Štev. 198.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 261— za pol leta ,, » 15"— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za telo leto naprej K 201—
za pol leta
£< - ■
O Ljubljani, v sredo, dne 30. aususta 1905.
Leto mm.
10— 5'— 1-70
Zi tetrt leta » w xa cn mesec „ „
Za polil], na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h
za dvakrat za trikrat
. . * .
11
9, 8
za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri vežkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f IrcHništtfO 1« » Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez ureonisivo 'dvor|S^ na'd t,skarno). _ Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Urednlikcga telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
(Jnratfništvo 1« » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvu 'VspreJenil; naro)<n|no, Inserate ln
reklamacije.
(Ipravnlškcga telefona Stev. 188.
Nir sklenjen!
Kar je bilo z ozirom na včerajšnjo brzojavk«, ki je javljala, da je Japonska odstopila od zahtev, ki so bile glavni vzrok nesporazumljenja, pričakovati, se je izvršilo. Mir je gotov!
Včeraj ponoči ob 11. uri 35 minut je došla na »Slovenca" v Ljubljano sledeča brzojavka:
Portsmouth, 29. avg. (Uradno.) V današnji seji mirovne konference se je doseglo v vseh vprašanjih sporazumljenje in sklenilo izdelati mirovno listino. ,Associated Press1 poroča, da so Japonci dali vse koncesije.
Danes dopoldne so nam došla še sledeča poročila:
Pariz, 30. avgusta. Pariški listi poročaj« iz Portsmoutha, da je Japonska sprejela ruski ultima-tum, ki temelji na tem, da Rusija noče plačati nobene vojne odškodnine, da v zadevi otoka Sahalina ne sprejme vselej japonskih predl«gov, danepusti i zroč i t i J a pens k i interniranih ruskih ladij in ne »mejiti m«či ruskega brodovja v Vzhodni Aziji.
Portsmouth, 30. avgusta. V včerajšnji mirovni konferenci je Komura zopet predložil japonske zahteve. Witte je odločn« odklonil sprejem japonskih zahtev. Komura je nat« nakrat izpregovoril: .Potem pa mi odstopimo od svojih zahtev!" Witte je bil silno presenečen, vendar je mirno odgovoril: , In mi sprejmemo vašo izjav«!* Na Japonsko je, kakor se govori, v p 1 i -valav korist m i ru „ Na t i ona 1 CityBank", ki je vdenarnem oziru pri japonskih posojilih jako interesirana. Za mir so vplivale tudi velevlasti, ki sojaponski obljubile, da jo po sklepu miru priznajo zavelevlast in da ustanove v T«kiu svoja poslaništva.
Frankobrod, 30. avgusta. Česar Viljem je pri zadnjem sestanku carju svetoval, naj sklene časten mir in da ustavo. 0 tem so bile obveščene tudi druge vlasti.
Portsmouth, 30. avgusta. Zapisnik včerajšnje mirovne konference obsega besedilo, da mirovni pooblaščenci pooblaščaj« sestaviti posameznosti mir«vne pogodbe ruskemu profesorju Martensu in svetniku japonskega zunanjega ministrstva D e m i -s o n u, ki naj to delo kakor hitro mogoče izvršita.
London, 30. avgusta. Iz Portsmoutha poročaj«, dajaponci uradno izjavljajo, da se b« Sahalin predelil pri petdeseti stopinji zemske širine, ki gre ravno sk«zi sredin« Sahalina. Natančnejše meje b« določila mir«vna pogodba. Japonska ne dobi nič denarja, pač pa dobi povrnjene vse resnične stroške, ki jih je imela z ruskimi vjetniki.
Tokio, 30. avgusta. Vlada bo sklicala državni zbor v izredno zasedanje, da
mu poroča o vseh podrobnostih mirovnih konferenc.
Portsmouth, 30. avgusta. V m i -rovnih pogojih je glede Sahalina določilo, da otoka nitiRusija niti Japonska ne smeta strategično utrditi. Japonska se zaveže, da morske ceste La Pe-rouse med Sahalinom in najseveinejšim japonskim otokom Jesso ne utrdi.
London, 30. avgusta. Japonski listi z mirovnimi pogoji niso nič kaj zadovoljni. Ameriško časopisje izreka hvalo Rooseveltu. Ko so seza-čule po ameriških mestih prve vesti o sklenjenem miru, so po mnogih mestih pričeli zvoniti zvonovi ljudstvo pa je na najrazličnejše načine dajalo duška svojemu veselju.
Portsmouth, 30 avgusta. Mirovna pogodba bo gotova koncem tekočega tedna.
Portsmouth, 30. avgusta. Witte se je izrazil, da so posameznosti mirovnih pogodb določili že pri mirovnih konferencah in da je treba določiti le še besedilo. V pogodbi bo tudi še nova točka o trgovski pogodbi, ki bo imela ugodnost za obe državi, ker bo v njej obsežena točka o prosti trgovini. Tu se g«vori, da bodeta sedaj obe državi iskali novega posojila
Portsmouth, 30 avg. Japonski mirovni pooblaščenec se je izjavil: Največ težav je delalo pri mirovnih pogajanjih vprašanje o Sahalinu in o vojni odškodnini. O tem je vladalo med pooblaščenci absolutno na-sprotstvo mnenj. Bati se je bilo, da se radi teh dveh točk mirovna pogajanja razbijejo. Japonski cesar je, upoštevajoč človečanstvo, civilizacijo ter ljubezen do miru, naročil svojim pooblaščencem, naj v obeh teh točkah odnehajo in določijo o tem druge pogoje, ki bi bili za obe stranki vsprejem-ljivi. Tako je japonski cesar omogočil mir.
Portsmouth, 30. avgusta. Witte je brzojavil ameriškemu predsedniku Rooseveltu ter se mu zahvalil za odlično posredovanje. Witte pravi v brzojavki, da Rusija visoko ceni Rosseveltovo inicijativo za mir in da zagotavlja portsmoutski mir slavo Rooseveltu. Tudi Komura je brzojavno naznanil Rooseveltu izid pogajanj. Roosevelt je Wittu in Komuri takoj brzojavno odgovoril in obema državama častital.
Portsmouth, 30. avg. Odposlanci so predlagali svojima vladarjema, naj se na bojišču takoj sklene premirje. Witte je dejal v nekem in-tervievu, da pomeni japonska cdjenljivost rusko zmago. On je izročil Japonski južni del Sahalina na povelje carja.
Peterburg, 30. avg. V slučaju, da bi mir ne bil sklenjen, je car v posebnem manifestu hotel naznaniti nadaljevanje voj ske. —
Tako je končana vojska, ki je skoro celih devetnajst mesecev divjala na Daljnem Vzhodu, oslabila rusko velemoč in uvrstila Japonsko med prve vlasti v Aziji. Nešteto človeških življenj je ta vojska pahnila v smrt, povzročila neznosno gorjč, v zgodovini človeštva pa je velikega pomena: povzdignila je mongolsko pleme, katero ima sedaj v vzhodni Aziji prvo besedo in osvobodila je rusko ljudstvo jarma samodržtv»= Japonska ie pokazala, kaj premore maloštevilno ljudstvo, ki živi v
urejenih razmerah in vč, zakaj gre v boj, Rusija pa, dokam jo je privedlo propalo plemstvo, dvorne stranke in omahljiv car. Res je, da je Japonska neizmerno žrtvovala in da je oslabljena, a tu se gre v prvi vrsti za rumeno pleme, ki se je vsled te zma-gonosne vojske zbudilo iz mrtvila in vprvič v zgodovini začutilo, da je pravzaprav ono gospodar Azije, svoje zemlje. Vojska je vzbudila dvoje reform: reforme na Kitajskem in reforme na Ruskem. Kitajsko armado preosnavljajo, kitajska poslan stva potujejo po Evropi in vse kaže, da se bo v kratkem Kitajska pouspela do tistega stališča in tiste moči, ki ji gre po njeni velikosti in legi na azijskem kontinentu. Vojska bo imela tudi velike posledice za ostalo evropsko posest v Aziji. Francoska, Angleška in Ameriške Združene države bodo morale, svojo azijsko posest vse drugače zavarovati, kakor so jo doslej. Mogočna Angleška je zaveznica male Japonske. Japonska bo odslej v Aziji zavzemala stališče Angleške zlasti ker ji je morje vsled posesti Koreje zagotovljeno.
Nič manj niso važne reforme na Ruskem. Japonska armada je ruskemu ljudstvu izvojevala, česar ni nameravala, — boljšo bodočnost. Odslej se bo Rusija okrepila na-znotraj in obračala večjo pozornost na Evropo, kjer ima brezdvomno več interesov kakor v daljni Mandžuriji. Balkanski narodi pričakujejo od nje osvobojenja, ostali slovanski narodi pa upajo, da si bo Rusija, prosta bi-rokraških vezi in izkoriščevanja velikih kne zov, pridobila med evropskimi velevlastmi kmalu zopet tisti ugled, ki ji pristoja po njeni ogromnosti in zgodovinski preteklosti.
Sedanja politična konstelacija je taka, da bo od miru poleg Japonske imela največjo korist Angleška, ki je tudi prava pro-vzročiteljica te vojske. Angleška je hotela Rusijo oslabiti in je naščuvala nanjo Japonce. oeveda se ne vč, kako se bo to Angleški izplačalo v dalnji prihodnjosti. Dregnila je v tleči pepel in najbrž je zanetila velik ogenj, ki bo v nedoglednem času lahko uničil tudi najdragocenejšo angleško kolonijo, prednjo Indijo. Narodna zavest in kulturno edinstvo azijskih narodov je vzbujeno, pridne roke bodo gradile na tej podlagi dalje, Evropcem pa bodo izpodmaknili tla. Vsa zasluga za mir gre Rooseveltu. Najbrž so ameriški finančniki v sporazumu z drug mi zapretili obedvema vladama, da jima ne bodo dali več posojil, na kar sta se seve morali vdati. Odločili so v Tokiu, kjer so dali tiste koncesije, ki jih je za hteval Witte.
Sicer je pa tudi Rusija znatno odnehala, ker je, kakor seuradno poroča, izročila polovico Sahalina, dasi tega izprva nikakor ni hotela storiti.
Japonska je dobila Korejo, za katero se je bojevala stoletja in s Port Arturjem vred gospodarske in trgovinske koristi na Dalnjem Vzhodu, ki jih bo seveda za sedaj morala deliti s Kitajci in Angleži. O zadnji mirovni seji poročajo iz Newyorka, da je S a t o v imenu barona Komure izjavil : Konferenca, ki je zborovala v Tokiu pod predsedstvom mikada, je sklenila dati Rusiji vse koncesije, na katere so pooblaščenci doslej pristali.
slanci takoj odpokličejo. V Tokiu in po drug h večjih mestih se vrše demonstracije. Ljudstvo preti z vstajo, ako se vlada odpove odškodnini ali pa vrne Sahalin. Iz Londona poročajo, da sta se že Rockefeller in Vanderbilt pogovarjala z Wittom. Neposredno so torej povzročili mir največji bogataši na svetu, ki niso hoteli vojskujočim vlastem dajati milijonov za vojsko. Torej: Denar, svetd vladar. Iz Londona poročajo, da obstoji medjaponsko in Kitajsko tajna pogodba. Kitajska bo namreč Japonski za Mandžurijo, katero ji izroči Japonska, plačala vso;to, ki bo Japonsko odškodovala za vojne stroške.
Zadnji boj na mandžurskem bojišču.
Peterburg, 30. avg. (Ruski brzoj. urad.) Linevič poroča carju: Neki ruski oddelek, poslan proti Ardaganu je v boju s sovražnikom vjel 116 mož, med njimi 26 ranjenih. Rusi so izgubili 6 mož.
Na Japonskem je sevč ljudstvo in časo-nisie razburieno. Iz Tokia brzojavljajo, da listi zahtevajo, naj se mirovni odpo-
Francosko v verskem boju.
Nasprotniki katoličanov nadaljujejo priljubljeno jim gonjo proti kat samostanom na Francoskem. Nedavno so naznanili samostanu Sacrč Coeur v Nevčrsu, naj zapre šolo in penzionat. Nekateri katoličani so bili še tako naivni in so mislili, da francoski ministrski predsednik Rouvier ne bo pripustil preganjanja samostanov v lastnem volivnem okraju. V Frčgnieru so pa pregnali s silo uršulinke, ki so se zaprle v samostan.
Framasonski briči so s silo vlomili v samostan. Nune so nato korakale v svečanem izprevodu v katedralko. Duhovnik je nesel na čelu vedno naraščajočega iz-prevoda Najsvetejše. Dominikanci v Neuf-cbateauu morajo do 1. septembra zapustiti samostan, ki ga cenijo na 180.000 frankov. V Fontainebleau so prodali samostan in kapelo karmeličank. V Amiensu so izgnali usmiljenke iz bolnišnice „Hotel Dieu" in iz bolnišnice ,St Cčran." Rouvier izpolnjuje svojo obljubo, ki jo je dal, ko je nastopil svoje mesto kot ministrski predsednik. Rekel je namreč, da hoče pomiriti deželo. In res je izbral najenostavnejše in najbolj pri-prosto sredstvo: ubiti nasprotnika. Kljub temu pa je dobiti še tako »zaupljivih" katoličanov, ki se zgražajo, da priobčuje Vil-leneuve vladi neprijetne tajnosti. Za ministri seveda ne marajo zaostati manjši za-stopi. V Ch&tillon sur-Seine (C6te d' Or) je občinski svet ustavil vsako podporo župniku. Ker pa še ni umrl gladu, so mu skrivaj prodali župnišče. Novi lastnik je vrgel župnika iz župnišča.
