Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izkaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ta h prava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavsld dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialno namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Dl« 15.—. Čekovni račun št. 14335. Štev. 85 Maribor, sobota, dne 23. oktobra 1937 Leto XII Dalje, dalle ... Da ne obstanemo sredi pota k demokraciji. Notranje sodelovanje ali homogeni princip konstruktivnega cilja je potreben vsaki državi. To mora vedeti vsak, kdor zre realno na praktično življenje, liu, p—spo- Jugoslavija se nahaja na ozemlju, ki so ga že od nekdaj obletavale predvojne sile in ga še obletavajo povojne kakor kragulji. Temu so vzrok deloma naravna bogastva dežele, deloma pa geografična (zemljepisna) lega, ker je Balkan lahko prehodni teren za zveze z orientom ali pa tudi domnevna ovira, kadar hoče ščititi svojo integriteto (veljavo in neodvisnost) v političnem in gospodarskem oziru. Po vojni se splošni položaj ni iz-premenil. Imamo na tem ozemlju pač eno večjo državo Jugoslavijo, ki je naravno središče balkanske politike na znotraj in na zunaj. Zato potrebuje predvsem ta urejene razmere doma. Iz prejšnjih let nam je znano, da so hotele na razvoj v državi vplivati nekatere tuje sile s politično propagando. Propaganda ni uspela. Skušajo pa dobiti vpliv v državi tudi gospodarske sile, katerim utegne slediti šele politična sila. Proces je skoraj enak onemu, ko so kolonijalne države pošiljale misijone v kolonije, za njimi pa vojaštvo in kapitaliste. Kapital želi danes dvigniti gospodarstvo in si s tem pridobiti vpliv prvotno brez misijonov in vojaštva, dokler gre brez njih. Kapital je imperialističen, ker si osvaja ljudi, blago in prostor za eksploatacijo. Za gospodarskim vplivom pa prihaja tudi politični vpliv, ki ga pozneje kapitalistični imperijalisti osvajajo tako kakor v Španiji, Abe-siniji ali na Kitajskem. Vse to se dogaja vpričo nas in je torej dokaz. Država se nedvomno nahaja v takem položaju gospodarsko in geogra-fično, da mora biti nje prva skrb, kako se sporazumno rešijo notranji problemi, p"'1 u»’■<*•-» tfftiv h'Va.§ko k«» do demokratičnega sporazuma mora priti, če se ne maramo podajati v nevarnost, da bodo tuji vplivi v tej ali oni obliki nesoglasje pospeševali ter pridobivali več in več na vplivu glede naših notranjih razmer, ker nesoglasja v državi, oziroma med državljani, jako lahko zlorabljajo tuji in domači elementi, ki so v vsaki demokratični in složni državi brez moči. ° sporazumu je Naiyečio uslugo bo napravil bodočnosti države oni, ki bo ta težki problem resno razmotrival in ga rešil demokratično. S tem država pridobiva na ugledu in na moči, zlasti pa doseže mirni nadaljnji razvoj, ki bo brez zunanje in domače nevarnosti ter brez političnega nezadovoljstva olajšal potrebni zdravi razvoj. Za Soaniio — Čehoslovaika ? Nemški katoliški demokrat (Hubert Friderik princ Lowenstein), ki živi v emigraciji, pravi v »Die Neue Weltbiihne« potem, ko prijazno opisuje dogodke v republikanski Španiji, da se v Španiji odloča o usodi Evrope, da čim bo Francija obkoljena s fašističnimi režimi, kar se zgodi z zmago fašizma v Španiji, prideta na vrsto Avstrija in Čehoslovaška. Ta svet pride tedaj pred Hitlerjeve in Mussolinijeve topove, pa tudi za krščanstvo pridejo časi, ki se dajo primerjati samo še z Neronovo strahovlado. Istina je. Krščanstvo si s propagando za fašizem koplje svoj grob. Z ima nud a pren . I v . za siromasno liu Kako je preskrbljeno za nezaposlene in siromašne v bližnji zimi? usnja ljudstvo To vprašanje postavljamo povsem opravičeno, ker se tako malokdo, malokatera s trdnim načrtom in trdno voljo bavi s tem vprašanjem. Ej, pravijo, konjunktura je, dela dovolj, kdo bi se še brigal za to nadležno stvar. In konec je modrovanja. Stvar pa ni tako enostavna. Konjunktura bo čez zimo vsaj znatno popustila in sedanjim nezaposlenim se pridruži še znatno število novih. Vrhu tega obubožanje in stradanje velikanskega dela prebivalstva tvori stalne kadre, ki niso dovolj preskrbljeni, ki nimajo dovolj hrane in ne obleke. To pomanjkanje je občutno zlasti pri oslabelih rodbinah, ki jih tare leta in leta pomanjkanje. Tu velja samo klic: država in samoupravne korporacije so dolžne, da tu posežejo vmes z zadostnimi sredstvi, Skoraj povsem k tej stvari spada tudi poročilo mešanega odbora Društva narodov, ki je zbral statistični pregled o prehrani po svetu. Poročilo ugotavlja, da je prehrana ljudi po vsem svetu znatno preslaba, ter postavlja trditev, ki jo tudi mi vedno povdarjamo, da je ljudska prehrana pravzaprav svetovno gospodarsko vprašanje. Podatki o prehrani niso zbrani predvsem v Veliki Britaniji, Zedinjenih državah in v Skandinavskih deželah. Statistika celo v teh deželah izkazuje mnogo preslabo prehranjevanje. In, če so že v teh deželah take razmere, kakšne utegnejo biti šele v siromašnejših in siromašnih deželah. Poročilo tudi obžaluje, da je zanimanje za prehrano tam najmanjše, kjer je prehrana najslabša, predvsem so te malomarnice — agrarne dežele. Zbrani materijal jasno kaže, da je prehrana vprašanje cen živilom. Tako je v Angliji poraba mleka najmanjša, ker je tam mleko najdražje, dasi so tam sicer ugodne mezdne razmere in tudi druga živila so razmeroma z drugimi deželami poceni. Majhna Finska prabi, dasi je siromašna dežela trikrat toliko mleka. Poročilo odbora pravi k tem podatkom, da bodi najsvetejša naloga in načelo vsake vladne politike, da ne stori ničesar, kar bi podraževalo hraniva. Tega načela ne taje ne politiki in ne gospodarski krogi, vendar pa vale prav na življenjske potrebščine bremena kakor za stavo. Ta uspeh se deloma doseže že s pomnožitvijo produkcije in s pocenitvijo distribucije (razdeljevanja, prodaje). Poročilo nadalje priporoča podpiranje velikih rodbin, ki jim primanjkuje hrane. Uvedle bi se lahko tudi druge akcije, kakor dajanje hraniv