPščine ZN. Možu je predvi-^ana čast tako stopila v glavo, 3e že napovedal, da bo pred ti t°ra'no skupščino spravil vse Pos^ Zai^eve’ ki se o njih Var-2 n' svet ne bo mogel spora-če eti' ^>0 Prnvlbh je to mogo-
^l'it'°^a ^os^va se s svojimi sa-s, 1 stalno odločno upira po-
ner-8?01’ Pr^de ta pravica ge-TalT n° s^U;PŠbine do veljave. prr° do ganski diplomat takoj
Piea -V S^0r 2 Gromikom in sta^^01^ diplomati, akoravno jater °skva in Gana velika pri-
Novi grobovi
Rudolph Brundula
Včeraj popoldne je zadet od srčne kapi umrl v Huron Rd. bolnici 59 let stari Rudolph Brundula s 1208 E. 172 St. Zapušča soprogo Mary, roj. Šega, doma iz Cerknice pri Rakeku na Notranjskem, hčer Mary Mesojedec, sina Franka, 5 vnukov in vnukinj in več drugih sorodnikov. Brat Frank je umrl pred več. leti. Rojen je bil v Štorjah pri Sežani. V Ameriki je bil 44 let. Bil je član Carniola Tent No. 1288 T.M., Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in Podr. št. 6 SMZ. Zaposlen je bil pri Momart Steel Corp. 81 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Albert J. Strojin
Včeraj zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 48 le; stari Albert J. Strojin z 20451 Lake Shore Blvd., rojen v Clevelandu, avtoizvošček pri Universal Cab Co. Zapustil je ženo Valerijo, roj. Mulivich, bil je brat pok. Louisa, pok. Josepha, pok. Mary Mohorčič, Anthony j a, pok. Ane Prosen, Franka, Johna in pok. Frances Sitter (Anaheim, Calif.). Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. (12 St. v četrtek ob 8.45 v cerkev sv. Jurija, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Joseph Schneider
Včeraj popoldne je nenadno umrl na svojem domu na 1197 E. 170 St. 64 let stari Joseph Schneider (Snajder), rojen v Grgurevcih v Sremu, od koder je prišel leta 1955. Zapustil je ženo Leokadio, roj. Pili. Bil je oče Sophie Jur jev, očim Johna Graff, krušni oče Fritza Len-hardta, dvakrat stari oče, brat Christine Dolles in Terezije Bushbacher (obe v Avstriji). Bil je član društva sv. Pavla št. 10 HKZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj. Čas še ni določen.
Nova konferenca OAE
o razmerah v Konau leopoldville, Kongo. -
3 RaZgledani evropski priseljenci,
----	ki so se rešili iz pekla v Stan-
Konsroški odbor OAE ie na leyvillu, dajo na to vprašanje seji v Nairobiju v Keniji sledeče odgovore: pod predsedstvom Keniat- Kadar so uporniki raztogote-
te predložil konferenco ce- ni-se z n-iimi sPloh^ ne da Pamet' letne organizacije v Adis no razgovarjati. Kadar niso, pa Abehi 18. decembra letos. Priznai°- da 3e med nHmi le Pe:
ščica voditeljev, ki imajo nekaj NAIROBI, Ken. — V Nairo- pojma o komunizmu, kar pa še
biju je dva dni zasedal na posebni konferenci 9-članski odbor Organizacije afriške edinosti, da določi politiko do Konga. Odbor je jasno in ostro obsodil ne samo Čombeja, ampak tudi Ameriko, Belgijo in Anglijo in dodal v svoji resoluciji še celo vrsto idej, kako bi bilo treba ustvariti mir in red v Kongu in seveda tudi pokopati Čombeja.
ne pomeni, da bi bili zmeraj in na celi črti zanj navdušeni. Takih upornikov je morebiti kakih 1,000. Okoli njih se zbirajo, recimo, uporniki druge vrste, ki so se priključili uporniškemu gibanju iz najrazličnejših nagibov.
Nekateri iščejo prilike, da bi obračunali s plemeni, ki so z njimi v sporih že desetletja. Drugi so razočarani nad doseda-
Čutil je, da njegovi sklepi ne|njjmi posledicami ..svoboditve
jn krivijo vse, kar je kaj pomenilo ali pa sedaj pomeni v Leo-poldvillu. Mnogi bi radi pregnali lokalne politike, ki se odlikujejo samo s svojo koruptnostjo, za ljudi pa ne napravijo nič. Zelo velik odstotek med njimi pa tvorijo navadni pustolovci, ki samo iščejo priliko, kako bi kradli in ropali, pa tudi morili, če je treba. V tej skupini imajo glavno moč in glavno besedo brezposelni mladoletniki, ki jih je državljanska vojna že čisto izpridila.
bodo dosti zalegli. Zato je tudi sklenil, da predlaga poglavarjem vseh članic OAE, naj se 18. decembra sestanejo na posebni konferenci v Adis Abebi v Abe-siniji, da se tam dokončno dogovorijo, kaj vse je treba storiti, da bo v Kongu zavladal mir in red.
Trezen glas iz Nigerije
Ako bo prišlo do konference v Adis Abebi, ne bo potekala tako mirno in “po programu” kot je sedanja v Nairobiju. Te dni se je namreč pokazalo, da so bele vrane tudi v črni Afriki. Iz nigerijske prestolice Lagos prihaja namreč novica, da je nigerijski zunanji minister Wachu-ku javno odobril in pohvalil akcijo Amerike, Belgije in Anglije, ki je rešila življenje talcem kongoških upornikov. Pohvalil je tudi čombeja, da je poklical tuje čete v deželo, da rešijo talcem življenje. Dodal je, da bi Nigerija postopala prav tako, ako bi prišlo življenje njenih državljanov v nevarnost. Obsodil je postopanje Čombejevih najemnikov, pri tem pa tudi o-menil, da je Kongo neodvisna država in da OAE nima pravice, da se meša v kongoške notranje zadeve. Obtožil je nekatere afriške države dvoličnosti: na eni strani protestirajo proti vmešavanju belih držav v kon-goške notranje zadeve, na drugi strani pa oskrbujejo kongo- )) nih vesti in novic, ške upornike z orožjem, muni- (Lz
C0MBE SE NE BO ODREKEL POMOČI PROT! UPORNIKOM
Predsednik kongoške vlade Mojse Čombe je v Parizu izjavil, da odklanja resolucijo Organizacije afriške edinosti, ki zahteva takojšnji konec “tuje intervencije” v Kongu, ker ta ni stvarna. — Uporniki pritiskajo na letališče v Stanleyvillu.
PARIZ, Fr. — Včeraj je prišel sem na uradne razgovore predsednik kongoške vlade Mojse Čombe. Danes se bo predvidoma sestal s predsednikom republike De Gaul-iom. Čombe bi rad pridobil javno francosko podporo za svojo politiko v Kongu, posredovanje De Gaulla pri afriških državah, ki imajo zaradi svoje preteklosti tesne vezi s Francijo, v korist politike čombejeve vlade ter francosko gospodarsko pomoč pri obnovi po državljanski vojni prizadetega Konga. Časnikarjem je Čombe izjavil, da je resolucija Organizacije afriških držav po takojšnjem končanju 'Huje intervencije” v Kongu nestvarna ter jo zato on odklanja.
Čombe je dejal, da vedno upa j najemnikov prodrle z juga do na odkrito sodelovanje z Orga-: njega. Streljanje na letališče nizacijo afriške edinosti, toda j Stanleyvilla je postalo tako ne-le, če bo ta delovala v duhu; varno, da so ustavili pristajanje svoje ustave, to se pravi, da bo; in odlete civilnih letal. Priče tr-spoštovala neodvisnost in suve-
renost držav-članic.
Skupina kakih 300 afriških študentov je skušala demonstrirati pred kongoškim poslaništvom v francoskem glavnem mestu zaradi obiska Čombeja. Policija jih je naglo razgnala.
Položaj v Stanleyvillu se je medtem za vladne čete delno poslabšal. Izgleda, da so se uporniki malo opomogli in se začeli organizirati v okolici mesta, ki
cijo in hrano.
Na konferenci v Adis Abebi ne bo stališče Nigerije osamljeno, z njim se bodo strinjale po večini vse bivše francoske kolo-l so ga morali pred enim tednom nije v Afriki. Čombe na obisku1 tako naglo prepustiti belgijskim pri De Gaullu prav gotovo ob--padalcem in kongoškim vladnim ravnava tudi to vprašanje. I četam, ki so pod vodstvom belih
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-

Predsednik Johnson razlaga svoje politične načrte
CLEVELAND, O. — Dva me- nedolžnem zgubilo življenje. Je seča sta minila, odkar je pred- prepričan, da je Amerika posto-sednik Johnson imel zadnjo ti- pala pravilno, da se je udeležila skovno konferenco. Pretekli te- akcije za reševanje zajetih tal-den je bila pa obenem tudi prva cev. Med besedami je ostro ob-po volivni kampanji. Zato je sodil postopanje tistih, ki vidijo vladalo zanjo precej politične- v tej tragediji le politiko in ki ga zanimanja, kajti predsednik katastrofo zlorabljajo za svoje je lahko govoril svobodnejše, strankarske namene, brez pritiska volivne kampanje Prilično obširno je predsednik
do novega povišanja cen ne sme predsednik bo moral njihove priti in da zadostujejo sedanje, želje vpoštevati. S podpredsed-ki veljajo šele od lanskega ok- nikom Humphreyjem se še ni tobra.	j dogovoril o postopku, kaj naj
Javnost naj ne pričakuje no- se zgodi, ako on (Johnson) nobenih senzacij o “novi politiki” j pričakovano omaga. Johnson bo v Vietnamu. Zadnje dni so v to stvar uredil s Humphreyjem javnost prodrle vse mogoče do- takoj po inavguraciji. Skrbel bo mneve, toda nobena med njimi pa tudi za to, da Humphrey ne ne odgovarja stvarnosti. Pred-'bo brez dela.
dijo, da je bilo letalo DC-4 zadeto od strelov upornikov in da se je zato ponesrečilo, ko je skušalo odleteti. Smrtno zadet naj bi bil pilot letala. Pri nesreči je bilo mrtvih skupno 44 oseb, vsi potniki in celotna posadka,
! samo vojaško osobje.
