O1 REPUBLIKA SLOVENIJA ^ MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLGVENI|E ZA OKOLJE Naše okolje Mesečni bilten Agencije RS za okolje, junij 2017, letnik XXIV, številka 6 iSSN 1855-3575 * ; DOGODKI ¿Lir W I H Generalni sekretar,Svetovne * meteorološke organizacije fPetteri Taalas^ Ljubljani »J* 3X ¿, ^ s' VODE Temperatura rek in morja je občutrto presegla dolgoletno povprečje PODNEBJE Juruf je bil drugi najtoplejši doslej VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2017..............................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2017...............................................................................................................26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2017...............................................................................33 Smernice za reševanje podnebnih podatkov........................................................................................35 Svetovalni sistem za zgodnje opozarjanje na več nevarnosti v jugovzhodni Evropi.............................44 AGROMETEOROLOGIJA 47 Agrometeorološke razmere v juniju.......................................................................................................47 HIDROLOGIJA 52 Pretoki rek v juniju 2017........................................................................................................................52 Temperature rek in jezer v juniju 2017..................................................................................................56 Dinamika in temperatura morja v juniju 2017........................................................................................59 Količine podzemne vode v juniju 2017..................................................................................................63 ONESNAŽENOST ZRAKA 69 Onesnaženost zraka v juniju 2017........................................................................................................69 POTRESI 79 Potresi v Sloveniji v juniju 2017.............................................................................................................79 Svetovni potresi v juniju 2017................................................................................................................81 OKOLJE, PODNEBJE, ALERGIJE 82 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 84 Fotografija z naslovne strani: Junij 2017 je bil drugi najtoplejši, samo junija 2003 je bila povprečna junijska temperatura višja. Mladič lisice (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: June 2017 was the second warmest ever. Fox calf (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v juniju 2017 Climate in June 2017 Tanja Cegnar Junij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju še narašča, sončni žarki pa že dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Junija je Slovenijo zajel prvi vročinski val tega poletja. Čeprav vročinski valovi še niso tako izraziti kot v osrednjem delu poletja, so za občutljive ljudi lahko ravno tako obremenilni, saj na začetku poletja še nismo vajeni vročine. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2017 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981-2010, June 2017 Junij je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, v večini krajev je bil drugi najtoplejši junij od začetka meritev, le junij 2003 je bil toplejši. Dolgoletno povprečje je bilo večinoma preseženo za 2 do 3 °C. V severni polovici Slovenije je prevladoval odklon med 2 in 2,5 °C, v južni polovici pa med 2,5 in 3 °C. Za več kot 3 °C topleje so dolgoletno povprečje presegli v Beli krajini, manjšem delu Notranjske in zelo omejenem območju Krasa ter na Kredarici. V drugi polovici meseca nas je zajel prvi vročinski val tega poletja. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, kjer je padlo več kot 300 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. Med kraje s skromnimi padavinami se uvrščajo Obala, Bela krajina, vzhodna in severovzhodna Slovenija. Ponekod so padavine komaj presegle 40 mm. Agencija Republike Slovenije za okolje Od dve do tri petine dolgoletnega povprečja padavin je padlo v Beli krajini, na vzhodu in jugu Dolenjske in na spodnjem Štajerskem. V pasu iznad jugozahodne nad severovzhodno Slovenijo je padlo od 60 do 100 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Goriškem, Trnovski planoti, na severozahodu Slovenije, v Karavankah, manjšem delu osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjskih Alpah so dolgoletno povprečje padavin presegli, ponekod tudi za več kot dve petini. Za več kot 80 % so dolgoletno povprečje padavin presegli v Črni vasi in Plavah, za več kot polovico pa so dolgoletno povprečje presegli v Ratečah, na Krnu, Lokvah, v Morskem, Novi Gorici, Biljah, Opatjem selu, Lescah in Radegundi. Junij 2017 je bil nadpovprečno sončen, na severovzhodu države je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem do desetine. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. 