boljše kakovosti določenim delom prebivalstva po znatno znižanih cenah. Še bolj potrebno bi pa bilo, preskrbeti izadatno hrano onim, ki si je ne morejo kupiti, zlasti otrokom. Vprašanje prehrane je ogromno, obenem pa tudi važno, če ne maramo propadanja človeštva. Skrb za prehrano je, žal, v agrarnih deželah najslabša. Eksperimenti za pasivne kraje se kvečjemu zlorabljajo in odvajajo od organizacije problema. Mnogoi več koristi pozitiven načrt s stališča redne prehrane kakor smo ga omenili zgoraj. Poročilo navaja 20 držav. Jugoslavija je glede cen za nekatera hraniva na 15. mestu. Cenejše so še Ar-gentinija, Estonija, Madjarska, Leton-ska in Poljska. Statistika pa ne upošteva, da so pri nas drugačne topo-grafične in produkcijske razmere, ki silno poslabšujejo splošni standard prehrane. Vendar bi se dalo s pametno prehranjevalno politiko marsikaj koristiti. Sorazmerno hrana pri nas ni najdražja, vendar je prehrana silovito slaba, včasih naravnost obupna in trajno nezadostna. Naša prehrana ima zlasti dve glavni napaki. Prvič porabimo jako malo primerne hrane, to je, take hrane, ki bi vsebovala snovi, jih rabi organizem, da se more prehranjevati. Hrana mora biti raznovrstna in predelana. Kako pa si naj slabo plačani ali nezaposleni delavec priskrbi tako hrano? Celo po mestih in v industrijskih krajih so v tem o-ziru razmere slabe, kaj šele po naših vaseh, po malih kmetijah in po pustih kraških krajih. To so razmere, ki kriče do neba. Potrebna je torej v naši državi absolutno aktivna prehranjevalna politika. hila ,f{ v< tj in politiki sploh ne smejo nikdar pozabiti, da je prehranjevalna politika prva in temelj, konzum pa ventil gospodarskega razvoja. Kdor tega načela ne upošteva — ne razume narodnega gospodarstva. -)(- Narodna skupSiina proti sporazumu Šestojanuarci proti državnemu udaru opozicije. opozicile Dne 19. t. m. je bilo zaključeno redno letno zasedanje parlamenta in senata ter 20. t. m. otvorjeno novo. Pri tefj priliki je parlament izvolil novo predsedstvo. Za predsednika je bil zopet izvoljen Stevan Čirič s 181 glasovi, za podpredsednika pa Franjo Markič (172), Jevrem Tomič (168) in Vuketič (170). Opozicijonalni kandidati so pa dobili 115 do 128 glasov. V senatu je bil izvoljen za predsednika dr. Želimir Mažuranič s 54 glasovi, za podpredsednika pa dr. Djura Ko tur (54) in Svetozar Tomič (50). Opozicijski kandidati so dobili po 30 do 52 glasov. Tako v narodni skupščini, kot v senatu, je bilo ob tej priliki govora o sporazumu združene opozicije in dr. Mačka. V senatu je govoril šestoja-nuarec, senator JNS Banjanin, ki je °j^aj v^adi, da je trpela priprave združene opozicije za državni udar. V skupščini je pa predsednik dr. Čirič izjavil, da je predlog opozicije za ukinitev ustave nezakonit, in da narodna skupščina tega ne bo nikoli dopustila. Narodna skupščina res ni popolna, ker manjka del poslancev, ki uživajo voljo naroda, toda ima kljub temu avtoriteto in vabi odsotne poslance, da pridejo' in delajo. Splošno je bilo opaženo zbližanje med JRZ in JNS glede odklonilnega zadržanja napram sporazumu združene opozicije. Šestojanuarci zastopajo mnenje, da se sedanja ustava ne sme razveljaviti kot se je vidovdanska. Senat in konkordat Dr. Stojadinovič je rekel, da konkordata ne predloži senatu. Z izjavo, tako se smatra, je odstavljen z dnevnega reda. Senat je glasoval o izjavi predsednika vlade na interpelacijo Banjanina. Izjavi predsednika je v tem zmislu pritrdilo 48 senatorjev, proti jih je bilo 27. Kapitalizem ruSi in unKuie Črni dan na ameriških borzah. Na ameriških borzah so te dni ogromno padle akcije industrijskih družb v zvezi s padanjem cen raznim surovinam, predvsem kovinam. Kakor zatrjujejo, je padec industrijskih vrednostnih papirjev posledica razočaranja, ki je nastopilo vsled zastoja gospodarskega procvi-ta, deloma pa tudi odgovor na zadnje Rooseveltove izjave, ki niso povsem zadovoljile ameriških kapitalistov. Posledice najnovejšega borznega poloma bo najbrž občutila tudi Evropa. Mogoče ni pretirano trditi, da so dogodki na ameriških borzah predznak novo nastopajoče krize. Boj proti nacizmu Vmešana je Na Madjarskem so začeli nacisti, ki stoje v ozkih zvezah z Nemčijo, s pripravami za prevrat. Vlada in precejšen del meščanskih strank je proti nacizmu in notranji minister Szell je te dni zagrozil fašistom, da jih bo v najkrajšem času prijel za vrat. Prvak socialne demokracije s. Payer je izjavil v imenu svoje stranke, da meščanska demokracija v boju na Madlarskem Nemčija, s fašizmom lahko računa na pomoč socialnih demokratov, V zvezi z novo nastalim položajem na Madžarskem se širijo vesti, da je ponovno postalo pereče vprašanje obnove habsburške monarhije. Toda zdi se, da so to le bolj pobožne želje nekaternikov, ki bi radi izkoristili priliko, kot pa stremljenje vodilnih predstavnikov države. N evmesavanje JeLala krei It onca V londonskem odboru za nevme-šavanje se je baje dosegel sporazum, da se bo sestavila mednarodna komisija, ki bo odpotovala v Španijo, da ugotovi število prostovoljcev v obeh taborih in odloči glede njihovega odpoklica. Delegat Sovjetske Zakaj gre v Londonu? Rusije je izjavil, da Rusija noče nositi odgovornosti za sklepe londonskega odbora in zavlačevanje rešitve vprašanja odpoklica tujih čet iz Španije. Vso diplomatsko igro v zvezi s španskim vprašanjem je treba razu- Republikanska vojska pripravljena Razplet vojnih dogodkov v Asturiji, kjer so nacisti te dni zavzeli Gijon, je neugoden za republikance. Že pred tedni smo povdarili, da se severna fronta Baskov in Asturcev, ki so odrezani od zaledja, ne bo mogla držati. Padec Iruna, San Sebastiana in San-tandra je bil uvod v zaključno fazo tragedije junaških branilcev svobode španskega naroda. Premoč nacistov, ki so vrgli na ta bojišča zlasti italijanske čete in nemška letala, je bila že dolgo časa očitna. Sovražnik se je posluževal vseh sredstev, da porazi republikance. Njegovi topovi in bombe z