------o-------
Zadnje vesti
NEW YORK, N. Y. — Včeraj je kardinal Spellman nepričakovano razkril v veliki dvorani Commodore hotela tiaro Pavla VI., ki jo je ta daroval za reveže. Kardinal je izjavil, da je sv. oče poklonil tiaro njemu v priznanje hvaležnosti ameriškim katoličanom, ki toliko darujejo za pomoč potrebnim v drugih deželah.
NEW DELHI, Ind. — Združene države so dale včeraj Indiji na razpolago $60.3 milijone v podporo za razvoj industrije, gradnjo elektrarn, cest in železnic. VATIKAN. — Papež Pavel VI. se bo jutri na potu v Indijo ustavil za pol ure na letališču v Bejrutu v Libanonu, kjer ga bo pozdravil predsednik republike in ostali vodniki dežele. Prvotno je bilo določeno, da bo papež letel naravnost v Bombay. Tam so vodniki hinduističnih zagrizencev obljubili oblastem, da ne bodo na noben način motili obiska vodnika katoliške Cerkve v Indiji. WASHINGTON. D. C. — Ameri-
Iz Clevelanda in okolice
Večerja in letna seja—
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima za članstvo jutri, v sredo, ob šestih zvečer večerjo, po njej pa letno sejo in zamenjavo enodolarskih daril v SDD na Prince Avenue.
V	bolnišnici—
Mrs. Jennie Kaluža s 3603 Independence Rd. je prestala hudo operacijo in je že en mesec v bolnišnici sv. Aleša. Leži v sobi št. 254. Obiski so sedaj dovoljeni.
Sorodnikom v Jugoslaviji—
Cosmos Parcels Express Corp. posreduje v Jugoslaviji nakup vsakovrstnega blaga s plačilom v Združenih državah in v Kanadi v dolarjih ob 20' . popustu rednih cen v Jugoslaviji. — Podrobnosti v oglasu!
V	bolnišnici—
Mrs. Molly Nousck s lri62l Schenley Avenue je v Euclid Gienville bolnišnici, soba št. 507. Obiski so dovoljeni.
Žalostna novica—
Frank Fujs z 20730 Miller Ave. je dobil žalostno novico, da mu je dne 24. novembra umrla mama Marija Fujs. roj. Serdt, stara 52 let, na Tišini v Prekmurju. Za njo žalujejo doma mož Štefan, sin Štefan, hči Marija z družino, sin Jožef, vsi v starem kraju; v Kanadi sin Lojze z’žetio Marijo, sin Frank v Clevelandu z družino in hčerka Terezika, ki se mudi tukaj na dopustu.
G. Jože Žnidaršič s 6601 Bonna Ave. je dobil žalostno sporočilo, da mu je 20. novembra letos umrla na Hlebčah pri Vel. Laščah mama 'ga. Frančiška Žnidaršič.
Slovenski baletni mojster—
Za stalno je prišel iz New Yor-ka v Cleveland baletni učitelj — choreographer g. Marko Pogačar. V Ljubljani je obiskoval Mlakarjevo baletno šolo, nastopal v Narodnem gledališču in po vseh velikih gledališčih po Evropi, Kanadi in Ameriki. V Clevelandu namerava odpreti svojo baletno šolo za otroke in odrasle, za začetnike in poklicne plesalce.
Cenejši telefonski razgovori
WASHINGTON, D.C. — S ško vesoljsko vozilo Mariner 4 ll. februarjem prihodnjega leta
in brez ozira nanjo. Konferenco razlagal okvir novega federal- sednik tudi ne namerava iskati Johnson še ni dokončno iz-

. . . . .
.	*	* • * V ■*' ■

Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno z naletava-■ern snega . Mrzlo. Najvišja temperatura 28.
je porabil, da razodene časni- nega proračuna za proračunsko karjem par svojih idej, kako si leto 1965-1966. Povedal je, da zamišlja svojo politiko v bliž- mu je administracija predložila nji bodočnosti, tako zunanjo kot seznam izdatkov, ki gre v zne-domačo.	; sek $108-109 bilijonov. Vkljub
V zunanji politiki ni napove- temu še zmeraj upa, da bo sti-dal nobenih senzacij. Opozoril snil izdatke pod $100 bilijonov, je časnikarje, da Amerika ni toda jamstva za kaj takega noče spremenila svoje politike do prevzeti. Končno ima pri tem Evrope, akoravno se je tam na- tudi Kongres svojo besedo; zato grmadilo zadnje čase precej te- je že sedaj povabil predsednika žav in ovir. Amerika, smatra nakazilnega odbora predstavni-NATO še zmeraj za steber sode- škega doma McMahona na raz-lovanja z Evropo. Predsednik govor in mu pokazal številke razume, zakaj je toliko odpora administracije. Do končnih pro-proti ideji MLF, zato noče rini- računskih zneskov pa admini-ti z glavo Skozi zid in čakati, da stracija ne bo prišla pred Boži-pride čas, ko bo ideja postala čem.
sprejemljiva za članice NATO. Predsednik se tudi živo zani-Johnson je dalje bridko obža- ma za mezdna pogajanja v je-loval tragedijo v Kongu, kjer je klarski industriji. O tem je že nad 4,000 kongoških domačinov,' govoril z voditelji jeklarn in je-največ s šolsko izobrazbo, po,klarske unije. Je prepričan, da
kake posebne stike z novimi oblikoval svojega zakonodajne-gospodarji v Kremlju. Tudi v ga načrta, toda v glavnem ga že Evropo ne namerava iti, da bi ima v glavi. Najprvo želi, da bi obiskal zaveznike. Misli, da red-[ Kongres dokončal zakonodajo, na diplomatska pota zaenkrat ki je do volitev ni mogel, šele zadostujejo za obravnavanje te- potem naj pridejo na vrsto novi kočih mednarodnih problemov, zakonski predlogi. Proračunski Sicer bo pa imel dosti posla s zakoni imajo seveda prednostJ Kongresom. 1	| Zato bo Kongres v začetku mo-
Še posebno je povdaril, da ni ral obnoviti delo na zakonskih!
bodo telefonski razgovori postali precej cenejši, posebno velja to za razgovore med kraji v raznih državah. Podnevi bodo stali za 3 minute $1.50 namesto sedanjih $1.75, zvečer od 8. pa zjutraj do 4.30 pa le $1.00. Ista tarifa bo veljala tudi za nedelje in državne praznike.
Pravijo, da bo znižanje v celoti prihranilo uporabIjalcem telefonov letno do 100 milijonov dolarjev.
leti proti Marsu, kot predvideno. V prihodnjih par dneh bodo njegovo smer popravili v toliko, da bo 14. julija prihodnje leto lahko posnel Mars iz daljave 8,000 milj. Brez popravka se mu ne bo približal več kot na 200,000 milj. Strokovnjaki NASA so prepričani, da bodo svojo nalogo opravili brez težav.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša zanika, da bi predsednik Johnson nameraval poslati E. Hooverja, direktorja FBI, Nov poveljnik strategič-v pokoj zaradi njegovega jav- nega letalstva ZDA
nega spora z vodnikom črncev div L. M. Kingom.
predviden noben sestanek z ge-1 načrtih o bolniškem zavarova- MOSKVA, ZSSR. — Poročeval-
neralom De Gaullom. Je pa zjnju, podpiranju apalaških kra-! generalom v stalnih stikih, pi- jev, o podpiranju šolstva, o imi-'
smenih, telefonskih itd. Predsednik je tudi namignil,
graciji, brezposelnosti itd. Zaostati tudi ne bo smelo obrav-da lahko pride “od časa do ča-'navanje zakona o znižanju trosa” do sprememb na vodilnih šarin.
mestih v federalni administra-j Predsednik je povdaril, da je ciji, pa tudi v kabinetu. Veliko o vsem tem že podučil kongres-
sedanjih njegovih sodelavcev je že odslužilo dobe, ki so se nanje obvezali; vsi ti bi se radi vrnili k svojim rednim poklicem in
ne voditelje, da bodo s svoje strani lahko pravočasno zagrabili za naloge, ki jim jih nalaga tak zakonodajni program.
ska služba TASS je objavila včeraj, da so Rusi poslali proti Marsu vesoljsko vozilo, podobno kot Združene države preteklo soboto. Danes so objavili, da so radijske oddaje vesoljske ladje oslabile na polovico, kar pomeni, da je nekaj narobe. Rusi so napravili podoben poskus lani, pa je vesoljsko vozilo po nekaj tednih leta skozi vesolje utihnilo.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je stopil po 35 letih vojaške službe v pokoj gen. T. S. Power, poveljnik strategičnega letalstva ZDA. Njegovo mesto je prevzel gen. John D. Ryan.
Novi poveljnik je star 48 let in je pripadnik načela gen. Le-Mayja, da so težki bombniki prav tako potrebni strategične-mu letalstvu kot medcelinske rakete. Ti dve vrsti orožja po tem načelu druga drugo dopolnjujeta, ne pa med seboj tekmujeta.
gfcfWj MEmsm Domovina
fejfSBr' ^'^rrrnhrjFv	e-'W-jhi'zo*	-
dU7 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
'Ca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
ŠtJBŠCRIPTiON RATES:
t'nlted States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 232 Tues., Dec. 1, 1964
Tito v vrtincu bilijonov
Že lansko leto je komunistično gospodarstvo zbolelo na mrzlici. Ves gospodarski razvoj je začel presegati meje in cilje, ki jih je postavil lanski gospodarski plan. Vse je rastlo. Naraščala je proizvodnja, naraščala je zaposlenost, naraščale so investicije, naraščalo je pa tudi marsikaj, kar ni bilo predvideno in v škodo gospodarskemu napredku. Ras tl e so cene, rastla je draginja, rastel je uvoz veliko hitreje kot izvoz, rastlo je pomanjkanje elektrike in premoga, rastlo je propadanje prometnih sredstev, posebno železnice, rastli so proizvajalni stroški, zato pa je zaostajala delovna storilnost, končno je dosledno moral rasti tudi deficit v plačilni bilanci. Rastli so tudi dolgovi v bilijone. Rast le so seveda tudi izgube podjetij v bilijone.
