Osebne vesti. Petindvajsetletnica opatovanja. V samostaim v Rajbcnburgu je obhajal 251etnico, odkar je postal opat, mi]. g. Plac. Epalle. Jubilant se je rodil 1. 1876 blizu Lyona na Francoskem iz prave krščanske rodbine, iz ikatere je azšlo že več dubovnikov, misijonarjev in celo en škof mučenec. Prvi rajhenburški opat je bil stric sedajnemn in ga je pripeljal v Rajhenburg kot 131etnega fantka. V samostanu trapistov je dovršil vse duhovniku potrebne nauke. Za stricem je postal on opat v Rajhenburgu 15. novembra 1910 in vrši to službo z vso modrostjo, vestnostjo in na obče zadovolje med samostansko družino in med duliovnimi sobrati ter verniki iz- ven samostana. Slavljenee je povsem vešč slovenščine in je posebno v čislih kot velik dobrotnik siromakov, ki se zatekajo dnevno k oo. trapistom. Ljubi Bog nam ohrani liho, vnoto i.n vse-stransko delavnega opata zdravega ter čilega do nadaljnih jubilejov! Za novega predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani je imcnovan g. dr. Vladimir Golia, doslej sodnik kasaoijskega sodišča v Zagrcbu. Novi predsednik je rodom Dolenjec in nživa v pravniških krogih največji ngled. Železni zakonski jubilej sta obhajala zadnjo nedeljo pri Sv. Dulm na Stari gori v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici zakonta Mibael in Ana Verzel. Železni ženin jc star 91, nevesta 93 let. Ženin j6 obhajal istočasno svoj 91. god in 65. letnico porokc s svojo družico. Res zelo — zelo redka jubilanta sta ira«la osem otrok in med temi je znani tor obče spoštovani mariborski gostilničar na Slomšekovem trgu g. Fr. Verzel. Oba zakonca sta čila ter zdrava. Slovesnost zlate porokc je pričela s sv. mašo pri podružnici Sv. Duha na Stari gori in s pridigo. Celotni jubilej je bil za celo župnijo praznik. Železnima poročencema naše iskrene .estitke! Našim pristašem v vednosi. Osrednji pisarni JRZ v Belgradu je dodeljen na službo slovenski rojak g. Stanislav Knafeljc, ki bo do nadaljnega opravljal vse tajniške posle, nanašajoče se na Slovenijo. Pisarna ima svojo prostore na Terazijah v hotelu »Paris«. Stranke »e sprejemajo ob delavnikih od 9. do 12. in cd 16. do 17. ure. Nesreče. Strahovit udarec po toči je zadel del ormoškega sreza od Sv. Tomaža čez V. Nedeljo, in dele Jeruzalema, Sv. Miklavža do Sv. Bolfenka na K. in Središča dne 26. septembra ob štirih popoldne. Najprej se je vsul gost dež, nato pa toča, ki je pobelila vinograde, njive in travnike in je napravila precej hudo in veldko šk-odo. Največ so seve trpeli vinogradi, ki so skoro tik pred trgatvijo. Hudo so prizadeti zgoraj omenjeni kraji, ki so znani po najboljši vinski kaplji i_i so vsled udarca toče ljudje prisiljenli, da bado pričeli z bolj rano trgatvijo, da otmejo in rešijo pred gniiobo, kar je preostalo po toči. Izredna nesreča. V mariborski klavnici se je zgodila nesreča, da j-e mesar mesto kravjega vratu zadel tovariša z nožem v roko. Mesar Kralj je omotil z udarcem kravo in ji liotel zadjati z nožem še &mrtonose_i stinek. Poleg njega je stal 351etni mesar Franc Ceh. Pred sunkom z nožem se je krava umaknila in Kralj je zadel gledalca Čeba v levico in mu presekal žile pod komolcem. Nevarno ranjenega so odpravili lakoj v bolnico. Ogenj. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je začela goreti hiša pri posestniku Ivanu Domitru. Gasilci so preprečili, da ni zgorelo vse. Pogorelec trpi vcliko škodo, ker mu je zgorela pšenica in drugi že spravljeni poljski pridolki. Gospodarsko poslopje pogorelo. V G. Sovinjskem v občini Majšperg je izbrubnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in kljucavničarja Rechtbauerja, ki prebiva v Mariboru. Poslopje je bilo v najcmu. Gašenje je bilo malodanc onemogočeno radi pomanjkanja vode. Šlcoda 10.000 Din. Sinrtno ponesrečil v gramozni jaini. V Žepovcib v Apački kotlini je podsulo v gramozni jami 17letnoga Jožefa Idiča. Fant je odvažal gramoz v samokolnici mimo navpične, 3 m visoko stcne. Ko je peljal mimo, se je gramozna stena zrušila in pokopala vozača. Tovariša sta ga izkopala še živega, vcndar je izdabnil na prevozu k zdravniku v Apače, ker jc imel stisnj-c-n prsni koš. Nevarno se je poškodoval pri padcn 561etni delavec Franc Pišek, doma od Sv. Lovrcnca na Dravskem polju. Padel je z 7 m visokega odra na škedenj in obležal nezavesten. S hudimi notrajnimi poškodbami so ga spravili v ptujsko bolnico. Odličen šporlnik smrtno ponesrečil. Pri motorni dirki -• Ljubljani je dne 29 scptembra po doseženi zmagi s.mrtno ponesrečil znani dirkač in ljubljanski trgovec z usnjem g. Stane Seunig. Seunig je zavozil, ko je dosegel pri dveh dirkah zmago, pri tretjem startu v brzojavni drog in je obležal mrtev. Eozolec pogorel. V Dolenji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je uničiil ogenj do tal s poljskimi pridelki napolnjeni kozolec. Gasilo je devet gasdlskih čet, ki so preprecile, da se ni požar razmahnil na sosedna poslopja. Ponesrecili so pri gašenju štiri gasilci. Škoda znaša 50.000 Din. Domačija pogorela. V vasi Gozd nad Kamnikcim je uničil ogenj celo domačijo poscstniku Antonu Osolniku. Požar je nastal na ta način, ker so pustili ogenj pod svinjskim kotlom in &o se podali na njivo kopat krompir. Veter je žerjavico razpihal in jo zanesel med leseno tramovje. Pogo^elec je vreden vsega pomilovanja in pomoči, ker mu je zgorelo vse tik pred zimo. Ima devet otrok od 4 mesecev do 12 let in je bil le malenkostno zavarovan. Velik nočni požar v Ribnici na Dolenjskem. Dne 27. septembra v najbolj zgodnji jutrajni temi je zgorel v Nemški vasi pri Ribnici na posestvu g. Ceršaka 18 m dolg in 6 m širok škedenj, dva kozolca, vsa krma in razno orodje. Stari materi Uušuli Rus, ki je trgovala z gobami, pa za 24.000 Din tega blaga. Udar strele. V noči 26. septembra je divjala nad Velikimi Blokami na Notranjskem huda nevibta z bliskom in gromom. Strela je ubila kravo. Po streli povzročcni ogenj j.e up.ep_lil s poslopjem 30 voz scna in vse poljske pridelke, ki «o bili spravljeni na škcdnju. Eden nsireljen — drugi smrtno ponesrečil. Obmejna straža je ustrelila 291ctncga zidarskega mojstra Jožefa Coljo iz Gabrovice pri Škofji Loki. Zapušča ženo in trojc otrok. — Smrtno je ponosrečil s kolesom zidarski rnojster Alojzij Veber na noCni vožnji iz Zalcga loga nazaj domov v Joscnovoc pri Škofji Loki. Huda nesreča delavke. V Severjcvi trgovini