letal so razdejale cvetoča mesta in vasi ter pomorile nešteto starčkov, žen in otrok. Ker tega razdejanja ni mogoče opravičiti pred kulturnim svetom, čitamo dan na dan v nacističnih po- ročilih, da so »anarhisti« sami požgali mesta in povzročili razdejanje, dočim v isti sapi govore o uspešnem obstreljevanju in bombardiranju odprtih mest. Na aragonski fronti se razvijajo vojne operacije tudi še nadalje v korist vladinih čet, dasi se nacisti trudijo, da bi prodiranje republikancev proti trdnjavi Jaci zadržali. Na ostalih frontah ni bistvenih dogodkov. Vsekakor je republikanska vojska na osrednji fronti pripravljena, da se spoprime tudi z ojačenim sovražnikom. Koliko tujcev je v Francovi vojski ? Po angleškem mnenju je v Francovi vojski okoli 100.000 italijanskih meti tako, da tu ne gre za Španijo in Špance, ampak za interese velesil, ki iščejo, kako bi se pri tej priliki okoristile. Francija brez Anglije ne more ničesar ukreniti, angleški konservativci so pa politični trgovci. * in 10.000 nemških vojakov, dočim je v republikanski vojski kvečjemu 15.000 prostovoljcev. Zato je nezmi-selno, da bi se na obeh straneh odpoklicalo enako število tujcev, kakor predlaga zastopnik Italije v Londonu. Alfonz XIII. proteZi-ranec angleškega trgovstva ? Pariški »Oeuvre« poroča, da angleški urad za trgovino odobrava pogajanja s Francovimi zastopniki v San Sebastianu glede povratka Alfonza XIII. na španski prestol. Razgovori so diplomatski, to je, Anglija hoče imeti čim večji dobiček, politični in gospodarski, od nesrečne državljanske vojne v Španiji. -III- Nemiri v Palestini Razdelitev Palestine povzroča zapletljaje. V Palestini so letos zavladale neznosne razmere. Dežela je postala judovska država pod angleškim varstvom. Priseljevanje Judov je pa trčilo na odpor Arabcev, ki hočejo Palestino zase. Atentati in poboji so na dnevnem redu in celo bitke z vsta-škimi Arabci niso redke. Anglija je čez glavo zaposlena z varnostnoi službo v deželi in je bila primorana poslati vojaška ojačenja, to tem bolj, ker so položene skozi Palestino tudi petrolejske cevi, po katerih dovajajo angleške družbe petrolej iz Iraka v Jaffo ob Sredozemskem morju. Zadnje tedne so nemiri zavzeli zopet zelo velik obseg. Angleži so aretirali več znanih arabskih voditeljev. Ko so hoteli zapreti mohamedanskega muftija v Jeruzalemu, je le-ta zbežal v Omarjevo mošejo in odtod na skriven način, po morju, v francosko Sirijo. Francozi so ga prijeli in internirali, potem pa izpustili. Arabci, njim na čelu jeruzalemski mufti in drugi poglavarji, nikakor ne mislijo mirovati. Začenja boj za Palestino in proti angleški nadoblasti. Za arabskim u-porom pa stojita dve tuji sili: Nemčija, ki vodi boj zoper Žide in Italija, ki ji je mnogo na tem, da zaposli Angleže v Aziji in Afriki ter oslabi njihovo moč, da bi tako dobila čim več časa za utrditev svojih pozicij v Sredozemskem morju. Probujanje nacionalne zavesti kolonijalnih narodov dela zaenkrat preglavice Angležem, prišel pa bo čas, ko bodo tudi tisti, ki danes sejejo veter, želi v svojih kolonijah vihar. D&fna U%p# »Stališče hrvaških socialistov do sporazuma.« Pod tem naslovom poročajo listi, da se je konferenca socialnih demokratov v Zagrebu izrekla proti sporazumu združene opozicije o proceduri, kako priti iz sedanjega stanja v državi. Ugotavljamo1, da konferenca, kateri je predsedoval Vilim Haramina ni bila konferenca bivše Socialistične stranke Jugoslavije, ampak skupine, ki se je svoj čas oddvojila od Socialistične stranke Jugoslavije. — Da ne bo nepoučena javnost krivo informirana, smo smatrali za potrebno, da gornje ugotovimo, Hodi Izjava dr, Stojadinoviča v Lon- donu. Reuter poroča, da je dr. Stoja-dinovič izjavil v Londonu, da je gospodarski dogovor z Italijo prinesel Jugoslaviji preference rimskih protokolov, ne namerava se pa Jugoslavija priključiti silam rimskega protokola. Pomota beograjske »Javnosti«. V 42. številki, v članku o dr. Janezu Kreku, omenja beograjska »Javnost« tudi Ivana Cankarja ter ga imenuje največjega slovenskega liberalnega pisatelja. To pomoto moramo popraviti, ker je bil Ivan Cankar socialist. Zagreb hitro rase. Zagreb je imel leta 1931. 185.581 prebivalcev, sedaj jih ima pa 263.556. Vštevši bližnjo okolico pa jih ima celo že 327.510. Judje na Poljskem so organizirali štiriurno stavko v znak protesta proti odločbi vlade, da se na univerzah uvedejo posebne klopi za židovske dijake. Povišanje plač francoskim uradnikom. Za povišanje plač francoskim uradnikom je dovolila vlada ljudske fronte 1200 milijonov frankov. O povišanju bo pa moral sklepati parlament. Socialisti v luksemburški vladi. V novo luksemburško vlado sta vstopila dva socialista, izmed ostalih ministrov sta dva katolika in en liberalec. Avstralija pred volitvami. V soboto, dne 23. t. m. bodo splošne volitve v Tepeni Japonci se umikajo iz pokrajine Šansi, Osmi kitajski armadi se je posrečilo, da je prišla za hrbet japonski armadi, ki je prodirala v pokrajino Šansi. Zajeli so več desettisoč Japoncev, ki so se nato skušali osvoboditi železnega obroča z obupnimi napori. Računajo, da je na tem bojišču padlo doslej 8000 Japoncev. Kitajci so doslej zaplenili 140 tankov, 200 oklopnih avtomobilov, na tisoče puške in okoli 100 topov. Vsled poraza se Japonci v neredu umikajo proti severovzhodu, v pokrajino Hopei, Kitajci jim slede vzdolž železniške proge Tiencin— Pukao. Presekana je tudi zveza med severno in južno japonsko armado. Pred Šangajem Japonci neprestano napadajo, toda še vedno brez u-speha in so njihove žrtve ogromne. Italijanski faSizem v denarnih stiskah Novi davki, ki jih bo čutil tudi kon-zument. Italijanski ministrski svet je sklenil uvesti 10 odst. davek na kapital delniških družb v svrho pokritja izdatkov, ki so nastali v zvezi z abesinsko vojno, za gospodarsko izgradnjo imperija in oboroževanje. Nadalje je sklenil povišanje prometnega davka od 2.5 na 3 odstotke in ustanovitev treh družb za gospodarsko izkoriščanje Abesinije, • i Italijanski fašizem se nahaja v silni gospodarski stiski, v katero ga je spravila njegova imperijalistična (zavojevalna) politika v zvezi z oboroževanjem. Kakor vedno plača vse take račune ljudstvo: r.