PuitolM ptafiftM I gotovim. Leto XIL, štev. 147 Upuravmžtvo. Ljubljana, Knafljeva . ulica 5l - Telefon §L 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. faseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova aL 3. - TeL 3492 to 2491 Podružnica Maribor. Aleksandrova eesta St 13- - Telefon H 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča it 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt tek. zavodih: Ljubljana It 11 £42 Praha čislo 78W»en 5t 105 241 Ljubljana, nedelja 28. junija 1931 Cena 2 Din 1 Naio&una mii mesečno 25.-— Din, sa inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: LJnUjana: Knafljeva ufcca 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te* lefon it 2440 (ponoči 2582). Cetje: Kocenova oi a Telef it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Ogla« po tarifa Monopol za uvoz in Izvoz pšenice in pšenične moke Država si je pridržala izključno pravico uvoza in izvoza pšenice, rži in pšenične moke — Promet v Jugoslaviji ostane slejkoprej svoboden Beograd, 27. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Zakon se glasi: „ . __. § 1. Izvoz In uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke le izključna pravica države. __ . § 2. Izključne pravice te § 1 vrši država po svojih organizacijah aH ustanovah, ki »h za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. § 3. Uredbe tega zakona se ne nanašajo na tranzit blaga, omenjenega v § 1, kakor tudi ne na obveze, sprejete z mednarodno pogodbo, glede vršitve obmejnega prometa. . § 4. Minister za trgovino in mdu tn-jo se pooblašča, da predpiše delne odredbe glede delovanja pooblaščenih ustanov, kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona. § 5. Z uveljavitvijo tega zakona izgube veljavo vse tiste odredbe, ki so nasprotne odredbam tega zakona. § 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa doba na dan razglasitve v »Službenih novinah«. O novem zakonu o izvozu tn uvozu pšenice, rži in pšenične moke smo dobili tale pojasnila: Zakon je bil izdan v skladu z ukrepi kraljevske vlade za ohranitev cen pšenice. Po odredbah zakona sta izvoz^ in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke izključna pravica države. Ta tikrep je bfl pcrtreben zaradi znatnih razlik med cenami v naši državi, ki jih hoče kraljevska vlada poljedelcem zagotoviti, in cenami v tujini, da onemogoči izpreminjanje cen v mednarodnem prometu. Prevoz blaga čez našo državo ostane v smislu mednarodnih konvencij popolnoma prost. Glede na dr-* žavne mednarodne obveze in dogovore glede obmejnega prometa predvideva ta zakon ustrezajoče izjeme. Kraljevska vlada bo pri izvajanju tega zakona poskrbela, da ne pride v notranjem prometu do zmešnjav in da ne bodo trpeli škode niti pridelovalci in proizvajalci, niti katerakoli druga gospodarska stroka na kakršenkoli način, in bo zajamčila nemoten promet v notranjost naše države. Očuvanjc žitnih cen Beograd, 28. junija. AA. Uradno se sporoča, da se zagotovi vnovčenje letošnje pšenične žetve, je ministrski svet sklenil, da bo država intervenirala, da ohrani ceno. Zato je dobila izvozna družba pooblastilo, da bo bodisi neposredno ali pa preko kmet-skJi zadrug ali kakorkoli drugače v vsakem času počenši s 5. julijem t. 1. kupovala količine pšenice, bi bodo na prodaj, m sicer najmanj po 160 Din pšenico povprečne kakovosti, nao-vorjeno v vagone, s primerno višjo ceno pa na vlačilcih. Pšenico boljše kakovosti bo plačevala sorazmerno dražje. Te cene se bodo za vse vrste pšenice postopno v toku leta zviša.e. Država bo zato dala izvozni družbi na razpolago potrebna sredstva. Žitna kriza v Italiji Italijanski kmetje so sfino razburjeni, ker cene žatu trajno padajo Špekulacije mlinov po kateri bi morali mleti najmanj 95 od« stotkov domačega žita. Lastniki mlinov čakajo in sploh ne nakupujejo, ker raču* najo, da bodo cene še bolj padle. Med« tem je minister za kmetijstvo pozval i\wton,1 T« T>-®1 MW1Qil4lA Rim, 27. junija, a Italijanski žitni trg je zopet zašel v veliko krizo. Cene žita padajo skokoma in niti od daleč ne d ose« gaj o več 100 lir za metrski stat. Na trgu v Cremonl so včeraj plačevali žito po 81 do 84 It. Iz drugih pokrajin prihajajo še manj razveseljiva poročila Ponekod so plačevali za žito samo po 79 lir. Kmetje valijo krivdo za to stanje na lastnike mli« nov, b: se nočejo pokoriti vladni naredbi, poleglo. kmetske organizacije, naj ne prodajajo prenagljeno, ker bodo kmetje te jja ta način lahko zaščitili rfvoje interese. Kljub tej izjavi ee razburjen*}« med kmeti še ni ? Zvišanje obrestne mere Naroflne Banke Narodna banka je z veljavo od ponedeljka dalje zvišala eskomptno obrestno mero na 6.5, lombardno pa na 8 odstotkov PRIČETEK POGAJANJ MED FRANCIJO IN AMERIKO Odločilne konference v Pariza - Parlament ]e po dolgi debati odobril odgovor Francije na Hoovrove predloge Pariz, 27. Junija. AA. Popoldne so se pričeli razgovori med ministrskim predsednikom Lavalom, zunanjim ministrom Briandom, finančnim ministrom Flandinom in ministrom za proračun Pietrijem o Hoovrovem predlogu. Posvetovanju sta prisostvovala tudi ameriški zakiadnl tajnik Mellon in ameriški poslanik Edge. Posvetovanja so bila strogo tajna ln se nI o njih nič doznalo. Po seji Je ameriški za-kladni tajnik Mellon dejal, da Zedinje-ne države nimajo namena oškodovati Francije, da pa žele obvarovati Nemčijo pred finančno katastrofo. Pariz, 27. junija g V včerajšnji debati francoskega parlamenta o Hoovrovem predlogu in odgovora Lavalove vlade je prvi govoril radikalni socialist Margaine. ki ie menil, da položaj v Nemčiji ni tako slab. kakor se pripoveduje. Statistika brezposelnih v Nemčiji je sestavljena tendenčno. Število brezposelnih ie najmanj za poldrugi milijon nižje, kakor se navaja. Gospodarski ooložaj države ie prav razveseljiv, kar dokazuje najbolje visoko aktivna trgovinska bilanca. Nemčiia prodaja svoje industrijske proizvode Angliji. Franciji in Nizozemski, dočim dobiva surovine iz Amerike. Odtod izvira tudi interes Amerike za blagostanje v Nemčiji. Govornik misli, da sta se Nemčija in Anglija že sporazumeli za hrbtom Francije. Obisk nemških državnikov v Parizu pozdravlja, ker je le želeti, da pride do odkritega razgovora. Desničar Marin je izjavil, da je Hoovrov predlog dober za Ameriko. Amerika se odreka šestim milijardam, da bi rešila 250 milijard frankov, ki so jih ameriški finančniki naložili v Nemčiji Za Francijo in Belgijo Pa ie stvar druzačna. Belgija bi se morala na podlagi Hoovrovega predloga odreči 700 milijonom. Francija pa celo 3 milijardam. Finančni minister Flandin je prekinil govornika z ugotovitvijo, da te številke niso točne. Marin je vztrajal na tem. da Francija ne sme nič^r žrtvovati "in da bi bile žrhe vrh tega še brez koristi Hoovrov načrt ne bo pomagal svetovnemu gospodarstvu, temveč v najboljšem primera samo Nemčiji in Ameriki. V ostalem je značilno, da Nemčija v svojem proračuna za vojsko razsiplje denar « prav je imel Herriot ko je izlavtt. da bo Franciia s Hoovrovim predlogom plačala Nemčiji stroške za novo oklopno križsrko Če zasleduje Hoover v resnici cilj. ki ga kaže. bi moral predlagati splošno črtanje vojnih dolgov. Marin je izvajal dalje, da ie obžalovanja vredno, ker je Francija dobila od Hoovra ultimat Ministrski predsednik Laval ie protestiral s svojega sedeža proti tenra izraza in obrazložil, da Francija ni dobila nikake-ga ultimata, temveč ie bila o Hoovrovem predlogu obveščena običajno oo diplomatskem potu. Poslanci, ki so biH zelo Izmučeni, so oo Marinovem govorn burno zahtevali, nai se seja prekine. Ko je stopil na govorniško tribuno finančni minister Flandin je bil v zbornici tak šum in ropot, da ra sprva sploh ni bilo mogoče razumeti. Vmes ie oo-. segel ministrski predsednik Laval. ki je izjavil. da ima že danes razgovor z zaklad-nim tajnikom Mellonom. za katerega' potrebuje sklen zbornice. Zato fe prosil potrpljenja. Predlog je bil sprejet in je finančni minister Flandin nato izjavil: Po Hoovrovem predlogu se mora Francija v času od 1. julija 1931. do 30. junija 1932. odreči 362 milijonom mark. V primeru, če Francija odkloni Hoovrov predlog ta stopi v veljavo moratorij, ki Je določen v Yonngovem načrtu samem, bi Francija Izgubila 406 milijonov mark. Zato fe Hoovrov načrt ugodnejši, kakor so možnosti, ki jih določa Youngov načrt Debata o Hoovrovem predlo« Je trajala do 6.30 zjutraj. Zbornica le končno s 386 glasovi oroti 189 odobrila odgovor francoske vlade. Pogajanja o francoskem odgovoru so se pričela ooooldne. Udeležili so se Jih ameriški zakladni minister Mellon, ameriški poslanik Edge. francoski zunanji minister Briand ta francoski finančni minister Flandin. Stališče Amerike Newyork, 27. jnnija. s. Predsednik Hoover Je zadovoljen s tem, da bo Francija od Nemčije ge dalje dobivala stvarno dajatve, Id bodo omogočale nadaljevanje ie začetih javnih del. Razen tega morajo priti tndl nezavarovana plačila Franciji do zadnjega v korist Dalje Hoover ne pors-ka francoski zahtevi, da se Nemčiji dovoli nezavarovani del reparacrfjskih plačil v viStai 175 nrilijooor dolarjev kot brezobrestno posojilo banke za mednarodna plačila. V Washingtonu pa odklanjajo iran-ooski predlog, naj bi Nemčija v naslednjem letn plačevala dvojne letne obroke. (Vest je brez vsakega vira ln Jo je zaradi tega sprejeti z rezervo.) Vznemirjenje v Nemčiji Berlin, 27. junija, g. Francoski pro ti predlogi in potek debate v francoski zbornici so izzvali v Berlinu novo vznemirjenje. Tisk nacijonalistične opozicije je zopet pričel strastno napadati Francijo. Tudi listi, ki so sicer nastopali za sporazum, naglaša jo razliko med Hoovrovim predlogom in francoskimi predlogi, ki da so nezdružljivi. Vrnitev nezavarovanega dela anuitet po enem letu bi izrec'#} zmanjšala razbremenitev, ki bi bila dovoljena Nemčiji, če bi je sploh ne onemogočila. Kakor domnevajo, se bodo Mellonova pogajanja za sporazum n»n»S*la na brezobrestno kreditiranje nezavarovanih reparacijskih delov po Mednarodni banki za plačila in za nadaljevanje stvarnih dajatev Franciji Oficijozni krogi so v splošnem zelo rezervirani in čakajo na izid pogajanj s Mellonom. Poluradni komunik« samo naglaša, da se je vršil dopoldne - •Pisarni državnega kancelarja važen r; o zunanjem političnem položaju, ki * ustvaril francoski odgovor Ameriki. Stimson na potu v Evropo Nev york, 27. jnnija, gg. DriUmrf taj. nik Stimson se je danes na italijanskem pašnik« »Coote Orande« odpeljal proti Napol ju. Tik prod odhodom je izjavil sa« tiska, da . ---- ------, — se po ssupmcu t francoski zbonref lahko upa na »porazom. Francija je dokazala polno razumevanje za položaj, zaradi česar je upravičena nad*, da bo Hoovrova pohoda dosegla popok* uspeh. Konference v Rimu % Bta, 27. junija, a. Agencija »Štefani« poroča, da je včeraj popoldne zunanji minister Grandi sprejel nemškega poslanik« Sehuberta. Razgovor je trajal eno uro in se je nanašal na takojšnje uveljavljenje moratorija. Italijanski zunanji minister jo odšel nato v nalačo Venezia, kjer je poročal o razgovor« ministrskemu predsedniku-Nemški poslanik je bil popoldne ponovno sprejet pri zunanjem ministru. Prve parlamentarne volitve v Španiji Po devetih letih bo špansko prebivalstvo danes zopet volilo poslance - Kritični dog< n • i:« 1 'Raograd, 27. Junija, i. Na današnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo v soglasju z izvenbeograjskimi člani upravnega odbora sklenjeno povišanje eskompt-ne obrestne mere od 5.5 na 6.5 odstotkov in lombardne obrestne mere od 7 na 8 od-tfotkov. Zvišanje velja od 29. junija 1931. Naša Narodna banka je dolgo vrsto let 'držala svoj diskont nespremenjeno pri višini 6 odstotkov. V zvezi z likvidnostjo na svetovnem denarnem trgu, ki je vplivala tudi na naš denarni trg, je Narodna banka v cr>aju t L diskont znižala od 6 na 55 od- stotka. Sedaj ga Je pa povišala na 6.5 odstotka in bo torej eskomptna obrestna mara sedaj za pol odstotka višja, kakor je bila vsa leta do maja t. L Ta ukrep je na eni strani v zvezi s preureditvijo poslovanja Narodne banke po zakona o stabilizaciji dinarja, ki stopi jutri v veljavo m po novih statutih. Na drugI strani pa je to povišanje diskonta tudi v zvezi s finančno krizo, ki je zavladala po vsej srednji Evropi in je v Nemčiji in Avstriji izzvala že 2% povišek diskonta, v Madžarski pa 1.5%. Potujoča kmetijska šola in razstava Važen sklep vlade za razširjenje kmetijskega strokovnega pouka — Razstava in šola bosta nameščeni v posebnem vlaku In bosta potovali križem države tega se bodo deHle poučne biu&ui« I« knU- Beograd, 27. junija. AA. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. VeL kralja in z odobritvijo predsednika ministrskega sveta je M>< na skupno inicijativo prometnega in Vme* jskega ministra sklenjeno, da se ngo-. »udi, Izraženi iz krogov zadružništva f o propagande in pospeševanja kme-js. - in da se zato ustanovita potujoča »raetijska razstava in šola. šola bo nastanjena v posebnih vagonih la bo potovala po vseh železniških progah naše države, vodil pa jo bo poseben odsek prometnega ministrstva. V njej se bodo vršila strokovna predavanja, združena s filmsko projekcijo, ki bo nekaka dopolnitev živi besedi, pri tem pa se bo posebno oziralo na one rastlinske produkte in na ono živino . ki se po prilikah posameznih krajev dajo najbolje gojiti in rediti. Razen ge. Razstava to Sola bosta nastanjeni v 30, nalašč za to urejenih vagonih. To bo prva razstava te vrste aa Balkanu Take razstave prirejajo s posebno velikim nspehom že v Franciji in Skandinavskih deželah in služijo pospeševanju vseh panog poljedelstva. Razstava bo prepotovala vse feeleenl&ks postaje naše države, kakor hitro se letos končajo dela na polju ob žetvi ta bo naš kmet imel nekaj več časa. Vodstvo te potujoče razstave in šole Ima poseben odbor ^prometnega ministrstva v Beogradu, soba št 93. Ta odbor bo s velikim veseljem sprejemal sodelavce ta primerne premoge, ki mn jih pošljejo prijatelji te ustanove. Program bolgarskih zemlioradnikov Sofija, 27. junija. AA. Bolgarska agen* cija poroča: Vodja agrarne stranke, čigar blok bo imel v novem sobranju nad 70 poslancev, Kučev, je naglasil, da je deviiza stranke mir v državi in zunaj nje. Legenda o boljševiziranju zemljoradnišike stranke na Bolgarskem je propadla in niti ni treba več, da bi jo demantiral. Politika zemljoradnlkov ne bo nasilna, nego bo sa* mo branila malega človeka in skušala odstraniti vse, kar ustvarja nezadovoljstvo bi tako podlago za boljševizacijo. Smrtna nesreča beograjskega industrijca Beograd, 27. junija, p. V bližini sek Um« ka ne daleč od Beograda se je pripetila včeraj huda avtomobilska nesreča. Beo-graisk; industrijec Jovan Popovič in dr. Košta Petkovič sta se vračala z avtomobilom z nekega izleta. Sofiral je dr. Petko» vič. Vozil je zelo naglo m zavozil na kup kamenja ob cesti, zaradi česar se je^ avtomobil prevrnil. Industrijec Popovič je obležal na mestu mrtev, dr. Petkovič pa je dobil hude poškodbe in so ga nezavestnega prepeljali v beograjsko bofaicoh Madrid, 27. Junija AA. Jutri bo prvič po 9 letih volila Španija parlament ki bo imel 470 poslancev. Od zadnjih volitev je živela Španija v znamenju velikih izprememb. L. 1923 se ie Primo de Rivera proglasil za diktatorja in ukinil parlamentarni režim. Aprila letos je odstopil kralj Alfonz, Španija ie postala republika in jutri bodo volitve v ustavodajno skupščino. Skoro gotovo ie. da bodo zbrale največ glasov radikal-no-republikanska. radikalno-socijalistična in republikansko-socijalistična stranka. Madrid. 27. junija d. V Barceloni so včeraj od komunistov nahujskani brezposelni naoadli več trgovin z živili ter jih iz-rooali. Pri tem je prišlo do spopadov s policijo. Vrhovni poveljnik general Sanjnje Je včeraj odpotoval z letalom iz Madrida v Se-villo. kjer le postal položaj zelo kritičen in kjer so pričakovali pohoda upornih kmetov v srlavno mesto. General Sanjnje ima od vlade vsa pooblastila. Znani letalec Franco. .ki vrši v Andaluziji revolucionarno separatistično propagando, je bil odstavljen kot šef vojaškega letalstva. Ker leži bolan v vojaški bolnici, kakor noročajo. ni nevarnosti, da bi pobegnil. Barcelona. 27. junija d. T mak protesta proti ustavitvi grajenja železnice Orense-La Coruna. ki jo Je odredila vlada zaradi slabega finančnega položaja, je bila po poročilih iz La Corune v pokrajini Galiciji proglašena neodvisna republika Po vsej Galiciji, zlasti pa v krajih, kjer so mnogoštevilni delavci ostali brez zaslužka zaradi ustavitve železniške gradnje, obstoja veliko razburjenje in ni izključeno da se ta pokrajina ne bo udeležila parlamentarnih volitev, ako bo madridska vlada vztrajala na ustavitvi del. Ponesrečen upor letalcev Madrid, 27. junija AA. danes so se vojaški letalci, nastanjeni v Tallati blizu So-ville, uprti. Upornikom je poveljeval major Franco, voditelj revolucionarne republikanske stranke. V Tallato je prispelo z letali iz vseh krajev Španije mnogo letalcev. Vlada je Se pravočasno poslala proti upornikom vojaštvo, ki Je preprečilo izbruh revolte. Vlada Je Franca proglasila za aretiranega. Franco leži v bolnici v Se-villi, ker si je zlomil nogo na nekem volilnem shodu. O resnih nemirih poročajo tudi iz drugih krajev. Vatikan in Italija Rim, 27. junija, g. Nota italijanske vlade je napravila v vatikanskih krogih zelo neugoden vtis. Splošno naglašajo kot zelo čudno, da je italijanska vlada šele sedaj, Sest tednov po sporu, avedla preiskavo o dogodkih, ki so povzročili nemire in privedli do spora. Razen tega se tudi pritožujejo v vatikanskih krogih ker so oficijel-ni italijanski krogi napačno poučili inozemski tisk o dogodkih. V okolici papeža zagotavljajo, da je papež mnenja, da trenutno še ni pofflage za pogajanja, ki bd mogla imeti uspeh. Političen nmor med fašisti Milan, 27. junija, g. V kraja Cafani je bfl napaden član fašističnega direktorija tvomičar RuboJi. Napadalci so ga vrgli v vodo, kjer je ntonil. Fašistična oblastva so sprva domnevala, da gre za čin protifašističnih elementov, poznejša preiskava pa je dognala, da je vprizorrl napad Ru» boli jev konkurent v fašistični stranki. Ru-boli je namreč kandidiral na mesto župana v Cafani. Policija je ugotovila, da so zločin zakrivili pristaši njegovega protikan» didata Bertolettija. Številni fašisti so bili aretirani. Poroka princese Ileane Bukarešta, 27. junija AJl. Poroka princese Ileane z Antonom Habsburškim bo 26. Julija, v Post in Gatty v Sibiriji Moskva, 27. junija. AA. Ameriška letale« Post ta Gatty sta startala »čeraj k poleta v Irkutsk. Pristala bosta med potjo v Novem Sibirska, da izpopolnita zalogo goriva. Moskva, 27. junija. A A. Ameriška letalca Post ta Gatty sta prispela popoldne is Novega Sibirska v Irkutsk. Uro pozneje sta nadaljevala polet proti Habarovska. Polet Zeppe^n* na Severni . V • *ecaj Friedrichshafen, 27. Jnnija AA Danes so objavili definitivni program ekspedicije zrakoplova »Grofa Zeppelina« na Severni tečaj Zrakoplov bo startal v Friedrichshaf-nu 20. julija. Ustavil se bo v Berlinu, kjer bo vzel s seboj nemške znanstvenike, nato pa nadaljeval polet proti Leningrada. Tam se bo vkrcal ruski del ekspedicije Ko bo zrakoplov obnovil gorivo bo letel na Franc Jožefovo deželo, kier se sestane z ruskim ledolomilcem »Maliginom« Nove cene za žitarice v ČSR Beograd, 27. Junija AA. Po sklepa češkoslovaške vlade so določene tele nove carine za cerealije: za 100 kg pSenice 25 Kč, rži 36 Kč, ječmena 21 Kč, ovsa 14 Kč In moke 46 Kč. Sokolski dnevi v Splita SpOt 27. junija b Split je popolnoma * znaku velikih sokolskih svečanosti povodom jadranskega sokolskega zleta. Vse mesto Je v zastavah ln zelenju, a neprestano prihajajo nove skupine Sokolov in drugih gostov. Danes so prispeli tudi člani ljubljanske sokolske župe in ostalih sokolskih društev lz dravske banovine. Vsi so čili in zdravi Inozemski letoviščari! posvečaio Sokolom največjo pozornost ter pravijo, da s® je mesto čez noč spremenilo v tabor rdečih srajc. Jutri se prično glavne zletne svečanosti s oovorko skozi mesto. Računajo, da ie zbranih v Snlitu nad 10.000 Sokolov iz vse države. Številne so tudi deputacija češkega in poljskega Sokolstva. Zlet slovanskih skavtov ____ v Pragi Praga, 27. junija, h. Jutri in pojntr&njem se bo vršil tukaj »jambore©« slovanskih skavtov. Ze od včeraj prihajajo v Prago močna zastopstva slovanskih skavtov. Najmočnejšo delegacijo je poslala Poljska, odkoder je prišlo na zbor 2000 skavtov. Tekom noči so prispeli v Prago tudi jugoslovenski skavti, 192 po števila. Jugoslo* vensiko delegacijo vodijo dr. Maleš, dr. Gligarovič, Milivoje Jojič, Uroš Šegorac, Mihajlo Jenič, Amdjelinovič, Mladen Ju-govič in Egon Spitzer. Jugoslovenski skavti so bili danes na poslaništva in so si te« kom dneva ogledali zanimivosti mesta. Vsi skavti so nastanjeni v šotorih na velikem otoku sredi Vltave. Jutri bodo priredili velik obhod po mestu, nakaT bodo odšli na Hradčane, kjer se bodo poki on 3 i prezidentu Masaryku. Novi poslanik Poljske Beograd, 27. junija, p. Za novega poslanika poljske republike v Beogradu je ime« novan dr. Vladislav Ginter. Dr. Ginter je bM poprej svetnik poslaništva v Angoli, nazadnje pa je služboval v poljskem zunanjem ministrstvu. Svoj« mesto bo nastopil meseca avgusta. Podaljšanje trgovinske pogodbe z Rumunijo Beograd, 27. junija. AA. Poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Bukarešti poroča, da je bila z romunskim zunanjim ministrstvom izvržena izmenjava ratlfikacij-sfcih listin, na podlagi katerih se trgovinska pogodba med Rumunijo ta Jugoslavijo, ki preneha 1. julija t L, podaljša z« nadaljnjih 6 mesecev, to je do 1. Januarja L 1932. Iz prometne službe Beograd, 27. junija. AA. S sklepom pro. metnega ministra in s soglasjem predsedi nika ministrskega sveta je premeščen Ivai Rus, uradnik 2. skupine, III. kategorij« s promertnoakomerc jalnega oddelka ljub Ijaneke direkcije k računovodstvu ist« direkcija, „ Izseljeniški kongres Včeraj je bil v Zagrebu drugi kongresni dan — Važni ln zanimivi referati voditeljev ameriških rojakov Zagreb, 27. Junija r. Danes se je v Zagrebu nadaljeval kongres izseljencev, ki je bil včeraj svečano otvorjen v Ljubljani. Dočim je bil ljubljanski del kongresa posvečen predvsem otvoritvenim svečanostim, je kongres danes po kratkib pozdravih s strani oficielnih predstavnikov zagrebških lokalnih oblasti in zastopnikov takoj začel z razpravami. Kongres ima predvsem nalogo, pojasniti težnje naših izseljencev v Ameriki in poiskati sredstva in pota, da se navežejo med našimi rojaki v tujini in domovino kar najtesnejši stiki ter da se armade naših izseljencev ne izgube v tujini. Voditelji izseljencev so podali najprvo poročila o stanju in položaju naših izseljencev in stavili nato tudi razne predloge, kako bi se mogle sedanje razmere izboljšati. Zagreb, 27. junija AA. Ob 10.30 je otvoril izseljeniški kongres predsednik vseh izseljeniških organizacij, šef centralnega presbiroja Milan Marjanovi č. Po otvoritvi je zastopnik ameriških izseljencev prof. Devic predlagal, naj se pošlje pozdravna brzojavka predsedniku vlade in ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter izrazil svojo zahvalo banu dravske banovine in mestnemu načelniku ter meščanom Ljubljane za lepi sprejem, ki so jim ga priredili. Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka našemu poslaniku v ameriških Zedinjenih državah. Za njim je pozdravil izseljence podban savske banovine dr. Stevan Hadži. Mestni načelnik Srkulj je izrazil veselje, da so izseljenci prišli nazaj v stare kraje Jugoslavije. V imenu ministra za socialno politiko in narodno zdravje je izrekel pozdrave dr. Fedor Aranicki, šef dr. Premuš v imenu društva sv. Hijeronima, bivši ban šilo-vič v imenu narodne zaščite, general Co-lovič v imenu beograjskega pripravljalnega odbora, g. Kraut v imenu slovenskega odbora, g. Krunič-Peleš za ženske organizacije itd. Jugoslovenske organizacije v Zedinjenih državah Prof. Devič je imel uvodni referat Izvajal je, da je treba razdeliti ir eljence v one, ki imajo rodbino in ki želijo ostati v Ameriki ter v one, ki morejo ali želijo vrniti se v domovino. Izseljencev, organiziranih v Zedinjenih državah v jugoslovenskih podpornih društvih, je 570.000. Ta društva imajo kapitala 18 milijonov dolarjev, vsota zavarovanja pa se suče okoli 200 milijonov dolarjev. Zdaj je ravno aktualno vprašanje organizacije vseh teh društev v veliko jugoslovensko podporno federacijo. Jugoslovenskih izseljencev je v Ameriki nad 700.000, od teh je polovica sprejela ameriško državljanstvo, da si za-sigura delo. Tu nastaja vprašanje tako zva-nega dvojnega državljanstva in kongres mora napraviti ukrepe, da se reši to vprašanje. V svetovni vojni je prišlo v našo državo 10.000 dobrovoljcev iz Amerike, kar svedoči o moralni in materialni sili naših izseljencev. Dokazujoč važnost naših izseljencev za domovino ugotavlja govornik, da so naši izseljenci poslali v domovino čez 10 milijonov dolarjev. Referent je zaključil s predlogom, naj se čim prej skliče kongres naših izseljencev iz vseh krajev sveta, posebno tudi iz Južne Amerike, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Ta kongres naj U bil temelj za organizirane ln sistematično delo za izšeljenlško stvar. Ogrožena druga generacija Drugi referat je imel Ivan M1 a d i n e o, ki je dejal, da je od naših izseljencev že 850.000 potomcev izseljencev. Ta droga generacija je le deloma organizirana v naših podpornih organizacijah in se vedno bolj amerikanizira. Ulica zelo vpliva na razvoj druge generacije, ker ji sugerira, da je Amerika najboljša država na svetu. Starejši gledajo drugače na ta problem in tako nastaja v Ameriki med izseljenci spor med očeti in otroki, v čemer leži tragedija mnogih izseljeniških rodbin. Mi ne moremo preprečiti, da postanejo otroci izseljencev Američani, toda tudi ta druga generacija bi morala vedeti, odkod izvira, in morala bi biti ponosna, da je od nas. Zdaj še večina te dece razume in govori naš jezik. Naše cerkve in šole v Ameriki bi morale intenzivno vplivati na ljo. Nagih rednih šol v USA je 37, izrednih 75, cerkva je 110. Neko posebno oblastvo bi moralo stopiti v kontakt z vsemi našimi šolami in cerkvami v USA in dati na razpolago potreben material, posebno knjige, učila in slike, seveda prikrojene za Ameriko. Nato bi bilo treba organizirati ekstenzivno delovanje med drugo generacijo ter buditi pri njej interes za stare kraje preko naših organizacij v Ameriki. Govornik je zaključil: »Ce se za drugo generacijo ne napravi več ko dozdaj, bo izginila v Ameriki vsaka sled za nami, za našim jezikom in našo krvjo!« Gospodarski položaj izseljencev Referent Roknič je naglasll željo mnogih izseljencev, da se vrnejo v domovino, ker se je stanje v Jugoslaviji ^boljšalo, gospodarska situacija v Ameriki pa postaja vsak daj težja, ker je zdaj tam preko 6 milijonov brezposelnih. 10 odstotkov našega ue-lovnega ljudstva v Ameriki jc ostalo brez dela, 15 odstotkov po trikrat na teden, 20 odstotkov pa 4 dni v tednu. Razen tega so tudi mezde precej padle. Oni uaši izseljenci, ki so postali trgovci in podjetniki (okoli 2 odst.), so v posebno težkem položaju, ker veliki ameriški trusti uničijo v kaM vsak poskus osamosvojitve naših ljudi. Oni, ki so se posvetili gostilničarskemu poslu mnogo trpijo zaradi prohibicije in bi se radi vrnili v staro domovino, da bi postali zopet kmetje, kakor so to bili pred svojim odhodom v Ameriko. Tn nastaja problem vrnitve v stare kraje. Mnogi ne vedo kako bi se vrnili, ker nimajo podatkov o stanju v naši državi. Treba je organizirati obveščevalno službo. Največji del onih, ki bi se želeli vrniti, so Industrijski delavci. Vrnitev ovirajo predvsem napačne vesti o razmerah v naši domovini. Tako so ravno pred odhodom izseljencev na kongres širili v Chicagu glasove, da Jugoslavija pripravlja vojno in da preseljuje ljudstvo iz Like v Bosno, v Liki pa da se bo nastanilo samo vojaštvo, ki čaka na začetek vojne. Iz tega se: vidi, kako potrebne bi bile točne informacije za naše izseljence za razmere v domovini. Gospodarska kriza v Ameriki je težka, treba pa je poudariti, da se naši ljudje vzajemno podpirajo. Afera posl. Stribrnega Praga, 26. junija 1931. Danes se jc na Češkoslovaškem doboje« val boj, ki je vznemirjal čsl. javnost dobr h pet let in ki 6e je končal s popolnim pora« zom poslanca Jurija Stribrnega, glavnega junaka te neprijetne borbe. Parlamentarna komisija, kj je imela nalogo, da podrobno preišče vse očitke, kj so jih nasprotniki na« tovoril Stribrnemu, je v državnem zboru iznesla poroč lo o preiskavi, ki je izzvenelo za Stribrnega naravnost porazno. Komisija je dognala, da je Stfibrny upravljal svoj mini« strski portfelj 'n porabljal svoj poslanski mandat na način in v svrhe, kakor bi tega ne smel pošten politik, minister in poslanec. Postopanje ministra in poslanca Stribrnega je bilo takega značaja, da lahko 6amo pri« stojio sodišče odloči, v koliko se je Stribr« nv pr tem kretal v mejah, ki so v skladu z zakonom. Zbornica je vzela poročilo na znanje, odstopila zadevo pristojnemu sodi« šču ter pozvala vlado, naj čim preje izdela in predloži zakon o odgovornosti članov vlade. S tem bo najbrž vsaj začasno zaključena politična karijera poslanca Jurija Stribrnega. ki je prva leta po prevratu igral v politični areni Češkoslovaške vo* dilno in odločilno vlogo. Ime Jurija Stribrnega je postalo širši jav* nosti znano v zadnjem letu obstoja A v str« je, ko je z izredno vehemenco ia silno ofen« zivnostjo v dunajskem parlamentu podvr« gel uničujoči kritiki avstrijsko upravo, ki je v koncentracijskem taborišču Thaler« hofu nad slovanskimi interniranci zagre* š la celo vrsto v nebo vpijočih zločinov. Po vseh slovanskih deželah Avstrije sta odmevala govora poslancev Stribrnega in in dr. Tresiča « Pavišiča, ki sta pred jav* nostjo nastopih z ostro obsodbo zločin« stev v Thalerhofu. Tedaj ni nihče spraševal, kdo je ta po« slanec češke narodno « socijalne stranke; bilo je dovolj, da se je s 6vojim tempera* mentom in pogumom povzpel v prve vrste slovanskih polifkov dunajske zbornice. Mož je imel dragoceni dar, da je razumel, kaj teži malega človeka: intuitivno je za« popade! trenutno duhovno razpoloženje širokih slojev in je z elementarno silo na* stopil za njih interese. Drugič se je od« ločno pokazal v javnosti L 1918., ko je z dr. šmeralom kratko pred razsulom po« skusil prevrat in ko so pod njegovim vod« stvom proglasile kratkotrajno republiko, ki pi jo je Avstrija še lahko potlačila. Štirinajst dni kasneje, na dan samega prevrata 18 oktobra, Stfibrny že ni šel več s Šmeralom. ki je krenil na skrajno levico, marveč se pridružil nacionalnm ma9am kot voditelj. Govoril je prevratne govore, hodil na čelu revolucionarnih sprevodov in v družbi s Švehlo ii Rašinom prevze« mil oblast iz rok avstrijskih mogočni kov. Bil je one dni nadvse važna polifona osebnost mali človek, delavec in obrtnik je -v^deT v njem svojega voditelja ter mu ie slepo sledil. Le Stribrnemu se ima Češko« slovaška zahvaliti, da delavske mase niso krenile na levico, s čimer je bih mlada dr« #ava obvarovana meščanske vojne, bolje« vizma :n 6ličnih strahot, ki bi že v kali zadušile novo svobodo in onemogogčile ustanovitev države. Odslej je bil Stribrny v ožjem krožku osebnosti, ki so vladale v državi, ter je bil do 1. 1926. neprestano član vlade. Na« domestoval je celo na predsedstvu vlade predsednika Švehlo, ko je slednji zaradi bolezni prvič prekinil 6voje politčio de* lovanje. Kot dragocena sila je vžival veli« ko zaupanje predsednika Masarvka, ki pa je z bistrim pogledom kmalu spoznal, v čem je slabost značaja Stribrnega. Na predlog Masarvfcov, ki je želel, da bi bil Stribrnv materijalno neodvisen 'n tako ne« dostopen skušnjavam, ki so v zvezi z vi« sokim položajem, je država podelila Stri« brnemu častni narodni dar četrt milijona češk'h kron. Ta dar je Stribrny kasneje vrnil. V svojem delovanju si je stekel Strbrny sloves energičnega in delavnega min'stra in izvrstnega organizatorja in to v vseh resorih, ki jih je kdaj upravljal. Česarkoli se je .lotil, vse se mu je posrečilo. Kamor« koli je segel, je uvel red, dasi spada nje« govo delo večinoma v dobo splošne zmeš« njave in nereda prvih poprevratnih let. Kot najuglednejšega politika čsl. nar.*soc. 6tranke so ga seveda tudi silno napadali z vseh strani; osobito komunisti so vedeli povedati prave bajke o njegovem gcepod« skem življenju, razkošju in bogastvu, ki mu je teklo iz njegovih raznih visokih funkcij. V javnosti so se šrile govorice o njegovih intimnih stikih z bančniki, pod« jetniki in bogataši in izkazalo se je, da je bil predsednik Masarvk izboren poznava« lec ljudi, ko je hotel Stribrnega napravit"' denarno neodvisnega. Moč je koncev kon« cev - zapeljala Stribrnega v razne spekula« cije in dvomlj va podjetja. Stranlka je še 1. 1924. branila svojega od« ličnega člana na vso moč in tudi javnost mu je marsikaj odpustila, češ: Saj je to naš Jirkal Čez dve leti pa ga je morala stranka vendar le 'zklijučiti in Jirka je za* čel neusmiljeni boj proti strankinim vodi« teljem. Stavil je alternativo: Ali Beneš, ali jaz. Pri tem boju pa je napravil usodno in nerazumljivo napako. Ni se obrnil_ oseb« no do malega človeka, do onih stotisočev, ki so ga oboževal', marveč je vso državo, osobito pa prestolnico Prago, preplavil s časopisjem, ki je strastno napadalo stran, ko in raj ene voditelje, zlasti zunanjega mi« nistra Beneša. S tiskom pa seveda ni osno« val stranke in v sedanji parlament je prišel samo še z dvema tovarišema, dr. Per* glerjem in bivam generalom Gajdo._ Po« polnoma oslabljen n' mogel vzdržati na* vala stranke, ki je udarila po trobci, vze* la dvema mandat, Stribrnemu pa nakopa* la parlamentarno preiskavo, iz katere je izšel močno kompromitiran. Vsekakor je škod-* jake tvorne sile Stribrnega, ki je izgubil ravnotežje ter se spremeni v uni« čevalca onega, kar je pomagal ustvarjati v svo iih najboljših letih Vendar pa bo vzgIM pripomogel k o »davljenju razmer na češkoslovaškem. Narodovo zaupanje v državo se bo ejačilo, ko 6e je pokazalo, da si niti človek « takimi zaslugami, kakršne im-* poslanec Stribrnv. ne sme dovoljevati poslov v škodo države. I VER par,s Kako hoče Avstrija rešiti •V» 1 v • manjsmsko vprašanje Dunaj, 25. junija. Univerzitetni profesor dr. Viljem Wink-ler, ki je obenem tudi šef instituta za manjšinsko statistiko na dunajski univerzi, je izdal pred kratkim statistično knjigo o ev-roskih manjšinah (Statifitisches Handbucb der europaischen Nationalitaten). Po njegovih izvajanjih je sklepati, da se narodne manjšine skoro v vseh evropskih državah krčijo. Isto usodo delijo tudi slovanske manjšine v Avstriji, Čehi na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem, Hrvatje na Gradl-ščanskem in Slovenci na Koroškem. Po Winklerjevih podatkih, ki jih je črpal iz avstrijskih uradnih virov, je ravno propaa slovenske manjšine na Koroškem najhujši in skoro katastrofalen. Leta 1910. je priznalo od prebivalcev kasnejše plebiscitne cone A skoro 70 odstotkov slovenščino za »občevalni jezike, leta 1920. je glasovalo 41 odstotkov prebivalcev cone A za Jugoslavijo in pri ljudskem štetju leta 1923. se je samo 25 odstotkov priznalo k »slovenski jezikovni pripadnosti«. Sicer navaja profesor Winkler, da oddaja glasu za Avstrijo ob priliki plebiscita ni bila še priznanje k nemškemu narodu in da se tudi ljudsko Štetje iz leta 1923. ne da natančno kontrolirati, vendar pravi, da vsekakor kažejo te številke močno padajočo tendenco števila slovenskega življa na Koroškem. Zastopnik koroških Slovencev je k tem izvajanjem že svoj čas izjavil, da se število koroških Slovencev v resnici ni spremenilo; pri ljudskem štetju leta 1923. se je porabila v slovenskem delu Koroške le posebna števna metoda. Občinske števne komisarje je oblast odstavila in njihovo delo zavrgla, na njihova mesta pa imenovala druge komisarje, večinoma učitelje, ki so »popravili« štetje komisarjev, tako da so dosegli postavljeni jim cilj, da so namreč našteli samo toliko Slovencev, kolikor jih je glasovalo leta 1920. za Jugoslavijo. To je dokazoval s podatki iz svoje domače občine: leta 1920. je glasovalo 53 odstotkov za Avstrijo in 47 odstotkov za Jugoslavijo, leta 1923. pa se je razmerje v toliko izpre-menilo, da se je v dotični občini naštelo samo 42 odstotkov Slovencev in 58 odstotkov Nemcev. Pravih Nemcev pa je v tej občini samo 18. _ Na ta izvajanja zastopnika koroških Slovencev je odgovoril te dni državni urad za statistiko s komunikejem, v katerem pravi med drugim: >V krajih, kjer se vrši močan narodni preobrat je veliko oseb, o katerih glede narodne pripadnosti lahko vladajo različna naziranja; ako se presoja njihova narodnost po pokolenju in mogoče tudi po domačem občevalnem jeziku, se morejo prištevati k enemu narodu, ako pa se presojajo po svojem mišljenju in po jeziku, h kateremu se priznavajo in katerega se v javnosti najrajši poslužujejo, tedaj se jih ne more več računati k prvotnemu, temveč k novemu narodu. Te osebe bj se morale vzeti pri liudskem štetju za dvojezične. Ker pa se ta števni način praktično ne da izvesti, se mora prepustiti vsakemu posamezniku odločitev, kateri jezik prizna za svoj jezik in kateri narodnosti potemtakem pripada. Tega pa slovenski števni komi sarji v slovenskih občinah pri uradnem štetju lete 1923 niso upoštevali, ker so sw postavili na stališče, da so osebe slovenskega pokolenja Slovenci«. »Gre torej tukaj — nadaljuje komunike — za dvoje bistv«* no različnih stališči Avstrija zavzema stališče, da je jezik, h kateremu se človek pri znava (torej njegovo subjekti rno aarodno mišljenje) edino merodajen za določite* njegove narodne pripadnosti. Pri razmerah, ki vladajo na Koroškem, pa se ne sm* prezreti, da mora manjšinsko pravo in vzgoja manjšine prenehati pri osebah, ki so se, četudi izvirajoč iz manjšinskega naroda, manjšini prostovoljno odpovedale; pomenilo bi narodno zatiranje.- ako bi se za take osebe od njihovih bivših sonarodnja-kov delal pritisk. Avstrijsko ljudsko štetj« bo zato v letu 1931 vprašalo naravnost po narodni pripadnosti. Rezultati, ki se bodo na ta način dosegli bodo spravili Jasnost tudi v narodne razmere na Koroškem«. V Avstriji si bo moral torej vsak sam določiti svojo narodnost, pri čemur se mn ne bo treba ozirati na svoj materni jezik ia tudi ne na jezik, ki ga govori s svoiimi domačimi ljudmi. Ake zna par nemških be-sedi, že spada k nemškemu narodu, ker je to njegov občevalni jezik — četudi samo ■ priseljenimi nemškimi uradniki in rajhov-skimi posestniki. Zato bo skrbela agitael-javseh tistih korporaeij. kojih eilj je. v teku ene generaeije iztrebiti slovenski iivelj iz Koroške. Toda zavednost koroških Slovencev bo prekrižala njihove nakane. —«— Lep uspeh dveh rumunskih letalcev Bukarešta, 27. Junija g. Včeraj se Je posrečilo dvema rumunskima voiaSkima letalcema v 12 urah preleteti 2.000 km dolgo progo iz Bukarešte v Varšavo in nazaj. .Letalca sta letela s povprečno hitrostjo 187 km na uro. Slovesna otvoritev tramvaja na Vič Svečanosti je prisostvovalo nad 10.000 ljudi — Praznično razpoloženje Vičanov — Velik naval na nove vozove Ljubljana, 27. junija. Delo je srečno končano, za šiškarji »o tudi Vičaati dobili tramvajsko »vezo z Ljubljano. Po dopoldanskem komisijskem ogledu je bMo ugotovljeno, da je nova pro« ga na Vič. dolga 1 km in 700 m, sposobna za obrat Proti večeru je pri vozilo ie okoli 17.30 pred kavarno »Zvezda« pet novih tramvajskih voz, okrašenih s cipresnimi^ girlan-dami iz mestne vrtnarije rn z državnimi (zastavami. Nekoliko pred 18. so zasedli prve vozove člani komisije, ki je dopoldne pregledali progo, člani občinskega sveta z županom dr. Dinkom Pucom na čelu. zastopnik bana načelnik trgovinskega oddelka dr. Rudolf Mam, policijski upravnik g. Kerševan, sreski načelnik dr. Rudolf Andrej-ka, prorektar univ. prof. dr. Milan Vidmar, konstrukter univ. prof. Lobe in drugi odlični gostje. V zadnje vozove pa se je vsedlo tudi mnogo povabljenega ob« činstva. Od »Zvezde« dalje vso pot je tvorilo občinstvo sila gost špalir. Na Borštnikovem trgu se je prvi voz ustavil in za njim drugi ker jih je tam pričakovala množica meščanov dvorskega okraja. V njihovem imenu je pozdravil učitelj Potočnik g. župana in ostalo družbo ter se zahvalil, da je dobil okraj cestno železnico, hkrati pa izrazil željo, da bi se tudi na Borštnikovem trgu določilo postajali« šče. Nato so vozovi med vzkltkanjem množice odrdrali dalje proti Viču. Na Tržaški cesti pri Stan in Domu je pričakovala dohod prvega tramvaja ogromna množica vi* škega prebivalstva z županom g. Jurijem Petrovčičem n* čelu. Pred meseci ustanovljena godba Vič-Glince ie zasvirala m na* rodne noše so začele obsipati prvi vo« s cvetjem. Žumn Petrovčič je toplo pozdravil goste. Zahvalil se je g. žunanu dr. Pucn m drugim faktoriem za trud, da se je uresničila stara žrlia viškega prebivalstva. Zaključil je z vzklikom: *DobrodoSliJ Pot je prostale Za pozdrav se je zahvalil predsednik MD dr. Fettich. Formiral ae je nato kar veli- Stroga obsodba zaradi karambola na Dunavu Beograd, 27. junija, p. Danes je sodišče izreklo obsodbo v procesu proti kapetano-ma parnikov »Zagreb« in »Franchet d Esperey«, ki sta trčila na Dunavu. Kape* tan parnika »Zagreb« Milan Batalo je bil obsojen na tri leta ječe, krmar istega parčka Borivoj Jovanovič na 2 leti ječe, kapetan parnika »Franchet d' Esperey« Ka* ranovič na 2 leti ječe, razen tega pa morajo vsi trije povrniti državi 2,188.000 Din, kolikor znaša škoda, povzročena na par-niku »Franchet d' Espercy«. Vseslovanski kongres dermatologov v Beogradu Beograd, 27. junija, p. V dvorani fizio« loškega zavoda je bil danes svečano otvorjen drugi kongres dermatologov. Udeležu« jejo se ga poleg številnih znanstvenikov lz naše države tudi najodličnejši znanstve* niki iz Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Rumunije, Francije, Grčije, Turčije in Švedske pa tudi iz Avstrije in Nemčije. Kongresu predseduje beograjski univerzitetni prof. dr. Gjurica Gjorgjevič Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopnik kralja general Veljkovič, minister dir. Pre* ka v imenu vlade, zastopniki posameznih ministrstev ter številni zastopniki diplomatskega zbora. Takoj po otvoritvi kongresa je bila odposlana vdanostma brzojavka Nj. Vel. kralju, nakar se je predsedujoči zahvalil vladi za podporo, ki jo je izkazala pri organizaciji kongresa. V imenu vlade je pozdravil kongres minister Preka in mu poželel kar največ uspeha. Nato so govotrili zastopniki posameznih narodov, nakar je kongres takoj prešel na dnevni red. Sledili so referati o raznih strokovnih vprašanjih. Kongres se bo jutri nadaljeval. Kongres PENa v Haagu Haag, 25. junija. Nizozemci so pripravili čuda za zborovanje PENa. Bogastvo in prijazna gostoljubnost nas spremljata vselej in vsak čas. Kongresa se je udeležilo 31 držav (vseh skupaj je 45), ki so poslale približno 400 delegatov. Seje se vrše v veliki dvorani Binnenhofa. Prvi dan je predsedoval Ho* landec, drugi dan Belgijec in tretji dan Madžar. Važnejših predlogov to pot ni bilo. Z nekaterimi izpremembami so sprejeta pravila. Naše člane interesirajo iz-premembe. Veliki narodi imajo v bodoče tri glasove, centri pa se lahko osnujejo povsod, po literaturah, toda v sporazumu z glavnim centrom dotične države. Zmagal je predvsem princip literature, čeprav je bilo prvi dan bojno glasovanje. Soglasno in z velikim navdušenjem je bil sprejet apel na države, da bi ravnale s političnimi in verskimi preganjanci člove* gko. Pozneje sporočim besedilo. Prav tako topio so navzoči pozdravili nemški, poljski in francoski apel za mirovno politiko. Naša delegacija je povabila na današnji seji PEN. da priredi L 1933. kongres v Jugoslaviji. Spreieto. Med slučajnostmi je bil preči tan predlog nekega založnika, ki je pripravljen izdati pregled prevodne literature in pozneje, če bi PEN dal svoje posvetilo, tudi pregled vse sodobne literature v treh zvezkih. Za ta pregled bi napisali uvod Galsworthy, TTiomas Mann in Jules Romam!. Izmed navzočih par imen: Galsworthy, Theodor Daeubler. Dawson Scott, Wasser-mann, Salten, Vermeylen (Belgijec), šiš* .manov (sin šišmanova, ki je bil v Oslu), Tze Hsiung Kuo (Kitajska), Duhamel, Cre-mieux. O' Ekmnell, Svensson, Bandrowski, Goetel, Čapek, Langer. Šalom. Asch, Opa-tosehu (Nevrvork) itd. itd. ..... V naši delegaciji so Jovan Lhičic MeŠ-trovi«* Č"TČ'n. dr. Gruden. Kaš"iin Pi-rer/vvm. ^'<-velna delegata dr. SM» .Tu? KraW Zelo pogrešajo Zupančiča, p-katerem ws novsod sprašujejo. Za nrvo silo. upam. zadostujejo te vrstice. O lepotah in dobrotah, zanimivostih ' pozneje. Ju* Kozak. Časten sprevod. Na čelu je korakalo 11 je«, decev v narodnih nošah z državno zastavo, godba, za njo pa so korakali: župana dr. Dinko Puc in Jurij Petrovčič, sreski načelnik dr. Andrejka, podžupan prof. Evgen Jarc, obč- svet Josip Turk in predsednik maloželezniške družbe dr. Fettich. Blagoslovitev železnice. Sprevod se je ustavil pred viško cerkvijo. Množica je narasla na 10.000 glav. Med topovskimi streli je g. župnik p. Teodor Tavčar blagoslovil železnico. Viški fantje so krepko streljali iz starega topa, ki_ so ga j>ripeljali iz sosednje vasi Brda. G. župnik je pred blagoslovom imel kratek nagovor, v katerem je zlasti poudarjal velike zasluge Ljubljane za modernizacijo viške občine. Pred petimi leti je iz Ljubljane prvič zasvetila električna luč. a pred dvema letoma je kar na tihem pritekla iz mestnega vodovoda prva zdrava voda, sedaj pa je speljana električna cestna železnica, ki je brezdvomno velike važnosti za napredek delavske občine. Vozovi so nato krenili dalje do konca pri km 2.700, do gostilne pri Pavliču- Redni promet se ja takoj pričel in je bil velikanski naval na vozove. Za povabljene goste je bila v telovadnici viškega Sokola prirejena zakuska med katero so bile izmenjane prav iskrene zdravice, ki jih je otvoril viški župan gosp. Petrovčič. Spominjal se je tudi žrtev za našo svobodo in nazdra* vil Nj. VeL kralju. Iz seje upravnega sdbera Mita* ieleznlee. Upravni odbor cestne železnlee j® na da« našnji popoldanski seji sklepaj o važnih zadevah cestne železnice. NajvažnejS skla-pi so bili: 1.) Sklep o odpravi napitnine »stane v veljavi, pač pa se razdeli ob novem leta enakomerno med vse vozovno osobje 1 % letnega inkasa. 