Letos je dobil gospodarski razvoj še bolj značaj pretipane konjunkture. Vse skupaj pa se je izražalo v inflaciji, ki je prešla v pravi galop, kupna moč dinarja pa je padala od meseca do meseca veliko več kot kupna moč našega dolarja tekom par let. Začela se je dirka z bilijoni.
Težko nam je dati številčni pregled takega razvoja. Naj omenimo samo par značilnih podatkov. Od lanskega avgusta do letošnjega so podjetja dobila nad 425 bilijonov posojil za investicije dvomljive gospodarske vrednosti, zato pa brez vsakega pravega kritja. Samo trgovina je dolžna okoli 1C00 bilijonov dinarjev, dočim je morala industriji posodili “nekaj sto bilijonov dinarjev”, ker drugače ni mogla prodati svojih zalog. Zasebni dolgovi v Sloveniji znašajo že nad 40 bilijonov!
Ne bi mogli trditi, da režim ni zapazil, kam drči gospodarstvo, in da ni poskusil, da ustavi tak nezdrav razvoj. Stalno je zasipal gospodarske kroge z zakoni, odloki, odredbami, nasveti, navodili, resolucijami, reformami itd., mnogo teh poskusov je bilo kar na svojem mestu. Toda zopet se je pokazalo, da je rak-rana komunističnega gospodarstva v Jugoslaviji ostala nespremenjena. Vse, kar je režim priporočal in odrejal, so tovariši v praksi kršili, bojkotirali, sabotirali, namenoma krivo razumeli in celo potvarjali. Prišlo je tako daleč, da je nek odličen Litovec moral letos javno priznati: kaj nam pomaga vsa zakonodaja, kaj nam pomaga plan, kaj nam pomagajo nasveti, ako manjka morale, vesti, poštenosti! Ves gospodarski sistem se je tako zverižil, da še celo dobro zamišljeni načrti posameznih podjetij niso bili več izvedljivi brez kršenja predpisov in zakonov.
Pred nekaj meseci je inflacija dobila vse znake prave poplave. Kdor je le mogel, je po svoje uničeval že itak malenkostno kupno moč dinarja. Dinar je začel drveti v brezno. Zavladalo je geslo: beži za dinarjem, ako ga nimaš, beži od njega, ako ga imaš! Kupuj, zadolžuj se!
Šele takrat je režim prešel k dejanjem. Začel je neusmiljeno omejevati investicije s tem, da je jenjal dajati nova posojila, že dana je pa začel preklicevati. Posledica te nove politike so se hitro pokazale. Komaj je minula letna sezona, so začela podjetja pokrivati nedovršena poslopja z deskami, kar sama po sebi so pa začela zastavljati javna dela. Samo par vzgledov! Ustavljene so investicije v industrijskem rajonu v Velenju, kjer je predvideno tako povečanje proizvodnje premoga, plina in elektrike, da bi Velenje postalo hrbtenica slovenske industrije. Sredi Ljubljane so pa, tako poročajo časopisi, ustavili vsa dela na nekdanjem Kongresnem trgu. Tam pričajo ustavljena dela na stavbah in prometnih napravah o polomiji titovskega gospodarjenja.
Ali bo pa geslo o omejevanju prehitrega naraščanja gospodarstva, posebno pa investicij, zavrlo propadanje dinarja? Komunisti trdijo, da bo, ljudje pa mislijo drugače. Značilen je v tem pogledu sledeči podatek. Nekaj nad 100 hotelov, ki živijo od tujskega prometa, je moralo odgovoriti, kakšne cene bodo veljale za prihodnjo turistično sezono V 1. 1965. Odgovori so bili porazni; vsi hoteli so napovedali povišanje cen za sobe s polno dnevno oskrbo od 5% do 62', , povprečje znaša torej nad 33%. Ti hoteli torej nič ne računajo s tem, da bo novo omejevanje gospodarske rasti držalo cene na letošnji višini in ravno ta cilj bi omejevanje moralo doseči.
Omejevanje bo seveda pomenilo tudi zmanjšanje zaposlenosti, kar se pa zunaj ne bo poznalo. Tovarne bodo pač pustile, da nezaposleni delavci postopajo po delavnicah, koncem tedna pa bodo dobivali običajne plače. Veliko več brezposelnosti bo izviralo iz pomanjkanja uvoženih industrijskih surovin in pomožnega ter obratnega materija-la, kakor tudi premoga in elektrike. Vsega tega ne bo mogoče nabaviti tudi z novimi bilijoni dinarjev. Radi takega pomanjkanja bo pa trpela vsaka tovarna, kar bo imelo za posledico več proizvajalnih stroškov in manjšo proizvodnjo.
Kako se bodo ritovci izmazali iz vseh teh težav, ne vedo niti sami. Samo iz obupa so prišli na ideje, ki so jih še
pred kratkim preklinjali. Tako so začeli vabiti obrtnike, naj znova odprejo svoje delavnice; tudi gostilničarji, ki hočejo odpreti svoje gostilne za svoj račun, jim bodo dobrodošli. Na deželi se dogaja, da občine ponujajo kmetom tiste parcele v zakup, ki so jih jim preje s silo pobrale, samo obdelati jih morajo. Razume se, da na take komunistične limanice ne bo nihče šel. Saj nihče ne da ničesar na komunistične obljube. Danes obljubljajo, jutri pa prekličejo obljube. Seveda se bodo našle izjeme. Te pa ne bodo gospodarile po komunističnih željah. Bodo smatrale svoja lasfna podjetja kot začasen posel, kamor se ne splača, da bi kdo kaj investiral. Zato bodo vsi taki junaki navijali cene, dobiček pa skrili za “deževne dni”, kot pravimo.
Tako se je sedaj v titovskem gospodarstvu začel ples bilijonov. Čim več bo bilijonov, tem slabše se bo godilo delavcem, upokojencem, invalidom in podobnim revežem, tem težje bodo pa shajali tudi tisti, ki danes še kolikor toliko lahko vežejo konce s konci. Vse to je posledica ponesrečene industrijalizacije dežele, ki radi nje trpijo vsi delovni ljudje pod komunistično diktaturo v Jugoslaviji. Kar je pri tem žalostno: nihče si ne more predstavljati, kako bi se dalo spraviti sedanje zavoženo gospodarstvo na pravi tir. Saj titovski strokovnjaki ne vedo po 19 letih niti tega, kaj naj pomeni beseda plan; se še zmeraj o njenem pomenu prepirajo.
To je prva kazen usode za vse rope in tatvine, ki so jih komunisti izvrševali po 1. 1941. Druge še pridejo, se jim tovariši ne bodo mogli izogniti.
1965. Zato pa le pridite v velikem številu. Več ko nas bo, več bo misli in ukrenili bomo lahko toliko več dobrega za društveno delovanje.
Po seji bo zamenjava daril v vsoti $1 — prigrizek in domača zabava s petjem itd.
Asesment bom pobirala od 5. ure naprej. Ker se leto nagiba h koncu, je članstvo nujno naprošeno, da poravna asesment čimprej.
V upanju, da se vidimo v ponedeljek, 7. decembra, v velikem številu v “Družabni sobi” dvorane sv. Vida — vas vse prisrčno pozdravlja
Maria Hochevar, tajnica
BESEDA IZ NARODA
Slovensko iniklavžsvanje *reh.?0??ldJne pri.s7, Vid“;in
® drugič, 13. dec. pri Manji Vne-
Cleveland, O. — Ponekod po naših slovenskih družinah imajo še “Družinsko pratiko,” ki jo izdaja od komunistične revolucije v naši domovini naprej zamejska Družba sv. Mohorja v Celovcu. Nekoč, pred sto in več leti, je bila Pratika najbolj pri-
bovzeti v Collimvoodu.
Slovenski starši, pomagajte o-bema svojima slovenskima šolama, ki pripravljata Miklavžev obisk med našo tukajšnjo mladino, da bo to res močen praznik za duše prav vseh naših tukajšnjih slovenskih otrok, da bo
ljubljena slovenski ljudski ko-,1udi za vse od n->ib tako leP° d°-
živetje, ki ga ne bodo mogli vse
življenje pozabiti. Ne naredite
tega, prosim vas, da bi bil kateri
od slovenskih otrok prikrajšan
za to doživetje! Storite v tem
iedar.
Tukaj za današnjo priložnost samo nekaj besedi, kaj je bila Pratika, ta svojevrstna slovenska koledarska knjiga, dolga dolga desetletja za naše otroke. Odgovor: čisto gotovo najbolj zanimiva stvar v hiši, ki je vse leto bogato hranila bujno otroško domišljijo. Kaj vse so se slovenski otroci naučili iz Pratike! Brezdvomno pa,,fto jih v njej najbolj zanimale sicer preproste a vendar tako značilne podobe svetnikov in svetnic božjih. Za vse življenje so se jim vtisnile v njihove duše.
Med vsemi svetniškimi podobami v Pritiki pa je slovenski otrok nekoč čisto gotovo najbolj poznal podobo sv. Miklavža, skupnega nebeškega patrona naše mladine. Kako težko so tiste čase čakali slovenski otroci prihoda sv. Miklavža po njihovih družinah! Seveda, v prvi vrsti zaradi njegovih darov: fig, orehov, krhljev itd. Fantiči pa zraven tega še “pipčka,” deklice pa svoje “punčke”, če pa te ne, pa vsaj cunjic, iz katerih si jo bodo potem same naredile. Koliko so premolili njemu na čast in kaj vse so obljubljali staršem, starim dedejem, babicam, stricem in tetam, da bi jim kar se da veliko prinesel! Kako so potem na Miklavževo jutro na vse zgodaj hiteli gledat, kaj jim je Miklavž ponoči, ko je šel s svojim nebeškim spremstvom mimo njihovega doma, spustil v “pehar” ali katero drugo posodo, ki so mu jo nastavili prejšnji večer na okno!
God sv. Miklavža je bil za naše slovenske otroke dobro stoletje eno največjih in najlepših njihovih doživetij. Danes pa je slovenska mladina v domovini oropana tega tako lepega in dragocenega doživetja. Bogu in vsaki veri sovražni režim, ki ima domovino že 20 let v krempljih, je Miklavža nadomestil z “dedkom Mrazom,” Miklavža pa oklical za ostanek črnega mračnjaštva, ki mora čimprej izginiti iz otroške zavesti. Kako naj “dedek Mraz” nadomesti Miklavža! Bolj primernega imena mu ni mogel nihče dati, kot so mu ga dali sami. Kako naj notranje pusti in prazni “dedek Mraz” ogreje živo mlado otrokovo dušo!