- *».«( . 1,1 Avstraliji. Volilci bodo odločali o politiki oboroževanja in povezanosti z Anglijo. — Prvak delavske stranke Curtcen pravi, da bi Avstralija prihitela Angliji na pomoč le v slučaju, ako bi bila napadena, strokovne organizacije pa so za čim ožjo povezanost z Anglijo in bojkot Japonske. Vsled te razdvojenosti v delavskih vrstah ni pričakovati kakšnih večjih uspehov delavske stranke. Tiskovni sklad Zagorje ob Savi. Sodrugi iz Zagorja so nam poslali znesek Din 1400 kot tiskovni sklad za trikratno izdajo »Delavske Politike«. Od tega so nabrali naši agilni poverjeniki D. P. in sicer: s. Bokal Albert Din 300.—i s. Ule Anton Din 225.50 in s. Bolte Ivan Din 174.50. Mi izrekamo iskreno zahvalo za požrtvovalnost zagorskim sodrugom in želimo, da hi se tudi diugi kraji tako odzvali, predvsem Trbovlje in Jesenice ter Ljubljana. Sirile naš list! A. M. de Jong: 64 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Mereyntje je pogledal svojega prijatelja po strani; ali se mogoče smeje? Toda obraz divjega lovca je bil resen, zato je mali, nezaupljivi dečko odgovoril pomirjen: »No, to je jasno ... samo ob sebi razumljivo ... toda to ima še čas. Ako ljubi Bog hoče, bom šel na visoko šolo, v semenišče in potem bom duhovnik.« »No, k tvoji novi maši pridem prav gotovo, da bom videl, kako boš to stvar izpeljal.« Mereyntje je pomislil. Potem je dejal: »To lahko vidiš že takoj jutri pri maši, ko bom prvič ministriral. Ali prideš, Vrč? Ali prideš?« Goort je bil nekoliko presenečen. Za kaj takega mu res ni bilo. Previdno je odgovoril: »Ja, vsekakor si bom moral stvar še premisliti. Še ne vem, ako bom imel čas,« »O ne!« je vzkliknil Mereyntje, ki v premišljevanje odraslih ni imel nič kaj preveč zaupanja. »Ni treba, da o tem šele razmišljaš. Ti samo reci, da! . . . Ide, ti, Vrč, pridi vendar ... ali mi obljubiš? ... Pridi vendar jutri zjutraj v cerkev!« »No, pa naj bo, se je končno udal divji lovec in smešno vzdihnil. »Jutri zjutraj bom videl, ali znaš ali ne!« »Boš že videl, Vrč,« se je radoval Mereyntje, »Jaz smem žvenkljati in mašniku privzdigniti rob njegovega plašča . .. mašna knjiga je za me še pre- težka, ta pride na vrsto, ljubi moj, ko bom nekoliko močnejši!« »Vsekakor boš moral pojesti še veliko s slanino obloženega kruha, dokler boš toliko pri moči,« mu je svetoval Goort in Mereyntje mu je resno prikimal. Bil je nadvse srečen, da je svojega prijatelja pregovoril, da pojde z njim v cerkev. Dolgo časa je hodil poleg njega, ne da bi izpregovoril besedico. Na tihem je bil prepričan, da je njegova molitev za izpreobrnenje prijatelja začela učinkovati. Vendar ga ni to niti najmanj začudilo, ko je toliko prosil in tako trdno veroval, da bo uslišan, saj so ga učili, da kdor vztrajno in zaupljivo moli, bo tudi dosegel, česar prosi: prosite in se vam bo dalo, trkajte in se vam bo odprlo .. . Vrč je končno moral kloniti pod silo milosti, ki jo je zanj izprosil Mereyntje, poln ljubezni in vere. Toda Mereyntje je bil prekanjen majhen misijonar! Skrbno je pazil, da bi te nade, ki jih je gojil, ne razodel svojemu prijatelju. Mogoče bi pa potem iz same kljubovalnosti krenil drugo pot, prav v nasprotno smer, ako bi mu pojasnil, da se Bog trudi, kako bi ga pripeljal na pravo pot. . . Da bi le enkrat prišel v cerkev; maša bi ga gotovo prevzela in kaj šele, ko bi slišal župnikovo pridigo; gotovo bi bil s tem storjen velik korak naprej na poti k njegovemu izpreobrnenju. Potem bi gotovo vsi ti ljudje, ki tako slabo mislijo o njem, pa niti s prstom ne ganejo, da bi ga poboljšali, šele spoznali, kako dober človek je Vrč! Kajti Mereyntje ni opazil nič slabega na Vrču, razen, da je bil neveren. Res je bilo to hudo, toda bolj nesreča, kot pa zločin. Človek je moral imeti z njim usmiljenje, ne pa, da bi se bil nanj hudoval. Kajti nevernik pride v pekel in mora tamkaj goreti na veke vekov ... To je bila strašna kazen ali obenem pa tudi, samo ob sebi umevno, pravična ... Včasih je Mereyntjeja oblil pot od samega strahu in tesnobe, ki jo je občutil, ako se je domislil svojega prijatelja in pekoče večnosti, ki ga čaka, ako se ne bi spreobrnil. . . Toda sedaj je bil v dno svojega srca vesel in srečen, kajti bil je prepričan, da bo dobro skoro zmagalo nad slabim: jutri že bo prišel v cerkev! Potem bo vendar vse dobro; kdo ve, ali ne bo že prihodnje leto opravil velikonočne spovedi in se na ta način rešil vseh svojih grehov. Mereyntje si je žvižgal vesel napev in bil ponosen. Kljub svoji skromnosti si je vendarle lastil ne majhne zasluge na izpreobrnitvi Vrča. Vse naokoli so bila polja že zorana za zimo. Mastnorjavo so se svetile grobe grude zemlje na novo potegnjenih brazdah. Tu in tam je še kukal iz zemlje zeleni dreselj ali pa je ležal kos pašnika, kot da bi se bil izgubil v sredi teh otožnih, temnih in zoranih njiv. Kmečki domovi s svojimi velikimi skednji, kupi slame in sena okoli njih,, so se zdeli kot izgubljeni v tej neskončni pustinji polj, dobro vidni med debli in vejevjem, visoko v nebo štrlečih, golih dreves. Nekaj od samote in tišine, ki jo pozna zima, Je ležalo nad pokrajino. Hrup, ki vlada na poljih jeseni, ko pulijo sladkorno repo in je v teku sladkorna kampanja, je zamrl. Prišel je zimski čas, ko človek na deželi skoro v brezdelju pričakuje, da napoči pomlad. (Dalje prihodnjič.) 