s semeni v Ljubljani na Gosposvet&ki cesti je natrlo dvigalo loban>o 241etni delavki Frančiški Podobnik. Velika rudniška nesreča se je zgodila dne 27. septembra zjutraj ob pol štirih v rudniku Rtanj v bližini ZajoCara v Srbiji. Eksplodiral je metan. Nesreča je zabtevala 16 smrtnib žrtev, med katorimi so slodeči slovenski rudarji: Peter Knkcc iz Zagorja pri Litiji, Jakob Ob- lak iz Tolstega vrha pri Laškom, Ivan Grošelj iz Št. Lamberta pri Litiji, Karol Zidar iz Miirne na Dolenjskem, Anton BraCič iz Velike Varnice pri Ptuju ter Franc Prašnikar iz Vač pri Litiji. Težje in lažje ranjenih je 20 rudarjev. Od slovenskih rudarjev sta težje ranjena Valentin Kalnik iz Loke pfli Celju in Simon Rojšek iz Konjic. Lažje je pa ranjen rudar Aleksander Grm iz Vrhka pd Krškcm. Rudnik Rtanj je last bratov Minch iz Belgrada in je opremljen z najrnodernejšimi napravami in vcntilaci}o. Do nesreče je prišlo vsled eksploaije metana, Cci je prodiral iz starega rova skozi razpoke premogovnih plasti v rov, v katerem so se nahajali rudarji. Bazne novice. Kmetijsko-obrtna razstava v Ptuju jo bila slovesno otvorjena dnc 28. scptcmbra. Otvoritev je po.astil tudi njen pokrovitolj g. ban dr. M. Natlačen, ki se je prisrčno zahvalil za pozdravne besede g. bivšega miniistra Ivana Vesenjaka. Najvišji dimnik v naši banovini je bil dograjpii v Mariboru dne 27. septembra in so ponaža z njim Hutterjevo tekstilno podjetje v Melju. Drava je naplavila pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru truplo neznane, mlajšc utopljcnke. Belo vrano je ustrelil pii Sv. Juriju ob Ščavnici posestnik Matija Domajnko. Redkost v ptičjcm svetu je bila v nagačenem stauju na vpogled v Mariboru pri \Yallnerju. Eončni pokop nemškega maršala pl. Hindenburga. Na severu Nemčije stoji mogocen spomenik pri Tannenbergu v spomin velike Hindenburgove zmage nad Rusi v svctovni vojni. Pod spomenikom v Tannenbergu počivajo zemski ostanki Ilindcnburga. Koj po smrti maršalovi so začeli spomenik prezidavati in počiva Hindenburgova krsta le zacasno v enem vogalnem stolpu. Letos dne 2. oktobra so z vsemi vojaškimi slovesnostmi prenosli maršalovo krsto v novo grobnico v srcdnjem stolpu. Slovesnosti ob prevozu je prenašal radio po celem svetu. Earl May v zvočnem filmu. 23 let jc minulo, kar jc nmii naši mladini dobro znani nemški pisatelj Ivarl May, ki je zapustil posebno za moško mladino toliko lepih, rcs zanimivih ter privlačnih spisov. Po toliko letih se je odlo čila nemška filmska družba, da bo posnela zvočni film iz onih spisov Maja, v katerih nam opisuje svoje pohode po Afriki in posebno še po afriški puščavi pod imenom Kara ben Nemsi v sprems.vu sluge Halefa. Film so dobro pripravili in naštudirali igralci že v Nemčiiji. Igrali in posncli ga bodo na krajih opisanih dejanj v Afriki. Majev afriški zvočni film bo sigurno zelo privlačna n-ovost za mladino in odrasle, ki so že čitali te zvezke rajncga pisatelja v slovenskem pre /odu, katerega je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ko bo priromal film v Slovenijo, bomo opozorili nanj in priporočili one kn.jige Majevih afriških spisov, po katerih je bil CiJm pos.net. Pogrešana. Alojzija