2.) 50% jutrišnjih dohodkov na vseh pr»« gah tramvajske železnice se razdeli enakomerno med vozovno osobje. 3.) Inž. Janko Ženko je imenovan za direktorja cestne železnice, knjigovodji Mihaelu Nečemarju pa je poverjeno vodstvo vseh komercijalnih poslov. Bombne eksplozije v Genovi Genova, 27. junija, s. V noči od včeraj na danes je eksplodiralo v raznih delih imesta 35 bomb. Eksplozije v splošnem niso imele hudih posledic m je popokalo lo nekaj šip. Atentati so očividno demonstrativnega značaja. Bombe so bile izdelan« zelo primitivno, kar kaže, da izvirajo od nestrokovnjakov. Šahovska ofimpflada v Prag! Praga, 27. junija h. šahovski urednik »Narodnih Listov« objavlja pregled Izgledov za zmago na šahovski olimpijadi v Pragi in ceni kapaciteto jugoslovenske delegacije, ki jo označuje kot briljantno, zelo visoko. Urednik je mnenja, da morajo češki šahisti kljub prejšnjim zmagam računati s tem, da jim lahico dobro podkovana avstrijska ali jugoslovenska šahovska elita odnese zmago na praški olimpijadi. Prva zmaga Avstrijcev za srednjeevropski pokal Vlenna Bocskai 3:0 (2:0) Dunaj, 27. junija g. V prvi tekmi za srednjeevropski pokal Je danes Vlenna premagala Bocskai iz Debrecina s 3:0 )2:0). Dunajčani so bili posebno pred odmorom v veliki premoči in Gschweidl je mogel v 7. in 10. minuti za&itl dva gola. Ce bi bili imeli Avstrijci malo več sreče, bi bil rezultat prvega polčasa še višji. Tretji gol je zabil Hoffman z glavo po stre-ljanem kotu. Tekmo je sodil Cehoslovak Krist. Gledalcev je bilo »samo« okoli 4.000. Vremenski pregled Zagrebška vremenska napoved za danes: Stalno, precej vedro toplejše vreme z zmerno spremenljivo oblačnostjo. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki je minule dni šla preko kontinenta, se je umaknila proti vzhodu. Za njo pa je prišla anticiklona in nastopilo je vedro vreme. Anticiklona je prišla z Oceana, prekrila večji del južnega kontinenta, ter povzročila stalnejše in vedrejše vreme v vseh krajih. Barometerskj pritisk je v splošnem porasel za 3 do 6 mm, največ na severu, temperature pa so padle za 2 do 10 stopinj, največ na jugu in vzhodu, najmanj pa v severnih pokrajinah. Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: Jasno vreme se bo držalo nekaj dni; vedno bolj topla Po dolgem presledku se je v tem tednu vremenska situacija nad Evropo temelji* teje spremenila. Končno je vendar spet do« spela na naš kontinent velika depresija z Atlantskega oceana ter povzrocla, da je njen vetrovni vrtinec zajel malodane vso celino od skrajnega severa daleč na jug ter temeljito razmešal zračne mase. De« presija se je pojavila že v nedeljo zapad« no od Norveške, a se je že do ponedeljki zjutraj prestavila s svojim središčem' nu srednjo Norveško, v torek zjutraj pa je bila' že nad Finsko in severnim Baltiškim zalivom. Na tem potu je povzročila seve« da poslabšanje vTemena, oblačnost, de* ževje in ohladitev. Nash krajev nepo* sredno ni dosegla, marveč je 06tal njen učinek omejen na severno polovico Evro« pe. Toda njen vetrovni vrtinec je sprožil na široko gibanje severnega zraka v smeri proti jugu; ta hladnejši tok je preplavil tudi srednjo Evtopo ter se potisnil pod razgrete kontinetalne zračne mase; tako se je nad osrednjim* deli naše celine raz* vila posebna manjša depresija, ki je pre« vrgla naše vreme, najprej v sredo bolj na" zapadu, potem v četrtek tudi vzhod« neje. dočim se je bolj ia jugu, nad nami, zneslo dodobra šele v petek. Po tem potu je hladni zrak z daljnega polarnega scve« ra dospel prav do nas ki še dalje na Sto dozemdko morje ter na svojem prodira n hi povsod sprožil deževje, ponekod z nevih« tami in viharjem, povsod pa z znatno ohladitvijo,- ki je, vsaj z-> nekai časa. pre* k'nih pravo poletno vročino. Visok zrač« n? tlak. ki je pritisnil za odhajajočo depre« s'jo je koncem tedna zavl 'dal zopet nad srednjo Evropo, povzročil zijasnitev "n umiritev vremena, knr pa pomeni, da se stara igra lahko prične znova. i , > JUTRO« It - i ...........® ^ Naši kraji in ljudje I fe i * • 1 »• v f I ^o«151 direktor dr. Steblnger, Narodno ga« XV ^T (\k r dnh ra živi še vedno med nami m mun kaže* pot, ki naj jo hodimo. Toda kljub temu pogrešamo dr. Žerjava na vsak korak, pogrešamo zlasti njegovo neizčrpno iniciativnost, njegovo optimistično energija In tako vedno iznova čutimo in spoznavamo, kako ogromna je izguba, ki nas je zadela 28. junija 1929 s smrtjo dr. Gregorja Žerjava. Njegov spomin v naših srcih pa bo ostal svež tn pvetel, spojen z globoko hvaležnostjo za vas, kar nam je dal s svojo dušo, s svojim umom in svojim delom. ©m par mescev bo postavfjen In odkrit na ljubljanskem pokopališču nagrobni spomenik nepozabnemu in velikemu pokojniku. Kakor je bilo Žerjavovo živ-ljensko delo posvečeno vsemu narodu, tako bo njegov spomenik izraz hvaležnosti in spoštovanja vsega naroda, saj bo zgrajen s prispevki iz vseh jugoslovea- fkih krajev. __ Spomenik je ▼ delavnicah g. Knnovar-jta že do polovice dogotovljen; na grobu bo tvoril monumentalno umetnino, ki bo dostojna velikega Žerjavovega duha in ki bo ob enem pričala o haležnosti naroda do svojega voditelja. Tako se bomo tudi na zunaj vsaj skromno oddolžili svojemu pokojnemu voditelja Peter Graselli dopolni! 90 let LJubljana, 27. JonlJa. mstarejS politik, novinar, Sokol ln prvi. slovenski župan bele Ljubljane obhaja na vidovdan svoj 91. rojstni dan. To je g. Ljubljančani! V petek smo pokazali bratom lz savske banovine, ki so prišli iz Amerike na izseljeniški kongres v Ljubljano, da znamo ceniti naše izseljence to na dan sv. Petra to Pavla, dne 29. junija, je naša dolžnost pokazati, da ljubimo nič manj tudi naše brate in sestre iz dravske banovine, ameriške Izletnike, člane »Kranjske Slovenske Katoliške Jednote« v Jolietu, ki obiščejo ta dan svojo domovino. TI Izletniki bodo dospeli dne 29. junija, to je na dan sv. Petra ln Pavla, ob 7. na Jesenic«, kjer Jih bo pozdravil posebni sprejemni odbor, kateremu načeljuje g. dr. Kogoj. Izletnikom bo na Jesenicah prirejena zakuska, nakar bodo nadaljevali vožnjo proti Ljubljani, kamor bodo dospeli ob 9. dopoldne. Po sprejema na glavnem kolodvor« ln odložitvi prtljage v posebno za to urejene garderobe v hotelu Miklič Je skupni odhod ob sviranju godbe k maši v stolnico, od tam vrnitev v hotel Miklič, kjer bodo imeli Izletniki skupen obed. Popoldne ob 15. Je odhod t. novim tramvajem na Vič, da počastijo člani KSKJ na ta-moSnjem pokopališču počivajočega soustanovitelja Frančiška Susteršiča. Vabimo vse prebivalstvo k sprejema teh nažih dragih bratov in sester, ki se v kratkem vrnejo nazaj v svojo novo domovino, kamor bodo ponesli dober naš sloves ta kjer bodo razširjali dejstvo, da domovina ljubi svoje izseljence in da ni pozabila na svoje otroke v tvjini. Posebno se vabijo k sprejemu dame oz. gospodične v narodnih nošah, društva z zastavami ia skatitl v kroju. _____ Oblečemo Vas elegantno od nog do gltre za mal denar zelo ugodno. — Tndi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 vodil direktor dr. Stebinger, Narodno ga« lerijo, kjer jih je sprejel upravnik Ivan Zorman, m Narodni muzej, kjer jim je razkazal znamenitosti direktor dr. Mal. Ob 11. so se slovaški akademiki z avtobu* som, ki ga jim je blagohotno preskrbela mestna občina, odpeljali na Bled Sprem« ljalii so jih prof. dr. Burian in delegati ljbljanskih kolegov. Pred Parkhotelom jih je v imenu snujoče se Jugoslov.»čeŠkosk>v. Lige sprejel dr. Zvonimir Janežič, v čigar spremstvu so si ogledali Bled, posetiii »otok želja «ter se vpisali v »Suvoboru« tudi v dvorsko posetno knjigo. Zvečer so se vrnili v Ljubljano. Z brzovlakom o polnoči ao se slovaški gostje z najboljšimi vtisi iz Ljubljane in Bleda odpeljati v svojo lepo domovino pod Tatramd. Biserna poroka na ljubljanskem gradu Žrtev viharja na Bledu Bled, 27. junija. Kakor seno fe poročali, je razsajal pre« teždo nedeljo poipoddne »Sem vohar oa Blo« du, ki je povzročil tudi več nesreč. Na> huje je bfl poškodovan g. Franc Taanhyns, upokojeni inšpektor češkega dekrve&eg* zavarovanja iz Prage. Ko ee j« vračal go« spod Tamhvna usodnega dno » svojo eo« progo s izjprehoda proti dom«, je padel oa njega z ogrodja pri Prajproimikovi vili ve» lik in težak tram, ki ga je vihar treščil na cesto. _ _ Tram je modno ranfl C T*mhjwo pe Ljubljana, 27. junija. Upokojeni sodni oficijal g. Anton Per-Jatelj obhaja s svojo 84-letno soprogo Ano v kratkem času že drugi jubilej. V maju je dopolnil 90. leto, sedaj pa čestita zakonca praznujeta spomin, ko sta si pred 60 leti na Veseli gori pred oltarjem obljubila, da bosta vzajemno prenašala vse težave to radosti tega življenja. Bisernemu ženinu ta njegovi nevesti želimo še mnogo zdravja ta srečno živliensko jeseni Pred sokolsko svečanostjo v D. M. v Polju ▼ Polju se je pred 12 leti ustanovite sokolska četa ta je bil njen prvi starosta po- kotni šolski uoravitelj Anton Drašček iz Peter pl. Graselli, ki se je s svojim delovanjem za večno vpisal v knjigo naše zgodovine. Bil je med ustanovitelji Ljubljanskega Sokola, matice vsega poznejšega Sokolstva v Sloveniji m v Jugoslaviji, nadalje soustanovitelj Glasbene Matice, Dramatičnega društva in Društva tipografov. Nešteto spominov ga veže na vse kulturne, politične in gospodarske pokrete v Ljubljani v dobi zadnjih 70 let. Velezaslužnemu javnemu delaven iskrene čestitke k rojstnemu dnevu! Da nam ostane zdrav najmanj še do stoletnice! Pri apnenjn arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove< vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenjaki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo na polju stransko ohromelih t »Franz Jo-sefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. mu )e »uda zdravnik g. — -Drogi dan ao ga prepeljali s reševalnim av» tam v ljubljansko Leonišče. ^ Gospodu Tamhyni, ki je vrfk prtjate* Skrreocerr in reden obiskovalec naše Go« renjske, fcKmo skorajšnjega okrevanjal Slovaški akademiki v Ljubljani LJubljana, 27. Junija. V potek zvečer so z braovlakom iz Za« groba prispeli v Ljubljano siušaiteJji in shi» šateljioe filozofske fakultete in slovanske« gi seminarja na slovaškem vseučilišču v ratisiavi, ki »e nahajajo na študij. po« kovanju po Jttgosiaviji. Ekskurzijo vod rta rektor onrrerze prof. dr. A. Pražšk in lek« tor »bohrv. jezika prof. R. Kovijanlč. Na kolodvoru eo jih pozdravili v imenu Ju« gosiovenskx>«češkoslovaške Lige predsed« nfc Rasto Pustoslemšek, v imenu ljubi jan« ake unaverae dekan fflozofske fakultete prof. dr. Kelemina, v imenu ljubljanskih »akademikov pa jur. BrecelJ. Sprejema se 5e udeležilo kljub skratfno slabemu vreme« mi številno občinstvo, predvsem p« mno« go slušateljev in slušatelj« ljubljanske univerze, ki m izročili svojim koleginjam fes Bratislave pestre šopke svežih nagljev to vrtnic. Ob po4 22. }e bfta na verandi restavra* rije »Zvezde«! večerja, ki jo je na čast gostom s podporo mestne občine priredila *Jugce!ov.«čeŠkos(lovaška Liga« in ki jo je s priznano veščo roko aranžiral Ligin od« bornfk restavrater Krapeš. V imenu Lige je tu pozdravil goste v čustvenem govoru predsednik R. Pustostemšek, poudarjajoč zlasti, da so bili Slovaki in Slovenci nekoč eno, kar dokazuje že dejstvo, da oboji še dan« imenujejo svoj jezik — slovenski. Podpredsednik dr. Egon Starč se je spo« minjal skupnih borb za vseučilišče in po« zdravi goste v imenu ljubljanskega me« ščanstva. V imenu Aleksandrove univerze je govoril dekan dr. Jak. Kelemina, ki je zLasfc naglašal potrebo tesnejših stikov med ljubljansko in bratislavsko univerzo. V imenu češkoslovaškega zastopstva m Ceškosilov. Oboe je izrekel dobrodošlico bratislavskim gostom konzuil inž. Jos. Ševčik, za slušatelje ljubljanskega vseuči« lišča pa jur. BrecelJ. Za pozdrave se je v lepo zasnovanem govoru zahvalil rektor dr. A. Pražšk, ki je zksti poudarjal, da je poset slovaških akademikov bratski Jugoslaviji mišljen kot del proslav desetletnice obstoja slo« vaškega vseučilišča v Bratislavi. Govorila sta še tehm. vodja ekskurzaje prof. R. Ko« vijanič in predsednik društva slušateljev fil. fakultete »Lud. Štur« Jos. Barat, ki sta se zahvaljevala za presrčen sprejem, ki so ga bili slovaški gostije deležni v slo« venski prestolnici. Prireditev je ootekila v najlepšem razpoloženju, zlasti ker je med večerjo ubrano pel akademski pevski zbor. Danes dopoldne so si gostie ogledali dr« f«vno knjižnico oa Poljanah, kjer jih je Zaloga, V sokolski četi so se zbirali naši najboljši možje v zavesti, da Je Sokolstvo opora naše bodočnosti. Sokol v Polju se lepo razvija ta bo v nedeljo 5. Julija proslavil slavnostno razvitje svojega prapora, ki ga je krasno izdelala soproga staroste, ga. Albina Reševa. Prapor Je razstavljen v izložbi ljubljanske modne tvrdke »Elite« v Prešernovi ulicL Pozor! čitajte! ZNIŽANE LETNE CENE! Danes ob 7« in 9* BOMBE SMEHA IN ZABAVE! Telefon 2124. cengs*" esa m trn 1 l\\wA\ vss0 ..lil' štedi ■ Fino perilo V šesttedenski telovadni šoli ČOS Kako vežbajo mlacfi prednjald slovanskega Sokolstva Praga, 27. jonija. orodju, tretji zopet Študirajo skupine Jt*L »TyiSuv dan«, fivd spomenik očeta eo« kolstva, — mogočno stojiš na prelepem kra« jn levega ! brega Vltave! Prelepi dom, srce sokolstva, v tebi ee uresničujejo vse one velike ideje in misli, ki jih je započel Tyrš. Mogočni so domovi trakti, a za življenje, ki biva v njih, še skoraj premajhni", saj črpa odtod svoje sile vse 6lovan6ko sokolstvo. Geslo »Zdrav duh le v zdravem telesu« se ta izvaja v polni meri. Vsako leto pohite iz Ty^evega doma med slovanske narode stotine mladih izvedbanih prednjakov. Te« čaj sledi tečaju in vsako leto 6e vrši tudi najvišja sokolska šola, zvana »Šesttedenska telovadna šola ČOS« v katero se »preje« majo kandidati vseh slovanskih narodov. Srce mi je močneje zatripalo, ko sem Sploh eo dopoldnevi navadno namena eni praksi, ki se seveda podpira s teorijo, le tu in tam sledijo praktičnosti idejna proda« vanje. Ura je pol ena, priSei je čas fcoela i* opoldanskega odmora. A to ni čas počitka, temveč ponavljanja in studi ranja. Kocnaj utegneš mimogrede napisati kako poročilo svojcem, že te kliče služba, treba je rti k popoldanskim uram. Sedaj bolj pridejo na, »voj račun lahikoaftletiki. Gimnastične vaj«, skok, teki, razni meti, panoga sledi pa« nogi, tečajniki porazdeljeni v vrstah se raz« vrstijo in letno telovadišče se spremeni v pravcato mravljišče. Prosti telovadbi etedi* jo igre, ki naj jih ponesejo tečajniki med sokolsko mladino in jo s peetr mi igrami Tečajniki z glavnim učiteljem Franto Erbenom v sredini Zvočna šaloigra, v glavni vlogi: Charlotte Ander, Felix Bressart, Camila v. Hol-Iay, Adele Sandroek, Ralph A. Roberts drnsL SALVE SMEHA! Elitni kino Matica Telefon 2124. vstopil na dvorišče Tyrševega doma. Ne. kako plašni so mi bili koraki, a v srcu mi je plul ponos, češ: »Tudi tebi je usoda naklonila, da črpaš iz tega najvišjegag so« kolekega vira!« Bil sem namreč sprejet edi« ni" iz Dravske banovine. Ni bilo veliko ča« sa za razmišljanje, že 9em se znašel v kro« gu ostalih bratov. Desnica je stiskala des« nico, kakor to le more brat bratu, Slovan Slovanu in krepki »zdravo« je zadonel v pozdrav. Našel sera ostalih osem Jugoslo* venov, ki so bili sprejeti, dalje brata Ru* sa in Poljaka, ostali so pa bili Cehoelovaki. Vseh tečajnikov je 41. < ^ l t Začelo se je delo, izčrpno, sokoleko, kakršnega le zmore Sokol, poln volje t'n idealov. Jedva zabrni zjutraj ob 5. uri zvon« ček budnico že urejuješ svojo posteljo, hi« tiš pod prho, ki ti je na razpolago, mrzla ali topla. Ni še minilo pol ure, že vsi v »stroju«. Dežurni nas povede v jedilnico in ob 6. uri smo že na delu. Vse gTe po goto« vem redu, discplina vznika sama. Kako lep je v jutranjih UTah pogled na letno telovadišče! Tu vadi skupina na dro« gu, ondi na krogih, a vse pod vodstvom starih praktikov. Ura sledi uri, vse je ve« zano, brezhibno, kakor more biti le takrat, če vodi tečaj izkušeni in priznam" mota, kakršen je brat Franta Eiben. Zopet dru« gič smo v telovadnici. Ta, ena izmed naj« večjih in po vseh predpisih grajenih telo« vadnih dvoran napravlja že sama na sebi mogočen vtis. Toplo je človeku pri srcu, ko . gleda skupine pr' delu. Tu vežiba oddelek | razvedrijo. Dnevno delo zaključijo spe* predavanja, razgovori in razglabljanja — saj sokolska miselnost je velika to trebalo bd posebnih študij, da jo človek dodobra razume. Svojevrstno je fMjenje na Vltavt Pe dvakrat tedensko je na sporedu v jutranjih urah plavanje in skoki v vodo, v večernih pa veslanje. Toliko, da čut'mo toploto ju« tranjih solnonih žarkov, že smo v velikem vojaškem kopališču. Tu ni mraza, ni str*« hu, skok sledi skoku, temu zopet sistema« tičen pouk o pravilnem plavanju. Že sta minili predpisani uri in četa se vrača ob donečih zvok h čeških koračnic, ko se Pra« žani šele prebujajo. Drugič zopet veslanje: vee, prav vse je na programu za vsestransko izvežbanje in okrepitev telesa m duha. In naj pride kdo s trditvijo, da sokolski sistem ni popoln! Odgovor so mu mogočne armade sokolstva m njih uspeh. Veliko je delo. fizično to duševno, k ga zabteva od poedinca ta najvišja šola ČOS. A zmagujemo to dete z lahkoto, ker se dela z radostjo in ljubeznijo- Veliko bomo po sklepu nesli s seboj na svoje domove, a največji in najlepši bodo menda spomini na ono bratsko harmonijo, ki nas je kot zastopnike posameznih slovanskih plemen ves čas spajala m docela približala. Saj je predvsem sokolstvu dana naloga z geslom: »Kdor Slovan — ta Sokol«, da spet polagoma združuje po sovražnikih razcepljeno SS.'TA'- i MiM, M* iz Cdm Važna zveza med Radovljico In Kamno gorico Gradba novega mostu preko Save— Za napredek tujskega prometa Radovljica, 26. junija Se pred kakimi 20. leti je zgradila podružnica SPD v Radovljici na ugodni točki na Savi brv, ki je vezala Radovljico z desnim bregom, s tako zvano Hosto. Ta točka je za brv pripravna zaradi tega, ker se nahaja tukaj sredi Save visoka skala, primerna za oporo. Brv so uporabljali domačini, kajti pot iz Kamne gorice, posebno pa iz Lipnice in Mošnje v Radovljico je bila zelo skrajšana. Kaj radi pa so hodili čez brv tudi turisti. Brv je ležala v slikovitem delu Gorenjske. Prav lepo je na tej točki obrežje Save, še lepša pa okolica. Pot preko brvi se je vila po prijetnih senčnih gajih, da popotnik sploh ni občutil niti sredi poletja neprijetnega žgočega solnca. žal, je brv po nekaj letih odnesla narastla Sava. Med vojno se ni nihče brigal za brv, pač pa se je pričelo zanimanje takoj po vojni. Ostalo bi pa bržčas še sedaj pri pripravljanju, da se ni zavzel za stvar prijatelj Kamnogoričanov g. dr. R. Fux, ki kaj rad prihaja v Kamno gorico na poletni oddih. Banska uprava je dovolila za zgradbo 20.000 Din, nekaj pa bodo zbrali domačini in darovali tudi potrebni les. Načrt predvideva v sredini toka močan železo-betonski steber. Med skalno oporo in stebrom naj bi bil tudi most iz železobetona, ostali del, ki bi bil nad vodo samo v primeru povodnji, pa lesen. Ta del bi lahko popravili brez posebnih težav v primeril, da bi ga odnesla močno narastla voda, dočim bi močni železobetonski del lahko kljuboval še tako visoki vodi. Ko bo most postavljen, bodo v naše kraje gotovo prihajala izletniki, saj bo iz Kamne gorice v Radovljico le pičlih 40 minut hoda. Poset Kamne gorice je zelo zanimiv že zaradi naše najstarejše industrije, ki ji ni para ne samo v Sloveniji, marveč v vsej zapadni Evropi ne. V Kamni gorici je ostalo še precej tako, kakor je bilo pred 100 leti. žal, da so tudi tej stari industriji šteti dnevi in da bržčas ne bo mogla dolgo kljubovati napredujoči tehniki. Zelo zanimive so tudi zgradbe, ki so po večini stare že nad 100 let, najstarejše pa gotovo nad 700 let. V teh hišah so se rodili slavni možje in matere naših najslav- nejših mož. Kamnogoričanka je bila mati žige Zoisa, sestra znanega misionarja dr. Maksa Kappusa. Dve stoletji kasneje se je rodil v Kamni gorici Matevž Langus, čigar sosed je bil znani politik in pesnik Lovro Toman. Kamna gorica pa nam je dala tudi med Slovenci, žal, zelo malo poznanega, toda med svetovnimi prirodoslovci nesmrtnega dr. Frana Magušarja, ki je bil kaj bridko občutil grenko življenje slovenskega študenta. Vzela ga je vojna v najlepši življenski dobi. Letos pa je umrl v visoki starosti za našo državo zaslužni Kamnogoričan Aleksander Toman. Vse stare stavbe, izvzemši tistih, ki so jim nekateri posestniki v neokusni želji po smešni modernizaciji spremenili strehe, pričajo v davnih lepih dneh, ko je v Kamni gorici in sosednji Kropi cvetela železarska industrija. Prijetni so tudi izleti bodisi oddaljenejši kakor tudi kaki najbližji vasi. Razvedrilna je pot k mineralnima vrelcema, nazvanima »kisla studenca«, v Vrčico, na Dobravo, na razvalino Pusti grad, kjer so nekoč domovali mogočni Celjani, v Koljnico k izviru Lipnice, na planino Vodice, kakor sploh po vsej Jelovici ali pa preko Jelovice v Bohinj ali na šest do sedem ur oddaljeni Ratitovec. Za udobnost poti, da ne bo preveč blatna, bodo 2e skrbeli domačini. Upamo, da bodo pričeli kmalu z delom. Popravljajo sedaj tudi cestno zvezo med levim in desnim bregom pod Radovljico. Ker je bil prehod pod mestom Radovljico čez železniško progo že zelo slab, se je državna železnica baje na zahtevo sreskega načelnika iz Radovljice le odločila, da naredi ves most iz železobetona. K sreči so pričeli z delom še precej pravočasno in bo most gotov pred glavno tujsko sezono, ko v Kamno gorico prihajajo tujci z Bleda z avtomobili. Po tej cesti vidimo drčati večkrat tudi dvorne avtomobile: Nj. Vel. kralj in kraljica kaj rada posečata naše kraje. Most gradi znana firma Slavec in drug iz Kranja. Dograjen bo v nekaj dneh, prometu pa prepuščen sredi prihodnjega meseca. Vse vasi na desnem bregu Save pri Radovljici pričakujejo, da se bo tudi v tem delu nekoliko dvignil tujski promet in nudil vsaj nekaj dohodkov lepi, a revni pokrajini. čiidna borba za milijonsko dedščino Spor, ki vzbuja veliko Beograd, 27. junija. Beograjska javnost se zadnje čase bavi z vprašanjem, ki bi drugje, kjer take sen« zacije sploh ne morejo in ne sinejo priha» jati v javnost, povzročilo ne samo splošno začudenje, temveč splošno ogorčenje in obsodbo. Ker se pa v Beogradu take stro« go osebne, rodbinske stvari ne jemljejo tako strogo in se, pač po krivdi samih naj« ožjih udeležencev, smatrajo za stvar, ob katero se more obregati vsakdo, vsa jav« nost, se pač sedaj po vsem Beogradu in ipovsod kjer se čitajo beograjski listi, jav« , koje vere bio*. Naselbina Grnik ima po večini musEroansko prebivalstvo, v njej on v oko« Kranjska gimnazija - ustanovljena pred 1Z0 leti in obnovljena pred 70 leti Enai, 27. junija. Ob fctoMl TOb*aanski proslavi se spominja mesto Kranj in nj^on gimnazija dveh velevažnlh dogodkov v ^jem kulturnem razvoju: ustanovitve francoske gimnazije pred 120 leti in njeno obnovitve kot nižje gimnazije pred 70 leti. V ta namen je izdala gimnazija spominsko letno poročilo, po katerem bodo gotovo % veseljem segli njeni številni nekdanji gojenci Mesto Kranj je imelo v srednjem veku svojo župno šolo, v reformacijski dobi eelo župno in evangelijsko mestno šolo, v dobi prosvetljenega absolutizma je prejelo tri-razredno glavno šolo, toda za gorenjsko mladino teko potrebno srednjo šolo % je preskrbe! plemeniti maršal Marmont, vojvoda dubrovniški ki je bil prvi pa tudi ta j boljši generalni guverner i 1800. od Nfepoleona L i»tanovljenlh »Ilirskih provinc«. Francoska vlada Jo preuredBa upravno razdelitev pridobljenih dežel ter ustvarila mestno občino »Veliki Kranj« s 7548 prebivalci (L 18U), ki je obsegala tudi okoliške vasi. Mestna naselbina sama je štela približno 1800 prebivalcev v 263 hišah. Na čelo mestne uprave je postavila frankofila dr. med. Natalisa Pagliaruzzija, imetnika kranjske graščine (sedaj sresko načelstvo). Meru sta pomagala dva pristava; posebno se je odlikoval prvi pristav Andrej Orehovnik. Med sedmimi municipalnimi svetniki srečamo pivovarnarja Joseka, tvorničarja Focka in trgovca Trpinca. Francozi so uredili v Kranju mirovno sodišče, ki ga je vodil bivši mestni sindik Ignac Škarja, lastnik graščine Prevale. Kranjski mer je preskrbe! novo ustanovljeni gimnaziji učne prostore v župnišču tar tudi predlagal potrebna profesorja, Med njimi srečamo Francoza Bernarda Bellouar- da iz Cavaillona, Ceha Jožefa Mikša is Novega Mestka in Jurija Zupana k Zasipa pri Bledu. Za ravnatelja dvorazredne francoske gimnazije v Kranju je bil postavljen v jan-zenistični šoli vzgojeni kaplan Josip Daga-rin iz Železnikov. V prvem šolskem letu je štel zavod 49 učencev. Poleg učnih predmetov francoščine, latinščine, matematike itd. so obiskovali dijaki enkrat na teden vojaški pouk, ki ga je dajal za to določen častnik, najbrž v bivšem kapucinskem samostanu (danes sreskem sodišču). Toda francoska gimnazija v Kranju Je obstojala samo eno šolsko leto 1810./11. Zaradi dolgotrajnih vojn so morali nasledniki maršala Marmonta na ponovni ukaz zmanjšati državne prispevke ra prosveto in so skušali zvaliti breme na občinske uprave. Ravno takrat pa je zadela kranjsko mestno občina grozna nesreča. 18. maja 1811 je Izbruhnil silen požar, Ki je vpepelil razen Savskega predmestja in kranjskega gradu, notranji del mesta in Kokrško predmestje s pristavami Pogorela so tudi javna poslopja, mestna hiša z bogatim arhivom, kapucinski samostan, v katerem je bila nastavljena primarna šola. Prebivalci so tako obubožali, da mestna občina nt mogla prevzeti nase plačevanja profesorjev in vzdrževanja šolskega poslopja. Zato se jeseni L 1811. francoska gimnazija v Kranju ni vež otvorila. _ ^ Vendar kranjski mer PagUai uul nI b-gubil iz vida te preotrebne institucij«. Naslednje leto, ko se je mesto nekoliko mate-rijelno opomoglo in postalo po sklepu »Malega sveta« ilirske vlade sedež novega distrikta, ki so ga tvorili kantoni: Kranj, Skofja Loka, Kamnik in Radovljica, je stavil takoj predlog, da se srednja šola v Kra- Zobje bisernobefi — dlesna čvrsta in zdrava Z vsaSdanfo uporabo Erasnric Savon Dentifrice bodo dobil! VaS zobje sijajno beloto biserov. Njegova čistilna in osvežujoča svojstva ohranjujejo dlesno čvrsto in zdravo, a dih svež in vonjajoč. __ERASMIC SAVON DENTIFRICE vrhovih Pse* Njih >q m bo videl prek« Podjune do zadnph slovenskih koč pod Svinško planino. Naj bo sij kresov onim to nam sij upanja in živo vere! V nedeljo o. julija ob 9. se bodo zbrali udeleženci slavja na planoti pred Uletovo kočo k službi božji ki jo oskrbi Aljažev klub iz Maribora. Poseben mik bo dala naši planinski prireditvi mežiška rudniška godba, ki bo v celotni sestavi sodelovala pod vodstvom g-Skačeja zvečer pri kresu in umetnih ognjih in v nedeljo pri maši Po maši pa priredi se posebej koncert pred koča . _ „ Vabimo na planinsko in narodno prtrs®- tov na Peci, prt kateri bodo sodelovaten*-rodna društva iz Mežice, Žerjava in Orne, tudi zunanje prijatelje in goste. Udeleženci, ki prispejo na Prevalje s popoldanskim vlakom, so do zažiganja kresov lahko že na Peci Večernim došlecem pa stavi podružnica rade volje vodnike na razpolago, ako bi jim pot ne bila znana. V ravnanje še dostavimo, da bo koča z živili zadostno pre-skrbljena, za prenočevanje pa bodo popravljeni šotori, ako jih; bomo pravočasno prejeli od vojaških oblastev. Naš planinski dan na obmejni Peci naj bo mogočna narodna manifestacija! dO letnica mariborske meščanske Sole __ »m M *___aa _ 8a1A fnHi ■mU riftlnvmea. 1 na pa, ja tndi (neooj pomttiavpgi »odb«. U «%o>»ki«granfcarji vred zelo pogrešajo -svoje veroizpovedi Da ee temu wvuuKx«, je komandir obmejne četa naš rojak, kapetan L stopnje g. Hočevar že leta 1507- ustanovil odbor za zgradbo pra-^islavme cerkve. Z darovi graničarjev in prebivalstva pravoslavnega in muslimanskega ter s ročnim dedom vojakov in dvU listov j« bila pred tedni dograjen« lična cerkvica, Id rfe stala okrog 70.000 Din. Dru* Stvo Knjeginje Ljubico v Beogradu je po« klonilo cerkvi bronast zvon in razne cer« krven e potrebščine. Ljudstvo daleč naokrog j« TOljdbiio cerkev, »koju su podigli ka« toEki i muslimani«. Nova planinska koča na Sv. Gori Podružnica SIPD Litija se bliža srojemtt največjemu dogodku: dovršitvi nove koče na Sv. Gori Kj« je Sv. Gora, ve vsak. Kako potrebna je bila ta prelepa zasavska točka svojega lastnega planinskega zavetišča, tudi ni potrebno poudarjati. Maribor, 87. junija. Mariborska deška meščanska šola praznuje letos 40-letni jubilej. Svoje delovanje ie začela 16. septembra 1891. * dvema razredoma, kj sta imela vsak nad 80 učencev. V nekdanji Avstriji je bila * državnim zakonom od 14. maja 1869. dana možnost za ustanavljanje meščanskih šoL Maribor pa je dolgo odlagal z ustanovitvijo deške meščanske šole, ker se je mestnim očetom »dete dekliška meščanska šola bolj važna. Kene-no pa se je le deška meščanska šola rodJa, kakor več njenih sovrstnic, i* 8 razredne osnovne šole. Prostor je našla poleg matične osnovne šole v mogočnem šolskem poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1873. Za ustanovitev te meščanske šole trna velike zasluge pokojni slovenski pedagog in pisatelj Henrik Schreiner, ki Je bil tokrat ravnatelj mariborskega moškega učiteljišča- Prvi ravnatelj deške meščanska šote je bil strokovni učitelj Frane Fnseh, M Je postal L 1903 ravnatelj mariborskega ženskega učiteljišča. Njegov naslednik je bd Viktor Philippek. Deška meščanska šola je bila od vsega početka strogo nemški zavod ter Je vršila dolgo vrsto let izrazito nemško nacionalno dete. Od učnih moči Je »H na njej edini Slovenec, katehet Ivan Vraže. Med vojno je ogromno šolsko poslopje • telovadnico vred zasedel »Armee oberkom-mando«, šola pa »e Je potikala po mesta to Ja bila najdalje nastanjena na i v. uesia osnovni šoli v Samostanski ulici. Po končani vojni ln naši osvobodil* »■ ostale šole v Mariboru še pet mesecev v rokah prejšnjega učiteljstva. Ob šolskem prevratu koncem meseca marca 19l9 je izroča dotedanji ravnatelj posle to inventar kate-hetu Martinu Petelinšku, a aprila pa Je nastopil službo ravnatelj Dragotin Humek, M ie bil prej 22 let strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Krškem. Z maloštevilnim učiteljskim zborom je prevzel ravnatelj ogromno delo- Preustrojitev šole v jezikovnem in narodnem pogledu ni bila lahka naloga. Treba je bilo čakati in predvsem — delati. Že v pričetku šolskega leta 1919.-1920 se je vpisalo toliko slovenskih učencev, da je dobli zavod tri temeljne slovenske razrede. Zadnji nemški razred jei lzgv nil ob zaključku šolskega leta 1923./24. Uspešen pouk pa J« dolgo po prevrata ovirala vedna menjava in pomanjkanje učiteljstva, nekaj časa je bite tudi premalo uemb 60 Učiteljski ffcor Ja pod vodstvom hdrf^-tivnega in neumornega ravnatelj« Hmneka premagal vse številne ovire in je lahko na svoje delo ponosen. Mariborska deška meščanska šola je v vsakem oziru vzorna. Zavod ima prva ia najboljšo šolsko delavnico. V naši državi imajo nekatera novejše me- ščanske šole tudi svoj« delavnica, kateri« je že gradbeni načrt pokazal namen. Mariborska šolska delavnica pa jo bila ustvarja« na takorekoč iz nič, a je danes opremljena v modernem smislu in v skladu z rahteva-mi moderne šole. Za ureditev delavnica ja bilo treba poldrugo leto trdega dela m ja bil pri izvedbi velikega načrta najmarliv« Ravnatelj Drago Humek veJSI dui5e»u| to tuffl ročni_____ telj tam. Mestna občina Ja iolo tedatoo podpirala pri ureditvi delavnice. Trudi to uspe« hi učiteljstva so se pokazali na veliki » staviv šolskem letu 1922J23, ko sa je n-vod udeležil šolske razstavo t Beograda m zavzel na njej prvo mesto. ^ j MJ V teku 40 let je bilo na mariborski defikJ meščanski šoli vpisanih 12.234 učencev. Ab-solventvo je bilo 1571, med njimi 846 i vršnim izpitom. Ker so posamezni učena vpisani po 4 leta, je število poedincev dokaj nižje, a se pri tem odstotek absolventa mnogo izboljša- Letos v jubilejnem leta ima šola 9 razredov s 324 učenci. Za Jubilej ja uredil ravnatelj Humek lično spominska knjigo, ki ima za uvod lepo pesem učitelja Ivana Mateliča. Ob 401etnem Jubileju SeDmo, da M to kulturno ognjišče še dalje cvetelo ta rasla ter vzgajalo našo dečke v dobre tn delav-ne sinove mariborskega mesta Jn v zavedna državljane, ki bodo vroče ljubiH domača grudo ia svojo majko Jugoslavijo. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« j gasilno Nova koča, ki jo j« Htijska podrožnica postavila t visokimi denarnimi žrtvami, je prava gorska postojanka, ki se glede lege in velikega pomena za turistiko — lahko kosa * marsikatero kočo v visokem alpskem pogorju. Je prostorna, lesena zgradba obsegajoča kuhinjo, dve jedilnici pet sob za prenočišče in dva verandi Kraljuje na odprtem razglednem gričku ob borovem parku. Poskrbljeno je. da bo todl razvajenemu okusu povsem ustrezala. Planinarja! V teku enega meseca bo ko* £a na slovesen način izročena svojemu na* metm. (Pridite, obiščite jo! Planinsko slavje na Ped Meiiea, 27. Junija. pHfctntoo fcofe agilna mežiška podružnica SPD proslaviti na predvečer in na dan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila ta Metoda in na ta način poudariti, da v svojem delovanju ni zasledovala samo cilje planinstva, temveč da je v isti meri budila m gojila narodno in državljansko zavest v obmejnih krajih Mežiške doline. Kresovi bodo zažareli zvečer 4. JuHja v j—ejo 14. tunlto prav topo stavnost. Ta dan Jo bfla blagoslovljena ta v uporabo Sročena nova motorna brtogatoa, ki je vidna na slDcL Sredi sHke je gospa kumtoa, oolianskega župana Ivana Debeljaka (na desni), levo pa je poljanski rojak iTnad 20 let poljanski nadučitelj Lovro Perko, ki je imel ob tej prireditvi slavnoeti primeren govor na gasilstvo in o pomenu nove brlzgatae. Njemu na desni sedi načelnik poljanskega gasilnega društva g. Ivan Subic, a županu na levo župni načelnik Mali penasti mehurčki jamčijo, 9a bcste Saije časa rlaBko obriti kot veliki penasti mehurčki Pinomehurčasta Copate pena za britje omehča ko-dne do korenin in povzroči nenaporno. temeljito britje. Brljte m a novovrstno Colgato-peno, ako hočete, da boste dobro In čedno obriti — ako vas ni volja, da bi se morali tako na gosto britl. Zrak v peni ne more omehčati kocin na bradi, to opravi mokrota. Is mUcroakopičnega posnetka lahko razvidi te, kako na gosto obdajajo fini, drobni mehurčki Colgate-pene za britje kocine ln jih napajajo z mokroto bolj kot mora to storiti navadna pena za britje. Tako postane brada takoj mehka do korenin — no, aedaj ima rezilo lahek posel. COLGATE Colgate pena Naročnikom! Zadnje dni smo priložili >Jutru« čekovne položnice za one cenjene naročnike, ki jim ppteče naročnina koncem junija. Prosimo jih, naj obnove naročnino za mesec julij ali za tretje četrtletje čim prej, takoj prve dni julija. Obenem naj poravnajo morebitne zaostanke. Le pri rednem plačevanju nar ročnine je mogoče tudi redno dostavljanje lista. Pravočasno plačilo naročnine in poravnava morebitnih zaostankov pa sta potrebni tudi v interesu naročnikov samih. Saj velja, kakor znano, »Ju-trovo< zavarovanje za primer smrtne nezgode samo za one naročnike, ki so najkasneje do 14. dne v mesecu plačali naročnino za tekoči mesec in imajo poravnano naročnino tudi za vse prejšnje mesece. Naročniki, ki premene v počitnicah svoje bivališče, naj pravočasno javijo upravi lista svoj novi naslov, da ne bodo imeli presledka v prejemanju >Jutrac. Sporočilu morajo seveda dostaviti tudi naslov, na katerega prejemajo naš list sedaj. Uprava »JUTRA«. • Prihodnja redna številka »Jutra« izide zaradi dvojnega praznika še le v sredo, običajna ponedeljska izdaja pa v torek. KINO IDEAL Znižane ljudske cene Din S, 5, 8» Dama ob 8, p«i 8, pol 8. In 9. uri PE] 11M SA: Slavni Jack Hott v filmu senzacij .Junak prerije" Divja pesem krvi ln mesa, o junakih in bojih na divjem zapadu m * Tretje »Jutrovo« potovanje v Pariz na kokraijalno razstavo bo. kakor smo že objavili. v dneh 11. do 21. julija t L ako se tndl za to potovanje prijavi zadostno število udeležencev. Prijavni rok poteče 4 julija. Pripravili bomo sicer še po eno potovanje v mesecih avsrust in september, vendar po dosedanjih informacijah in sporočila! v avgustu skoro gotovo ne bo ekskurzije. Kajti skoro vsi interesenti, ki se zanimajo za taka potovanja, so Ham sporočili. da e v avgustu prevroče in doslej n* za ta mesec skoro nobene prijave Pač na Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo naivišio. droge najnižjo. 27. junija. LJubljana 7. 772.3 13.8. 88. Wl. 10. dež, 14.4; Maribor 7. 770.9. 14.6. 76. NNW4, 0, dež. 7.6: Zagreb 7, 771.9. 15.3, 86, SW1, 1. dež. &1; Beograd 7. 769.0, 14.5. 94, W4 10. dež. 1.3: Sarajevo 7. 769.6. 12.4, 98. tiho. 10, dež. 1.3: Skoplje 7. 765.2, 21.7, 83, tiho. 9. dež. 0.8: Kumbor 7, 762.2, 25.8, 90, WSW1, 4. —. —; Split 7. 765-8. 22.3. 55. N10. 5. —. —; Rab 7. 768.6. 21.0, 34, tiho 4, dež, 2.4; Vis: ni depeše: Mostar 7. 765.1. 222. 58. N6, 9. —. —. Temperatura: v Ljubljani 22J, 12.6; Mariboru 17.8. 9.4; Zagrebu 20.1. 12.3; Beogradu 26.3, 13-5; Sarajevu 31.2, 12.0: Skop-Iju 36.8, 18.8; Kumboru 34.1. 20.3; Splitu 33.2. 195: Rabu 30.1. 18.7; Mostariu 34.3L 20.8. Solnce vzhaja ob 414. zahaja ob 19-51. Luna vzhaja ob 18.4. zahaja ob 2.41. imamo že sedaj za september orecei prijav. Opozarjamo zato one gg. interesente, ki bi eventuelno mislili na avgust, naj se raje prijavijo že za potovanje v juliju, sicer bodo morali odložiti to za september. Vse one gg interesente pa. ki. se mislijo odločiti za potovanje v julijtu naj blagovolijo prijaviti svojo udeležbo čimprej, najkasneje pa do 4 julija, kajti za kasnejše prijave ne moremo jamčiti, da bi mogli najti Hm mesta. Prijave sprejema tajništvo našega uredništva (Ljubljana. Knafljeva ulica 5), ki daie tudi vsa potrebna pojasnila. »JUTRO«. * Kraljeva zahvala. O*. Marija Zalar-Jeva. učiteljica pri Sv. Bolfenkn na Kogn. je prejela od ministra dvora g. Jevtiča naslednje sporočilo. »Nj VeL kralj Je sprejel z veseljem pozdrave občanov, gostov, učitelj stva in šolske dece. zbranih na proslavi 150-letnice obstoja ljudske šole Pri Sv. Bol-tenku. in mi je blagovolil naročiti, da se zahvalim.« * Ban dravske banovine dr. MarušR bo v torek 30 t m. uradno odsoten in zaradi tega ne bo sprejemal strank * Dr. Fran Roš častni meščan Laškeaca. V priznanje desetletnega nesebičnega ta nadvse uspešnega delovanja za orocvlt tet gospodarski in kulturni napredek Laškega mesta ie odbor mestne občine Laško v slavnostni seii 27. t m, soglasno sklenil da imenuje g. dr. Frana Roša. odvetnika, župana in člana banskega sveta, za častnega meščana- K zasluženemu priznanja naše prisrčne čestitkel * Narodno slavje v Cerkljah pri Kranju. Danes dopoldne ln popoldne bo v Cerkljah cela vrsta slovesnosti, ki so zelo značilne tn pomembne Tamošnja osnovna šola praznuje 140 letnico, odnosno 120 letnico svojega obstoja in proslavi celo vrsto slovenskih kulturnih delavcev, ki so Izšli iz nje. poleg tega nam v posebni razstavi pokaže še vso pomembnost in delo svojega ožjega okraja. Šolska mladina dobi novo zastavo, ki bo razvita po maši na trgu pred šolo. Ob pol 15. bo odkrita spominska plošča skladatelju državne tn narodne himne Davorinu Jenku. Odkritje bo tem sijajnejše ker pošlje Nj. VeL kralj svojega zastopnika generala Popoviča. Zastopani pa bodo po svojih odposlancih tudi minister vojne in mornarice, dalje minister prosvete, knezo-škof ljubljanski ta vse naše oblasti. Odkritju Jenkove »spominske plošče sledi odkritje plošče Ignaciju Borštniku. Danes bo v Cerkljah zastopano vse naše ljudstvo v kotu pod Kamniškimi planinami med Kranjem in Kamnikom. Zastopana bodo skoro vsa naša društva, ki delujejo na tem ozemlju Vsa slavnost bo "tako leno potekla, kakor še nobena v Cerkljah. Zveza iz LJubljane je zjutraj ob 7.9., ta 12.45 z avtobusi od kavarne Evrooe. Po potrebi in dogovoru s podjetjem mž. Žužka se pa n vrste še dru-ee vožnje. Ravnotako je poskrbljeno za dobro zvezo s Kranjem. * Zveze Žužkovih avtobusov ob prffikJ proslav v Cerkljah 28. t. m. Izven običajnega nedeljskega voznega reda se bo vozilo še ob naslednjih časih: ,z Ljubljane v Cerk lie ob 9., iz Kranja v Cerklje ob 7. 8.30, in 12. po potrebi pa tudi med gornjimi ura. mi; za take primere se bo treba sporazumeti s sprevodniki. Poskrbljeno bo tudi za vrnitev zakasnelih gostov ob vsakem času. Priporočamo udeležencem, da bi se odpelja li z avtobusom, ki vozi redno ob 7S ob 9. Po potrebi bo en avtobus vozil ob 1L. ker bo ob 12.45 najbrže prevelik navaL * Spomenik grofu Ulriku Celjskemu. Beograjska mestna občina je z Bleda prejela te dni kip deklice, ki ga je poklonil bivši minister sedaj poslanik v Buenos Airesu, dr. Ivan Shvegl. Kip predstavlja hčerko de-sporta Gjorgja Brankoviča. ženo grofa Ulri-ha Celjskega. Na kipu je vrezan nanis: »U spomen Ulrika Celjskoga, preteča ujedi-njenja južnih Slavena, koji je poginuo a ovom gradu godine 1456. od neprijateljske ruke. Ovo djelo kipara P. Kršiniča poklanja beogradskoj opčini Ivan Shvegl sa Bleda«. Beograjska občinska uprava je sklenila da se ta kip postavi na Kalim eg-danu. Odkritje kipa se bo na slovnosten način izvršilo v bližnjih dneh. * Prvi slovanski pedagoški kongres se bo vršil v Varšavi v dneh L do S- Julija. Udeležile se bodo kongresa vse slovanska države razen Sovjetske Rusije, vendar pa bodo tudi Rusi zastopani ker se udeleži kongresa več ruskih pedagogov v emigraciji Svrha kongresa je da pokaže današ- nje stani« Šolstva v državah, da razpravlja o pedagoških vprašanjih, ki so posebno važna za slovanske države, ter da določi skupno osnovo za statoo slovansko centralo, b naj bi se ba-vila z vprašanji nove izobrazbe v zvezi z mednarodnim ookretom ra novo izobrazbo V dobi kongresa bo otvorjena razstava ki naj bi se bavila z vprašanji nove izobrazbe v zvezi z mednarodnim pokretom za novo Izobrazbo. V dobi kongresa bo otvorjena razstava ki naj v glavnih črtah pokaže prosvetne prilike v slovanskih državah. * Profesorski kongres v Mariboru. Ker je zanimanje za ta kongres, ki se bo vršil 7. in 8. julija, jako veliko, posebno v južnih krajih, ie priporočati, da se tudi slovenski profesorji številno in takoj prijavijo, če hočejo da se jim preskrbi stanovanje Vožnja četrtinska. * 20 letnica mature. Tovarišem ljubljanskega učiteljišča, ki so maturirali 1. 1911 predlagam, da sc pridružimo sestanku naših tovarišic. ki je sklican za dan 4. julija ob 17. v hotelu Bellevue v LtubllanL — Minkuš. prosvetni oddelek nri banski upravi v LJubljani. • Diplomirala sta na subotiškl pravni fakulteti naš rojak g. Vladimir Bajuk. uradnik kolodvorske pošte v Suboticl ta na tehniški fakulteti zagrebške univerze g. Viktor Cerne iz Ljubljane za strojnega In-ženjeria. G. Cerne ie prvi Slovenec, ki ie dokončal študije na tej fakulteti. — Včeraj pa so diplomirali na univerzi kralja Aleksandra za inž. elektrotehnike naslednji gg. Anton Pernik. Josip Mikič in Jakob Mlakar Na pravni fakulteti zagrebške univerze pa je diphomrial g VladimiT Kukovec. sin inž. Kukovca. predsednika Ljudske univerze v Mariboru- Čestitamo! ♦ Diplomski izpit na Muzički akademiji v Zagrebu (operni oddelek) le napravila z odličnim uspehom 25. t m. gdč. Erika Dru-zovičeva lz Maribora. Angažirana Je na zagrebški operi. * Nov advokat v Konjicah. Advokatska zbornica razglaša, da je bil po sklepu zborničnega odbora dr. Robert Lederer vnovič vpisan v imenik advokatov z sedežem v Konjicah. • Poroke. V BltoOu se le poročDa gdč. Mara H u s o v a, zaščitna sestra v tamoš-njem Higijenskem domu. z vojaškim sodnL kom g. dr. Edom Marfčem. Mlademu slovenskemu paru želimo kar najsrečnejše življenje na Jugu naše države ta st naši čestitki gotovo pridružujejo vsi čftateljl ki poznajo nevesto oo njenih simpatičnih člankih v cJutru». Na praznik sv. Petra jn Pavla se poročita v Petrovčah g Filip Zupan slu uglednega veleposestnika t Ločice ta gdč. Danica Kčnigova. hčerka uglednega gostilničarja ta posestnika na Vranskem. — Na Krki sta se poročila učitelj g. Vlado Makarovič ln učiteljica Minka Korošče-va. — Vsem parom čestitke! * Razpisana mesta uradniških pripravnikov. Ministrstvo za promet uprava pošte, telegrafa ta telefona je razpisalo natečaj za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravne fakultete, 4 uradniških pripravnikov z diplomo elektrotehniške fakultete ta 100 uradniških pripravnikov s popolno srednješolsko izobrazbo. Ženskih prosilcev bo sprejetih za vso državo samo 10 Natančni pogoji natečaja so razvidni pri vsaki pošti. Prinašamo to notico še enkrat ker nam je včeraj tiskarski škrat pokvaril vsebina • Tn mesta zobozdravnikov, oziroma n. botehnikov. Id Imajo pravico dentistične prakse, razpisuje okrožni urad za zavarovanje delavcev v svojem zobnem ambula-toriju. Rok za vložitev prošnje Je do všte-tega 4 Julila._ Freko hribov in dolin gre sloves „Ja|ninM. •Vasmim/o P. n. občinstvu naznanjam, da bom vodila krojaško obrt po mojem umrlem soprogu nadalje v Vegovi ulici št. 8 in se za naročila priporočam še za nadalje. 