7g naših Ucaiev Trbovlje Kdo je dopisnik denuncijacije iz zadnjega predavanja? Gospod Fran Štaudinger, dopisnik dnevnika »Slovenski narod« v Trbovljah nam poroča, da on, ki je rudniški nameščenec, ni dopisnik »Jutra« in da zato tudi ni avtor dopisa, v katerem se je dopisnik »obregnil« ob spominsko svečanost za prezidentom Masarykom in denunciral predavatelja, da je imel »oblastno nadziran socialistični shod«. Gospod Štaudegger povdar-la, da je bil vedno objektiven v svojem poročanju o naših prireditvah in radi tega ofo-lavljamo to pojasnilo, ker seveda nočemo delati nikomur krivice. Upamo, da bomo Vendarle ugotovili pravega pisca onega odurnega napada, pri katerem se res ni mogel nihče »ubraniti utiša«, da je bil napisan prav v pisarni internacionalnega kapitala. Krščanski socialisti ne poznajo krščanske pravičnosti. Dvakrat se je že zaletel trboveljski trobentač v »Delavski pravici« zaradi stanovanj. Dasi so najboljša stanovanja zasedli in jih še zasedajo krščanski socialci, ga kljub temu boli, da dobe skromna stanovanja tudi socialisti — delavci pri rudniku. Strašno hudo mu je, da ima baje 'dopisnik »Delavske Politike« stanovanje z dvema sobama, kar se zdi seveda krščanskim socialcem neverjetno in nedopustno. Zakaj Pa ni povedal, da ima sam predsednik krščanskih socialcev eno najboljših delavskih stanovanj, kar jih sploh premore rudnik v Trbovljah. To je stanovanje v obširnih dveh sobah, z vsemi pritiklinami in v najlepši koloniji. Ima pa samo enega otroka. Po krščansko gledano, ne sme imeti družina s štirimi že odraslimi otroci dveh sob, razen pristašev krščanskih socialistov. Krščanski ^ocialci so pač oni svetniki, ki imajo roke obrnjene k sebi. Na solnce pa naj nikar ne 'hodi, kdor ima maslo na glavi! Hrastnik Razmere pri rudniku Primorani smo, da javno spregvorimo o razmerah, ki vladajo v obratu tukajšnjega rudnika, posebno v pogledu kaznovanja rudarjev. Izgleda kot da bi pazniki tekmovali med seboi, kdo bo prvak v kaznovanju rudarjev, dasi so kazni po večini popolnoma neopravičene. Mi sicer ne vemo, ali so'postali ti gig. pazniki sami tako inicijativni ali imajo od kod drugod tozadevna navodila, vemo pa eno, da se gotovo potrudijo, da napravijo kolikor je največ mogoče. V njihovem interesu pa je tudi, da skrbe za svojo varnost in varnost svoje okolice, kar pa presega človeške moči in sposobnosti, pa se ne bo dalo doseči z nobenimi kaznimi! Rudarji si gotovo ne žele dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih letih v rudarskih revirjih, toda ako hočemo imeti mir v hiši, naj k temu ne primorejo samo rudarji s svojo potrpežljivostjo, temveč se imora prenehati s šikanami in neprestanimi kaznimi tudi od strani podjetja. Rudarji. Koncert priredi dne 24. oktobra pevski odsek »Vzajemnosti« II v Hrastniku v prostorih steklarniške brusilnice. Nastopijo moški in mešani zbor ter mandolinisti. Začetek ob 5. uri pop. Vse ljubitelje petja in glasbe vabimo. Odbor. Obveščamo vse naše naročnike in to one, ki dobijo plačilo dirugi teden, da bo od sedaj naprej pobiral naročino od njih s. Pušnik Anton. Poverjeništvo. črna pri Prevaljah Masarykova proslava se bo vršila v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni Knez-Krulec v Črni. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Delavke in delavci, pridite vsi! GuStanJ Predavanje o Masaryku se bo vršilo v nedeljo, dne 24. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Udeležite se predavanja vsi! Tezno pri Mariboru Veseloigro priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 23. oktobra. Dilentanti upriz-ore »Skapinove zvijače«. Začetek ob 8. uri. Ljubljana 1 O poglobitvi ljubljanskega kolodvora se je razpisalo dnevno časopisje na dolgo in široko, vršila so se tozadevna posvetovanja, plotove in zidove pa so prekrili lepaki, ki predstavljajo tloris Ljubljane in preko njene periferije potegnjeno železno verigo, železniško progo, ki oklepa mesto in ovira njegov razvoj. Kakor čujemo, vsa ta akcija ne bo imela uspeha, ker govore proti izvedbi načrta vojaško obrambni raz- logi. Razdejanje poglobljene proge z bombami iz letal bi pomenilo onemogočenje prometa, dočim je navadne proge lahko popraviti na ta način, da se poleg razdejanega tira položi nov tir. Škoda, da ti razlogi še niso bili poznani tistim, ki so začeli z akcijo za poglobitev proge, ker bi si bili prihranili stroške, ki so v zvezi s to akcijo. Da m * t m'k' i iti Maribor V nedeljo vsi na shod v kino Apolo! Krajevni medstrokovni odbor je sklical za v nedeljo, dne 24. oktobra ob 9. uri dopoldne v prostorih kina »Apolo« na Slomškovem trgu javno strokovno zborovanje, na katerem se bodo obravnavala vsa pereča delavska vprašanja. Na tem zborovanju bo delavstvu jasno obrazloženo novo pokojnin- sko zavarovanje, to se pravi, kakšni so prispevki in kakšne bodo penzije. Nadalje bo podano izčrpno poročilo o novih zakonitih minimalnih plačah, o sklepanju kolektivnih pogodb in poravnavanju. Dnevni red je torej važen za slehernega delavca in delavko! Naj torej nihče ne manjka! Družnost! Prva pogajanja za kolektivno pogodbo med zadrugo čevljarskih pomočnikov v Mariboru ter Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije razbita. Kakor smo že poročali, je zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru zahtevala sklenitev nove mezdne tarife ter ureditev delavskih plač. Zadruga je pomočnikom izročila osnutek novih plač, ki pa je bil takšen, da bi se položaj čevljarskih pomočnikov, ki je že sedaj brezupen, poslabšal tako, da bi morali še tisti pomočniki, ki so zadnja leta vztrajali pri stroki, zapustiti delo in si poiskati kruha v kaki drugi stroki. Pomočniki, ki so organizirani pri Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, so borbo sprejeli ter stavili nadvse realne proti-predloge. Zahtevali so sklenitev kolektivne pogodbe, ne pa samo mezdne tarife. Mezdna tarifa je samo kos papirja, ki ga nihče ne uvažuje, najmanj seveda gospodje mojstri. Kolektivna pogodba pa lahko za bodoče o-nemogoči vsako umazano konkurenco med raznimi mojstri kakor tudi med pomočniki. V sredo, dne 20. oktobra so se v Delavski zbornici sestali zastopniki zadruge in organizacije. Že takoij v začetku se je videlo, da gg. mojstri nimajo baš največje volje za harmonično ureditev tega vprašanja. Hočejo sicer tarifo in to tako, kakor si jo sami želijo, za