Jako smešen je sklep občinskega sveta v Grayanu. Župniku so namreč občinski svetniki 1. 1859. dovolili, da sme svojega konja, ki ga rabi za obisk pri bolnikih, pasti na občinskem pašniku. A ker je sedanji župnik kupil pred dvema letoma mulo, so modri občinski očetje naprosili prefekta, naj razveljavi sklep iz 1. 1859., ker je župnik izpremenil konja v mulo. Občina je pač lahko zadovoljna s svojim župnikom čudodelnikom! V Nogent-le-Bernardu (Sarthe) je pa prepovedal župan vsako bogoslužje izven cerkve. Menimo, da smo navedli dovolj pretikatoliških junaštev. Nasprotno je pa veselo
znamenje, da so se začeli za francoske razmere precej ž i-vahnogibati prej res popolnoma zaspani francoski katoličani. Treba bi bilo, da bi res vztrajno nadaljevali praktično krščansko delo. Priredili so praktičen socialen tečaj , S e m a i -n e s o c i a 1 e ki se ga je udeležilo 800 oseb.	<
Jako lepe so bile slavnosti v Arsu, ko je bil proglašen za svetnika nekdanji arški župnik. Udeležilo se je slavnosti nad 25 000 oseb. Krasen je bil tudi občni zbor »Union c a t h o 1 i q u e du personel des chemins de f e r ", »Katoliške zveze železničarjev". Po občnem zboru so se zbrali udeleženci, več tisoč oseb na Montmartre. Cerkev je bila premajhna za udeležence, ki so prihiteli s svo jimi zastavami. Zveza šteje nad 32 000 čla nov, dasi obstoji šele sedem let. Katoliška zavest tu še ni izumrla. Pač pa manjka delavnih mož, da bi prebudili ljudstvo in tako zopet oživeli katoliško zavest. A zabilježiti nam je še več posameznih pojavov katoliške zavesti! Cerkveni svetovalci (f a b r i q u e s des paroisses) v Rouenu niso hoteli izročiti županu zapisnikov o cerkvenem premoženju, ki ga upravljajo. V škofiji Pčri-gneux so izročili na senat protest proti ločitvi cerkve od države, ki ga je podpisalo 112.818 oseb. V Saint-Bomeru so sklenili volivci protest, ki ga je prvi podpisal župan, ker je njihov poslanec D e -s c h a n e 1 glasoval za ločitev cerkve od države. Pokrajinski svet v rouenskem arrondissementsu je zahteval, naj ostane konkordat v veljavi do prihodnjih volitev. Letos izstopi namreč veliko članov iz senata in prihodnje leto se vrše v zbornico nove volitve!
Notranje politični položaj.
„N. Fr Pr." poroča, da s k 1 i č e j o državni zbor koncem septembra. Sklepal bo o razmerah z Ogrsko, če ogrski državni zbor ne izvoli delegacij. Nadalje reši zbornica tudi vprašanje o italijanskem vseučilišču. Sredi mesca oktobra zborujejo deželni zbori, nakar zboruje zopet državni zbor.
Stalni obrtni odsek
Stalni obrtni odsek bo takoj pričel drugo branje o novem obrtnem redu, ko konča prvo branje. Vlada namerava obrazložiti svoja načela pri drugem branju predloge. Baje namerava vlada nasprotovati določilom o izkušnji vajencev in o usposobljenostnem izpričevalu v trgovini. Včeraj zvečer je zaslišal podcdsek več trgovskih zastopnikov o usposobljenostnem izpričevalu v trgovini. Enketa je trajala štiri ure in so obljubili pododsekovi člani, da se hočejo ozirati na želje trgovcev. Danes poroča poslanec D o Poszynski o koncesioniranih obrtih. predlagati namerava tudi določila proti pijančevanju, kar povzroči najbrže živahno debato.
Rusija.
Zakaj so proglasili vojno stanje v Varšavi? Vojno stanje so proglasili, ker so se v Bjelaniju uprli vojaki. V mestu je bilo več pehotnih polkov. Starejši vojaki so pregovorili 1200 vojakov naj skupno s častniki zapuste tabor in prestopijo k revolucionarjem. A neki polk se ni hotel pridružiti vstaji in je opozoril na nevarnost neki tuji polk. — Pri alarmu so ustrelili veliko vojakov. Zaprli so mnogo častnikov.
Prepovedan shod zdravnikov. Varšavski generalni gubernator je prepovedal nameravani shed ruskih zdravnikov.
Zaprli so vVaršavi zopet mnogo dijakov in delavcev.
Napad na vojašnico Neznani storilci so vrgli bombo v vojašnico 15. peš polka. Bomba ni povzročila nikake škode. V Dombrovem niso hoteli vojaki streljati na vstaše.
Gosudarstvenna duma. Grof Šolski, ki predseduje posebni komisiji za sestavo določil za dumo, je predložil bese dilo za priseg > članov dume, ki slove: Pod pisani obljubi bož,i vsemogočnosti, da hoče z vsemi močmi delovati za dolžnosti, ki jih je sprejel kot član gosudarstvenne dume in posvetiti vse moči svoji domovini ter obljubi zvestobo saroodržnemu ruskemu carju, kar potrdi z lastnoročnim podpisom.
Delavski voditelji varšavski obsojeni. „Gazeta Lydgorski" poroča iz Varšave, da je obsodilo 28 t. mes. vojno sodišče v tajni obravnavi 46 zaprtih delavskih agitatorjev zaradi prekucijske agitacije n <i smrt. Ustrelili soji včeraj zjutraj.
Znižalo j e k a zen na j v išje vojno sodišče v Peterburgu Lappeju in Halperinu od 30 na 15 in Ijalki od 20 na 10 let. — Obsojenci so izdelovali razstrelivo.
Finska garda razpuščena. Car je zapovedal, da odpravijo še ta teden finske gardne bataljone.
Razpuščen shod. V Kijevu so nameravali prirediti 20. t. m. pred mestno hišo javni ljudski shed, a ga je preprečila policija, ki je zaprla mnogo oseb. Policija zabranjuje vse v olivne shode. Kljub temu že zdaj živahno agitirajo za volitve v gpsudarstvenno dumo
Razmere v nemških kolonijah v Afriki.
Dobropoučena glasila nemškega cen-truma prinašajo zanimive podatke iz nemških afriških kolonij, ki so se sedaj uprle proti krutemu nemškemu gospodstvu. Uprli so se med drugimi rodovi privrženci Hassan bin Omarovi, Vangind-s k o pleme, okraja L i n d i in bojč se, da se upre tudi Dar es Salamski okraj. Nemci v teh krajih sila neumno gospodarijo. V jugovzhodni Afriki je sedaj 14 000 vojakov, nemških naselnikov pa je nekaj nad 3000. Varstvo vsakega Nemca stane na leto 65.00 0 mark in vendar nemška vlada ne skliče državnega zbora ! Pristanišče S v a k o p -m u n d ni vredno počenega groša, ker je polno peska. Nemška vlada je dala napraviti tri stroje izkopalce peska, sedaj se pa vsi trije grejejo na solncu, ker jih ne morejo rabiti. Za te stroje je vlada določila 150000 mark, leta 1905. pa 500.000 mark in sicer preko državnega zbora. Vlada namerava zgraditi pri Svakopmundu železnico, toda ozemlje je peščeno in železnica bi se dala zgraditi le z ogromnimi stroški, ako je zgradba sploh mogoča. Sploh pa je vsa jugovzhodna Afrika peščena puščava, kjer stane kubični meter vode 4 0 m a r k — vstašev ni mogoče dolgo zasledovati, ker je terčn neznan in preobširen dvakrat je večje kot celo nemško cesarstvo). Sedaj pa prihaja vest, da se mislijo upreti celoKame-runci; ti pa lahko postavijo boj 100.000 mož; tem ne bo mogoče do živega, ker leži med obaljo in ozemljem vstašev pragozd, skozi katerega ne pride živ noben Evropejec. On-dotni Haussa-rodovi so zelo bojeviti. Šol Nemci v svojih kolonijah nimajo skoro nobenih, brigajo se le za svoje naselbine in črede, ki jim donašajo dobiček. Domačinom Nemci ne privoščijo nobenega posestva, vso boljšo zemljo imajo v rokah kolonijalne družbe ; kamerunska družba ima 10 milijonov hektarjev zemlje. Zamorci, ki nimajo kmetij, seveda podivjajo. Železnica Svakopmund - W i n d -h o c k stane že 20 milijonov, poslovati pa ne more. Torej za naseljevanje kolonije niso, za vojaške namene tudi ne, dobiček imajo od njih le liferantje. Tako resni listi.
Razdor med berolinskimi socialnimi demokrati.
V sredo, dne 24. avgusta, se je vršil v Berolinu velepomemben shod, ki ne ostane za nemško socialno dtmokracijo brez posledic. Na shodu se je ločilo od socialno-demokratične stranke 3000 delavcev. Izjavili so, da nočejo več nositi imena socialni demokratje, imenovati se hočejo marveč »anarhistični socialisti", ki hočejo prevreči kapitalizem s splošno stavko. Tudi berolinske krajevne strokovne organizacije se hočejo pridružiti anarhističnim socialistom. Pri glasovanju je glasovalo le 20 oseb proti ločitvi. Na shodu so odklonili resolucijo, naj se dela za splošno stavko, a prizna naj se parlamentarno in politično delovanje socialnodemokratične stranke. Mnogo pristnih anarhistov se je tudi udeležilo shoda. Novo stranko ie ustanovil bivši socialno-demokraški berolinski mestni svetnik dr. Frideberg, ki je rekel v svojem govoru: Po anarhističnem zgledu hočemo delati za osvo-bojenje posameznika, a da dosežemo ta na men, se hočemo organizirati po socialističnem zgledu Socialna demokracija je zapustila socializem in ne zastopa več »visokih idealov": delovati brez zakonov, brez domovine in brez vere. Te ideale je prevzel anarhizem. Ia skupno z anarhisti hoče delavstvo z vsemi sredstvi izvojevati razredni boj! — Glasilo nemške socialne demokracije, »Vonvarts*, se peča jako resno s tem novim pojavom, a dr. Adlerjeva „Ar-beiter Zeitung" hoče bolj poznati berolinske razmere, kakor jih poznajo Berolinčani sami in pravi, da je nova stranka socialističnih anarhistov brez vsakega pomena.
Francoska proti Maročanom.
Francoski poslanik Toullandier name rava danes zadnjikrat pozvati maroško vlado, naj da zadoščenje zaradi prijetega francoskega podanika Bu M z i a r i a. Ako se Maročani ne udajo,
odpotuje francosko poslaništvo v Tanger, nakar nastopijo Francozi s silo proti Maročanom.
Italijanske velike vojaške vaje.
N e a p o 1 j , 29. avg. Medtem ko je ob priliki italijanskih velikih vojaških vaj korakal 46 pehotni polk iz Casarije v Can-cello, so se zgrudili trije voiaki, zadeti od solnčnarice in so kmalu izdihnili. — Neka gospa, sorodnica vojakov, je naglas klela vojaške vaje, nakar jo je hotel neki stotnik aretirati. Množica jo je pa branila.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Radi ropa oproščen — a obsojen na šest let. Ker so porotniki včeraj s 6 proti 6 glasovi zanikali vprašanje o roparskem umoru je sodišče Antona K o 1 e n c a radi tatvine iz navade obsodile na 6 let težke ječe.
Uboj. Jože Ulčar je imel svojo ko-vačnico v bližini Slamnikove gostilne na Fortuni in sicer ob poti, ki pelje v Vintgar.
V	ponedeljek, 25 julija t. 1. okolu 5. ure popoldne je prišel z vozom pred gostilno 29 let stari Jakob Srna, po domače Dolarjev, kajžarjev sin in hlapec iz Spod. Gorij, namenjen iti po drva na Frato Voz je bil prazen, le cepin je ležal na njem, privezal je konja, ter se podal v gostilno, v kateri sta se nahajala posestnika France in Jakop Pretnar iz Podhoma, kovač Jožef Ulčar in njegov pomočnik Jožef Mežek. Naročil si je pijačo, potem pa poslušal hudevanje Jožefa Ulčerja, ki je bil malo opit, češ, da njegov pomočnik ne zna kovati in da neče delati.
V	ta pogovor je posegel Jakop Srna, ter pripomnil, da kovač v Zagoricah bolje kuje, kakor Ulčar. To je tega tako razjezilo, da je vstal od mize, pristopil k Ulčarju, ki je sedel pri isti mizi in mu priložil krepko zaušnico, da mu je odletel klobuk, ko ga je pobral, priložil mu je še eno. Nato je šel Srna iz gostilne, Ulčar pa za njim. Ko je prišel obdolženec do voza, pograbil je na njem ležeči cepin, ter je Ulčarja s tako močjo z njim od zadaj po glavi udaril, da je ta kar na tla telebnil. Zakaj da ga je odzadaj po glavi udaril, obdolženec ne more povedati, le to pripomni, da mu je žal, da ga je tako močno udaril, ker sta si bila vedno prijatelja. Priča France Pretnar še pristavi, da je Srna hotel, da bi Ulčar na harmoniko igral, ker je muzikant; on pa ni hotel po njo iti, zato mu jo je Srna iz Ulčarjevega doma prinesel, a tudi sedaj ni hotel ustreči njegovi želji in potem ga je začel zbadati s kovačom v Zagorici, ko je pa Srna dobil od Ulčarja zaušnice je šel iz gostilne, nato se pa vrnil z odprtim nožem, katerega je zapičil v duri rekoč: pa vun pojdiva. Ulčar je vstal in šel iz sobe, pred hišo je pa dobil s cepinom usodopolni vdarec. Sodišče je Srno oprostilo.