8toiajo na tej univerzi redni tečaj: ruskega, poljskega, češkega in starosloven-skega jezika in književiosti. Pouk srbohr. vaščine se je na univerzi podajal doslej le od časa do časa. sedaj pa naznanja vodstvo Columbia-univerze. da ie odobren reden pouk ne samo srbsko-hrvatske kniižev-nostl marveč tudi poseben tečaj slovanske literature. Predavanja se nrično meseca septembra in bodo vsak teden 00 dve uri. Kakor doznava elevelandska »Ameriška do. movina«. bo v slovenskem tečaju predaval prof. Andrej Kobal. * Izpremembe v stal ein bano vinskih uslužbencev. V področju dravske banovine so imenovani: inženjer Josip Porenta za banovin. tehn. svetnika v 5. položaj, skupini: Jožef Mavrič za banovinskega računskega kontrolorja v 7. položajni skupini; Adolf Turk za banovinskega računskega kontrolorja v 7. položajni skupini: dr. Josip Prodan za sekundarnega zdravnika v zdravilišču na Golniku v 8. položajni skupini; Božidar Grčblacher za banovinskega pomožnega knjigovodjo v 9. položajni skupini; Frančiška Rogač za banovinsko arhivsko uradnico v 10. položajni skupini ; Marija Pešec za zaščitno sestro-pripravni-co pri zdravstvenem domu v Celju v 10. položajm skupini: dr. Boris Premrov, diplomiran pravnik, za banovinskega uradniškega pripravnika: Franc Zibert za uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Logatcu in Božena Gorazd za banovinsko zvaničnico. Arhivski uradnik Branlslav Lovrečič pri komisariatu železniške m obmejne policije na Jesenicah je premeščen k upravi policije v LjubljanL Uradniški pripravnik Alojzij Hartmau je podal ostavko na državno službo * Slovensko lovsko društvo ▼ Ljubljani s« Je odločilo za Izdajanje »Lovske knjižnice«. Izšel je prvi zvezek r vsebino: »Predpisi o lovu ta ribolovu v dravski banovini« kjer so navedeni vsi zakoni, uredbe. pravilniki in okrožnice, tičoče se lova ta ribarstva. Knjižica daje vsakomur točen pregled kateri predpisi so trenutno v celoti aH le še delno v veljavi v posameznih krajih dravske banovine Dobi se zvezek v knjigarnah za ceno 15 Din. * Obvestilo SPD. Srpsko planinsko društvo v Beogradu priredi od 12. do 24 julija nenavadno zanimivo turo na Prokletiie in Komove v Zetskf banovini. Tura. katero bo vodil orof. inž. Dušan Podgorski iz Beograda se bo začela v nedeljo 12. julija t odhodom iz Beograda z avtobusom ob 5.45-Turisti se bodo peljali preko Kraljeva. Ra-ike. Kosovske Mitrovice v Dečane, od tam se po vzpnejo na vrhove zanimivih gora Z gora pridejo izletniki na drugo stran v Pod-gorico fn na Cetinje. od tam na morje (Ko-tor). Stroški so razmeroma nizki Kdor se hoče izleta udeležiti, mora priglasiti svojj udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do sobote 4 julila ob 20. Kdor se za izlet zanima naj se zglasi v pisarni Osrednjega odbora SPD v Ljubljani (palača Lj. kredit banke IV. nadstr.) Tam bo prečital obširni orogram izleta. Planincem iz naše banovine ta krasni izlet najtopleje priporočamo. * Vse Ciril-Metodove podružnice vljudno opozarjamo, da izdeluje ta hna na zalogi Prva iugoslovenska tovarna raket »Pyrota« v Celju posebno za kres pripravljene lepe skupine raket umetnega ognja Itd. v narodnih barvah, vidne daleč z vrhov naše domovine. Zahtevajte prospekte ta naročite pravočasno. * Gasilno društvo Lovec priredi dne 2. avgusta 20 letnico združeno z velilco vrtno veselico. Prosimo sosednja društva, da se nato ozirajo in ne prirejajo na isti dan svojih prireditev. * Prepoved kvartania v sarajevskem »rezu. Sreski načelnik v Sarajevu Dušan 2l-vanovič je prepovedal kvartanje v kavarnah na področju sarajevskega sreza * Izletnikom v Vrata. Iztrebljena In popravljena Je bližnjica od postaje Dovje-Mojstrana k Peričniku in v Vrata. Krenite po prehodu čre* most takoj na desno. Ta bližnjica Je zelo ugodna, ker Je v hladu dočim da Je skozi vas vročina in prah na cestL * V Tiskovni zadntcf v LJuMJarf »e dobil o knjige dr. Draga ia: »Pomoč novorojenčku ta dojenčku« ter »Pravila za kopanje, solnčenie ta zračenje«. Obe knjigi toplo priporočamo. * Pospeševanje naše kulture tobaka. Po vesteh iz Beograda se na odločilnem mestn proučava vprašanje pospeševanja kulture tobaka- Pridelovalcem tobaka naj bi se dajali krediti, nagrade in podpore, da se na ta način pridobe za racionalnejšo kulturo tobaka. Posebno pozornost bo mo-nopolska uprava posvečala kulturi herce-govinskega tobaka, ki se lahko proda in dobio plača. Letošnji pridelek bo. kakor vse kaže, prav dobre kakovosti. Monopol-ska uprava bo v okolici Niša uredila veliko ogledno postajo za raziskavanje in cen-traliziranje delovanja za forsiranje tobačne produkcije na področju moravske in var-darske banovine * Vojvodinski obrtniki za Izenačenje koledarja. Obrtniki iz Vojvodine so poslali na pristojno mesto spomenico s prošnjo, naj bi se tudi v naš: državi sprejel predlog za reformo in izenačenje koledarja. * Jablana se ie drugič razcvetela. Iz Rimskih toplic nam je g. Lev Tičar poslal šopek cvetja, ki je vzcvetelo pred dvema dnevoma na jablani, ki je že v začetku maja cvetela ter ima sedaj že bolj kakor oreh debele sadove. G. Anton Aškerc s Senožetj pri Rimskih toplicah ima to jablano, ki jo nazivajo »belka« in rodi kakor nest debele sadove sladkeea okusa. Zanimivo je, da je na tej iablani letos pognala mladika ob deblu in da je potem še ta mladika tudi vzcvetela. kar pri jablani ni običajno, pač pa prj vinski trti. * Čigav Je vol? Neznan človek fe pred šestimi dnevi zgodaj zjutraj pripeljal k po-sestnici Mariji Žoharjevi v Sp. Gorčah pri Braslovčah na Štajerskem približno 2 leti starega rdečkastega vola z belo liso na če. Dvakratni užitek boste imeli poleti aJio boste pazili na pravilno pretirano. Najbolj gotovo vam pri tem pomore Pripravlja se v Ovomlx-čaSl, ki Jo dobite povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, in to za ceno 15.— Din. 8182 tu. Neznanec je dejal, da pride 00 vola čez nekaj časa. a se ni več vrnil. Vol je bil močno utrujen in je ležal dva dni. a še sedaj ni odpočil Lastnik vola naj sc zglasi. Najbrže je bil vol kie ukraden. * Nesreča zaradi kače. Iz Hrastnika nam pišejo: Nogo si je zlomila gostiln i čarka iz konzuma ga. Roza Avsenakova- Sla ie ca njivo, tam je zagledala kačo in bežala Dred njo. V teku je padla in si zlomila nogo. Oddali so io v ljubljansko bolnico. * Beg od doma Ze 24. aprila letos io pobegnil od svojega mojstra Ribiča v Stiaži-ščn pr Kranju čevljarski vajenec 16 letni France Urbane, doma iz Stare Fužine v Bohinju. Deček se ni javil ori svojih starših in je neznano kam odšeL Je slabotne postave. oi>dolgastes:a obraza, rumenkastih oči in oblečen v sivo obleko. * Drzen beg starih kaznencev. Varnostne oblasti zasledujejo tri kazncncc, ki so pobegnili iz kaznilnice v Nišu. kjer bi morali prestati 20 letno robiio Ubegli kaznenes so: 64 letni Vuksan Mitič iz niškega sreza. 37 letni Sima Stojanovič iz prespanskega sreza ta 52 letni Pando Stavre. prav tako ix prespanskega sreza. Zadnii je visoke postave fn grbast Beguncev do danes še niso prijeli. Izvršili so drzen beg na zelo romantičen način. * Prehrana plavalcev. To te važno poglavje. katero bi moral prečitati vsak Dla-valec in vsakdo, ki se kooa. Pri športnih tekmah posvečujejo vedno večjo pozornost vprašanju nrehrane, ker so prijatelji teles, nih vaj hitro uvideli, da se s polnim želodcem vaj ne more izvajati a da brez hrane ne gre. Nastalo Je vprašanje: kako s* naj hranim, da obdržim polno moč ta kaj je storiti, da ne bo ovir radi prenapolnjenega želdoca? Ze pr! treningu Je postalo to vprašanje pereče. Problem so nekateri športniki rešili na ta način, da so zavživall lahko prebavljivo sadje. Za plavalce pa io to vprašanje še vedno ostalo uganka^ ker deluje pri vodoravnem položaja nfih teles pri treningu ta tekmah pritisk vode naravnost na želodec. Postalo Je Jasno, da sa lahko zavživa okrepčilno sredstvo smo kot tekočina To sredstvo Je koncentrirana, naravna ta krepčilna hrana ovomaltina. Ovo-maltina fe hrana svetovnih šampijonov. Z ovomaltino se Je hranil Francoz Oeonre* Michel. ki le 1925. preplaval Canal la Man-che v doslej še nedoseženem rekordnem času TI ur 5 min. Ovomaltino .Je zavživai Anglež Arthur Rizzo, ki Jr 17. septembra 1928. na odprtem, valovitem morju pod zelo težkimi pogoji dosegel rekord vztrajnega plavanja od 57 ur 17 minut Z ovomaltino se Je hranila tudi Holandka Corrr Leib-brand. ki je avgusta 1929 preplavala 60 km dolgo progo Zeneva-Lausanne v 35 arah in tako dosegla svetovni rekord. V tfUfvA, v pw ih, morjo — pri tm£ob ipo-rta Y« ebrirnj« *JE r o s e a«, ki učinkuje ie po i«r urah. ne da bi Vae oviralo pri Važem delu. Cena 70 Din. xa starejSe pogodbe 100 Dia. za bolj odporne ieoe 150 Din, dvojno, ta stare poškodb? in iel» »d jorne 200 Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči Sen potrjujejo nagel tn zanesljiv uspeh tega sredstva, kakor tudi porračujoče se zadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po pošti. Ordlnacijskl damski laboratorij H a w e 1 k a, Praga-Rufle, Bozetecb nI. 10. J.-54. petimi predal K. IT OSE. — P«te »dote*!« >JUTRO< ft. 1-fT Antomatična postrežba! Xoli neprijetnega čakanja ni! Sami si po-Strežete hitro in poceni z okusno zakusko. jo Vam nudi edino-le elitni autom. buffet družba i e. ». C fx §f% LJUBLJANA, J \JUj Šeienburgova ulica Naš hors d4 oeuvre dostavljen na dom — POSEBNOST OBEDA Ledeno hladna Ananas - bovla t najfinejšim šampanjcem, čaša Din 5.—. Novost! Posebnost! DANES NOUGATINE-SLADOLED! Iz Ljubljane M novinarka zdč. Annv Hrističeva. ki (talno živi v Londona, ie včeraj prispela v Ljubljano in sc nastanila v hotelu Union. Odlična publicistka odpotuje danes dalje proti Beozradu in v Srbijo obiskat svoie sorodnike. n_Vidovdanski requiem. Na odredbo ?n- roslovenskeea eDiskopata v sporazumu^ z notranjim ministrstvom so se po katoliških cerkvah že včeraj vršile oficijelne žalne slovesnosti v soomin borcem za svobodo domovine in žrtvam svetovne vojne. V stolnica sv. Nikolaja je bil dopoldne Dostavljen velik katafalk Ob 10. ie opravil stolni prošt Iznacij Nadrah ob asistenci duhovščine žalno mašo rn requiem v navzočnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblastev-Bili so prisotni: ban dr. Drago Marušič s podbanom dr. Otmarjem Pirkmaierjem. župan dr. Dinko Puc s podžupanom prot Evzenom Jarcem in mnogimi obč. svetovalci. pomočnik komandanta dravske divi-ziie in komandant mesta brizadni general Drazomir Popovič. konzularni zbor, uprav-nik policije z. Keršovan. starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher. načelniki vseh uradov in zastopniki raznih kor-roracij in druži. Tudi po ostalih ljubljanskih cerkvah ie bil opravljen rePuiem. o— Velika gasilska vaja t Mostah. Danes popoldne ob 3. priredi ljubljanska gasilska lupa v Mostah veliko gasilsko vajo, ki bo po obsegu in tehničnem značaju nadkrilila vse dosedanje. Nastopilo bo pod poveljstvom fup-nega načelnika g. Franca Zupana dvajset gasilskih društev s 15 motornimi in ročnimi hrizgalnami. tt— Kolo Juzoslovenskfti sester naznanja cenjenemu občinstva: Hudo smo nadlezo-va]e ljudi in z največjo težavo smo oddale velik del srečk naše efektne loterije. Ker pa nam le še dosti srečk ostalo, iih bomo izkušale razoečati v tekn naslednjih mesecev, da se bo lahko vršilo žrebanie teseni po 15 oktobru. n— Pripravljalni odbor Kajak-ktaba v Ljubljani vabi lastnike sklopnih čolnov in priiateliev teza športa na sestanek v sredo 1. juliia ob 20. v restavraciji hotela »Mikliča«. n— Trnovsko bolniško tn podporno društvo vabi člane na redni občni »bor. ki bo v veliki dvorani Trzovskeza doma 30. t m ob 20 i— Jugoslovanske kemijsko društvo, ®d-selk sa predavanja, V torsk 90. t m. bo predaval gosp inž. F. Gerl o »Živilski kontroli v dravski banovini tekom lanskega leta. Kemična predavalnica Vegova ulica 4, pričetek ob ia n— Društven! uimtoil Jadranske Straže v Ljubljani se nahajajo v Vezovl ulici 8, dvorišče levo, zadnja vrata. Tajniške ure čez poletje so vsak petek od 18. do 19. «_ Baastava »Higijenska sliuba v Dravski banovini« v paviljonu L na velesejmu ostane zaprta do jeseni. Jubilejna razstava Tehniške srednje šole bo odprta samo še danes v nedeljo od 9. do 12. in od 15. do 18. Nihče naj ne zamudi te izredne prilike, da si ogleda največjo razstavo izdelkov 11 strokovnih šol. u— Kdor želi labave ln razvedrila, naj poseti žegnanjsko veselico, katero priredi v nedeljo 28. t m. ob 16. Pevsko društvo Krakovo Trnovo v gostilni Kolezija poleg Hribarjevega gaja. n— Ples v hotela Tivoli bo danes. Jazz-kapela. - u— Vozni red cestne železnice. Zjutraj prvi voz (zvečer zadnji redni voz): iz Šiške orot, mestu ob 5.56 (21.44). z Viča proti mestu ob 6.21 (21.45) z Zaloške ces.e proti mestu ob 6.C4 (21.43). z Dolenjske ceste proti mestu ob 6.2o (21.42). Nočne vožnie: iz Šiške proti mestu ob 21.50. 22-22. 2252 in 23.22. z Viča proti mestu ob 21.51. 2? 23 22.53. 23.23 in 23.53. z Dolenjske ceste proti mestu ob 22.25. 22.55. 2325. 23.55 in 24.15 z Zaloške c. proti mestu ob 21.5o. 22.25 22.55 23.25 (23.55 samo do Mestnega trza) od zlavne pošte proti Šiški in Viču ob 22.10 22.40. 23.10 in 23.40. od zlavne pošte proti Dolenjski in Zaloški cesti ob 22.05. 22.35. 23.05. 23.35 in 24.05. n— Avtobus Ljubljana—Ježica—Črnuče bo vozil od 28. t m. dalje od kavarne »Evrope« Odhod vsake pol ure. in sicer: od kavarna »Evrope« ob četrt in tričetrt. iz Črnuč, oziroma z Jezice ob pol in ob uri. o— Raznoterosti iz policijske kronike. Do včeraj" dopoldne je policija zaprla 5 oseb. nekeza mladeniča zaradi večje tatvine. dve potepenki in 2 postopača. Prijavljene so bile 4 manjše tatvine. Kalilci nočnega miru so enkrat uznani in policijski raoort zadnje dni ne beleži nikakih nočnih izzre-dov. Aretiran ie bil samo neki star pijan-ček. Primerili sta se v petek 2 prometni nezzodi. Prijavljen je bil dalje neki gostilničar zarad; prekoračenja policijske ure. Prijave cestno-policijskeza reda so včeraj kar deževale, o čemer poročamo na drugem mestu. u— Najmodernejšo higijenske mesnic« In trgovino s delikatesami je odprl v Oražmo- vem domu v Wolfovi ulici domači mojster Ivan Javornik, ki ga pozna vsa Ljubljana in okolica po izvrstnih mesnih iždelkib lastne tovarne, ki je opremljena tudi z najmodernejšo hladilnico. o— PAN pri Berko. Ezzer. Jftela. 2arzi. Iz Maribora Meščani! Mestna občina okrasi ob priliki X. sokolskega župnega zleta svoje hiše z zastavami. Vabim someščane, da store isto na svojih hišah. 2upan dr. Juvao. a— 60 letnico roistva je slavil te dni v krozu svojih stanovskih tovarišev z. Jakob Zupančič ravnatelj tukajšnje realne gimnazije m realke. Tovariši so svo-jemu priljubljenemu šefu in kolezi. ki ie tudi sicer v vseh krozih mariborskega prebivalstva splošno priljubljen, priredili lepo interno slavnost Tudi mi mu iskreno čestitamo!_ a— Propagandno razstavo fotogragkih slik priredi od 28. t. m. do 5. julija v Park, kavarni fotoodsek Zimsko*sportnega odse« ka tukajšnje pordužnice SPD Razstava bo odprta dnevno od 9 do 19. Sodelujejo na, ši najboljši foto^amaterji. Za propagando tujskega prometa je razstava velikega po« mena. oPsamezne slike bodo tudi na pro« daj. a— Prieki. pozor! Zbirališče vseh Prlekov njih somišljenikov in prijateljev na Petrovo pri sokolski veselici v Mariboru bo na veseličnem prostoru v Ljudskem vrtu, kjer se bodo nudile jeruzalemske posebnost V primeru slabeza vremena pa na svidenje v Narodnem domu. — Zdravo! Luka. a— Avtobusne vožnje na Reko za Pohorje. Danes 28. t m. in na praznik 29. t. m. odhaja prvi avtobus ob 5.30 od glavnega kolodvora, oziroma ob 5.45 z Glavnega trga. Povratek iz Reke ob 7. Popoldanska vožnja za ta dva dneva se vrši tako, da odhaja avtobus iz Maribora glavni kolodvor ob 15.45 in z Glvnega trga ob 16. uri. Odhod iz Reke ob 19.30. Vozna cena 10 Din. Navedene vožnje se vršijo samo za poskušnjo in ako se bo izkazala frekvenca za povoljno, se bo uvedla na tej progi stalna zveza. Morebitne želje glede spremembe reda naj se javijo pismeno ali telefonski vodstvu mestnega avtobusnega prometa. a_Premetnba posesti. Hišo Karla Scher- bauma in sinov na Aleksandrovi cesti 73 je knoil tvrdka Prvi celjski mestni mlin (inž Rakusch & Go.) za 1,064.620 Din. a— Nezgoda sredi mesta Včeraj okrog 3. popoldne se je hotel prevoznik pivovarn* Union Ferdo Gamzej po izvršenem poslu ▼ hotelu »Orel« odpeljti s svojim vozom naprej. Pri tem je dobil od konja udarec ▼ desno nozo. da se ie zzrudil in ni mozel več vstati. Pozvani rešilni oddelek ga ie odnremil v splošno bolnico. čudovito osvežilo za poleti! Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida Shampoo* nom. To Vas osveži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO a— Že zopet padec • češnje. Včeraj so pripeljal v splošno bolnico 38 letno Jožefo Krebsovo, posestnico iz Rošpoha. ki je pri obiranju češnje padla z drevesa, si nalom« la rebra ter zlomila desno roko. Dobila je tudi notranje poškodbe. Enaka nezgoda je doletela 9 letnegag Janeza Levaniča, si« na posestnika iz Brcsternice, ki je tudi pri padcu s češnje dobil na prsnem košu po« škodbe 'n so ga morali prepeljati v bol* nico. a_ Nogo mu je strlo. Motocfklistu Jakobu Gačniku iz Ceršaka pri Sv. Ilju, ki se je pred dvema dnevoma v Košakih ponesrečil na vožnji v Maribor z motornim kolesom in si je pri tem zdrobil desno nogo, kakor smo poročali, so včeraj dopoldne v splošni bolnici morali amputirati zdrobljeno nogo. ___ DR. JOSIP FURLAN specialist za ušesne, vratne ln nosne bole»-ni v Mariboru, Vrazova ulica 2, ordinira od 1. julija dalje od 10.—13. In 14.—15. ure 8806 a— Male tatvine. Pojavila se je ▼ mestn stanovanjska podgana, ki krade v prvi vrsti obleko. V petek »lno odpisati osnovni davek od zemljišč. Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) neglede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino z ognjem, požarom, vodo. točo. poljskimi miši, rastlinsko ušjo ali kobilicami: b) če je prizadel škodo drug izreden in neodvraten dogodeK brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo. če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini.___ Osnovni davek na zemljišče se ne odpise, če je nastopila elementarna nezgoda takrat ko so bili kmetijski pridelki ze poze-ti. Za davčni odpis je pogoj, daje nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo. ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli le, če je nastopil elementern dogodek takrat, ko so bili poljski p"delk že' požeti (oddelčni od tal), toda so bili še na poljn. _. Ce se kako zemljišče v let« po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z detelio itd.) se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno pridelka, z dvema tretjinama, postranske ga ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena. „ „ . Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča, ln sicer: 1.) Ce je poškodovana več kakor četrtina, a man) kakor polovica letine, se odpiše 25% letnega osnovnega davka. 2-) Ce je poškodovana polovica, a manj kakor tri četrtine \e-tine. se odpiše 50 % osnovnega letnega davka. 3.) Ce je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez t*kse, najdalj«»v osmih dneh od dne. ko se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njeeov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa je lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi) lahko tudi po pošti. V prijavi, če je individualna, to je, če Jo vloži posamezni posestnik, je treba točno označiti poškodovane parcele in navesti občino. vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti. kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vMitelj (vloži tdii) prijave, čes in vrsto elementarne nezgode in prijavo podpisati. Prijave, ki se prispele tako pozno, da se t>o mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene h»ko! zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dneva obvestitv® škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enčga ufadtiika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škod" mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil starešina vasi (župan), če ga vas ima, in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja poasmeznih davčnih uprav v dravski banovini: Področja davčnih uprav Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatetf in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; področja davčnih uprav Kočevje in Cabar pod katastrsko uprave Kočevje; področja davčnih uprav Brežice in Krško pod katastrsko upravo Krško; področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah pod katastrsko upravo v Ceijii; področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornji grad in Šoštanj pod katastrsko upravo Slovenjgradec; področja davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica pod katastrsko upravo Maribor; področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona pod katastrsko upravo Ptuj in področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnia Lendava pod katastrsko upravo Murska Sobota. Zadružna elektrarna v Trbovljah Zadružna elektrarna je imela 25. t. m. redni občni zbor. Vodil je zbor predsednik župan g. Vodušek, ki je podal poročilo načelstva, iz katerega posnemamo, da se podjetje prav lepo razvija. Zadruga šteje danes 215 članov in 342 odjemalcev električnega toka. V preteklem letu je razširila svoje omrežje od Dimnika do Meterca- Na zadružno elektrarno je priklopljenih 3600 svetiljk z nad 5000 žarnicami, 110 likalnikov in 35 motorjev. Poleg treh glavnih števcev je montiranih 299 navadnih števcev in samo 8 odjemalcev je pavšaliranih. Ker jd Zadružna zveza v Celju likvidirala, je pristopila Zadružna elektrarna k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Revizija, ki je bila izvršena zelo temeljito in je trajala 4 dni, je pokazala za načelstvo in nadzorstvo zelo laskav rezultat Predsednik je izrekel zahvalo ravnateljstvu TPD, ki je Zadružni elektrani zelo naklonjeno, in še posebej rudniškemu ravnatelju gosp. inž. Pauru, ki kaže veliko razumevanja za krajevne potrebe prebivalstva. V imenu nadzorstva je poročal gosp. Berger. Poročilo, računski zaključek in poročilo bilance je prejel vsak zadružnik že mesee dni pred občnim zborom. Gosp. Berger je predlagal, da se prebitek v znesku 28.148.61 Din pripiše rezervnemu fondu, ki je sedaj že tako močan, da trikratno krije vplačane deleže. Nadzorstvo je predlagalo absolutorij in zahvalo, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. V smislu pravil so izpadli letos triie člani načelstva, In sicer gg. Vodušek. Režun in Počivavšek ln ta bilo treba voliti nove. Na predlog g. Požuna so bili izvoljeni gg. Vodušek, Režun in dr. Jenšterie. V nadzorstvo pa so bili Izvoljeni na predloe istega predlagatelja gg. Berger, Šetinc, Počivavšek, Jordan in Dolinšek. . Zaradi likvidacije Zadružne zveze v Celju in zavoljo pristopa k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani so bile f>otrebne nekatere izpremembe v pravilih. O tem je poročal g. Pavlin. Izpremembe so bile soglasno sprejete. = Izjava. V raznih člankih listov »Obrtnega vestnika« in >Jugoslovanskega obrtnika* se Zanatska banka kraljevine Jugoslavije, d. d., spravlja v zvezo z vprašanjem skupnih ali ločenih zbornic. Poslovni odbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije, d. d., podružnice v Ljubljani, izjavlja, da nima vprašanje skupnih ali ločenih zbornic z zavodom ničesar skupnega in da to vprašanje tudi ni in ne more biti v bančnem odboru predmet kakršnekoli diskusije. = Nova delničarska družba v Zagrebu. Pri trgovskem sodišču v Zagrebu je proto-kolirana nova delničarska družba pod imenom Prva zagrebačka industrija tjestenina, d. d., z delniško glavnico 1,000.000 Din-Družba je prevzela obstoječo tvornico testenin od tvrdke Prva zagrebačka industrija tjestenina, k. d. ing. C. Lapajne i drugovi. = Splošno gibanje za stabilizacijo žitnih cen. Iz Beograda poročajo, da so se nedavno započeti akciji za stabilizacijo žitnih cen pridružile vse zainteresirane gospodarske organizacije v državi, ki bodo poslale spomenico na pristojno mesto. = Preorijentacija kmetijstva v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da se v posameznih krajih Vojvodine vedno bolj opaža prehajanje od čistega poljedelstva k živinoreji in perutninarstvu. To gibanje v Vojvodini se vrši na podoben način, kakor v Sloveniji akcija za sadjarstvo. Vojvodinsko kmetijstvo žene v to preorijentacijo nerentabil-nost žitarstva. Predvsem uvajajo živinorejo in perutnir.arstvo vojvodinski Nemci. Ti so začeli najprej ustanavljati govedoreiske tn potem svinjerejske zadruge. Prav tako_ se pospešuje tudi perutninarstvo- Ce bo živinoreja dobičkanosnejša kakor žitarstvo._ je zelo dvomli:ro. Slovenski živinorejci doživljajo že hudo krizo, ki jo bo povečana produkcija Vojvodine še poostrila. Isto velja za perutninarstvo, o katerega rentabilnosti si pri nas v Sloveniji še nismo na jasnem. Preorijentacija vojvodinskega kmetijstva ne bo imela gospodarskega efekta, ako se sedanje kritične prilike v kmetijstvu iz temelja ne izpremene. = Naraščanje cen bakru. Hooverjev predlog o moratoriju je povzročil naraščanje tečajev ne samo na efektnih borzah, nego tudi na blagovnih. Ameriški kartel bakra je kljub močni omejitvi^ prodaj ponovno zvišal ceno za cif od 8.525 na 8.775 centa. Tudi druge kovine so se podražile, tako med drugimi zlasti cin, ki notira v Londonu 109 funtov šterlingov za tono. = Konkurz je odpravljen o imovini Vur-nika Franca, izdelovalca pletilnih izdelkov v Radovljici, ker je bila razdeljena vsa masa, in o konkurzni zadevi Dolničarja Veko-slava, bivšega restavraterja v Ljubljani, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. — Nov narok je določen za prisilno poravnavo, ki jo je predlagal Fisclier Avgust, bivši trgovec v Turiški vasi, sedaj v Zbe-lovem, in sicer na 16. julija ob 9. pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu. Položaj na naših borzah Ljubljana, 27. junija. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v minulem tednu zopet nekaj večji; znašal je 22.1 milijona Din proti 18.6, 24-5, 10.0 in 15.9 milijona Din v predhodnih tednih. Devizni tečaji so se v teku tedna nekoliko dvignili, tjko Dunaj od 7.9376 na 7.9595, Berlin od 13.42 na 13.46, London od 275.11 na 275.85, Newyork od 56.42 na 56.575, Praga od 167.21 na 167^6 in Trst od 295.95 na 296.65. Curih je ostal neizpremenjen, Povpraševanje je pretežno pokrivala* Narodna banka, le manjšim potrebam po devizah na Trst je zadostila privatna ponudba. Med efekti" sta zabeležila zaključke Vojna škoda po 391 in Kranjska industrijska po 30G. Tečaj Ruš za denar je poskočil med tednom od 130 na 135 in dalje na 145. Ostali efektni tečaji so ostali neizpremenjeni. Tendenca za efekte je bila zelo mlačna. Na zagreb. efekt tržišču je Vojna škoda v teku tedna precej oslabela. Dočim se je v predzadniem tednu trgovala za aranžma po 408 — 411. je bila včeraj zaključena po 394.5. Za december ie včeraj zabeležila zaključke po 396 in 397, dočim se je zaključevala v predzadnjem tednu po 411.5. Tudi posamezni drugi državni papirji so bili malo slabši. Na koncu tedna so se trgovali: investicijsko po 85. 8% Blair po 91, 77o Blair po 80 — 80.25 in 7% Državna hipotekama po 80.75. Begluške, ki so zabeležile v torek zaključke po 63 — 64, so se trgovale včeraj po 62.5 — 63. V zasebnih vrednotah na zagrebški borzi ni bilo mnogo izprememb. Le Trbovlje so bila ves teden precej čvrste Bančne vrednote so se zaključevale med tednom tako-le: Union po 165, Jugo po 67, Praštediona po 950 — 955 in pozneje po 960, Hrvatska po 50, Zemaljska po 118, Ljubljanska kreditna po 120 in Srpska po 193. V industrijskih vrednotah so bili v preteklem tednu naslednji zaključki: Slavonija po 200, Drava po 235, Union mlin po 55 — 60, Tsis po 40, Slaveks po 25, Danica po 65, Gutmann po 115, Šečerana po 250 in Dubrovač-ka po 330. Trbovlje so se zaključevale: v ponedeljek po 235 in 245, v torek po 258 do 260. v sredo po 263 in včeraj po 265. Borze 27. junija. Na ljubljanski devizni borzi je bil danes zelo velik promet Največ so se trgovale devize na Prago, Newvor-k in Dunaj. Razen Curiha in Budimpešte so se vsi tečaji malo okrepili. ^ De rite. Ljubljana. Amsterdam 22.815, Berlin 13.445 — 13475 (13.460). Bruselj 7 897. Budimpešta 9.8778, Curih 1096.30 - 1098.30 (1006.80). Dunaj 7.9445 — 7.9745 (7-9595), London 275.45 - 276.25 (275.85), Newyork kabel 56.585 — 56.785 (56.685), Newyork ček 56.575, Pariz 221.05 - 223.05 (222.05), Praga 167.36 _ 168-16 (167.76). Trst 299.65 do 207.65 (296.65). Curih. Zagreb 9.12375, Pariz 20.24, London 25.16, Newyork 517.10, Bruselj 72. Milan 27.06, Madrid 48.50, -Amsterdam 208-10, Berlin 122.75, Dunaj 72.70, Sofija 3.745, Praga 15.315, Varšava 57.90, Budimpešta 90.18, Bukarešta 3.08. Efekti Ljubljana 8% Blair 91 bi.. 7*. Blair «1 blago, Vojna škoda zaključek 991, Celjska posojilnica 150 dsn, Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 den.. Vevče 120 den., Stavbna 40 , den., Ruše 145 den. ' Blagovna triišča LES -f Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca sa les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni rezane jalovine. SITO 4- Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca za žito neizpremenjeno stalna. Brez zaključkov. Nudi se (fco slov. postaja, mlev. vozni-na. plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska. 80 kg po 265—267-50, okolica Subotica, 79 80 po 262.50—265. okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska. 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (prt navadni voznini* po 160—162.5); oves: ba* ranjski po 225 — 230; moka: banatska *0< po 375 _ 380. baška »0« po 360 - 365 + Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca neizremenjena. Promet: 7 vagonov pšenice, 16 vagonov turičice in 5 vagonov moke. — Pšeniea: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 165—170; baška potiska. 79/80 kg 190 —195; gornjebaška, 79 80 kg 190—195; sremska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica Indjija, 78 kg 167-5 — 172.5 Turščica: baška, Dunav. Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 96. Moka: baška >0< in »00« 260—280, >2« 250—260; >6« 240—250; »6c 225—230; >8< 120—190. Otrobi: baSki, sremski in banatski 115 — 120. O v e 9; baški. sremski in slavonski 160 — 163 + Budimpeštanska terminska borza (27. t m.) Tendenca komaj stalna. Promet miren. Turščica: za julij 13.30 — 13 32, za avgust 13.36 — 13.37, za maj 1932 11.48 do 11.50. Iz življenja na deželi ŠTABA 0SELICA. Naša vasica je praznovala preteklo nedeljo pomembno slavje Re-novirana, za eno nadstropje dvignjena m povsem preurejena enorazredna šolska zgradba je bila predmet naše svečanosti. Vršila se je slovesna blagoslovitev prosvetnega hrama. Pred šolskim poslopjem sa je poleg domačega ljudstva, učiteljstva iz Tre-bije. upravitelja iz Sovodnjega g. Tušarja in ostalih okoličanov zbral ves krajevni šolski odbor z domačim županom g. Jankom ezerškom, ko je župnik g. Ivan Gogala po blagoslovitvi poslopja v svečanem nagovoru očrtal ljudstvu zgodovinski razvoj domače šole. Upravitelj šole g. Mirko Brejc je v nagovoru izrazil zahvalo krajevnemu šolskemu odboru, županu g. Jezeršku in vsem faktorjem, ki so pripomogli Oselici do preurejenega učilišča. številni gosti so ei nato ogledali notranje prostore. Šolsko poslopje je že izročeno svojim namenom, ker je komisijski ogled našel vse v redu. S preureditvijo stavbe je dobil upravitelj šole svoje stanovanje. Oseličanom na pridobitvi čestitamo! BLED. V blejskih hotelih, penzionih in vilah je še mnogo prostora na razpolago. Izmed 3500 postelj, ki jih imajo na razpo« .lago za letovnščarje, je oddanih šele okrog 1000. Ker bo drugi mesec pričetek glavne sezone, se pričakuje, da bo obisk letovi« š carjev na višku. — V Parkhotelu je otvo« rila tvrdka Minerva iz Zagreba svojo knji« garno, kjer se tudi izposojujejo knjige. — Na Bledu imamo že tri sezonske godbe, in sicer v kavarni »Toplicah«, v kavarni »Ka« zine« in v hotelu Trohi«. — Češkoslovaška liga se snuje na Bledu. Ko bodo pravila potrjena, se bo takoj vršil občni zbor. — Penzioai Raitharek poleg hotela »Uniona« je kupila ga. Vumikova iz Radovljice. — Na Bledu ima kroijač g. Janko Mužan uniformiranega raznašalca . oblek, kar je za Bled nekaj novefia. JEZICA. Tukajšnja osnovna šola rma vidovdansko proslavo danes 28. t. m. v Sokotskem domu in jutri 29. t. m. v Dru« štvenem domu, obakrat začetek ob 15. Va« bimo starše in prijatelje mladine, da po« setijo v obilnem številu to prireditev, na kateri bodo mladi šolarčki pokazali, kako pojejo, deklamirajo in igrajo. Pridite! TRZIN. Na dan sv. Cirila in Metoda 5. julija se otvori ln blagoslovi v Trzinu nov Prosvetni dom, ki si ga je postavilo nepolitično Izobraževalno društvo. Dom je sicer preprost, vendar pa povsem ustre« za svojemu namenu. Ima lepo dvorano z izredno velikim odrom in pa prostorno kuhinjo za gospodinjsko šolo. DOB PRI DOMŽALAH. Šolska deca priredi vidovdansko proslavo 28. t m. ob 15. v Domu s pestrim sporedom. RADOVLJICA. Vs~ko leto se vrše po civ;liziranem 6vetu materinski dnevi, ki imajo namen dvigniti ugled mater. Naj« večji umetnik! so slavili mater v svoj h umetninah Za vsakega poštenega člove« ka je mati sveta, pa naj '00 še tako uboga in revna. Preteklo nedeljo pa je radovlfli* ški dekan v pridigi ob priliki agitacije za Marij no družbo dejal, da so žene in mate« re, ki ne izhajajo iz Marijine družbe, po« felj Ker ne damo žaliti svojih žen in ma« ter svoiih otrok, si dovoljujemo na knezo« škofiski ordinarijat v Ljubljani vljudno vorašanje. kaj se namerava v tej zadevi ukren ti in na kak način bo dal dekan g. Fatur žaljenim zadoščenje. Možje, katerih žene niso članice Marijine družbe. VIŠNJA GORA. Minilo nedeljo so se naši kmetovalci z velikim strahom ozirali proti nebu. po katerem je močan piš gonil temne oblake. Dvakrat smo imeli naliv, popoldne in na večer. Obakrat je med deževjem padala tudi toča, ki je dosegla zvečer debelino lešnikov. Posledice so da je bilo do 30 odstotkov posevkov uničenih. Hvala Bogu, da ni bilo kakor lani ob tem času, ko nam je silna toča raztepla vsa polja, na stavbah pa pobila vsa okna. — Krstmkov eeiem 24. t m. je bil obiskan prav slabo. Kljub temu pa smo imeli na njem tatove. Tako je neki nepridiprav sedel pri neki gostilni ob sejmišču na kolo g. Jerneja Pečka in se odpeljaL Okradenec j ek sreči tatvino kmalu opazil in javil tatvino orožnikom. Pol ure nato je komandir naše orožniške postale že zalotil prijatelja tuje lastnine v Dragi, 3 km daleč od Višnje gore. G. Peček je dobil vrnjeno svoje kolo, zaloteni nepridiprav je pa odjadral za zamrežena okna. — Izleta v Pariz, ki ga priredi Savez SKJ v Beogradu, se udeleži od našega Sokola tudi en član in ena članica. — Na severni strani cerkve sv. Ane v Višnji gori je zid ob cerkvi v zelo slabem stanju. Otroci, ki jih je vedno polno tam okoli s svojimi igrami, so neprestano v veliki opasnostL Ta del zidu je na vsak način treba popraviti. ŠMARJEŠKE TOPLICE. Sezona je le« t os že prav živahna, hvala zgodnjemu le« pemu poletju, ki vabi ljudi v kopališča io letovišča. Ker ije dograjena nova dej>enden» ca s prav udobnimi sobami, bodo mogle šmarješke toplice sprejeti letos več go« stov, nego je bilo doslej mogoče. Napo« vedani so tudi že odlični gostje iz inozem* stva, dokaz, da pridobivajo te toplice na slovesu tudi izven naše domovine. Razen gostov, ki zahajajo semkaj na zdravljenje in odpočitek, pa obiskujejo prijazno šmar» ješko dolino vedno številni izletniki in tu« risti od blizu in daleč. Te dni je obiskal šmarješke toplice tudi ljubljanski operni Eevec g. Kovač. Pri tej priliki je zapel na opaltfki terasi pred »branimi gooti več pesmic in žel hvaležen aplavz. SENOVO. »Jutro« je poročalo o vlomu v Korinškovo trgovino, odkoder so tato« vi odnesli zrn 3000 Din plena. Ta dogo« dek in z njim zvezana obširna preiskav« sta zopet pokazala, v kako težavnem sta« nju so naši marljivi orožniki. Oipravlca ima« jo, kakor menda ne kmalu kje drugod. Tu« kajšnja postaja ima dva do tri orožnike s komandirjem vred in ti morajo vršiti službo v tistem obsegu, ki sta jo pred leti vršili dve orožniski postaji s povprečno 10 orožniki. V Vidmu zdaj ni več orož« niške postaje, trije orožniki pa bi zado« stovali komaj za Senovo. Želeti je, da do« bijo naši marljivi možje postave pojača« nje. — Rajhenburg dobi te dni novo pre« potrebno avtobusno zvezo. Podjetni go« spod Drago ZemLjak bo začel s 1. julijem obratovati na cesti od Rajhenburga do Kozjega. Njegov udobni novi 16 sedežni avtobus »Tatra«, ki zmaguje najhujše klan« ce, bo odhajal iz Rajhenburga dnevno ob 9.45 in bo prispel v Kv>zje ob 11., odkoder se bo vračal ob 13. Tako bodo Kozjani za 20 Din voznine imeM ugodno in naglo zve« zo s kolodvorom, pridobili p« bodo goto« vo mnogo gostov in izletnikov. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Na pravnik sv. Petra in Pavla vsi na konjsko dirko v Št. Jernej! Začetek ob 3. popoldne. Ko-njerejci, ne zamudite te lepe prireditve. Nenavadno presenečeni bost«! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Pre-tekli ponedeljek je vozil voznik Jakob Ver-bič vino za gostilno g. dr. Rudolia Dobovi-ška. Tik gostilne je cesta silno strma. Ko Je voznik izpregel vole, se je začel voz pomikati nazaj. Dva soda sta se zvalila na cesto jn kotala kakih sto metrov do brzojavnega "droga, kjer se je posebno en sod močno poškodovat Izteklo je 127 1 vina- — Kuharica pri trgovcu g. A. K. se je v torek dopoldne iz neznanih vzrokov vrgla v precej narasli potok Pesnico. Nezavestno so jo rešili fz kalnih valov delavci, ki so zaposleni na ba-novinski cesti. Z umetnim dihanjem so jo spravili v teku pol ure zopet k zavesti. --Banovinsko kmetijsko šolo obišče vsako leto mnogo raznih šoL Pred kratkim si je ogledala razne kmeti iske naprave dvoletna kmetijska šola iz Iloka. — V trgu Sv. Jurij ob juž. železnici je 14 gostiln in 1 vino-toč. Zanimivo pri tem je, da so vpisane pri 10 gostilnah žene kot imetnice obrti. Poleg tega so še 3 druge gostilne. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. 5. julij, god slovenskih blagovestnikov sv. Cirila irr Metoda počasti C. M. podružnica s tem, da priredi zbirko v korist glavne družbe. SLOVENJGRADEC. Glede na birmo sta se "popravili ofcc mestna cerkvi. Nov« trotoarje so si napravili hišni posestniki gg. inž. Puppis, Ovčar in Hmelina. Pred« njo fasado svoje hiše je prenovil pekov« ski mojster g. Katzianer. Ulične napisne table so se tudi te drai namestile. Novi gradbeni načrti -nova gradiva Problem, povsem odpraviti pomanjkanje stanovanj v doglednem času, moremo rešiti le tedaj, ako uporabimo novodobne metode, ki so preizkušene in so se dobro obnesle, in ki nudijo brezpogojno jamstvo za varčno in neoporečno gradnjo. Med modernimi stavbnimi načini, ki so se izoblikovali v zadnjem desetletju, je vzbudil po vsem svetu poznani heraklitni gradbeni način posebno pozornost, kajti ta skeletni gradbeni način uresničuje na idealen način zahtevo po ekonomičnem grajenju. Funkcije sten so v tem slučaju strogo ločene. Statične naloge prevzame nosilno ogrodje iz visokovrednih, povsod dobavljivih materijalij kakor: les, železo, jeklo, beton itd. Za opoličenje ozir. opaže-nje skeletov služi povsem izolirajoča, ognja varna heraklitna plošča za lahke stavbe. Ta posrečena kombinacija Ima za posledico bistveno skrajšanje gradbene dobe in istočasno znižanje stavbnih stroškov. Gradbeno dobo skrajšajo neznatna teža in lahkotno podelovanje velikoformatnih plošč za lahke stavbe, ki se dado hitro in brez truda vzidati z minimalno izrabo malte — stavbne stroSke pa zmanjšajo ekonomična izraba zazidane ploskve, radi relativno tankih, vendar toploto močno šči-tečih opažev, skrajšan gradbeni čas, možnost zidati ob vsakem dnevnem času, tudi po zimi, in okolnost takojšnje vselitve v novozgrajena stanovanja. Vendar zaenkrat še ne bo mogoče. Se z ozirom na stavbne stroške, odpomoči Se vedno velikemu pomanjkanju stanovanj samo z gradnjo novih poslopij. Paralelno z gradbenostjo novih stavb mora iti vele-potezna akcija, ki ima za cilj boljšo izrabo že obstoječih stavb. Z nadzidavo nadstropij in lzzldavo podstrešij moremo z majhnimi stroški pridobiti nova stanovališča in s tem povečati hišno najemnino. Tudi za rešitev teh stavbnih nalog je heraklitni gradbeni sistem izredno prikladen. Neznatna teža plošč omogoča izvršitev projektov nadzidave in izgrabe tudi ▼ največ primerih, kjer masivni stavbni načini popolnoma odpovedo, ker bi preveč obremenili temelje poslopja. Toda ne samo na ravnokar omenjeni način moremo pridobiti v že obstoječih poslopjih nova stanovališča. Povsod še najdemo prostore, ki jih moremo zaradi mrzlih, vlažnih masivnih zidin uporabljati v najboljšem slučaju samo mimogrede za zasilna stanovanja. Taka stanovanjska zatočišča lahko le tedaj predelamo za zdrava, udobna stalna stanovališča. ce dobe stropi, stene in tla izdatno izolacijo s heraklitnimi ploščami, s katerimi popolnoma pre ženemo mraz ln vlago. Posrečilo aa bo in mora aa posrečiti rešiti problem pomanjkanja stanovanj t doglednem času v mestu ia na deželi ▼ splošno zadovoljstvo. Brez vsakega dvoma bo heraklitni gradbeni način v zvezi s temi stremljenji igral še precejšnjo vlogo. ¥ Današnje slavje jati na Gorenjskem Odkritje spominske plošče Davorinu Jenka In Ignacu Borštniku Na VMot dan, it. Junija, praznuje Sola w Cerkljah pri Kranju 140 letnico sVojega obstoja. Šolska siavnost bo v širšem obsegu, to bo obenem proslava vseh odličnih rojakov, ki so v teku te dobe začeli uživati nauke tega zavoda in izšli iz te šole. M&d temi je tudi odlični skladatelj Davorin Jenko, ki je bil sicer rojen v Dvorjah, a je posečal cerkljansko šolo. Njemu na čast bodo na Vidov dan v Cerkljah na hiši, kjer Je Jenko delj časa bival, vzidali spominsko ploščo. Kako je prišlo do tega, da a« Jenku vzida spominska plošča na omenjeno hišo? Ko Je bila Glasbena Matica v največjem delu x uresničenjem spomenika Davorina Jenka, je nekega dne telefoniral minister Ivan Hribar in sporočil, da ima pripravljen denar za postavitev spomenika Davorinu Jenku v Ljubljani. V tej zadevi a« t« vršilo nekaj razgovorov in Glasbena Matica je ustanovila poseben odsek za postavitev Jenkovega spomenika in prosila, da prevzame predsedstvo duševni oče im inicijator vse zadeve takratni minister g. Ivan Hribar. Takrat 5e bila izražena tudi želja, da bi Jenko dobil tudi primemo spominsko ploščo v Cerkljah pri Kranju. Da ostane fond za sgradbo in postavitev spomenika nedotaknjen, je sklenila Glasbena Matica, da vzida spominsko ploščo v Cerkljah na svoje rtro-fcke. Odbor Glasbene Matic« se Je ebrncfl b* arhitekta Josipa Plečnika, našo priznano avtoriteto, in ga prosil, če bi hotel napraviti primeren načrt Kakor vedno, je Sel Davorin Jenko Dan«, ▼ nedeljo, na Vidov dan postavi Elubljanska Glasbena Matica v počastitev odličnega glasbenika Davorina Jenka o* hifii v Cerkljah pri Kranju, ki Je bila dolgo let njegova last, spominsko ploščo po r«3imtirih. mojstra Plečnika. Odkritje plo-&5e bo popoldne ob pol 15. Pri odkritju boeta govorila bivSi minister Ivan Hribar fci dr. Vladimir Ravnikar, zbor Glasbena Zlatice pa zapoje tri njegove skladbe. Davorin Jenko je bil rojen 10. novembra teta 1835. v gorenjskem kotu pod Krvavcem v prijaznih Dvorjah pri Cerkljah. 2a kot majhen deček je kazal veliko nadarjenost, 'zato ga je peljala mati v mestne gole v Kranj. A preden se je vrnila mati las Kranja, je bil mali Davorin že doma, taiko se mu je stožilo po gozdih in pašnikih, ki se razprostirajo okoli njegovega rojstnega kraja. V Kranju je dovrSB prva dva osnovna razreda, nato Je bil v Ljubljani do četrte Šole. Višjo gimnazijo je študiral v Trstu. Grlasbe se Je začel učiti že v Ljubljani pri Gašperju Mašku in Gregorju Riharju. Nadaljeval pa je svoje študije v Trstu in pozneje od leta 1859. dalje tudi na Dunaju, kjer je študiral pravo. Na Dunaju se je pe""al z zbore vc-lstvom, talcrat so ustanovili tam Slovensko pevsko društvo, za katero je začel pisati tudi prve svoje zbore. Dne 16. maja leta 1860. Je napisal v egorčenju zaradi nekega članka v »Prefflc koračnico na Jenkovo besedilo »Naprej zastava slave«. mojster Plečnik tud! to pot Matici s vso ustrežljivostjo na roko in je izvršil lep načrt spominske plošče, ki ga prinašamo dar nes. Spominska plošča bo okrog 2 m visoka, izdelala jo Je pa ugledna kamnoseška tvrdka Alojzij Vodnik v Ljubljani. Slavnostno odkritje bo v nedeljo ob pol 3. povabljena so vsa društva iz okolice Cerkelj, iz Ljubljane pa se proslave korporativno udeleži Glasbena Matica, najbrže pa bodo pri proslavi sodelovali tudi člani raznih drugih društev, zlasti oni, ki so včlar njeni v Hubadovi pevski župi. V zvezi s proslavo bo Istočasno vzidana spominska plošča tndi na rojstno hišo največjega slovenskega gledališkega umetnika Ignaca Borštnika. Obe proslavi bosta združeni in se bosta vršili druga za drugo. Spominska plošča je iz domačega podpeškega marmorja in je bila narejena po načrtih arhitekta Rormana. Simbolično predstavlja otroško zibelko. Danes prinašamo tudi njen načrt. Spominsko ploščo je kupilo Udruženje gledaliških igralcev, ki ee tudi udeleži te pietetne svečanosti, pri vzidavi bo pa govoril višji režiser Narodnega gledališča v Ljubljani prof. Osip Šest Prihodnje leto o B4nko5tth bo Glasbena Matica proslavila 60-letnioo svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršil v Ljubljani slovenski glasbeni festival, istočasno bo pa v parku pred Glasbeno Matico, ki bo preurejen in moderniziran po načrtu arhitekta Plečnika, slavnostno odkritje spomenika enemu največjih jugoslovenskih skladateljev — Davorinu Jenku. Davorin Jenko POSTM GLAS Bfl MATICA[ DAVORINVJENKV 5KLADATELJV BOZEPRAVDE N A P REIZ A5TAVA 5 LAV E i- 28 VI 1031- i , i . v— 1 8 > -71 -------» c-— «---) 5-i A M Spominska ploSSa Davorina Jenku (ae vzida t hišo, kjer Js skladatelj delj časa živel) T dunajskem Slovenskem pevskem društvu so ao zbirali vsi Jugoslovenl, med njimi tadi Vuk Karadžič. Prirejali so besede, peli zbore in samospev«; kater* Je po večini pisal naš slavljenec. Tn sta se sedla tudi a Kornelijem Stankovi čem, prvim srbskim komponistom. Ko je razpisala pravoslavna občina ▼ Panče-vu mesto zborovodje, je Kornelij Stankovič nagovoril Jenka, da je prevzel to me-sto. Januarja 1863 je prišel v Pančevo in ostal tam dve leti. Leta 1865. ga najdemo že sredi največjega dela v Beogradu, kjer Je prevzel zborovodstvo Beograjskega pevskega društva, ki je pred kratkim slavilo 75-letnico svojega obstoja. V Beogradu se je začelo sa Jenka nora delo v obširnem delokrogu. Najprej je bil zborovodja, nato kapelnik in skladatelj srbskega Narodnega gledališča (1871). Oral je ledino, delal v zvezi s Stankovi-čem, Stojanovičem, Mokranjcem in drugimi delavci. V gledališču je vztrajal nepretrgoma 32 let in napisal vse glasbene komade, kar jih je v tej dolgi dobi potre- bovala srbska umetna ln narodna Ig**. Uglasbil je tudi izvirno opereto »Vračara ali Baba Hrka«. V svojem poslu je bil izredno temeljit in vesten ter je neprestano skrbel za svojo nadaljnjo izobrazbo. Bil pa je tudi zelo plodovit njegovih opusov je več sto. Med njimi je mnogo slovenskih zborov, izmed katerih so nekateri ponarodeli. Srbsko literaturo pa je obogatil s skladbami najrazličnejše vrste, počenši od samospeva do simfoničnega komada. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan, postal je častni član najznamenitejših društev in korpora-cij v Beogradu kakor tudi doma v Sloveniji. Svojo domovino Je ljubil nad vse. Ko Je bil še aktiven delavec v Beogradu, je prebil vsake počitnice v Cerkljah pri Kranju. Tu je imel hišo od leta 1883. do 1898.; ko jo je prodal, si je pa izgovoril v njej »kot« do svoje smrti, kjer je tudi prebival vsake počitnice, dokler ni zatisnil svojih oči dne 25. novembra 1914 v Ljubljani v Kolodvorski ulici. Prihodnje Binkošti dobi Jenko v LJubljani javen spomenik. Igaacij Borštnik Ignacij Borštnik se Je rodil 11. julija L 1858. v Cerkljah na Gorenjskem. Obiskoval je gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani in postal uradnik banke »Slavije«. Kot diletant je nastopal v Ljubljanski čitalnici, leta 1885. pa je odšel na Dunaj v dramatično šolo. Cez eno leto se je vmil v Ljubljano in vodil predstave v starem gledališču, ko pa je poslopje pogorelo, je zopet Ignacij Borštnik nastopal r čitalnici. Ob otvoritvi novega gledališča dne 29. septembra 1892 je govoril Funtkov prolog in priredil za oder Jurčičevo »Veroniko Deseniškoc. Maja 1894. se je odzval vabilu Mfletl-ča, naj pride v Zagreb, kjer je postal prvak ondotne drame. Igral Je najrajši klasični repertoar v Shakespearovih in Mo-ližrovih dramah, pozneje so se mu močno priljubile vloge v realistično-naturalistič-nih delih. Igral je v Strindbergovih, Hauptmannovih, Sudermannovih, Ibsenovih in D' Annuzijevih delih. Njegove mojstrovine so bile vloge starcev. Ko je v Zagrebu obhajal svojo odersko 25-letnico, si Je izbral za jubilej vlogo Grutza v SchSn-herrjevi »Zemlji«. Po prevratu se Je vrnfl v Ljubljano, ki se je je oklenil z vso ljubeznijo in voljo, da ji ustvari močne temelje umetnosti. 2e hudo bolan Je nastopil zadnjič ▼ Strind-bergovem »Očetu«, kjer je igral vlogo rit-mojstra. Potem je legel in umri 23. septembra 1919. Pokopali so ga pri Sv. Križu, kjer mu je govoril poslednje slovo igralec Danilo, ki je označil njegovo smrt kot »dramo naše drame«. Ignacij Borštnik Je tudi pisateljeva!. Pisal je pesmi in dramatiziral romane in novele, n. pr. Tavčarjevega »Otok in Strugo«. Sam je napisal več iger, izmed ka- Samo takrat potuješ brez skrbi na letovanje, ako si pred odhodom nabaviš 5HELLTOX SIGURNA SMRT vsemu mrčesu! terih je najbolj učinkovala ljudska drama »Stari Hija«. Borštnik je poleg VerovSka največji slovenski igralec, umetnik po božji volji, ki do danes še ni našel vrednega naslednika v svoji stroki. Cerkljanska šola Cerkljansko šolo je ustanovil nečak te« danjega cerkljanskega župnika Ivan Boršt« nik 1. 1788, pod pritiskom dežeLnh stanov pa so jo L 1791. opustili. Borštnik, francoski mer, jo je obnovil L 1811. Do tedaj je poučevai zasebno pro« ti nagradi. L. 1860 so pod vodstvom nad. učitelja Andreja Vavkna sezidali prvo po« lovco sedanjega šolskega poslopja, leta 1899. pa so prirdali še drugo polovico. Takrat je vodil eolo nad oči tet j Andrej Kmet. , Andrej Vavken, ki Je Solo prerodu te Sušmarertva v moderen zavod, je bi! za Riharjem najboljši skladatelj naših cer« kvenih pesmi. L. 1861. je izdal »Glase go* renjske«, kjer je njegova ponarodela Sed se povrne«, k; jo je oživel skladatelj »kar Dev. Vavken je županoval Cerklja« nom 30 let. Solo je vod i od L 1857 do 1892 Ustanovil je pošto. Umrl je 1. 1898. Ivan Puher, kaplan v Cerkljah, je preskr* boval Vavknu besedila za pesmi. Izumil je fotografiranje na steklo. V Londonu so ga za to odlikovali z zlato kolajno. Slavni cerkljanski rojaki 60 še: Matej RavnikrJ?oženčan, pesnik, pfea. telj m zgodovinar, župnik v Predosljih. Kot pisatelj je b"l buditelj lijudstva, Ilirec. O Davorinu Jenku govorimo posebej. Iz Cerkelj je tudi časnikar Ivan Želez« nikar, oredn* Skrv. Naroda, sotrudnflc ln* morstičnosatiričnih listov Škrata in Bru* sa, dalje Jakob Bedenek, korektor na Du* naju in igralec Ignacij Borštnk, o kate* rem govormo posebej, France Barle, usta* novitelj in organizator Vseslovanske gasil* ske zveze in urednik »Gasilca«. V Cerkljah so mu gasilci postavili spominsko ploščo. Tudi skladatelj dr. Fr. Kimovec je cerk« ljansk: rojak. Vodil bo danes cerkvene obrede in bo blagoslovil šolsko zastavo. Dr. Jos-p Hacin, rojen v Cešnjerku, je prevzel pokroviteljstvo nad današnjo pro« slavo v Cerkljah. Znan je kot_ prevajalec Dumasovih romanov v slovenščino in kot pesnik. Njegov brat dr. Janko Hacin Je strokovnjak za gospodarske zadeve in rav« natelj Privilegirane agrarne banke v Beo« gradu. Iz Cerkelj je slednjič prof. Ivan Me« žan, slikar v Mariboru. Napravil je načrt šolskega prapora, ki so ga izvezle učiteljice. Bivš; učenec cerkljanske šole. »miroma cerkljanski občani so še: Anton Koder, poštni ravnatelj m pisatelj. Pokopan je na cerkljanskem pokopališču. Prof. Ivan Franke se je bil priselil v Cerklje že v zgodnji mladosti. Njegova mati se je kot vdova poročila z Okornom, lastnikom sedanje Kemove hiše. Za orrk« ljansko cerkev je prof. Franke naslikal ol« tarno slko sv. Mihaela 'n križev pot. Pr« va njegova slikarska dela, bivšo last Vavk« na, hrani šolski upravitelj Lapajne. Ivan Hribar, bivši župan Ljubljane m minister se je priselil v Cerklje L 1856. Ko« pil si je hišo, ki jo je prez^dal v vilo. Pr-dobil si J€ zasluge za vodiško cesto. Župnik Simon Robič slovi kot prnrodo« sloveč. Cerkljanska šola je izdala o priliki pr<* slave svoje 140 letnice brošuro »Od IFrija do Jugoslavije«, kjer se opisuje razvoj za* voda. Knjižica prinaša tudi življenjepise dr. Mantuanija c Davorinu Jenku, prof. Pif» nata o RavnikarjusPoženčaninu m Kodru, skladatelja Stanka Premrla o komponsta dr Kimovcu, dr. Kimovca o šolniku in skladatelju Vavknu, Fr. Lipaha o Ignaciju Bor« štniku, Miroslava Malovrha o Ivanu Žele®, nikarju in črtice šol. upravitelja Lapajneta o ostalih cerkljanskih veljakih. V ITI. dehi se opisujejo prosvetne m gospodarske raz« mere v občini. Knjgo krasi 52 slik. Prebivalstvo Jugoslavije Zanimivosti iz nedavno objavljenega prvega pregleda o rezultatih ljudskega štetja Spominska plošča Ignaciju Borštnika (delo arhitekta R. Rohrmana) Beograd, 25. juraja. Obča državna statistika je objavila prve podatke ljudskega štetja, ki se je, kakor znano, vršilo po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom L L Po teh podatkih so, kakor je »Jutro« že poročalo, našteli 13,929.988 prebivalcev, od teh 6,694.091 moškega in 7,035.097 ženskega spola. Ker znaša površina naše države 248.665 kvadratnih kilometrov, pripada potemtakem na kvadratni kilometer 56.02 prebivalca. Ljudsko šteje L 1921. je izkazalo 11,984.911 prebiva]cev, tako da nam prinaša letošnje štetje porast 1,945.077, kar pomeni celih 1623 odstotkov v desetih letih ali 1.6 odstotka povprečno na leto. Število prebivalstva na kvadratni kilometer je bilo pred 10 leti samo 48 2 in se je tako tudi gostota naselitve povečala v enakem razmerju s porastom prebivalstva vobče. Domačih gospodarstev so našteli letos 2,723.686, dočim jih je bil pred 10 leti 2,347.879 ter potemtakem znaša prirastek 375.807. Ce primerjamo porast prebivalstva naše države s porastom, ki ga je izkazalo ljudsko štetje v drugih državah, moremo reči, da smo v resnici lahko zadovoljni z razvojem naše države. Saj skoraj ni države v Evropi, ki bi se mogla v tem pogledu meriti z našo, zlasti pa ne naše sosede, izvzemši Italijo, ki pa nas s svojim prirastkom nekaj nad tri milijone (ob 40 milijonih pri pre-idočem ljudskem štetju) presega samo po prištetju izseljencev, ki pri našem ljudskem štetju niso všteti. Ce pa primerjamo našo državo n. pr. s Češkoslovaško, ki nas v številu prebivalstva le malo presega, vidimo, da naša država daleč presega Češkoslovaško. Pred 10 leti so našteli v Češkoslovaški 13 milijonov 612.424 prebivalcev, letos pa 14,726.158, iz česar izhaja prirastek 1,113.734, torej manjši od našega absolutno, a še toliko manjši relativno: 8.18 odstotka češkoslov. napram 1623 odstotka pri nas. Torej je prirastek pri nas skoraj dvakrat večji. Porast prebivalstva ni enak po vseh predelih naše države; na žalost moramo ugotoviti, da je v tem pogledu Jos. Fr. Knafflč: Kako &zm postal skavt Za skavte imam od nekdaj simpatijo. Zaradi iepih čednosti, ki jih gojijo, med temi najlepšo: miroljubnost. Miroljubnost! Kako milo se glasi ta beseda v jeziku tako prepirljivih Slovencev! Zato pa pravim: Slovenci naj bi šli vsi v skavte, pa ne bo nobenega prepira več. in tudi ne pijančevanja in kar je s tem združene škode za narodno zdravje in blagostanje. Tako mi je razložila to reč Bela Roža, hčerka Prijaznega Bivola. In odkar poznam njo, sem sploh navdušen za skavtstvo. Zakaj Bela Roža je skavti-nja-planinka z dušo in telesom. In kdor hoče kaj veljati v njenih očeh, ta mora biti skavt, in tako sem se torej odločil — cherchez la femme! — da bom skavt. Ampak je bilo tu polno zadržkov in stežav. Z menoj so sploh težave. Kakšen skavt naj bom? to je bilo vprašanje. Pri skavtih je več edinic, kam z menoi? Tu so najprej mali skavti-nara-ščajniki, volčiči, enfants terribles. K tem bi bil šel najrajši. Skavt-volčič nima drugih dolžnosti nego samo veliko jesti in priden biti. Ampak me je Bela Roža premerila od nog do giave in ugotovila: »Ze prevelik.« »Bom nosil prav kratke hlačke, suknjič s prav kratkimi rokavčki in prav majčken klobuček vrh glavice, pa bom prav srčkan volčič,« sem prigovarjal Beli Roži. A Bela Roža je zmajala z glavo in rekla: »Boš samo smešen. Skavt pa ne sme nikoli biti smešen.« Potlej je tu druga, višja edinica: skavti - izvidniki. A ti se morajo že veliko učiti skavtskih znanosti in umetnosti. Jaz se pa nisem nikoli rad trčil. Torej nič zame pri izvidnikih. Še manj pri roveriih. Tretja še višja edinica, skavtska visoka šola tako rekoč. Rovaril bi že rad (vedno sem rad kaj rovaril), ampak sila učenja je tu: celo kopo knjig in skript mi je pokazala Bela Roža, ki bi jih moral preštudirati kot »rover«. Huhuhu, sem se zgrozil. Saj še navadnega doktorata nisem napravil, pa bi skavtskega — nič zame! »Te bomo pa vpisali v old-skav+e « mi je predlagala nato Bela Roža. Old-skavt, to je po naše: star skavt Bridko sem se razjokal. »Bela roža, dete narave, luč mojih oči!« sem zaihtel in obupno zvil roke: »kako si mogla izreči tako kruto bese- do? Mene da bi dali med ,stare', mene, ki sem še tako mlad, tako mlad! Mi je pojasnjevala Bela Roža, da je vsak skavt, ki je prekoračil 21. leto, že ,old-skavt', a se kar nisem mogel potolažiti. Jaz s tako otroškim srcem, pa star! Grozno! Tudi Prijaznemu Bivolu sem se zasmilil, solza sočutja mu je zaigrala v blagih bivolskih očeh. Nazadnje me je Bela Roža pomirila, češ da bo gotovo govorila s Sivim Volkom, vrhovnim poglavarjem skavtov, kaj bi se dalo napraviti z rnenoj. Nekam me bodo že spravili... In mi je čez tri dni prinesla vest: Sivi Volk je odločil tako, da sem lahko — samoten skavt. Kako veselje! »O Bela Roža, tolažba mojega srca!« sem vzkliknil. »Ponesi Sivemu Volku mojo zahvalo; zvesto in vestno hočem izpolnjevati skavtske zapovedi, ker moja zadovoljnost je popolna. Samoten skavt! Ničesar drugega si nisem želel, kakor da bi mogel tudi kot skavt biti to, kar sem vedno bil: samotar. Takole samotarsko hoditi po poljih in livadah, gorah in gozdovih, taboriti pri ognju v tihi noči — sam, vedno sam s svojimi sanjami in svojim hrepenenjem... o, Bela Roža, sen mojega življenja, jaz sem in ostanem do groba samoten skavt! Potem so me pa poslali k De Krnu. Delfin je diktator tam v Zmajevem ste-gu, zelo strog in energičen, a pravičen. (Vsi diktatorji so zek> strogi in energični. a pravični. In veliki in močni in zagorelega obraza.) Sta sedela Delfin in stegov tajnik za mizo, obloženo s kopicami aktov. »Prosim za sprejem v Zmajev steg,« sem se javil. Delfin je pogledal tajnika, tajnik pa mene skoz očala z dvanajstimi dioptrijami. Nato je dejal Delfin, zavihavši rokave: »Mi sprejemamo samo take, ki bodo kaj delali!« Ustrašil sem se. Za Boga, aH se mi že kar na zunaj pozna, da ne delam rad?! »Saj... saj bom delal,« sem zajecljal malodušno. »Kaj pa znaš?« je vprašal Delfin. »Pisati znam,« sem se postavil. »Pa bom kaj napisal o skavtih.« To je bilo Delfinu že všeč. »Dobro,« je dejal. »Takih tudi potrebujemo.« In je pomignil tajniku. Tajnik me je še enkrat prebodel skozi dvanajst dioptrij in porinil listino predme: »Podpiši.« Sem podpisal rn tako postal skavt. In evo, že pišem o skavtih- dravska banovina na najnižjem mestu? glavni vzrok je pač izseljevanje i v druge banovine i v inozemstvo, ker so o plodnosti slovenskega dela našega naroda pač ne more dvomiti. Največji je porast prebivalstva v drinski banovini, kjer znaša 25.02%; za njo prihaja vrbaska z 21.68, moravska z 1950. vardarska z 19.60, zetska s 1627, primorska z 12.28, savska z 11.42, predzadnja je dunavska z 9.61 m zadnja dravska s 7.97%. Področje prestokiega mesta Beograda zavzema v tem pogledu prav posebno mesto, ker se jfli prebivalstvo tu naravnost ogromno pomnožilo zaradi vsestranskega pritoka v središče države, pa tudi zaradi pri-klopitve Pančeva in Zemuna. Porast Beograda znaša 139.050 ljudi aH 91.07. odstotkov. Pregled po banovinah V področju prestolnega mesta Beograda, ki je pred 10 leti štelo na 242 kv. kilometrov 162.688 prebivalcev, se je naštelo letos 291.738 prebivalcev (157, tisoč 735 moških in 134.003 ženskih), dočim so domača gospodarstva porastla od 37.974 na 72.174. Na kvadratni kilometer prihaja letos 1205.53, pred 10 leti pa je bilo samo 630.94 prebivalcev. Beograd raste v zadnjih desetih letih s strahovito naglico. Dravska banovina je imela pred 10 leti na 15.936 kv. km 1,037.638 prebivalcev v 21224 domačih gospodarstvih in je prihajalo na 1 km 65.12 prebivalca. Letos so našteli 1,120.549 prebivalcev (540.162 m„ 560387 ž.) v 231.704 domačih gospodarstvih in prihaja na km 7032 prebivalca. Absolutni prirastek znaša 62.711 duš. Drinska banovina je imela L 1921. na 29.577 kma 1354200 prebivalcev v 143.734 domačih gospodarstvih s 45.79 prebivalca na km1. Letos ima 1 milijon 693.073 prebivalcev (650.489 m. m 642.584 ž.) v 312.351 domačih gospodarstvih in prihaja na 57.42 prebivalca na km*. Absolutni prirastek znaša 338.873, kar pomeni 25.02%. Dunavska banovina je štela pri pred-idočem štetju na 30.158 kms 2,107.658 prebivalcev v 468302 gospodarstvih, a na 1 km* je prihajalo 6939 prebivalca. Letos so našteli 2,310220 prebivalcev (1,132313 m. in 1,177.097 ž.) v 531.645 gospodarstvih s 45.59 prebivalca na 1 76.60 prebivalca. Prirastek znaša 202 tisoč "52 ali 9.61 odstotkov. Moravska banovina je izkazala leta 1921. na 26218 km1 121L812 prebivalcev v 219.752 gospodarstvih s 4622 prebivalca na 1 km*. Letos izkazuje 1 milijon 452.967 prebivalcev (716.775 m. in 736.192 ž.) v 267.654 gospodarstvih s 55.42 prebivalca na 1 km8. Prirastek znaša 241.555 ali 19.90 odstotka. Primorska banovina je imela 1.1921. na 19.368 km2 786357 prebivalcev v 143.743 gospodarstvih s 40.60 prebivalca 1 km*. Letos ima 88?.920 prebivalcev (435.677 m. vn 447243 zl v 154.613 gospodarskih s 45.59 prebivalca na 1 km*. Prirastek znaša 96.563 ali 1228 odstotka. Savska banovina je štela 1. 1921 na 37.110 km* 2,336.739 prebivalcev v 466 tisoč 457 gospodarstvih z 62.97 prebivalca na 1 km*. Letos ima 2,603.633 prebivalcev (1266356 m. is 1,337277 ž.) v 537.640 gospodarstvih s 70.16 prebivalca na 1 km* Prirastek znaša 266.894 ali 11.42. Vardarska banovina je izkazala pred 10 leti na 38.879 km* 1386.091 prebival- cev v 251.370 gospodarstvih s 35.65 prebivalca na 1 km*, dočim izkazuje letos 1,656348 prebivalcev (627.338 m. in 629 tisoč 10 ž.) v 285.781 gospodarstvih z 48.60 prebivalca na km*. Prirastek znaša 270257 ali 19.60 odstotka. Vrbaska banovina je imela pred 10 leti na 20.436 km9 828.556 prebivawev v 141.491 gospodarstvih s 40.54 prebivalca na 1 km*, dočim ima sedaj 1 milijon 8.190 prebivalcev (514.318 m. in 493.872 ž.) v 16VJ58 gospodarstvih z 4933 prebivalca na 1 km1. Prirastek znaša 179.643 ali 21.68 odstotka. Zetska banovina je štela leta 1921. na 30.741 km1 782.972 prebivalcev v 145.000 gospodarstvih s 25.47 prebivalci na 1 km*. Sedaj šteje 910.350 prebivalcev (452.928 m. in 457.422 ž.) v 162393 gospodarstvih z 29.61 prebivalca na 1 kms Prirastek znaša 127378 ali 1627 odstotka. Moški In ženske Od 13,929.988 prebivalcev naše države jih je 6,894.091 moškega in 7 milijonov 35.897 pa ženskega spola, torej 141.806 žensk več kakor moških; v odstotkih 49.49 odstotkov moških, 5031 odstotkov ženskih. Presežek žensk v izmeri 1.02 odstotka pač ni velik in se potemtakem ženske ne morejo pritoževati, da bi ne bilo v naši državi zanje prilike, da se udejstvujejo v svojem naravnem poklicu. To velja za vso našo državo kot celoto. Malo drugačna pa je stvar, če pogledamo v posamezne banovine. V dravski banovini je ženski previ-šek z nad 3.6 odst. najmočnejši, kar je zopet v prvi vrsti plod izseljevanja; za nio prihaja savska z 2.70%, potem du-navska z nekaj pod 2%, primorska z 13%, moravska z nad 1%, drinska z 0.6 odstotka, zetska z nekaj pod 0.5% in vardarska z 0.1nasprotno pa izkazuje vrbaska banovina 2 odstotka previška moških nad ženskami, področje prestolnega mesta Beograda pa celo nekaj nad 8 odstotkov. Vzrok temu pojavu je iskati v velikem številu di-jaštva ter onega uradništva, ki živi v Beogradu, dočim so rodbine drugod. Rodbine Po letošnjem štetju je bilo v naši državi 2,723.886 domačih gospodarstev, odnosno gospodinjstev, dočim jih je bilo leta 1921. samo 2,347.879. Prirastek potemtakem znaša 376.007 ali nad 16. odstotkov. Na eno gospodinjstvo je pred 10 leti prihajalo povprečno 5.10 prebivalca, letos pa 5.11 in se je tako razmerje le malenkostno izpre-menilo. V posameznih banovinah je ta razlika nekoliko drugačna: v dravski (!. 1921. 4.89, letos 4.84), dunavski (430 — 4.35), moravski (5.51 — 5.43) in savski (5.01 — 4.84) in je povprečno število prebivalcev na domače gospodarstvo celo več ali manj padlo, največ v savski banovini, dočim ostale banovine in tudi Beograd izkazujejo majhen porast: Beograd od 4.02 na 4.04, drinska banovina od 5.18 na 5.42, primorska od 5.47 na 5.71, vardarska od 531 na 5.80, vrbaska od 5.86 na 6.01 in zetska od 5.40 na 5.60. Družine s povprečno z najštevilnejšim članstvom se potemtakem nahajajo v vrbaski banovini, z najmanjšim pa v Beogradu in dunavski banovini, pri čemer pa je treba pripomniti, da v Beogradu izkazuje prirastek, čeprav neznaten, dočim pa dunavska banovina pada v tem pogledu. Primanjkljaj je, kakor že rečeno, največji v savski banovini, ki pa izkazuje letos isto povprečno število kakor dravska banovina, tako da ti dve banovini zavzemata po Beogradu in dunavski banovini tretje najslabše mesto, kar se tiče povprečne velikosti družine. Kar se tiče dravske banovine, bo tu pač glavni vzrok temu primanjkljaju dejstvo, da slovenski kmet dela večinoma samo s člani svoje lastne rodbine, da torej ne zaposluje poslov, ki se pri ljudskem štetju štejejo v rodbino, dočim pa v dunavski in savski banovini občutno pada število rojstev in se rodbine zmanjšujejo zaradi zmanjševanja rodbinskega članstva. Vsa javnost je z ogromnim zanimanjem in z velikim zadoščenjem sprejela prve objavljene podatke o izidu našega ljudskega štetja; z enakim zanimanjem pričakuje sedaj nadaljnjih objav, ki nam bodo prinesle novih pogledov v življenje in gibanje našega naroda. Zlasti bodo važni podatki o narodnosti, državljanstvu in veri, a tudi podatki o starosti prebivalstva. Seveda pa zahteva to ogromnega dela in mnogo časa. NA JADRANU v naši božansko lepi Dalmaciji, kjer Vam nudi hotel »JADRAN« JELŠA penzion z ysemi taksami dnevno za Din 55.— do Din 60.— (otroci do 10. leta 50 % popusta). Se priporoča Uprava (nova Marg. žuflč) HOTEL* »JADRAN« JELŠA Dalmacija DKUŽABNIKA Iščem za ustanovo generalne agentu re v Jugoslaviji za hitro upeljavo povsem novega brezkonkurenčnega predmeta (proizvod svetovne firme) patentiran in z velikim uspehom vpeljan že skoraj v vseh državah. Izredna rentabilnost. Resni ponudniki z kapitalom najmanj 80.000 Din in z lastnim avtomobilom, z znanjem vsaj slovenskega in nemškega jezika naj se javijo. Dana Jim bo možnost, da se temeljito prepričajo. Osebno sodelovanje pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Skrajni čas«. Mesec in rastline Kaj vemo o tem In kaj bi radi ie vedeli Naši dedje so imeli trdno vero, da imajo razne mesečeve faze različen vpliv na rastje. Svoje trditve so naslanjali na ustna sporo^jifls ^f.Medov in na lastna opazovanja. Nov rod je pod vplivom moderne znanosti obsodil vsa ta tisočletna izkustva v svoji domišljavosti za praznoverje. Danes le težko govoriš o vplivu meseca z našim kmetom, ker tisti, ki še dajo kaj na to vero, mislijo, da se hočeš norčevati iz njih, dočim si v nevarnosti, da se ti v obraz smejejo prosvitljenejši, ki imajo vero v vpliv meseca za praznoverje. Tako je nastal v zadnjih letih nov pregovor: Kdor na mesec seje, bo na mesec žel, ki hoče reči, da za kmeta kar ne gre, da bi gledal pri delu na mesec. Kadar utegne in ti pusti vreme, takrat sej, pa naj bo mlaj ali ščip. Ko sem pred leti omenil svojemu učitelju Molischu, slavnemu profesorju za raz-iskavanje rastlinskega življenja na Dunaju, o vplivu meseca na rastje, je neverjetno zmajal z glavo, češ, nikjer ni doslej v znanstvenih knjigah ničesar o tem zapisanega in da še niti slišal ni o tem. To tudi ni navsezadnje čudno, če pomislimo, da so začeli znanstveno preiskavati življenje rastlin šele pred pičlimi sto leti, ko je slavni Liebig vzbudil zanimanje za to panogo znanosti. Z rastlinami in njihovimi lastnostmi so se pečali prej le vrtnarji in kmetje, ki so sporočali svoja in svojih prednikov dognanja le ustmeno svojim sinovom. Pisati večinoma niso znali, a tudi pismenim se ni zdelo vredno zapisovati take vsakdanje stvari. Danes pa vemo, kako važni so taki zapiski za znanost in za kmeta. Površni opazovalci kaj radi odpravijo kakšno navado, ki si je ne znajo ali nočejo razmotati z eno besedo: praznoverje! Enostavna in hitra je taka rešitev. Vprašanje pa je, če se spodobi za strokovnjaka brez vsakršnih protidokazov vreči med staro šaro tisočletne običaje, ki si jih vendar ni izmislil brez vsake podlage kakšen prismojenec. Dokazov je treba na eni in na drugi plati, da se pojasni nepojasnjen pojav. Zadnjič sem celo čital, da trdi neki naš kmetijski strokovnjak, da tudi na vreme nima mesec nikakega vpliva, dočim kaže vsakdanja izkušnja baš obratno. Da bi se po možnosti ohranila pred po-zabljenjem tisočletna spoznanja glede vpliva meseca na rastje, ki jih je prineslo ustno sporočilo do današnjega rodu, ki jim ta ne verjame več, in da bi se skušala najti in sestaviti iz teh dognanj splošna pravila, sem se odločil zapisati meni znane navade upoštevanja meseca pri kmetovanju in navesti tudi redke meni znane zapiske o tem. Obenem se obračam na naše kmete in vrtnarje, ki so osiveli v delu, da mi sporočijo svoja opazovanja o morebitnem vplivu mlaja ali Sčipa pri setvi, kalitvi, cvetju, obrezovanju, cepljenju in drugih rastlinarskih opravilih. (Moj naslov: Janko Kač, Ljubljana — univerza). Ce bodo prinesla ta sporočila skladne odgovore, se bo začelo s poskusi na veliko, da se nesporno dožene najprej resničnost mesečevega vpliva na rastje in se bo skušalo dati kmetu in vrtnarju praktičnih nasvetov glede tega vprašanja. Tako bo imel kmet, ki redi s svojimi davki znanost, od nje tudi neposredno korist ter zavest, da je sam s svojim opazovanjem pripomogel vedi spet do novih dognanj. Ko bo vpliv meseca na rastje nesporno dognan, takrat pa mora priskočiti na pomoč prirodoslov-na znanost, da nam bo povedala, odkod ta pojav in kako ga razložiti. Splošno deli kmet mesečeve izpremembe na dvoje in govori: to je bilo »ob mladem« ali pa »ob starem«. »Ob mladem« Je 14 dni rastočega »ob starem« pa 14 dni pojemajočega meseca. Star kmečki rek pravi: Kar dela nad zemljo sad, sej ob starem; kar ima sad tik ob zemlji ali celo v zemlji, pa sej »ob mladem«! čim bližje mlaja, odnosno ščipu se držiš, bolje je za vsako teh dveh vrst rastja. Iz lastne izkušnje vem tole: Replno seme vsejano prav ob starem da droban in trd (zategel) pridelek z rdečkasto, pičlo in starikavo repino, dočim je ob mladem se-jana repa debela, sočna in krhka z mla-dovno repino. Po naključju smo nekoč sejali koruzo prav na mlaj. Silno bohotno je rasla, a pičlo rodila in je bilo štokovje zelo snetljivo. Glede vpliva na kaljivost pšenice je dognal neki nemški učenjak s poskusi, da pšenica, obsevana pred setvijo z mesečno svetlobo, hitreje in bolje kali kakor neobsevana. Da ima mesečna svetloba prav izredno močan vpliv, je znano našemu kmetu, ki skrbno pokrije v jeseni ob mesečnih nočeh kupe krompirja na prostem s slamo ali plahtami, ker mu je izkušnja pokazala, da krompir, prepuščen eno samo noč mesečini, popolnoma pozeleni, kar se zgodi sicer pri naravnostni solnem svetlobi, toda šele po tednih obsevanja. Čudno pa je, da velja v Savinjski dolini za sajenje krompirja, ki ima gomolje v zemlji, splošno načelo, ki se ga še danes drži večina da naj se ne vrši ob mlaju. Ker je prišel krompir k nam šele pred 100 leti, ko se je smatralo sajenje po mesecu že za prazno vero. niso morda o njegovi saditvi izkustva še dovolj utrjena. Vinogradniki gledajo, da režejo trte ob starem. Doma imamo ob hiši brajde. Brat se kar ni hotel spoprijazniti z mesecem in je nalašč obrezal na hiši nekaj pasov brajde ob mlaju, druge pa ob starem. Ob mladem obrezana brajda je sicer bujno rastla, pridelka pa je bilo malo, dočim je dala ob starem rezana prav bogat pridelek, še večkrat je ponovil nejeverni brat sličen poskus in je danes odločen pristaS režje ob starem. Pri cepljenju drevja opažajo sadjarji, da se ob starem cepiči rajši primejo kakor ob mladem. Letos mi je pravil neki sadjar, da so se 2. aprila cepljene Crešnje vse prijele in so prej in bujneje pognale kakor teden prej cepljene. 2. aprila je bil letos ščip. V 8t. 9. »Kmetovalca« iz leta 1930. je poročal naš znani kmetijski strokovnjak g. F. Wernig o zapiskih nekega koroškega kmeta o vplivu meseca na rastje. Ta pravi med drugim, da je les posekan ob mlaju trpežnejši kakor ob Sčipu sekan. Z njim soglaša že oče vsega rastlinarstva rimski pisatelj Plinij starejši, ki priporoča sekati hraste ob mlaju, ker je les tedaj najboljši in najtrpežnejši. NemSki pisatelj Suessen-guth poroča, da se neko afriško drevo (wallaba) ob ščipu rado kolje, ob mlaju pa se sploh ne da klati. Tudi bambusove trstike, ki jih sekajo ob mlaju, da trajajo 10—12 let, dočim ob Sčipu sekane že ▼ 2—3 letih sperijo. Luetzelberg potrjuje, da opažajo isto tudi v Braziliji, kjer celo opremijo ob mlaju sekan bambusov les s posebnim žigom o tem. Nemški kolonisti so se skraja sicer smejali temu početju, danes pa so se tudi oni oprijeli tega »praznoverja«, ker so se prepričali, da imajo domačini prav. A. T. Smith, vodja botaničnega vrta Paradenia na Cejionu je napisal v nekem indijskem gozdarskem listu daljšo razpravo o vplivu mesečnih faz na kakovost bambusovega lesa. Delal je več let natančne poizkuse o tej reči in je dognal, da vsebuje bambus ob ščipu mnogo več vode kakor pa ob mlaju. Lesne celice so potemtakem ob ščipu bolj napihnjene. V odsekanih bambusovih palicah se take razpotegnjene celice ne morejo več skrčiti, ker so mrtve. Zato ostane, ko se les posuši, vse celično ogrodje v svoji prvotni obliki in je les gobast ter manj odporen proti gnitju in trohnenju. Pri bambusu, posekanem ob mlaju, ko Je malo vode v rastlini, pa ostanejo lesne celice stisnjene in Je zato les bolj gost in čvrst, da lažje kljubuje raznim gobam, ki povzročajo razpad lesa. Francoz Carbonler priobčuje, da Je dognal, da alge (vodne rastline, tako zvani žabji krak) ob ščipu najbujneje rastejo. Ameriški učenjak Cofoid je dognal v reki Illinois isto. Nova so opazovanja kalltve semena pod vplivom mesečeve svetlobe. Anglež Sidney Simmens je dognal, da mesečini izpostavljene seme raje in hitreje klije, kakor ne-izpostavljeno. Nemec Pelikan pravi v svoji razpravi o vplivu meseca na klitje semen, da je pšenica, ki Jo je gojil v mesečevi svetlobi izpostavljenih posodah, bujneje rastla kakor v vodi, ki ni bila izpostavljena mesečnim žarkom. To bi bilo vse, kar sem mogel dognati za enkrat iz zapiskov o vplivu meseca na rastje. Kakor sem uvodoma poudaril, Je doslej kaj malo zapiskov o teh ln podobnih vplivih meseca na rastje. Vsa zadeva o kakršnemkoli vplivu meseca na rastline je obsojena na sramotni oder kot praznoverje ln vem, da tudi meni preti nevarnost, da me postavijo tja kakor zagovornika mesečeve moči. Vendar se obračam na vse, ki imajo opravka z rastlinstvom, na strokovnjake in neuke, na teoretike in praktike in jih prosim, da mi sporočijo o svojih izkušnjah in ustnih izročilih svojih prednikov, kaj vedo glede vpliva meseca na rastlinstvo. Ce je med vso holozo, ki upam, da mi jo nacosite skupaj, le eno samo zrno, ga bomo potem skupaj pretehtali, da bo v korist kmetu in v oporo znanosti. Janko Ea& Radio Izvleček iz programov Nedelja 28. junija. LJUBLJANA 9.: Versko predavanje. — 9.30: Oglejski patrijarhL — 10.: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.: Samospevi gdč. Dragice Spkove. — 11.30: Koncert salonskega kvinteta. — 12.: Napoved časa, poročila in plošče. — 14.20: Prenos iz Cerkelj pil Kranju. — 17.: »Igra o Avguštinu«. — 20.: Samospevi g. Gostiča. — 20.30: Prenos godbe s krova parnika »Kraljica Marija« v Splitu. — 22.: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet Ponedeljek 29. junija. LJUBLJANA 9.30: Predavanje e poljedelstvu. — 10.: Cerkveni zbor meščanske in osnovne fiole iz St. Vida nad Ljubljano. 11.: Koncert salonskega kvinteta. — 12.: Napoved časa, poročila in plošče. — 15.30: Oglejski patrijarhi. — 16.: Godba na harmoniko. — 16.30: Mladinska opereta »Gozdna kraljica«. — 20.: Koncert salonskega kvinteta. — 21.: Prenos z Bleda. — 22.: Češka glasba na ploščah. BEOGRAD 10.: Prenos iz katoliške cerkve. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16.: Plošče. — 17.: Slovenske pesmi s dt-rami. — 17.30: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Pevski koncert. — 21.: 25-letnica opernega pevca g. šumskija. — Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 11.30: Prenos koncerta s krova »Kraljice Marije« v Splitu. — 17.: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 16.: Prenos koncerta iz Moravske Ostra ve. — 19.: Prenos iz Brna. — 21.: Večer operne glasbe. — 22.15: Plesna glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — 19.: Kabaretni program. — 20.55: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Popoldanski koncert. — 19.20: PloSče. — 20.30: Koncert Fallove operetne glasbe. — 22.45: Lahka glasba. DUNAJ 10.30: Pevski koncert (»S&ngerknaben). — 11.05: Koncert vojaške godbe. — 13.10: Godba na horfo. — 15.: Popoldanski koncert. — 17.30: Komorna glasba. — 20.: Operne melodije. — 22.10: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.10: Orkestralen koncert. — 20.40: Dramski večer. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.: Komorna glasba. — 16.55: Orkestralen koncert. — 19.30: Simfoničen koncert. — 20.30: Prenos vsega programa iz Berlina. — 0.30: Nočni koncert. — MOHLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.45: Lahka glasba. — 21.15: Dramski večer. — 23.: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16.: Popoldanski koncert — 17.35: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 19.35: Koncert solistov. — 20.45: Veseloigra. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.: Vokalen in instrmentalen koncert. — 20.10.: PloSče. — 21: Večer lahke glaSbe. Torek SO. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: Napoved časa, plošče, borza. — 18.: Oglejski patrijarhi. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta, -r-19.30: Klima in človek. — 20.: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Prenos programa lz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: PloSče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16.: PloSče. — 17.: Pevski koncert. — 17.30: Klavirski koncert. — 20.30- Prenos programa iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.15: PloSče. — 22.30 Klavirski koncert — 22.30: Lahka glasba. PRAGA 19.05: Italijanske pesmi. — 19.30: Prenos is Brna. — 21.: Koncert solistov. 22.20: PloSče. — BRNO 17.: PloSče. — 19.30: Opera. — 21.: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18.: Poljuden koncert orkestra. — 19.20: PloSče. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Sluhoigra. 23.: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.: Plošče. — 12.: Koncert kvarteta.— 15.20: Plošče. — 20.: Zabaven dunajski program. — 22.30: Moderna plesna glasba. — BERLIN 19.: Prenos iz Konigs-berga. — 19.40: Reportaža iz Stettina. — 21.15: Koncert lahke glasbe. — KONIGSBERG 16.: Koncert godbe na pihala. — 19.: Orkestralen koncert. — 20.15: Mešan program. — 21.10: Deški pevski zbor. — 22.30: Zabaven program. — MOHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: PloSče. — 19.35: Lirična opera »Jolanta«. — 20.30: Reportaža iz Tnera. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.30: Madžarske pesmi. — 18.35: Orkestralen koncert — 19.25: Recitacije. — 23.: Plošče. Sreda L julija LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — IS.: Oglejski patrijarhi. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20.: Koncert železničarske godbe »Sloga«. — 21.: Salonski kvintet — 22. Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16.: Plošče. — 19.: Ciganska godba. — 20.30: Orkestralen koncert — 21.: Poročila. — 21.20: Koncert pevskega zbora »Marinkoviča«. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert simfoničnega orkestra Amaterjev. — 21.45 Prenos zvočnega filma. — PRAGA 17.20: Plošče. — 20.05: Prenos iz Brna. — 21.: Zabaven program. — 21.30: Komorna glasba. — BRNO 17.: Plošče. — 21.: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18.: Lahka godba orkestra. — 19.20: Plo-gge. — 20.15: Arije in pesmi. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.: Koncert orkestra. — 12.40: Plošče. —15.20 Glasbena akademija. — 19.40: Pevski koncert — 20.15: Dramski večer. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. BERLIN 19.50: Koncert baletne glasbe. — 21.: Sluhoigra. 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Stare italijanske arije. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20.50: Igralski večer. — 21.30: Ljubavne pesmi in arije. — Godba za ples. — MOHLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Wiesba-dena. — 20.15: Koncert lahke glasbe. — 21.: Sluhoigra. — 22.45: Koncert madžarske glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.25: Odlomki iz francoskih oper. — 19.40: Pevski večer. Druga seja odbora za šolski radio Na pobudo kr. banske uprave dravske banovine se je v okrilju UJU poverjeništva Ljubljana, sestavil odbor za šolski radio, ki ima nalogo, da v kratkem organizira šolski radio za šolstvo naše banovine. Pod ored-6edstvom zastopnika banske uprave, gosp. prof. Leopolda Andreea, se je zbralo ▼ tem odboru 8 šolnikov, ki se zanimajo za radio v šoli, med njima dva srednješolska profesorja, v ostalem pa učitelji osnovnih in meščanskih šoL Glavna naloga tega odbora bo zaenkrat, da izvede med učiteljstvom samim propagandno akcijo. Treba je najprej med učiteljstvom znanja o radiotehm-ki in zanimanja za obogatitev pouka z novim učilom: radiem. Razgovor o tej važni nalogi je tvoril snov drugi seji tega odbora. Sklenilo se je, da se ne izpusti nobene prilike, ne da bi se vršila propaganda za radio v šoli. Na skupščini UJU za dravsko banovino, ki se bo vršila začetkom meseca julija v Ljubljani, bo o organizaciji in pomenu eolskega* radia govoril član odbora, gosp. prof-Niko Kuret. V strokovnih tečajih bodo nekateri gospodje; tako gg prof Leopoid An-dree, Kržišnik, Lanipe, Kos in dr. vodili praktične tečaje iz radiotehnike, poleg teh predavanj pa bo %Tsakikrat tudi govor o bistvu in organizaciji šolskega radia. S šolskim radiem, t. j. z oddajami za šolo. s« prične že jeseni, pričetkom oktobra. V ta namen se določijo nekateri člani odbora, da izdelajo svoje predloge na ^osnovi učnega načrta za osnovne, meščanske in srednje šole. Prav tako bo mogoče dobiti do tlej ie pregled o pogojih, ki jih ima radio v naših šolah, ker so bile o tam predmetu izdana vprašanja vsem šolskim vodstvom. Seveda bo- važno za vso veliko organizacijo šolskesa radia, da bo na razpolago dovolj gmotnih sredstev Pariški zakoni Roman na platnu. Francoski roman. Dober roman. Lahko bi še pristavili: izreden roman. Po snovi namreč. Kajti ta tilm prikazuje zakonsko vernost, opeva družinsko življenje. In je — francoskega izvora. Ta reč je zgodba male Lizon, ki svojega dragega Pierrea ne samo ljubi, ampak mu tudi postane žena. Velika, nenavadna sreča — dokler ne poseže vmes tretja oseba — ženska To je ženska, ki ima denar in si lahko privošči luksus. Njena moč sega tako daleč, da si s tega vidika lahko izbira tndi moške. In Pierre pride v skušnjavo, ki se ji ne ustavlja. Lizon odide in ko se vrne, potna upanja in nove sreče, Izve, da Je ona druga še bolj omrežila njenega moža. Tedaj sklene nmretL Tu pride vmes nekaj nenavadnega, dogodek, ki jo popolnoma odvrne od njenih slabih misli. Mimo nje gre sprevod sirota nih otrok. Prav v trenutku, ko se misH vreči T Seino. Pogled na ta sprevod jo notranje očisti. Mahoma vzamejo njene misli drugo smer, Otroka, ki ga nosi pod srcem, hoče roditi, saj ima očeta Ln mater! In potem se oče vrne, prizna skesano svoj greh, naredi pokoro in začne novo življenje Nemara poreče kdo, da učinkuje ta film staromodno. Toda vsekakor treba nr?. znati, da hkrati tndi — simpatično. In ker Je povrhu tega še zvrstno igran, se nad njim nihče ne razočara. Da, Francozi imajo svojo dražest tudi v filmski igri! »Pariški zakoni« pričajo o tem neizpodbitno, zato bi bilo prav, če bi ta film našel pot tudt v naše kraje, ki nam nudijo toliko druge suhoparne puščobe. Križal] ka »Jugoslovenski Pomen besed: Navpično: J., krstno ime priljubljenega evropskega vladarja; 2. desni pritok Dunava v Jugoslaviji; 3. gledališče; 4. rimski cesar; 5. se nahaja v živih bitjih; 6. glavna trdnjava Uskokov; 7. drag kamen; 8. avtomobilska znamka; 10. predlog; 11. dolžinska mera (kratica); 14. voditelj srbskih uporov proti Turkom; 17. slovenska dežela za Karla Velikega; 18. v morje segajoči del celine; 19. kem. znak za element; 21. kem. znak za element; 22. medmet; 24. zvok; 25. stari Slovani; 26. prva srbska državica; 27. gora v Savinjskih alpah; 28. otok v Sredozemskem morju; 29. pritok Rena; 33. časovna doba; 35. reka v Avstriji; 36. papež; 38. rimski cesar; 42. šensko krstno ime; 43. sibirska reka; 45. pritok Tobola (Sibirija); 47. staro ime za Dunav; 49. ubojno sredstvo; 50. imajo (fr.); 52. mesto v dunavski banovini; 53. vzklik; 54. veznik; 55. vrsta gob; 58. kem. znak za element; 60. egiptsko božanstvo; 62. zlato (fr.); 64. grška črka: 68. rudnik v moravski banovini; 70. gora v Turčiji; 71. planina v Bolgariji; 73 an-gleSka postojanka na arabskem polotoku: 76. mesto v Maroku; 77. oče (sbh.); 78 vladar Italije v srednjem veku (Karoling); 79. reka na Koroškem; 80. 2aba (lat.); 81. PreSernov prijatelj. Vodoravno: 1. arabski konj Otrv. 3. predlog; 5. trdnjava Uskokov v prrnc ski banovini; 7. bik posvečen egiptsker bogu Ptaku; 9. nemški prekomornik; 1 egiptski kralj; 12, sveta podoba (srb. 13. ime za mejno grofijo v srednjem v ku; 15. jugoslovenska telovadna organir cija (kratica); 16. dolina (nemško); ? pritok Dunava na Madžarskem; 20. n. tanov derivat; 23. vas ob Soči; 28. rim? pretor; 30. ruska reka; 31. reka, izliva, ča se v Balkaško jezero; 32. Božični č: 34. steklo; 37. vrsta blaga; 39. ker (hrv 40. mesto v primorski banovini; 41. vit no; 42. mestece pod Fruško goro; 44. (fr.); 46. žensko krstno ime (hrv.); kem. znak za element; 48. tam (hrv 51. planina v drinski banovini; 52. obli pom. glagola »biti«; 54. kem. znak za e ment; 56. mestece v primorski banovi 57. moško krstno ime; 59. mesto v Grč 61. mesto ob Ohotskem morju; 62. pr> log; 63. pesnitev; 65 mesto v Madžars 66. reka v zetski banovini; 67. mesto Latviji; 68. kem. znak za element; 69. kalnica; 71. grška črka; 72. pritrdilni 74. isto kot 47. vod; 75 na (lat.); 76. fc strup; 79. gorovje v vrbaski banovi: 82. kem. znak za element; 83. selo, v katerem je. kmetoval Karadjordje; 86. pritok Irtiša (Sibirija); 87. kozaški poveljnik^ 88. uvozni davek; 89. reka v Istri. »JUTRO« It 11 NeSelJa, 28. VL 1981 KRALJESTVO MODE AKO ZELIB V ISTENI NAJBOLJŠO BRITVICO, ZAHTEVAJ DAMASCENA GOLD. DOBIVA SE POVSOD. 