Dro.fenik z Bo-bovega 5tev. 3 pri Sladki gori je že pred meseci odšla z donia in ni za njo nobenega sledu več. Je sta.ra 35 let, majhne postave, oblečena v zimsko obleko sive barve in sivo vojaško bluzo. Odšla je gologlava, lase je ^mela razpletene. Če bi jo bilo mogoče kje izslediti, naj se to blagovoli naznaniti sestri Uršul.i Drofenik v Bobovem št. 3, p. Šmarje pr.i Jelšah, ali pa župnijfikemu uradu na Sladki gori. Obžalovanja vrednl slucaji. Prostovoljno v smrt radi družinskega prepira. V kuhinji so našli v Mariboru obešeno 231etno Hermenegildo Sulič iz Ljubljane, ženo sprevodnika. Končala si je življenje radi družinskega prepira. Vlom v okolici Maribora. Dne 25. septembra ob bližanju nevihte je bal izvršen v Bresternici pri Mariboru vlom pri kr.marju Rudolfu Brudermannu. Vlomilec je prepilil železni križ na oknu spalne »obe, se je splazil v notrajnost, je odprl nasllno omaro in odnesel gotovine za 10.000 Din. Hišni gospodar je stopil kmalu po izvršenem vlomu v epalnico, kjer je naletel še na razno vlomilsko orodje, s katerim zločinec ni mogel zginiti radi pomanjkanja časa. V zadnjem času so po najbližji mariborski okolici postali vlomi nekaj pogoslega. Čuden samomor. Na pokopališču v Kamnici pni Mariboru so našli obešenega nekdanjega ptujskega postajenačelnika Ferdinanda Ilgo. 431etni Ilgo je že bil dalj časa živčno bolan in si je končal žviljenje v duševni zmedenosti ter neodgovornosti. Požig iz maščevanja. V Žamencih v občinii Dornova pri Ptuju je bila posest posestnika Šešerka prodana na dražbi in jo je kupil ptujski odvetnik <ir. A. Visenjak, ki je pustil popraviti gospodarsko poslopje. Dne 26. septembra v noči je pogorelo omenjeno gospodarsko poslopje ter z njim vred štiri vagoni sena, rešili so živino. Škoda je 80.000 Din. Kot požigalec je bil aretiran prejšnji posestnik Šešenko, ki je priznal orožnikom, da je zažgal iz maščevanja. Fantovska podivjanost. V Grabšincih pri Ptuju so imeli gasilskd veselico, na kateri je prišlo med pijanimi do pretepa. Nevaren zabodljaj z nožem je dobil y l«vo stegno 221etni Franc Munkovič iz GrabŠincev. Orožniški kaplar Mihael Ekart od Male Ne^elje je s<kušal posredovata na službenem obhodu med pretepa.i. Nekdo je ugasnil luč v kr.mi, naikar s-o navalili surovine na. orožnika s koli. Neznanec ga je lopnil s tako silo po glavi, da je obležal nezavesten z nevarno poškolbo. Podstrešni vlomilci so bili v zadnjem tednu na delu v Ptuju. Vlomili so neznanci v podstrešja raznih strank in so odnesli obleke in perila za dobrih 5000 dinarjev. Mlad par si vzel življenje. V Dornavi pri Ptuju so našli v neki koruzi zastrupljen mlad par. Poleg steklenice, v kateri je bil lizol, je bil listek z imeni Ledinek in Fras. Orožniki so izvedli poizvedbe, kedo bi bila mladi moški in ženska. Poizvedbe so ugotovile, da gre za 221etnega tkalca iz Maribora Karla Frasa in za 211etno tkalko Faniko Ledinek. Oba sta odpotovala iz Maribora dne 26. septembra v Ptuj. Iz Ptuja sta šla peš v Dornovo, kjer sta izvršila s pomočjo lizola samomor. Vlomilci odnesli družini vso obleko in posteljnino. V noči od 20. na 21. sept. so neodkriti vlomdJci poskusili na Bizeljskem vlomiti v župnišču, pri trgovcu Kosu in trgovcu Šulerju. Na treh mestih jdm ni uspelo, pač pa na četrtem pri Ferdinandu Balonu na Beli gorci. Odnesli so družini vso obleko ter po- steljnino in napravili Škode za 10 tisoč dinarjev. Ponarejevalec mrtvaških listov in hranilnih knjižic. 