Demon žganja Jožet Rome 25 let star, posest, sin v Volavljah, je bil dne 18. majnika t. 1. na dnini pri svoji sestri. Po dokončanem delu mu je dala četrt litra žganja, na kar se je podal proti domu. Med potjo je srečal dva tovariša, Antona R o j -c a in Janeza K a v š e k a katera sta mu dala zopet žganja piti. Nato je šel domu, ker je ostal kake pol ure, a se je spomnil, da nima cigaret, ter jih je šel kupit. Domu idoč sta ga srečala zopet prejšnja tovariša, ter ga zvabila, da je šel ž njima na K a v -š e k o v dom, kjer je bilo zbranih več drugih in pili so zopet žganje. Navzoč je bil pa tudi hlapec Janez L j u b i č , ki se je pridružil trojici na poti. Domu grede sta vzela Ljubič in Roje vsak po en liter žganja seboj ter ga nesla k stricu obdolžencu Antonu Mokarju, katerega so tam pili. Pijani so bili bili vsi. L j u b i č je pričel groziti, da bo Rometa z nožem. Anton F e r j a n , ki je bil tudi navzoč je L j u b i č a pomiril nakar sta skupaj odšla. Čez dober četrt ure je zapustil tudi Rome z Rojcem in Kavšekom stričevo hišo, R o m e jo je krenil proti domu. Za njim je prišel Ljubič, in mu grozil, da ga bode razrezal; planila sta skupaj. L j u -b i č je udaril Rometa s krepelcom po glavi, zdajci je pa tudi Rome začel nabijati z nekim lesom po L j u b i č e v i glavi toliko časa, da je L j u b i č telebnil na tla. Priča Anton Zupančič, posestnik, je pravil, ko je Ljubič padel, sklonil se je R o m e k njemu in ga vprašal, ali imaš sedaj dosti. Videl je, kako ga je obdolženec s pripomočjo Katerine O m a h e n hotel na noge spraviti, a bilo je zaman. Sodba sledi.
StalersKe novice.
š Ponesrečeni železničar.
Pri Mariboru je padel z železniškega stroja 351etni pomožni kurjač Konrad Kopič in se smrtnonevarno poškodoval. Kopič ima ženo in štiri otroke.
š Umrl je v Ptuju gimnazijski učitelj g. dr. phil. FerdinandPischinger. Umrl je V Mariboru mizar v delavnici juž. železnice J. Rechberger.
š Poročil se je v Mariboru učitelj na vinarski šoli g. Jožef B 1 a ž e v i č z gdč. B e r t o G a s p a r i č.
š Nove volitve v celjski okrajni zastop. Kakor se zatrjuje z vso gotovostjo, je graško namestništvo odredilo nove volitve v celjski okr. zastop z novim volilnim imenikom. Razpišejo se v naj kraj š^jn času.
š Čuden konec domačega prepira. Pred nekaj dnevi je nastal v Slov. goricah na prav- nepričakovan način ogenj, kar je dalo povod hudomušnemu smehu. Mož in žena sta izkušala po domačem prepiru svojo moč v srditem dvoboju, Tako ljuto sta navalila drug na drugega, da sta peč podrla, v kateri je gorelo. Bliskovito se ogenj po sobi razširi, skoči do nizke strehe ter vpepeli poslopje. A to ni bil goreči ogenj brez plamena !
š Imenovan je za poštnega ekspe-dienta v Trbovljah g. Jožef-Kune j.
š Umetnik v stradanju, Sacco, se kaže sedaj v Gradcu.
Dvakratni uboj v tujini je iz-vršil 201etni Leopold Sotlar iz Brežic. V noči od 27. na 28. avgusta je zabodel pri tepežu v neki gostilni v Išlu 211et-nega dninarja M a ti j o Stadlerja iz Išla in še nekega drugega fanta. Oba sta bila takoj mrtva. Orožniki so storilca prijeli še isto noč.
š Šolske vesti. Izpraznjeno je'eno učiteljsko mesto na slovenski trirazrednici v V e l k i, pošta C m u r e k. Prošnje je vlagati na krajni šolski svet.
š Strela je ubila dne 23 t. m. zvečer v kraju Klein, okrajno glavarstvo L i p n i c a , 231etnega sina posestnika Reša. Cela družina je bila zbrana v sobi.. Starejši sin je bral pri mizi, njegova starejša sestra mu je sedela pri mizi nasproti. Oče in ena hči sta sedela pri peči, mlajši sin pa je bil že v postelji. Kar naenkrat se posveti, grozen pok in starejši sin je ležal ubit, sestra pa omamljena. Le hladnokrvnosti mlajše sestre in brata, ki sta hitro odprla okna, se je zahvaliti, da se ni zadušila cela družina,
š Ker je zaspal, se je hotel umoriti v Koflachu 28. t. m. dragonec 4. drag. polka. Mož je bil kuhar, a je za spal in zajtrka ni mogel ob pravem času skuhati. Moštvo je moralo odriaiti brez zajtrka. Ker se je bal kazni, si je prerezal žile na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Dnevne novice.
K volitvam v Dragi. Znano je, kako so Nemci (Kočevarji) paralizirali prizadevanje bivšega dež. poslanca g. svetniki V i š n i k a r j a , ki se je trudil, da bi se občini Draga in Trava izločili iz kočevskega okrajnega sodišča in priklopili ribniškemu. Takrat sta poslanca dokazovala, da govore eminentno gospodarski razlogi za to izločitev, ker je D r a g a in Travaveliko bližja Ribnici, kakor pa Kočevju. To seveda ni nič pomagalo, ker so Nemci t. j. okrajno sodišče v Kočevju in okrajno glavarstvo, pošiljali na ministrstvo poročila, da je iz D r a g e in T r a v e bližje v Kočevje kakor pa v R i b n i c o. Ia človek bi mislil, da bodo sedaj Nemci iz Mozlja,Stalcerjevin Kočevske Reke mahnili po tej bližnjici, ki jim jo je odmerilo kočevsko sodišče in glavarstvo po zraku čez Barenheim. Toda ne, ti najeti volivci so sedli na vozove in se vozili po cesti skozi Ribnico in Sederžico k volitvi v Drago. Tako so postavili na 1 a ž vsa poročila svojega sodišča in glavarstva. — To je tudi uspeh teh volitev! — — Kar se tiče volitve v III. razredu, bi Nemci tudi z glasovi iz Mozlja, Gotenice i. dr. ne bili zmagali, ako bi Turkovo p a š e v a -nje ne izzivalo opozicije med Slovenci v Dragi sami. — Duša nasprotne agitacije je knježji logar v Dragi.
Odlikovanje za domžalske dogodke. Za zasluge, ki si jih je pridobil kamniški okrajni glavar dr. Henrik p 1 C, h r o n ®b domžalskih dogodkih, je dobil zdaj zasluženo plačilo. Vse je pričakovalo, da dobi pl. Chron zaradi svojega izzivajočega postopanja na usodepolno domžalsko nedeljo vsaj ukor, a ne. Po posredovanju ekscelence barona H e i n a , ki stoji baje na stališču, da morajo biti vsi svetniki deželne vlade v skoro popolnoma slovenski deželi sami Nemci, je imenovan dr. Chron za svetnika kranjske deželne vlade.
posebni vlak v Maribor je gotov. Priglasi za vozne listke se §e sprejemajo. Prosimo, da se nam oglasila hitro pošljejo in sicer zadnji čas do sobote zjutraj. Vožnja v Maribor in nazaj ve-jja sedem kron. Vlak se bo odpeljal iz Ljubljane prihodnjo nedeljo ob 9 uri in 30 min. dopoldne in pride v Maribor ob 1 uri in 4 min. popoldne. Iz Maribora odhaja v ponedeljek ob 7. uri zvečer in pride v Ljubljano ob 10 uri in 40 min. Prihoda na posamezne postaje med Ljubljano in Zidanim mostom še ne vemo, a pravočasno v »Slovencu" sporočimo.
Odlikovanje. Cesar je podelil svetniku dež. vlade g. Friedrichu jovodom od njega zaprošenega stalnega umirovljenja red železne krone tretjega razreda.
_ Roparski umor. Pri mostu med Idrijo in Vojsko so našli mrtvo truplo, jatero je gostilničar T u j č spoznal za lesnega trgovca JanezaOswalda iz Gornjega Logatca, ki je 25 t. m. prenočeval pri n)em. Sledovi kažejo, da se je izvršil roparski umor. Pri mrtvem niso našli nobenega denarja, ampak samo uro ki je kazala na 5 5 min, rožni venec in usnjato mošnjo, napolnjeno s tobakom.
—	Japonska nima porotnih sodišč. Dunajski listi poročajo: S. 0 g a v a , svetnik japonskega justičnega ministrstva se te dni mudi na Dunaju. O po rotnih sodiščih, ki jih na Japonskem nimajo, se je izrazil takole!: Japonci smo nasprotniki porotnih sodišč. Mi zaupamo več učenim sodnikom. Nočemo obsodb, ki odvisijo od porotnikov, to je večkrat od slučaja. Nočemo, da se ob sojenci ©proste krivde, ki je dokazana. Porotnih sodišč Japonska nikoli ne bo vpeljala.
—	Poroka. 20. t. m. se je v župni cerkvi vLeskovcu pri Krškem vršila poroka g. c. kr. deželnovladaega konci-pista Pavla Svetca z gospico Emilijo Schonner.
—	Nadebudni tržaški deček. V nedeljo, 27. t. m. so našu v nekem vozu tovornega vlaka v Nabrežini skritega med tovorom lOletnega dečka Dognali so, da se piše B 1 a z o v n i k , sin revne šivilje v Rojanu pri Trstu. Deček je v teku 14 mesecev že 27krat ušel od doma. Bil je tako poreden, da so mu morali imenovati za varuha finančnega stražnika Eicbhoferja, kar pa ni nič izdalo. Nadebudni deček pohaja drugi razred nemške šole, kjer se vedno pritožujejo nad njegovo izprijenostjo.
—	Predrzen tat. Pavel Mabor je v Trstu nesel po ulici na roki obleko in zavoj s perilom. Kar se mu v ulici S. Fran-cesco d' Assisi približa neznan človek, mu iztrga obleko iz rok in jo urnih nog popiha
—	Beračica tatica. Neka siro mašno oblečena ženska je prišla v stanovanje g. Vittorija v ulici Spiridione, št. 10 v Trstu in ga za božjo voljo prosila miloščine, češ, da je reva in ima seboj strada-jočih otrok. Gospod je šel v sobo in ji dal nekaj vinarjev. Ko je beračica odšla, je za pazil, da mu je pokradla v predsobi nekaj nad 10 goldinarjev.
—	Italijansko ogleduštvo. Blizu Fazane pri 1'ulju je pred nekoliko dnevi jadrala mala italijanska jadr niča „Auroraa. Avstrijska finančna ladja jo je pregledala pa našla, da sta na jadrnici uslužbena dva mladeniča, ki sta zvršila višje tehniške šole. — Ta dva sta najbrže risala utrdbe ob dalmatinski obali.
—	Naša mornarica. Avstrijska vojna ladja „Kaiserin Elisabeth" je dospela v Cintau na Kitajskem.
—	Vrat si je zlomil v Chis-lomu Minn. v Ameriki v rudniku Martin Pritekel, doma iz Panove vasi, fara St. Jurij pri Grosupljem.
—	Denar v beračevih čre-vljih. Na Viču je 25 t. m nagloma umrl pod nekim kozolcem nepoznan berač. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Viču. — Pri ogl-du trupla so našli v njegovih črevljih 300 K denarja v zlatu.
—	Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda je bila v ne deljo naBrdavsovem vrtu v Do-brčpoljah dobro obiskana. Svirala je slavna novomeška godba. Diletantje so uprizorili veseloigro „Eno uro doktor", dijaki so pa oskrbeli petie.
—	Uprava dolenjskih železnic in potujoče občinstvo. Na progi Grosuplje Kočevje vozita po navadi samo dva osebna voza. Da ta dva ne zadostujeta, dokazuje občinstvo vsak dan s tem, da se jih vozi več, kakor je prostora. Občinstvo, ki si je za pošten denar kupilo sedeže, mora seveda stati, ako hoče naprej; kdor je pa namenjen po opravku, seveda ne bo ostal na kolodvoru in čakal morda celo noč drugega vlaka in tako raje gre
na vlak, če tudi si more osvojiti mesto le ondi, kje je zapisano, .da se med vožnjo ne sme stati". Pa v sili se tudi taki predpisi prezirajo, da si so napravljeni v var nost občinstva. Tako ravnanje železnične uprave z občinstvom je skrajno žaljivo in brezvestno ! Zakaj ne dd več vozov ? A 1 i niso potniki tudi davkoplačevalci v deželi, ki je prevzela garancijo za železnico? Zahtevamo, da se ta nedostatek takoj od pravi!
— Iz Zatične. Slavnost slovesne ob jube č. o. B e r n a r d a v samostanski cerkvi se je 27. t m. zvršila izredno veličastno, obenem pa spodbudno in prisrčno. Slavnostni govornik g. prelat Rozman šentjakobski je po svoji navadi govoril od srca do srca, razlagal pomen slavnosti in nas spominjal obljub, ki smo jih vsi delali pri sv. krstu, pri sv. birmi in izpovedi ter stopivši v bratovščine in pobožne družbe I Zbralo se je k slavnosti mnogo duhovnikov in prijateljev o. Bernarda. Njegova mamica, sestra, brat Rajko in svak Lesko-vic so ginjenih src sledili cerkvenim obre dom. Takega cerkvenega petja se ne čuje kot v Zatičini. Gostoljubje menihov je občudovanja vredno.