202 obrnemo. Široki krajci teh klobukov so na eni strani svetli, na drugi pa temni. Napol športni čevelj Perilo BIH so fesi, ko so dame smatrale perilo sa postranski del svoje garderobe. Šele zadnja leta so prinesla tudi v tem pogledu temeljite spremembe na boljše. >Lepo perilo« je postalo pojem, ki terja od vsake dame svoje pravice. Ne le da se je njegova zaloga močno izpopolnila in obogatila, pri-dnižile so sa ji tudi najrazličnejše material i.je, ki jo napravijo zanimivejšo. Tudi v pogledu kroja so nastopile spremebe. Saloni 7-a izdelovanje perila drže zdaj korak s saloni za damske obleke. Ne da bi se jim slepo pokorili, se jim vendar harmonično podrejajo. Tudi v perilu se sodobna damska moda odmika od stroge stvarnosti- Vdaja se čd-d.ilie bolj fantastičnemu slogu. Njegova posebnost je v tem, da predpisuje poleg belega blaga tudi blago v pastelnih barvah, da° sega celo po cvetličastih vzorcih, ki tvorijo na ta način nekakšen prehod od nočne srajce k domači obleki. Model te vrste, narejen iz pralne svile v pastelni barvi in posejan z rožicami kaže prva slika. Na ramenih ga spenjajo naramnice, ki so zelo ozke. Prepasan je s pasom, ki povdarja visoko segajoč život Srajčke s hlačkami se zdaj izdelujejo skoro izključno iz blaga pastelnih barv. Obrobljene bo s čipkami tudi ob atram. fdodel te vrste kaže druga slika. Za zjutraj, ko vstanemo, fe> zete praktična jutranja spalna halja i« lahkega blaga, ki jo oblečemo ne le za po hiši, ampak tudi za na balkon ali za na vrt To odelo je iz tenkega krepa ali pa iz pralne svile. Rokavi so kratki in obrobljeni b čipkami. K tej halji »pada pas ali pa vrvica iz poza- menterije. (Slika 3). _ Tudi kopalni plašč ni bre* pomena, na-b'Q nam bo posebno na letovišča pri morju ali jezeru. Prednost dajemo froteju z originalnim vzorcem. (Slika 4)- Pižama za poletno vročino mora odgovarjati peščini, kjer preživljamo dopust. Markantnd so letos posebno hlačni deli. Hlačnice so zelo široke, tako, da naprav- BJIVUSRftUUCAHU- Mirko Brodnik: Monette V*ak človek doživi čase, ki se vleče oje kakor da bi bil pozabil, da ie oa sveta. Vse gre mimo njega, skoraj brez spominov, ni ga greha, ki bi se ga kesal ni je srečne ure, ki bi pomislil na nje . In potem se nenadoma zbudi iz teh rdni kakor iz mračnih sanj in vse oživi v njer.t, stokrat težje, kakor je v resnici. ln vsak trenutek mora preživeti Se enkrat, vse. vse od začetka do konca. Nekaj le* je že, kar sem živel v Parizu. Na Montmartru sem se zabubil v kavarne in beznice, dragega od Pariza skoraj poznal nisem. Kakor v deliriju sem bil tiste čase. Pijača, ženske, ženske ... Noč za nočjo. Podnevi sem spal v svoji tesni mansardi. Tri sosede sem imel, dva mlada slikarja, in pisatelja, mladega Kubanca, rjavega kakor baker. Prav za prav smo .le malokdaj videli. Bili so kakor jaz, le da smo hodili po ločenih poteh. Dvaindvajsetletna Parižanka nam Je stregla. Sicer je imela mak) dela. Vsak večer je pospravila sobe, da smo jih 'drugo jutro našli v redu- Odkod je prišla, ne vem. Cul sem, 'da le stregla tti že več let. še preden smo se mi naselili. Bila je kakor so vse ženske te vrste, kakor vse Parižartke. Meni je nadomestovala budilko. Vsak fffSer ob šestih je potrkala na moja vra- ljajo skoro vtis krila. S tam dobi pSaana decentno noto. Lanske pižame bo v toliko spremenjene, da je pri hlačah odpravljena njih cowboyska značilnost, stasnjenost v kolenih. Zgornji del pižame lahko opremimo s kepo ra, ki pa bodi takšen, da ga lahko poljubno snamemo. Pralna svila je tudi tukaj zelo na mestu. Primer v drugem polju desno zgoraj. Vzorec športnega aH trotteurskega perila vidimo na levi skici v drugem polja. To vrste perilo je praviloma ažurirano ia tako krojeno, da se tesno prilega. ^ Mladostni povdarek daje zlas« kratka Jopica (skica v drugem polju na levi spodaj). Napravimo jo lahko iz čisto primitivnega materijala, n. pr. iz satena ali kretona. Jopica je ravna ter ima tričetrtinsko dolge, široko končujoče rokave. _ Vaorec nove srajce vidimo na desni spodaj v drugem polju. Najboljša so dolgo ure-zane srajce, negarnirane, t izjemo izreza pri vratu. Te niso podvržene modi in se lahko vedno uporabljajo. H MU liliIIIHIIIIIIIIIIIIH I ———— Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdar-ajo intimno toaleto samo .preizkušeno ml-lovonjivo sol za izpiranji (ISLA SPtJL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Klobuki, ki se dajo obračati so pač najbolj muhasta iznajdba letošnje moda Človek bi rekel, da so v nekem pogledu jako ekonomični, ker nudijo priliko, ptedalaflja Mm variante sandale te ima nizko peta Modeli so kaj različni. Bete barvo izbiramo kadar nameravamo čevlje je tfbante rfeosl m preobilice mezgovnega tkiva v goltancu. Tam, kjer prohaja zrak i% nosne dupline v goltanec, se zbira mezgovno tkivo v večji kepi, ki je pri mnogih otrokih povečana io ovira dihanje skozi nos (nosno duplino). Obolenje je večjega pomena kakor bi m's» liK, strokovni zdravnik pa naj odloči, če je operacija priporočljiva ali nujna, ob tej priliki bi bilo ugotoviti, če je sicer nosna duplina prehodna, če ni tam še nadaljne ovire. Povečana bezgavka v goltancu ni identična a polipi. Radikalno je seveda operativno zdravljenje. — V. Sl I. V. p. L. Ako ste pazljivo črtali naše odgovore, smo vedno povdarjali, da utegne biti iz» padanj« las vzrok pri raznih ljudeh prav različen. Četudi se bo v splošnem zapisal fe&ticil, resoroin, žveplo s Špiritom itd., je ▼endar najprej treba vedeti, kje tiči vzrok aH v kaiki črevesni motnji, morda pri mlaj« ših ljudeh v malokrvnosti, bodisi v krvni bolezni itd. Vpoštevajoč vse te činitelje, bo adrarvljenje individualno. Morda »e pri vas odloči zdravnik za obsevanje s kre* memko lučjo. Ne verjamemo, da bi bila dana vzročna zveza med izpadanjem In nrejšnfan medikamentom soper potenje. — Kopeli Je vedno teta stvar. Kar nam stara mamica aH soseda pripovedujejo, to naj« prej preizkušamo, čim več sorodnikov in znancev, tem več nasvetov in zdravil. Od« ločite se v lastnem interesu najprej za zdravniški pregled, da boste vedeli, na čem ste. O vaši starosti ne najdemo v do* pfeu nekakega poda tika, zavoljo tega vam Se bolj priporočamo vsaj enkratno preiska« to. Verjetno je vse skupaj katar v maternici morda z vnetjem v bližnji maternični ofcoEci, ali to morejo biti le domneve in Jasnost vam daje le pregled. One kopeli ao pogosto prrav dobre, pri čemer »e do« daja vodi ta aH oni medJkament — G. C. T. v D. Da so že zopet odkrili povzroči« te$a raka, nas ne sme presenetiti in se bodo takšne vesti še ponavljale. Pri člove« ku se pojavlja časfh rak že pogostejše v te} ali oni večji hiši, ampak tam vplivajo ""N Naučite sc pravilno kopati na zraka in solnca! To se pravi, čvrsto nadrgntfcs »roj« telo pred soinčenjaa, ko JssrtMV NIVEACRENE NIVEA- ULJE Oboje vsebuje, edino svoja vrsto, evcertt, snov oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice; oboje potemnipott tufli pri oblačnem nebu. Krema »NIVEA« Vaa ohladi pri vročini. »NIVEA« olje Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrar zom in s tem tudi pred prehladom. Krema > NTVEA<: 5 do 22 Din. Olje >NTVEA« 25 E. Betatsd—f * Ool, d. x o. t, Maribor, Gregortider* 94. rije n fcoio ka do 35 Din. Proizvaja V__ da se predmet vsestransko izrabi- Predpogoj pa je, da imajo obliko, ki jo izlahka nositi m v kopaHHSa, i lat kaste---- prikladne za izlete in harmonirajo posebno s trotteurskinri oblekami Ti ževlji predstavljajo nekakšno sredino med športnim te promenadnim obuvalom. Vprašanja In odgovori G. L. P. v N. Opasnost Jo v tem, da Jo pri takšnem krvaven malopomembna, prav (majhna rana nevarna, ker ao krvavitev te nje zlepa ne ustavi. Krvarvi pa venomer, ker se takšna tri teredno počasi (praktič« no torej sploh ne) ostani. Podeduj© se ta anomalija po ženah krvavkah, ki pa no oboli jo, pač pa prenašajo to na potom« stvo. Vsaka nujna operacija pri krvave« je vezana * velikim rizikom. Da, tudi ■moče klima te priporočajo, a za daljSe bi« •vanje. — G. A. O. r G. (A.) Materina du« fica, babja dušica, mačešioa, mačja dušica, matemi dušek CThymtis serpiHum), Feld« thymian, QoendeL — Ga. R. J. v M. To je težko reči, ker se onesveščajo ljudje pri mnogih boleznih te ne rootre bita prva po« moč šablomska v vseh primerih. Ako jo dovedlo do nezavesti vnetje ledvic s »vo« jimi komplikacijami, tedaj skušamo poms« gati z vročimi obkla-dki, dočim čelo hladimo z mrzlimi. V takem slučaju puščamo kri in ev. vbrizgamo raztopino kuhinjsko »oli. V dragem primera, ko je vzrok neza» vesti motnja želodčne funkcije, so dajo bolnika sredstvo za bljuvanje. Zopet dra» gačna je pomoč pri talki nezavesti diabe« tika (za eftadkoroo bolezen obolelega) afi pa pri težkih živčnih boleznih. Prvo bo treba vselej ugotoviti nrav nezavesti te po tej se je ravnati — Ga. R. č. v L. Inten« zivno ogrevanje kože, odnosno lasišča ni koristno, zaradi tega se bo aparatura tako izpopolnila, da se bo v bodoče koža na glavi pri trajnem kodranjo neznatno se» grevala. — G. S. I. v H. Pri vašem otroka nam io nemarni čkrftelji v vso prebivalce te iz tega ne sled!, da bi bil Ipovzročitelj neko živo bitje (bakterija, parazit). V večji familiji je todi lažje vpo« števatl razne dedraostne faktorje. Lo psa nekih živalih nalikuje oni posebni rak (aarkom) kužni bolezni, ampak prav poseb« ni te ne običajni — »G. H. I* Verjetno se se boste pritoževali nad pojemanjera teka. Sedaj poleti si izberite mnogo sočiv« ja, ki ga ni treba preizdatmo zabelita, so» teta prav tako vsebuje izredno malo hra» nflmh snovi Na mesta običajno večerjo vpeljite mlečno dneve, ampak skrčite kofr Kteo hrano, da ne nadomestite zmanjšano redifoostt c več}m* obroki Je p« v Vašem arteiesa, da ostane teža tete te bi capšdno padanje teže bilo naravnost nevarno. Naj« boljše jo napraviti kompromis med modo te zdravjem. PRISTOPAJTE draltvo trn ptwderm> nje te zatiranje raka, pododbor Ljubljana (ženska bolnica). 8187 Informacije daje ANTE TUDOB, Baška, aH Potnik, LJnblJana Povsod isto mišljenje: Pomaga zares f Prhljaj Izgine! Izpadanje las preneha! Lasje zopet poraste jo! Sredstvo za nego las, Izdelano na stveni podlagi Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga uL &, Kmetsko poldne fimetako poldne je praznik Petra te Psw la sredi poletja. Drugačno kmetsko je leto, kakor zvezdarjev učenik, ki merijo pota solncu, zvezdam in luni Kmetska pomlad je od godu Valentina orača pa do Florijana vojščaka, ki vsada zadnje seme fižola. V setvi je ksmeteka pomlad. Poletje gre pa od maja v junij, julij, av» ust vse do septembra. Čas rasti je po* stje te doba zoritve. Za jesen september sta te oktober, kn delo jo mlačve, trgatve koruze in gnoedja, obiranje sadja te spravila krompirja in repo. Štirje so nt^fffe^ zime: november, de« eember te So dva novega leta. Koline, bo» žič in pust so praznila zimo. Taka kmete aka je pratika. Praznik Petra te Ptevte__Obriti m travniki rebro in loko ko sedadega ženina Bce. S koBokrerv, sviaB te petrov dSSjo senm te detelje skladi * Gbsuti krompir vos derSki preerita, cvetja so poine riže fižola. Kakor mladim dekletom visijo zJati las« je koruzi iz klasja. Obilno trosijo čudežni prah šopki v vrhu, da bo zrnja nabito sto* kovje. Taarutlljm« lptjo kofctt Sofačnteo SS*- IJub^eno za scflncem. Vso noč ga čakaj« njih rumena očesa. Do svita. Ječmena suši se v Stantih Biaiita Rž že čaka VJS& bleda žanjico. Pšenica }o težko povesila klasje te ta v migljajoči pripeki Za parado jo treleni Lipe so tretji vos bois, opojno (Uiti tel rvabi mjo delavnih čebel na bogato gostW jo... Tako Jo kmetsko mUm PMei te FMi« ko na ledini spi pod diev}um trodna dra* žina, psu visi jezi ves poten te goboa, živina v hlevu lena prežveka te tnube otep« ___^^ . Go^udarJ« pa tuv Is Ajbi laku bo m močo, točo te snSo te kje dobfl bo denar* ja za davke, posle, obleko... Skrbi ne prežene mu z Hca žene varljiva besedar »Bog bo že dal, le potrpi!«... Večna je pesem poija te doms te dota, večna t je odpri vrata in vstopila sva. Sredi na mizi je sedel Albert. Vesel, zabaven fant. Na akademiji so ga imeli za najboljšega. V roki je držal čašo. Ko naju je opazil, jo je dvignil. »Le naprej, le naprej, dolgo vajo ie ni bilo.« »Slavnost? AB si dobro prodal bko sliko? Kaj drugega podobnega?« »Poglej!« Skočil je z mize in me peljal k oknu. Pokazal mi jc svoje najnovejše delo. Čudovito sliko v oglju. Dekle, ki leži oa otomasi kakor mrtvo*. Roka ji visi na tla. Oči ji strme ▼ praznino ki so tihe, steklen«, »Saj to ie Monette! Čestitam «1 Samega sebe si prekosil. Koliko časa si dela1?« »Danes popoldne*« »In Monette je bila mode!? Ne? AB je vzdržala tako dolgo? Poza je utrudljiva.« Prikimal Je- »še zdaj drž!.« Naglo je stopil k otomani te odgr-nil zaveso, ki je bila pogrnjena čez njo. Cisto malo jo k odgrnfl. bi zagledal sem Mooettino glavo. Prav tako je ležala na svileni blazini kakor jo je bil upodobil Prav tak je bil njen obraz, prav take njene oči BUa je mrtva. Ce bi videl to danes, bi me olbšla groza. Spomnil bi se, da sem jo še prejšnji večer poljubil m se zagrizel v njene ustnice. — ...ln zdaj |b ležala t« mrtva. Toda bil sem miren. Tisti časi so MO kri v L Počasi )e odgrinjal zastor hi ca potem sunkoma potegnil z nje. Povprašujoče sem ga pogleda* Pokimal mi je, kakor bi bfl lazumd moje nemo vprašanje. »Zastrupila se je.« »Zastrupila, zakaj?« »Zaljubljena je bila vame,« fe rekel mirno, »m včeraj sem JI v šali rekel, da je ne maram. Slikal sem jo. Piarv iafco sem si jo zamislil kakor leži zdaj. Toda njen obraz me je motil. Ni umela napraviti pravega izraza. Slika je bila živa in ne mrtva, kakor bi morala biti. Potem sem se naejo razjezil in jo nagnaL Ko sem se zjutraj vrnil, sem jo dobfl na otomani, takole, mrtvo. Pijan sem bil, sprva sem spkA mJs-BL da se le šali Potem sem se zavedel. Pustil sem jo, kakor je bfla, in po kosilu sem se k>ta slikanja. Moja najboljša slika je,« je dodal Mrtvo je zategnil ustnice v rahel ns-mev, ki je prešel v ciničen položaj. Pogledal sem ga, potem mi je ušel pogled na njo in se ustavil na njeni rokL »Albert, čuj.. j*. ^ __ Obrnil sem se. Kdbaaee ca )b MfcaL »Natoči, jaz zapojem. Za njo. Tako, za slovo, bi zapel je: »Entre las rosas dormfto ia cha .. r ^ ^ Med voSamt je deklica »Med rožami. Nenadoma, kakor M nas Mo vse nekaj obšlo. Ta pesem je bila. Albert je planil pokonča in treščil čašo ob tla, da so se razleteli drobci na vse konce. Zasrepel se je vanjo ki jel grabiti za vazo nia mizi. Otipal je rože, ki mu jih je bila prejšnji večer prinesla. Z naglo kretnjo jih je potegnil k sebi, potem je skril med nje svoj obraz. Krčevito jih je mečkal med prsti, da so veliki rdeči Hsti padali na tla. S strahom sem ga opaeovaL TocH mene je prijelo. Klanec je mnofloifU sredi pesmi se mu je ustavil glas in izginil v pretrgani disonanci. »Albert!« Dvignil je glavo In pogledal nemo okoli sebe. Potem se je zazri v rože. Počasi se mu je premaknila noga proti otomani In roža za rožo je padla na njo, na Manetto, da » je pokrila ves obraz. In čedalje več rož je balo. hi ko mu je zadnja zdrsnila izmed prstov, mu je roka ostala negibna. »Albert!« »Pusti me! Pojdimo, pojdimo, sicer ...« Planil je k vratom in mi za nJim. »Albert, spametuj se!« Ni nas poslušal Culi smo njegove korake na stopnicah, potem smo ga videli, kako se je na ulici zamešal med ljo-f dL S komolci jih je suval da se preril naprej. Štiri dni ga nI bik) domov. PefI dan se je vrnil pijan. In ko je plašno pogledal v svojo sobo, mu je kri zalila obraz* »Fantje, fantje,« je zajecljal, »kje je Monete?« Molčali smo. Potem je počasi stopi! k otomani in jo jel gladiti z roko, kakor da bi ona ležala na njej. »Albert, pomiri se.« Tedaj se je zavedel »Nor sem bil fantje,« je rekel fiho in mahoma se je streznil. »Pojdimo pit, da pozabimo vse to.« bi šli smo. Od psa se je poslovil List iz pozabljenega dnevnika Prav enolične 90 predavalnice po visokih šolah. Bele so stene Rumene klopi se dvigajo dbe o obsedencih: Tam doli globoko na Italijanskem ie božja pot Marija Klavžet V težke verige vklenjene so tla Pripeljali obsedence Eden je pel kakor petelin, drugi le krulil kakor prašič tretji je taial po pasje: hou. bon. Pa se niso drii sami temveč nečisti duh se ie drl v njih. •Nikoli ne veš. kdaj zleze satan v tebe. Eden ga izpije na vodi. drugi ga sne na kruhu. V žensko pride celo po treski (ko .so še svetili s treskam! so imele namreč gospodinje navado, da so vzele konec goreče treske v usta, če so nesle v temi po-minike v hlev). PO cele noči niso spale ženske po takih pripovedkah Dolgega Jurja ki »o s« otroci plašili a spanja in ve&aii Nabito *>bia ie bila jesenske« popoldneva mračna predavalnica psihiatrične klinike Štirje kandidati sroo bneli izpit Štirje bomikl v knžastih haljah *> stali pred nami Meni le zla usoda naklonila doigeza bledega dvajsetletnega fanta, ki J e bi; že tK>l leta v tem zavodu Za MineUia Rieglerla se ie msaL Plašno me )e gledal in (e s kraja obotavljate se odgovarjal na i-noia vprašanja. Pozneje se le pa razvneL Nemara se ma je vzbudilo že davno ugaslo upanje: »Ta mi bo morda pomagal iz tega 'Pregled bodnflca je pokazal sledeče: Odjavi tetiY prt ob trka van j n malo pojačeni, sicer izvid negativen. Dobro ie tudi vedel Mihei da le cesar France Jožef pod zemljo ffl ia le Avstrija republika. Da je iesen v deželi da domuje sam sedaj že pol leta na psihiatrični kliniki, poprej ie pa stanoval v Brigittenau. »Ober Ort und Zeit ori-entiert« sem sklepal, kakor smo se bili učili. »Pripovedrrte mi svoje življenje, zakaj ste orišli semkaj!« sem poizvedoval dalje. »Rodil »eni je kakor *) ml povedali, v Ottakmga Starša sta b»ht tovarniška delavca. Vze!* sta se brez be.iča Iz ljubezni in sta eno leto v/a4«ebi am.a za jetiko, ko »em bil ur le.e dv* 'sti 11 asmuenja me ie vzel k sebr stric železničar Dober iti btt z menoj, njegova žena me je pa naravnost sovražila. Prav debela ženska je bila m ni šla nikoli iz hiše. zato sem moral tndi rez briti vse do šestega leta vedno doma. Iz Me sem moral hiti točno doma. da nem donašai kurivo, kuril sem ta pomivat Otroci so mi pravili, da gredo vsako nedeljo v gozd Jaz pa sem imel edino zabavo, ko je moja rednica spala, da sem gte-dal vlake ki so vozili mimo nekam daleč v svet Pri trdem sta me Imela ta nisem smel niti poskočiti. »Pritepenec, kaj boš prah vzdigoval! Se ti predobro godi, kaj ne!« sta n« pregovarjala ob vsakem kora-ku Ko sem dovršil šolo, tri Je dobil rcdnfk pri železnici službo snažilca luči Zaslužek je redno jemal moj rednik in dobrotnik, da mu odslužim svojo dolgoletno rejo. Eno samo obleko sem imel zato sem nekoč omenit da bi potreboval novo obleko »Gospoda bi rad igral seveda,« me je izsmihavala debela rednica. »Saj sam zaslužim!« sem opravičeval svoj zahtevek. »Ko postaneš polnoleten, boš lahko sam ravnal po svoji volji. Vse dotlej si pa najin dolžni!« me je ugnal stric dobrotnik. Jeza ie vzkipela v meni da sem zakričal: »Le počakajta..« Ne veste, kako je začela stara vpiti: »V norišnico te bomo dali če ne boš pameten. V norišnico!« Od ljudi sem bil slišal da se to res prav lahko in pogosto dogaja, zato sem potrpet Nikogar nisem imel na svetu, ki bi m« bil rad imel ta tudi sam nisem imel nikogar, ki bi ga bH ljubil — Nekoč sem čul tam za barakami vzhodnega kolodvora neko jokanje in cviljenje Pogledam ta vidim malega kužka ki se Je od nekod pritepeL Smilil se mi Je ta sem ga vzel domov. Hišnega gospodarja sem naprosil za kot na dvorišču, kjer sem postavil hišico za psička. Od lastnih ust sem si pritrgal, da sem ga krmil. Murček je bil moj edini tovariš Iu prijatelj na svetu. Za veliko noč 90 me pregovor® tovariši 'da sem se ojunači! in sam vzel svojo plačo. Prvič sem bil takrat v gostilni Preden sem odhajal domov, sem se spomnil tudi Murčka ta *em mu kupil kos klobase za pri-boHšek. da bo tudi on vedel za praznike. Ko sem prišel domov me je moj Murček čudno gledal ta si kar ni upal vzeti klobase. MoJa dobrotn&a sta me sprejela vsa besna: »Falot kje imaš denar?« »Kjer hočem? Saj sem ga sam zaslužil« sem jima odeovord Planil je name stric da me pre-teoe Ko sem se pa braniL Je pričela stara na hodniku kričati: »Pomagajte! Znorel je. Pobiti naju hoče«. Naenkrat le oživela vsa hiša. Močne roke so me zgrabile ta so me tirale na dvorišče, kier so me zaprli v drvgjnico. »Pešitao postajo pozovem«, da ga odvedejo.« Je vpH stric ta izginil na ulico. Murček fe žalostno cvilil Vde! sem. da Je moja usoda zapečatena: Res me bodo vtaknili v norišnico. Pa sem zgrabil neko sekiro ta razbil vrata, da se poslovim od edinega prijatelja Murčka. Ker sem imel sekiro v rokah si ni upal nihče nad mene le od daleč so me zijali. Sede! sem k pasji utici vzel v naročje svoiega Murčka in mu pripovedoval, da se morava točiti. Vse me je razumel Kako žalostno me je gledal Prišli so stražniki in zdravnik reševalne postaje ž njimi. Lepo me je nagovoril zdravnik naj ne uganjam neumnosti in naj grem 2 njimi Zasem še pogladil Murčka in sem se dal odvesti brez odpora v trdni veri: Zdravniki bodo ie spoznali da I* stric lagal in da nisem zblazneL Komaj so me imeli stražniki v rokah že 90 mi oblekli prisilni jopič. »Pasjo mrho naj pa vzame konjač« Je brani! Murčka hišni gospodar, ko so me pahnili v voz Vso pot sem jokal za prijateljem Murčkom. Pol leta sem že v tej strašni hiši Boh ko zatrjujem, da nisem blazen, manj mi verjamejo. Gospod doktor, pomagajte mi vsaj vi!.. »Nu kaj najdete na vašem primeru gospod kandidat?« je prekinil najin pomenek znameniti profesor, luč na znanstvenem nebu. Imbecfllteta (zaostalost), lahka ueuraste-nija, začetki stuporja... sem skušal najti pot do profesorjev« diagnoze »dementia praecox«. ki sem Jo bii zvedel po običajni poti pred rigorozom od sluge tistega oddelka. »In najkarakterističnejšl znak —?« te vsekal jezno učeni gospod profesor v moje slabe mreže dognanj, ter pričel tresti z nogo, kar ie bilo tako slabo znamenje, da je rekel nekdo med poslušalci napol glasno: »Je že tekel...!« Profesor Je privzdignil obrvi pogiadfl s kazalcem ta palcem levice viseče bike in sunil s svojim zamoklim enoličnim glasom: Najkarakterističnejše na tem primeru je to. da se človek — od — psa poslavlja. Se tega ne veste! Hvala, eospod kandidat opra vili ste! Neprijetna tišina. Strme kandidati Izginil je ogenj iz Mihelnovih oči, ko ga je od-vedel sluga. Le debeli baročni svetniki s širokimi zlatimi glorijolami okrog glav so zrli z dopadajenjem na samozavestnega svečenika vede... Tovariš Jože Je zapisal v svoj dnevnik k temu dogodku: Dokler hodiš svobodno med ljudmi imaš lahko osa za prijatelja in lahko kramljaš z njim. še opevaš lahko te zveste prijatelje in jih staviš mlanini za vzgled. Neka gospa je prinesla svojega štirinogatega prijatelja, ko se ie postaral celo k zdravniku: »Kaj bi se ne da! pomladiti. ko se toliko čita o Voronovu. Stotisoč dinarjev rada dam!« Zakaj ne spravijo v blaznico teh ljubiteljev psov ali pa naj se javno pove, da je vsa psihiatrija s svojimi sistemi in s samim Freudom še vedno pri Mariji Klavžčt 2e davno umrl* savinjski vojvoda Dojgi Jur ima potemtakem še vedno prav: Nikoli ne veš kdaj zleze satan vate. Eden ga izpije na vodi. drugi ga sne na kruhu, celo po psu pride v tebe.. Svet je ves narobe. Namesto, da bi bila psihologija vodilo za psthijatre. hočejo sedaj da bi se učili od psihijatrov psihologije. Janko Kač. VEST Pobijanje nalezljivega izvržen ia pri govedi (Nujen ta važen narodno - gospodarski problem.) V svoji pravkar pri Schvveutnerfu v Ljubljani izdani knjigi o nalezljivem izvr-ženju pri govedi in Bangovi bolezni pn človeku obravnavam patologijo, kliniko, zdravljenje, odvračanje ln pobijanje te bolezni tako pri človeku kakor pri govedi V knjigi sem zbral vse zadevne podatke iz raznih držav in zakonske predpise, s katerimi se pobila ta kuga drugod V splošnem znači Bangova zakužba govedi za vsako narodno gospodarstvo hudo materialno škodo, m sicer, ker zaradi predčasnega povrženja (skotenla) In izvržeaia pogine precejšnje število plodov, deloma pa. ker se zaradi bolovanla krav zniža donos mleka ta slednjič ker po Izvrienju Izgube samice delno aH tudi docela zmožnost vnovične oploditve. Po Lecheriu ostane 49% (torei polovica) okuženih krav neplo-dovitih. Jalovih (glej mojo knjigo stran 33, zadnji odstavek.) Škoda za narodno gospodarstvo se ravna po obsegu zakužbe in utegne bife ogromna. V Nemčiji na pr. cenijo celotno letno škodo. povzročeno po nalezljivem izvrženju govedi, na 100 milijonov mark ali na poldrugo miHlardo naših denarjev Za Ameriko so Izračunali 25 milijonov dolarjev aH po našttm približno poldrugo milijardo di-na^ev škode, na leto. ki po mnenju narod-no-gospodar^kih strokovnjakov dosega, odnosno nresega škodo povzročeno po slinavki ta parki'evki Za našo državo nimamo še podrobnega vpogleda v razširjenost te bolezni med govedo, kar nam otežuje tudi presojo po njej nastal* škode. Bangova okužba pri Soveku kakor on govedi je znana 00 vsem svetu. V Evropi 90 leverne države najbolj okužene. Tako po.-oča n. pr. C. O. J en s e n, da ie bilo pri rovedi na Danskem pozitivnih aa Ban-rovo kal nič manj kakor 17360 od 67.496 preizkušenj od poporodnih Iztrebil po izvrženju, poslanih centralnemu laboratoriju v Kobenhaven. ta to v razdobju od maja 1920 do konca decembra 1927. Glede zakužbe prebivalstva v isti državi pa poroča Niels Sjoerslev. da ie v Kobenha-venu v državnem serološkem zavodu izmed 2100 preiskanih krvnih preizkušenj nudilo 172 pozitiven odziv na legarjevo. 120 na oblegarjevo ta nič manj kakor 222 na Ban-govo kal. O slično visokih številkah pri človeku ml Je |z Kobenhavena pismeno poročal tudi Krlstenseu. Kri od 4623 oseb ki so io preiskali v razdobju od 1. aprila 1927 pa do 1 decembra 1928., Je nudila v 500 orimerih pozitiven Bangov, v 148 primerih pozitiven legarjev in 190 primerih poziviten oblegarjev odziv, v celem torej na Bangovo dvakrat več kakor na poslednji dve kaH To s* pravi, da trpi danes Danska za Bangovo okužbo dvakrat bolj kakor za legarjem in oblegarjem. Madsen meni celo, da te visoke številke okuzenj pri človeku na Danskem ne veljajo le za to razdobje marveč tudi za vsa prejšnja leta.*) Po dosedanjih izkušnjah opažamo Bangovi bolezen tudi pri nas. ta sicer ne samo pri naši govedi marveč tudi med prebivalstvom (primer dr Hermana v Subotici, dr. Vrtovca v Prekmurju, dr. Ukmaria v Litiji mojih Det primerov itd.) V tem pogledu v svoji knjigi navajam več primerov Glede govedi pravi že Dular v svoji knjigi .*) »da Je kužno izvrgavanje v nekaterih pokrajinah močno razširjeno. Thdi v Sloveniji j* kužno izvrgavanje napravilo gospodarjem že mnogo škode«. Jaz sem dal dosedaj brez izvestne izbire preiskati krvno sirotko ori 5 kravah neposredno po izvr-žerju in pri štirih od njih dognal v krvi poziviten odziv na zlepljenje Bangove kali Preiskave v tej smeri nadaljujem ta upam, da bom z uspehom svojih raziskavanj mogel nuditi našim narodno-gospodarskim krogom dragocen material, ki bo služil pri pobijanju te, doslej pri nas le premalo znane ta zato tudi ne dovolj uvaževane bolezni Skrajni čas pa je, da se tudi mi Jugosio-veui, predvsem Slovenci, ki smo poleg lesne trgovine v toliki mer! navezani na go-vedarstvo. zganemo, podvzamemo v borbi proti tej bolezni vse mere ta zabranimo na eni strani nadaljnje zakuževanje naše zdrahe govedi po lastni domači že oboleli, odnosno okuženi na drugi strani pa okužbo na?e govedi po uvoženi zakuženl odnosno oboleli govedi- Pri tem gre predvsem za zaknžene krave ta bike. Za Bangom pa obole tudi konji svinje ta druge domače ta divje živali Pri oboleli živali se nevarna kal zasledi delo- *) Po Schnflrerju so v Nemčiji pokrajine, kjer je celo 80% govedi okužene V Švici fe do cenitvi Pfeningerja hi Krupskega okužena ena petina vse klavne živine. V Schleswig-Ho!steinu je zakuženih 20—30% vse govedi titd. **) Domači živinozdravnlk, izdala teta 1921. Družba sv. Mohorja. ma v mleku, deloma v izločkih iz rodil in ipolovil Mleko ta ti izločki so nevarni ne le za goved samo. marveč tudi za človeka, ki se okuži največkrat pri pomoči kravam ob nalezljivem izvrževanju ali pa t zauži-vanjem sirovega zakuženega mleka ta sirovih mlečnih proizvodov Pri človeku povzroča kal nalezljivega iz-vrženja kot glavni znak zakužbe valujočo vročino, pri kateri se vrste z obdobji brez vr- čine obdobja z vročino ta podvročlnaml Obolenje samo traja ak le nekaj tednov, ali pa se razteza na eno ali dve leti. odnosno še dalje in nastopi v teku dveh do treh odnosno štirih tednov po okužbi Niso pa redki onmeri da se tik po okužbi pojavi le ta aii oni docela neznatni znak največkrat na koži v okolišu vdora kali v telo, do^im za to bolezen značilna vročinska va-knnica nastopi šele po enem do dveh let Potek obolenja Je kljub zavratnosti običajno dobrohoten. Smrtnost doseza le dva do 'Štiri vročen t* in smrt nastopi iz raznih vz-okov. ki za Bangovo bolezen nikakor niso značilni. Ukrep za omejitev ta zatiranje Banigove okužbe so različni Predvsem 'e treba preprečiti, da bi se bolna goved uvažala. V ta namen Je treba govedi ta "onjem (plemenskim) pred uvozom preiskati ne le kri na Bangov odziv, marveč tudi njihove izločke iz sookml ta rodil na Bangovo kal V svoji knjigi (stran 91) navajam pristavo v Sloveniji, katero so krave. uvožene med vojno iz Holandske. zelo resno okužile. Isto leto ta Še prihodnje se Je v pristavi dvignilo število izvrženj pri kravah na 11. odnosno 7. dočim se i« prej-šnia ta poznejša leta raztezata ta na so-samne Primere. Dalje >e potrebna obvezna prijav* na oblastvo za vsak primer izvrženi* pn kravah ki ca ie smatrati v prvi vrsti kot kttžljiv vir za človeka. Priiavi pa mora slediti preiskava krvne sirotke ta poporodnega iztrebila takta žrtev. Na Danskem prejemalo od oblastva tivteozdr&vnilri zavoje sa pošiliatev kužnega ta sumlliveca ffebtta ta krvne sirotke bakteriološkim zavodom, kar bi bilo tndi v naših razmerah jako umestno. Tudi o tem navajam v svoji knjigi vse podrobnosti postopka v tel državi (glej stran 98.). Bolne krave ae morajo osamiti ta zdraviti in se mora pod kaznijo prepovedati prodaja zakužene govedi (krav ta bikov), ne da bi bil kupec o obliki obolenja prodane irovedi obveščen. V drugih državah ie dokaj tožb, mnogokrat z jako občutno obsodbo prodajalca, ako Je tako opozoritev opustil Odškodnina se ni nanašala le na prodano goved, marveč na ves hlev. ako le bil zakužen 00 prodani govedi Na javnih sejmih se mora odkazatl bobti živini izvestno, od ostale živine osamljeno mesto. Zdrave govedi pa ne očuvamo le z odstranitvijo bolne govedi iz hleva, marveč tndi s cepljenjem z zaščitnim cepivom, ki pa nikdar ne sme vsebovati žive kafl. Strogo Je treba tudi paziti da se biki na bolnih kravah ne okužijo ta s tem ne postanejo prenašalci okužbe na zdrav* krave. Prebivalstvo Je treba s primernimi spisi ta letaki poučiti o bistvu, načinu okužbe in o zaščitnih merah proti tej bolezni ta z* pozvati, da uživamo mleko iz hlevov z nalezljivim izvrženjem le v prekuhanem stanju. Ta opreznost naj velja zlasti za vrhnjo in za smetano, v katerih snoveh se kal posebno rada zadržuje. Kot osnova za pobijanje te bolezni mora veljati izkustvo, da ima Bangova kal mnogo življenjske sile in je zelo odporna, da še. v mleku izločuje leta in leta (cek) do 7 let) po okužbi ta da izvršena okužba še ne znači očitnega obolenja govedi, marveč da so med njo redki primeri, ki po okužbi spsob ne obole al; pa nudijo bolezenske znake ie v zelo omiljeni obliki in bolezensko sliko z znatno skrajšanim potekom To so *akozvani abortivni. skrajšani, mili primeri Bangove okužbe ta bolezni kj pa utegnejo biti za okolioo zelo nevarni ker izločujejo v mleku ali pa v izločkih iz rodil ta soolovfl nevarno Bangovo kal S ter* sem hotel le na kratko označiti nekaj smernic za praktično pobijanje te bolezni. Glede nadaljnjih pa opozarjam na svojo gori omenjeno knjigo, kjer sem 5i-tatelju zbral vsa potrebna navodila z zakonskimi predpisi za pobijanje te kuge v raznih državah kakor tudi vso do sedaj ob'avljeno književnost o raziskavanjih te bolezni (poglavj* VI. stran lil). V tolike torej najvažnejša pojasnila glede nevarnosti te bolezni za človeka ta za goved in glede načinov za odvračanje okužbe s to kaljo Marsikateremu nepoznavalcu razmer se bodo videla moja izvajanja morda pretemnogleda. umen narodno-gospodar-ski strokovnjak, ki ima v dejansko stanje tega vprašanja globlji pogled ta čigar skrb velia ne !e sedanjosti, marveč tudi bodočnosti. me bo takoj razumel ta uvide! vso upravičenost, da se to za nas pereče vprašanje premakne z mrtve točke ta da se 00-zo-e javnost tudi na tem torišču k samo-obiambi in zaščiti To je tem bolj nujno, ker imamo kot mejaš' Sredozemskega morja opravka že rtak s takozvano Bruce-jevo boleznijo, kj se ooaža na ovcah, kot kužnem vira. in na človeku in katere kal ie očitno blizu stoječa Bangovi kali W dolgo od tega. kar Je naš rojak dr. Ževkovič poročal v »LJečniškem Vjesniku« o nekaterih orimerih te bolezni na dalmatinskih otokih. Marsikomu se bo videlo čudno, da se kot zdravnik bavim s tem vprašanjem, ki sega do pretežni večini vendarle v delokrog ži-virozd-avnukov K razglabljanju o tem oridmetu oa me je dovedlo ne le zaznanje :n opazovanje nekaterih primerov te okuž-Mi človeku, marveč tudi gospodarska kriza ki nas vse. predvsem našega kmetovalca tlač* k tlom. Poslednjemu, ki predstavlja steber naše države in našega blagostanja, mora veljati naša skrb in tudi naše znanstveno delo in udejstvovanje. da mu pomagamo do čim racionalnejše gospodarske ureditve in da ga očuvamo pred nepotrebnimi izinibami in škodami. Zato je tudi kužno izvrgavanje živine, ki po Dularju in drugih strokovnjakih našemu gospodarstvu že danes oovzroča veliko materialno škodo, za našega kmetovalca važno vprašanje. ki mu je treba z narodno-gospodarske-ga vidika posvetiti vso pažnjo ta skrb. To ie bil tudi povod, da sem temu predmetu z znanstvenega stališča posvetil vso pozornost in sestavil pravkar objavljeno knjigo, dalie se obrnil na oblastva s prošnjo, da store za zatiranje te kali vse potrebne ukrepe, dočim vso Javnost, predvsem pa našega kmetovalca opozarjam in pozivam do tem potu k samoobrambi in zaščiti. Pričakujem. da se bodo zlasti naše kmetijske organizacije v lastnem interesu v najkrajši dobi zganile ta usmerile svoie delovanje v tem praven. Docent dr. Ivan Matko. Gnoienje z nifrofoskalom v dravograjskem srezn Prevalje, junija. Nitrofoskal Je umetno gnojilo, ki vsebuje vse snovi ki jih potrebujejo rastline a dober razvoj. V dravograjskem sreza m je tega gnojila naročila precejšna količina, in sicer ta tvornice n dušik ▼ Knšah pri 11- ribOrii. To umetno gnojilo ao kmetova! prejeli po znižani ceni ker je k nabe umetnega gnojila prispevala tudi ban? uprava v Ljubljani Kmetovalci tukajšnjega sreza, ki bo umetno gnojilo naročili se banski upr toplo zahvaljujejo, ker je pokrenila L važno kmetijsko akcijo. Danes se kesa a. go kmetovalcev, da niso posegli po o njenem gnojilu. Našemu kmetu se odpi.. oči z dokazi v praksi kar ni čudno, ker bili premnogokrat opeharjeni od ra špekulantov. Pred kratkim Je posetfl tukajSnje tr načelstvo g. ini Teržan iz tvornice za šik v Rušah pri Mariboru. Ob navzoč: sreskega načelnika g. dr. Dionizija Ma in sreskega kmetijskega referenta g. Z ška se je vršil ogled travnikov in pašni gnojenih 1 nitrofoskalom, t občini Mt ki je naročila precej tega gnojila U; gnojenja je v resnici lep Travnik, ki je tako rekoč malovreden, bo dal danee na nost obilen pridelek. Na travnikih se Je kazala gosta ruša. Pri vsem tem J« bilo opaziti, da bi nspeh še boljši ako bi w na travni posejale tudi visoke trave, kar se la: zgodi v zgodnji pomladi Seveda Je tr travnik pred setvijo ostro pobranati in ž nato izvršiti setev. Na ta način bo hu gnojenje z nitrofoskalom 8* večji nsr Zapomnimo si da nitrofoskal ne more lati čudežev brez podlage, to Je dobre rt sestoj eče iz nizkih in visokih dobrih tr I>ri uporabi travniških semen se mora t rati kmetovalec tudi na tla (zemljo). Ako kmetovalec ni na jasnem, kakšne vrsto t naj pose je, naj s® obrne pismeno ali t meno na kmetijskega referenta, kjer p me vsa tozadevna pojasnila. Gnojenje s trofoskalom se pozna več let Tndi pri t rieah se Je dobro izkazal nSnek tega r jenja. Prosim stanovska tuvailBa, da Ml • poročajo e uspehih s nitrofoskalom v d gih Brezi h. Kmetijski referent ZdoOek KULTURNI PREGLED Zagrebški teden Zagreb, 28. junija Neumorni SagreMkl kvartet deluj« te vedno s neoslabljeno ambicijo, čeprav poletna vročina že hudo pritiska. Vzllc temu ZagrebSkl kvartet de vedno napolni dvorano. Ker bo naša kulturna javnost leto« proslavila lOOletnico rojstva največjega hrvaškega skladatelja Ivana pL Zajca, m je Zagrebški kvartet ie zdaj spomnil te proslave m je izvajal Zajčev godalni kvartet opus 143. To delo skoro da ni bilo niti znano, saj ga doslej ni še nihče izvajal čeprav je nastalo že L 1860. Zaje, ta veliki in izrazito gledališki skladatelj, je s svojim kvartetom dokazal, da se je umet odlično vživeti v komomo-muzikalnl stiL Kvartet je napisan dokaj težko in stavi do Izvajalcev znatne tehnične zahteve. Zaje je komponlral štiri stavke, dočim mu je tretji (Scherso) ostal ▼ fragmentu. Bilo bi zares želeti da U kateri skladatelj dovršil ta stavek, tako da bi ta nemara sploh prvi hrvaški godalni kvartet tod popoln in reprezentativen. Poleg Zajca je Zagrebški kvartet izvajal tndi Schub«rtovo okladbo »Der Tod und da« M&dchen«. Naši umetniki «o se odlikovali po «kzaktnem la pre-flnjoDem Igranja. Poljski pevski rtmr »Bete«, hI )• tndi pri nas nastopu, se je takazal kot inteligenten pevski korpus. %fladl in sveži glasovi dajejo zboru sočen zvok; ta dinamična prednost privede kajkratl do pretiravanja, slasti v forte. Vsekakor lahko »Echo« štejemo med prvovrstne zbore. Dirigiral Je Boleslav Walek-Walevskl ki je zboru zelo dober pedagog. V operi smo imeli poleg tretjega gostovanja, odličnega francoskega umetnika Andr6 Burdina v »Bahftme« debat mlade domače pevke Gite Ojuranee. Njen nastop je imel vprav senzacionalen uspeh. Gita GJuranec ima prekrasen glasovni material poje mazikalno ln nevsiljivo in v celoti obeta, da bomo £ njo morda dobili eno naših najbolj bleščečih pevskih zvezd. Drama je imela povsem neuspelo premiere. Gre za Nušičevo »ženo brez srca«. Dejal da je bila naša oprava brez srca, ko Je na dan pogreba Ive Raiča vprizorila to slabo, docela brezpomembno delo. Vsa zagrebška kritika Je komad enodušno odklonila. Naše gledaBBCe be letošnjo sezono zaključilo 30. t m. Predstave prihodnje sezone se bodo pričele 14. avgusta t L Pred otvoritvijo sezone bo nekoliko predstav dajala operetna skupina Margarete Slezak ln Harryja Payerja. Sledeča in zadnja premiera te sezone bo komad Fellza Gan-derja »Ničesar brez moške glave«. Delo kaže v komični htSl življenj« ruskih emigrantov v Parizu, grantov v Pariza. §0 let znamenite knftge V pariškem tednik« »Bossija 1 statvjaa-stvo« ■ dne S. t m. je Mel daljši članek oglednega ruskega učenjaka ln publicista Petra Stnrveja ot> petdesetletnici največjega ruskega spdsa o duhovnem življenju Slovanov, »Istorije slavjansklh literature A. N. Pypima in V. D. Spasoviča. Ta Zgodovina slovanskih slovstev je imela znaten vpliv na slovansko usmeritev precejšnjega dela ruske Inteligence; bila Je prevedena tudi na nemški francoski ln ruski jezik. Se danes — piše P. Stnrve — Je nepre-koeljiva pe polnosti ln točnosti Za ruske prtbežence, ki so se zatekli v slovanske dežele, nad bi bH ta »slavni spomenik roške znanstvene literature in kulture knjiga, ki bi jo Imeli vsak dan na mizi in prebirali da bi prontknlH v preteklost slovan-strm ta k profclamu slovanske vzajemnosti.« Ob tej Drini «tnen|)a Sli me Se m|. mtvo dejstvo, «a Je Pjipta ie pred 50. leti sedhiil Srbe, Hrvate in Slovence pod ^pjo-Sno tane Jugoslovani. Zanimive K da je to b&o JsgUta nekoliko Izredno (>etwas aufflend«) ln Pjpln Je moral njegov očitek nasledoijl izjavi zavrniti Stadija 4r. L. Lenarda h lufHkosrbske knpevnosfl. Knjigarna »Svetlost« v Beogradu, je Izdala pod naslovom »Srpstvo u poeziji lužičkib 9rba< okusno opremljeno, 144 strani obsegajočo književno razpravo drja. L. Lenorda o patriotski pesmi luži-ških Srbov. Na naslovni strani je reprodu-eirana lepo izdelana slika češkega slikarja Ludvika Kube, ki predstavlja dekle s »srbskih Blot< (Spodnja Lužica) v slikoviti narodni noši. Izvirna slika lužiško-srbskega grafika Merčina Novaka predstavlja srbsko kmečko hišo na močvirja Sprevo, — Knjiga zasleduje Bgodovinski msvej tafl- Skosrbske patriotske pesmi ed L 1694. do danes. Posebno obširno razpravlja o njihovih največjih pesnikih Handritai Zejlei»> Ju, glavnem predstavitalja hižiškj -srbske romantike ln Jakoba Bartn ttšht-skem, predstavnika Moderne; od najnovejših sta prišla v poštev predveem Josel Novak ia Mina Witkoje. Knjiga nudi vet kot obeta nje naslov: seznanja nas s razvojem tužiškosrbske narodne zavesti v Spodnji in Zgornji Laži-d, v kolikor se ta razvoj odraža v njihovi umetniški poeziji Knjiga Je izdelana na podlagi obsežnega literarnega gradiva. Te je v Jagoslov. literaturi prvi poizkus kn^ zevne studijo v lužiških Srbih ln kot izpopolnjuje vrzel ki se Je čutila v r književni zgodovini Vrhu tega nudi r splošnega kulturnega stanja luf. Srbor bo dobro rabila vsem prijateljem slo stva, ki se sanimajo sa ta mali skmi narod. Knjiga stane 20 Din. »Veterinarski arhiv«. V redakciji m ga oglednega rojaka, vseofi. prof. dr. Zavornika r Zagrebu, jo aae«| Izhajati »* tertnarskl arhiv«, znanstveni Zbornik celotno anlmalno kultom. Z novim zbor kom se bo naša strogo znanstvena k. ževnost brez dvoma obogatila ln razšir ▼ specialne stroke veterinarstva. V prv zvezka (1—4) so izšle sledeče razpia-Eksperimentalni pokosi s averttoom k različitflj domačih žlvotinja (Ganatma\ Rudolf i Jovan Dimid); Priloži pttai vretenastih čeilja kod domače peradl (1 Veble); Prinos k poznavanja taropaljsk svinjčeta (Ritzofly Nikola); Amebold: forme leunkocita kod goveda (Butozan Vasa in Ivo Celinščak); Spontani tam-peradl (Ivo Babič). Razprave so bfle ) večini izdelane na zagrebški fakulteti v tertnarne medicine. Opremljen« so s tat lami in slikami »Veterinarskemu arhiv kot novemu znanstvenemu organa in Bj govemu urednika želimo mnogo aspehaf Dr. Frantlfiek Roubfk, >Re styfcttm i sko-J!hoslovanskym v XIX. stoletl«. P. jatelj in poznavalec Slovencev g. dr. I« Roublk v Pragi je objavil v »Slov. Pfehi du« obširno studijo o Jugoslovensko-češkLu stikih v petdesetih in šestdesetih letih mi-nulčga stoletja. Na podlagi neobjavljenih uradnih virov, korespondence in beležk v težko dostopnih tistih takratnega časa s širokim poznavanjem takratnih splošnih razmer in s veliko vestnostjo Je češki zgodovinar opisal vezi ki so se plele med Prago, Zagrebom in Beogradom ter Je odkril mnogo novega gradiva, ki Je delno prav značfltto za takratno stanje Slovanskega vprašanja. Dr. Roubika stadija je sedaj izšla v posebnem odtisa. Georg Marthaler »Dss Dorf«. VoIkswirtschaftbcher Roman. Mati* bor 1931. Izdala ta založila, Mariborska tis. kaima. — Številne probleme današnje vasi bo med starim in novim, začetke, strem« ljenja in končne cilje racionalizacije kxne» tijstva, te in drugo je pisec obdelal t tej knjigi, ki hoče biti roman samo po obfi» ki, v resnici pa je podrobna, morda tn in tam zaradi obilnosti nakopičenega gradiva dolgovezna in utrudljiva razprava o obpo»v nih gospodarskih problemih sodobnosti Knjiga pa ima to prednost da čatatei$u za« pueti precej pozitivnega znanja in izostri poglede t sodobno življenje, kakor da bi preči tal poljudno — znaustv en spis. Drago vprašanje je, koliko se bo čitatelj strinjal z onimi odstavki Murrhderjev« knjige, v katerih razvija svojo filozofijo (čeprav Je sicer precej protdffflozofsko razpoložen). To velja tudi o njegovh socialnih nazorih. Za mislečega človeka pa je baš zaradi tega knjiga zanriunva. Stane 40 Din. Naroča ss tndi pri »Tiskovni zadrugi«. Hitro narejena obleka Amerika si Je Se 33 let lastila den rekord, ki so ga pa sedaj potoki! Ab* gleži. Gre za hitro predelavo siravine ln sicer volne v obleko. 1898. Si Je neki John H*tson v Ameriki v 6 urah 28 mriut aa* pravil obleko na ta način. Anglež H. Thomas pa je porsbfl za tate stvar komaj 3 ure 21 minut. Ob 8_50 zjn* traj je dal ostriči deset ovac, kar je bik) opravljeno v 7 minutah in pot Nato »o volno oprafi, posušili, spredli m stkali, odpeljali z avtomobilom do nekega krojača v Leeden, ki je z 39 pomočnik} v 37 m hm* tah iz blaga ureza! in ragoTv'? obleko. To obleko bo del g. Thomas nase prvič ob praUkt razstave angfoSke industrije voka^ ŠPORT Nogometni turnir na igrišču ASK Primorje V nedeljo Slovan : Jadran, Svoboda : ASK Primorje. - V ponedeljek premaganca in zmagovalca prvega dne nastopih veliko obeta. Svoboda je » to (tekmovanje spremenila svojo enajstorico tv želji, da bi proti moštvu Primorja po« Da ne bi bila LJubljana dva praznika brez športnih prireditev, »o se klubi, ki ne igrajo v tekmovanju po ligah. sporazu» meli z ASK Primorjem. da aranžirajo na njegovem igrišču nogometni turnir z na« slednjim sporedom: Danes, v nedeljo ob 16.30 bo nastopil Slovan proti Jadranu, ob 18. pa Svoboda proti ASK Primorju. Jutri, v ponedeljek, bosta ob istem času igrala predtekmo pre« maganca prvega dne, glavno tekmo pa zmagovalca. Slovan je letošnjo prvenstveno sezono zaključil zelo ugodno; odločil je vse prvenstvene tekme v svojo korist, dočim je Jadran znano ambiciozno moštvo, ki zara« di pridobitev mladih moči v svojih zadnjih izkusila svoje mlajše moči, ki v tehniki in požrtvovalnosti daleč nadkriljujejo svoje starejše tovariše. Vsekakor bo ta priredi« tev za Ljubljano po dolgem zopet revija vseh ljubljanskih prvorazrednih klubov, ki bodo skušali dokazati v borbi proti naše« mu reprezentantu v ligah, ASK Primorju, da v kvaliteti in požrtvovalnosti ne za« ostajajo za našimi vodilnimi klubi. Zato je pričakovati, da bo športna javnost s svojo obilno udeležbo tudi dokazala, da ji je pri srcu tudi napredek onih naših pr« vorazrednih klubov, ki ne zastopajo ljub« ljanskih barv v državnih prvenstvenih tek« mah. Prapozlcije za prvi del prvenstva Jugoslavije za poedince (Službeno iz JLAS) Jugoslovenski lahkoatletski savez bo pn« redil dne 18. in 19. julija v Zagrebu prvi del prvenstva Jugoslavije za poedmce z naslednjim razporedom točk: Prvi dan: 1. 100 m (desetoboj); 2. met krogle obo« jeročno; 3. skok v daljino (desetoboj); 4. skok v daljino brez zaleta; 5. met krogle (desetoboj), 6. met diska obojeročno; 7. skok v višino (desetoboj); 8. tek 400 m; 9. balkanska štafeta 1500 m (800 X X 200 X 100). Drug/ dan: 1. štafeta 4 X 400, izbirno; 2. tek 110 m z zaprekami (desetoboj); 3. hoja na £> km in odhod tekačev na maratonski tek (42.200 m); 4. met diska (desetoboj); skok v višino brez zaleta; 6. skok ob pali« ci (desetoboj); 7. met kopja obojerocno; 8. met kopja (desetoboj); 9. štafeta 4 X 400, finale; 10. tek 1500 m (desetoboj); 11. prihod tekmovalcev s hoje in tekačev ma« ra tonskega teka. Tekmovanje se bo pričeJo ob 15. uri na igrišču Haška v Zagrebu. Maratonski tek in hoja na 25 km se bo vršila na cesti proti Sesvetom s startom in ciljem na igrišču H sškd Nagrade bodo dobili v vsaki točki naj« boljši trije, in če bodo pri desetoboju do« segli najmanj 5800 točk: 4 X 400, 3:45, balkanska štafeta 3:45, skok v višino brez zaleta 130 cm, skok v daljino brez zaleta 2550 cm, met krogle obojeročno 20 m, di« ska 60 m in kopja 70 m. Naslov »prvaka Jugoslavije za L 1931« bo dobil oni, ki bo dosegel nižje navedene ali boljše rezultate v svojih točkah: desetoboj 6300 točk. štafeta 4 X 400. 3:35. bal« kanska štafeta 3:45, skok v višino brez zaleta 145 cm, v daljino brez zaleta 300 cm, met diska obojeročno 75 m. kopja 80 m in krogle 26 m. V hoji na 25 km in ma« ra ton skem teku bodo dobili prvi trije na« grade, zmagovalec pa naslov prvaka brez ozira na rezultate. Prijave je poslati najkasneje do 11. Ju* lija opoldne na naslov tarnfka Zdravka Prančiča, Jurišičeva 8-TI s prijavnino 15 Din za osebo in 60 Din za stafetna m o« štva iz Zagreba. 30 Din pa za stafetna mo« štva izven Zagreba. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS. Tajnik L Frančič, s. r. Športni drobiž Tako smo se zaverovali v lige in razne senzacije domačega nogometnega izvora, da smo skoraj pozabili na nogometno kro« niko okoli sebe. O Škotih smo kratko pi* sa!', da se nikjer na kontinentu, kjer so se pokazali, niso posebno odrezali. Angleži so te poraze vzeli precej resno in pravijo, da se v bodoče ne sme dogajati, da bi ho« dila po Evropi nekompletna moštva ter me« tala tako jadno luč na učitelje nogometa. V Italiji so odigrali dolgotrajno prven* stvo države. Juventus (Tur n) in Roma sta na prvih mestih ter bosta sodelovala v bo* ju za srednjeevropski pokal. Na Madžar« skem je prvak Ujpest; za srednjeevropski pokal se bosta borila Hungaria in Bocskay, drugo in četrto plasirani. Prvak in Ferencz« varos (na III. mestu) sta v Južni Ameriki in služita zdrav denar. V Nemčji je letos odnesla prvenstvo Hertha BSC iz Berlina. Na Dunaju je Ra« pid zaigral svojo tradicijonalno prvo mesto, ki ga je za letos zavzela Vienna. Moštv'o WAC je osvojilo pokal, kar je tudi lep uspeh. Na Češkoslovaškem je leto6 Slavia prva. Kakor na Madžarskem se je moral tudi v Belgiji umakniti večletn' prvak Beer« schot AC odločnejšemu Antwerp FC. V Angliji je zmagal Arsenal, ki ima največ denarja in zato tudi najboljše igralce. Na Škotskem kriza polagoma pojema; stari mojstri so zopet v sprednjih vrstah. Prvak je Glasgow Rangere, pokal pa s" je osvojil Celtic Glasgow. V Švici še ni prišlo do od« ločitve med Grashoppersom in Uranio, ki je, kakor znano, dvignila mnogo prahu na nedavnem pariškem turneju. Na Nizozem« skem se bo veselil prvenstva Ajax, na španskem Athletic Bilbao, v Franc'ji Cluib Francais Pariš, na Švedskem Gais iz Stock« holma... V Jugoslaviji smo šele sredi ve* like borbe... BSK, Concordija, Hajduk.. Kdo ve? D" bodo imeli atleti iz Evrope v Los An« p težko delo, smo na tem mestu že tt omenil'. Tekom junija sta se vršila oviran luže dva velika mitinga, ki sta zo» pet pokazala kvantitativno in kval'tativno moč zvezdnate zastave na lahkoatletskem polju. Na mitingu v New Yorku je sodelo* valo n. pr. nad 2000 atletov. Rezultati, ki bodo tudi za najboljše zastopnike iz Evrope trd oreh. so n. pr.: 100 v 9.6 (Tolan), 120 y z zaprekam' 14.3 (Kelfer), akok v višino 197 (O' ConnoT ali Russell), skok ob palici 427 (Graber), disk 48.59 (Jones), krogla 15.24 (Hali), kladivo 50-92 (Conner) itd. Takih in sličnih vest" mrgoli po vseh več* jih športnih listih; mnogo je reklame, toda če je le nekaj res, čaka Evropo 1. 