Clevelandsko in okoliško slovensko mladino bo letos njen patron sv. Miklavž obiskal dvakrat: prvič v nedčljo, G. dec. ob
pogledu najprej vse, kar je tozadevno prav, za vaše lastne otroke, obema šolama pa razen tega pomagate pri pripravah skupnega Miklavža v šolskih dvoranah. Za to lepo prosim najprej vse vas, starši, zatem pa tudi vse dobre prijatelje naše mla^ dine.
Janez Sever, tajnik starševskega slovenskega šol skega odbora pri Sv. Vidu.
K sodobnim svetovnim problemom
Gšsšni zbor DSPB Tabor
Cleveland, O. — V soboto, 5. decembra t. L, ob pol osmih zvečer se bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue vršil redni letni občni zbor DSPB Tabor. Na zborovanju bodo podana poročila odbornikov in izvoljen odbor za leto 1965.
Odbor vabi vse članstvo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. Vabljeni so k udeležbi tudi vsi tisti nekdanji borci in protikomunisti, ki bi radi postali člani DSPB Tabor.
Odbor
Božišnica m letna seja Društva sv. Ufarije Magdalene št. 1821CSIJ
Cleveland, O. — Letos se bo vršila BOŽIČNICA za otroke, včlanjene v našem mladinskem oddelku, v ponedeljek, 7. decembra, v “DRUŽABNI SOBI” nove dvorane sv. Vida, od 6. do 7. ure zvečer. Odbor s sestro Frances Nemanich na čelu je pridno na delu, da pripravi vse potrebno. “Santa Claus” je obljubil, da se zagotovo ustavi in cbdari navzočo mladež. Starši so torej naprošeni, da pripeljejo o-troke v dvorano ob 6. uri, da bodo deležni vsega, kar se za nje pripravlja.
Zatem, to je ob 7. uri, se vrši zelo važna — glavna ali letna seja, pri kateri se bodo reševale razne točke, ki bodo v veljavi skozi celo leto 1965. Članstvo je najvljudneje vabljeno, da se vsaj enkrat v letu udeleži društvene seje in tako s svojo navzočnostjo pomaga do večjega uspeha.
Na dnevnem redu bo tudi volitev odbora, ki bo imel nalogo voditi društvene posle v letu
Društvo Triglav k Kramolčeva razstava
Milwaukee, Wis. — Pod tem naslovom je bil v Ameriški Domovini 4. nov. 1964 objavljen članek, ki ga je napisal g. dr. Rajko Ložar. Povod za to je bila Kramolčeva razstava, ki se je vršila 5. aprila tega leta v Milwaukee, ker je milwauški dopisnik poročal 22. okt. v “Obzoru” Ameriške Domovine, da jo je društvo štelo med svoje prireditve. Stvar je sledeča:
Tajnik društva je v svojem poročilu na občnem zboru poročal, da se je društvo samo udeležilo Kramolčeve razstave, katero je vodil g. dr. Rajko Ložar, in ne kot je poročevalec zapisal, da jo je priredilo. Iz tega vsak lahko razvidi, da društvo Triglav ni nikakor smatralo Kramolčeve razstave za svojo prireditev, kajti osem kulturnih in družabnih prireditev v enem letu za društvo, ki šteje 64 članov, je zelo častno in ni treba, da bi se ponašalo z zaslugo drugih.
Verjetno je g. dr. Ložar še vedno užaljen, ker mu trije člani odbora brez odobrenja članov niso takoj odobrili, da bi društvo sponzoriralo in s tem nosilo stroške Razstave, njegove o-sebne stroške in prevozne stroške, kar bi društvo po njegovem mnenju z lahkoto storilo, saj je blagajniško poročilo na občnem zboru izkazalo $400 dobička. Prosim, da g. doktor ponovno prečita poročilo o občnem zboru v istem članku in bo videl, da finančno stanje blagajne izkazuje $400 dolga in ne dobička. V aprilu ob času Kramolčeve razstave pa je imelo društvo celo $1,200 dolga.
G. dr. Rajko Ložar tudi kritizira in podcenjuje delo Triglava, za kar pa je on najmanj u-pravičen, ker se niti ne udeleži važnejših kulturnih prireditev. Da bo slika popolna; bil je pred leti naprošen za predavanja na društvenih sestankih, pa ni imel časa niti za eno predavanje, čeprav je obljubil.
Društvo Triglav je ponosno na to, kar je v 14 letih svojega obstoja naredilo za obstoj in o-hranitev slovenstva v Milwaukee, uspeh pa bi bil lahlko še večji, če bi vsi izobraženci sodelovali.
Franc Mejač, (predsednik
John Limoni, tajnik
Nova angleška vlada ima več simpatij parlamentu.
LONDON, Ang. — Bivša konservativna vlada je pustila za seboj celo vrsto gospodarskih težav, ki so novi delavski vladi delale in še delajo samo sitnosti in težave.
Najprvo se je pokazalo, da angleška zunanja trgovina šepa na vseh koncih in krajih. Uvoz je izredno hitro rastel, izvoz pa padel. Vladi ni preostalo nič drugega, kot da je na hitro roko povišala vse carine za 15%. Vlada je pri tem izjavila, da je povišanje samo začasno, da bi potolažila domače potrošnike in tuje izvoznike. Vsi ji to verjamejo, sd pa tudi prepričani, da bo ta “začasnost” trajala zelo dolgo.
Komaj je za vrla prevelik u-
v javnosti kot v
ci. Pozvedovanja so pa pokazala, da se volivci niso vznemirili. Skoraj 57% jih je zadovoljnih z delavsko vlado, ministrslki predsednik Wilson tpa je čislan kar od 65% volivcev. Tega ni nihče pričakoval, najmanj seveda konservativna opozicija, ki si je že mela roke in upala, da bo morala delavska vlade kmalu demi-sijonirati.
Politična javnost se seveda sprašuje, kako to, da delavska vlada ni zgubila zaupanja volivcev. Pravih razlogov še niso mogli dognati. Največ pristašev ima prepričanje, da je treba dati vsaki novi vladi nekaj časa, da pokaže, kaj zna. Ako takoj v začetku naleti na težave, ki nanje ni računala, ji gotovo lahko
v ,	.	v, .marsikaj spodleti in tega ji ni
voz, se je začel majati angleški!^ šteti y zlo To ge lahko
funt Mednarodna spekulacija je. ipeti vsaki vladi in vsaki
stranki.
prišla do prepričanja, da ga bo delavska vlada morala devalvirati, to je podražiti vse tuje valute. Zato so vsi šipekulantje začeli prodajati funte, da bi se o-gnili izgubi ali pa, da bi svoje dolgove v funtih pozneje pokrili po novem nižjem tečaju, špekulantom se igra ni posrečila. Kar 11 držav je tekom par ur sklenilo, da dajo angleški narodni banki tri bilijone dolarjev začasnega posojila, da ne bo treba spreminjati tečaja angleške valute. Ta poteza je takoj obnovila zaupanje v angleški funt in akcija špekulantov je propadla.
Vlada je morala zavreti tudi domačo potrošnjo. Zvišala je cene za bencin in še trošarine na nekaj vrst blaga, ki ga potrošniki najbolj pogosto -kupujejo. Nazadnje je morala vlada tudi podražiti posojila. Preje je bilo zanje treba plačevati po 5% obresti, danes pa že 7%.
Vse to bi moralo roditi veliko nejevoljo med angleškimi voliv- * V
Na drugi strani je pa res, da bodo vsi ti udarci prisilili delavsko vlado, da bo morala svoj zakonodajni program izvajati počasi in previdno. To bo veljalo posebno za socijalno zakonodajo, za nacijonalizacijo in za obnovo mest.
Simpatije, ki jih uživa delavska vlada v javnosti, so seveda vsaj zaenkrat pokopale vsako upanje, da bi delavska stranka morala iti že spomladi na volitve, kar si konservativci najbolj želijo. Na drugi strani je pa tudi mogoče, da se gospodarski položaj ne bo tako hitro popravil, kot pričakuje vlada. Ker ni patentirana na zaupanje dežele, bo morala spretno plavati med raznimi težavami, da se čim dalj obdrži na oblasti. Ker se na Angleškem zelo pogosto vršijo nadomestne volitve, bodo te, kot zmeraj, najboljši barometer, kaj misli dežela o sedanjem vladnem režimu.
šču, ker želi postati duhovnik. I čisto, Kosmov Marijan pa je Gospa Perčičeva mi je dala v J pretipkal vsako številko “na le-spomin na Petrovo prvo sveto1 po”. Na Pinevillu so “tiskali”, obhajilo sliko iz aurorške cer- nato sem razposlala izvode v kve. Petra sem pripravljala na j svet. Tu moram povedati, da prvo sv. obhajilo v slovenščini,1 nam je bil zelo naklonjen arhi-obbajal ga je pater Rafael Se- tekt g. Dušan Svetlič, ki nam je
Lojzka Verbič:
Ob spominih na slovensko šolo v liinrcesoii
(Nadaljevanje)
Prvi teden svojega prihoda v
Minnesoto, sem obiskala druži-	____,____________________
ne Perčičevo na Biwabiku. Na- vensko šolo. Pokazala sta mi tu-
šek, novi frančiškanski doktor. Domov piše Peter vedno v slovenščini. Marija obiskuje prvo leto Junior College na Virginiji, Andrej hodi v srednjo šolo na Biwabiku, ostala štiri dekleta tudi obiskujejo biwabiško šolo. Je to izredno dobra, verna družina, ki je veliko prestala že tu v Ameriki, zdaj pa imajo lep dom, številno družino. Tako prijetno se počutim, kadar pridem k njim.
Pot me je peljala k Medvedovim. Ko sem prišla na Gilbert, mč je g. Janez Dolšina opozoril na to družino z željo, naj jih obiščem in naj se pogovorimo kaj o verouku. Franci in Albin — naj starejša — sta mi pripovedovala o domu, o taborišču na Koroškem. Nazadnje smo se naučili pesmied:
Že kapneva breg, že izginja sneg, v logu kos žgoli, ženki govori:
Prišla bo pomlad ...