— Z Dovjega. Znano je, kako ne varno je bil bolan g. župnik J. A 1 j a ž. Ze se je sklenilo, da ga pripeljejo iz Ljubljane na domače pokopališče, ko umrje. Toda mesto mrtev, pripeljal se je živ dne 21 av gusta popoldne Lep sprejem je pričal, kako farani čislajo svojega župnika. Postavili so mlaje in slavolok pred župniščem. Na ko lodvoru so ga pričakovali občinski odbor, obe požarni brambi, šolska mladina in veliko ljudstva. Velko jih je bilo navzočih tudi v cerkvi, kamor se je g. župnik naj prej podal, zahvalit se Bogu, da zopet vidi svojo faro. Zvečer v mraku so goreli kre sovi, pred župniščem je bila razsvetljava, kjer so domači pevci zapeli nekaj pesmij Tako je bil ta dan, res dan veselja za dov-ško faro, v kateri naj triglavski g. župnik še dolgo let zdrav in čvrst biva.
—	Poročil se je v Divači gospod Karol Mehora, poštni uradnik, z gdč. Marico Helmich.
—	Za pogorelce v Horjulu so
pričeli nabirati tudi slovenski Američani.
—	Imenovan je za glavnega učitelja na ženskem učiteljišču v Celovcu g. dr. F. pl. P a u s i n g e r.
—	Kontrolnih shodov (zborov) za rezerviste in nadomestne rezerviste — letos ne bo! To je zopet najnovejša vest, ki se tiče armade. — Naj poprej odpovedana osemtedenska vojaška izobrazba sedaj še kontrolni shodi, — a vse tako, daseneve, zakaj. Naj se pojasnijo vzroki, da bode ljudstvo vedelo, pri čem da je!
—	Premiranje kobil z žre-beti na Boh. Bistrici se vrši dne 1. sept eb 11. uri dopoldne in sicer za občini B)h. Bistrica in Srednja vas. Skupnih daril je 12, in sicer: 4 državna od c. kr. kmet. mini strstva a 70 in 50 K, 2 po 40 K, 4 darila od grofa Jakoba Ceconi-ja po 60, 40, 30 in 20 K in zadnje 4 od občin samih in sicer po 25 K.
—	Mejmašni sejem v Novem mestu je jaKo slabo izpadel. Popoldne je nastalo neurje s silno ploho, ki je pregnala vse sejmarje proti domu.
—	Izprijena mladina, llletni Jože Stare vulgo Uščev iz Srednje vasi v Bohinju je med časom, ko so bili ljudje v cerkvi pri sv. maši, vlomil v prodajalno srednjevaškega konzumnega društva in tam napravil škode okrog 50 kron. Ukradene stvari so večinoma dobili še pri njemu.
—	Umirovljen je višji poštni kontrolor v Trstu g. Henrik Goglia.
—	Sneg je zapadel vrhove ko roških hribov.
—	Zena zgorela. — Na Travni ku v Gorici stanujeta zakonska Jernej in Marija Kos in pri njih je stanovala tudi 701etna Marija Cvetrežnik, doma iz Avč, ki je že od mladih let služila v Gorici in ki se je prehranjevala zadnji čas s svojimi pičlimi prihranki ter s podporo svojih sorodnikov. V nedeljo popoldne sta šla zakonska Kos iz hiše ter se vrnila domov proti polnoči. Prišedši v vežo, zapazila sta takoj, da mora v hiši nekaj goreti. J. Kos je tekel hitro v kuhinjo po vode in začel polivati nekaj gorečega, ki se je nahajalo na tleh sobe, v kateri je stanovala Cvetrežnik in to kar je polival, bila je v resnici Cvetrežnik, ki je bila pa takrat že mrtva in vsa sežgana tako, da je ni bilo več spoznati. Pokojno Cvetrežnik je pred nekaj časa zadel mrtvoud na desni polovici života, tako, da ji je desna roka prav malo pomagala. Meni se to-raj, da je Cvetrežnik, ko je šla spat, prijela svetilko z desno roko in da se ji je svetilka izmuznila na tla ter da se je pri tej priliki užgala tudi obleka, ki je začela na nji goreti, ne da bi jo mogla ugasiti.
- Mož strahovito maščeval izdajstvo. Iz Oseka poročajo: Lazo Ma-tijaševič, 52 let star, iz Malega Poganca,
občina Sokolovac, ubil je s sekiro zloglasnega Petra Hanžekoviča iz Trnovca in svojo ženo. Hanžekovic je imel pregrešno razmerje z Matijaševičevo ženo. Pred dnevi je Mati-jaševič prisluškoval pogovoru svoje žene in njenega ljubimca. Menila sta se, da ga bo-deta zadavila in potem pobegnila in živela skupaj. Matijaševic je razburjen planil po sekiro, vdrl v sobo in posekal svojo ženo in njenega zapeljivca. Nato se je dvakratni morilec sam javil sodišču.
—	Vaje pri Gradiški. Nadvojvoda Josip Ferdinand je predvč. dospel tja s polkom št. 27, ki sel nahaja na divizijskih manevrih. Nadvojvodo so pozdravile mestne oblastni je. Mesto je v zastavah.
—	Metriška mera. Prvi, ki je v Avstriji poizkušal uvesti metriško mero, je bil slavni Slovenec T u r i j Vega, toda še le 71 leto po njegovi smrti, se je njegovo prizadevanje oživotvorilo in se uvedla metriška mera. V e g a je bil svoječasno naprosil dunajsko vlado, da naroči iz Pariza jedinice metriške mere, toda njegova prošnja je ostala 30 let neuslišana. Se le leta 1802 so dospele na Dunaj zaprošene mere, kjer so bile izmerjene v navzočnosti V e g e v dunajski magistratni hiši. 1801, katerega leta je Vega umrl, je napisal tudi praktično navodilo za ljudstvo, ki je bilo 1. 1803. iz dano.
—	Iz Predoselj. Dne 27. t. mes. se je ustanovilo pri nas prostovoljno gasilno društvo. Na ustanovnem shodu, ki se je vršil pod predsedstvom g. Ušlakarja, so se prečitala pravila in nato je bil izvoljen od bor, ki sestoji iz sledečih gg.: Načelnik žu pan Ivan Zabret, podnačelnik Blaž Z a b r e t, tajnik K o n d a , blagajnik Oman; odborniki se gg : J a u h , Š t e r in A r n e ž , njihova namestnika pa gg. Basaj inKošnek.
—	|z Kranja. Na naši pošti imajo, čujte, brzojavke z nemško - laškim besedilom. Ali gospoda pri pošti ne ve, na kakih tleh stojimo? Naša nujna prošnja je, da se take brzojavke odpravijo.
—	Za »Narodno šolo" v Rožu na Koroškem je bilo darovanih doslej 10 000 kron. Od teh je dala Koroška sama 8899 kron. Lep zgled redke požrtvovalnosti, ki temeljito postavlja na laž njih, ki vedno jočejo in zvone „smrtno uro" koroškemu Slovenstvu. Položaj naših rojakov v Korotanu je res prekeren in preresen. Tako obupen pa vendar ni, da bi bilo opravičeno jokati mesto — delati. Koroškim rodoljubom vso čast. Ne udajmo sel Prostor za „Narodno šolo" je že kupljen.
—	Klavrno liberalno zborovanje. Iz Medvod se nam piše : Na praznik Marijinega Vnebovzetja ob 5 uri zjutraj vozil se je 15 letni sin našega — „bodo-čega župana" — vulgo Zlateta — iz Svetja z bicikelnom okoli in prilepal brez izjeme in dovoljenja lastnikov jako vidne plakate na poslopja. Ti plakati vabili so na liberalni volilni shod glede novih občinskih volitev. Zavedni in treznomisleči ljudje pravega krščanskega mišljenja so pa mislili svoje in so strgali s svojih poslopij te umazane papirje iz liberalne tiskarne že pred jutranjim cerkvenim opravilom. — Shod je bil sklican na nedeljo, dne 20. t. m. Prvi kot sklicatelj shoda oglasil se je s svojim milim glasom Valentin Ločiškar vulgo Cim-provc; ljudje so začudeno gledali kaj bode ta novega povedal; zinil je par besed kakor bi kosti glodal, kar naenkrat se mu je pa ustavilo, stare ženice od zadaj so pa smehljaje pripovedovale, da so žabe ragljale. Ta shodek vršil se je takoj po popoldanski službi božji; prisostovalo je temu shodu le nekoliko iz cerkve gredočih ljudi v Sori, iz Preške fare pa dve osebi Prisotnih bilo je tudi par bosih liberalcev, ki jima diši županski stol, na katerem pa nikdar sedela ne bodeta. Ker ni šlo drugače, je končno prevzel besedo znani Janez Brce, ki ga odpadniki od katoliške vere v svojem glasilu „S1. Narodu" ne morejo prehvaliti, in je s primernim govorom sklenil to tako izjalo-velo in za liberalce tako žalostno „zboro-vanje". — Pozabljeno ne sme ostati, da je bila vasica Sora ta dan obdana s 4 bajoneti, kar je nekaj izvanrednega. Naše zavedno občinstvo je pa pokazalo ta dan do velj ponosno, kaj da misli: shod jim je bil deveta briga. Liberalci poglejte, koliko za Vas maramo! Ti naprednjaki so imeli v svoji sredi v naši občini za razgrajanje povsem sposobnega liberalca, vulgo »ciganskega župana". Napojil se je v družbi z namenom, da bode po nasprotno mislečih ljudeh udrihal. Tega veselja pa ni mogel „naprednjakom" napraviti, ker ljudi sploh ni bilo, privedli so ga do take „zavesti", da je revež hlače v roki domov prinesel, obuvala pa izgubil. To je sad tega shoda. Tudi napredno in inteligentno.
— Cesarjeviča „Rudolfa vojaško veteransko društvo" je i v Kamniku v nedelio prav lepo praznovalo i 75 letnico cesarja, katera slavnost je v prav ! obilnem številu počastilo tudi veteransko društvo iz St. Vida nad Ljubljano in iz Ježi ca Njegov obhod z mestno godbo pome stu je vzbudil občno pozornost Popoldan-
ska veselica je zelo lepo uspela. Posebno lepa je bila dekoracija vrta. Zanimiva bila je deklamacija pred kipom cesarja, kakor tudi žive podobe. Vsekakor kaže, da se je društvo jelo probujati in napredovati.
Llubllanske noulce.
lj Trgovski minister Call se
je včeraj zvečer odpeljal iz Ljubljane. V Ljubljano je prišlo nanj nujno pismo, katero mu je oddal na tukajšnjem južnem kolodvoru vodja ondotnega poštnega urada g. T o m a-ž i č. Dne 20. septembra se trgovski minister vrne v Ljubljano. Govori se, da takrat pride v Ljubljano tudi ministrski predsednik baron G a u t s c h.
lj Predavanje o Prešernu. Jutri v četrtek zvečer ob pol 7. uri bo predaval gospod phil Adolf Robida v prostorih .Krščansko - socialne zveze" v hotelu „Union". Naslov »predavanja se glasi: Estetična ocena Prešernovih poezij".
lj Glavna obravna proti Matildi Lowy zaradi hudodelstva oderuštva in goljufije se bo vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem dne 27. septembra t. 1.
lj Nova zastava moške Marijine družbe v Križankah, ki je bila blagoslovljena dne 20. avgusta v uršulinski cerkvi, je do prihodnjega ponedeljka izpostavljena občinstvu na ogled v križevniški cerkvi.
lj Tiskovna pravda. Dne 2. septembra se bo vršila pred ljubljanskimi porotniki tiskovna pravda proti uredniku idrijskega „Napreja" g. Antonu Kristanu. Toži ga idrijski občinski tajnik g. Julij Novak. — G. Kristana zagovarja dr. Schweitzer
lj Umrli so : P e t e r J e g 1 i č , trgovčev sin, 3 dni, Sv. Petra cesta štev. 95; Marija Janežič, gostija, 86 let; H e d v i k a Rakove, natakarica, stara 20 let.
lj Izjava detomorilke. Pred dnevi pred ljubljanskimi porotniki oproščena detomorilka Jurjevčič se je izrazila: „Prav rada bi bila sedela v Begunjah dve leti, da bi se ondi spokorila svojega čina."
lj Ljubljančan na Nemškem prijet. Nevarni ljubljanski tat in vlomi-telj I v a n L e r n e , ki ni bil nič manj kakor 11 krat že pred kaznovan, se sedaj „kratkočasi" v hanoverski bolnici. Ko ga je tam policija prijela, je trdil, da se piše Niko Požarevac, a ko so začeli prebirati njegov zapisn k, so šele izvedeli, da je Ljubljančan. V zapisniku grozi, da si bode vzel življenje, ker ga sumničijo hudodelstva umora v Ameriki in ker je že bil v blaznici. Ko je pa bil v zaporu sam, se je res nevarno ranil in morali so ga oddati v tamošnjo bolnico. Cerne je zelo nevaren vlomitelj in je bil sedaj namenjen v Ameriko, toda dolgoprstnež ni dosegel svojega
cilja.	. . t
lj Šolska razstava v Ljubljani se otvori jutri dopoldne ob polu enajsti uri na dekliški šoli pri sv. Jakobu.
lj Žrtev neprevidnega skoka. S i m o n č i č R u d o 11, ki je pri Savi ob južni železnici skočil iz brzovlaka, je danes ponoči v tukajšnji deželni bolnišnici umrl,
lj Projekcijsko gledališče „Rolandograph" je v areni „Narod-nega doma" priredilo včeraj jako dobro predstavo. Podobe kinematografa so jako lepe. Predstave zaslužijo pozornost občinstva.
lj Mednarodna panorama v Ljubljani, 5. sezona, se otvori 3. septembra. Obetajo se nam vseskozi nove, velezanimive predstave. Pri-četek bo s Francijo: Od prelaza Tem-pla do Lyona. Ta panorama je vredna najtoplejšega priporočila.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri v četrtek v S v i c a r i j i pri neugodnem vremenu se vrši koncert v petek. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
lj Prijatelj prstanov je slikarski pomočnik Adolf Perko. Prišel je dne 24 t. m. k zlatarju g. Ignaciju Radnšu na Kongresnem trgu št 6 in mu rekel, da bode napravil zanj dobro kupčijo, da ima prijatelja, kateri mu je naročil, naj takoj prinese pet zlatih prstanov » vpogled. Perko je prstane dobil in odšel Crez nekaj časa pa je zopet prišel in hotel imeti še prstanov ker pa je bila slučajno Radošova žena v prodajalni mu jih brez moževega dovoljenja ni hotela dati. Perko je ves poparien odšel in pozneje poslal Radošu samo 4 K za vseh pet prstanov ki so bili vredni 30 K.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 55 Slovencev in 18 Hrvatov. Iz Bohinja je pa prišlo 150 Makedoncev in 12 Hrvatov. Iz Amerike pa je prišlo 40 Hrvatov.
lj Nučičevo reklamno podjetje je oddalo za Prešernov spomenik 589 kri n 50 h kot del dobička, ki so ga dali inserati na ograji okolu spomenika.
lj Solnčni mrk je danes opazovalo mnogo ljudi v Ljubljani. Povsod si pri oknih videl ljudi z okajenimi šipami, ki so lovili solnce. Prva polovica mrknjenja se je dobro videla, potem je postalo oblačno. Dve tretjini selnčne oble je zakrila luna.
lj Za posebni vlak mož in mladeničev v Maribor, ki se bo
odpeljal iz Ljubljane dne 3. septembra s e prodajajo za Ljubljano inoko-lico vozni listki v trafiki g Š o u-k a 1 a nasproti stolne cerkve. Vožnja za tja in nazaj samo 7 kron.
lj Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je vršila danes obravnava proti Francu Jarcu iz Medvod in njegovi gospej, ker sta, dasi je v med-vodski občini pasji kontumac pustila letati svoje pse brez nagobčnikov okolu. Mislila sta, da je postava samo za revno ljudstvo, da pa za Franceta Jarca iste odredbe ne veljajo. Sodišče je bilo drugega mnenja in je obsodilo Franca Jarca na 50 kron globe ali 5 dni zapora in njegovo gospo na 10 K globe ali en dan zapora.