1932 naj« težja preizkušnja. Nemci bodo seveda v ospredju6 vsaj po pripravah sodeč. Sicer pa je pri njih razvoj lahke atletike lahka stvar, ker uživa ravno ta panoga naj« več simpafj. Posebno priljubljeni so sta« fetni teki. ki pomenijo za vsak kraj višek sezone. V Berlinu je n. pr. vs~ko leto tradi« cijonakj stafetni tek iz Berlina v Potsdam (25 km), ki se ga je letos udeležilo 114 mo« štev s 5000 tekači. Gledalcev je bilo ob prog' 200.000, na ciiju pa 8000. Nič manj Ropularen ni stafetni tek iz Griinwalda v liinchen (17 km). Letos je bilo na startu 213 štafet s 3140 tekači. Štafeta Fiirth^Nurn« berg (13 km) je privabila okoli 3500 tekmo* valcev. Na cilju je pričakovalo štafete 10 tisoč oseb. Slične prireditve ima vsako več* je mesto v Nemčiji 'n povsod je zanimanje enako veliko. Kaj čuda, če bodo Nemci lahko zbirali dober materijal za olimpi« jado? . Sicer pa Nemci tudi s pripravami za pla« valno olimpi jado niso zadnj'. Nedivno so imeli v Lipskem velik miting, na katerem so temeljito pregledali vrste svojih plava« čev za evropsko prvenstvo v Parizu^ in končno tudi za trening za olimpiado. Nem* cem gre trenutno za veliko Smithovo dari« lo, ki ga nameravajo v Parizu izvojevati v trajno last. Stvar ne bo prav lahka, ker m« so mnogo pridobili in so jim razen tega tudi ostal' (Madžari!) zelo nevarni. Prišla je kri« za, kot povsod: stari ne morejo višje, mla« di pa še niso na višku. Nemčija je v zad* njih letih izgubila mnogo lepih postojank. Glavno silo ima trenutno v 9kakači.h in wa* terpolistih (razen madž3Tsk'h nimajo na. sprotnika) ter deloma v prsnih plavačih. Slednje so vedno forsrali (Rademacher) in tudi hrbtno niso slabi. Cravvl propagirajo šele sedaj in seveda še nimajo najboljših zastopnikov. Ker ni sredstev, je ol mpijski trening plavačev prepuščen društvom, kar pa najbrže ne bo imelo pravega uspeha. Dne 3. julija bo imel svet zopet boksa* ški dogodek. Nemec Schmeling, o katerem je bilo zadnjič, ko je po diskvalifikaciji Sharkeva odnesel naslov svetovnega prva« ka, toliko prerekanja, se bo v Clevelandu udaril za naslov svetovnega prvaka v bok« su Oba tabora zatrjujeta, da sta oba na* sprotnka v odlični formi in bi morala po« temtakem zmagati oba. Glavno je trenutno, koliko bo kdo zaslužil Sohmeling 40 odst., Stribblingg 12 odst.. ostalo pa mesto in pri« reditelji. Vsota, od katere se bodo računali odstotki, pa je še popolnoma negotova. Ra« ounajo na 950.000 dolarjev! Italijani in Francozi se že dolgo pričkajo za Carnero. Francoz' so sedaj odločno uve« Ijavili svojo pravico do njega s tem, da so ga pozvali na vojaški rok v Straebourg. Moz hodi po Ameriki in je prosil za odgoditev. Ce se ne bo km^lu odzval pozivu, ga bodo zaprli kot ubežnika. Teniško prvenstvo v Whnbledonu Prve igre . . . prva presenečenja. Lepa udeležba, veliko sanimanje. Schaffer izpade. Tudi južnoafriški zastopniki delijo že v prvem kolu njegovo usodo. Da posvečajo Angleži največ simpatij teniškemu športu, priča tradicijonalno teniško prvenstvo Anglije, ki je po zaslugi AH England L. T. C. postalo prav za prav ne-oficijelno svetovno prvenstvo v tenisu. Ves svet je obrnjen na to edinstveno prireditev in dnevni tisk vse Evrope prinaša velika poročila o poteku tega važnega turnirja. Sijajna s travo pokrita igrišča z ogromnimi, seveda že razprodanimi tribunama, postajajo do dneva pričetka vedno bolj živahna. Tudi na skrbno pripravljenih igriščih za trening se vadijo teniški »zvezdniki Tisoč in ene noči« na nepreglednem peščenem morju Arabije in Afrike. Vse to učiva in občuduje človek, ne da bi se mu bilo treba mučiti z mislijo, kje naj si najde sobo v labirintu ulic tega, s tujci prenapolnjenega modernega Babilona. Udobno sedimo v našem avtokaru in drdramo po Sevastopolskem bulvarju in Avenue Magenta proti Montmartru, kjer bije žila pariškega nočnega življenja. Pozna nočna ura je že, na ulicah pa je še vedno bučno vrvenje in direndaj, kakor pri nas v Ljubljani pred pošto samo ob nedeljah opoldne. Kmalu nas pozdravi veličastni Char-leston, naš pariški dom za dober teden dni. Po dolgem potovanju si človek samo še cželi dobro kopel in mehko posteljo. Za cvse to je v Charlestonu več ko dovolj preskrbljeno. Skoro vsaka soba ima svojo kopalnico, tla spalnice pokrita z debelimi preprogami. Komfort, kakor ga marsikdo iz naše družbe ni vajen. E, pa zakaj bi tudi mi enkrat ne okušali pravega veliko-mestnega življenja! Prvi večer nismo več mnogo med seboj govorili. Po okusno prirejeni večerji smo izginili vsak v svojo sobo in presanjali še enkrat lepo in zanimivo pot, ki smo jo premerili v zadnjih 24 urah. Drugi dan: razgledovanje Pariza. Po velikih bulvarjih, skozi Latinsko četrt, kjer se zgrinjajo uka željne glave vsega sveta, mimo Luksemburškega parka in se-natske palače, Notre Dame in Panteona, čez Concorde, najlepši trg na svetu, mimo Opere in Madeleine, ki je zgrajena točno po načrtu Jupitrovega templja v Baal-beku, nato nazaj v hotel Naš prijazni pariški cicerone nam je v lepi in gladki nemščini razlagal znamenitosti in posebnosti pariškega mesta, na vseh točkah, kjer je Ogromna večina zahteva GILLETTE Dobivajo se povsod. ustavil naš udobni avto. Od vseh strani nas zajema bučno pariško življenje. Pred nami in za nami nepregledna vrsta avtomobilov, vendar gre vse mirno in brez hrupa kakor avtomatično. Po vožnji, hoji in razgledovanju parkov in muzejev se slednjič polasti človeka lakota. Z vidnim veseljem smo se razmestili v restavraciji za bogato obloženo mizo, kjer se je večina izmed nas prvič v življenju seznanila s francosko kuhinjo. Vsekakor nam je šlo kosilo izredno v slast. Moj novi prijatelj, ki je prebrodil že pol sveta in videl ter doživel že marsikaj, je to tolmačil z vzkliki: »Doktore, alaj je to bogovsko!« ... Predolgo bi bilo, opisovati lepote in za- ntantaMtl, Id hm JSfes vSAdi ▼ mih dneh. Opisal jih bo 1« tovariš... Versailles, prelestni grad francoskih kraljev, ki je videl veličino in propad nemškega cesarstva, Malmaison, intimno zavetišče velikega Napoleona, Fontainebleau, prekrasno letno bivališče francoskih kraljev in cesarjev s svojimi zlatimi sobanami, pravljičnimi vrtovi, parlri in jezeri. Lou-vre, Trocadero, Dom des Invalides, kjer so nagromadenl zakladi, francoska slava ln umetnost celih tisoč let! Krona vsega: kolonialna razstava. Vln-eennes, ljubki gozdič, ki se razteza na kakih 100 hektarjih pred samimi vratmi Pa^ riza, je ohranil še svojo smehljajočo sa mladost m podeželski čar. Sedaj se dvigajo v njem veliki, visoki, krasni paviljoni francoskih in drugih kolonij. Od onega časa, ko je Noe veslal nad višinami Ara-rata, ni bil še človeški rod tako bogato in pestro predstavljen v eni sami kolekciji. Občudujemo lahko vso raznolikost človeških polti, od lesketajoče se ebenovine Afričana do rdečkastega brona severnega Indijanca. Kolonialna razstava se nam predstavlja kot prava simfonija barv in glasov. Srečujemo najraznovrstnejše narode v neprestanem in slikovitem prelivanju. Pestre ti-sočbarvne halje, vihrajoči plašči, škrlata-sti fesi in beli meniški burnusi, kaka kričeča nasprotja, kaki prekipevajoči barvni toni v primeri z blagodejnim ozadjem zelenega gozda! In kaki čudni glasovi v stotinah narečij. Med krepke moške glasove Arabcev, med pridušeno grgranje otočanov Južnega Ar-hipela in nosljajoče cmokanje Anamitov se meša zamolkel odmev tam-tama ln oddaljeno rjovenje divjih zveri, ki svobodno begajo po velikih pogozdenih ogradah. Prav res: >Tour du monde en 24 heures« — kakor Je napisano nad vhodom... * Čeprav smo samo teden dni bivaH t ogromnem Parizu, je organizacija izleta bila tako točna in brezhibna, da smo si lahko ogledali vse velike znamenitosti. Za podrobno proučevanje Pariza pa seveda celo leto ne zadostuje. Toda nobeden izmed nas tudi ni gojil tega načrta, vsak si je hotel samo ustvariti svojo lastno sodbo in odnesti nagle, močne utise o življenju in videzu svetovne metropole. In to smo v polni meri dosegli. Vsi zadovoljni smo se vrnili v domovino in smo prepričani, da bodo oni naši prijatelji, ki jih pot popelje v Pariz s prihodnjimi »Jutrovimi« potovanji, prinesli s seboj ravno tako lepe in prijetne spomine. s. j. Gospodične In »skrit kotiček" Prijetno kramljanje iz naše Indije Koromandije »Indija? Koromandija?! Brez medu? Lepa reč!« mi oporeka večina. Pero je hotelo namenoma zdrkniti mimo tega poglavja, ker že hočete, naj bo! Z resnico na dan! Ta reč z medom mi je ostala vedno nekam nejasna, zavita v tmino. Pravili so mi o prvi gospodični pri nas in o medu to-le: Revo bi lahko nekoč hudega prehlada rešil samo med. V najboljši veri se je zatekla k sosedu. Lepo je poprosila žličko te dobrote. Neuslišana ga je še lepše nahru-lila: »Zakaj se potem reče pri Cebej, če nimate medu?!« Kar sama je odkrila majhno, okroglo, leseno kiblico, ki je stala blizu hiše. Baje se je resignirano obrnila, odšla in nikdar nikomur ni dajala tozadevnih pojasnil. Tako je ostala nam otrokom tista lesena reč vedno nerešena uganka. Stari Cebčj, ki že ni bil za nobeno delo, je vedno posedal v bližini, dokler ni na vsem lepem oboje zginilo s sveta. Danes vem, bi izletnikom naše Indije tudi medu ne bilo treba stradati, pravi čebelar Mihec. Prva gospodična čudno zveni? Se vam ni treba zamisliti niti v prastare čase. Nekako pred štiridesetimi leti jo je usoda zanesla k nam. Ljudje so jo ogledovali kot čudo božje in nazadnje je postala res bolj čudaška kakor ne. Da so jo gledali? Mislite si, če je pa nosila klobuk z obilico perja (kurjega že menda ne), rokavice, kam-žolo (suknjo) kakor moški, nekakšno zver z glavo in repom okoli vratu in roke je tiščala v nečem podobnem, nečem zverin-skem, Ja, Matika božja, kaj sličnega pa še ne! še za v koruzo bi se jim zdela prestrašlji-va! Ko so se je po šestih letih vendarle navadili, je odšla. Potem? Dolgo ni bilo nobene. Ko je prišla, je revca umrla. Navsezadnje smo si priborili spet gospodični Zinko in Francko, ki noče biti več Fani. In danes, Francka iz Trbovlj, je napočila tvoja ura. Precej dolgo se mi je odlagal tvoj »šoln«, da ga otmem pozabljenosti, če ga že najti ni mogoče. Mislim si, da veš, kakšna mast je potrpljenje. Seveda prehitro se j- bila Francka spet ogrela za — »najtežji križ svojega življenja«: Prevorje, ki ga je pred sedemnajstimi leti treščila s pleč. »Nikoli več,« je rekla takrat! Po tistem »prvem kotičku« v časopisu se je premislila. Zmagala je radovednost in stara ljubezen. Lepega poletnega dne je sedelo v našem avtobusu nekaj njej podobnega. Prvemu je povedala sama kdo je, drugi se je nekaj časa strgal za ušesom, tretji je goreče grebel po spominih. Domislil se je še vsak in predno je odšla so vedeli vsi: Francka, seveda, kako pa! Silno neverjetno se ji je zdelo tisto: Prevorje, cesta, avtobus, Jaka pod grudo! Da se mora sama prepričati, je rekla. jaz — mislim drugače. V spomin ji je bil poklican njen v blatu izgubljeni čevelček in se je porodila želja iznova: »Morda ga le najdem! Sedaj mogoče lažje, ko je cesta!« Rekla sicer nI — a vem — vračala se Je z bolestjo v srcu — ni ga! Tudi sedaj ni naiti čevlja! Ono mesto tam v Gložah Je Se pač danes namazano s smolo, Francka! Morda lažje pozabiš, če ti povem, da se je zadnjič enkrat skoraj izgubil en »samodrč«. Seveda se ni. Le obtičal je za celih pet ur kot prikovan na mestu. So rekli potniki, če bi vedeli za tvoj čevelj, bi ga prav gotovo intenzivno iskali — magari s povečevalnim steklom. Razpolagali so s tako zlatim časom in toliko dobre volje, niti enega niti druzega niso mogli izkoristiti. Vas prosim — pet ur v Gložah! Deževalo je, gostilne ni, razgleda ni — ničesar. Le star, raztrgan špiclov mlin sameva v tem delu kotička. če bi bila vsaj njegova rebra malo podobna onim, ki se s kislim zeljem iz borno priležejo! Prav gotovo bi si jih skuhali. Enostavno — brez vsega. Ogenj bi ukre-sali (takšnega kresnega kamenja Je pri naa še toliko), mlinsko kolo bi bilo imenitno kurivo, vode je, sol bi si omislili. Rešeni bi bili tako one v srce segajoče orkestralne godbe lastnih želodcev. »Meni krulaj en trebuhoj« bi rekel esperantist. Zato pozneje vsa naša zgovornost nI ublažila bolečin, čeprav smo jim dokazovali, da je pri nas sicer lepo, da imamo Vrhe, Strokov hrib, Mežo in razne dobrote, Indijo . . . smo iz previdnosti zamolčalL Danes so vsi ti ljudje utolaženi. Zato pozabi še ti, Francka na svoj čeveljče« s svfenimi zavezalkami in Bog mu daj . . . in večna luč . . . Saj ti je bil takrat, Francka, posodil svoje štafletne gospod sin — gospoda šefa! Saj bosa nisi šla domov! šoln je stal tudi samo dva goldinarja. Preračunaj — gospodarska, kakor si — v današnjo valuto! Se splača? Figuracijo! Novica, da je Jaka pod grudo, Je Francko zadela naravnost v srce. Tako »krasno-srčkan« klobuček ji je bil v Celju izbral in najlepše glace rokavice za procesijo. Brez skrbi se je lahko štemano držala saj se nikoli prej in pozneje ni bolj postavljala. Take in enake spomine je obujala Francka, ko se je vsa prežeta svetega spoštovanja vračala peš iz Prevorja. Sredi Košnice je njeno začudenje doseglo višek na mestu, kjer je morala cesti na ljubo precej obilna pečina na dvoje. Vsa vzhičena je pripovedovala: »čez vse lepo je pač tam, kjer so pečino žagal'!« Odšla je ^Francka z zagotovilom, da v bodoče ne bo treba čakati šestnajst let svidenja. In druge naše gospodične? Zadnjič na nekem izletu so me opozorili na stol Marije Magdalene, kamor je najraje hodila posedat. živo so mi stopili pred oči stolčki osamelih prevorskih gospodičen tam pod Re-bršekovo črešnjo. Tje so namreč zahajale tako pridno sedet, sanjarit in gledat v svet, ki ni ustvarjen za nje, hribovske sirote, da so se napravile na »omejku« lepe, okrogle jamice. Večkrat so jih zavistneži lakirali z ilovico. Za hrbtom je marsikomu, ki se je istočasno potil po njivah ušlo skozi zobe: »Prekleta gospoda, ki nič ne dela!« Po njihovem mnenju se je gospodičnam godilo aajbolja, a ta ao Mle naJneerečneJBl stvori na svetu. Sam«, same, zapuščene! Potem pa, da bi Se svojih prostorčkov na Imele! Molče so natrgale trave, molče osna-žile ljube prestolčke svojih sanj in spet posedale tu. Takrat med vojno, ko so gradili cesto ruski in italijanski ujetniki, je bil med pazniki tudi en dunajski »Jodlc. Majhen, čokat možici. Dolgo časa je hodil molče mimo gospodičen, nekoč Je le izlil svojo jezo: »Jo, jo, dumme Madl, Er kummt schon!« Šel je potolažen mimo, toda — »Er« — ni nikoli prišel . . . Po vsem tem nič čudnega, če so bile pri aas gospodične redke kot školke z biseri. Seveda, če bi bilo drugače: več gospodičen, z njimi več klobukov, bi »Lehrerjevi« Micki izostalo gorje otroških let. Recimo ono, ko je bilo treba k birmi. Zvesta domači mls^ni je nosila ruto in kikljo dopetačo. Saj klobuka Se videla ni na svoji življenski poti, ker ravno ni bilo prav nobene gospodične ali česa sličnega v »kotičku«. Takrat se je vsa obitelj zaroti ral napram njej in iz Celja je prišlo toliko grozot: gosposki čevlji — namesto kmetskih balonov, katerih kapice so se znale vendar tako prijazno zavihati in pogledati v nos, kratko krilo, rokavice, pi-san slamnik (za med potjo seveda) in še — in še — parizol. To pot ni izdala nobena solza. Našemili so jo in basta. Seveda brat — gospod študent — ki je bil takšne no-blese že vajen, je ni mogel doumeti — sestre svoje kmetice. Zagrozil ji je, da bo vso pot (dve debeli uri) gledal z rešpetli-nom (daljnogledom) za njo, če ima na glavi klobuk in če bo funkcioniral parizolček. Drugače jo bo pa — nabunkal! Oh, si je mislila, ali že ni dovolj, da mn bo danes že škof tako strašno pretepel, kot pravijo drugi?! Seveda je Sla vso pot kakor lutka in nič bi ne imela proti, če bi se ugreznila v zemljo od sramu tam kje okoli sv. Miklavža, ko je zemlja bolj na »fedrih«, ker je hrib poln vode. Ko bi se bila vsaj ta pri tisti priči razlila in vse poplavila, kar je baje neizogibno. Vse bi bil j bolje. Edina sreča, da je smela vsaj pozneje spet ostati zvesta ruti in dolgemu krilu, kakor so se nosili vsi domačini. Prva čisto naša gospodična, se Je ojuna-čila, da je prišla v cerkev s klobukom še-le po maturi. V mestu je nosila lep slamnik z vencem belih marjetic — s katerim se je bila že prej pokazala nekje na Planini. Marjetice? No to so tiste, kako se jim že Se reče?! Ivanjščice, če se ne motim. No tiste, ko ti povedo: »Hoče, noče, vara me . . .« kakor je nekdo »losal« za njenim hrbtom. Drugo Je srečala korajža, da Je stopila ▼ cerkev s klobukom nekako sredi Študija, tretja malo pred koncem dijaških let. Tudi ta korak je moral biti od sile težak — saj so pri tem rdele kakor pirhi in srce je udrihalo kakor kovaško kladivo. Stavim, da so se vsem ljudem takrat zmešali rožni venci, ko so vstopile v cerkev. Stikanje glav in šušljanje je inačilo posmehovanju. Da pri nekaterih iz nevoščljivostl Je dokazal čas. Kakor gobe po dežju so v zadnjih letih zrastli klobučki na glavah kmetskih deklet, ki jim Se študirati ni treba v ta namen. Nič ne rečem Johand m Fantki, ki ste se oprijeli domače industrije in si napravili klobuke iz slame. Toliko so jo imeli na parmi! želi ste res občudovanje. Prej se prodajalci v Loki niso niti najmanj zmenili za nje. Sedaj so bili sladki kot med: »Gospodični, kje ste kupili tako lepe klobuke?« »O, sami sve si jih naredili!« Potem pa gospodična sem, gospodična tja! Gizdavost je menda uvedla in razpasla samo Rezi. Zginila je v Zagreb služit. Trdo je delala leto in dan in s krvavo prisluže-nim denarjem se je prelevila v najelegant-nejšo damo za žegnanje na Anino doma. Srečala sta se z domačinom lnteligen-tom, ki je pred vojno trgal hlače po dijaških klopeh »šik« — kakor je bila, ji je malo podvoril. Nista se razumela. Celo tega, da ima njen gospodar »tvornico še-šira« mu ni mogla raztolmačiti. »Ne znam, kako se to kaže slovenački«, ga Je tolažila. Prišel je k nam in iz besednjaka sva Izluščila »šešir — klobuk«. »O, vrag babji,« je zaklel. Meni se je Rezi smilila, ker Je imela tako kratek spomin za naš lep, kotičkov jezik. V splošnem Je žela Rezi pri domačinih vse kaj druzega kot posmeh. V mladih dekliških srcih se je obudila goreča želja: Zagreb, klobuk — gospodična — na Anino nedeljo doma parada! Nikjer ni zapisano koliko in kako garam v tot V procesijah romajo od takrat naša dekleta v Zagreb in druga mesta, da se na Anino vračajo s klobuki. Naše »narodne noše«: pedenj čipk ali vezenine izpod krila vsaj na eni strani, Široke In dolge t mašno zavezane panklce na firtuhu (predpasniku), v rokah feceneklj (robec), v mo-litveniku rožmarin, prežuljka in majeron, je vedno manj, ko gre ob nedeljah dekle ▼ cerkev ali iz cerkve. Mamce, ki so nosile deset spodnjih kril zastopa šamo še An ca. Zato je pa tudi Se najbolj fest. Vendar mamcam že radi poletne toplote ne zameriš. Ne smem trditi, da bi bila tudi vsa naša dekleta tako nečimerna. Pri nas je zrastla tudi taka, ki je imela vse vrline, odprta so ji bila pota k izobrazbi, dalje časa se je kretala v sorodnih, višjih krogih. Domov Ja prfiDa — ton IlotRlka Omili Ji top* svilen robec — Izbirala Je dobro kvaliteto oblek z najfinejšim okusom — klobuka pa ne! Koliko ao al ta prizadevali ln laskali sami boljši gospodje! V tistih časih je bilo še moderno, da so fantje hodili za dekleti namreč. Eden iz najboljših krogov je predlagal: Samo klobuk, pa greva v Gradec! A ta naša častna izjema se je odrezala: »Moja rajna mama tudi ni nikdar nosila klobuka!« Odslovila je vso gospodo z lično košarico in se odločila za takšnega, ki je imel poleg ostalega premoženja tudi — »grunt«. M. Kriza našega mlekarstva in njena rešitev Desetletja že rešujemo vprašanje našega mlekarstva. Poudarjali sta se vedno dobič-kanosnosi in važnost živinoreje in vseh postranskih panog ki so z njo v zvezi, to ie predvsem mlekarstva, sirarstva in maslar-stva. Tega se zavedamo vedno, a uspehov imamo malo pokazati. Za našo pokrajino, ki je boli hribovita in se njena zemlja * velikim težkočami obdeluje za drnge panoge našega kmetijstva, je živinoreja z urejenim mlekarstvom brezdvomno najvažnejša in najprimernejša panoga, ki nam dajo stalne m redne dohodke. _ Mnogo se ie o tem že pisalo in govorilo, oa tudi mnogo poizkusilo, a prejšnja strankarska zagrizenost in vkoreninjena zavist sta uničili še tako dobro osnovano gospodarsko ustanovo. To velja v veliki meri 5e danes. S tem pa kažemo samo svojo ao-zre'ost in obenem potrjujemo, da nas svetovna gospodarska kriza še iti prav Bič izučila. To, kar hočemo sedaj doseči, smo taei že nred vojno prav dobro osnovano. Naše mlekarstvo ie bilo dobro organizirano. Številne mlekarske in sirarske zadruge po slovenskih krajih so pričale o tem napredku. Sicer Je bilo strankarstvo tndi takrat razpas'o, ali gospodarske ustanove so se kolikor toliko čuvale. Mlekarne so uspešno razpečavale mlečne izdelke v bližnje in oddaljene kraje Svetovna voina je skoro uničila to koristno delo. Če primerjamo sedanje na?e mlekarske razmere z onimi pred voino. moramo priti do prepričanja, da smo silno nazadovali. Skrajni čas ie. da se tega zavedamo in da storimo vse. kar se da v danih razmerah storiti za izboljšanje naše živinoreje, odnosno mlekarstva. Pred časom se je ustanovilo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani, ki si !e nadelo tri naipoglavitneiše naloge za razvoj in procvit našega splošnega mlekarstva in ureditev pridobivanja mleka po najnovejših načelih < posebnim pravilnikom, pospeševanje večj* porabe mleka z vsemi pripomočki zlasti v tuzemstvu. točen pregled nad gospodarjenjem z mlečnimi izdelki. Torei zopet obširen načrt po dolgih letih za no-speh mlečnega gospodarstva. Huda je ta naloga, ki se bo dala doseči le tedaj, č* bodo vsi odločevalni činitelfl razumeli ta pokret. Odkrito povedano, najlažja reč nri tem je strokovna stran tega pokreta. ker razmere niso bile nikdar tako ugodne za izobrazbo naših kmetovalcev, kakor so prav danes. Kmetje, ki občutilo vso težo hodih časov na iastnlh ramah. pričakujejo in želijo, da se v tem pogleda kaj ukrene. Ključ za rešitev žalostnega položaja našega mlekarstva Imajo sedaj ▼ rokah oni, ki so pokret pričeli Stari obrabljeni izgovori, češ da naš kmet nf za zadružno delo. da nima dobrih molznic, da slabo krmi živali, da ne gleda na snago, da je slaba noraba mleka, ne držijo več. Če bodo ▼astavili osnovatelji društva nepristransko ln gospodarsko pravalno vse svoje delovanje v prid našeza kmetijskega mlekarstva, potem bodo žel! uspeh ta pohvalo. Dolžnost oblastev fn vseh gospodarskih ustanov Je da ta pokret trajno ta zadostno podpirajo. Zvezdnih in zasebno življenje O tem predmetu je napisal* riorfta fikn. ska zvezdnica Mary Pickford zanimiv &a» nek, iz katerega posnemamo naslednje misli: Nič na tako neprijetno Mltncsn flo* veku« kakor zavest, da je neprestano pod nadzorstvom javnosti. Zdi se naravnost, da nima slaven človek najmanjše pravice do zasebnega življenja. Ko sem se L 1920 orno žila z Douglasom Fairbanksom, naravnost ni bilo mogoče doseči, da bi se svatba iz« vršila v miru. Zato nisva bila z možem de« kžna tiste romantične idile, ki si jo tako želijo mladi zakonci. Kamor sva prišla, po» vsod je zvonil telefon. Listi so poročali o najinem prihodu, zabeležili so sleherni na* jrin korak. Ah, da! Listi Zedinjenih držav so vedno veseli, kadar morejo vjeti kaj novega iz na« šega življenja. Spremljajo nas na vseh po* tih od HoIlywooda do haciende v San Do« mingu. Tudi radio nas je lovil Trosil je ▼ svet novice, o katerih sva izvedela šele iz njega. Neznanske zvedavost publike naju je ne* davno prisilila, da sva obdala vrt najine vi* le z visokim zidom. Saj je bilo naravnost strašno, kako so naju oblegali turisti! Vsak čas je pozvonil pri vratih kakšen vodič tuj« cev. Pred našo hišo se je bil utaboril pro« dajalec mesa in je ves dan ponujal »tople klobasice«. Bila sv« torej naravnost primo« »ena opasati se s takšnim zidom. Pred nekaj leti sva potovala na Dougla* eovo željo v Moskvo. Evropska turneja na» ju je biia zaradi neštetih sprejemov silno izmučila. Bila sva torej silno vesela, da se bližava zemlji, kjer naju ne bo nihče po» znaL Na ruski meji $v« bila v zadregi, ker nisva umela Besedice ruski, da bi uredila carinsko zadeve s prtljago. Ljudje naju ni* ao poznali. Toda glej! Nenadoma se pri« peljejo nama naproti ruski filmski igralci. Sprejeli so naju v M;nsku in so bili zelo prijazni z nama. Bili so tako prisrčni, da av« bila z možem gin jena. Ko je zamenjal nemi film govoreča trak, so morali mnogi filmski tovariši začeti iz* nova. In kaj jim je vrglo občinstvo v obraz? Da jim novi film jemlje vso dražest, ves čar, zaradi katerega so se priljubili pu* bilki. Fiknfca umetnost je navidez lahka, nih* če pa ne pomisli na to, da stane mnogo če* aa, mnogo dela, mnogo življenje. Neki zna* menit pianist mi je nekoč potožil: »če se en dan ne vadim na kla-sirju, občutim da eem nekaj izgubil, če p i tri dni ne igram, opazi to že občinstvo.« Tudi filmski umet* nik bi lahko tako dejal o sebi. s 17 P. Rosenhajra: / (Daiabund v frafeu Roman Skomignil je z rameni. »Samo enega njegovega dejanja se spominjam, po katerem je bilo moči soditi, da ima v sebi nekaj notranje toplote. Pobral je psa, ki mu je bil voz odtrgal nogo, ga vzel k sebi in ga krmil.« • »Nu, vidite...« : »A celo v tem primeru sem se zmotila. To dejanje je bilo preračunano, kakor vsako: na učinek, ki naj bi ga. napravilo na nekoga drugega. Na nekoga drugega, ki je bil takrat važen zanj in ki je šel seveda točno na limanice.« Odrinila je svojo skodelico in pogledala markizu v obraz: »Ime tega drugega ste nemara že kdaj slišali: Bob Clifford.« »In kje je zdaj pes?« je smehljaje se vprašal markiz. Skomignila je z rameni. »Kaj vem? Gotovo je od gladu poginil v kakem obcestnem jarku.« »Nu,« se ie oglasil državni pravdnik, »bodimo veseli, da ga imamo. Dali mu bomo priliko, da pojasni sleherno svojih nagod, in če me znamenja ne varajo,, se bo tvoja želja, da bi nehal delati človeštvu preglavice, zanesljivo izpolnila.« »Ali si trdno prepričan, da je Človek, ki ste ga aretirali, res Cascapol?« »Kdo pa naj bo?« je začudeno vzkliknil Mac Coy. »Saj si imel vendaT sam pomisleke... dvoniil si.. .* Maca Coya je obšla zadrega. »Evo hors d' oeuvrov,« je dejal »Dvomili ste?« je vprašal prefekt. »Moja nevesta me pri telefonu ni dobro razumela. Da imamo Cascapola v pesteh, je zame gotovo. Ce bi bil dvomil o tem, bi ga bil vendar lahko obiskal, da se prepričam. Modi dvomi so za- - • devali...« Markiz se je nasmehnil in mu z zanimanjem pogledal v obraz. «... nu da, gospod prefekt: zadevali so vas. Rekel sem vam ze da vas moram za marsikaj prositi oproščenja. Nu, ko smo že pri tem: davi sem brzojavil v Teheran.« »Da se informirate o meni?« Državni pravdnik je pokimai. »Vem, da mi boste za vse večne čase odpovedali prijateljstvo.« • . .. »Nikakor ne, gospod državni pravdnik. Slab policist bi t>?l, Ce bi hotel biti tako nestvaren. Pravico ste imeli, da se prepričate. Se več: bila je vaša dolžnost.« Pri vhodu v obednico je nastala majhna gneča; natakar je odganjal boya v hotelski livreji, ki je stal pred njim in mahaje z rokami kazal proti mizi, kjer so sedeM. »Kaj pa je?« je vprašal prefekt. »Takoj bom pogledal, gospod mariciz — aha, že prihaja.« Boy je vodil na vrvici psa — ali bolj, ta pes je vodil njega. Pes, kosmata, grda žival, se je upiral s sprednjimi nogami in silil skozi množico, vleikoč vodnika za seboj. Nazadnje sta tako prispela do naše trojice; pes je od veselja zatulil in skočil k pre-fektu. ' »Nisem ga mogel ukrotiti, gospod markiz,« se je opravičil deček, krčevito vlekoč psa k sebi. »Peljal sem ga nekoliko oa izpre-hodr kakor ste mi bili ukazali. A zdaj, ko sem ga hotel spet odvesti gor, ga nisem mogel spraviti mimo obednice. Očividno je dobro vedel, da ste tu.« Markiz je pobožal psa po kodrasti koži, ne da bi vzdignil očL Nato je rekel: »Priden bodi, Jackie, pojdi domov!« Umna žival je takoj ubogala gospodarja in odšla za,dečkom proti izhodu, odkoder se je se enkrat koprneče ozrla: na markiza. Evelyn Barplayeva je pazljivo gledala za njim; nato je obrnila glavo proti markizu in njiju oči so se srečale. Pes, ki je prav tedaj izginil skozi vrata, je imel samo tri noge. A čudnih dogodkov pri vratih dvorane še ni bilo konec. Mlad človek je vstopil, uprl pogled v trojico — in zdajci je rekla Evelyn Barclayeva: »Bob-Clifford prihaja!« Prišlec je hitro pristopil k mizi in rekel, kazoč na prefekta: »To je Cascapol!« Mac Coy je skočil pokoncu. ■ ■ • ■ »Ali ste zblazneli?« »Posrečilo se mu je, da me je spravil v zapor; a jaz sem hvala Bogu dokazal, kdo sem. Zato so me izpustili. In zdaj, gospod Cascapol, je vaših komedij in vaše karijere konec. Nič ne upajte. Hotel je obkoljen — izgubljeni ste!« »Res?« je dejal Cascapol ki skočil pokoncu. »Kaj pa, če se motite?« Tisti mah, fco so segle Cliffordove mišičaste roke po njem, Je Cascapol vzdignil mizo za rob m jo s treskom vrgel medse id med napadalce. Ta tresk je mahoma spravil občinstvo v dvorani na noge. KKci so se razlegali vse vprek in več ljudi je steklo proti tistemu kota, kjer se je bil začel polom. Dva sta hotela prestreči Cascapola. Z malomarnim džiudžitsovskim prijemom ju je napravS nezmožna za boj; že je bil pri vratih, ki so vodila v mali bar. »Držite ga!« je zakričal Mac Coy. Deset, dvajset ljudi je planilo k vratom; a Cascapol jih je bil menda zapahnil za seboj, ker se niso dala odpreti. * Nekdo je odprl okno in slkočll na cesto; trije, Štirje, pet, sest ljudi za njim. ' . Vrata, ki so vodila s ceste v bar, So se od znotraj odprla; točaj v belem jopiču je ves zasopel planil izza njih: - »Ali iščete tistega s šiljasto brado?« »Seveda!« je kriknil Mac Coy. »Koga pa?« »Zaklenil se je v skladišče!« Prišla so ajačenja. Pločnik pred hotelom je bfl mahoma poln ljudi. . „ »Sekiro prinesite!« je ukazal državni pravdna. »Sekiro... odkod naj jo vzamem?« »Mod Bog, ne delajte se tako neumnega. Nekje boste vendar našli sekiro!« »Kuhinja je za vogalom!« »Tecite okoli vogala in prinesite sekiro. Hurry up!« Točad je stekel; prav tedaj je prišel z nasprotne qtrafA Bob pif-ford. Srečala sta se; Bob Clifford je začuden obstal, pogledal za onim in se obrnil, kakor da bi ga hotel preganjati. Neki zasebni avtomobil je pripeljal mimo — točaj je skočil vanj — v naslednjem trenutku je avtomobil z blazno hitrostjo zbrzel po cesti. Clifford pa je prišel do Maca Coya. »Kdo je bil to?« je vprašal državni pravdnlc. »To je bil Cascapol!« je odvrnil Bob Clifford .m žalostno pogledal za vozom, čigar zadnja svetilka se je kakor rdeča iskrica utrnila v temi. ■ .. • Med tem so se vrata bara odprla in pokazal se je mož, ki je potrto izpraševal po svojem jopiču. - • - - - • ; »Kako ste mogli!« je rekel državni pravdnik. »Le kako ste mogh čakati, da vam je stekel jopič!« » - ^ , »Radoveden sem, kad bi vi napravili, gospod, ce bi vam tiscai samokres pod nos!« je užaljeno odvrnil točaj. »V takem položaju stori človek vse, kar zahtevajo od njega.« »Ta, ki vam je ušel, je bil Cascapol.« »Oa ste mi to prej povedali, gospod, bi se bil nanj pripravil. Kje dobim zdaj nov jopič?« »Telefonirajte ^ieraMu',« je nasvetoval nekdo. »Sporočite ma kot prvi, kako-je malo manjkalo, da niso v vašem baru prijeli Cascapola. Za to vam bodo plačali honorar, s katerim si lahko kupite dva nova jopiča.« ^ Ob začetka veMcega premora je stopila Siri Lana skozi odrski izhod pod milo nebo. Lahen poletni dežek je bfl padel; zrak, ki ji je žalil željne prsi, je bil rezek in čist kakor morski veter. Nebo . je bilo še brez zvezd, zavito v gosto spredeno sivino; a tema je bila presejana s tolažilno svetlobo plapolajočih svetiljk, in sveži hlad je dajal cestam čudno upapolno lice. Plesalka je vzdihnila; čutila je tipko nežnost te noči, ki si |e ni mogla pojasniti. Temna postava se je pokazala tam spredaj. Siri Lana se je ognila in zadela ob zid, ki je štrlel izza vhoda; ne da bi se bilo kaj izpremenilo, ne da bi bil kdo prišel ali odšel, je stal zdajci nekdo pred njo. Hotela je zavpiti, a tisti mah je spoznala Cascapola. _ »Moj Bogi« Zgrabila se je za srce. »Ali je mogoče... ti?...« »Preganjajo me...« je tiho dejal. Pokimala je. »Vem. Dal si prijeti Clifforda, pa se Je reSfl; «la| se bo .hotel maščevati.« Zatiičljivo je mahnil z roko. »Odpeljal bi se, pa imam jutri zjutraj razgovor s svojim bankirjem, in točnost na sestankih mi jo načelo. Vprašujem se, kje naj prenočim.« Nasmehnila se je in pogledala v tla. »Zelo si ljubezniva,« je rekel, takisto z nasmeškom; »a tega veselja gospod« Macu Coyu ne mislim napraviti; zakaj, da bo oa ali Clifford v teku no« pogledal k tebi, to je kakor enkrat ena.« »Tedaj v hotel?« * -./, »Tudi to je kočljiva stvar. Newyor3ka poficfja je dobra; starvkn, da bo še nocoj pretaknila vse kotičke. To mi nič kaj ne prija. Sicer pa že čast zahteva, da me ne dobe. Razumeš?« »Ne smejo te dobiti!« je rekla in mu ovila roke oko® vrata. PO SOLIDNIH CENAH IN ^RTOVRSTNA PIJCII KOLESA ______- --————■ ' "•'■■• __ _ -h m' -mmr^f ___■ ^ ^T^^ V H * ^K*^^ "WT flA A^fe ^R^H ^^ V/ • GN. VOK, Po drnžniee i tO'. f TavčarjCTa ul. 7 št !04, Novo mesto •r' CELJE LJUBLJANA MARIBOR Novosti fforot« Najnovela (tatinska pa* tetna železna telo praktična »loiljira postelja • tapeciranim madracom — pra&tična za vsaka- bila, hotele, za putujuč« o sobe in nočne sluibe. Stane Dia 3M—. Razpoii. ljam poitom in železni* com po povzetjtt% Lesena tluilntka patentna celo praktična »loiljira postela • tapeciranim madracom. — Stane Dia 2M_ Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil. Za vloge in vse obveznosti jamči DRAVSKA BANO-z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Poljska patentna postela složljiva praktična za touriste. vojak« in za (erijaln. kolonije. Stane Dia 350.— LiegestnM priVtijan ta ležanie in sedenje. Sta-lA oe Dia IM__ ^ „ . Po tem imam čisto lo-haao peri« M po Dia *S— čisto b«ln josje kg po Dia 139-— in čisti pah kg po Dia. 250—. L BROZOVld. ZAGREB Blca 12, m. Orahol rjavo orehovo olje »RAVE« proti «peUlnaa ta n do bivanj« sdravs aagorele polti. 8385 to?jhw tMo MU, f* f i-fla m Dte Spalne fotelje pstNt i dirane, Monane garniture, modroce, poatelj-ne mrete, tuiezoe »ioiljdv« postelj« in tapetnttka im-delke sadi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk ' Mestei trg štev. 13 IVAM KOVAK STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA V12MARTE (poteg postaje) — 8T. VID NAD pUBLJAJ^O Oglejte si lepo zalogo raznovrstnega pohištva. — in danih načrtih. IZVRŠITEV SOLIDNA. Izvršujem narofila po tastaffi 169 OKNI EMERNE. ČRTAJTE NEZNANKO" PRI VAŠEM PROBLEMU PREVOZA Pri Vašem tovornem prevozu morate črtati »neznanko«, ki predstavlja vzdrževalne stroške. To pa zamorete dosečf edinole s Fordovim tovornim ali lahko-tovornim vozom. Izredna vztrajnost Fordovega tovornega voza Vas oprosti opasnosti zastoja, za pravilno negovanje pa Vam jamči znani »Ford-Service«. Vsak Fordov zastopnik je specialist, on Vam dokaže prednosti in ekonomičnost Fordovega tovornega voza. MNČOLN Fordsotv AEROPLANI Iz življenja in sveta Koristnim pticam umetna gnezda! Škodljivci poljedelstva in nničevalke mrčesa — Gmotni dobiček pri domači živini žuželke »padajo med največje nadloge, ki delajo škodo ljudem, živalim in rastlinam. Spomnimo se samo na uničevalno delo lubadarja in gosenic ali na nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni poleti zaradi muh. Vsa sredstva so že poskušali za zatiranje škodljivih žuželk, od strupenih plinov in tekočin do mazanja dreves s kle-jasttmi snovmi in z obešanjem muholovk. Vsa ta sredstva so pa le deloma učinkovita, draga in zelo negotova. In vendar nam narava sama ponuja sredstvo, ki bi delalo lahko čedeže, če bi ga bolj upoštevali. To so naše ptice. Razširjajoča se kultura izpodriva te lepe in koristne stvore narave, ker Jim jemlje naravna bivališča. Posledica tega je čim dalje večji razmah vsega mogočega mrčesa. Že pred vojno, s podvojeno voljo pa po njej so zato bistrovidni možje propagirali idejo, da bi se ptičem ustvarila, če ne druga, vsaj umetna možnost gnezdenja in povečanja njihovega števila, kjer ni mogoče na drug način .pokončati škodljive golazni. Poskusi, ki so se izvršili v tej smeri, so imeli naravnost bajen uspeh. Za primer navedimo uspehe, ki jih je dosegel nemški baron Wacquant na Boschovih posestvih pri Monakovem. Ta je začel postavljati pred kakšnimi 6 leti zavarovana gnezdišča za lastovke, Škorce, žolne ln netopirje. Danes se mu je ta trud poplačal, kajti v hlevih na Boschovih posestvih ne dobiš skoro nobene muhe več. Ptiči, predvsem lastovke, so se namreč tako razmnožili, da jih je tam okrog kakšnih 80.000, teh 80.000 pa požre na dan, kakor so ugotovili s praktičnimi poskusi, do 1600 kg žužeht. Vsaka vrsta ptic, ki jo hoče imeti baron Wacquant naseljeno na posestvih, dobi svoje posebno konstruirano gnezdo, ki ga obesi tako, da roparske živali, predvsem mačke, ne morejo do njega. Vsaka krava potrebuje vsaj par lastovk, da jo rešijo muh, znanstveno pa je dokazano, da daje krava, ki je muhe ne nadlegujejo, vsak dan vsaj liter mleka več. Kmetovalec in živinorejec, ki to stvar sprevidi, bo tedaj napravil tako, da bo v svojih hlevih in okoli njih uredil dva- do trikrat toliko umetnih gnezd za lastovke in druge ptice, ki pokončujejo žuželke, kolikor ima glav živine. Uspeh ne bo izostal. Predvsem njega samega ne bodo poleti nadlegovale muhe in druge takšne neprijetne živali, potem mu bodo krave dajale več mleka in pa njegovo sadje ne bo črvivo in bo imelo višjo ceno. In vse to brez posebnih stroškov, ki so potrebni za druga uničevalna sredstva, samo z nekoliko truda, ki ga lahko opravi pozimi. Življenje pa mu bo poleti, med cvrčanjem ptic toliko prijetnejše — in to končno tudi nekaj pomeni. Plavajočih ledmkov je zmanjkal Kam so izginile ledne gore v severnem Atlantiku? — Ali se Je zalivski tok premaknil na sever? AmerlSke učenjake zanima ta čas vpra-fenje, kam so letos izginili običajni led-niki v severnem Atlantiku. Stotine ladjic ameriških »ledenih patrulj« čaka v pristaniščih vesti, da so se ledniki pojavili. Patrulje imajo potem nalogo zasledovati gibanje plavajočega ledu in opozarjati nanj potniške in druge ladje, da se preprečijo nesreče, kakršna je doletela »Titanic«. A samo posamezni ledniki se pojavljajo po morju in še ti prav poredkoma. Strokovnjaki ugibajo, kaj je vzrok temu. Nekateri pravijo, da sta krivi poslednji dve zimi, ki sta bili milejši nego po navadi ln razen tega premalo snežni; drugi trdijo, da se Je topli zalivski tok pomaknil bolj proti severa, kar hna za posledico milejše vremenske prilike v teh krajih. Vodja ameriške obalne straže, nad-polkovnik Smith, ki zelo dobro pozna vprašanje plavajočih lednikov, pa trdi, da je obalna ledena bariera ob Labradorju in Gronlandu letos istotako zaradi mile zime in zaradi lanske poletne suše tanjša nego običajno, tako da se ni mogla upirati navalu plavajočih ledenikov, ki so skozi njo prodrli v plitkejšo vodovje, kjer so se ustavili. Kakor poročajo iz New Yorka, se bo odpravila na Labrador posebna ekspe-dicija, da preišče, ali so Smlthove trditve utemeljene ali ne. Igra z ognjeno smrtjo Letalo nad ognjeniškhn žrelom — Boj z orli, ki Jih Je razdražH ropot motorja Bernard Hubbarfl, župnik neke cerkve pri Sv. Barbari v Kaliforniji, je hotel biti prvi duhovnik, ki bi poletel nad žrelo aktivnega ognjenika. V družbi najetega pilota in mehanika se je odpravil nad ognjenik Anjakšak na južni obali polotoka Aljaske. Zadeva Je bila nevarna, kolikor se da tn ponovno Je prav malo manjkalo, da se ni končala s katastrofo. Vroči zrak se je dvigal iz žrela navpično v višino in to s taksno silo, da motor letalu skoro ni koristil. Trikrat ga je zagnalo prav do roba žrela ln črni dim, ki je vstajal iz ognjenika, je onemogočal vsako orientacijo. Drzni letalci se morajo zahvaliti le srečnemu naključju, da jih Je močan zračni tok vrgel iz žrela v hladnejšo in čistejšo zrač- no plast Tako so u5H straSnl ognjeni smrti v drobovju zemlje. Obrnili so se proti Nomeju, glavnemu mestu Aljaske. Komaj so ubežali prvi nevarnosti, jih je pričakovala druga. Jata orjaških orlov, ki jih je razdražil ropot motorja, je napadla letalo in je grozila, da mu bo razkljuvala krila. Začela se je divja tekma med aparatom in pticami, šele kratko pred Nomejem so te opustile zasledovanje. V Nomeju so letalce rpreJeH s navdušenjem in vse jim je čestitalo, da so tako srečno prebili vse nevarnosti. Vendar je župnik Hubbard izjavil, da mu je senzacij dovolj in da se ne pojde nikoli več poskusiti z njimi. Dramatična rešitev v zraka Vojak Harold Osborne si je hotel pridobiti diplomo za letalsko službo in bi moral v primerni višini skočiti s padalom iz letala nad letališčem Rantoul v ameriški državi Hinois. Dvignil se je v družbi izkušenega letalskega vodje. Bil pa je preveč nervozen in je pri skoku pozabil odrezati padalo. Zračni tok ga je zagnal proti repu letala, kjer se Je tako nesrečno zapletel med žice tn vrvi, da je obvi-sel v zraku. Celo uro se je zaman trudil, da bi opozoril pilota na svoj položaj in ko ga je ta končno le zagledal, vse eno ni mogel pristati, ker bi pri pristanku nesrečnik prišel pod letalo in se ubiL Velika množica je na letališču z grozo opazovala razburljiv dogodek v zraku. Končno je našel letalski poročnik Straubel rešitev. Vzel je v kuhinji nož, ga pritrdil na vre- čico s peskom tn se s spretnim manevriranjem s svojim letalom približal Osbor-neu, tako da je mogel ta uloviti nož. Pre-rezal je vrvi, v katere je bil ujet potegnil za vrvico nadomestnega padala, ki ga je imel pri sebi, in pristal po nekoliko minutah srečno na zemljo. Svojega razburljivega doživljaja pa ne bo tako kmalu pozabiL Nenavaden spaček Iz Pekinga poročajo, da je Korejec ČangsLi postal menih nekega budbistične« ga samostana v Kirinu (Mandžurija). Čang « Lija poznajo na Kitajskem že de« setletja zaradi njegove telesne spačenosti. Noge so mu skupaj zrasle, poleg tega ga diči 12 cm dolg repič, ki ga bo kazal ras dovednežem samostan« v korst. Navzlic tem telesnim hibam pa je Čang«L4 dušev. no 5sto normalen človek Tako delajo Nemci propagando za izgubljene kolonije V Berlinu - Doberitzu so te dni svečano blagoslovili spomenik, ki so ga postavili izgubljenim nemškim kolonijam v navzočnosti zastopnikov nemške vojske, afriških bojevnikov in raznih društev za nemgko ekspanzijo v inozemstvu, Iz medicine in naravoslovja Znani kodanjski strokovnjak za prehra» no Hinhede trdi, da je krivo domalega vseh obolenj prebavil in drugih notranjih organov, ki 6e pojavljajo pri civilizirancih ter j" h tako rada spravijo v gTob med pe« tim in šestim križem, preobilo uvižanje mesa in drugih živalskih produktov. Če se omejj uživanje take hrane, pade tudi umr» ljivost za notranjimi boleznimi. * BaciT kolere so le kratkažfvni Na fflo< veški dlani poginejo že v dveh urah, na papirju v enem dnevu, na suhem blaga in na živilih v istem času. Če so pa živila vlažna, pa 6« drže bacili tudi osem dnk V vodi živ'jo nad osem dni, v mokrem pe» rilu pa celo nad 14 dni, m Večina rastlin živi, kakor i&flM, od zemlje, vode in zraka. Imaimo pa tudi redke rastline, ki so prav podobne cfvilizi« rančem glede izbire hrane. Roška (dro» sera), ki raste tudi na zadnjih ostankih ljubljanskega barja, lovj na svojih listih žuželke in jih prekvaša z nekim sokom, ki je prav podoben človeškemu želodčnemu soku, da ji služi za dober priboljšek k pu« sti ruidn'n6!ki hrani. Pariški župan Latoor k ki je te dni nastopil svoje mesto Strokovnjaki za zločinski jezik Avstrijsko pravosodno ministrstvo Je odredilo, da morajo avstrijska sodišča za izvedeniška mnenja o vseh kriminološkth vprašanjih pritegniti k sodelovanju učne moči z dunajskega vseučilišča ln z graške-ga kriminologičnega zavoda. TI izvedenci bodo dajali pojasnila med drugim o obče-valnih in drugih praktikah zločinskega sveta, o kriminalnem praznoverju, a v prvi vrsti bodo razlagali znamenja, ki jih uporabljajo zločinci, in pa izraze njihovega specialnega jezika. Pod kožo~smo~vsi enaki Nova raziskovanja o tako zvanih kožnih pigmentih, ki dajejo koži barvo, so dognala, da barva vse kože sploh en sam pigment, ki je pri vseh človeških plemenih isti. Samo od množine tega pigmenta zavisi, ali se nam vidi koža bela, rumena, rjava, rdeča ali črna. V beli koži je potemtakem pigmenta najmanj. V ostalem se pa pigment ne tvori v koži sami, temveč nastaja v krvi ln se z njo prenaša v koža Vsak cm las 117 frankov Pariško sodišče je izreklo zanimivo sodbo. Obsodilo je na 10.000 frankov globe nekega frizerja v pariški operni četrti. Mož je negoval lase filmske igralke Avrelije Brance, ki je predstavljal markize. Ko se je nakoč razgovarjal z odjemalko, je zarezal s škarjami pregloboko v lase in pokvaril kras igralkine glave. Izmerili so kito in sprevideli, da je bila za 85 em krajša od druge. Zato je zahtevala Branea odškodnino in brivec je izračunal, da mora plačati za vsak centimeter odstriženih las 117 frankov 64 centimov denarne kazni. Španski letalec Franco V Lori del Rio na Španskem se je pod majorjem Francom zrušila govorniška tribuna. Letalec si je pri tem zlomil nogo in bil tako težko ranjen, da dvomijo, če bo okrevaL Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na« ravno barvo. Zak. zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radiceva (Dnga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. Trčenie avtomobilov Mnogo se čita o trčenju avtomobilov ln velikih nesrečah. Naravno, običajno se misli, da so temu krivi šoferji, toda mnogo je slučajev, kjer so vzrok trčenja gume. Guma mora nuditi največjo sigurnost proti polzenju in zanašanju koles. Zelo važno Je, da imate, če je treba nenadno zavirati, gume, ki ne polže, temveč takoj ustavijo voz. Radi tega je prva in glavna zapoved, da se guma dobro prijemlje ceste. DUNLOP-guma je zato kot ustvarjena. Ona vzdrži vsako vratolomno brzino. Vozite tudi vi na DUNLOP-gumi, ako se želite ogniti nesreči! fcZfl^liVL H,* „, ,. Emem. Weeckend na kolesih V Los Angelesu ao začeli izdelovati hišice za nedeljski oddih, ki m lahko prevažajo z motociklom po svetu. Takšen transport ne stane nič, ima pa to prednost, da se nedeljski izletniki lahko ustavijo, kjer se Jim poljubi, Novorojenka zadela glavni ilofilfek Originalna loterija r ameriškem filmskem rajo, kjer ae časih nasmeh ne sreča tndi siromakom 2e oet let zaporedoma orireia velika filmska družba v Hollywoodn loterijo, katere žrebanje se vrši vsako leto na isti dan. Razproda se 100.000 srečk in vsaka stane 1 dolar. Posebnost te loterije pa je, da njeni dobitki niso v denarju, ampak dobi vsak dobitnik enoletni angažman pri filmu. Postranskih dobitkov ni. Ho!brwood Je ameriški filmski raj. kjer Eve ne le filmski odličniki vseh kontinentov sveta, ampak tudi na stoti soče statistov. V tem filmskem Babilonu pa je poleg nepopisnega razkošja bogastva m preobilja doma tudi velika beda. Medtem ko pobirajo zvezdniki milijonske plače, morajo živeti statisti z nekoliko dolarji. » še teh zaslužek ni nikoli siguren. Tako pride. da so vse srečke hollywoodske loterije vsako leto razprodane r nekoliko dneh. Pokupijo jih večinoma siromaki. Čim odpro prodajalci hollywoodske loterije svoja okenca, že je tn veliki naskok na srečke. V dolgih verigah stoje vsi. ki strežejo vsaj na ta način po filmski slavi. Razprodaja se vrši zelo hitro. V par dneh poidejo srečke do zadnje in prodajalne se zepet zapro. Na vseh vogalih čitaš tedaj na tablicah, da Je »vse razprodano«. In začne se veliko pričakovanje deset in de-settisočev. ki čakajo, kakšna usoda jih bo doletela. Pri zadnjih Štirih žrebanjih Je doletela sreča glavnega dobitka dva mlajša moška, eno deklico in neko starejšo žensko. Toda samo dekle Je napravilo srečo pri filma. Po preteku vrven lete. iS n K k afla slepa sreča. Je dobila nov anraimaiL ki Ji je zasignral bodočnost Pri petem žrebanja m so dodBrefi hcraJ- d veliko presenečenje. Nešteto Qudl ae Je zbralo na trgu. kjer obračajo vsako leto kolo sreče. Že v ranih jutranjih arah »a ljudje napolnili prostor. Nad 50.000 oseb Je nestrpno čakalo trenutka, ko potegne raka drobnega dekletca iz velikega bobna usodni žreb in se bo razlezlo ime srečneža dobitnika. Točno opoldne so prlSH na tribuno predsednik in ravnatelj! filmske družbe. Navzoča sta bila tudi policijski šef In mirovni sodnik HoItvwooda. Ko Je zapiskala velika sirena. Je nastala grobna tišina. Vse oči so se uprle v deklico, ki je s svojo nežno ročico segla v boben in Izbrala med 100.000 srečkami eno samo srečko, ki pomeni res veliko srečo Odprli so Jo is prečitafi številko ter tme dobitnika. B3a le ženska! Z velikimi črkami so naoisak s kredo na črno desko ime: Mariett C a r r y. Ta Je namreč bila Izbrana. Množica se je razgibala in začela vpfCL Zahtevala Je. da se mora srečnica pojaviti na odra. V nestrpnem pričakovanju je minilo nekaj minut Mariett Carrv pa ni hotela stopiti pred ljudstvo. Slednjič se je prerila do tribune suha. revna ženica. Vse Je strmelo. Pokazala Je mirovnemu sodnika poleg bobna Hstek In razvila zavoj etml, ki ga je nosila v naročju. V njem je bila njena komaj sedem dnj stara hčerka — Mariett Carrv! Zakoni v visoki ameriški dražbi Družabna stopnja In ljubezen — Ločitve in poroke Thomas Franclln Manville, edhsee pokojnega ameriškega »kralja azbesta« ln grofice Bernadotte, je presenetil ameriško javnost v tretjič s tem, da se je poročil s damo, ki ne spada v njegov k-og. To Je baletka iz mane Jiegfieldove skupine Jvo-nne Tajlorjeva, o kateri ee je manežer ter skupine nekoč izrazil, da Je najlepSa ženska, id Je kdaj nastopala sa ameriških odrih Tndi sa svoj prvi zakon d Je MaavfDe L Grozen doživljaj pri telefonu SLovftJ baritonist Metropolitanske opere v !Tew Torku Lawrenee Tibett se trenutno mudi v Los Angelesu, kjer nastopa v nekem filmu. Pred dnevi je poklical po telefona svojo ženo, ki je prišla k aparatu v kopalnem bazenu hotela, v katerem stanuje. Ker ni bilo v kopališču nikogar razen nje in njenega sinka, sta se zakonca nemotene razgovariala. Sredi razgovora pa je žerut za vpila: »Joj, Larrv se potaplja!