In kako sta fanta pela sopran. Anica Krulčeva je slišala petje in prišla v sobo. Kmalu smo se zmenili, da bomo začeli s slo-
vadno sem se najprej ustavila pri Vidmarjevih. Letos pa je nesreča obiskala to družino in gospa leži še vedno v bolnici. Njihov Janez je v Crosier semenišču v Minnesoti. Skoro bi ga ne bila spoznala, tako je zrastel. Njegova skrb je zdaj ta, da bi ljubi Bog dal zdravje dobri mami. Zal nisem našla doma očeta in sestre Ane, gospo pa sem trikrat obiskala v bolnici v Virginiji.
Pri Perčičevih imajo številno družino. Najstarejši sin Peter, ki je obiskoval Crosier semenišče, jo letos v St. Paul semeni-
di mesečnik, ki so ga izdajali — menda dijaki v taborišču. Povedala sem jim, da smo imeli v Dolenjem Logatcu tudi svoj mesečnik. Vanj so pisali otroci sami in risali. Še danes mi pišejo domači, da otroci radi bero Kresnice, kamor so risali in pisali tudi moji učenci.
Po vsem tem pripovedovanju
narisal zaglavje za Minnesotski zvon, hčerka Breda pa nam je pošiljala svoje spise in pesmice.
V veliko pomoč nam je bil g. pater Bernard Ambrožič. Talko so se utrdili moji učenci v tem, da so po mojem odhodu nekaj časa sami izdajali Mimjesotski zvon. Vsak mesec sem jih “obiskala” s pismom, pomagal jim je g. Štefan Savinšek.
Vsi ti spomini so se mi zbudili, ko sem obiskala Medvedove, a našila doma le gospo in hčerko Nado, ki je bila učiteljica na Hibingu, letošnje šolsko leto pa je na Koreji. Žal mi je, da so se pretrgale vse zveze z Medvedovimi fanti, dva sta inženirja, Miro študira glasbo v Minneapolisu, Janez hodi v srednjo šalo na Biwabiku, Kristina pa je odšla v St. Catherine College v Minnesoti.
Med prvimi, ki sem jih obiskala na Gilbertu, je družina g. Janeza in ge. Pepce Gruden. Prav pogosto sta me prišla z, avtom iskat in me povabila na večerjo. Imajo ikrasen dom nasproti šole na Gilbertu. In ko sem zagledala njihovo hišo z visečimi gorenjskimi nageljni, sem se spomnila na lepi društveni dom na Homcu. Tudi tam so viseli s hodnika gorenjski nageljni.
Pri Grudnovih se počutim kot doma. Gospo poznam še, ko je bila ona otrok in sem jaz službovala na Brezovici ter stanovala pri njenem stricu. Tudi Grudnova sinova sta bila moja učenca, oba izvrstna risarja. Ja-
smo sklenili, da bomo izdajali ni je učitelj. Je poročen in služ-
Minnesotski zvon. Veliko truda je bilo za zbiranje gradiva. V slovenski šoli na Gilbertu in Pinevillu sem zbirala spise, ki smo jih določili med poukom. Vse to sem uredila, spisala na
huje na High School v La Cross, Mičo pa je pri vojakih v Nemčiji. Mojca hodi v gilbertsko srednjo šolo in speče vsak teden po osem velikih štruc kruha.
(Dalje prihodnjič)
KANADSKA DOMOVINA
Kmalu bo samo še: pozabljen
govor predsednika DS-Jakoba Kranjca na kome-acyi za pok. škofom Gregorijem Rožmanom.
fronto, Ont. — Ko mi je bilo ^°ceno, naj bi vodil današnjo J^oradjo in podal nekaj u-besed, sem imel pred h* dvoje zelo različnih slik. ^ in želel sem videdi pred i,, i v tej dvorani zbrano vso slovensko skupnost, vse ti-.0’.ki jim je bilo pokojni Gre-Rožman škof, učitelj, pa-^ vodnik. Videti sem želel ^ in prisrčno zlasti tiste hf. 7 jih sedaj tu ni, pa sem Phčan, da bi vi vsi navzoči jw 'ddeli, da bi bili tudi oni ‘hi na tej komemoraciji, d ha, kot vidite, nudi se nam s^a> naeni in vam nezaželjena 1^ a- Prostora je še za mnoge, Se Vabilu niso odzvali. Iskre-2 globokimi občutki v srcu

°P:
^lUj
ličila
em, da se to ni zgodilo.
za njihov izostanek
Mogoče sprejeti, pa naj ga 'kjo v Trosta )vešl Sleh
i° v tej ali oni obliki, čisto flo^ta ali pa visoko učena Veš'ka usta.
'Padali
ernemu izmed nas, ki smo v njegovo škofijo, je bil
učenik, za nas je delal, (jj. v težkih dneh in nam po-bi[ nauk, ki bi ga danes, če bi cgjj^d nami, ne mogel prekli-^ ' Zvestobo temu njegovemu ](0v u je izpričalo 63 duhovni-l^v’ ^ so po večini v strašnem ehju daii Svoja življenja. g0 n je sledilo lepo število bo-v °Vcev ter deset tisoči naših
Newtorontske novice
rodom dobrih, genijalnih vodnikov — svetnih in cerkvenih —
kadar zanje prosi, jih posluša,' Lepo je, da so se letos ob toliških šol, semenišč in drugih uboga in je zanje tudi Bogu 5_ietnici smrti škofa dr. Grego-
majhne otroke bo tako vplivalo. Spevoigra:	“Babica pripovedu-
je” bo mlade in stare lepo pri-
hvaležen. In ker med nami ni rjja Rožmana Slovenci po vsem bilo vedno tako, moramo pri- svetu po cerkvah in po dvora-znati še neko drugo resnico,	hvaležno spominjali tega
namreč grožnjo Gospodovo: “U- dogodka. Marsikak Slovenec, ki daril bom pastirja in razkropile je pokojnega škofa Rožmana se bod>o ovce črede...” Kdo od p0bliže poznal, je prepričan, da nas ne bo iskreno priznal, da oni on ne potrebuje več naše molit-naši doma in mi razkropljeni v vej £eg da je že v nebesih. Cer-tujini že več kot četrt stoletja ^ev je v tem pogledu zelo pre-tavamo, se lovimo ter iščemo, vjdna, zato se pri vsaki sveti prave poti in varne smeri za maši spominja vseh svojih po-življenje. Tavamo, pravim, ker jcojnj}1 članov, ki so šli pred nase ne držimo prave smeri, ki mj v večnost, ker Bog tudi njej ima svoj izvor v božji zapovedi,1 nj razodel, kdo od pokojnih je katera nam ukazuje, da poleg če v nebesih, kdo pa še v vicah, roditeljev spoštujemo, ubogamo j^do pa morda pogubljen. Le za tudi voditelje in jih izkazujemo majhne otroke, ki so umrli v
krstni nedolžnosti, in za tiste, ki jih je po natančni preiskavi, potrjeni s čudeži, razglasila za svetnike, ne moli več, marveč
dolžno hvaležnost, čast in spoštovanje.
Dragi rojaki, molimo za svojega pokojnega škofa, spominjaj-j mo se radi nanj in zlasti na nje- , jih kot svetnike časti in se jim govo veliko trpljenje, ki ga je priporoča. Cerkev torej želi, da kot velik v velikem času nosil;za pokojne molimo in darujemo in prestajal zaradi nas in za nas. zanje svete maše, pa čeprav bi Priporočimo mu tudi vse naše bili lahko že v nebesih. Kajti v skupne zadeve in težave. Po-1 negotovosti je treba izbrati var-sebno pa ga prosimo eno: da bi nejšo pot, zlasti, ker molitev za
mi vsi, ves naš narod, ostali trdni v veri in ohranili svojo narodno enotnost.
žena in deklet, q -■ in nedolžnih otrok.
6 s*OVenski župniji v To-Vj]j U pretekli petek pripra-jj	pokojnim našim višjim
i ‘t/iem cerkvene pobožnosti b4 in pridigo. Tudi udelež-li0 ^ teh pobožnostih je bila Pc J zadovoljiva, da ne rečem i)w. aJhna. Vprašajmo se, dragi tie aR naš veliki pokojnik res ^j.Zasluži več našega spomina? Fes Moremo že po petih le-^tegove smrti tako pozabiti tiojjj023’ ki je trpel, trepetal in je Za nas v domovini, ko nam °zRa nevarnost in narodna ^akoCa ^asu revolucije? In tfpj. naJ bi pozabili na njegovo Oe in bol v tujini, v be-gov0 VU’ kler je — po besedah pretekli petek v tej Čij n 'i ~~ v ^ letih gorja preho-ga v°jnik kot 14 postaj svoje-’Zevega pota in to ne zase, I’Ocl	Za nas’ za ves sv°j na"
Vi:	slovenski pregovor pra-
Za$liR aro<^> ki svojih velikih in mož ne slavi, teh tudi en ni.” Bog namreč daje na-
GRUPNA POTOVAUA ,, »Slovenijo
u.lo od Kanade, $329.25, tu-P Za °l>isk Vaših sorodnikov.
HaS slr°kovna potniška pisar-hii ,naiP0P°tnejšinii usluga-cj0 ^ t°tografije za potni list biio SG^ ^art> najetja avtomo-tlapV *tC*'	ie treba
akorvVih rezervacije sedaj, jjy. Zc'nte dobra mesta!
i£Racijske cene avi°n
(,,ana ' Toronto, Kanada, pj^v' ,' Za Vas napravimo kart^-0 Za vsel*tev, nabavimo obv° 1.n Predvsem Vas točno
SLnitim°	ure prihoda.
sKFpENSKE gramofon-
tia rJ PLOSCE; preko 70 plošč Sr ^ 2pola§°; Pišite za seznam.
°cov
ciariiVENSKE KnJIGE, lepa a Za Božič.
q^LD TRAVEL
SERVICE ltd.