Književnost In umetnost.
*	Ruch cyrillo-methodejsky.
S 30 avgustom je začel izhajati v Vele-hradu nov časopis, posvečen gojitvi bogo-slovske vede med Slovani. Izhajal bo vsak mesec in donašal spise iz vseh slovanskih narodov. Vse pošiljatve se naj pošljejo na naslov „Vydavatelstvo č e s o p i -su „ R u c h c y r i 11 o - m e t h o d č j -s k y " na Velehradč" (Morava).
*	Naročnikom romana ,,Nebesa". Naprešeni smo objaviti: Te dni se je pričel razpošiljati prvi zvezek tega romana posameznim osebam osobito častiti duhovščini. P. n. prejemniki naj bi blagovolili sporočiti na naslov odpošiljatve, ako žele celo prvo poglavje .Kje so nebesa?" in doposlati obenem naročnino, da se bode vedelo ozirati na število naročnikov pri natisu nadaljnih zvezkov. Prvo poglavje je jako zanimivo in je le želeti, da se oglasijo naročniki v obilem številu.
Razne stvari. NajnovejSe«
Umrla je zadeta od kapi bavarska princesa A d a 1 b e r t a.
Lakota na Španskem. V San-ceju so oplenili brezposelni delavci prisiljeni po lakoti prodajalnice za kruh in več drugih prodajalnic. V Lebriji je priredila stradujoča množica veliko demonstracijo pred mestno hišo, kjer je zahtevala kruha in dela. Oblasti zahtevajo vojaških ojačenj.
Pri o b č i n s k i h v o 1 i t v a h n a Bolgarskem je skoro povsod zmagala vladna stranka. Na raznih krajih so bili veliki nemiri.
Samoumor pri aretaciji. Na Dunaju so prijel' nedavno iz kaznilnice odpuščenega tatu Horwatha, ke je ravno zopet vlomil. Horwath je potegnil iz žepa nož in si prereza 1 vrat.
Stavka gostilničarjev. Gostilničarji v Pragi so sklenili, da od dne 1. oktobra dalje ne bodo več prodajali smodk, ako jim tobačna uprava ne d& več poboljškov.
506govornikov na shodu. Od dne 24. do 30. septembra se vrši v Me-ranu sestanek prirodoslovcev. Za ta sestanek je doslej oglašerih 506 govornikov.
Roparski umor v Parizu. V Parizu so neznani zločinci umorili 70 let starega čuvaja neke prodajalnice dragocenosti in odnesli juvelov za 125.000 frankov.
Izbruh vulkana na otoku S t r o m b o 1 i. Včeraj zjutraj je izbruhnil vulkan. Metal je beložareče kamenje, gosti črni oblaki so ležali kakih 400 m visoko nad otokom.
Novo rusko vseučilišče? List „Lancet" poroča, da namerava ruska vlada ustanoviti novo vseučilišče v setero-zapad nem delu države.
Resnica o Japonski. Vestem raznih listov o razmerah na Japonskem je malo verjeti, tembolj nas zanimajo izjave patra S t e i C h e n a , misijonarja družbe ,Mis-sions entrangčres", ki že dvajset let deluje na Japonskem in dobro pozna nndetne raz mere. Objavljene so v reviji XX Sičcle, ki izhaja v Bruselju. Drugoverci uživajo na Japonskem popolno svobodo, smejo javno prirejati vse obrede in o t v a r j a t i šele, za kar pa je treba vladnega dovoljenja, ki nikoli ne izostane. Pač pa svoboda tiska ni neomejena. Cenzura je celo zelo stroga. Konštitucijo-nalna ustava ni na Japonskem taka kot pri nas, mikado je že desetkrat prekinil parlamentarno delovanje. To pa zato, ker Japonci smatrajo cesarja za potomca bogov in duhov domovine, če časopisje to upošteva, se mu ni bati cenzure. Oficielna vera na Japonskem je s i n t o , vera v duhove varuhe domovine, budizem je močno razširjen med ljudstvom. Japonci molijo zjutraj in zvečer, no sije amulete, pa niso nič kaj posebno
verni. Dijaki ki so študirali na nemških univerzah, so začeli razširjevati brezboštvo in materijalizem, toda vojska je te ideje ustavila. Za sedaj ni med Japonci tega brezver-skega gibanja. V posmrtno življenje verujejo, jasnih pojmov pa nimajo o njem. V armadi in mornarici je mnogo katoličanov. Japonska morala je med pogansko n a j b o 1 j š sicer so zelo praktični in veliki egoisti. Spo štujejo cesarja, domovino, starše in otroke. Zato na Japonskem ne poznajo trgovine z otroci, kakor je to navada pri Kitajcih. Zakon zelo spoštujejo, vendar je prostitucija zelo razširjena. Ženske pa imajo v velikih časteh, tudi pornografije ne trpijo. Protestantski misijonarji na Japonskem napredujejo boljše kot katoliški, imajo namreč mnogo gmotnih sredstev.
Izobrazba v Italiji. Na Italijanskem je obiskavalo 1. 1871. ljudske šole 1,728 940 oseb, a 1. 1902 je bilo ljudsko-šolskih učencev 2,733 439 Kljub temu pa ne zna ne brati ne pisati med sto Italijani 48 oseb. Gimnazije in državne liceje obiskuje 35.064 dijakov. Na vseučiliščih je 23.014 slušateljev, 1.1875. jih je bilo le 8894. Tožijo, da je dijakov več, kakor je praznih mest. Na kmečkih šolah je 531 dijakov, 1. 1893. jih je bile samo 228
Devetkrat poročena, je Matilda Jane Ayres iz Lousvilla v Ameriki. Ke je štela šestnajst let, je pobegeila s svojim prvim znancem iz očetove hiše in se žnjim omožila. Mež pa se je iz neprevidnosti kmalu potem ustrelil, ke je sprožil svoje lovsko puško. Deset mesecev potem je vdova vzela nekega bogataša. Par tednov po poroki pa so moža ustrelili, ke je ponoči jahal skozi neki gozd. Zapustil je ženi lepo posestvo in sedaj je bila precej bogata. Ne dolgo potem si je osvojil njeno mlado srce neki lepi in mladi pustolovec, ki jo je kmalu oženil. Šla je žnjim v gorč, tam pa so orožniki in vojaki ujeli njenega divjega moža in ga ustrelili. Vdova je sedaj štela 19 let. Vrnila se je v hišo, podedovano od drugega moža, pa se je dve leti upirala mno goštevilnim snubačem. Slednjič pa se vnovič omoži z nekim Lowmanom, katerega je že izza mladih let poznala. Dve leti sta v miru živela, kar umrč mož. Brat moža pa se je take uljudno vedel proti ženi, da se je ž njim poročila in preživeta ž njim štiri srečna leta. Mož gre nekoč v gozd sekat drva. kar ga ubije neka smreka. Pet let je žalovala za njim, naposled pa je uslišala nekega Hudsona, državnega poslanca. Toda njeni politiški nazori s i z njegovimi niso strinjali. Tudi ta je kmalu umrl. Sedaj se je kmalu zopet omožila. vzela je nekega trgovca Dumesnila, ki ga je pa kmalu zadela kap. Ko je nekaj časa žalovala za njim, je z nekim Masonom sklenilu zakonsko vez. Toda tudi ta je kmalu umrl, žena pa se je nato omožila z gospodom Ayresom. Sedaj srečne živi s svojim devetim možem.
Zbirka pip. V Parizu živi gospa, ki ima kleptomanijo za vse, kar ima kake zveze s kajenjem. Izlasti je rada krala pipe. Ko so jo aretovali, so našli v njenem stanovanju 2600 pip.
Socialne stvari.
soc O delavskih bojih na Francoskem poroča „Bulletin de l'of-fice du travail" (maja 1905). Leta 1906. je bilo 1026 štrajkov, ki se jih je udeležilo 217.079 delavcev v 17.250 tovarnah in delavnicah. Leta 1903 je bilo samo 576 štrajkov in 123.151 štrajkujočih delavcev. Vzrokov, da je število tako narastlo, je več Sedaj se štrajkov udeležuje vedno več delavcev na polju in v vinogradih, nanje odpade 12 odstotkov vseh štrajkovcev. Najbolj so stavkali prevozni delavci, potem pridejo tekstilni, poljski, stavbinski in naposled kovinski. Pri 770 štrajkih se bili delavci orga-nizevani, pri 373 pa delodajalci. 297 štrajkov je za delavce izpadlo ugodno, 394 deloma ugodno, 335 pa je bilo brezuspešnih. Največ štrajkov je bilo za povišanje plače, potem za urejevanje delavnega časa K po ravnavi med delavci in delodajavci je največ pripomogla postava od 27 decembra 1892
Veselica »Katoliškega iz-obražev. društva" na Mirni Ve
likega šmarna dan se je prav vrlo obnesla. Udeležba je bila jako mnogoštevilna od strani domačinov, kakor tudi od strani gostov, posebno iz Št. Ruperta Za zabavo so skrbeli pevci, društveniki in godci iz Mokronoga, ki se igrali prav lepe kemade. Ob domači zabavi nam je hitro potekel čas.
00 Q00(S)
Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
bbbb bb bbbb
Možje in mladeniči!
Dne 3. septembra se dvignite na pot v Maribor I Iz Ljubljane vozi posebni vlak s skoro za polovico znižano ceno. Oglašajte se takoj. Društva naznanite nemudoma svojo udeležbo I Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze"._
Telefonska ln brzojavna poročila.
Mir sklenjen.
(Glej poročila na čelu lista.)
Portsmouth, 30 avgusta. Witte se je izjavil proti poročevalcu „Lokalanzei-gerja", da bo mirovna pogodba podpisana ed njega in od Kemure. Njemu je veliko na tem, da se to hitro zgodi, ker bi rad odpotoval, a Japonci so počasni. Njegovo mnenje je, da je mir za Rusijo časten, dasi vsi njegovi rojaki ne bodo tega mnenja. Gotovo je, dejal je Witte, da bi boljšega nihče ne sklenil. Japonci so zahtevali najprej železnico do Harbina, dal sem jo jim le do K u-enšeunfu, zahtevali so potem veliko vsote denarja za vojno odškodnino, potem so zahtevali, da se jim povrnejo stroški za vojsko, da jim za ogromno vsoto odkupimo Sahalin, sedaj pa dobe le malenkost: povrnitev stroškov za ruske ujetnike. Težke stališče sem imel, ker so me vsi pritiskali, naj odneham: Roosevelt in vlade: francoska, ameriška in angleška. Situacija se mi je še v peneneljek zvečer zdela brezupna, ker sem imel izjave japonskih pooblaščencev, da se mora vsekakor plačati velika vsota za vojno odškodnino, za pa čisto zlate. Japonskega značaja nisem poznal. Menim, da sem spremenil stališče japonskih mirovnih pooblaščencev v nedeljo z izjavo, da ruski kredit v Berolinu, Parizu in New Jorku še davno ni izčrpan. Veselje moje je veliko, ker miru še nisem pričakoval.