dokaz svoje revščine navajajo današnjo krizo in do sporazuma bi najbrž takoj prišlo, če bi zastopniki pomočnikov pristali na njihov osnutek. Po triurnih Dogajanjih so sicer eni in drugi malo popustili od svojih zahtev, do sporazuma pa ni moglo priti. Sklenjeno je bilo zaprositi oblast za posredovanje. — V pondeljek, dne 25. oktobra se -bo vršilo zborovanje pomočnikov, na katerem bodo sklepali o nadaljnih ukrepih v svrho obrambe svojih najskromnejših življenjskih interesov. Prodajanje vencev, cvetlic in igličastega vejevja na trgu je dovoljeno le z obrtnim pooblastilom. Pač pa smejo poljedelci prodajati šopke iz cvetlic, ki niso umetno gojene. Prodajalci vejevja pa se morajo izkazati s potrdilom pristojne občine. Velik uspeh je imelo predavanje g. prot. Leona Detele o človeku sužnju in gospodarju prirode, ki ga je priredilo delavsko izobraževalno društvo »Vzajemnost«. — Številni poslušalci so ob koncu predavanja živahno ploskali res temeljitim izvajanjem predavatelja, ki >je razčlenil ne samo razvoj človeka, ampak osvetlil tudi probleme današnjega časa in teorijo o rasizmu, G. profesorja želimo še večkrat slišati! .»4*. preklic. Nedavno smo poročali o velikanskem sporu, ki se je razvnel med člani bogatejše mariborske rodbine radi preklica njihovega očeta, v katerem sporu so sodelovali kar štirje advokati, slovenski in nemški. Med tem je zadeva bila rešena in je na okrajnem sodišču nabit sledeč razglas: »S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. septembra 1937 je bil dr. Franz Rudolf, industrijalec, prej stanujoč v Mariboru, Meljska cesta 19, sedaj v Gradcu, Gaorgigasse 2, radi slaboumnosti preklican. Za skrbnika je bil postavljen Pfrimer Julij, veletrgovec v Mariboru. Okrajno sodišče Maribor, dne 24. septembra 1937, Dr. Lavrenčič.« Mariborska »Vzajemnost« bo kakor lansko leto priredila tudi letos za svoje člane tečaj za nemščino, ki bo pričel v začetku meseca novembra. Prijave se še sprejemafo v društvenem lokalu, Sodna ul. 9-II, vsak torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. V soboto ie premiera »Sodnika Zala-mejskega« v Zupančičevem prevodu in v Kovičevi režiji. Glavno vlogo igrajo Kovič Pavle, Košuta in Grom, nastopi pa skoro ves dramski ansambl in velika štatisterija. Gledališka delavnica izdeluje povsem novo inscenacijo. Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Da se preprečijo izgredi, je v dnevih 29. in 30. oktobra imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Nihče tudi ne sme kupovati ali nositi pijače za rekrute in njihove spremljevalce. Celje Odmev sporazuma na Tončkovi glavi! Torkovo »Jutro« tako čudno sprašuje, zakaj ni bilo pri zadnji občinski seji debate o resoluciji proti sporazumu združene opozicije in dr. Mačkom, ter pristavlja, da ne ve ali so vodilni člani mestnega sveta na to pozabili — ali pa se še niso mogli tako hitro vživeti v nove razmere in smernice... Gospodje (katere »Jutro« vprašuje) znajo šteti in tako so ugotovili, da tokrat ni bilo potrebne večine. O sporazumu na občini res niso razpravljali, pač pa se je o njem govorilo v velikem lokalu kavarne Kri.. .s. Po debati se je vršila menda spiritistična seja, ker so pričeli rožljati kozarci in mize. Ubogi ideolog Tonček, ki ga vse mesto pozna kot agilnega pretendenta na županski stolček, se je branil celo s stolom pred iz-vežbanimi boksači in zagovorniki sporazuma. Trmast in korajžen jurist Rudi pa ni hotel sprejeti Tončkovih tez, ki mu jih je usilje-val, ker bi bila to sramota za ves šušmarski srez. Tudi ostali juristi, katerim Tonček ni dorastel, niso vzeli njegovih groženj resno, še manj njegove agitacije za pametnejšega Tonček a, ki ima baje koren v narodu. — Rano zjutraj je Tonček, ki trdi, da ni korup« cionist, povabil družbo še na svoj dom. — Zmagoslavni Rudi in še nekateri se vabilu niso odzvali. Kako je bilo potem, naj bo pozabljeno. Res pa je, da je bil Anton naslednjega dne silno slabe volje. Radi raznih zaprek je naše društvo dalj časa mirovalo, tako da je postalo ljubiteljem in obiskovalcem naših prireditev dolgčas. Na pobudo nekaterih agilnejših članov se je na zadnji odborovi seji izdelal lep delovni program, ki se sedaj že izvaja. Takoj se je priglasilo nekaj igralcev za dramatični odsek, kateri prične te dni z rednimi vajami. i OC zdravju, Tvojega otroka spadajo tudi Q(dravi SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Studenci pri Mariboru Prepovedan socialistični politični sestanek Za v torek, dne 19. t. m. sklicani politični sestanek, na katerem bi imela poročati ss. Petejan in Eržen o političnem položaju, je sresko načelstvo Maribor desni breg prepovedalo. Ker povabljenih ni bilo mogoče obvestiti o izdani prepovedi, so seveda prihajali na sklicani sestanek. Na svoje začudenje pa so naleteli pred vhodom v lokal na dva orožnika, ki sta prihajajočim pojasnila, da se sestanek ne sme vršiti. Zakaj je bil ta politični sestanek prepovedan ne vemo, e-*f »>tU| »15. je stanovanje za izprazniti.« Tako se glasi odpoved stanovanja, katero je dobila vdova po umrlemu Vogrincu, dne 9. t., to je drugi dan po pogrebu njenega moža. Dokaz srčne kulture in usmiljenosti. Peki sledijo mesarjem. Ker se gg. mesarjem, ki prodajajo II. vrste meso za prvovrstno, nič ne zgodi, so se zdaj našli peki, ki prodajajo koruzni kruh reci in beri po Din 4.