30 % več sončnega vremena kot običajno je bilo v Lavrovcu in Šmarati, na Kredarici pa so dolgoletno povprečje presegli za 33 %. Največ ur sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 323 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo le 225 ur neposrednega sončnega obsevanja. Junija so izrazito prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povprečja. Bili sta le dve kratkotrajni ohladitvi, takrat se je povprečna dnevna temperatura prehodno spustila nekoliko pod dolgoletno povprečje, to je bilo 7. in 8. junija ter ob koncu meseca. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1981-2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1981-2010 V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 21,7 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in opazno presega meje običajne spremenljivosti, saj je to druga najvišja vrednost v celotnem nizu podatkov. Najtoplejši je bil junij leta 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C, sledi mu letošnji junij, nato pa z 21,3 °C junij leta 2012, 21,1 °C je bilo junijsko povprečje leta 2002, 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povprečju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16,0 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 27,8 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Tako kot drugod po državi je bil junij 2017 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7,4 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja povprečna junijska temperatura. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), sledi letošnji junij, nato pa junija 2002 in 2012 (obakrat 6,8 °C) ter junij 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 3. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 1981-2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June and the corresponding me- rature above 25 °C in June and the corresponding mean an of the period 1981-2010 of the period 1981-2010 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici so zabeležili dva. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ljubljani je bilo 8 takih dni (slika 3), kar je štiri dni nad dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1981-2010 normals Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na Letališču Portorož, kjer samo en dan ni izpolnjeval tega kriterija. O 26 toplih dnevih so poročali na Bizelsjkem, Črnomlju in v Ljubljani. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo prav toliko kot letos, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje V visokogorju je bila najvišja temperatura letošnjega junija izmerjena že 12. junija, na Kredarici se je ogrelo na 15,2 °C. V nižinskem svetu je bilo najtopleje 22. ali 23. junija. V Novem mestu je temperatura dosegla 35,0 °C, ponekod na Dolenjskem in Štajerskem je bila najvišja temperatura med 35 in 36 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura v letošnjem juniju 34,2 °C, najvišje junijska temperatura je bila v prestolnici dosežena leta 2003 (35,6 °C), vroče je bilo tudi leta 2006 (35,1 °C) in 2014 (35,0 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura junija v prestolnici vsako leto presegla 30 °C. Najhladneje je bilo 8. ali 9. junija. Na Kredarici se je ohladilo na -4,0 °C, v Ratečah se je temperatura spustila na 3,8 °C, v Lescah na 4,9 °C, v Kočevju so izmerili 5,7 °C. V Ljubljani je bila najnižja junijska temperatura 9,0 °C, kar je nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Junija 2003 se temperatura v prestolnici ni spustila pod 13,8 °C. Najhladneje je bilo v juniju 1962, ko so izmerili le 2,7 °C, v tem stoletju pa se je najbolj ohladilo junija 2006, in sicer na 3,8 °C. Na Letališču Portorož je bila najnižja temperatura v juniju 2017 11,3 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 30 20 E 15 m 35 ! 30 LJUBLJANA X/ O 25 20 -15 10 5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 dan 25 27 29 CELJE \ A A / \AA ^ r ^ Nk 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 dan 25 27 29 35 -i dan dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 10 5 15 10 o tO 5 (B o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan KREDARICA 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 dan 25 27 29 Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2017 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2017 -5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Posebej smo prikazali dnevni potek najvišje, povprečne in najnižje temperature na osmih izbranih merilnih postajah; na nekaterih merilnih mestih je prikazan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm. Junijska povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem; odstopanje od povprečne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja je presegalo običajno spremenljivost, saj je bil junij 2017 na večini merilnih postaj drugi najtoplejši, občutno toplejši kot letos je bil le izjemno topel junij 2003. Poletja v zadnjih 20-tih letih so