Portsmouth, 30. avgusta. O včerajšnji mirovni konferenci se poroča: Včeraj še pred 10 uro dopoldne so se sestali v pisarni mornariškega urada ruski in japonski mirovni pooblaščenci. Govorili so o svojih osebnih in drugih stvareh. Točno ob 10 uri so se podali Witte, Rosen, Komura in Takahira v pesvetovalno sobo k odločilni konferenci. Ostali mirovni odposlanci so čakali medtem v predsobi, vsi nestrpno pričakujoč izida. Čakali so dolgo ker je konferenca trajala dre uri. Konferenca se je pričela s čitanjem in ode-brenjem sobotne seje. Nato je naznanil Komura, da je v prid miru dobil iz Tokia nove instrukcije in nove koncesije. Komura je vprašal Witteja, jeli je voljan ostati pri svoji prvotni obljubi, da to Rusija za preskrbo ruskih ujetnikov plačala odškodnine in sicer tako veliko, da bi se Japonska lahko zadovoljila s tem namestu zahtevane popolne vojne odškodnine Namestu odgovora je Witte slovesno izvlekel iz žepa dokument in pričel čitati vzroke, zakaj Rusija ne more priznati nobene oblike vojne odškodnine. Kar se tiče sahalina, je izjavil Witte, da je car dal že daleko-sežne koncesije, ker je privolil v delitev otoka. Prišel je kritičen trenotek. Vsak čas se je bilo bati, da se mirovna pogajanja razbijeje. Le radi formalnosti je prašal Witte, če ima Komura kaj pripomniti. Komura se dvignil in dejal: D o b r o t o r e j , J a p o n s k a j e pripravljena pod takimi pogoji skleniti mir. Witte ni vedel, ake prav sliši. Nato so spremenili člen peti, ki je prvotno govoril da d<l Japonska Sahalin Rusiji proti veliki odškodnini, ter so določili delitev otoka. Witte in Komura sta nato brzojavila enaki brzojavki svojima vladama o svojem popolnem soglasju. Witte se potem ni mogel več zadržati. Planil je v predsobo ter klical: „Mir. Ne plačamo nič odškodnine". Priletel je okolu vratu ruskemu poslaniku v Pekinu. Cez dve minuti je bil izid že znan v hotelu.
Portsmouth, 30. avgusta. V hotel, kjer stanujejo ruski pooblaščenci je včeraj dopoldne javil po telefonu neki ruski glas, ki se je tresel radostnega razburjenja, da je mir gotov. Ob 1, uri popoldne so bili zbrani pred onim delom hotela, kjer se bila stanovanja ruskih pooblaščencev zastopniki raznih vlad in gostje raznih narodnostij. Obvestila o sklenjenem miru nihče ni hotel prej verjeti, nego da je bilo po telefonu trikrat
potrjeno. Cez pol ure je avtomobil pripelja Witteja in Rosena. V hipu sta bila obkoljena. Napravljale so se jima evacije v raz. nih jezikih. Japonci so začuli vest e miru solznih očij. Witte se je smehljal kakor kak triumfator, katerega volja iu beseda je bila vedno odločilna pri konferencah. Njemu in baronu Rosenu so v prvi vrsti veljale ova-cije navzočih Američanov in ostalih Ko je Witte izstopil iz voza, se mu je na stotine rok stegovalo nasproti. Le s težavo se je preril v vestibul, kjer so ga obkrožili p0. ročevalci šestih narodnostij. Witte je kratko dejal: V kratkih besedah se označuje sklep miru: Delitev Sahalina a nobene kopejke vojne odškodnine.
Peterburg, 30. avgusta. Tukaj so bili vsled sklepa miru vsi presenečeni, ker niso smatrali izročitev polovice Sahalina za mogočo.
Pariz, 30. avgusta. Vest o miru je bila tu vsprejeta z velikim veseljem.
Berolin, 30. avgusta. Severno nemški Lloyd je že včeraj opoldne dobil ed ruske vlade naročilo, naj bo z ozirom na pogodbo z rusko vlado pripravljen, da zvozi ruske ujetnike domov.
Berolin, 30. avg. „Lokalanzeiger" poroča iz Tokia, da je v krogih opozicije silno razburjenje proti vladi radi njenega odnehanja napram Rusiji. Po raznih mestih se vrše vladi sovražne izjave. Vlada namerava odločno zatreti vse njej sovražne izjave.
Washington, 30. avg. R o o s e -
v e 11 se je izjavil, da se je mir zavlekel za par dni, ker ruski car nekega njegovega poročila pred dnevi ni prav razumel. Japonski mikado mu je že pred dnevi speročil, da Japonska opusti svoje zahteve po vojni odškodnini in da prepusti Rusiji severni del Sahalina. To je sporočil carju ameriški poslanik v Peterburgu, a car poročila ni prav razumel in vsled tega takoj ni pritrdil Tako se je bil sklep miru za par dni zavlekel.
Portsmouth, 30. avgusta. Prvi oddelki ruskih ujetnikov odpotujejo prihodnji teden iz Japonske v domovino. Med njimi bo tudi Roždestvenskij.
London, 30. avgusta. Na tukajšnjem japonskem poslaništvu so vsprejeli vest o miru z velikim veseljem. Japonski poslanik je dejal, da bo sedaj Japonska izrabila svoje pridobitve, zlasti pri mandžurski železniei in v Port Arturju in bo preosnovala vse razmere na Dalnjem Vzhodu.
Peterburg, 30. avgusta. V K o b e je začel izhajati rusko-japonski list. Japonci žele zveze z Rusije.
Kričeče razmere na Kranjskem.
Kamnik, 30. avgusta. Neki gospod,, ki je nedavno na domžalskem kolodvoru prijatelju zaklical „Živio!" je bil obsojen na kamniškem okrajnem glavarstvu na 24-urni zapor, drugi, ki je pa klical: „Živio kranjske svinje, živio barabe!" pa ni bil nič kaznovan.
Dunaj, 30. avgusta. Vojne ministrstvo je odredilo, da ne bo letos kontrolnih shodov, ker ni bilo nikdar aktivnega števila navzočega.
Košice (Kaschau), 30. avgusta. V seji košiškega občinskega sveta so zaradi znanega dogodka črkostavca Kleina, katerega je neki častnik ustrelil, sklenili, poslati poslanski zbornici adreso, kjer je predlagano, da vojaki izven službe ne smejo nositi puške, častniki pa morajo izven službe nositi civilno obleko.
Bukarešt, 30. avgusta. Med ruskimi in romunskimi ribiči so vedna ne-sporazumljenja. Včeraj so se ruski in romunski ribiči streljali.
Sofija, 30. avgusta. Zadnji čas postopajo srbske čete skupno z grškimi ; skupno zasedajo gorske prelaze, da tako preprečijo delovanje bolgarskih čet
Peterburg, 30. avgusta. Trepov je pod kaznijo treh mesecev zapora, oziroma 500 rubljev globe, prepovedal P e -
terburžanom, nositi in kupovati orožje.
Priloga 198. Stev. »Slovenca" dne 30. avgusta I90B.
Dogodki no Balkanu.
(Izvirna poročila »Slovencu0')
Turška vojska in oblasti ščitijo razbojnike.
Ohrida, 24. avgusta. Bolgarski in arnavtski zločinci silno mučijo Srbe v okolici, a podpira jih Mersim Dema, Arnavt iz Malesije, ki poveljuje oddelek turške vojske v veliki vasi J a b 1 a n i c a. Mers m Dema pozna natančno kretanje vojske v okolici, ve kje se bo vršilo zasledovanje, ter vedno že vnaprej obvešča o tem bolgarske in arnavtske razbojnike. Natančno jim sporoča, kje naj se skrijejo, da jih ne dobi vojska. Tako je odslej ostale vsako zasledovanje brez uspeha in razbojniki se svobodno gibljejo po celi okolici. Večkrat skrije Mersim razbojnike v sami vojašnici. Mersim je pomagal Bolgarom tudi tedaj, ko so pred kratkim ubili srbskega prvaka Ivana Markovica iz Nereza. Narod se nahaja v težkem položaju. In kako tudi ne, ko ga „led bije z one strani, s katere bi ga moralo greti solnce."
D e b a r , 25. avgusta. V debarskem drimkolu je zavladala prava anarhija. Bolgarske čete jako grdo ravnajo s Srbi in kar po vrsti koljejo srbske prvake Na-mestu pa, da bi turške oblasti branile narod pred zločinci, so še celo v dogovoru ž njimi. Vedno bolj odkrito pomagajo turške oblasti razbojnikom, a ti zato dele ž ni i mi vse, kar zaplenijo. Tu se sedaj nahajajo sledeče bolgarske čete: Miloš s 30 možmi; Marko z 20 možmi in ostanki čete vojvode A c i m a , ki so ga ubili Turki na migljaj vladike K o z m e , ker ni hotel napadati Srbov. Isto činijo v ohridskem drimkolu Arnavti.
Grki proti Bolgarom.
B i t o 1 j, 24. avgusta. V selu Klado-raci so Grki ubili 17 Bolgarov. Grška četa je štela okrog 100 ljudi, od katerih je bilo 20 iz Grške, 14 pa je bilo turških najemnikov. Grki so ubili tele Bolgare: Ivan Ste-tov (star 65 let), Vasil Vačev (star 70 let), Lazo Georgijev (star 64 let), Stojče Tomev (star 70 let), Krsto Kolev (star 60 let), Ivan Dimov (star 52 let), Ilija Stojčev (star 50 let), Temeljko Popov (star 50 let), Spas Ste-fov (star 53 let), Krste Petrov (star 48 let), Pavle Hristov (star 45 let), Trendo Hristov (star 42 let), Todor Dimov (star 40 let), Tosa Stojanov (star 38 let), Risto Krstev (star 25 let), Gjorgje Stojčev (star 25 let) in Petko Ivanov (star 25 let). Te nedolžne žrtve so zapustile mnogo dece, ki je ©stala brez hra-nitelja in branitelja.
Solun, 25. avgusta. Močna grška četa je napadla bolgarsko selo B e ž i c o v moriovski kazi Počenjala je v vasi velika grozodejstva, ko pa je odhajala, je poklala 8 bolgarskih prvakov tega sela. Kjer blizu nikjer ni bolgarske čete, je med bolgarskimi seljaki zavladala velika panika, ker so Grki naznanili, da bodo tako poklali vse bolgarske prvake v okolici.
Solun, 25. avgusta. Grška četovodja Kosta A k r i t a s inVorda sta pis meno pozvala vse bolgarske prvake v vo-denski, jenidže vardarski, strumniški, solunski, lerinski, bitoljski in kosturski kazi, naj zapuste Bolgare in preidejo h Grkom, sicer jim prete s smrtjo. Med Bolgari je zato veliko vznemirjenje.
Solun, 25. avgusta. 100 grških čet-nikov je napadlo ponoči bolgarske delavce, ki delajo v neki židovski tovarni, ki je od Soluna oddaljena le 5 km. Vojska je ob pravem času dospela in razpodila Grke.
Solun, 26 avgusta. Grške čete so začele sedaj proti Bolgarom gospodarski boj. Tako je po vseh vaseh naročeno selja-kom, da ne smejo ničesar kupovati od bolgarskih trgovcev, ampak vsi, tudi Bolgari, morajo kupovati od Grkov. S tem naj se upropaste bolgarski trgovci, ki so navndno prvaki v svojem kraju, da se na ta način primorajo, da preidejo h Grkom. Grki prete, da bodo ubili vsakogar, ki ne bo poslušal te odredbe. Bolgari so vsled tega v velikih skrbeh.
Arnavti ubili Srba.
Ohrida, 24 avgusta. Ena razbojniška arnavtska četa, ki se potepa po ohridskem drimkolu, je zajela na potu nad vasjo Jablanica Srba Gligora Zutoviča. Ker ta ni imel pri sebi denarja, da se odkupi, so ga Arnavti ubili.
Srbska osveta.
S k o p 1 j e , 26. avgusta. V tetovski kazi se je pojavila ena arnavtska četa, ki je počela s Srbi grda zločinstva in pobila v kratkem času 11 Srbov. V zasledovanju čete je ubil en orožniški konjenik, Srbin, voditelja čete, a ostali zločinci so ubežali na razne strani. Narod je za nekaj časa rešen te arnavtske nadloge.
Uničena bolgarska četa.
Bi t olj, 25. avgusta. V bližini vasi Aj-tos, lerinska kaza, je vojska napadla bol-
garsko četo. Geta je izkušala rešiti se z begom, kar pa se ji ni posrečilo. Vojska je ubila vojvodo in vjela pet četnikov. Vojska ni imela izgub.
Srbi in Bolgari.
Bitolj, 25. avgusta. Srbska četa je ubila v selu Svetorače bolgarskega prvaka Cvetka b t o j č e v a. Celo selo je vsled tega prešlo na srbsko stran.
Bolgari izgubljajo.
Solun, 25.avgusta. Mnogo sel, ki so doslej pripadala Bolgarom, je zapustilo bolgarsko eksarhijo in prešlo h grškemu in srbskemu patriarhatu
Turška razbojništva.
Strumica, 25. avgusta. Po strumiški kazi velika četa turških razbojnikov zelo muči narod. V selu Orahovcu so ti razbojniki ubili nekega starca, a sina mu težko ranili. Te dni so smrtno ranili Koča Uijeva in še nekaj drugih. Ti razbojniki jemljejo narodu vse, kar vidijo.
Turčija izziva Bolgarsko. Sofija, 27. avgusta. V tukajšnjih makedonskih krogih se je razširil glas, da se bolgarska eksarhija v Carigradu nahaja v težkem položaju. Iz krogov, ki so dobro poučeni o zadevah v Turčiji, se je razširil glas, da bo Turčija s sultanovim iradejom kar odpravila carigrajsko bolgarsko eksarhijo, pod katere cerkveno upravo se ne nahajajo le Bolgari v Turčiji, ampak tudi oni na Bolgarskem. V istem času bo Turčija zaprla vse bolgarske šole. To bi bil smrtni udarec za bolgarsko stvar v Makedoniji, kjer bi se Bolgari brez svojih šol, ki so najboljše agitacijsko sredstvo, potem kar izgubili, ako bi bila odpravljena eksarhija, bi bil zasajen nož v srce bolgarščini v Makedoniji, ki bi, izgubivši svojo cerkveno avtonomijo, ki je nimajo ne Srbi, ne Kucovlahi, izgubila svojo premoč v Makedoniji. Vsled tega je ta vest zelo razburila vse tukajšnje politike, a v makedonske kroge je padla kakor strela z jasnega neba. Ta vest je povsem verjetna, ker se o njej govori tudi v samih kompetentnih krogih, a z druge strani pričajo to tudi dejstva, da so vsi činovniki eksarhije v Carigradu v domačem zaporu, da so n o v i b o 1 g a r s k i u č i te 1 j i v Makedoniji potrjeni od turških oblasti z opombo, da morejo poučevati, a ko bodo šole še obstojale v prihodnje. Nadalje priča o tem še dejstvo, da j e b i 1 o bolgarskemu ek s arhuJ o s ifu , ki biva sedaj v nekem avstrijskem kopališču, sporočeno iz Carigrada, naj se tja nič več ne vrača.