—• za kg. Prosimo, da oblast napravi red i pri prvih i pri drugih. Otvoritveno predavanje Ljudske univerze. V torek je ob lepi udeležbi prediaval g, prof. arh. Baš iz Maribora o Ptuju v politični zgodovini Štajerske. Škofja vas Veliko trgatev priredi »Vzajemnost« dne 31. oktobra v gostilniških prostorih pri So-tošku v Šmarjeti. Sodrugi, sodružice in prijatelji našega društva vabljeni. Začetek ob 3. uri pop. Družnost! Odbor. Jesenice Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Ivje« (Zima v gozdu) s Hansi Knotckovo v glavni vlogi. Poleg tega še glasbeni film in Paramountov zvočni tednik. S'edijo »Zadnji dnevi Pompejev«. Priglasilo se je tudi lepo število pevcev, za pevske vaje; petje smo najbolj pogrešali, saj brez delavske pesmi ni življenja za delavstvo. Predavateljski odsek bo preskrbel za cel ciklus predavanj o raznih aktuelnih in znanstvenih vprašanjih, Tudi iza delavsko glasbo je mnogo zanimanja, a žal so finančna sredstva preskromna. Tudi šahovski odsek zbira člane, da bodo lahko uspešno izrabili zimske večere. V najkrajšem času se ustanovi tudi propagandni odsek, ki bo prevzel važno misijo, da bo širil propagando tudi med manj zavednimi, prijatelje in somišljenike pa pozval, da store svojo dolžnost. — Delavci, stariši, skrbite, da se vam vaši o-troci ne bodo zgubili v pokvarjeni družbi, pripeljite jih v vrste borcev za boljšo bodočnost. Upoštevajte naš klic in storili boste svojo dolžnost, svojim otrokom pa pomagali pripraviti boljšo bodočnost. Mi se bomo pa držali izreka: Kdor ni z nami — je proti nam! Družnost! Pismo slovenskega prostovoljca z republikanske fronte v Španiji Piše Radečan. Aragon, 9. sept. 1937. Na drugi strani, t. j. pri frankov-cih, pa je zadeva s prehrano čisto drugačna. Oni imajo sicer več ozemlja kot republikanci. Toda ta zemlja je večinoma neobljudena, neobdelana in neplodna. Vsa prehrana vojske je navezana na uvoz iz inozemstva. Dovažati jim morata predvsem Nemčija in Italija.To sta dve državi, ki faktično sami gladujeta. Že samo to dejstvo Pokazuje verno sliko njih prehrane. In res je tako. Ni dneva, da ne bi pribežale k nam večje ali manjše žrupe frankovih vojakov in prvo njih vPrašanje je, če imamo kaj jesti. Oni Se ne morejo načuditi naši prehrani. Naša plača znaša v zaledju 6 pe-^et na fronti pa 10. To izgleda malo. oda faktično je zelo mnogo, če pri- merjaš s cenami drugih stvari. Najbolje kosilo v restavraciji stane 3 pezete, 1 1 vina stane 1 pezeto, par najlepših nizkih čevljev, ki stanejo v Jugoslaviji 250 Din, stanejo 30 pezet. Najlepša obleka, ki bi stala 2000 Din, stane 200 pezet, steklenica šampanjca 6 pezet itd. itd. Povprečno so tukajšnje cene nasproti jugoslovanskim 1 : 10. Kar stane v Jugoslaviji 10 Din, stane tu 1 pezeto. Imamo vedno denar, dajemo ga za zbirke in nam še ostane. A fašisti? Španci dobivajo dnevno 75 centesimov. Marokanci so plačani v starih, ničvrednih markah. — Torej stvarno ne dobivajo nič. Begunci in vjetniki prihajajo k nam razcapani in sestradani in večinoma brez ficka. Največja fašistična novčanica, ki sem jo do sedaj videl pri vjetnikih ali beguncih, je bil bankovec od 5 pezet in še tega je imel neki podoficir. Kako je z moralo? Jasno, da sita vojska ne krade. Čemu naj bi kradla, ko ima sama vsega v izobilju. Nasprotno! Kjerkoli pride naša vojska v dotik s civili, dobijo od nas vsega. Damo jim perila, konzerve, kruha, čokolade, sira, salam, masla, konjaka i. dr. Posebno otrokom. Njih ne spraviš domov. Pri nas imajo vsega dovolj in se počutijo bolj domače kot doma. Kakšen je naš odnos do žensk? Ženske so tu na zelo visoki moralni stopnji. Večinoma so nepismene, toda v spolnem oziru imajo svoj trdno vzgojen predsodek, da je ne »dobiš« pa magari se od ljubezni razčesneš na sto delov in stokrat na dan. Edina pot do njenega devištva vodi preko ženitbe. Vsako posilstvo bi bilo pri nas brez vsakih procedur kaznovano s smrtjo. Toda posilstvo se še ni zgodilo. Tudi čemu? Kdor hoče žensko, se lahko takoj oženi in stvar je urejena. Od dneva poroke dobiva ona automatično dnevno 6 pezet in še plačano delo, če hoče delati. S tem je popolnoma preskrbljena, tudi če mož odide na fronto. Imamo pa mno- go slučajev, ko gre mlada žena z možem na fronto. Tudi to pri nas ni zabranjeno. Ravno to ustvarja v celotni naši vojski veliko spoštovanje do žensk, ki abslutno izključuje ne samo posilstvo, temveč tudi vsako drugo ponižanje. A fašisti? Kaj bi govoril. Tudi jaz bi kradel, če bi bil vedno lačen. Tako tudi oni. Le z razliko, da si Marokanci in Italijani dovoljujejo mnogo več. Oni enostavno nasilno izropajo hiše in cele vasi, ter si nasilno vzamejo ljubezni, kolikor se jim hoče. Naravno. Španjolko dobiš le z ženitvijo ali posilstvom. Ker oni nimajo prilike in možnosti ženitve, jim preostaja le drugo sredstvo. Oblasti mežijo, ker ne smejo nervirati že itak nezadovoljnih Marokancev in italijanskih vojakov. A ne mežijo civili. Zato tudi stalni poboji med vojaštvom in civili, ki branijo svojo lastnino in čast svojih žena in hčera. (Dalje prihodnjič.) o primerjale „nava■ Po tovarniških cenah KroJaSke potrebitlne III! nflUAZIN Maribor. Ul. 10. oktobra Mislila je, daje njeno perilo belo Ala drobno! Na veliko! JfltadiHslu Medžeral Mato: Proletarski mladini Kranj Iz ustanovnega občnega zbora ljotičev-cev. Kakor smo že na kratko poročali v predzadnji številki našega lista, so preteklo nedeljo- ustanovili Liotičev »Zbor«. Ob tej priliki se je zibralo v kino dvorani Narodnega doma precejšnje število obiskovalcev, ki so se docela vidino razdelili v fašistični in antifašistični tabor. Fašistični tabor so tvorili razni, domačinom nepoznani obrazi, pristaši bivše »Orli:ne« in del buržuazije • -f y»‘~i • - ‘ • dočim so antifašistični tabor tvorili predvsem domači, demokratično usmerjeni delavci in akademiki. Občnemu zboru je predsedoval uradnik »Semperita«, Košnik, predsednik novega odbora pa je zobozdravnik dr. Demšar. Opozicija je za trenutek občudovala doslej še docela nepoznane po-bornike »jugoslovanskega« fašizma. Ko pa je zatem povzel besedo eden izmed govornikov, kateri so prišli z Jesenic, Ljubljane in kdo ve odkod še, je opozicija začela vzklikati: »Dol s fašizmom!« »Dol s korupcioni-sti!« »Dol s kapitalističnimi plačanci!« »Živela demokracija!« »Živela Združena opozicija!« »Živela svoboda!