v Sloveniji v povprečju za dobri 2 °C toplejša, kot so bila v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka junija 2017 povprečja 1981-2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, June 201 7 Povsod po državi je bilo opazno topleje kot v dolgoletnem povprečju, ki je bilo večinoma preseženo za 2 do 3 °C. V severni polovici Slovenije je prevladoval odklon med 2 in 2,5 °C, v južni polovici pa je prevladoval odklon med 2,5 in 3 °C. Za več kot 3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Beli krajini, manjšem delu Notranjske in zelo omejenem območju Krasa ter na Kredarici. Junij 2017 je bil na večini merilnih mest drugi najtoplejši, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Slika 9. Stabilno toplo vreme je bilo ugodno za številne športne prireditve, Ponova vas, 4. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Stable warm weather was favourable for sport events, Ponova vas, 4 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Padavine so bile junija razporejene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev, kjer je padlo več kot 300 mm, obilne pa so bile padavine tudi na Trnovski planoti. Na Krnu je padlo 326 mm, Vojskem 368 mm, Lokvah 308 mm, v Plavah 320 mm in na Kredarici 300 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. Tako se med kraje s skromnimi padavinami uvrščajo Obala, Bela krajina, 8 Agencija Republike Slovenije za okolje vzhodna in severovzhodna Slovenija. Ponekod so padavine komaj presegle 40 mm, v Kostanjevici padlo le 42 mm, v Smledniku pa 44 mm. 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 > 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 10. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 10. Precipitation in June and the mean value of the period 1981-2010 Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin junija 2017 Figure 11. Precipitation amount, June 2017 Prikazali smo tudi padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dve do tri petine dolgoletnega povprečja padavin je padlo v Beli krajini, na vzhodu in jugu Dolenjske ter na spodnjem Štajerskem. Na Lisci in v Smledniku je padlo le 37 % dolgoletnega povprečja, v Kostanjevici pa 36 %. V pasu iznad jugozahodne nad severovzhodno Slovenijo je padlo od 60 do 100 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Goriškem, Trnovski planoti, na severozahodu Slovenije, v Karavankah, manjšem delu osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjskih Alpah so dolgoletno povprečje padavin presegli, ponekod tudi za več kot dve petini. Za več kot 80 % so dolgoletno povprečje padavin presegli v Črni vasi (padlo je 181 % dolgoletnega povprečja) in v Plavah (188 %), za več kot polovico so dolgoletno povprečje presegli v Ratečah, na Krnu, Lokvah, v Morskem, Novi Gorici, Biljah, Opatjem selu, Lescah in Radegundi. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Višina padavin junija 2017 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 12. Precipitation amount in June 2017 compared with 1981-2010 normals Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Bizeljsko Sevno rŠomelj-Dobliče Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm junija 2017 in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in June 2017 and the 1981-2010 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 17, 13 takih dni je bilo v Kamniški Bistrici, veliko krajev na severu Slovenije je poročalo o 11 takih dnevih. Samo 3 taki dnevi so bili na Obali. Junija je v Ljubljani padlo 150 mm padavin, kar je 4 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 14. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, niso pa vključene v preglednico 2. Slika 16. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 16. Precipitation in June and the mean value of the period 1981-2010 350 300 ^_) E 250 cz 200 > CO "O 150 CO Q. CO 100 cz >cn > 50 LJUBLJANA Slika 15. Konec junija je minil v znamenju prijetnega vremena, Veliki Lipoglav, 30. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Weather was pleasant at the end of June, Veliki Lipoglav, 30 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) ill I I I. |,| | liiiniiiiiniiiiiimminiiiianm II 0 i m 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - junij 2017 Table 1. Monthly meteorological data - June 2017 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 211 97 13 Brnik 364 150 103 6 Zgornje Jezersko 876 252 146 11 Log pod Mangartom 648 218 121 11 Soča 487 254 120 11 Kobarid 240 279 133 11 Kneške Ravne 737 279 123 11 Nova vas 722 73 47 7 Sevno 545 92 65 8 Vučja Gomila 225 65 68 9 Ptuj 235 79 71 8 Mačkovci 275 86 77 11 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: NV - altitude (m) RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation Na sliki 17 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Junij 2017 je bil nadpovprečno sončen povsod v Sloveniji. Najmanjši presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na severovzhodu države, kjer odklon od dolgoletnega povprečja ni presegel 10 %. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. 30 % več sončnega vremena kot običajno je bilo v Lavrovcu in Šmarati, na Kredarici pa so dolgoletno povprečje presegli za 33 %. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja junija 2017 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 17. Bright sunshine dura-tion in June 2017 compared with 1981-2010normals Največ ur sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 323 ur. V Biljah je bilo 300 ur sončnega vremena. Za poletne mesece je značilno, da je v gorah manj sončnega vremena kot po nižinah, na Kredarici je sonce sijalo le 225 ur. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 cd 40 tO T3 ^20 0 MURSKA SOBOTA i ii' M, 16 12 8 tn -Q O O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan r 16 12 8 JS o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 dan 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan NOVO MESTO 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2017 4 0 4 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 400 n 300 200 iS 100 MURSKA SOBOTA 400 - 300 : 200 ><*> 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 PORTOROŽ 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration 400 300 3 O 200 > 0 100 0 LJUBLJANA Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 19812010 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 V Ljubljani je sonce sijalo 274 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, uro manj pa junija 1996 in 2013. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, kjer so jih našteli 9. Po 8 takih dni je bilo v Ratečah in na Bizeljskem, 7 v Črnomlju. Na Kredarici sta bila dva taka dneva, prav toliko tudi v Kočevju in Ljubljani. V prestolnici (slika 21) so tako zaostajali za dolgoletnim povprečjem za en dan. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici osem junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 2000 in 2002. V Mariboru je bil junija 2017 le en jasen dan. 0 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 0 LJUBLJANA - 20 15 -o 10 0 LJUBLJANA 1 II i i iJ ii T milim» r 1 ii1 i um1 ii Hi li 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 9 6 3 5 Slika 21. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 21. Number of clear days in June and the mean value of the period 1981-2010 Slika 22. Število oblačnih dni v juniju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 22. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1981-2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 10. 6 takih dni je bilo v Lescah in Mariboru. Na Obali je bil tak le en dan. V Ljubljani (slika 22) so bili 4 oblačni dnevi, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povprečja. Junija 2005 je bil le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici (6,1 desetin), po nižinah so oblaki v povprečju prekrivali od 3,7 do 5,8 desetin neba. Slika 23. Kopalna sezona se je na nekaterih jezerih začela zgodaj, Podpeško jezero, 2. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Bathing season started early on some lakes, 2 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - junij 2017 Table 2. Monthly meteorological data - June 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,0 2,1 25,5 12,7 32,9 22 4,9 8 0 19 10 248 111 5,5 6 6 226 168 11 7 0 0 0 0 Kredarica 2514 7,4 3,1 10,4 4,6 15,2 12 -4,0 8 2 0 348 225 133 6,1 10 2 300 147 17 14 14 14 120 1 754,3 8,0 Rateče-Planica 864 17,0 2,0 24,5 10,4 31,0 23 3,8 9 0 16 20 235 114 4,8 5 8 229 162 12 11 1 0 0 0 919,6 14,5 Bilje 55 22,4 2,3 29,0 15,6 34,3 24 8,9 8 300 123 195 166 9 8 Letališče Portorož 2 23,3 2,8 29,1 16,6 33,1 24 11,3 9 0 29 0 323 116 3,7 1 9 51 60 3 8 0 0 0 0 1013,9 17,6 Godnje 295 21,7 3,2 289 65 51 5 5 Postojna 533 19,3 2,5 26,1 12,2 30,7 22 6,7 9 0 22 0 287 129 4,6 3 6 104 76 6 9 4 0 0 0 Kočevje 468 18,8 2,3 27,1 12,6 33,1 23 5,7 9 0 22 0 5,4 4 2 130 93 9 6 5 0 0 0 Ljubljana 299 21,7 2,6 27,8 16,0 34,2 22 9,0 8 0 26 0 274 113 5,1 4 2 150 104 8 9 2 0 0 0 980,7 16,7 Bizeljsko 170 21,4 2,6 28,5 14,4 35,2 23 7,9 9 0 26 0 3,9 1 8 56 46 7 8 5 0 0 0 16,5 Novo mesto 220 21,4 2,7 28,2 14,8 35,0 23 8,4 9 0 25 0 270 117 5,2 3 3 65 50 9 10 3 0 0 0 990,7 17,3 Črnomelj 196 22,4 3,3 28,8 14,5 34,2 22 7,0 9 0 26 0 4,5 5 7 76 62 8 9 0 0 0 0 18,0 Celje 240 34,4 22 7,3 9 0 240 108 161 122 11 12 Maribor 275 21,5 2,5 27,6 15,7 35,9 23 9,6 8 0 23 0 278 118 5,8 6 1 66 54 11 9 0 0 0 0 Slovenj Gradec 444 19,4 2,5 25,4 12,6 33,1 22 6,6 9 0 235 106 114 76 10 11 Murska Sobota 187 20,9 2,2 34,1 22 7,6 9 0 270 110 103 99 9 6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi < 12 °C). n TD = £ (20 °C - TSi) če je TS( < 12 °C i=1 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - junij 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - June 2017 Postaja .dekada II dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 21,4 27,8 29,2 15,0 11,3 13,5 9,4 23,5 29,1 30,2 16,4 12,4 14,6 7,7 24,9 30,5 33,1 18,3 16,1 17,3 