To je silno potrlo in razburilo vse du hove v Bolgarski. Ako bo Turčija res iz-vela to svojo namero, je jako verjetno, da pride na Balkanu do krvavih zapletljajev.
Vsled tega je tudi knez Ferdinand nenadoma prekinil svoje bivanje v tujini ter tako nenadoma prišel v Sofijo, da stori vse, kar je mogoče, da prepreči to turško namero, ki je tako pogubna za Bolgare v Makedoniji.
Kako se vrši popis naroda v Makedoniji.
Voden, 27 avgusta. V celem vilajetu se vrši ljudsko popisovanje. Grške čete se zaposedle vsa sela, da primorajo Bolgare, Srbe in Kucovlahe, da se pri popisovalni komisiji vpišejo za „ R u m m i 1 e t " , t j. Grki. Tudi same komisije gredo v tem na roko Grkom ter zapisujejo za Grke tudi one, ki proti temu protestujejo. — Hilmi paša je vsled tega dobil na tisoče pritožb, a je naročil popisovalnim komisijam, naj ne glede na to delajo, kakor so začele V narodu je vsled tega veliko ogorčenje, ker bo ta popis lažnjivo potrdil, da je v solunskem vilajetu največ Grkov, ki jih je pa v resnici ondi najmanj.
Mlad uzmovič. Benedikt K r a k e r iz Poljan pri Toplicah je šele 16 let star, pa je že velik uzmovič. Zadnji čas je služil za pastirja pri posestniku J a -n e z u Knafeljcu na Skrjančih, občine Šmihel Temu svojemu gospodarju je ukradel iz zaprte shrambe znesek v gotovini 860 kron. S tem denarjem jo je hotel popihati v Ameriko, pa namesto tja je šel v Nemčijo. Ker pa je fantič lomil le svojo ko-čevščino in je v naglici pozabil preskrbeti si potrebnih izkazov, je prišel v Neuburgu kmalu v nasprotje s policijsko oblastjo. Ondi so mu prišli na sled tatvine in iztirali so ga nazaj v domovino. Kraker je bil zaradi te tatvine obsojen na 18 mesecev s postom poostrene ječe.	____
Po svetu.
Porotne obravnave v Novem mestu.
Uboj. Anton Kromar iz Dolenje vasi pri Ribnici, je bil obtožen zaradi uboja, dovršenega v Clevelandu v Ameriki nad Francetom Gornikom leta 1899 Vzrok je bila neka ženska. Od tre-notka uboja se je^ Kromar potikal po raznih krajih Amerike, dokler ni prišel pred kratkim domov, kjer ga je zalotila pravica. Obsojen je bil na triletno težko ječo, poostreno vsak drug mesec s postom.
Hudodelstvo tatvine. Franc K o š č a k iz Dol. Sušic pri Toplicah, po poklicu tesar, sicer pa tat iz navade, je vzel v Dragatušu na Selih Antonu P o n -j a n u iz zaprtega kovčega hranilno knjižico v znesku 1140 kron (z obrestmi vred), dalje znesek v gotovini 13 kron. Porotniki so ga izpoznali enoglasno krivim hudodelstva tatvine in kot tatu iz navade; porotno sodišče mu je prisodilo pet let težke ječe in vsaki tretji mesec trdo ležišče. Po preteku kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo.
Kralj tatov. Pred kratkim je umrl v Londonu mož, ki so ga ne ravno nespretni člani »tatinske zadruge" londonske imenovali s častnim priimkom: »Napoleon tatov". Mož je začel svoje delovanje na dija-mantskih poljih južne Afrike. „Našel" je ondi po svojem načinu več dragih kamenov, vrednih nekaj 100.000 kron Seveda on teh dragih kamenov ni izkopal iz kake jame, ampak vzel iz kake premalo zaprte shrambe. Ko je ondi presedel nekaj časa, se je preselil v lepi Pariz. Tudi tu je delal tako genialno, da so ga pariški sodniki morali odlikovati za njegovo genialnost z večletno ječo. Ko je presedel svoja leta, se je vrnil v svojo domovino, v London. Tu pa je bil previdnejši, delal je manj sam, ampak dajal več dela drugim. Tako ie dal od svojih pod-ložnikov ukrasti slavno sliko vojvodinje devanshirske gainsborougshske iz znamenitega londonskega umetniškega muzeja. Se danes je nerazvozlana uganka, kako je bilo mogoče spraviti več čevljev visoko podobo po noči iz skrbno zastraženega poslopja. Najbolj originalen način pa še sledi: Drugi dan so tatvino seveda opazili in naznanili po celem svetu, tako, da podobe ni bilo mogoče nikamor odposlati ali pa prodati Kralj tatov, ki si je med tem časom svo jega delovanja v Londonu pridobil precejšnje premoženje, je imel lepo hišo v najlepšem delu mesta potem je bil posestnik lepega posestva na deželi in lastnik krasne jahte. Ukradeno podobo je skril za tapete v jedilnici na svoji jahti. S posredovanjem nekega agenta je kupil to jahto lord Lousdales, ple-menitaš. pri katerem je bil nemški cesar Viljem II. večkrat v gostih. Ko je lord s svojim cesarskim gostom sedel v obednici jahte pri obedu, je bila ukradena podoba I skrita za tapetami. Kako je nato prvotni lastnik jahte, .Napoleon tatov', spravil podobo z jahte, je druga zagonetka. Dejstvo je, da je nekoč stavil londonski policiji, s katero je občeval kakor samostojna, enakopravna moč, predlog, da dobi podobo nazaj lastnik, ako se izpolnijo sledeči pogoji: 1. Tat mora ostati prost in policija tega slučaja ne sme več preiskavati. 2. Pravi lastnik podobe mora iti sam ponjo tja, kjer je skrita ter poleg tega pri predaji plačati neko gotovo, ne previsoko vsoto. Presenečeni lastnik one podobe je bil takoj pripravljen. Osebno se je peljal v Južno Afriko, kjer je bila podoba skrita ter je pripeljal nazaj v Evropo podobo nepoškodovano. Podobo je kmalu na to kupil znani milijonar Piermont Morgan za 25.000 funtov šterlingov. »Napoleon" je umrl bogat. Zapustil je le eno hčer, ki jo je dal vzgojiti v nekem znanem španskem samostanu v Južni Ameriki.
Strasten kadileo. Look James v Ciyesu v Severni Ameriki je kadil skozi 30 I let samo cigarete. Pokadil jih je na dan 80, I ali v 30 letih 800.000. Ko bi se te cigarete izložilo eno za drugo, bi tvorile pot, dolge 30 kilometrov. Sedaj je vztrajnemu kadilcu zabranjeno kajenje; premagal se je ter je popolnoma zdrav.
Oblika nosa se lahko — iz-premeni. Nos lahko izpremeni špecija-list za ortopedično kirurgijo v Berolinu, dr. I. J o s e p h , in sicer s pomočjo operacije. Sedaj je svojo metodo tako izpopolnil,, da se operacija izvrši v notranjosti nosa, tako da od operacije ne ostane nobenega sledu. Nos je po operaciji tak, kakor bi bil vedno tak. Drugi napredek pri tem pa je, da zadnji čas skoro nikjer ne rabi narkoze Ta operacijska metoda ni prav nič nevarna. Pri nekem predavanju je pokazal dr. J e -s e p h več dam, ki jih je tako operiral. Poleg lepote je imela operacija še drugi uspeh. One dame poprej vsled svojih grdih nosov niso dobile niti službe, po operaciji so pa takoj dobile opravilo — pa morda tudi moža.
50.000 frankov je dobil Zold zato, da je po listih in revijah zagovarjal znanega Dnyfusa. (Giorno, Neapolj, »Storia deli1 affere Dreyfus.)
Koliko stane en vojak? An gleška ima, kakor znano, med vsemi vele vlaStmi najmanjšo armado. Na leto potroši za enega vojaka 2325 K, Avstrijo stane en vojak 1125 K, Francijo in Nemčijo 1035 K, Italije 950 K, Rusko pa samo 925 K. An-
gleški vojaki imajo velike plačo, zlasti pomorščaki, odtod taka vsota.
Slovanska glasba v Italiji.
Kakor poročajo iz Milana, se bo v jesenski sezoni predstavljalo v »Teatro lirico mter-nazionale" v Milanu več poljskih oper. V to svrho bo mesto varšavsko dalo znatno podporo, ker hoče na ta način pripomoči mladim poljskim skladateljem do velikih evropskih gladališč. O tej priliki se v Milanu uprizore tudi skladbe drugih slovanskih mojstrov, med temi n. pr. Smetanova : »Prodana nevesta".
Koliko bodi stara nevesta? To vprašanje se čuje mnogokrat. Stara žena in mlad mož sta redkokdaj srečna, in še slabše je, če ima starec prav mlado ženico. Neki Amerikanec, ki je te vprašanje študiral s higieničnega in drugih stališč, je sestavil za starost neveste matematično formulo X : 2 -f- 7 = Y. — X pomeni starost ženina, Y starost neveste. Ce si torej ti star 40 let in iščeš neveste, tedaj računaj 40 : 2 = 20. — 20 + 7 = 27. Toliko mora biti stara nevesta.
Zgodovinski spisi v vodnjaku. Iz Kaire poročajo, da so delavci v Ondurmanu našli na dnu nekega zelo globokega vodnjaka več dokumentov, ki so bili shranjeni v kožnatih vrečah. To so spisi vlade dervišev, ki so vrgli te papirje v vodnjak, ko so Angleži zavzeli mesto. Sudan-ska vlada je imenovala komisijo, da pregleda papirje, ki imajo gotovo zgodovinsko vrednost.
Išče se mirna
1740 1
mesečna soba
s posebnim vhodom, ako mogoče tudi s hrano.
Ponudbe na upravništvo tega lista.
Zgaga, napenjanje, pehanje, glavobol,
hudo srčno utripanje, pomanjkanje spanja, začasno bjluvanje
so znamenja želodčnih in črevesnih bolezni, katerih ne gre prezirati. V odstra-njenje tega zlega naj se pije rogaški »templjev vrelea", kar priporočajo tudi zdravniki. Rogaški „Styria vrelec" je močnejši, a piti se sme le periodično. 1572 d 1-1
Nebesa.
Socijalen roman.
Spisal Marko Zorin. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
Cena romanu: 1. sešitek velja 50 vin., celo
1. poglavje 2 kroni. Dobiva se in naroča pri Dragotinu Hribarju kakor tudi v raznih knjigarnah. Roman „Nebesa" bode izhajal približno eno leto v posameznih zvezkih na poltretji tiskani poli.	1729 3—i
Slovenci, naročajte obilo ta roman!
Odvetniška pisarna

se je preselila v ulico
Via Nuova št. 13, II. nadstropje
1735 2-1
Dobre ohranjene
špecerijske stelaže
kupi 1730 5~x
ANTON KO LEN C v Celju.
se je povrnil in ordinira zopet.
1738 2-
Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice.
	Osobnl vlaki				Postaje		Osobnl vlaki 1		
	zjutr.	P«P.	z več.				zjutr.	pop.	zveč.
	711	1-05	7'liH	d Ljubljana j. k. .p.			8'44	2-32	8-22
	7-88	116	7*12	|	^LJubljana dol. kol. A		8-34	222	8-2i
	7-39	1-27	7-22	1	PLavrlca (post.). . Škofljica. . . i		8-22	210	812
	746	1-34	7-31			i	8-1«	204	8-21
	8 01	1-49	7 22	>	'Šmarje.Sap R		8-02	1-80	7-ii
	809 8-17	1-57 2-05	8-m 8.22	0. } Grosuplje /j;			7-52 7-31S	1-40 1-28	7'12 7-il
	8-30	2-18	8-21	MZalna (post.) . ., ■vlSnJii gora . .			7-23	1-18	7-12
	8-41	229	8-32				7-13	1-05	7-22
	8-55	243	8-42		Zatlčlna .... St. Vid p. Z. (post.)		6-59	12-61	6-21
	904	2-62	8 22				ti'49	12-41	li-ii
	9-119	S-57	9-ffii		Kailobova vas . .		»44	12-36	(122
	9'22	3 10	9-JJt		Sv. Lovrenc . .		631	1223	622
	9-30	318	9-21		Velika Loku . .		6*24	12-Iti	ti 12
	9-44	3-32	9-24		Trebnje . .		6-12	1204	6 21
	9-50	3-38	9-ii		Ponikvo (post.) A		003	11-55	5-58
	10-03	3 51	9-ai	Y Mirna peč . . ^			5-21	11-43	5-46
	10« 10-31	411 425	10 14	jj-1 Novo mesto {			5-20	11-22 11-14	5-25 511
	10-49	4'43		p Straža-Topllee o.				1086	4-53
Ljublj ana - Kamnik.