Torr. 258 Col,ege St.
i>to 2b
Miklavžev večer m večerja v Hamiltonu
HAMILTON, Ont. — Vljudno vabimo naše domače ljudi, kakor tudi sosede in prijatelje na bratsko večerjo v veseli družbi. Zbrali se bomo na slovesno večerjo v soboto, dne 5. decembra, na sam Miklavžev večer, še pred večerjo bomo pri glavnem vhodu v novi Slovenski dom škofa G. Rožmana vzidali kamen z zgodovinsko letnico 1964. Vsem, d bodo vstopali, bo ta letnica vdolbena v kamen pridala, da smo v letošnjem letu začeli graditi Slovenski dom in ga v glavnem tudi dovršili.
Spored
1.	Vzidavanje kamna z letnico pri glavnem vhodu v Dom bo ob 4.30 P.M.
2.	Skupna večerja v Slovaški cerkveni dvorani na Barton St.
se prične ob 5.30 P.M. Postregli nam bodo s ocvrto piško, dušenim rižem in mlado solato. Dodali nam bodo tudi steklenico piva za povrhu.
3.	Miklavž pride v dvorano ob koncu večerje z belim in črnim spremstvom. Angelci bodo pod njegovim nadzorstvom razdelili zavoje z darovi otrokom in od' raslim. Zavoje bo sprejemal reditelj pri vhodu v dvorano. Napišite razločno ime in priimek obdarovanca. Kdor želi, da bi kašnega poredneža parkelj pobožal s sajasto taco, naj da listek z imenom reditelju.
4.	Družabni večer:	Okrog 8.
ure pride žužkov orkester iz St. Catharines in nadaljuje prosto zabavo za stare in mlade do polnoči.
Vstopnina za odrasle je $5, za otroke nad 10. letom $1. Otroci pod 10. letom starosti imajo vstop prost.
Otroci od 7. leta naprej bodo jedli pri svojih mizah na odru pod nadzorstvom rediteljev.
Namen te skupne vseslovenske večerje je dvojen: nudi odraslim in otrokom z bogatim sporedom dosti užitka za telo in
rajne doseže svoj uspeh, tudi če ti sami zase molitve in daritve svete maše ne potrebujejo. Bog naše molitve v takem primeru pač obrne v kak drug prav talko zveličaven namen. Zato je zelo hvalevredno, da so Slovenci v Torontu ob 5. obletnici Rožma-nove smrti veliko za pokojnega škofa molili pri večnih devet-dnevnicah v obeh slovenskih župnijah v Torontu in so verske organizacije zanj tudi darovale svete maše. V cerkvi Brezmadežne je bila komemoracija za pokojnim škofom Rožmanom lepo obiskana; pridigi in peti maši zadušnici so pobožno in vidno ginjeni prisostvovali in prav lepo število jih je pristopilo tudi k obhajilni mizi.
cerkvenih ustanov; kako so des- prav^a na pHhod Miklavža, za
,	• •• i -v, nekaj ur bomo tudi odrasli kana roka Cerkvi v misijonskih , J . .	,	, , .
, v ,	,	.. kor otroci in bomo na vse skrbi
deželah in kako cvete med nji- ,	, v. ..
j. u ...v	....	. pozabili ter živeli v svetu prav-
mi tudi evharistično življenje. I f..	, ,
-r , .v ,	. Ijic m basni ter v svetu poboz-
Vse to priča, kako je bil pokojni n_______a	_ £ __
šdtof Rožman napreden in prila-
Ko smo se spominjali tudi o-sebnega življenja in dela pokojnega škofa Rožmana, smo obnovili spomine, kako je škof Rožman ob svojem času bil moderen, res katoliški škof. Vse nove
godljiv za nove razmere, pa čeprav je bil že v letih, ko človek navadno ni več prilagodljiv in se rad povrača v tiste čase, ko je bil še sam mlad, in le tisto hvali. Zato smo lahko prepričani, da je pokojni škof Rožman po značaju zelo podoben pokojnemu papežu Janezu XXIII. In ko bi bil škof Rožman še dočakal drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor, bi bil gotovo na koncilskem zasedanju med najbolj n a p r ednimi slovenskimi škofi. Kadar je prišel med nas v Toronto, mi je vedno zaupal, da bi rad med nami več katoliške širine in prilagoditve novim razmeram in več edinosti v raznolikosti gledanj, ki za vero in slovenstvo niso bistvene važnosti. On ni bil za edinost po enem kopitu, ampak za edinost v raznolikosti značajev. Kajti izhajal je iz dejstva, da je vsak človek samostojna oseba in da so ljudje kot osebe vedno več kot sistemi, pa naj že bodo politični, kulturni ali verski. Kajti vse organizacije, tudi Cerkev, niso same sebi namen, ampak v službi ljudi in morajo služiti ljudem. Prav zato pokojni škof Rožman kljub jasni načelnosti ni šel nikdar v odnosih do ljudi do skrajnosti; hotel je ostati vsem prijatelj in oče. To je ob tej obletnici dobro naglasiti, da se ne bi kdo v svoji konservativnosti skliceval v tem pogledu na pokojnega škofa Rožmana. Ko bi pokojni škof Rožman še živel med nami, bi bil kljub starosti napreden in bi se skušal v vsem prilagoditi novim razmeram v duhu določb drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.
nih legend. Vse to nam bo pripravila slovenska šola župnije Brezmadežne v nedeljo, 6. decembra, ob 4. popoldne.
Dom škofa Hožmana v Hamaltonu bo osvojil oiroke
HAMILTON, Ont. — Mizarski mojster Janez me je nekega večera vozil nazaj v Hamilton. Med potjo sva se pogovarjala o njegovih otrocih. Ima namreč doma v hiši tri: Roziko, ki je v drugem razredu, triletnega Ikca in Hedviko, ki je še dojenček. Janez in žena sta bila pred leti še sama, ker jima Bog ni bil dal otrok. Sedaj pa nista več, ker sto posvojila (adoptirala) tri sirote:	posinovila sta drobnega
dečka in pohčerila dve nebogljeni deklici.
“Se še spominjate, Father,” mi je dejal Janez, “kako težek, sko-ro obupen je bil najin gospodarski položaj pred tremi leti?” — “Kaj se ne bi, sem odvrnil, saj mi je vaša žena dostikrat tožila in jokala, da bosta morala vse prodati in opustiti obrt, ker nista zmogla plačevanja dolgov. Zdaj pa vam vse lepo uspeva. Imata polno naročil, da jih komaj zmagujeta s 4 delavci; dolgovi ginejo, hiša je lepo opremljena, zdravi ste vsi; res pravi božji blagoslov!” — “Bil sem že poprej veren,” je povedal Janez, “toda po vsem tem, kar se je pri nas dogodilo," je-moja vela v božjo Previdnost še bolj trdna. Prav takrat, ko je bila kriza na višku, sva šla in posvojila Ikca. Tako shujšan in droben je bil, ko sva ga prinesla domov. Marsikdo bi nama lah-
ko rekel: Kaj sta ob pamet, ali Slovenci v Torontu so napred-j kaj? A glej, komaj je otrok pri-ni. Tako je Prekmurska folklor-] šel k nama, se je vse nagloma, na skupina v soboto, 21. novem-j kot po čudežu obrnilo na bolje.
dujejo beli cofki nad plavimi. Bog ve, da nam manjka deklet, pa jih je začel pošiljati v Hamilton v večjem številu.
Ves ta živ-žav bo treba posvojiti in usvojiti. Samo Doma še manjka zanje, velikega prostornega doma! Hvala Bogu, da se že zida in gradi, komaj ga že čakamo vsi: Father - duhovni oče, starši, posebno pa še otroci. V Domu pozimi, poleti pa okoli Doma se bodo igrali, učili slovenskega jezika in o stari domovini, peli bodo, nastopali na odru, se likali v družabni uglajenosti in vedenju, in se poveza-vali med seboj z vezmi prijateljstva in bratstva.
Predvsem pa jih bo cerkev in katoliška vzgoja z milostjo božjo posvojila za sinove in hčerke Nebeškega Očeta. Otroci nam bodo privedli v cerkev starše, ki so še danes maloverni ali brezverni, otroci bodo privedli k obhajilni mizi mlačne, ki gredo sedaj enkrat ali dvakrat na leto.
Vrata našega doma bodo odprta na stežaj za vse, predvsem pa za našo mladino. Dom bo s svojo toploto in domačnostjo nedvomno pritegnil tudi mnoge starejše fante, ki so se v tuji deželi začeli izgubljati. V soboto se pozno v noč izživljajo v alkoholu in spolnostno, v nedeljo spijo. Vsi pa se skrivajo pred rojaki, da niso pod sodbo javnega mnenja. Podobni so evangeljskemu Izgubljenemu sinu, ki je v tuji deželi zapravil očetovo dediščino z razuzdanimi lažnjivimi prijatelji in vlačugami, nazadnje pa razcapan in lačen pasel svinje.
Mojstru Janezu so posvojenčki prinesli srečo. Kmalu bo rešen dolgov za dom in skrbi za obstanek. Mi zidamo velik dom in okoli njega športna igrišča. “Kaj si upate,” nas sprašujejo mnogi. Ali ga boste mogli plačati?” Nič skrbi, otroci potrebujejo Dom, da jih posvoji in usvoji. Posvojenci bodo sklicali nanj blagoslov in nam naklonili dobrotnikov, da ga bomo dogradili in, čeprav polagoma, izplačali. Imamo trdno vero v božjo Previdnost!
Naš naslov je:
Slovenian Congregation 120 Sherman Ave. North Hamilton, Ont., Canada Fr. L. T.
ki kavarni in gostilni je voditelj stranke, ima v žepu izdelan program za narodni blagor, išče pristaše in zaveznike in kuje načrte, kako bo vladal, ko bo — seveda čisto gotovo — zmagal pri prihodnjih volitvah. Še celo Sudanke se ne zadovoljujejo z ustanavljanjem ženskih klubov, hočejo imeti tudi svojo stranko. Navadne politične koalicije so že prišle ob veljavo, vsak politik samo špekulira, kako bi postal vodnik “narodne fronte”.