« Minilo je nekaj strašnih minut, v katerih je slišal Tibett, ki je bil še vedno pri aparatu, zamolklo golčanje in mrmranje. Prepričan, da je sinček mrtev, je zaihtel in čakal, da mu po telefonu sporoče otrokovo smrt Čez kakih dvajset minut pa je slišal radostno oznanilo: >Rešen je, rešen!...« Larryja so bili v bazenu popadli krči m se je začel potapljati. Mati je planila za njim v vodo in ga potegnila na suho. Z ve-liko prisotnostjo duha ni klicala na pomoč drugih ljudi, ampak ga je sama začela obujati k življenju z umetnim dihanjem !n jfi tudi uspela. Šele ko je otrok zopet zadihal in odprl oči, je šla k telefonu in sporočila možu vest o rešitvi. Tibett pa ni bil zmožen odvrniti besede. Stisnilo ga je v grlu in zaradi prestanega strahu je bil tako izčrpan, da so ga morali odnesti iz ateljeja. Pozneje je pripovedoval, kako je nanj učinkoval doživljaj. Mislil je, da se mu bo vsak hip omračil um. V dobi prekomorskrh poletov Danska letalca Hillig in Holris, ki sta startala v Harbour Graceu na Novi Fund-landiji za polet v Evropo, sta srečno preletela Ocean in pristala v Krefeldu, kjer sta povedala, da sta zaradi slabega vremena izgubila pravo smer nad Španijo in Francijo. Ker je njun cilj Kodanj, sta takoj odletela tja. 193LL izbral baletko. Oče Je bD takrat tako Jezen nanj, da ga Je razdedinil 192L se je ta zakon razdrl ln oče se je spet pobotal s sinom, štiri leta pozneje je umrl tn mu zapustil malenkost 1700 milijonov dinarjev. Mladi Manville pa se ni zanimal zrn očetova podjetja in Jih je prodal svojemu stricu. Tik pred očetovo smrtjo ee Je poročil % neko njegovo stenotipistko. Tndi ta zakon je bdi lani ločen. Zanimivo Je, da Je njegova sedanja fen* Istotako v tretjič poročena. Nje drugi mol Je bil ravnatelj operetnega gledališča Lonis Gross. Ko se je ž njim vzela, je dejala, da se Je bila te prej enkrat poročila, a imena svojega prvega moža — ee ni reč spominjala Vsak ifan ena »Kaj ste pa napravili z drugim mlinom? Ko sem bil zadnjič tukaj, sta bila vendar dva.« »Prav imate, gospod. Onega drugega smo podrli, ker je vetra samo za enega.« PRI GLAVOBOLU živčnih in revmatičnih bolečinah in pro tinu zanesljivo učinkujejo TOGAL-table-te. Od tisočev zdravnikov priporočane. To zdravilo lahko tudi vi kupite z zaupanjem ▼ vseh lekarnah. 6600- 19 NeMfe «. VL M51 Lopar na otoku Rabu Kdor boče napraviti lepo poletno poto-Tftnje, onjetno in poceni, in želi čas svojega oddiha preživeti v mirnem morskem zatišju, odmaknjenem vsakemu vsakdanjemu hrušču in trušču. kjer začarana kraljič-na še mirno sDava in čaka, menda zaman, viteza rešitelja ta naj se odpravi na pot ia se naj ustavi na otoku Rabu v kopališču Lopar. Temnozeleni senčnati gaji jtalskih in oai-matmskih pmij z lepimi razgiedišči na me-njajočo se sliko in številne drage in drazi-ce, od vročih žarkov južnega solnca razgrete in razžarjene. vabijo k prijetnemu počitku, bodisi da se zariješ m zakopljes v pekoči, srebrnobdi m čisti pesek oo obali Mir in tišina v pravem pomenu besede spi ali bdi daleč na okoli, nikjer drugod tako občutna in prijetna tišina kot tu same ono enakomerno šumenje in kramljanje tohnih morskih valov, ta vedno enakomerna ai vendar se spreminjajoča, sladka m uspavajoča pesem. Nerejevih otrok m hčera, malomelodijozen klic in knk hrabrega galeba ali hrabrega, visoko nad morjem in otokom krožečega Jastreba so edini gia-si in zvoki, ki jih počivajoč, dremajoč in sanjajoč moreš v tej čajni tišini slišan. Tak le Lopar, zvezda na seVemstram ' obali otoka Raba. Iz trdih krasko-dinar-skih kamnov zgrajene hiše: skrajno primitivne poti, v klancih in ključih speljane, mah) njiv in malo polja; zato pa več vino^ gradov, kjer se veliki hi težki grozdi noč te dan kuhajo tn pečejo na razpetem Kamenju. svojem ležišču. Prebivalci Hrvatje, neskončno skromni ubogi rn siromašni. Voziš se tla s Sušaka s parnikom, ki pa P nastaja v peščenem in plitvem Loparskem pristanišču le. ako je morje kolikor toliko mirno, ft tudi tedaj moraš pristopiti na pripravljen čoln in se na njem prepeljati na kopno. Ako pa je morje nemirno tai razburkano. ne preostane drugega, kakor da ee odpelješ naravnost v glavno mesto Kab in odtod ali peš aH pri prvi priložnosti x ladjo nazaj v Lopar. _ Y hoteta. fa stoli neposredno ob morju, čaka tujega, novega gosta sama gostoljubnost. Za hotelom se razprostira majhen gozdič samih duhtečih borov in pmij. kjer gostje kosijo in večerjajo tem ugodneje in prijetneje, ker v Loparu ni nobenih, sicer tako hudo nadležnih komarjev, tako da spiš lahko pri odprtem oknu. Severna obala Pri Loparu obsega več, deloma zek) zanimivih drag; južna ie kake pol ure od vasi oddaljena in pravi ideal morskega kopališča, ki tri kilometre dolgo, s svojim kristalno čistim belim peskom in s svojo plitvo vodo za otroke in revmatike nudi vse kar si le morejo želeti Tudi pokrajinsko lio tega kopališča je zelo zanimivo in mikavno: na vzhodni strani kipe proti nebu pečine in skalnate višine masivnega Velebita, ki tudi tedaj, kadar i e brez oblakov, čudovito resno svoie smrtoobledo čelo obrača proti nemirnemu morju; vmes neobljudeni otok Soli, nič bolj prijazen m pnkupljiv nego grandijozen Velebrt; na za-padni strani pa se vije v številnih vijugah strma, kamenita ce>sta proti gorskemu sedlu, preko katerega se skozi krasne gozdove dobov hrastov in pinij v treh urah peš lahko dospe v mesto Rab, samo. ki ga sicer s parnikom, ki vozi okoli zapadne strani otoka, dosežeš v eni uri. Kdor se je miru. sišine in samote v Loparu že naveličal ima priložnost, da v Rabu vsak večer uživa življenje an vrvenje velikega mesta, kjer mladi gospodje v smokingu m dame v izbranih toaletah plešejo vroče plese, da se pri hladnem vremenu ogrejejo, pri vročem pa da tako na vročino pozabijo Geslo »Nazaj k naravi!« je pa vendar le bolj domače in bolj v veljavi v Loparu. Od jutra do večera se sprehajaš, koplješ, polegaš, spiš in sanjariš v kopalni obleki; v njej sedeš h kosilu in večerji in si tako ves čas izpostavljen vplivanju zraka, svetlobe in morske vode zaradi katerih si se končno napotil v morsko kopališče. Dr. Fran MlšIČ. ŠOLSTVO Mte EL realni gimiHteiJl v Ljubljani se je rršfl višji tečajni izpit (matura) v dneh j>d 11.__24. t. m. pod predsedstvom mini- KTskega odposlanca g. Jovana Kangrge, Inšpektorja ministrstva prosvete. K izpitu ae Je bilo priglasilo 24 kandidatk in 47 kandidatov. Pred izpitom Je 1 kandidatka zaradi bolezni odstopila, tako da Je delalo izpit 70 kandidatov (tk). Od teh je bilo zavrnjenih za 1 leto 5 kandidatov (tk), za * mesece 9, eden pa je med izpitom zbolel In tme nadaljevati izpit v septemfru. Vpisovanje v državno pomožno §oH> v LJubljani bo 1 ta 2. julija v pisarni Šolskega upravitelja v pritličju od 9. do 11. dopoldne. Učenci, ki so dosedaj že obiskovali pomožno ftolo, a niso prejeli niti odpustni ce m ne prevodnlce za vstop v kako drugo Solo, se smatrajo za vpisane za Sol-Pko leto 1931/1932. Novinci morajo predložiti: prijavni list za pomožno Solo od •osnovne šole, izkaz osnovne šole, v primeru, da te niso obiskovali, potrdilo o cepljenju koz in potrdilo zdravnika, na podlagi katerega so oproščeni pohajanja v osnovno Eolo, krstni list in domovinski list. Najbolje je, ako pride * detetom k vpisovanju tudi mati, ker so potrebni za vpis tudi drugi osebni podatki glede otrokovega razvoja. Ker Sola nima internata, morajo vna-njim otrokom starši sami preskrbeti stanovanje. __ Na državni manjšinski osnovni ion v Ljubljani (z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini) bo vpisovanje učencev in učenk 30. t. m. ter 1. ta 2. Julija od 11. do 12, Cojzova cesta 5, prvo nadstropje, desno. ^^_ Na H. dekL meščanski 8oH v Ljubljani je vpisavanje 30. t. m. in L julija. Afi ste že naročnik edine slovenske llustrovane tedenske revije »življenje in svet"? Ka meščanski Soli t Trbovljah bo vpisovanje v vse razrede dne 30. t m. od 8. do 12- in od 14. do 16. ure. Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo prejemali ubožni učenci brezplačno učne knjige. Vpisovanje v 1. razred hrastnigke degKe ln dekliške šole bo v sredo 1. julija od 8. do 12 in 14. do 16. v vodstvenih pisarnah. V četrtek 1 julija bo zdravn ski pregled ob 7. zjutraj za novince dečke in ob 8. za novinke. Vpisovanje učencev v vse razrede meščanske Sole v Brežicah bo v torek 30. t. m. od 8. do 12. v ravnateljev! pisarni. Pogoji kakor pri drugih meščanskih šolah. Državna deška meščanska šola v Celju. Vpisovanje v vse razrede bo v sredo 1. julija od 8. do 12. Vpisovanje na državni dekliški meščanski Soli v Celju bo za vse razrede v sredo 1. julija od 8. do 12. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili četrto šolsko leto in nimajo v nobenem predmetu ocene »slabo«. Prinesejo naj šolski izkaz in krstni list. Vsak plača pri vpisovanju 20 Din za Zdravstveni fond. — Vpisovanje v okoliško deško šolo v Celju za prvi razred novincev, ki stanujejo v okoliški občini in ki niso v tej občini rojeni, bo v torek 30. t m. od 9. do 11. ter popoldne od 17. o 19. Sprejemali se bodo v šolo le dečki, ki bodo letos pred 1. septembrom dopolnili 6. leto. Na državni realni gimnaziji r Mariboru (7 razredov z 21 oddelki, med temi 4 realč-ne vzporednice), je bilo v šolskem letu 1930./31. vsega skupaj 936 dijakov in dijakinj (618 moških, 318 ženskih). Z odliko jih je izdelalo 77 (13, 46), s prav dobrim uspehom 274 (160, 114), z dobrim 287 (200, 87), popravni izpit jih ima 209 (156. 53); izdelalo jih ni 86 (69, 17), neocenjeni so 3 (2, 1), Odličnih uspehov je torej 8.2%, prav dobrih 29.27%, dobrih 30.66%, popravnih izpitov 22.32 %, nezadostnih 9.18%. Zaključek pou*a na mariborskem drŽav« nem moškem učiteljišču in vadnici. V vseh štirih vodniških razredih je b lo 141 učencev, od katerih je izdelalo z odliko 48, prav dobro 65, dobro 25 in slabo samo 3. V petih razredih učiteljišča pa je bilo 216 fj^or, od fatarfk Ja--- —- — oceno 13, a pnrv dobro 101, s dobro 95, a popravnim izpitom 5, padel ni niti eden, neredovana pa sta bfla 2. Zaključni izpiti na državni trgovski akademiji v Maribora. Pod predsedstvom g. ravnatelja Mateja Dolenca ao se vršili od 10. do 23. t. m. zaključni 'zpiti, h katerim se je prijavilo 29 kandidatov. Izpite 90 po. ložili z odliko ena, 6 prav dobrim uspehom 4, z dobrim uspehom 10, z zadostnim uspe. hom 6. 5 kandidatov je bilo odklonjenih za eno leto, trije pa reprobirani za 3 mesece. Na 2. drž. dekliški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje učenk-novlnk danes po maši ter 29. in 30. t m. od 8. do 12. Ubožne učenke dobijo v šoli šolske knjige ter opoldansko hrano. Na državni deški meščanski »o« v Mariboru Je vpisovanje učencev v ponedeljek, 29. in v torek 30. t m. od 8. do 12. V prvi razred se lahko vpišejo učenci iz Maribora in okolice, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili četrti razred narodne Sole. To Je glavno vpisovanje ln bodo v septembru ie izjemoma sprejeti novi učenoL Meščanska 8©la v Meiiei. Vpisovanje v L razred bo 29. in 90. t m. vsakikrat od 8. do 12. Pogoj za sprejem je: v vseh predmetih uspešno dovršeno 4. Šolsko leto, kar Je dokazati s Šolskim izkazom. Vpisovanje na državni meSčansfcl loll v Ormožu bo na praznik 29. t m. od 8. do 12. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole. Vpisovanje nm meKanskl io& v Dolnji Lendavi se bo vršilo v torek 30 t m. od 9 do 12. v ravnateljevi pisarni. Za vpis v prvi razred naj učenci prinesejo s seboj rojeni ljst in šolski izkaz. Vsak učenec plača za zdravstveni tond takso 20 Din_ za svojo trgovino lepe, reprezentančne kavne aparate aH druge kovinske potrebščine, obrnite se na tvrdko Josip ©torepec d. s o. z. v Ljubljani, Za Gradom štev. 9 (ob konca Streliške ulice) katera Vam bo radevolje dala informacije in se tudi trudila, da boste najbolje postreženL 236 8639 M „Diirkopp", „Torpedow, „WaS£enrad" kolesa 1» najboljšega materijala kuptta najceneje vendar le pri Tehnik" Josip Banfal, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 20 (palača Okrožnega urada) Gramofoni in plošče v največji Izbiri! 0BLAČILNICA Vase počitnice ho- ram tako postrežemo, da Vam bodo počitnice v nadih poletnih oblekah, perila in čevljih v prav posebno veselje. Mirno prvovrstnega blaga dolgoročno odplačevanje! 8633 // NA OBROKE! ILIRNA IJUBUANA MESTNI TR6 17/1 Tovarna ogljikove kisline in oksigena, ki stoji izven kartela, IŠČE za razpečavanje ogljikove kisline in oksigena ZASTOPNIKE samostojne prodajalce za vsa mesta in centre vse kraljevine. Potrebna garancija v vrednostnih papirjih ali gotovem denarju od 10.000 do 100.000 Din po potrebi količine jeklenih cilindrov. Pismene ponudbe nasloviti z navedbo garancije na poštanski pretinac 25, Zemun. 8645 Železniške ^/v ;V;• • V" prioritetne oblin In delnice 8644 kupimo« Uprava ^Merkur*, Ljubljana Šeknburgova nlica št 6/H — Telefon 3055 Mehanikarji' Zaradi opustitve podružnice prodam vse blago, dele za kolesa ta šivalne stroje po zelo znižanih cenah. ENGL A. SIN, Ljubljana, Aleksandrova eesta št. T. NAZNANILO PRESELITVE Cenjenemu Občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preseHl s ČEVLJARSKO DELAVNICO a Brega 2 na Krakovski nasip 10. Nadejajoč aa nadaljnja naklonjenosti cenjenih odjemalcev, ae 8631 IVAN KASTANJSEK, LJUBLJANA, KRAKOVSKI NASIP 10. Redka prilika! Ne zamudite te ugodnosti. Ker nameravam zaradi bolezni opustiti trgovski lokal v Šelenburgovi ulici st. 6, prodam vso zalogo čevljev na drobno ali debelo izpod tovarniške cene. V zalogi imam vsakovrstne čevlje, od najfinejših do najnavadnejših. Nakupi naj si vsak za vso družino, kajti take ugodnosti ne bo več. Z odprodajo pričnem dne 80. junija t L Za obflni obisk m priporoča Naznanilo Dovoljujem si slavno občinstvo obvestiti, da sem otvoril * Cegnarjevi ulici št 4 splošno mizarsko delavnico ter se boni potrudil cenj. svoje naročnike vedno najbolje in najsolidnejsei postrečL , , _ _ Priporočam m sa vsa ▼ mojo stroko spadajoča aesau Karol Parizek, mizarski mojster. — Cegnarjeva uSca 8to*. 1 „D0K0" - L ČARMAN SELENBUBGOVA ULICA 6. 8653 Popolnoma nov hwuiw m trgovine prodam ab poceni ENGL A. SIN, Ljubljana, Aleksandrom eesta "L Za premnoge dokaze Iskrenega sočustvovanja, ki __ir> jih prejeli povodom prerane izgube našega nad vsa ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, zeta in avaka, gospoda __ LUDVIKA W0HINZA ter za poklonjene krasna vence In cvetje aa t«n potom vsem najtopleje zahvaljujemo. _ Posebno zahvalo smo dolžni «. duhovSCinA rtanor-yrtrim kolegom pokojnikovim, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« in še posebej njegovemu pevovodjl g. Zorku Prelovcu, gg. pevcem Matičarjem na ▼ srce segajoče žalno petje, g. govorniku Luji Dresnovcu za prelep poslovilni govor na grobu in končno vsem prijateljem in znancem, ki bo dragega nam pokojnika v tako časti"*™ številu spremili na njegovi zadnji potL V Ljubljani, dne 27. Julija 193L ŽALUJOČI OSTALI. v -■- t-,.. •^'s-J.:-. . h. i ' -M. ^THt IX .1 ijf'' p* il&i <*'- v K® * fe . Jf-f; - ••v-- m: ai«^ ■ ■ v?: mM tfaeh trrmt mizarje, kotarje meh. delavnice • ■ .--i ■ m m- g ■ mm s- o' j mm" ■ i'* W "M 'm^-^M "-i jKihiisa«, najboljša avtcanatlSna vodna pumpa — od jtovarna, brez keOa hI tn * MadiM etiM, tcrmditi, nmpomt^Jna ponndho 3ni. A. •Mla/eer Pttff - A # g v__Naslov. Ptuj, vi ter knjigovodstva, d ibi takoj stalno mest-o. fogoj en mesec prakse. — D > >tse na og'asni oddelek ».]■ 'rac pod šifro »Stalna eiu.ba na Bledu«. 27730-1 Učenca k boljše hiše, s primerno Selško Izobrazbo sprejmem v -eietrgovino ca deželi. S'*aovanje in hrana v hiši Pi 'ndbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden pčenec«. 27732-1 Učenca in nčenko Mii o z dobro šolsko na-obrizbo, z oskrbo pri starših ali sorodnikih sprejme Trgovski dom Stermeeki v Celju. 26995-1 Tajnika ■a tskojšen nastop 115 e trge« -ko društvo. Sposobne moči s prima referencami naj jioSljejo ponudbe z navedb^ zahtev in prepisi sprič'.-v»l pod značko »Tajniki r... ogl. oddelek Jutra 27733-1 Plačilno natakarico • kavcijo, solidno in po-Steof\ t znanjem nemškega jezika sprejme Rudolf Jev-šenefc. Cafč Jugoslavie — Heuzden. Lmbg. Belgie. 30003-1 Učenko •prejme® v Ljubljani. Imeti m ra 3 razrede meščanske šale. Natančni, obširni dopfc: naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manufaktnra«. 3011S-1 Mlajši šofer reste« in zanesljiv dobi takoj mesto. Ponudbe na tovarno čevljev I. Razbor lek, TrKČ. 27312-1 Spretno modistko ■možno samostojnega dela in vajenko •prsi iie Ivanka Stegnar — »od-ii salon t Ljubljani. Stritarjeva al. 9. 27428-1 Servirka tenrj^^a in pridna, čedne inni k>sti, ki popolnoma obvlida nemščino, dobi službi. Ponudbi je priložiti s :'co. Istotam sprejmem pomočnico za t kuhinjo. Pon i ibe na oglas, oddelek ►Jnt-a« pod Iifro »Bled«. 27625-1 Veziljo za zlato h svilo takoj sprejmem. Nas"nv v oglasnem oddelku »Jntra«. 30106-1 Učenca a primerno predizobrazbo sprp;memo takoj. Stroka »vibna. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 30112-1 Prodajalko zmožno tudi nemščine — sprejmem za letoviško sezono, v modni stroki. Našli v pove oglasni oddelek »Jutra«. 39145-1 Poslovodjo zmožnega slov. in nemške korespondence, išče trgovsko pedjetje. — Prednost Imajo kavcije zmožni. Ponudbe z referencami na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«. 30186-1 2 vajenca Ba Vrbarsko in kofersko obr sprejmemo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Fra-.c Z o r n. Ljubliana-Sišk i, Lepodvorska nI. 23 30202-1 Polirja ca visoke stavbe, zanesljivega ln dobro izurjenega sprejme Ing. Franjo Dedek Ljubljana. Zibertov« ■lira 7. 30208-1 Kuharico samostojno, za boljšo restavracijo v Ljubljani — ISČ»m za takoj. Ostalo po dizovorn. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Samostojna«. 80209-1 Učenca r trgovino i delikatesami in špecerijo sprejme takoj A. Terčon — »Pri puščav-niku«, Kranj. 27731-1 Natakarico srednjih let s kavcijo 4000 Din sprejmem za dobro idočo restavracijo. Nav poive posredovalnica Mrak Sv. Petra c. 8. 30i4i-l Gospodično z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, zmožno vseh pisarniških del, sprejmem na deželo. Prosilka mora biti mlajša moč, čedne zunanjosti, s finim in prijaznim nastopom. Natančno spisane ponudbe s priloženo sliko poslati oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 30254-1 Služkinjo katera je vajena gospodinjstva. iščem na posestvo. Nastop službe takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30361-1 Vajenca sprejmem za brivsko ln gledališko stroko. Ponudbe na salon Navinšek, Ljubljana. 30212-1 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina Feliks Hedžet, Veržej. Vsa oskrba v hiši. 30326-1 Pletiljo in učenko sprejmem takoj. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30331-1 Kuharico pridno in veščo, za sezijo sprejme takoj gostilna in letovišče J. Cirman, Medno 2 klavca perutnine iščemo za takoj za Srbijo. Le pridne in trezne moči naj se javijo na naslov: 33038-1 Fr. Klešič, Ptuj. 30557-1 Kamnoseškega pomočnika sprejme Franc Koban, Rače Fram pri Mariboru. 30049-1 Vajenca za pilarsko obrt iščem. — Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Voš-njakova ul. 6. 30330-1 Ličarja, obrezovalca (Lakierer, Beschneider) sprejme v stalno službo tvrdka Brlič i Gaber, Sa-moborska 31, Zagreb. 30328-1 Mizar, vajenca sprejme takoj D. Loncoš. Wolfova ulica 12. 30426-1 Učenca za mešano trgovin« v Ljubljani sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrana, stanovanje v hiši«. 80364-1 Pekov, pomočnika mladega, ki bi ra-znašal tndi kruh, takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30385-1 Prodajalko prvovrstno moč, s prakso in prikupljivim obnašanjem sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagoim. Ponudbe, po možnosti s sliko, sprejema oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V mesto na deželi«. 30327-1 Pekov, pomočnika skupnega, treznega, poštenega delavca, ki reflekti-ra na stalno službo, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice, pod »Priden«. 30303-1 Šivilje! Krojaški mojster in trgovec vdovec v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem, išče šiviljo za dam-ski salon. Pogoji: Perfekt-no znanje v delu in krojenju, znanje nemščine, _ če mogoče, znanje gla.sovir.j_a ali vsaj posluh, prikuplji-ve zunanjosti in simpatičnega občevanja s strankami, neomadeževane preteklosti, stare od 25 do 40 let. — Vdove brez ct-rok niso Izključene. Plača po dogovoru. Tajnost zajamčena. " — Ponudbe s sl;ko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli značaj«. 30349-1 Dekle pridno In pošteno, ki zna kuhati in sobe pospravljati. sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pošteno dekle«. 301^0-1 Natakarico nridno in pošteno, ki zna dobro računati in šivati, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Natakarica z dežele ima prednost«. 30138-1 Postrežnico ki stanuje sredi mesta — sprejmem. Ponudbe na o^las oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 30117-1 Ključavničar, pomočnika in vajenca brez oskrbe, v triletno učno dobo sprejme Gradnik, Dravlje pri Ljubljani. 30187-1 Vajenko s hrano v hiši sprejme boljša šivilja v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vajenka«. 30207-1 Trg. učenca poštenih staršev, močnega in zdravega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober računar«. 30151-1 Šivilje! Krojaški mojster in trgovec (vdovec), v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem, išče šiviljo za dam-ski salon. Pogoji: perfektno znanje v delu in krojenju. Znanje nemščine, če mogoče znanje klavirja ali vsaj posluh. Prikupljive zunanjosti in simpatičnega občevanja s strankami. Ne-omadež. preteklosti. Starost 25—40 let. — Udove brez otrok niso izključene. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli značaj«. Tajnost zajamčena 30022-1 Delo lahko dobijo takoj dobri zidarji za delo v tunelu, in kot pomočniki navadni delavci. — Tunel »Saranovo«, pošta Natalin-ci, postaja Markovac, Srbija. — Plača dobra. 27601-1 Vajenca 14—55 let starega, za krojaško obrt sprejme I. Smole, Št. Vid nad Ljubljano. 27754-1 Pisarniško moč mlajšo, izvežbano, s per-fektnim znanjem nemščine, sprejmem. Oferte na Tekstilno tovarno za pli-Se F. Eifler. Dunajska cesta 75. 30341-1 Učenko sprejme takoj veletrgovina v oddelek za čevlje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30384-1 Brivskega vajenca sprejmem takoj. Marbulaš, Rožna dolina IXf5. 30380-1 Učenko sprejme takoj šivilja Ro-šk&r. Trnovski pristan 14. 30377-1. 2 kolarska vajenca sprejme takoj Irvan Za-noškar, umetno kolarstvo, izdelovanje avtokaroserij — kočij in vo®ov, Gosposvetska cesta št. 16 — vhod v delavnico iz Bleiweisove c. 30407-1 Učenko s p t « J m e Fani PoTjanec. strojno pletenje, Ljubljana, Topničarska ulica štev. 8. 30454-1 Mizar, vajenca i oskrbo v hiši sprejmem. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 30450-1 Krof. vajenca pridnega in poštenega, takoj ali pozneje sprejme Mode de Pariš za dame in gospode, Celovška cesta 43 s ^ 3046.1-1 Mlajša moč a perfektnlm znanjem nemščine ter nemško -slovenske stenografije, čedno pisavo dobi nameščen je. Lahko tudi ambiciozna in pridna začetnica. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Nemščina 17«. 30398-1 Prvovrstno šiviljo ki zna samostojno voditi vsa damska dela išče krojaški mojster kot družabnico. Ima lokal z vsem inventarjem na prometni točki. Javijo naj se one, ki resno reflektlrajo na samostojnost. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«l 30460-1 Šoferja samskega in treznega, z najmanj enoletno prakso samo pri tovornih avtomobilih (avtobusni izključeni) sprejmem takoj proti plači po dogovoru, s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«. 30512-1 Natakarica pridna in poštena, po motnosti z malo kavcijo, dobi službo v gostilni R o š v Hrastniku. 30504-1 Učenca mladega, z nižjo srednješolsko izobrazbo, ki mora biti povsem pošten, zdrav in visoke postave. sprejmem v večjo manufakturno trgovino. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe naj stavijo le oni, ki imajo v resnici veselje do manufakturne trgovine, na podr. »Jutra« v Novem mestu pod »Manufakturist I«. 30507-1 Trgovski pomočnik pošten in agilen, s štiriletno pomočniško prakso — vešč knjigovodstva, želi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »919«. 27657-2 Kateri ključavničarski mojster bi vzel zdravega in močnega fanta v učenje. Pogoje je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do dela«. 30156-2 Ako potrebujete delavnih moči, katere bi zaposlili med počitnicami, bodisi za poučevanje, za risanje, za pisarniška dela ali za katerokoli duševno pa tudi fizično delo — se obrnite na Akademski urad dela v Ljubljani, univerza, ki Vam takoj preskrbi zanesljivo, kvalificirano moč. 26316-2 Učiteljica sprejme čez počitnice mesto vzgojiteljice pri boljši družini. Plača postranska; hrana in stanovanje pogoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30243-2 Uradnica z večletno prakso, ve?ča slov., nemške, italijanske :n deloma hrvatske korespondence, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnica«. 30273-2 Prodajalka bivga poslovodinja mešane trgovine, prvovrstna moč_, želi nameščenje v _ večji špeceriji ali delikatesi. Na-M.op! bhko takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sem zmožna«. 30071-2 200 Din nagrade dobi, kdor _ mi preskibl mesto prodajalke v manu-fakturni ali specerijski trgovini v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30317-2 Slaščičar samostojen delavec, bi rad premeni! službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S0820-2 Deklica stara 18 let, z . Ijndskošol- *ko izobrazbo, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 30302-2 Kroj. pomočnik izvežban v boljšem delu tn konfekciji, išče dela. Je tudi prikrojevanja zmožen. Ponudbe pod »Notranje« na oglasni oddelek »Jutra«. 3030S-2 Strojnik izučen strojni ključavničar i daljšo prakso, ieli premeniti službo. Cenjene ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojnik«. 30234-2 Kapelmk išče mesta. Prevzame samo mestne godbe. Dobra moč. Nastopi s 1. avgustom Naslov: Rudi Kai-ser, kapelnik, Šenčur pn Kranju. _30235-2 Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom, išče službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Marljiv^ 30138-2 Uradnica zmo&na vseh pisarniških del in srbohrvaščine, želi premeniti .službo s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »420« 30090-2 Prodajalka zmožna samostojnega vodstva in nekaj kavcije, želi takoj ali pozneje premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30072-2 Zdravo dekle za vsa dela, ki zna malo kuhati, iščem. Nastop takoj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 30548-1 Mizar, pomočnika sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 30515-1 Čevljar, pomočnika takoj sprejme Zamik A., modno čevljarstvo, Gajeva št. 2. 30525-1 Vajenko hi pomočnico sprejme modni atelje Hity, Kongresni trg IS. 30544-1 Kuharica kot druga moč, M se razume na izdelavo močnatlh Jedi, dobi stalno službo v večji kuhinji. Istotam sprejmem deklo za splošna dela In serviranje. — Vprašati: Javna kuhinja, Poiavska zbornica. 30543-1 Žagovodja vešč nakupa v gozdu ter oddaje okroglega in rezanega blaga, že 10 let zaposlen v tej stroki, vojaščine prost, samski, želi službo. Gre tndi za gozi-nnga ali lovskega čuvaja, ker je vešč lovstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in trezen«. 30158-2 Mlad trg. pomočnik mešane stroke, išče službo v večjem krajn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30157-2 Prodajalka začetnica v trgovini me?, blaga, išče službo na deželi — najraje na bivšem Štajerskem. Vajena je tudi kuhanja In vseh hišnih del Ponudbe na oglas, oddelpk »Jutra« pod šifro »Poštena prodajalka«. 30185-2 Službo oskrbnika skladiščnika, čuvaja, lovca ali kaj primernega Išče samski gospod z večletnimi dobrimi spričevali in večjo kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2TJ607-2 Vrtnar izučen. arilen. r. večletnimi izpričevali, želi stali ne namestitve. Prevzame tudi začasna vrtnarska de*a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 30947-2 Računski podoficir doslužen, 30 let star, vešč v govoru in pisavi slovenskega, srbohrv. in nemškega jezika, verziran v pisarniških poslih, delaven in vesten, išče stalno name-ščenje pri kakšnem podjetju. — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Streng verlasslich«. 20723-2 Slaščičar, pomočnik z najboljšima spričevali, išče stalno službo. Ponudbe pod »Dober pomočnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 30335-2 Žagar oženje«, brez otrok, Sče službo za polnojarmenik ali venecijanko. Vajen je rezanja trdega in mehkega le^-a ter zmožen vseh popravil. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem ■oddelku »Jutra«. 30298-2 Mesto sobarice ali kot dekle za vse ®če dekle pri majhni rodbini v Ljubljani. Anica Pre-skar, Pavlovas, PiSeče, Brežice. 30318-2 100 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo kuharice na orožniški stanici, ali za gospodinjo, oziroma privatne šivilje. Imam 7 let starega •otroka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30410 2 Mlad šofer trezen in previden _ vozač z dobrimi spričevali, išče službo. Opravljal bi med prostim časom tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30367-2 Mesarski pomočnik s šoferskim izpitom in dobrimi spričevali, želi primerno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Abstinent«. 30153-2 Dober cirkuiarist s trinajstletno prakso, išče kjerkoli ®aposlenje. J*>slov "" " Jutra. v oglasnem oddelku 30490-2 Mlad šofer treren. dober vozač In veSČ popravil, išče službo. Ponudb« na naslov: Ljubo Juvan, Zagorje ot> Savi. 30470-2 Deklica stara 1H let, z 8 ram. oern. šole, vešča nekaj nemščine, bi se šla rada učit v trgovino mešan, blaga, ali delikatesno — najraje kjer bi imela vso oskrbo. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« ■»Zdrava in poštena«. S05GB-2 Mlad ključavničar, pomočnik in vodovodni instalater, vajen vseh v stroko spadajo-čih del. -išče službo. Naslov nove oglas, oddelek »Jutra« ^ 30508-2 Stroinik obratovodja, absolvent strojne delovodske šole ln višjega strojnega tečaja, vešč vseh strojnih montaž parnih in električnih, strugar in orodničar, Išče službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Oženjen«. 30487-2 Kuharica perfektna, hotelska, želi službo v manjšem hotelu. Nastopi takoj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. _30559-2 Šofer-skladiščnik kavcije zmožen, išče službo v Ljubljani, event. tudi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.000 Din«. 30531-2 Dijak šestoSolec, išče kakršnokoli zaposlitev če® počitnice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposoben za vsako delo«. 30542-2 Zakonski par mlad, brez otrok, išče t Celju službo oskrbnika ali hišnika. Naslov pove _ podružnica »Jutra« v Celju. 30571-2 Računski podoficir dosluženl, 30-letnl. vešč v govoru In pisavi slovenskega, srbohrvatske-sa In nemškega jezika, verziran v pisarniških poslih, delaven ln vesten. Išče stalno na-meščenje pri kakšnem podjetju. Cenj. ponudbe naprošene na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Streng verlSss-lich« . 20723-2 Bivši trgovec mesarskega blaga, ki zna perfektno slovensko, hrvatsko ln Italijansko ter prlllčno nemško; Izvršil Je meščansko ln trgogvsko šolo. sprejme mesto uradnika, skladiščnika ali trg. pomočnika. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »1904«. 30528-2 Prodajalce agente, potnike, prodajalk* sprejmem. Vsakodnevni »-služek 100 Din. AlabastrH, Kom enakega ulica štev. 17. 210-3 Zabava dobra ln poceni. Slager. Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova nlica 2. — Odškodnina malenkostna. 215-3 150 do 300 dinarjev dnevno zashzTiJ« oni, ki knajo mnogo poznanstva! Za odgovor rnamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 25620-3 Prevažanje in žaganje drv V. T. Pečar, Kodeljevo, Zadružna 57, Ljubljana. 30227-3 Zastopnikom zastopnicam nudimo pri dobrem poslovanju mesečno «-;slr ■ plačo in provizijo. Ponudbe na: Nemački - Radium d. d. Berlin, glavno zastopništvo Zemun, pošt. pret. 11. 30293-S Provizij, zastopnika za zastopstvo in samopro-dajo prvovrstnih predmetov za zapadno Jugoslavijo sprejmemo. Služba stalna. Samo kurjeni in popolnoma zanesljivi gospodje naj pišejo na trgovsko agentu-ro (Handelsagentur) Celovec (Klagenfurt), St. Martin 10, Koroško, Avstrija. 3014S-3 Komerciel. potnike za Slovenijo, Hrvaško in Dalmacijo, za prodajo ea 80 nepogrešljivih gospodinjskih in hišnih predmetov proti fiksumu in proviziji iščeim. Damo blago tudi v komisijo in na obroke. Trgovska hiša Joah. Schapira, Ljubljana, Miklošičeva cesta ,14. 30018-3 Entlanje p« 1 Din od metra Vod-matska «lica 1/1 20501-3 Visoko provizijo plačam zastopnikom po ,vseh krajih banovine. Primemo za gospode ln dame. Pošljite 5 Din v znamkah na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Visoka provizija«. 30476-3 Za 250 Din izroJ^m -takoj prodajo k«-Tedarjev, jaslic in okraskov za krste. Zaslužit« pri prodaji na debelo 20-30%! Takoj e« odločite,_ jutri «e pa takoj zglaeite pri meni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30547-3 potniki Komerciel. potnike za Slovenijo, Hrvaško in Dalmacijo, za prodajo ca 80 nepogrešljivih gospodinjskih in hišnih predmetov, proti fiksumu ln proviziji iščem. Blago damo tudi v komisijo in na obroke. — Trgovska hiša Joah. Scha-nira, Miklošičeva cesta 14. ^ 30018-5 Oblastveno koncesij oni rana šoferska šola I. Gaberščik MvJi komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija. 27640-4 Za ponavljalne izpite iz lat., srborhv. in nem. pripravlja profesor nčence, tudi v skupinah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80370-4 Šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacij«. 25075-4 Motor s prikolico znamke B. M. W.-750 ccm Šport, v najboljšem stanju po ugodni ceni prodam. — Poizve se v Sokolskem doma Gaberje-Celje. 3027S-10 Francoščino poučujem. Grem tndi na dom in iajprebode. Piemene ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašana v Parizu«. 27678-4 Nemščino porritaje akademik. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 30435-4 Za ponavljalne izpite pripravlja Ante Novak, stud. phil. (pedagog), Krakovski nasip štev. 26fL — Tel. 2509. 80434-4 Instrukcijo •i meeec pred ponavljatahn repitom išče učiteljiščnica zadnjega letnika. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Matematika«. 30443-4 Instrukcije proti počitniškemu oddihu bi dajal absolvent VI. realke, ki Je že s uspehom pripravljal za Izpite. Perfektno Je vešč nemščine. — Valentin Kovač, Miklošičeva cesta 22-m. 30439-4 Osmošolec M pripravljal za ponavljalne Izpite lz latinščine, francoščine ter lz vseh predmetov nižje šole. Gre tudi na deželo. Za vsako ceno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«. 30493-4 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ijano in okolico ter vso Dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 2/w»-o Potnikom nudimo 7500 Din dohodkov mesečno za samostojno lahko delo. Ponudbi priložit: znamko Din J,— za odgovor. Rembrand, Za-"reb, Petrova 83. 30806-j Potnika zastopnika, r stroki zmožnega, že vpeljanega sprejme stara žganjekuhanja, tvornica likerjev, kuhanje malinovca itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ■Žganje, malinovec«. ^^ Lokal, zastopnika za Ljubljano išče doimača tovarna. Ponudbe na ogl. oddelpk »Jntra« pod šifro »Priden«. 30014-3 Zastopnike za r s e kraje Slovenije išče večja zavarovalnica v Ljubljani. Visoka provizija. izvežbanim tndi mesečna plača. Ponndbe pod »Zavarovalnica« na oglas, oddelek »Jutra«. 27707-3 Milijonski predmet rabljen dnevno od rav-notoliko ljudi, pride v prodajo potom dobro oblečenih potnikov proti potnim dietam, fiksumu ln proviziji. — Ni potreben nikak denar. Vzorčna kolekcija - ba-gatela. Dopise na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Največja moderna ori-dobltev«._30394-5 Akvizlterje v vseh mestih dravske ln drugih banovin za prodajo pravkar izdanega strokovnega adre-sarja mesta LJubljane ln okolice ln Industrije Dravske banovine, sprejmem proti dobri proviziji. Reklama »Saturn«, LJubljana. Gosposvetska cesta 5. 30497-5 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, komeesijooirana prospekt 10 zastonj — pl-gtte ponjl_»1 Starši jecljajočo deco pustite med počitnicami za mal ienar poučevati v pravilnem govorjenju. Prijave vsak dan od 13. do 15. ure Pavla Kovač, Miklošičeva cesta 22/m. 90440-4 Premog, drva, koks proda]« Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, niča 32. Premog in drva prodaja Jezeršak, Vodmat 800 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje 5/1. 27163-6 Tovarniško podjetfe za Izdelovanje dobro Ido-čega galanterijskega predmeta, dobro vpeljano, se radi prezaposelnosti lastnika ugodno proda. Potreben kapital ca. 75.000 Din. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za eksistenco«. S7260-6 Za krojače konfekcije Partijo sokna po Din 40.—, partijo Kamgarnov po Din 80,— In partijo gumbov prodam. Zeleznikar, Marijin trg. 27260-6 Obleka stara dobro ohranjena tn posoda ugodno naprodaj v Rožni dolini, cesta VHI štev. 15 I. nadstr. 30093-6 Jedilnica spalnica z eno posteljo, postelja za služkinjo, otroški voziček ln drugo naprodaj na Pogačarjevem trgu 3/HI desno. Na ogled tudi v nedeljo ln na "praznik. 30107-6 Foto-aparat Smaidor Xenar, skoro nov, 6^X9 f. 4J., dvojni iz-te-g s samosprožilcem prodam. Pritikline: Bevi-svet-lomer, štiri kasete, rume-nica, torba in stojalo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 30276-6 Čevljar, začetniki Pozor! Prodam poceni deloma novo zelo dobro ohranjeno eelotno opravo čevljarske delavnice v Ljubljani. Kottar, Dunajska cesta 9/H. 80223-« Otroški voziček na peresih, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v oglasnesn oddelku »Jutra« 30077-6 Par konj dobrih, tovornih, eventnel-no z vozom in opreano naprodaj. Pojasnila v stavbni pisarni Peklar, Maribor, Tomšičeva 28. 30139-6 Stelaže nov«, sa epecerijsk« trgovino, kompletno, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod »Stelaže*. 80654-6 Mlinarji, pozor! Prodam novo, kompletno mlinsko garnituro zs 3 pare mlinskih karnnor, kompletno z ogrodjem in kamni Leskovšek Anton. Sv. Jurij ob južni železnicL 80279 6 Radi odpotovanja se vrši ▼ sred« 1. j nI. prostovoljna raeprodaja pohištva, moSk« obleke, perila, mal radi« aparat, pisalni stroj, vijolina In drugih premičnin. Dolenjska cesta 18, I. nadstr. desno. 30350-6 Bučno olje pristno, liter Din 14.—, dobite vedno pri Resma-nu, Florjanska 22. 8UaoZ-o Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen, prodam. Vožarski pot 4. 30374-6 Kmetje, pozor! Velika nova mlatilnica Ho-fer Schrantz, boben 27 eol, z dvojnim snaiilom poceni naprodaj. Farič, Pobrežje pri Mariboru. 30555-6 Mlatilnico žensko kolo, koleselj tn kontrabas prodam. Vse je v dobrem stanju. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30519-6 Predzijsko tehtnico fin predvojni materija!, se proda. Poizve se pri Lov-ro Rozmanu, Pred Prnlami št. 5. 30536-6 Kn+i&i Valvazorja prv« tri knjige originalne nflraberšk« izdaje kupimo, eventuelno tudi posamezne knjige. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Valvazor«. 27184-8 Kupiim, Železne cevi rabljene, s 70 mm svetlobe v dolžini 50—60 m kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 26891-7 Gig dobro ohranjen, kupim. Pismen« ponndbe pod šifro »Gig« na oglasni oddelek »Jutra«. 80092-7 Dve tehtnici dedmalko In rimsko kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod širio »Tehtnica«. 30353-7 Skobelnik (Hobefbank) dobro ohranjen in manjši p rime i (Schraubstock) kupi Športna delavnica K o 1 b, VLž-marje - St. Vid. 30085-7 Rabljenih zabojev različne velikosti večjo množino kupimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80201-7 Otroški voziček dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. S0446-6 Cvetoči oleandri naprodaj v Mostah — Zaloška cesta 10. 80442-6 Samo z nekaj denarja kupite veliko pri nas. Radi velike krize pridejo v prodajo usnjene rokavice, svilene nogavice, kravate, namizni prti. jedilni pribori, torbice, namizni pribori po strmeče nizkih cenah. — Prost vpogled. - Damo blago, preko 40 predmetov, tudi v komisijo. Ioach. Schapira, Miklošičeva c. št. 14. 30393-6 Tiskarna praktično opremljena, v manjšem Učnem mestu Slovenije, s sedežem sreskega načelništva. Je pod ugodiml pogoji naprodaj. Tiskarna obratuje že nad 30 let ln ima 6vo1o staro klijen-telo. Besni reflektsntje naj se javijo pod šifro »Tiskarna« na ogl. odd. »Jutra«. 30444-6 2 visoki omari iz črešnjevega lesa, popolnoma novi, po nizki ceni in pisal, stroj »Ideal« prodam. Vse se lahko vsak čas ogleda na Poljanski c. št. 50. 30473-6 Sladkor grude (Stoke) za vkuhavanje) prodaja trgovina Weber v Prečni ulici. 30480-6 Strešno opeko za manišo hišo prodamo v Prečni - ulici 4. 27642-6 Vrtne zaklop. stole orodaja pisarna TribuS na Glincah, telefon št. 2605. 34645-6 4 oleandri veliki hi lepi naprodaj ▼ Sp. šiški. Gasilska c. 3. 30191-6 Nad 50 zaboiev raznih velikosti, od čaja proda Knez, Tea Import. Aškerčeva 3. 30076-6 Gorenjski nageljni lepo viseči, rdeče barve, naprodaj. Naslov v oglas, oddelkn »Jutrac. 30631-6 Konj z ooremo Vn voz zapravliivček ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 30030-6 Mallnovec In 12 vrst sokov nndi stalnim strankam z 10 % po-nustom vsako množino Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska nI. št. 3. 218-6 Prodam po zelo ugodnih cenah: crk. 1500 kom. lesenih škafov ln čebrlc z žel. obroči, crk. 5000 kg lepih Ježic, crk. 3000 kg babušk (šišk) za uporabljanje kemičnih črnil, 1 kom. kopirna stiskalnica, močna, crk. 12 parov dvokrilnih vrat za stanovanjske sobe z oboji ln ključavnicami vred, velikost 223 x 63 cm ter 226X77 cm, notranje odprtine. Naslov, v oglas. odd. »Jutra«. 