291etni čevljarski pomo6nik Štefan Ciperle iz Vodic pri Kamniku se je skušal dokopati do denarja s pomočjo potvorbe mrtvaških listov in hranilnih knjižic. V Križah prti Trbižu je ukradel v župnem uradu štampiljko. Po tej je dal napraviti v, Ljubljani drugo z označbo »Duplo na Gorenjskem«. Ko je imel štampiljko, se je podal k sosednemu župniku. Pravil mu je, da ga pošilja domači dušni pastdr po dve tiskovini za mrtvaški list, kar je tudi dobil. Nato je pregovoril F. Koclja iz Vodic, ki ima _edno pisavo, da mu je izstavil dva mrtvaška lista, Obe listini se glasita na še živi osebi, tei sta zavarovani pri Samopomoči v Splitu za 25.000 Din. Sleparija ni uspela, ker je bila zavarovalnica še pravočasno opozorjena. Ciperle se je lotil tudii potvorbe hranilnih knjižic hranilnice v \-odicah. V eno je vpisal kot novo vlogo 9000 Din, v drugo 8000 Din, v tretjo 19.000 Din. Knjižico za 19.000 Din je prodal nefcemu zas-topniku v Ljubljani in ta naprej. Knjižico za 8000 Din je zastavil v trgovini v Ljubljani za novo kolo, knjižico za 9000 Din je dal zastopniku samopomoči. Orožniki iz Vodic so napravdli pri ponarejevalcu preiskavo in mu dokazali z najdbo štampiljke župnega urada sleparije, za katere bo dajal odgovor pred sodniki. Skočil v Savo. Na kolesu se je pripeljal do železniškega mos.a čez Savo v Medvodah kmečki človek. Kolo je naslonil na ograjo in skočil v vodo. Našli so pri njem listek, da se piše Jožef Peternelj, posestnlik im Član * občinske uprave v Selcah pri Škofji Loki. Zadcvo samomora preiskujejo orožniki. Nevaren pustolovec pod ključem.^— 361etni trgovski potnik Rudolf Vodopi-i vec iz Maribora se je izdajal za ekonoma inženerja veleposestev sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča. Iz Ljubljane se je odpeljal v avtomobilu na Gorenjsko, kjer je zapravljal na Bledu in v Bohinju ter nato zginil kakor kafra. Letos meseca avgusta se je ravno isti laži-ekonom sarajevskega nadškofa pojavil v zinanem kopališču v Pieštanih na Čehoslovaškem. Najel je avto in se je pustil odpeljati v kopališko župnišče. Župniku je lagal, da ga je poslal nadškof dr. Šariič, naj pripravi zanj vse potrebno za tritedensko bivanje v kopališču. Župnik je spremil škofovega upravitelja k ravnatelju zdravilišča, kjer je najel štirisobno stanovanje za nadškofa. Začel je glumi.i, da je zašel v denarno stiisko in m\x je posodil za nekaj dni kopališki uradnik 400 K_, šofer, ki ga je vozil, 100 Kč, okradel je v no.i župnika, pri katerem je nočeval, se je nato odpeljal z vlakom proti Bratislavi in je pribežal nazaj v Jugoslavijo, kjer bo že prejel od sodišča primerno nagrado za številne pustolovščine i.n sleparije. Zaklal ga je. Dne 24. septembra ob 11. uri v noči je prišlo v Trbojah na Gorenjskem do uboja, kojega &mrtna žrtev je postal 221etni Ivan Bizjak. Imenovani je šival pri svoj«m bratu v Trbojah in se je peljal domov na kolesu v Vogle.