Vladi je postalo to bujno politiziranje že neprijetno. Čuti namreč, da tem bolj pada volja za resno delo, čim 'bolj raste strast po političnem udejstvovanju. Je pa še druga nevarnost: kaj ko bi se generali naveličali te in take politične svobode in zopet prevzeli oblast v svoje roke?
apostolske metode Cerkve je,,	,,	,	.	_	,	VT,.,.
med prvimi škofi začel uresni-|bra’ Pokazala v dv(>rani Brez- Nato sva Vzela se Hedviko m
čevati v ljubljanski škofiji: laični apostolat Katoliško Akcijo, evharistično gibanje, svetovne kongrese Kristusa Kralja;
med prvimi škofi je bil tudi na jasnem glede sodobne komunistične zmote. Bil je napreden tudi kot begunec. Sam je prvi uvidel, čeprav je bil že star, da se slovenske apostolske metode morajo med Slovenci v Kanadi in v U.S.A. prilagoditi metodam teh dežela. Zato je sam tako v Clevelandu kakor v Torontu svetoval, naj njegovo prejšnjo Katoliško Akcijo pr ©organiziramo' v Marijino Legijo, ki je za te razmere veliko bolj učinkovita. Slovenske može in fante je navajal, naj pristopajo v Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega in se zavedajo, da bodo sedaj apostolsko delali v Kanadi in v Združenih državah, zato je prilagoditev tukajšnjim verskim organizacijam nujno potrebna. Že od prvih početkov begunstva ni nič več sanjal, da bi se on ali slovenska imigracija, ki se je po 2. svetovni vojski izselila iz Slovenije, še kdaj vrnila v Slovenijo, zato mu je bilo toliko več do tega, da se Slovenci čimprej vsestransko
madežne slovenski javnosti nekaj novega:	harmonikarski in
tamburaški koncert, za katerim je sledila veselica. Veselica je že stara, vendar še vedno priljubljena oblika razvedrila. Nov pa je bil koncert v marsičem. Tamburaški zbor je nastopil na primer javno prvič. Vodil ga je g. Lebar s svojimi šesterimi sinovi. Že to je redkost, da nastopi na odru toliko članov ene družine. Še bolj so nas pa presenetili harmonikarji pod taktirko njihovega učitelja g. Kazimirja Fojsa. Nastopili so majhni in večji. Nekatere težke komade so odigrali tako dovršeno, da jih je bilo res užitek poslušati. Kritično oceno bi moral podati kak glasbeni strokovnjak, saj jih med gledalci ni manjkalo, na primer preč. g. Tone Zrnec, C.M., ki je nekate-
nemara, da pojdeva še četrtega posvojenčka iskat, saj bo za vse dovolj kruha.”
“Nič čudnega, Janez,” sem odvrnil, “da se je obrnilo na bolje. Kaj se ne bi, ko sta pa v osebici drobnega Ikca samega Kristusa prinesla v hišo. Ali ni zapisano pri sv. Mateju: Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.” Posvojitev otrok je veliko dobro delo, ki skliče blagoslov na hišo in zakonca. Otroci postanejo njihova last ne sicer po vezeh krvi in mesa, ampak po onih ljubezni in duše, ki so še važnejše. Otrok je samo devet mesecev pod srcem telesne matere, medtem ko je vsaj 19 do 20 let obdan in negovan in vzrejen in umsko in duševno raz vij an žarkih ljubezni in žrtev posvo-
rim od teh, ki so na harmoni-1 jenih staršev. Tako da njegov karskem koncertu nastopili, dal novi oče in mati lahko rečeta prav on osnovni pouk o igranju “Moj sin si ti, moja hči si na harmoniko. Vsekakor je tre-1 ker sva v letih razvoja in vzgoje ba g. Fojsu, g. Lebai’ju in mla-] del najine ngrave in duše prelila
duha. Drugič: daje nam prilož- vključijo in vžive v okolje, v nost, da spet zberemo nekaj de- katerem so se naselili. Na ame-narja za naš lepi Dom, ki se zi- riške in kanadske razmere je
da.
Pričakujemo, da bo vsaka za-
gledal trezno in realno. Zato je med tukajšnjimi katoličani od
vedna slovenska družina in! kril mnogo dobrega, kar naj tu-vsak posameznik doumel pomen jdi Slovenci sprejmejo. Še daleč in važnost te farne prireditve.) ga ni prepričalo, da ameriški
dim glasbenim umetnikom čestitati. Tudi dober obisk je pokazal, da slovenska javnost zna ceniti glasbene nastope slovenske mladine.
vate in te usvojila (asimilirala) da si nama podoben.
Janez in žena sta posvojila tri morda bosta še četrtega. Slovenski duhovnik v Hamiltonu pa sloji pred mnogo večjo nalogo. Zvedel sem, da letos Miklavž Duhovnik, — Father, — duhovni
Albanci prekašajo Črnogorce v bahavosti
TIRANA, Alb. — Albanci so praznovali 20-letnico svoje “o-svoboditve”. Ob tej priliki so jim moskovska “Izvest j a” napisala lepo pohvalo, kot so to storila vsako leto. Le da je bilo letos hvale še nekaj več kot prejšnja leta. Albanci se niso menili za pohvalo iz Moskve. Junaško so napisali v slavnostni številki svojega glavnega glasila, “Čeprav je Hruščev padel radi napadov iz Albanije, bomo mi nadaljevali z našim bojem. Smo prisiljeni, da nadaljujemo boj, ker je “klika”, ki je podpirala Hruščeva, še zmeraj na oblasti v Kremlju.”
Je razumljivo. Ako kitajski komunisti občudujejo Albance, čemu naj bi junaki v Tirani potrebovali še hvalo iz Moskve?
Novo sredstvo za pomoč potopljenim podmornicam
NORFOLK, Va. — Vojna mornarica išče nov način pomoči za potopljene podmornice, kot je bila atomska podmornica Tresher, v katere trupu je na dnu morja našlo smrt 129 mož.
Preudarjajo in proučujejo možnosti gradnje male podmornice, ki bi se bila sposobna potopiti do 20,000 čevljev globoko in izvajati v tej globini reševalna dela na morebitni potopljeni podmornici.
Maršal Zaharov postal zopet šef glavnega štaba
MOSKVA, ZSSR. — Že spomladi so se med diplomati v Moskvi raznesle novice, da se Hruščev in maršal Malinovski ne gledata lepo. Sluhi so nastali radi tega, ker je Hruščev poslal marca 1963 Malinovskega na pot v Azijo, v njegovi odsotnosti pa odstavil maršala Zaharova kot šefa glavnega štaba in na to mesto imenoval maršala Birjuzova.
Malinovski je bil baje hudo razburjen, ko je zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti. Spor med Hruščevim in Mali-novskim, ki je bil in je še zmeraj vojni minister, so zavili se veda v “načelna” stališča: Hruščev je bil pristaš strateškega vojskovanja s pomočjo medcelinskih raket in atomskih bomb Malinovski pa še zmeraj veruje v prednosti, ki jih nudijo dobro oborožene armade.
Sedaj je postal Zaharov spet šef generalnega štaba, kot je bil pred poldrugim letom. Na to mesto ga je spravil nazaj maršal Malinovski. Govorice v preteklem letu niso bile torej brez vsake osnove. Slučaj Zaharova pa tudi priča, da so generali in maršali zopet bolj v časteh v
CLEVELAND, O,
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje s kopalnico oddajo na 5441 Homer Ave. spodaj. Kličite HE 1-8492. (235)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem
Tri sobe se odda s kopalnico, furnez, za 1 ali 2 ženski na Lucknow Ave., spodaj. Kličite 531-5192.	(236,
V	najem
Oddamo 4 sob, na novo dekorirane na 6632 Bliss Ave. Kličite HE 1-4053.	-—(234)
V	najem
Oddamo 3 čiste sobe za 1 ali 2 osebi. Furnez na plin. 1069 E. 61 St. HE 2-1736.
— (1,3,4 dec.)
Kremlju, kot so bili Hruščeva.
časa
■------o-
ne bo pripeljal v dvorano Brez-1 oče, kakor ga kličejo, bo moral madežne -črnih rogatcev. Samo1 posvojiti ne le tri ali štiri, ampak z angelčki bo prišel. K temu so'Stotine slovenskih otrok. Toliko ga nagnili majhni nedolžni otro-j bo kmalu tega drobiža, kot bi čiči, katerih je na miklavždva-j hruško otresel. Sedaj jih je okrog nju vedno več in ti se hudobcev j 139 v osnovnih šolah, drugih 100 in ji s svojo prisotnostjo pripo-’katoličani niso idealni in da pri preveč ustrašijo. Bo	pa	toliko je pa še v predšolski dobi.'Do
mogel do popolnega uspeha ta-1 njih prevladuje vpliv dolarja, bplj veličasten prihod	Miklavža letošnjega novembra smo oblili	žalost in pobitost med priseljenko v družabnem, kakor tudi v Nasprotno: kazal nam' je na nji- ih arigelcv. Tako' sč bortib	za ka*'s ttrstpo vodo 25 angelskih gla-	ci in domačini,	je sudanska pre-
tinančnem pogledu.	hovo velikodušnost: koliko pri- ko uro počutili kakor	da	so ne-^vic, 18 deklic in 5 dečkov. Na	stolica postala	pravi raj za su-
V Sudana ovete paliiika
KARTUM, Sudan. — Med tem
Gradbeni odbor
spevajo za graditev cerkva, ka- besa prišla k nam, vsaj
ko vladata v sosednjem Kdngu
J 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
na1 krstnih blazinicah letos prevla- danske politike. Vsak gost v vsa-i
Soba se odda
Opremljena soba se odd« za $6.00 za teden, na E. 72 St. Kličite EN 1-2341.
— (234)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
oo<cz>oo<i^o<cir>oo<zi>o()<cr>oo<ci^
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<ir>oo<c=>oo<rz>o()<cz>o()<z>oo<r=>o,(>
Sedel sem bil na klop pred uljnjak. Bil sem nekaj nemiren, sam ne vem prav, zakaj; morda so me pekle ravno besede, ki sem jih bil poprej napisal tebi. Nisem imel nič veselja do branja; vendar da bi se razmislil, odprem knjigo. Naletel sem na nesrečno mesto v svojem Katulu, zakaj kar mi je prvo v oči prišlo, so bile besede:
Odi et amo. Quare id faciam, fortasse requiris.
Nescio, sed fieri sentio et excrutior.