30505-6 Par tovornih konj dobrih, ervent. z vozom in opremo naprodaj. Pojasnila daje stavbna pisarna Peklar, Krčevina štev. 152. 26988-6 Otroški voziček širokoperesrri, ponikljan in opremljeno košaro, vse skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30538-6 Železna blagajna velika Polzer SL 4 in pisalni stroj Adler naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30568-6 Lep divan ki je obenem spalnik z žimnico ln plišastim pregrinjalom, slike v okvirjih, stoli, klopi, omare, vodovodne škol-ke. šolska tabla, malo lutkov. gledališče, svetilke in razen električen materijal, munga (Wš.scherolle) pripravna za hotele, večje zavode ali gospodinjstva, okna in vrata ter razne pisarniške in gospodinjske potrebščine — prodam na Dunajski c. št. 31-IL, desno. 30535-6 Starega svinca večjo količino kupim. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 27601-7 Prazne steklenice šampanjske, v vsaki količini kupuj« po najvišji dnevni ceni točilnica na Dunajski cesti štev. 37 — blizu lekarne. 83042-7 Mizarji! Iščem« ugodno pooudbo za 10 komadov premičnih oken, t dvakratnim oote-kleajem ali dvokrilna, v velikosti 1.60X2.05 m v hrastovi Izdelavi s točno risbo ali sliko. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Proeori«. 80304-7 Sode t najboljšem stanju, 500—H400 litr. kupi Tončič, Celje, Glavni trg štev. 1. 30280-23 Fotoaparat kupim. Ponndbe z opi»om na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Fotoaparat«. 30458-7 Gumijasto cev za škropljenje vrtov kupi Koraič, Ljubljana, Prečna ulica 8. 30481-7 Voz zapravliivček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zapravljivček« 30545-7 Novo opravo iz mehkega lesa, na hrastovo pleskano, za 3200 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27745-12 Več spalnic iz trdega fal mehkega lesa ter kuhinjskih oprav prodaja po globoko znižanih cenah Vidmar, Zgornja Šiška. 30373-12 Pohištvo spalnice iz bukovega, hrastovega in mehkega lesa' ter kuhinje po nizki ceni prodaja Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška pod hribom. 30369-12 Motorno kolo »Indian Scout«, ▼ dobre« stanju poceni naprodaj na Poljanski cesti štev. 56. 36741-1« Avto Peugeot 10S4 HP, z električno razsvetljavo, elektr. pogonu« in 2 rezervnimi kolesi — vse v najboljšem stanja prodam ali zamenjam za motorno kolo e prikolico. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra« ali pismen« ponudbe pod mačko »Zamenjam«. 27534-18 Limuzino »Forde novejši mod«l 1930, petso-dežen, Izvrstno ohranjen p« ugodni ceni proda Lovro Rogelj, Vrhnika. 27560-18 Chevrolet poltovorni, zaprt, ohranjen, priprave« ca poka, mesarja, ali kot omni-bus za 10 oeeb, radi nabave večjega pro>da tovarna keksov v Kranja. 80136-18 Motorno kolo 250 eom, proti gara« • i-j i ugodno proda fotograf Hodnik, Celovška eeeta 48. 30360-18 Austro-Flat poltovoroi, 5 no*U> matik, ter »J tal a« petoedo- žen, generalno popravljen, radi opustitve obrti ceno naprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra« pod Iifro »Dobri vozovi«. 30063-10 Motor B. M. W. s prikolico, 500 cm*, 0. H. V., 16 HP, z električno lučjo itd., v najboljšem stanju ugodno prodam. Naslov pri podružnica Jutra v Celju. 80047-10 Avto StlilsedeSon, geot«, dobro ohranjen, s 4 cilindri, naprodaj. Našle* v oglasnem oddelka Jutra. 80892-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, 850 crs», znamke »Titom«, proda .Avgust Pečnik, Stožic« 47 — poŠta Jezica pri LjubljaaL 80418-10 Motor na bencin 4 konjakih sil, 2 le« rabljen, zaradi nab»ve močnejšega poceni proda Iv«n Šetinc, Sv. Lenart štev. 56, Brežice. 30365-10 *HarIey« 7R0«m*; tip« 80. L, po m** lo nizki ceni prodam. Naslov pove «gia«ii oddelek »Jutra«. 80406-10 »Indian« 690 ea* s prikolic« na Ste 8500, »Walter« 900 em», skoro nov za 6500 Din i« »Renault« 36 HP, poltovor-ni za 25.000 proda La»-pret ia drug, Ljubljana —• Selenburgova ulica štev. 4. 30416-10 Motorno kolo dobro ohranjen« p « e • »f proda Sebenik, Knezova ni, št. 28. Ljubljana. 80465-10 V Kranja išče družba »šestih« domačo hraao. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Abo«. 90431-14 Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80C97-11 Kolo »Legna&o« prodam. Nizka cena. Naslov v «glasnea oddelku »Jutra«. 80296-11 Moško kok> i« rabljeno, kupim. Naslov v oglaenem oddelki »Jutra«. 308B6-3.I Kolesa prodajam na odplačil«! — Tovarna koles, Ljubljana, poštni predal 307. 229-11 Novo žensko kolo prodam ali zamenjam gramofon. —• Le« Škot,-Stojnci - Ptuj. 30152-14 Spalnica trdega lesa eeno naprodaj. Naslov v oglas.nem oddelku »Jutra«. 30387-12 Pohištvo Lep« spalnice 2700 Din kuh. oprave 1100 Din kuh. gredence 580 Din Omare 520 Din Postelje 250 Din Vse drugo poMStvo se dobi sam-o po tej ceni pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska nI. 18. 30516-12 iMortia vozila- Motorno kolo dobro ohranjeno, z elektr. razsvetljavo po nizki ceni proda Franc Valjavec, mlinar, Križe pri Tržiču. 27655-10 Avtobusi Izvrstno ohranjen mafinel-no brezhiben AFN Fiat om-nibus z dobrimi obroči, 17-sedežen in 3 TSO Fiat on nibus 27sedežen, i* prve roke počen' prodam. Olajševalni plačilni pogoji. — Pojasnila daje Autonnter-nehmung R. Kaposi, Klagenfurt, Kumpfgaese 2, aH Saurenrerke A. G., Wien IX. Hahngaase 13. 26930-10 Damsko kolo dobro ohranjeno ugofc« prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 30499-11 Bele hlače pralne — za srednjeveHk* postajo, skoraj nove poe«. ni prodam. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 30418-13 Lesno skladišče z vsakovrstnim mehkim Ja trdim rezanim ter tesani« lesom in kurivom, vse gorenjske rasti, je otvorila r Zgornji šiški, Aleševčeva št. 17, pred mitnico, lesna industrija Elektrožaga F. Tome, Medvode. 30004-15 Drva »aino eepanice, brc® ekrog- lic, ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva c. 27686-1* Bukova drva Ia in IL razredna stara h nova kupim vsak« količino. Na ponndbe brect ceno se ne oziram. Skladišče drva Ivica Praznik, Zagreb, Draškovičeva 54, telefon 82-04. 30329-1« Bukova drva suha, kupim. Ponudbe et oglasni oddelek »Jutrac pod iifro »Plačam naprej** Za: DOM OBRT in INDUSTRIJO Hilfr šivalni stroji 15 letoo jamstvo ZALOGA: LUDV. BARAGA Ljubljana SELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 Bukovih drv •»hi i, cepanih, 1 »li 20 vagonov prodam. Naslov v oglasnem oddelka .Jutra« 80133-15 Leskove palice sa izdelavo smučarskih palic. ponudite Športni delavnici Kolb, Vižmarie — S t. Vid. 30088-15 Suh hrastov les 10 m» debeline 30, 45 in 55 mm prodam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 80205-15 Podnice »Njene, 7 cm debele, z legami poceini prodam. — Tale Maks, Zg. Šiška 174. 30366-15 50.000 Din proti vknjižbi na drugo »eeto iščem proti primerno visokim obres-tim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 16«. 80102-16 Družabnika ■ najmanj 200.000 Din kapitala išče ra pristop staro-renoimirana tvrdka. Ponudbe pod »Guter Verdienst« »a podružnico »Jutra« v Mariboru. 30050-16 Brivski salon in česalnico za dame prvovrstna obrt, obstoje-ia že 30 let, sprejme dru-iabnška z nekaj eotovine. Obrt se lahko takoj prevzame. 30305-16 12.000 Din posojila rabim za 6 mesecev prod zanesljivemu jamstvu. Obresti plačam po dogovoru. Ponudbe na ogljisnl oddel. »Jutra« pod »Plačam točno«. 30475-16 S 40.000 Din pristop'™ kot družabnik k res dobremu podjetju. Ponudb na oglasni od delek ».Tu tra« pod šifro »Šofer skl.iiiščnikc. 30532-16 Tihega družabnika 6 kapitalom do 50.000,-Dln za rentabilno mesarsko podjetje v centru mesta Iščem. Krasni lokali. Noben riziko! Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Sodetovanie«. 30566-16 Danes vsi na Vevče v tovarniško restavracijo. Tam je veiika vrtna veselica in ples. Za slučaj glab?:z, Murska Sobota — Prekmurje. 30127-17 Trgovino in gostilno oddam v najem. Trgovina je z mešanim blasrom, gostilna pa ima ca 50 hI vin3 ln 5 hI žganja letnega pro meta. — Resne ponudbe t navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Notranjsko 10«. 30225-17 Kolarsko delavnico v prometni ulici zraven ko vai» >.kf ;f en pogon, poceni proda Franjo Kubič, Varaždin. 30319-19 Mesnica v predmestju Maribora na- pr 50 let staro, dobro Idočo trgov! no. najmanj 2.000.000 Din letnega prometa, rad' bo lezni ugodno prodam. In formaciie daje Kari Jeser nik v Celju. 27714-20 V Celovcu na najpromotnejšl cesti pTO-dam veliko trgovsko hišo. ki je z ozirom na svoj ob seg primerna za vsako, tudi večje industrii. pod ietje ali tovarno Več ve likih lokalov za delavnice in skladišča. Vse' v naj boljšem s-tanju. Tudi za m«njava za posest v Ljubljani pride event. r pošfev Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26745-20 Gostilno in mesnico tik želez, postaje to sejmišča. dobro Idočo obrt, prodam zajedno s hišo to vrtom ter gospodarskim' poslopji ter Inventarjem po zelo nizki ceni. Sterk. Dugoselo pri Zagrebu. 30399-20 Stavbna parcela naprodaj blizu tramvaja v Zeleni jami. Pojasnila daje Bitene ▼ Val. Vodnikovi ulici 29. 80479-2« Trlstanovani. M*o novo. z vrtom, v LJub-, liani prodam. Dohodki 2000 niji mesečno. Cena 180.000 Din. - Hipoteka 100 000. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 30464-20 Pozor! Vsled bolezni prodam lepo, skoraj novo, dobro vpeljano gostil, in trg. hišo z večjimi lokali, na vogalu treh cest v Ljubljani. Mesečni promet 60.000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometna gostilna«. 30431-20 Novo hišo daivka prost«, 1 km od dolenjskega kolodvora — ob Dolenjski cesti pod ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila da je Jo&ko Jelačin. 30419-20 Stavbno parcelo lepo, poleg tudi gozd — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 80406-20 Tristanovanl. hišo z velikim vrtom prodam v Rožni dolini, eesta V/10. 30463-20 3 stavbne parcele od 500—700 m1, ob Dunajski cesti — kakor tudi stoječo travo poceni proda Anica Lesjak, Celovška cesta štev. 44. 30498-20 ..posEsr Realitetna pisarna družba z o. %. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 proda: VILO, enonadstropn«, »«- vozidano, podkleten«, 6 sob, kopalnica, pritikline elektrika, parketi, centralna kurjava, 5800 m« zemljišča, preko 200 sadnih dreves. 20 minut od centra Ljubljane — Din 820.000; HI50. enonadstropn«, dve dvosobni stanovanji, 900 m* vrta, mestni del Rožne doline, 190.000 Din; HISO, novozi-dano, podkle »eno, 3 sobe. t kuhinji. 500 m1 vrta, Zg. Šiška. Din 125.000; HISO, novozidan«, podkls-teno, dvosobno stanovanje s pritiklinami. 800 m' vrta. Sav1;>. 80.000 Din v HISO, visok opri t! ič no. oo-vozidano. dve dvosobni stanovanji, veranda, lep vrt. Vodmat. 150.000 Din DVE PARCELI tik nove remize po 22.000 Din; STAVBISCE. krasno, vogalno. primemo z« zida nje večjega trgovskega objekta, kavarne ali restavracije, na najpromet-nejšl ljubljanski cesti — po 200 Din. Poleg tega več drngth hS. vil. parcel, v Liubi.iani to v s e b predmestjih, kmečka posestva itd. po ugodni ceni. 27778-20 Veliko novo hišo vili podobno, v kateri •Je spodal ln egoraj deset najemnikov, s kletjo ln dobro vodo, z vrtom polnim rodovitnega drevja ln vinskimi trtami. na solnčnem kraju, » dveml orali niiv prvovrstne zemMe, takoi poceni prodom. Tv«in Lender. Slovenska Bistrica. 30511-20 Američan! 2elIS postati Jugoslovenski posestnik? Dam Ti za en dolar 56 m* rodovitne zemlje v Dravski banovini. — K temu Se dodam, brez doplačila, vso erospo-darsko poslople sesto-'»če lz treh stavb ves sto leči les mlin na en tečai. prešo z sadnim mlinom, vitel, miatll-nlco. slam^veznico tri vet«*rnlco Basnim kupcem 5e tnosroče ceneje Stanovan'«ko poslom*«« •e vse 7!id=no ln z ooe-ko krito Vod« 1" «talna In te*e na dvoHSčti. v kuhinji in v »innskem hlevu Parre'a Je oddaljena tri četrt tire od *e1eznt5*e postale ln meri 272 602 kvnrt-otna metra. Je v lertl solnčnl legi ter se proda le cela Poiasnila dale Marija Pober*nlk. Gorice 5t. 53, Dravograd. 30503-20 Gostilniško hi?o v Centru LJubMane uerodno nredam. - Cena Din 300 000. Potrebni kapital Din 150.000. — Ponudbe na o«rlas. odd »Jutra« pod šifro WRe-'rekvenca«. 30549-20 Enonadstroono hišo i drvarnico, neka? vrta to sozdom po ugodni ceni nrodam. Naslov v oelasmem oddelku »Jutra«. 30524-20 Hišo pod zelo usodnimi pogoji nrodam na Kodeljevem — Slomškova 17. 90517-20 vno 9 S mmsL 1 kuhinj« tn pritiklinami. vse prostorn« in zračno, poleg Se i trakt * 4 sobam i ia 1 kuhtoto. v W!žtot nove esrtnamice nendno jvrodnm. Naslov v ostlasnem oddelku »Jutra«. 80580-20 Enodružinsko hišo tskoj prosto, z vrtom. 5 minnt od tramvajske progo prodam. P^n-idbe na oslas. oddelek ».Tutra« pod šifro »Din 130.000«. 30550-20 Novo hišo to S stavbne parcele, v neposredni bližini Celja, ob državni cesti zelo ugodno prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 305G9-20 Majhna hiša s velikim vrtom ln stavbno parcelo po Din 25 naprodaj Potreben kapital 15.000 Din Vprašati v Mariboru. Vo- jašniška 21. 30556-20 Enodružinska hiša z lepim vrtom, brajdo ln gospodarskim poslopjem ter pohištvom, radi smrti takoj naprodaj. Studenci pri Mariboru, Krpanova ul. 3. 80554-20 Hišo z vrtom to nekaj polja, »b glavni cesti, 10 minut od kolodvora v lepi legi, tri četrt ure od mesta proda Lipov-nik, Limbuš pri Mariboru. 30588-30 Hiša z gospodarskim poatopjem, sadonosnikom, njivo to vrtom, pri postaji Poljčane, radi preselitve poceni naprodaj. Vselitev takoj mogoča. Marhovska vas št. 39. 80561-20 Naprodaj posestvo gostilna * mesarijo to ledenico, iravem poseetv« to hlev se proda p« jako nitki ceni zaradi družinskih razmer. Pojasnila v Stude-nicah pri Poljčaoah št. 25. 80565-20 Veleposestvo f Savinjski doHnl »e oskrbnika (ša&rja), M jhe verziran v vseh kmetaj-sikih panogah, osobito v hmeljarstvu to živinoreji. x daljšo prakse to dobrimi spričevali. Neoženjeni ima-••n --"dnnst. Ponudbe na podruSnleo »Jutra« v Celju lxk1 značko: »Oskrbnik 20«. 80570-20 Soklič na Bledu Realitetna ia reklamna pisarna sporoSa cenj. «b8to«*va, d* ima v prodaji ve® krasnih vil, posestev, parcel kakor tudi posreduje za serijska lepa stanovanja, garaže itd. Daje informacije trgovskega to gospodarskega raačaja. 30528-20 fHjai&a Dva dijaka sprejmem v dobro oskrbo s pomočjo pri učenju, na Poljanski cesti ISO, lev«. 80189-22 Dijaki ls boljših rodbin ae vzamejo v celo dobro preskrbo v lepi, solnčnl vili z vrto.m — Stalno nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir v hiši. na željo tudi Inštruktor ter francoska ln nemška ozir. srbohrvat-ska konverzaclja. Cena zmerna. Vprašati v podružnici »Jutra« v Mariboru pod »Inželer«. 30563-22 HatHwan}a Štirisob. stanovanje i vsem komfortom Iščem za avgust ali čimpreje. — Cenjene ponudbe na oglas. >ddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna to mirna lega«. 27669-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice, vseh pritiklin to nekaj vrta oddam v Rožni dolini, c. V. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30332-21 Sobo in kuhinjo s pritiklinami takoj oddam v Zg. Šiški, Spančeva pot št. 182. 30489-21 Stanovanje sobe to kabineta, eventuelno 2 sob, išče mirna stranka — najraje v Šiški al! za Bežigradom. Plača do 600 Din. — Leban Franc, Liubljana, Herbersteinova št. 13. 30474-21 Stanovanje sob« to kuhinje takoj oddam sa Vodmatskem trga it. a 80491-21 Sobo In kuhinjo najraje deloma opremljeno odda Torkar, Zg. Šiška — pri novi šolL 30514-31 Trisob. stanovanje v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 80522-21 Stanovanje S parketiraoih »ob, kabineta, kuhinje itd., v visokem pritličju odda Hrovat, Postojnska ulica 28. 80086-21 TristanovanJ. hiša v Jaršah it 51 — Sv. Križ naprodaj. 80541-31 Trisob. stanovanje v bliinji periferiji Išče državni uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »Inženjer 40«. 27600-M Štirisob. stanovanje suh«, soinčno in snažno, blizu centra, v vili na Mirjn oddam i t. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30144-31 Stanovanje sob«, kuhinj« to pritftlto oddam s 1. avgustom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 90310-21 Stanovanje trisobno, s kabinetom to pritiklinami oddam takoj mirni stranki brez otrok. Ljubljana VET, Frankopan-ska 9, postajališče tramvaja. • 80311-21 Za stanovanje aH prazno sobo v bližtoi magistrata plačam Vi leta naprej. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 90233-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. avgustom stranki brez otrok. Novi Udmat, Ribniška «1. 10. 30289-31 Stanovanje podprltličn« oddam • 16. julijem. Istotam tudi takoj oddam opremljeno sobo Bežigrad — Costova št. 8. 80096-31 Dvosob. stanovanje blisu električne železnice v Zg. Šiški ali v Dravliah iščem za jesen. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »fit. Vid«. 80087-21 Stanovanje 1 ali 2 »ob in kuhinj«, v mesto aH Šiški iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 10«. 275-46-21 Stanovanje vUokopritiično, 2 parketlra-nib sob, kuhinje, kabineta itd. odda Hrovat v Po-stojMki ulici štev. 22. 83036-21 2 sobi ln kuhinjo » pritiklinami oddam. — Drbančič, Hrenova nI. 19. 903711-21 Stanovanje visokopriUično, dveh aob, kabineta in pritiklin oddam s 1. avgustom stranki brea otrok. Hrt>.at, foatoinaka ulica 22. 80036« Kdor potrebuje stanovanje naj M zglasi pri Stanovanjski to kreditni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 28, med 8. in 11. ter >14. in i7. 80412-21 Selitve v Ljubljani, n« dežel«, b detel«, t Kurjenim oeobiem prevoze blaga vseh vrst, « b a v 1} a poceni to hitr« »Brzoprometc antoprevozniška družba v Ljubljani, Miklošičeva c. 4. Telefoa 2182. 30417-21 Trisob. stanovanje a kopalnico to pritiklinami, v bl&ini banske uprave, s 1. avgustom išče stranka brez otrok. — Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Siiatno itaaova.nje«. 30414-21 Več stanovanj x dvema sobama in vsem komfortom, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30395-21 Stanovanje dvo- ali trisobno, v bliSini Bleiwcisove ceste išče • 1. avgustom manjša solidna družina. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 30403-31 Stanovanje 8 sob, ali sobe ta kabineta, kuhinje to pritiklin iščem za avgust. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica — 2 osebi«. 30453-21 „PDsesi" Realitetna pisarna družba t o. *. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: TRISOBNA: Komfortno, Bežigrad Din 1100.— 1350.—, 1200.—, mestni del Rožne doline Din 850.—, center Din 1600.—, Zg. Šiška Din 900.—» Mlrje Din 1200. 1500.—. STIBISOBNO: center Din 1800, 2000. DVOSOBNA: Kodeljevo Din 600, Dunajska cesta Din 900. Trnovo Din 650, pri glavnem kolodvoru Din 1000, Tržaška c. Din 800, Sp. Šiška Din 700, 750, Mlrje Din 600 za 2 osebi. ENOSOBNA: Ižanska c. Din 300. Bežigrad, veliko, Din 400, Moste Din 350, Stožice Din 250, 300, Zg. Šiška Din 400. Samsko stanovanje, center, 2 eobi, kopalnica, predsoba, Din 1050. Poleg tega več drugih stanovanj, meseč. sob, trg. lokalov itd. v največji Izberi. 30433-21 Stanovanje 3 aob in kuhinj« oddam v Dravljah št. 121. 30445-21 Soinčno stanovanje 5 velikih sob, velike predsobe, kopalnic« to vseh pritiklin, v strogem centru oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centram«. 30168-91 Najvažnejše pri negativ-materi-jalu je velika občutljivost za barve, a ortokromatičnost je pri Brannslegel plošči nedosegljiva. Stanovanle 3 »ob, kuhinje to pritiklin oddam v Rožni dolini n/27 30443-21 Duhovnik IS6« samo sredi Ljubljane soinčno majhno stanovanje Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Petdeset!etnik 8478«. 30436-21 Poslovne prostore primerne za pisarne oddamo za julij ali avgust v I. ali II. nastropju nasproti pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30438-23 Stanovanje s 8 ali 2 sobami oddaat z avgustom na Glincah — TržaSka oesta 16. 30465-21 Zakonca brez otrok iščeta 2 ali 3 sobno stanovanje v centru ali bližini. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Snažen sol-ventsn«. 30462-21 "ii 1 ali 2 stalni osebi mirni, sprejmem v čisto to opremljeno sobo s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo, v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27654-23 3 lepe sobe 1) sobo s dvema posteljama 2) balkon, sobo z 1 posteljo 3) manjšo sobo t 1 posteljo t vsem komfortom in strogo separir. vhodi, s zajtrkom ter pranjem perila po želji v hiši, v vili blizu Leonišča (Domžalska e. 15) oddam v najem. 27759-23 Lepo, soinčno sobo oddam na Glincah, Tržaška eesta 45 (na koncu tramvajske proge). 27764-23 Dva gospoda sprejmem takoj na hrano to stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30427-23 O Vsled popolne opustitve manufaktume trgovine na debelo se razprodaja detaflno celotna zaloga vsakovrstnega ma-nufakturnega blaga po tovarniških cenah. Blago se bo razprodajalo — dokler traja zaloga — ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med navadnimi poslovnimi urami ter ob sobotah dopoldne. Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike. JOS. RAVNIKAR fnanufakturna veletrgovina, Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA 7, I. nadstropje, blizu hotela »UNION« 8446 Sostanovalca na brano m stanovanj« sprejmem xa 150 Din tedensko. Lepa to zračna soba, elektrika to poseben vhod Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra t. št. 3. 27777-28 Starejšo osebo rorejmem v dosmrtno o*kr< bo na lepem, solnčnem kraju v bližini mesta Celja — oddaljeno 15 minut od kolodvora. Dopise na naslov: H. Gmajner, Nova vas 5, pošta Celje. 27086-23 Sobo pri operi oddam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 80170-33 Opremljeno sobo t vhodom iz stopnji« oddam v Ciril-Metodovi ulici št. 19/1-4. 80178-23 Sobo s posebnim vbodom «Mam 2 gospodoma ali gospodičnama na 2abjaku št. 6/L 80228-23 Prazno sobo s poseb. vbodom to električno razsvetljavo, najraj« v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogla«il oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 30546-23 Sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80883-23 Opremljeno sobo t elektriko to posebnim vhodom oddam. Poizve m: Knafljeva al. 17, mala vila. 80880-28 Lepo parket, sobo s posebnim vhodom m elektrik« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30250-28 2 sobi m večja in ena man^a, z lajutrekom, proete uporabo kopalnice, s strogo posebnim vhodom to celim komfortom, oddam dvema boljšima gospodoma s 1. julijem. Vprašati; Kol ©zija, Vila Kaaaria, Zelena pot 4. 80958-23 Za JufiJ in avgust oddam letoviščarju opremljeno sobo v visokem pritličju vile ob tramvajski progi. Na razpolago kopalnica ln vrt. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 30355-23 Soinčno sobo prijazno, oddam. Nad«* v oglasnem oddelku »Jutra«. 80348-23 Dve sobi t »porabo kuhinje oddam čez počitnice. Naslov por* oglasni oddelek »Jutra«. 30190-28 Opremljeno sobo na Mestnf«n trg« oddam solidni gospodični e 1. julijem. Naslov v «fflasnem oddelku »JaJra«. 30837-28 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov V oglasnem oddelka »Jutra« 30840-23 Mirno sobo s posebnim vhodom, opremljesj«, s elektrik«, oarketirano, oddam takoj. Poljanska lSfUI levo. 30944-9 Sostanovalca sprejmem. Sv. Petra e. 7R, dvorišče. 80372-28 Ooremfleno sobo iščem — najraje n« G*-S(.o«vet«ki cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jn-tra«. 80432-28 ZAHATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnico LJubljana «4 /tKSa TMaMAVfh D.Hn* *wv«tn* hnn«1nlM Sfor 14.00». Telefon Stev. SO—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta Stev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB 234 Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: Sarajevo Kupuje in prodaja devize in valute za račun Obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. 2 gospodični koljAi, sprejmem na stanovanj« in hraDO blizu Tabora. Ogleda s« dopoldne. Naslon v oglasnem odd 4lin »Jutra«. 30315-23 Opremljeno sobo l*po, s posebnim vho-dom takoj oddam na Starem tr£u m/H. 30411 23 Sobo •ddaa 8 gospodom »11 go-»podifcnam po 100 Din, ali dvema po 120 Din g 1. julijem. Fin«, Dolenjska c. it. 12/n. 30400-23 Opremljeno sobico t posek, vbodom in električno raifvetljavo. v Ko-»onsiega ulici oddam s 15. jnlijem Naslov v oglasnem iddelku Jutra«. 30402-33 Opremljeno sobo M posebnim vbodom oddam m* Šmartinski cesti št. 10-SA42S-23 Kot sostanovalko takoj »prejmem gospodično. .Tapljeva l/I, blizu Tabora. 30383-23 2 opremljeni sobi ■JI prazni s souporabo kopalnice oddam solidnemu gospodu ali zakoncema na M-iklošičevi cesti .16./HI., desno. 80381-28 Sobico •ddani boljšemu celi dan odsotnemu gospodu. Cena KO Kj. Elizabeta Škroba, B?ž:2rad 19 (trgovina). 8 30679-23 Opremljeno sobo ■ - elektr. razsvetljavo, v oentru, poceni oddam. Na-sl-vv v oglasnem oddelku »Jutra«. 30378-33 Opremljeno sobo v centru mesta, parket, •lefetrfka. oddam s 15. jn-Bj™. Naslov t oglasnem •ddelku »Jutra«. 30376-23 Sostanovalko »ofidno, čez dan odsotno, •prejmem Ta 150 Din me- se&io. Naslov v oglasnem •ddfttk-u »Jutra«. 30404-23 Opremljeno sobo lepo rn zračno, komfortno, ■ strogo separira-nim vhodom, na Miklošičevi cesti oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem •ddslkn »Jutra«. 30391-23 Gospoda ■prejmem za 150 Din na stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30401-23 Lepo, solnčno sobo s tbo oskrbo oddam dvema eeebama.. Naslov pove ©gl»«ni oddelek »Jutra«. 30415-23 Opremljeno sobo lopa. is zračno, pripravno xs dva «»poda. s seiparat-sim vhodom, oddam event. tndi enemu gospodu na Starem trgu Stev. 17/UI. 30397-23 Čisto, zračno sobo t visokem pritličju blizu rlaivsiega kolodvora io Tabora odda mirna stranka solidnemu gospodu. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 30420-23 Sobo s poeeb. vhodom Id električno razsvetljavo oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30447-23 Sobo ropolnoma novoopremljeno takoj oddam dvema osebama ▼ Florijanski nlic.i 40. 30449-23 Separirano sobo •vent. z uporabo kuhinje in kopalnice oddam v vili Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30467-23 Sobo tqpo opremljeno, solnčno. svetlo in zračno, v sredini mesta, blizu kolodvora takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30468-23 Prazno sobo lepo, veliko ln svetlo, blizu tramvaja oddam na lepem kraiu v Rožni dolini. Petrlč, cesta XV.. 6t. 15. 30&4-23 Vezani sobi ali posamezno, s posebnim vhodom, elektriko, krasnim razgledom, oddam. Tabor 5-1., desno. Ogled v ponedeljek ves dan. 30477-23 Sostanovalca sprejmem s 1. julijem Ulica na grad it. 7. 30518-23 Prazno sobo iščem. Ponudb« z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirana^. 30527 23 Majhno sobo zelo prijazno rn solnčno, b souporabo kopalnice, v bližini kolodvora ugodno od-tirim solidni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30540-23 Več opremljenih sob »5 dam v Flori 'anski ul. 24. 30537-23 Opremljeno sobo z 3 posteljama in električno razsvetljavo, sredi mesta oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30530-23 Lepo spalno sobo s souporabo kuhinje oddam takoj pri kolodvoru. Na-sj-o-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 30551-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, kopalnico in parketom, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30546-23 n rt i*/j i rt 4 A n rt a^fcta« Klavirji — pianini »DaHbor« (ČSR) ki ste jib videli na Vele sejmu, so prvorazredni in »trumenti oklopne fcon strukcije. agrafi. 3 pedali 'harfa), lahka precizna mehanika elektr. svetilj ke. začasno še za reklam no ceno Din 15.200__na obroke od Din 400__iz ključno le pri tvrdki Alfonz Breznik. Ljubljana. Mestni trg S t- S (magi strat). 74 Klavir (Stuteflfigel) s prima mehaniko, zelo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 30166-26 Flauto skoraj novo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30252-20 Manjši gramofon poceni naprodaj v gostilni Martine, Zgornja Šiška. 30425-26 Kratek klavir dobro ohranjen ugodno naprodaj na Tržaški cesti št. 28/1, desno (mitnica). 30424-26 Dober klavir poce.ni na, prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30382-26 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni rani Zavod za sklepanje za konov »Rezor«, Zagreb, pošta 3- Informacije in prospekte pošilja proti vposla oi poštni znamki za 10 Din 213-24 Partnerico samostojno, mlajšo, za h-lete, sprehode in zabave, event. za letovanje v romantičnem gorskem letovišču, išče inteligent srednjih let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Poletje v planinah«. 27455-24 Dobro vpeljan trgovec in posestnik v Ljubljani, želi tem potom poznanstva z dobro si-tuirano gospodično ali vdovo. Le resne ponudbe pod značko »Srečni zakon« na oglasni oddelek »Jutra«. 30405-24 Mlad gospod simpatičen, želi znanja z lstotako gospodično za skupne izlete s kolesom. Dopise po možnosti s sliko je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Nedeljski izleti«. 30466-24 Visokošolec simpatičen, visoke postave, Išče znanstvo s boljše sltuirano gospodično ali gospo, ki bi ga v stiski mogla podpreti z vsoto 400 Din in ki bi mu event. pomagala dovršiti študij na univerzi. Ker sem pomoči nujno potreben, bi se ji za izkazano usluge dostojno revanžiral. Dopise prosim poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Na pomoč«. 30495-24 Otožno srce neizmerno osrečeno — s svidenjem. 30533-24 M. Z. Sestanek prosim 90. ob pol 20. ari pri običajnem vlaka — pazil 30534-34 ipo 3., ode, tudi zakonske pare. Vprašati pod »Samski dom« na upravo »Jutra« v Mariboru. 30564-38 Sezon, stanovanje v bližini Bleda, kompletno opremljeno, z lepim razgledom na Bled. sestoiexe iz dveh sob. 4—5 postelj, kuhinje in verande, oddam no ugodni ceni. Vprašanja na: Jos. Prlstov. trg.. Zg. Gorje 37 pri Bledu. 30501-38 Sezona od 1. maja do 1. oktobra Starodavno radioemanacifsko kopaliSče Dolenjske Toplice (Toplice pri Novem mesta) postaja Straža-TopBce, pošta, telefon. ozdravijo sigurno revmatizem, neuralgije (ischias), ženske bolezni itd. Therma 38° C naravne toplote polni z lastnim pritiskom vse kopališke naprave. Krasen, arkitektonično dovršen veliki bazen, s fa-jans. ploščami obloženi separatni bazeni Tekoča voda v sobah, ki so v poslopja kopališča. — Lastne električne naprave (Akkumul.). Ves modern kom-fort. — Izvrsten penzion. — Izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte! 8834 Vse za šport, potovanje in tnristiko* Zahievdite trezpiacoi CENIK boliia s 5 letnim [rastrom z enim zvoncem Prime z 2 zvoncema in 5 letnim ju strom Olo 76 i Kital Karta, SL 136 ZLATO v listih garantirano 23 karat* no, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze audizn v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANE2I6 LJUBLJANA Florjan ska ulica 14. Modroce predeluje is 8 i s 11 fime prahu na specialnem stroj« samo Rudolf Sever, Mariji« trg it. 2. 129-39 - | dthuitva zahtevajte vzorčne ponudbe blaga za sokolske kroje in ponudbe za izgotovljene kroje, katere izgotavlja tovarna perila in oblek dom S term ec LSt Cel;« it. Ste 8611 II po meri, solidno in hitro! Na zar logi vedno vse sokolske potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Ugodni plačHni pogoji! v neposredni bližini sodišča, NAPRODAJ. Informacije daje oglasni zavod Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/L TeL 21—74. 8647 BLE Stavbišče za vilo, z jezersko obalo, 5200 m2, blizu Suvobora, po Din 30 m\ NAPRODAJ. Informacije daje ogl zavod Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova ce-sta 2/. Tel. 21—74._864« 15 mizarjev, prvovrstnih veščih tudi na strojih, IŠČE lesna Industrija 8641 FRAN RAVNIKAR LJUBLJANA, LINHARTOVA 25 Razpis. Mestna elektrarna in vodovod v Bre^ žicah razpisuje službo obratovodje, ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija t. i. Mestna elektrarna hi vodovod v Brežicah. HHMtMMM Nemška kemična tovarna odda GENERALNO PRODAJO svojih izdelkov kakor: »Čistilec zraka" (Luftreiniger) za klosete ln biroje itd. 99Kuine plošče" (Seuchenplatten) za hleve itd., plačila zmožni tvrdki. Predmeti so po vsej Evropi z velikim uspehom dobro vpeljani in dosegajo precejšnje odjeme. — Interesenti naj naslovijo svoje ponudbe z navedbo referenc na: Chemische Fabrik Robert Wohlfarth, Stutt-gart, Schurwaidstr. 22. 8611 Hočemo! Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H.Suiinet čokolado 233 1 glasbila za vse: vlofoe . «4 Wa gitara . «d Dia 19®.— trompete od Din 480.— harmonike od Din 86.— krom. 1» kl»»V-h«ra>«-irike, ]«3 tafctraiMntL Zabterajt« breapta««! _____. cenik aafveSje Wi najcenejše tvrdk« piaebH JagoflarlJ« meinel & herold tovarn* glaabU la harmonik Prod fo4t. Maribor br. 101 Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-titltte, J. W. C. Schaffhaus.:n Solvil, Ornega, Longinea, Doxa, Omiko, Iko, Ajco, itd. Lastna protokol i rana tovarna tir v Švici. Zahtevajte veliki tlustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj tn poštnine prosto. Da očistite lase 8V°Jen™ „„tl" „r,orabl1ajte dnevno PBTROLK -SS S tem se izognete dolgotrajnemu E^eprtJetnTmu pranju 1U. kar labko prinese detetu prehlad. ®*tro- Natrlte laslšče z malo toUčlno PBTRO-LBM in videli boste, da Izgine prah lir n~!tane1o zopet mehki, voljni m mJ^M ^So jamstvo, da ostanejo .^vedno^eT * «*> «PO™bljaU P*-ha™ že Od detlnstva. Zagotovi rST«5. * pomaea^ rasti l&s. Tudi iaz ooorabliam petrole hahn Prodaja »e povsod. - Zastopstvo: ZAGREB, Bogovičeva S. 158 OK trgovci! Ugodna prilika se vam ntidi za nakup dobro vpeljane galanterijske in drobnin-ske en gro in en detail trgovine na pro-metnem trgu v večjem mestu Slovenije, ki je zaradi družinskih razmer takoj NAPRODAJ. Potreben kapital ea. Din 300.000. Ponudbe na M. Ivic, pri tvrdki Dajč, Zagreb, Miramarska cesta 20. 8608 Dve rabljeni, toda dobro ohranjeni hidraulični stiskalnici za olje na Štirih stebrih, s sesaljkami, z natančnim popisom velikosti, višine, premera loncev in navedbo cene, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »36«. 8544 MUHI LEPOTI REME ROSE CENTIPOUA, aafMaal-nej&a traaooaka iaba krema. — Daj* motni, ljubki ln notni ton. Z redovno aporabo odstranimo nt aeanago, a obrat oetane aiadoatea, tr«i ia utegnit r»e d« kasne ataroatL Potreba« Ja vaaki moderni dami kal podloga ta pnd«r Is hninfco ta to-aelice. plet ln promenado. — Dia 40. OOLD CREMB originalna angt. radtaakttvaa maataa nočna krema, katera dorrien« prodira t »•« gube la tako tečno brani in dnevno počila ja obra«. Z narav-Doet trapantno bitroetj« odstranja ne gub« to aa-mreženo kožo izpod oči ln na alepoiieah, pa J« treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderna dame. Dia 42. BDECILO >on la ----__ - S preparatom proti rdeilhi noaa io. Noe to otorai postaneta aopet odpraiSeri beta. — Dia rdeS-Dia afi. CBNTIPOLIA, kezmetlSU na vod, Zagreb, JaHUteva S. Zahtevajte br«xpiaina Ooatriraao oaoikol tM PESSEMSO-FDN dovoljuje velike razlike v času ekspozicije! Odlična ortokromatičnost, izvan-redno fina zrnca in čistoča. Absolutno brez svetlobnega kroga. Osem eoih stavbenih parcel za eosameme vile ob Erjavčevi cesti (bivši Stedry-Jev vrt), parcele v izmeri po okoli B00 m*, NAPRODAJ. Natančne J-fta pojasnila Istotam. 8587 v miru izbira, kupi dobro? Ako hitite od prodajalne do prodajalne in Bi ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo poiaieje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NASO KOLEKCIJO gradla in podloge za spodnje hlače in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sedite, Izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost lz tovarne ln ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska in izvozna tvrdka ^" Togteb. S ■ Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga' V nekoliko dneh ga.imate . brezplačno v rokah. "750 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna Številka 2.— Din. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje vodovodno in elektr. inštalacijo za stanovanjsko hišo v Celju, Razlagova ulica. Vsi potrebni pripomočki kot proračun ter razpis se dobe pri podpisanem zavodu od 30. junija dalje med uradnimi urami za Din 50. Pravilno sestavljene In zapečatene ponudbe je vložiti do 8. julija t Ido pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8« Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Iščemo sa takojšen nastop izurjena železostrusarje in stro:ne ključavničarje • M so vešči samostojnega avtogen-skega varen ja (Schweisser). Samci imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 709«. »S97 Pri boleznih želodca, črevesa, slabe prebave in hemoroidov vzemite tudi vi FIGO L. FIGOL po« svežuje in čisti kri. FIGOL se do-biva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. 8373 "^nsa m imm —lUfe ORŽ. sve ^✓SVJ^TSKE REKORDE U^RAKUNAVODIlNAZEMtJl. 3 |NDIAN>WCHlESS*M0T0CIKIJ , MiCHEUN iU«£.VARTA jumnuiatb«. PTEBIN" lfinmin------- porgAMV,cad »■ ^^^^MiAV AUTO PRtflOR Za tri tone bol) beli zobje. S Obstoja samo eden tn pravi naOn, da sa zobje naglo očistijo in da postanejo bett. Uporabita «n centimeter KOLTNOSA, razmazanega po suhi fičetki, izvršite ž nJim poizkus, ln točno po desetih dneh boste videli, da vadi zobje čisto drugače izgledajo. KOLTNOS čisti sobe do temelja brez poškodbe, dokler na odkrije sijajne zobne sklenlna. Njegova duflurita antiseptična pena odstrani temna rumenkaste madeže, ki delajo sobe fTde, kakor tudi zaostanke hrane, uničujoč nevarne klice, ki povzročajo gnitje zob. Poizkusite KOLTNOS, in točno v desetih dneh boste očarani po doseženih, usoehih. oisokodobiChanosno podjetja vse leto v obratu, v bližini Ljubljane, prodamo, ker prevzamemo istovrstno " *J obrestovan je -------- no. — Dopise na upravo »Jutra« pod: »Izvanredna prilika rentabiU-tete«. 8637 Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufakturnega ia konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. Be vljudno priporoča MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 26 177 Pre »lic. . podpisani Belec Ivan, p. d. MBaarjev, posestnice sin v Sori pri Medvodah obžalujem, da sem raznašal o g. Lustrlk Lazarju iz Goričan neresnične govorice, ga prosim sa odpuščanje in se mu zahvaljujem, da je odstopU od kazenske tožbe proti - . Sora pri Medvodah, dne 28. junija 1931. 8582 Bele« Ivan, L r. Joto- amaterjit Plinsko-lučni (Gas-licht)-papir z veliko možnostjo po-stopnjega razvijanja, to Je 190 plinsko-lučni papir živo srebro prodamo iz prve roke iz naših rudnikov v Mračaju pri Gornjem Vakufu. Vprašati pri rudarski zadrugi »Mra-čaj«, Sarajevo, Bana Jalčiča 23. M71 POZOR! IznaBel sem nov način kemičnega pranja te barvanja vseh vrst oblek ln primerno preuredil pralnico in barvalnlco v svoji lastni bi«, zato sem v stanu izvrševati pranje In barvanje po najnižjih cenah. Se'enbur8:ova ulica 4. 1W ANTON BOC, Ljubljana Prvovrstno zidno in stre&no OPEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno garancijo opekarna >Ho-vac«, Karlovac. — Generalno zastopstva za Dravsko banovino »EKONOM« LJubljana, Kolodvorska ulica It. T Interesenti zahtevajte cenik! M Postoj In čitaj! gK Ix naS-titnoetl, torej poraeaa bresplaSas, dajemo tam, t kolikor raa to taaima, pabJiinje informacij« • aledečih 4 »trarih: Kje umorete dobiti stalao hitoo ■asosienja ca pismeno del«. Kje ce umorete naa5iti dooiiScaooeen domaj obrt. Ali, ako te želite b a Titi prod primernemu meeinemn paviala a prodaj« mnogo iskanega predmeta. Ako i elite prenetd po srezih la&topstvo neke ogledne velike tvrdke. Pižite proti prilogi znamke ca odgovor. Oekar Loatig, ravnatelj, Osijek, Kremiina nlica. 8231. •VemsUei de teliš/ci dom (Deutsches Tochterheim) vzgojevalni zavod in počitniški dom G raz, Klosterwies-gasse 34. Izvrsten pouk Jezikov, najboljše reference. Zmerne cene. 8268 CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na enam-ko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: J. Jagodift, Maribor: C ari Lotz ln Plnter & Lenard, Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«. Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastellc ln P. Setlna, Slovenjgradec L Boj nik ln K. Rojnlk. SKEZKK NADZORNIKU nameSčamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrtL S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. 821« Poceni in vendar najboljša Je Severjeva otomana s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78. Najboljši materija!. Cena! 550 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! M SEVER RUDOLF, Marljn trg štev. 1. Kaj naj čita nežno čuteča žena? Roinan R. Tagoreja: »Dom in svet«. izdala »Tiskovna zadruga«. LETOVIŠČE Penzion vila »Jngoslaviia« r Mojstrani ima na razpolago lepe sobe z novim kooa-fortom, elektriko, vodovod. — MODERNK KOPELJI. — Izborna kuhinja. Točna postrežba. — Cene zmerne. Se priporoča 5567 ANTONIJA JAKELJ i^šmčoska Unija de. Gle. Tramadan9qnei (ISSrOH UND Havre - New-York / Najkrajta pot V _ SEVERNO AMERIKO ■ francoskimi brzoparnlkl TefflDDh/ UT.l! ]>E FRANCE«, »PARK« itd. Potnikom te LJubljane Parim al treba n» prtocdatt Otroci In mladoletni dobijo vedno zanesljiva spremstvo v veliki domači družbi Najkrajša pot w ARGENTINO, T JUŽNO AMERIKO gre pa MARSEILLE ■ francoskimi braoparnlkL Vm pojasnila daje castojpnflct IVAN KRAKER v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA 85. fKai se zahteva od poletnega obuvala ? Da Je trpežno, da T Mgijenskem pogleda odgovarja potrebi, t. J. da ne peče nog, da je elegantno in da ao ceno vsakomur dostopne. Zakaj ne bi vi poizkusili ter nosffl čevljev b vsemi temi vrtinami? _ še danes knpite platnene čevlje B Stvanhn gumastim podplatom »LAF«, ker ima obuvalo z Sivanim podplatom največjo ventilacijo, a to Je v interesu vaSega zdravja. Izdeluje Jih: Prva Jugoslovanska fabrika guma »REKORD" Josifa a — GEBRtJDER ZIM-MERMANN, LIPSKO (dokaz edinstvenosti Jo do sedaj prodanih 260.000 komadov), NEUMATER, BERLIN, in drugih. Prvovrstni in precizni izdelki, neprekosljiva lepota glasu, tered-ia trpežnost, najmodernejle oblike! COno od Din 12.500.— daljo, sa obroke po Din 800.—. Pridite in oglejte ri pri Dražbi „9117$ IC A", LJubljana SV. PETRA CESTA 40. 806« BotMrvi pustreženl, izrekli Ji bbete priznanje! 1ZPOSOJUJE, POPRAVLJA IN UGLA8UJE I kolo B K. 8, dvotea- lesa, Bivalni rtnA otročki ta Igrača! vozički ta poea-ir—* deB najceneje. V.B.E, theuckt soer MODEL 1931 Znatna izboljšanja kot: zamenljiva kolesa (Ausfallrad), nov generator, nov sistem mazanja in Se 8 drugih znatnih novosti. Vse tipe z ali brez prikolice. MODEL 1981 Vse tipe tega motorja na skladišču. — Višje od 14.000 Din ln daljo. — NaJnoveJ. Model D/5, 4.98 KS »LIGHT 500« Din 16.500.— In vse druge tipe. Kolesarji, pozor! ZAHTEVAJTE NEOBVEZNE PONUDBE! „TEBIN" v. njemirovski ZAGREB PRERADOVICEVA UL. 18 v« 5664 pnenca povsem čistega za proizvajanje belega apna. — Pogoji: bližina Zagreba, blizu železniške postaje — Obširne ponndbe z analizo ter opisom nahajališča na oglasni oddelek »Jutra* -pod, Broj 11— 10« OBLASTNO ODOBREN ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ Slovenskega trgovskega društva v Maribora. Pouk so bo vrSIl ▼ prostorih državne hguirtB skadrasijs * Maribora, ErinJ-skega trg štev. 1, L nadstn. Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, botvhu ta imbihka aurea pondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemSka stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina ta slovenščina. Otvoritev tečaja je v torek dne 9. septembra 1931« Vpisovanje Je dnevno od 10. do 11. ure na Zrinjskega trg« 1, L nadstr., soba 28-a. Pismene prijave sprejema ravnateljstvo tečaja- 5568 Slovensko trgovsko društvo v Maribora. Zahvala Ob prebridM izgubi naše zlate mamice, gospd EME JURKOVE se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, učiteljskim zborom celjske okoliške deške, mestne deške in dekliške ter Žičke osnovne šole in učiteljskima društvoma, celjskemu in konjiškemu za izraze sočutja, kakor tudi za presenetljivo množino krasnih šopkov in vencev. Celje, dno 25. junija 193L žalujoče rodbine: Jurkova — Kovačičeva — Srienčeva — Gradova 8604 Mali oglas! v „JUTRU" Imajo siguren uspeh' Zaradi opustitve trgovine Izredno i»i«Mh ENGL A. SIN, Ljubljana, AMHMiitpm cesta P« Iti IVAN POLENŠEK MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA ST. VID — VI2MARJE bdetnje vsakovrstno pohištvo po najsoUdnejšth in ismcnifh OGLEJTE SI ZALOGO! Prodam veliko posestvo z gostilno, mesarijo ta tehtnico, pripravno a vsako Obrt, ležeče na prometnem kraju, tik farno cerkve, oddaljeno 20 minut od večjega mesta Dolenjske, obstoječo iz treh hiš, kleti, klavnice, hlevov, lepega vrta s teraso in kegljiščem, napeljava električne razsvetljave in vodovoda, rodovitne obsežne poljsko in gozdne parcele. Gostilničar-ski kakor tudi ostali prostori so veliki, zračni In higienično urejeni. Vsi Interesenti naj naslove svojo cenjene ponudbe na podružnico »Jutrac ▼ Novem mestu pod značko »Lepa prilika«. 8579 Odprodaja ostale polovice zaloge orodja In tehničnih potrebščin iz ttvSega Kcmtny-Jeveg* keefcnrznega sklada nadaljuje po zelo rfridh ff«*« — dokler zaloga traja — vsak delavnik dopoldne* A- Koutny, LJubljana — MSka, Medvedova cesta 28 (poleg gorenjskega kolodvora). 8535 Tvrdka Lozič Padovan veletrgovina dalmatinskih vin na Dunajski cesti št 9 1 ■ I naznanja ecoj tinskih vin, bo vsakdo postrežen dfliTnntiriHlnh vin po nizkih cenah. Obenem naznanja, da g. Marko Lozič ni nikdar bil, ter tudi danes ni član tvrdke Lozič & Padovan, radi česar v imenu tvrdke ne more sklepati veljavnih pogodb in sprejemati denarja. Za tvrdka LokK S Padovan poslovodja Padovan Franc Rabljene avtomobile znamke „ Steyr" 1 odprt aotomobil Type H, šest-sedežni, 1 odprt antomoMl Type XII, štiri-sedežni, 1 zaprt antomoMl Type XIL (taksi typa), šestsedežni po zelo ugodni ceni naprodaj. — Na ogled pri: „Jngo - Steyr" Ljubljana, Frankopanska uL št. 21. 8618 Daejnie Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnama F.rano Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi I LjubljaaL