Osobnl vlaki				Postaje		Oaobnl vi akt			
						zjtr.	dep.	zvč.	
zjtr.	pop.	zve.	ZT. *						ZT.*
7-28	2-06	7-12	10-42	o. LJubljana . .	.	8-49	10 59	012	9-22
7-41	2-18	7 22	10-21	^Tavčarjev dvori.		li 36	1040	6-57	9 12
7-44	2-21	7-211	11-22	^Črnuče . . .		6-32	10 42	583	9-il
8 05	2-42	712	11-22	| Trzin . . . .		li-12	10-22	5-33	9-U
813	2-50	7-22	11-21	Domžale . . .		6 05	10-lo	5 26	9-12
8-23	3 00	8-22	u-22	Jarše-Mengeš t	k	,V22	1005	5-15	9-22
8-2S	3-05	K-21	11-il	YHomec . . .		5-42	9-59	5-0S	8-21
8-42	319	822	11-24	p Kamnik . . .o.		5-22	9-46	4-55	8-12
Vozi samo ob nedeljah in praznikih.
Ljubljana - Vrhnika.
Me&aneo			Postaje	Meianeo		
				zjtr.	dop.	zveč.
zjtr.	pop.	zveč.				
7-29	110	812	o. Ljubljana . . p.	6-34	1100	7.22
7-46	1-27	8 22	U Brezovica . . A.	018	10 44	7 11
801	1 42	811	■ Log (post.) . *	603	10-29	C 22
8-13	1-54	S-22	T Drenov gri5 . R	5 21	10-17	6-12
8-23	204	9-22	p Vrhnika . . o.	5-42	1006	6 21Ž
Zahtevajte zastonj
in franko mo| veliki, bogato iluslrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnasllb, srebrnih In llatlb ur z znamko ltoakonf, llahn, Ornega, Hchaffhauaen, Ulaahlitte kakor tudi vseh vrst solidnih ilatnln in urebraln po Izvlmib tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K 3-—
4 — 4'— 5'— 7 50 7'60 11-50
sist. Roskopf patent ura . čri
črna jeki. rem. ura švic. izvir. Roskopf pat. ura . . Ooldin rem. ura „Luna" kolesje srebr. , , „01oria" . „ „ ■ dvojni plašč . » oklep, verižica z rinčico "na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 950 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2'—. Za vsako uro iiletno pismeno Jamstvo I Mkak rlslko! Zamena dovoljena, ali denar nar.aj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—22
Vsak dan sveži
sladoled
se dobiva
661 9
u Kaunrnl ln slaščičarni
Jakob Zalazni li
Stari trg št. 21.
1687 5—5
Kupim
iz druge roke dobro ohranjeno
stiskalnico
za seno. Punudbe na naslov: R. J. Na-brežina, poste restante.
mmiitMmiimtmmiimm
katoliška Tiskarna
priporoča rainovritn*
vizitnice
pe nitki r»ni
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 25	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Takoj ali pozneje se odda v sredi mesta prostorna, zračna in brezprašna
pisarna
1714 obstoječa iz 4—5 sob.
Oddasta se 1715 2-2
tonovanji
v Hi. nadstropju, stavba Deghenghi v Dalmatinovih ulicah
Vozni red južne železnice Trst-Dunaj.
Brzovlak
Čas odhoda
8-25 11-03 1-06
2-24
3-52
4-05 4-14 4-29
4-4o
5-10
6-41
7-02 7-TS
7-43
8-11 8-47
g-To
7-051	
t|-50	11-35|
H-44	1-26|
12-58	2-47
2-12	4-14!
__	* 4-26|
_	*4-34,
2-45	4-4*1
3-51 3-59	5-54 5-5»
4-52	6-53
—	7-28
5-43	7-54
6-08	8-22
0-46	9-03
7-io	9-88
C w ■2 iS	Poštni vlak			u ti C M	h	Postaje	Brzovlak			Poštni vlak			u iS	0 «	5*
0 _									da			da	Š S	0 —	
Is H	Čas odhoda			t E	g.*		Cas odhc			Cas odhc			M/i	m > O	
9-20	1" 15	10-30				od. Dunaj prih.	8-50	6-45	9-18	5-40	1-20			7.15	
1-sH	5-11	2-26				ifMiirzzuschl.	(J.22	4-1S	6-39	2-S"i	9.44			3-27	
5-15	9-05	5-50				'Gradec . . .	4-20	2 M	4-31	10-30	7-07			12-33	
7-19]	H-34	8-Ui		2-40	5-40	Maribor . . .	2-55	19*48	3-io	7-45	5-06		12-37	' 9-«»	10-2
9-39	1-50	10-15		5-49	7-32	Celje.....	1-27	11-32		5-26	2-53		9-46	7-24	8-1
9-53	2-03	10-29		«.08	7-45	Laški trg . .	1-13	—	* 1-19	5-10	2-32		9-2-2	7-09	8-2S
10-03	2-13	10-38		6-22	7*84	Rim topi. . .	1-04	—	«1-78	5-00	2-81		9-07	7.110	8-1«
10-19	2-56	11-08		(J-59	8-08	Zidani most.	12-54		1 -00	4-49	2-os		8 52	(5-50	8-os
10-8'	3-07	11-18		7-15	8-18	Hrastnik. . .	—	—	—	4-23	1-™		8-14	6-31	7. jI
|0-39	3-15	11-25		7-2t!	8-25	Trbovlje . . .	12-20	—	—	4-14	,.23		8-03	6-27	7-4.1
10-47	3-23	11-32		7-53	8-32	Zagorje. . . .	1213	—	—	4-06	i-16		7-53 7-36	6-20	7 35
H-oo	3-Š3	11-43		7-57	8-43	Sava.....	—	—	—	3-51	i-<2			608	7-23
H-11	3-45	11-52		8~	8-5!	Litija.....	11-56	—	—	3-44	12-50		7-22	5.89	7-u
11-23	3-86	12-02		8-2»	9-02	Kresnice. . .	—	—		3-32	12-4«		7-08	b-5	7-03
11-37	4-09	12-14		8-5«	9-14	v. Laze....... "Zalog.....P	—	—	_	3-19	12-35		6-51	6-9S	6-"
H-4S	4-19	12-23		9~	9-24		—	—	—	3-09	12-26		K-30	5-21.	6"~
12-oi	4-~	12-34		9-33	9-35	Ljubljana	11-25	9-83	11-fiO	2-57	12-15		6 14	5-15	6-30
12-35	4-55	12-58	7-40				11-19	9-45	H-42	2-37	U-20	9-15		5-03	
_	_	1-08	7-SiS			MBrezovlca . . Preserje . .	—	—		2-25	—	9-0H		—	
1-01	5-16	1-17	8-02					—	—	2-15	10-59	8-54		4.43	
1-19	5-32	1-32	8~			Borovnica . . Logatec . . .	—	—	—	2-06	10-49	8-44		4-33	
2-03	6-13	2-14	8-5t				10 36	—	—	1-43	10-83	8-20		4-05	
2-jj,	6-30	2-31	9-Tš			Planina . . .	—	—	—	1-30	10-09	8-08		349	
2*39	6-43	2-43	9~			Rakek ....	10-19	—	—	vat	9-58	7-59		3-3b	
3-07	7-04	3-04	9-~			Postojna . , .	10-05	—	10-30	1-03	9-3-5	7-42		3-15	
3-23	7-15	3-15	10-(T			Prestranek .	—	—	—	12-50	9-24	7-29		2-58	
3-44	8 05	3-3G	tO S			Št. Peter . . .	9-47	8-22	10-1*	12-40	9.13	7-20		i .45	
4-27	8-59	4-14	o			..Divača . . . ..	9-13	7-51	9-32	11-56	8-«	4> J* <U		!-4J	
5-36	9'o6	5-06	(U			"Nabrežlna . J	8-27	7-0-	8-4:	10-51	7-~			1 2-2!	
6-15	10-25	5-35	>			prih. Trst od.	7-55 1	6-36	8~	9-55	6-"	OS		ll-To	1
**
*****
:
i
fr. breskvar
knjigoveznica v Ljubljani
Ribji trg, poleg Frančišk. mostu.
priporoča
svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100% ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—7 naročila.
Cene zmerne, solidna ln točna postrežba.

:

:
*i Se ustavi samo od 1. junija do 81. avgusta.
Vozni red državne železnice.
	Osobnl			vlaki					Postaje				O B O t		nI vlaki			
zjtr.	zjtr.	opld.	pop,-dne	pop,-dne	ZV6Č.	po noči						zjtr.	zjtr.	dopoldne	popoldne	zveč.	zveč.	po noči
t) 5-fll	7-08	11-44	3-58	318	10-22	12-24	- 0.		Ljubljana j. t.	1		3-22	712	11-10	4-29	922	t) 10 42	8-22
5-12 5-U	7-08 713	11-47 11-51	4-01 405	318 3-20	10-22 10-24	12-21 12 22	p- O.		> "	0. P-		3-22 3-12	7-09 7-04	1107 1105	4-26 4-21	922 9-22	10-21 1022	8-22 7-22
5-12	7-22	11-59	414	3-29	10.12	1222	1		vlžmarle . . . Medvode . . .	A		3-22	657	10-58	4-14	8.22	1022	7-21
■i-22	7-33	12 08	4-24	3-40	10-21	12-12						3-22	6-49	10-50	4 06	842	10 21	7-12
5-22	7-47	12-22	438	S 87	10-22	12-21			Loka ....			2-4«	6-38	10-39	3-54	8-21	10 22	7-22
542	804	12-38	4-54	414	10-41	1-11			Kranj .... Sv. JoSt . . .			2-22	6-26	10-27	3-40	8-22	9 22	7-12
	8-09	12-43	459	4-20	—	1-12						2-22	6-19	10-21	3-30	8.12	922	7-22
6 07	8-26	12-58	514	4-31	11-22	1-21			Podnart- Kropa			2'12	6 09	10-11	3-20	8-22	942	6-22
	8-31	ros	519		—	1H			Otoče ....			2U	822	1006	3-14	822	9 22	6 22 6-42
6'22	8-43	116	5-32	C	111»	1-42			Radovljioa . . Lesoe-Bled . .			2-22	5-22	9-57	3 05	7 21	9-22	
6-29	8-54	1-27	544	.e	11-22	1-22						1-22	5-11	9-51	8-59	7-42	9-22	6-21
6-38	9-04	1-36	8-53	_« M	U'22	2 22			Žirovnloa . .			1-42	5 22	9-39	2-41		921	6-22
646	913	1-44	C 21	"3 c	11-42	2-ii			Javornlk . . .			1-22	5-22	9-33	2-35		9 21	612 621
0-58	925	1-54	6-11	■0 "d u 0	11-22	2-21			Jesenice . . .			1-21	522	987	2-29		8-22	
7 00	9-30	1-59	612		11-22	2 22			Hrušica postaj.			1-11	512	919	2-20	§i	8-41	8-52 5-14
711	943	2-13	6'22	0 0	12-12	2-42			Dovje . . . .			1-22	2'24	9-10	212	— rt	8 22	
7S1	1005	2-35	6-22		12-22	3-24			Kranjska gora .			12-22	4-41	8-53	1-53	O.	8 22	5-27
7-43	1017	2-47	7-22		12-42	312	T		Radeče - lleiiipeč			12-12	4 21	8-43	1-43	■o C	8-12	517
7-56	10-30	300	7-12	'53	12-22	3 22		.	Trbiž . . . .	0.		12-21	4-22	8-26	1-26	JZ	7-22	8-00
	11-48	4-28	8-22	.—'H . N	#•21	8-22		i	Beljak . . .	A		11-22		634	11-86	s .a		3-01
	1-47	6-22	11 21	bJ «	_	7-40	1		Celoveo . . .			7-12		—	1014	•JI		3-22
	»9-42	♦4-22	11-2«	•a o-	6-22	6-21			Amstetten . .	1		10 27		3-46		N "		
	9-00	6-30	3-84	0	10-22 | 10-22		y		Dunaj....			5-22	1	| 11-35	—	1 - C		1012
+ Vozi ob nedeljah in praznikih od I. junija do 10. septembra
Od Beljaka do sv. Mihaela je brzovlak
Zakup!
Tržna občina Jastrebarska daje v zakup
novo zgrajeno obč. hišo
za dobo 3 let, prirejeno za gostilno, kavarno in prenočišča.
Ista se nahaja v sredi trga in obstoji iz ene velike sobane za gostilno, ene za kavarno, dveh sob za gostilničarja in 9 sob za tujce, dalje ledenice in ostalih gospodarskih prostorov.
V hiši se nahaja čitalnica in se ondi prirejajo vse zabave. — Acetylenska razsvetljava.
Letna najemščina 1200 kron oddati je s 1. oktobrom 1905. — Podrobni pogoji se morejo izvedeti pri podpisanem poglavarstvu, kamor naj se pošiljajo tudi vse ponudbe.	1706 3-2
Poglavarstvo slob. i kr. povelj, trg. Jastrebarsko.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo
se takoj sprejme u trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki
M. Lovrenčič i67i 6-5 Spodnja Šiška štv. 2.
Važno za trgovce!
Proda se dobro ohranjen 1725 3-2
močan samski voz
s streho, plahtami in stojalom. Anton W a h č i č, trgovec Videm, Štajersko.
Odlikovan
z Zlato kolajno In Ca»fno diplomo
v Parizu.
.	603 104—39
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
li trpežnega in solidnega blage po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.

<
J
O <
O
s
w
s <
•J <
o u
M
C/3 £
<J
04 tf
N
H-4
U J
>N
5
1—<
U<
920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
najfinejše
brrve zr umetnike
DRR. SCHOEMFELDfl & KO. V DGSSELDORFU
fine oljnrte brrve zr
študije DRR- SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU (PuSicn 20 Vin.) - MEClLA,
slikarski papir
platno, Čopiče
in vse druge potrebščine
APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA
ŽGRLNO
VELIKO IZBIRO
LESENIH
ZA VŽIQflWE IN POSLIKALE \mm
SLIKANJE
IZDELKOV
TOVARNA OLNJATIN BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV
BRRTR EBERL
miklošičevr cestr 6 ljubljrnr.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
H C N tu
w K
2 O N
m
S
m
H-I
r >