Precej teh besedi sem imel zadosti. Zdelo se mi je, da so zame in name narejene. Zaprem knjigo in začnem —vest izpraševati. Kolikor bolj sem premišljal tisto tvojo opazko v poslednjem pismu, toliko bolj sem se preveroval, da si me prav spoznal, da je res, česar si sam nisem bil v svesti. Ali sklenil sem še enkrat tam pred uljnjakom, da se hočem premagovati, da še tebi ne povem, kaj je pravzaprav v meni, ker se mi je zdelo, da la-glje zatrem vsako ljubezen, ki ni na pravem mestu, ako se nikomur ne odkrijem, ako še sam sebi tajim resnico, ki je hladna pamet ne odobrava.
Dolgo sem menda tako sedel ; solnce se je bilo pomek-nilo že bližje na zahod, hladneje je bilo postalo na mojem sedežu.
Mil in prijeten glas me je prebudil iz teh sanj, in ko kvišku pogledam, vidim njo pred seboj.
Vem, da sem bil rdeč ko rak. Na pozdrav nisem mogel odgovoriti besede. Stala je pred menoj; lepša se mi ni zdela še nikdar.
“Zdaj sem vas pa motila v kakih sladkih mislih.. Tako ste bili vtopljeni, da sem se hotela tiho odtegniti. Samo ženska zvedavost, kaj ima pač tak mlad gospod, ki se mu veselo odpira širni svet, da podpira glavo in resno sedi tukaj, kakor bi bili pomrli vsi dobri ljudje, ta me je prema-
CHICAGO. ILL.
gala,” je dejala ona in sedla ne daleč od mene na klopico.
Ja'z se posiljeno nasmehnem, odgovoriti nisem vedel kaj.
“O, navsezadnje vam še rdečica udarja v lice. že vidim, da sem vas že zalotila, ko ste premišljali kake svoje prijetne skrivnosti. Ali se dado ugeniti?”
Njena veselost je bila nalezljiva. Hitro me je minila otožnost, vdal sem se v ta pogovor in sem ji rekel: '‘Pač težko, da bi ugenili, kaj mi je ravno po glavi rojilo, a ne bom tajil, da ima nekaj skrivnostnega v sebi.”
“No, čedalje bolj sem ve-dečna. Vidite, kako hitro uganem, kaj vam je! Kar z lica sem vam brala. Morda bi se še dalje prišlo od splošnega do posebnega. Kolikrat se sme ugibati? Postava je trikrat.”
“če tudi večkrat rečete, ne pridite do pravega . . .”
“Le stojte! Naprvo mi po-
blažjih idej. In ker ste tako srečni, kakor ste že pravili, da imate pravega dobrega prijatelja, moram najprej misliti, da ste se njega spominjali. Mar ni tako?”
“Samo en del ste ugenili. Pač mi je bil tudi prijatelj v mislih, ali poglavitna oseba on ni bil,” rečem jaz.
‘‘Že dobro, kaj pa hočete še več. Precej vprvič en del, v tretje pride morda vse. Zares nemara, da se bom tako prevzela, da bom sama preverjena svojega bistroumja in se bom sama hvalila. Le tiho! Vi, gospod učitelj, ste prav slabo odgovorili, ker ste se na dveh krajih odkrili, prvič da sem en del ugenila, in drugič ste rekli, da prijatelj ni glavna oseba. Iz tega poslednjega posnemljem, da ste na osebe mislili, in tako imam zdaj dva držaja, ki se jih lehko popri-jemljem.”
“Ne, dovolite, gospodična!” sem dejal jaz, “prvo ni bilo nič napačno. Da ste en del ugenili, to sem bil primoran povedati, ker ste me ravno prej na možato besedo prive-rili, da se moram vdati, kadar resnico zadenete. Drugo je bilo pa že manj premišljeno.”
“To je veliko, če prizna človek tudi svoje slabote. Ponižnost je lepa čednost. Druge-krati bi vam take nepremišljenosti ne odpustila, ali zdaj imam toliko samopridnosti, da
vejte, ali so bili vaši spomini j vas prav rada odvezujem za-ali vaša premišljevanja, kakor {to, ker je meni na korist,” rajši hočete, vesele ali žalost- reče ona.
pogledujejo,” — “saj veste, reči po dve svetlo in eno
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - MEAT MARKET. By Owner. Living quarters in rear. Good business. Must sell. Reasonable. — EV 4-8421.	(232)
BEAUTIFUL SPOT For Sale In Michigan. Motel — Lodge — Cottages. Cocktail Lounge, swimming pool. Selling By Owner. 233-8968.
(233)
REAL ESTATE FOR SALE
HAZELCREST. — New 3 Bedrm. Brick. Low down payment. Oven, range and hood, full bsmt. Close to schls., shpg. 425-3445 or 422-8496.
(233)
ne vrste?”
“Kakor se odgovorim jaz da imajo vse strani — eno temno, ali . . .”
“Nič, nič! že se mi odtegujete, pa mi ne uidete izlepa. Pa nič ne de, če tudi nečete naravnost odgovarjati, vseeno vam pridem do konca, le čakajte! — Trikrat je dovoljeno! — Potem pa morate biti tolikanj možati, clause boste vdali, kadar zadenem resnico.”
“To vam prav lehko obljubim,” sem dejal v svesti, da sama na sebe ne pride, čisto nič mi pa ni bilo dobro pri srcu, čeravno sem se druge-krati enaki nagajivosti lehko smejal.
“Začnem od zgoraj. Prijateljstvo se vam po vaših lastnih besedah, če se prav spominjam, zdi ena najvišjih in naj-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED COUPLE
ABLE COUPLE — Days. Small restaurant and tavern. Wife cook, man handy maintenance. $400 mo. Furn. room, board. N. Suburb. Call 537-4782.	(232)
MALE HELP
MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO
•	na šivalnih strojih,
•	v ročnem šivanju ali
•	pletenju
dobe polno zaposlitev.
B. Kuppenheimer
& (o.
4121 W. 18th ST.
(233)
MALE HELP
Moiders (Squeezer) and Foundry Laborers
MUST BE EXPERIENCED
Complete Hospitalization Benefits. Good Working Conditions. Steady Employment.
WIRE OR APPLY IN PERSON
APPLETON ELECTRIC CO.
FOUNDRY DIVISION
2105 5th Avenue, South Milwaukee, Wiscpnsin
Ne vem, če sem jo prej še kdaj videl tako veselo, kakor v tem razgovoru.
“Kdo bi si bil mislil, da znate iz vsake besede delati sklepe,” pravim jaz.
“O to je spet slab poklon in znamenje, da vi malo zaupate mojemu umu. Le tiho, ne dam vam popraviti te pregrehe. — Zdaj valja vdrugič. Kakor dober vojvoda grem precej v središče sovražnikovo. Morda ste mislili na kako podobo, ki vam je še ljubeznivejša ko prijatelj, ki mi pa dozdaj še niste ničesar pravili o nji.”
Nande moj! Kje so besede, da bi ti povedal, kako mi je srce bilo, ko je ravno ona to izgovorila! Kako mi je kri šla v glavo, kako se mi zagrnilo pred očmi, kako mi je splaval
vsak pomiselk tistega razuma, vsled katerega do tedaj sam sebe nisem poznal!
Daši mi je zastavila ono vprašanje kakor v šali in s svojim ljubeznivim smehljajem, se mi je zazdelo, da se ji je glasek malo tresel, da se ji je lice malo oživilo, oko hotelo pobesiti — in, prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor blisk me je prešinila misel, da bi mi ona lehko vračala tisti čut, ki sem ga jaz čutil, a zatiral.
Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam, nisem mislil na njenega očeta, niti na svet, ena misel je podrla in zatrla vse druge, in to je bila ona.
Ne morem povedati kaj sem govoril, kako sem se vedel, ali nerodno ali spretno; le to vem, da me je bila glava popustila, da je srce govorilo namesto nje, da sem jo za roko prijel, da mi jo je pustila, da sem ji povedal več, kakor sem sam vedel do tedaj.
Pa morda si delam še preveč upanja. Odgovorila mi ni namreč še nič. Ni imela časa.
Kakor usoda človeku od rojstva do groba nagaja, tudi meni ni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal brž včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje. Prišel je bil tretji človek, ki je storil vsemu konec.
Ne smeš si pa misliti, da je bil ta nepotrebni tretji človek kak razjarjen oče ali srdit tekmec, bil je hvala Bogu bolj neškodljiv, dobrohoten človek,
preprost berač ali moj “deseti brat”, ki ni napravil drugega hudega, kakor da mi je ona izpulila roko iz roke in izginila za uljnjakom. Vselej sem tega človeka rad videl, ali včeraj bi ga bil kot neljubo pričo

SPLAVAR — Z nogo na cepinu drži Bavarec krmilo splava, ki ga vozi po reki navzdol. Na splavu se vozijo in plešejo ob jazzu mladi fantje in dekleta. Te vrste zabava je bila v preteklem poletju prava moda na Bavarskem.
08SI1S PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), KADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
CftSXOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street	NEW YORK, N. Y. 10036
Tel.: Cl r)-7711
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Pošljite naročila Sedaj — pred božičem.
Mullauy Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	4MBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
najrajši vrgel črez deveto goro.
Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vendar me je nekako pretresnilo, ko me je ta čudni mož domislil tiste noči, ko sva bila prvič vkup in ko mi je prerokoval, da bom grad in grajske ljudi pomnil vse življenje. In kako bi mogel pozabiti tega večera, ko bi tudi drugega nič ne doživel več! Razloži mi, kako je ta človek vedel, kaj me čaka? Odkraja sem mislil, da je nor, večkrat
sem se pa že imel priliko pi'e' pričati, da je popolnoma pri umu. Zdelo se mi je, da ga to nekaj posebno veseli, česar je en del videl, dasiravno si he morem misliti, kaj bi tega malharja vodilo, da se tolikanj briga zame. Zakaj že večkrat sem ga zagledal na raznih krajih naenkrat za seboj ali pred seboj.
Govoriti nisem potlej mogel več ž njo na samem.
(Dalje prihodnjič)
70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojini dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvonmi podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
') 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois


ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov;
.....
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NA VRHU — Voz slavne cestne železnice v San Franciscu v Kaliforniji je dosegel vrh griča. V ozadju je otok Alcatraz z nekdaj znano, sedaj opuščeno zvezno jetnišnico.
E
k .L. /J
V BLAG SPOMIN
OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Grdina
ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
Žalujoči ostali:
SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI
Cleveland, Ohio, 1. decembra 1964.