« In šele ko so vzkliki in žvižganje prenehali, je mogel gromovnik nadaljevati z razlaganjem fašistične ideologije, odnosno »stanovske dtemokracije« — kakor se fašizem po jugoslovansko (in avstrijsko) imenuje. Kakor je navada nacistov, so bili tudi ti gospodje zelo radikalni v svojih besedah. Medklici opozicije pa so jih prisilili, da so pokazali svojo pravo barvo. Med velikim rohnenjem proti kapitalizmu so grozili ugovarjajoči opoziciji in napadli Francijo, ki po njihovem mnenju izkorišča našo državo ter se tolažili, češ, da čas, ko bodo oni odločali, ni več daleč ... V odgovor na napade na Francijo jim je opozicija zopel odgovorila, da našo državo ne izkorišča Francija kot država, temveč francoski kapitalisti, tako, kakor nemški, italijanski, češki itd., ne izvzemši domačih, od katerih vsaj delavski razred nima večjih koristi. Ob te) priliki pa se je čulo iz vrst opozicije vzklike: Okove za stavbe, apno. cement, beton-ielezo, traverze ter vso železnino in ves gradbeni matertjal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini A N D R A { I { — MARIBOR zlatar KRANJ Priznano velika konkurenfna zaloga ur, zlatnine itd. Zahtevajte cenik! Za gostilne: porcelan, emajlirana in lito-železna po-soda, kozarce in steklenice ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme ANDRAili - MARIBOR »Živela Francija!« »Dol s koncentracijskimi taborišči!« »Dol s Tehniško unijo!« »Dol z izdajalci delavskega razreda!« »Dol z izdajalci slovenskega in jugoslovanskega naroda?« Eden od gromovnikov je napadel tudi »Delavsko Politiko«, ki razkrinkava fašizem in se bori za demokracijo ter pravice delavskega razreda. Kdor je poslušal govornike, si je za ta dan lahko prihranil radio prenos iz Rima in Berlina. Opozicija ni dobila besede in je ibif občni zbor med burnimi protesti zaključen. Pred Narodnim domom pa se fašisti in antifašisti niso mogli ločiti poprej, dokler ni prišlo do pretepa, ki se je pričel, ko je eden izmed ljotičevcev — in to domačinom nepoznan — dal klofuto nekemu delavcu. Varnostni organi so pretep takoj zadušili in oba tabora razgnali. Govorniki na shodu so zmerjali opozicijo, češ, da je plačana banda in da ne odgovarjajo za evenU posledice. Tak način govorenja je lasten takim »stanovskim demokratom« v vseh državah. Občni zbor ljotičevcev nam bo samo v vzpodbudo, da začnemo intenzivno akcijo in koncentracijo demokratičnih sil, predvsem pa delavskega razreda. Delavci! Opozarjamo vas na današnji oglas slaščičarne Mohor. RAZPIS Stavbna, konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« v Trbovljah, r« z« z o* p« razpisuje službo gostilničarja za gostilno »Delavskega doma« (naTereziji) Pogoji: da poseduje osebno pravico in je zmožen kavcije v znesku Din 10.000 v gotovini. Prejemki po dogovoru. Nastop takoj. Pismene prošnje je vložiti najkasneje do dne 31. oktobra 1937 Slaščičarno - Kaunrnn slaščice, torte, dezerte. bonbone, čajno pecivo,______________ vino, likerje in razno medeno pecivo. ANTON MOHOR - 0. JAGER KRANJ Zahvala Podpisani Izrekamo prisrčno zahvalo za številne izraze sočutja ob priliki izgube našega dragega moža oz. očeta, s. Antona Podlaha Najlepše se zahvaljujemo gg. prim. Dr. Kuharju In Mrgoletu, ki sta storila vse za olajšavo njegovega trpljenja v zadnjih dneh življenja. Lepo se zahvaljujemo vsem darovalcem rož in vencev ter pevskemu društvo železničarjev za žalostinke, kakor tudi s. Janku Šegulu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Končno iskrena hvala vsem, ki so spremili našega nepozabnega Antona na njegovi zadnji poti. Rodbina Podlaha 3. Brezposelna mladina. Brezposelnost je pojav v kapitalistični družbi, katere gospodarstvo je neurejeno to profitarsko. Brezposelnost je leta 1932. dosegla 60 milijonov, to pa radi tega, ker se je po vojni preveč produciralo. Deloma pa je brezposelnost kapitalistom celo ljuba, ker se brezposelni ponujajo za nizko mezdo in s tem vrše pritisk na višino delavskih mezd. Zavedamo se, da brezposelnosti v sedanji družbi ni mogoče odpraviti. Vendar pa se da število brezposelnih znižati in njih položaj izboljšati, kar dokazujejo demokratično vladani narodi, ki so si priborili svobodo govora, zborovanja, tiska in organiziranja ter je pri njih socialna zaščita na precejšnji višini. V Sloveniji bo mogoče brezposelnost omiliti >. •<«*<• , . .i.isvi, z or- ganiziranjem socialne oskrbe (azili, prenočišča, javne kuhinje), z širjenjem kulture med brezposelnimi itd. Brezposelni so :S silo odstranjeni s produkcijskega procesa in vrženi na cesto. Prepuščeni so prilikam, ki pač vladajo na cesti. Brezdelje in izključitev iz delovne skupnosti v tovarni ali obrtni d‘elavnici jih demoralizira, njih težki gospodarski položaj rahlja njihov značaj in tako postanejo sprejemljivi za protidelavsko propagando. S tem računajo fašistični agitatorji in z brezposelnimi snujejo svoje protiljudske bande. Kako razorno vpliva brezposelnost na duševni ——Wi IHIIIM i II' llllillilil || | EMI razvoj mladega človeka, kaže naraščanje kriminalnosti, samomorov in prostitucije ter drugih takih lepih pojavov v današnji družbi med mladino. Brezposelne je treba obvarovati pred propadanjem, če že brezposelnosti kot take ni mogoče v okviru u gospodarske ureditve odpraviti. Paziti moramo, da se brezposelni ne izločijo iz delovnega razreda, da ostanejo v strokovnih,. kulturnih in drugih delavskih organizacijah. Treba jih je aktivizirati za boj za njihove in za zahteve vsega proletari-jata. II. MLADINA V AKCIJI. Rekli smo že, da je gospodarski red neurejen (anarhičen) in profitarski, razreden. V njem torej ni končno rešljiv problem delavske mladine. Rešitev (tega problema je v gospodarskem redu, ki bo brezrazreden v socializmu. To nas pa ne sme zavajati v neaktivnost ali v fatalizem (fatalizem': da se bo vse samo od sebe razvijalo). Pripravljati moramo pot socializmu v naših organizacijah, ki naj vzgajajo iborbeno in zavedno mlado generacijo. Tu je mesto za našo aktivnost in ipa v iboju za izboljšanje našega položaja, ki ie do neke meje že mogoč tudi v te) družbi. Pri tem mora delavska mladina podpirati boj za demokracijo proti fašizmu. (Dalje prihodnjič). Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.