14,7 Bilje 20,4 27,5 30,7 13,7 8,9 23,3 29,7 30,8 15,7 12,3 23,5 29,8 34,3 17,4 14,0 Postojna 17,5 24,2 27,1 9,7 6,7 8,8 5,5 20,0 26,9 28,4 12,2 8,4 11,2 7,6 20,5 27,2 30,7 14,7 11,9 13,8 11,1 Kočevje 17,2 24,9 28,2 10,9 5,7 10,2 5,0 18,6 27,4 31,7 11,6 8,5 10,7 7,7 20,7 28,9 33,1 15,3 13,0 14,6 12,4 Rateče 14,6 21,6 26,2 8,6 3,8 6,2 0,4 18,2 26,6 29,5 10,0 6,5 7,8 4,6 18,1 25,3 31,0 12,7 11,2 10,6 9,6 Lesce 17,2 23,3 28,0 11,1 4,9 9,6 2,7 20,1 26,4 30,0 12,5 10,2 11,6 8,4 19,6 26,9 32,9 14,5 10,7 13,3 9,2 Slovenj Gradec 17,3 24,0 27,3 11,9 6,6 20,0 21,1 28,4 33,1 15,1 11,8 Brnik 17,7 24,3 27,9 11,5 6,5 20,6 27,2 30,6 12,6 9,1 20,8 28,4 32,8 15,1 10,8 Ljubljana 20,0 25,5 29,8 14,1 9,0 10,8 5,7 22,4 28,3 31,5 15,7 13,0 11,3 7,0 22,9 29,4 34,2 18,1 14,9 15,2 11,0 Novo mesto 19,1 25,8 29,7 12,9 8,4 11,4 6,4 21,7 28,1 32,5 14,2 11,2 12,1 9,2 23,3 30,7 35,0 17,2 15,1 15,5 13,1 Črnomelj 21,0 26,8 30,0 12,6 7,0 10,1 5,0 21,8 28,4 32,5 13,2 10,0 11,2 8,0 24,3 31,1 34,2 17,6 14,0 14,9 12,0 Bizeljsko 19,5 26,5 30,0 13,3 7,9 21,4 28,1 32,3 13,5 10,6 23,2 31,0 35,2 16,4 12,8 Celje 18,2 25,6 29,0 12,2 7,3 20,3 28,0 32,4 12,4 9,4 34,4 Starše 19,3 26,7 30,2 12,9 7,0 12,9 7,1 21,4 28,2 33,2 15,5 11,5 12,7 7,4 23,4 32,0 36,1 17,0 14,5 15,2 12,0 Maribor 19,1 25,0 29,8 13,9 9,6 12,8 8,2 22,2 27,4 31,9 15,5 12,8 13,8 10,7 23,1 30,3 35,9 17,5 15,2 15,6 13,6 Murska Sobota 19,0 25,6 29,2 13,1 7,6 20,8 27,1 31,4 13,8 10,5 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - junij 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - June 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2017 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 2,6 1 0,1 1 48,6 3 51,3 5 372 Bilje 58,8 4 1,5 1 128,0 4 Postojna 11,5 2 13,0 2 79,7 6 104,2 10 668 Kočevje 18,2 5 41,5 1 70,6 6 130,3 12 545 Rateče 74,9 6 0,6 2 153,4 7 228,9 15 672 Lesce 64,8 6 4,9 2 156,1 8 225,8 16 660 Slovenj Gradec 55,5 6 4,8 2 52,5 3 Brnik 48,6 5 0,9 2 100,2 5 149,7 12 532 Ljubljana 49,8 3 3,3 2 96,4 5 149,5 10 578 Sevno 31,4 3 23,1 1 37,8 5 92,3 9 347 Novo mesto 25,8 4 12,3 1 27,2 4 65,3 9 322 Črnomelj 12,7 2 40,7 1 22,7 5 76,1 8 436 Bizeljsko 31,3 4 0,6 1 23,7 6 55,6 11 294 Celje 89,4 6 3,5 1 67,7 4 Starše 23,9 6 7,8 2 55,6 5 87,3 13 285 Maribor 16,2 6 6,6 4 43,4 4 66,2 14 248 Murska Sobota 57,5 4 6,5 2 35,3 3 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2017 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2017 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2017 E E 800 600 fo 400 1 to C >w > 200 LJUBLJA VNA 1 .jan 1 .feb 1 .mar 1 .apr 1 .maj 1 .jun 0 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana 7.7 % I 0 m,'i N Maribor Portorož - letališče Slika 24. Vetrovne rože, junij 2017 Figure 24. Wind roses, June 2017 Novo mesto Kredarica 36* 4 S mis 5 I * i.SntfV 59 * 2.2 mis 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, ki sta skupaj pihala v 47 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 52 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 25 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 28 % terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 28 % vseh primerov, severo-zahodniku s sosednjima smerema pa 48 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 35 % vseh primerov, jugjugo-vzhodniku s sosednjima smerema pa 37 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, za-hodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 53 % primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 19 % vseh terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981-2010, junij 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981-2010, June 2017 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož 1,8 2,9 3,1 2,8 8 0 196 60 126 132 94 117 Bilje 130 159 93 126 Postojna 2,1 3,6 2,7 2,5 23 26 188 76 127 170 94 129 Kočevje 1,4 2,0 2,9 2,3 39 88 146 93 Rateče 0,7 3,5 2,1 2,0 189 1 307 162 94 158 94 114 Lesce 1,2 3,3 1,6 2,1 153 10 323 168 100 145 90 111 Slovenj Gradec 90 141 90 106 Brnik 0,9 3,0 2,1 2,3 99 2 209 103 Ljubljana 2,0 3,6 2,8 2,6 102 6 209 104 110 148 90 115 Novo mesto 1,3 3,2 3,5 2,7 56 28 63 50 97 140 105 113 Črnomelj 2,4 2,6 4,0 3,3 32 100 57 62 Bizeljsko 1,6 2,9 3,5 2,6 82 1 60 46 Celje 101 139 86 108 Starše 1,2 2,7 3,7 2,5 73 20 137 78 Maribor 0,9 3,4 3,2 2,5 44 16 95 54 107 153 98 118 Murska Sobota 104 135 93 110 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981-2010 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1981-2010 normals (%) - bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals (%) - thirds and month Prva tretjina junija je bila toplejša od dolgoletnega povprečja za 0,5 do 2,5 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, na Obali jih je bilo komaj za vzorec, v Ratečah pa je padlo 189 % dolgoletnega povprečja. Večina krajev je zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo na jugozahodu Slovenije opazno več kot običajno, na Goriškem so dolgoletno povprečje presegli za 30 %. Na severu države in v Novem mestu so za običajnim trajanjem sončnega vremena nekoliko zaostajali. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 25. Spravilo prve košnje, Koželjevec, 11. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Koželjevec, 11 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina toplejša kot običajno, odkloni so bili od 2,5 do 4,0 °C. Padavin ponekod sploh ni bilo, drugod jih je bilo večinoma malo, le v Beli krajini so dosegli dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, presežek je bil na Obali le tretjina dolgoletnega povprečja, v Postojni pa je dosegel kar 70 %. Tudi zadnja tretjina meseca je bila opazno toplejša kot običajno, odkloni so bili od 2 do 4 °C. Padavine so bile tudi v zadnji tretjini junija zelo neenakomerne. V delu Gorenjske so presegli trikratno količino dolgoletnega povprečja, v Beli krajini, delu Dolenjske in spodnje Štajerske pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Z izjemo Novega mesta, kjer so nekoliko presegli dolgoletno povprečje, je sonce sijalo manj časa kot običajno, večinoma primanjkljaj ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. 500 400 -300 1956 1962 1968 1974 1980 1E 1992 1998 2004 2010 2016 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Slika 26. Največja višina snega in število dni s snežno odejo v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth and number of days with snow cover in June 0 Na Kredarici je bila 1. j unij a snežna odej a debela 120 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečj a. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). 21 Agencija Republike Slovenije za okolje 150 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2017 Figure 27. Daily snow depth in June 2017 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2017 najvišja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in snežna odeja je vztrajala le 14 dni, nato pa so bila tla kopna. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Na Kredarici so junija poročali o 14 dnevih z nevihto ali grmenjem, v Ratečah jih je bilo 11, v Novem mestu 10, v Ljubljani, Postojni, Beli krajini in delu Štajerske so jih našteli 9. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 28. Number of days with thunderstorms in June 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Med prikazanimi postajami so dolgoletno povprečje dni z grmenjem ali nevihto presegli v Ratečah. V Ljubljani in Novem mestu pa so dolgoletno povprečje izenačili. Dneve od 21. do 29. junija so zaznamovala številna neurja s točo, nalivi in viharnimi sunki vetra, najbolj izrazito pa je bilo dogajanje zadnja dva dni tega obdobja. Ker je velika večina padavin v tem obdobju padla ob nevihtah, so bile padavine izrazito neenakomerno porazdeljene. V večjem delu države je v omenjenih devetih dnevih padlo od 40 do 150 mm padavin, v Beli krajini in Novomeški kotlini pa le okoli 20 mm. Podrobnejši podatki o junijskih neurjih so zbrani v poročilu na spletu Agencije RS za okolje na naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_21-2 9jun2 017.pdf. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 29. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1981 — 2010 Figure 29. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1981-2010 15 10 c T3 > 0 >w 5 0 LJUBLJANA 1II _____ yj i i 1 ii i mi MM" III 1 T'11 M ffl 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z opaženo meglo, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po 5 dni z meglo so imeli v Kočevju in na Bizeljskem, 4 v Postojni, 3 v Novem mestu; drugod so meglo opazili v največ dveh dnevih, večinoma pa je ni bilo. Slika 30. Ribniki naredijo poletno vročino znosnejšo tudi v mestih, Maribor, 18. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Water bodies make summer heat in cities less oppressive, 18 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 6. junija je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 974,6 mb, nato se je zračni tlak dvignil na 986,5 mb 8. junija. Najvišji je bil zračni tlak 19. junija z 987,2 mb, najnižje pa se je spustil proti koncu meseca, 29. junija je bilo dnevno povprečje le 969,1 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vlage je bilo v zraku 8. junija, ko je bilo dnevno povprečje 11,0 mb. Največ vlage je bilo v zraku 24. junija, ko je delni tlak vodne pare znašal 23,5 mb. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2017 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2017 Slika 32. Mladič lesne sove posnet pod Raduho (foto: Aljoša Beloševič) Figure 32. A young owl (Photo: Aljoša Beloševič) SUMMARY June was warmer than the long-term average, in most places the second warmest ever, only in June 2003 it was warmer. The long-term average was mostly exceeded by 2 to 3 °C. In the northern part of Slovenia, the anomaly was between 2 and 2.5 °C, and in the southern half it ranged between 2.5 and 3 °C. More than 3 °C warmer than in the long-term average was in Bela krajina, a smaller part of Notranjska and on Kredarica. In June Slovenia experienced the first heat wave of the summer 2017. The precipitation was distributed very unevenly, the most abundant was in the part of the Julian Alps and the Trnovska planota, where more than 300 mm fell. Towards the south and east, the amount of 24 Agencija Republike Slovenije za okolje precipitation was decreasing. The modest precipitation was on the Coast, Bela Krajina, eastern and northeastern Slovenia. In some places precipitation barely exceeded 40 mm. Two to three-fifths of the normals fell in Bela krajina, in the east and south of Dolenjska and in the southwest of Štajerska. In the area extending from southwest to northeast of Slovenia 60 to 100 % of the normlas fell. In the Goriška region, the Trnovo plateau, in the northwestern part of Slovenia, in Karavanke, in a small part of central Slovenia and the Kamniško-Savinjske Alpe, the normals were exceeded, and in some cases by more than two-fifths. In some places the anomaly reached 80 %. In the period from 21 to 29 June several severe thunderstorms caused damage. More information are available on the web site http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_21-2 9jun2 017.pdf . June 2017 was sunnier that on average in the reference period. In the northeast of the country the anomaly was up to 10 %. Most of Slovenia was 10 to 30 % sunnier than usual. 30 % more sunny weather than usual was in Lavrovec and Šmarata, on Kredarica the anomaly was 33 %. The deepest snow cover (120 cm) on Kredarica was observed on 1 June; in June snow cover on Kredarica was reported to persist 14 days. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature < 0 °C SX - number of days with max. air temperature > 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation > 1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a. m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 25 Razvoj vremena v juniju 2017 Weather development in June 2017 Janez Markošek 1.-3. junij Delno jasno, predvsem popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, ki pa je zadnji dan slabelo. V višinah se je v naši bližini zadrževalo manjše jedro hladnega zraka. Ozračje je bilo nestabilno. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan so rasli kopasti oblaki in predvsem popoldne in zvečer so bile v notranjosti Slovenije krajevne plohe in nevihte. Zadnji dan obdobja so se začele pojavljati že dopoldne. Predvsem drugi dan so nekatere nevihte spremljali tudi močni nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 4. junij Delno jasno, popoldne naraščajoča oblačnost in zvečer na severu krajevne padavine, nevihte Nad srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta se je prek Alp ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala proti vzhodu in oplazila tudi naše kraje. Sprva je prevladovalo pretežno jasno vreme, popoldne in zvečer pa se je od severa in zahoda oblačnost povečala in zvečer so bile v severni Sloveniji krajevne padavine, deloma nevihte. Pihal je jugozahodni veter, zvečer je ponekod zapihal severnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 5.-7. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je od severozahoda do Alp in severnega Jadrana segala dolina s hladnim zrakom (slike 1-3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, prvi dan le v zahodni in ponekod v severni Sloveniji. Drugi dan je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo, zadnji dan zvečer pa je po prehodu hladne fronte zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem zmerna burja. Zadnji dan se je tudi ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19, na Primorskem do 25 °C. 8.-9. junij Pretežno jasno, prvi dan občasno zmerno oblačno in zjutraj ponekod megleno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan občasno ponekod zmerno oblačno in zjutraj po nekaterih nižinah megleno. Burja na Primorskem je prvi dan dopoldne ponehala, drugi dan pa je zapihal južni do jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 28 °C. 10. junij Delno jasno, zjutraj in dopoldne na severovzhodu krajevne plohe, popoldne na zahodu, vzhodnik Prek Alp se je zjutraj pomikala vremenska motnja in oplazila tudi Slovenijo. Za njo se je nad Alpami okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne v severovzhodni Sloveniji pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Popoldne so posamezne 26 Agencija Republike Slovenije za okolje plohe nastale v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal je veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 11. junij Pretežno jasno, piha vzhodnik V območju visokega zračnega tlaka je v višinah od severa pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. 12.-13. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer na vzhodu krajevne nevihte, vroče Nad južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval veter zahodnih smeri, pritekal je precej topel zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan zvečer se je pas neviht iznad Avstrije pomikal prek severovzhodne Slovenije, drugi dan pa so se popoldne in zvečer pojavljale krajevne plohe in nevihte v severnih in vzhodnih krajih in se ponekod nadaljevale tudi v noč. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 14. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte V šibkem območju visokega zračnega tlaka je bilo ozračje nad nami nestabilno (slike 4-6). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem do 29 °C. 15. junij Pretežno jasno, popoldne ponekod spremenljivo oblačno V šibkem območju visokega zračnega tlaka je od severozahoda pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod spremenljivo oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 16. junij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki je ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila tudi naše kraje (slike 7-9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 17. junij Na vzhodu spremenljivo s popoldanskimi plohami, drugod več jasnine popoldne, vetrovno Prek srednje Evrope se je proti jugovzhodu pomikalo višinsko jedro hladnega zraka, ki je oplazilo tudi naše kraje. V vzhodni Sloveniji je bilo spremenljivo oblačno, popoldne so bile posamezne plohe. Drugod je bilo sprva zmerno oblačno, popoldne se je jasnilo. Pihal je veter severnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 18.-19. junij Pretežno jasno, prvi dan na vzhodu občasno zmerno oblačno, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Prvi dan je še pihal veter severnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki je drugi dan dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 20. junij Pretežno jasno, pozno zvečer na severu in severozahodu krajevne nevihte, ponekod jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka se je proti večeru zaradi visokih temperatur ozračje labiliziralo. Pretežno jasno je bilo, pozno zvečer so bile v severni in severozahodni Sloveniji krajevne vročinske nevihte. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34 °C. 21. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, vroče Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je segala do vzhodnih Alp in labilizirala ozračje tudi pri nas. Zjutraj se je pas ploh pomikal od Koroške proti Posavju, čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Povečini brez njih je bilo v jugozahodni Sloveniji. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34 °C. 22. junij Pretežno jasno, ponoči na severozahodu plohe in nevihte, južni do zahodni veter Nad južno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje pritekal zelo topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponekod je pihal južni do zahodni veter. V severozahodni Sloveniji so bile v noči na 23. junij krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34 °C. 23.-24. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo s krajevnimi nevihtami, jugozahodnik, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka je bilo ozračje nad nami nestabilno. V višinah je pihal veter zahodnih smeri (slike 10-12). Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal je jugozahodni veter. Vroče je bilo, prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 36 °C. 25. junij Prehod hladne fronte, spremenljivo do pretežno oblačno z nevihtami, osvežitev Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je dopoldne in sredi dneva prešla Slovenijo. Popoldne in zvečer nas je prešla še višinska dolina s hladnim zrakom (slike 13-15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Zjutraj so bile nevihte v severovzhodni Slovenji, en pas z nevihtami se je od zahoda proti vzhodu pomikal prek Slovenije dopoldne, naslednji z višinsko dolino popoldne in zvečer. Osvežilo se je. Najmanj dežja je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 °C na severozahodu do 31 °C ob morju in v Beli krajini. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 26. junij Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 27. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in na zahodu posamezne nevihte, jugozahodnik Nad zahodno in delom srednje Evrope se je poglobilo ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, deloma plohami, na zahodu so bile tudi posamezne nevihte. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31 °C. 28. junij Na vzhodu večji del dneva pretežno jasno, drugod nevihte s krajevnimi neurji Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 16-18). V vzhodni Sloveniji je bilo večji del dneva še sončno in vroče. Drugod je bilo spremenljivo oblačno, dopoldne so bile že prve krajevne plohe in nevihte. Popoldne, zvečer in v prvi polovici noči je bilo neviht vse več, nekatere so spremljala krajevna neurja z nalivi in okrepljenim vetrom. Najvišje dnevne temperature so bile v vzhodni Sloveniji malo nad 30 °C, drugod od 22 do 29 °C. 29. junij Sprva pretežno oblačno s plohami in nevihtami, popoldne več jasnine, okrepljen jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Nad nami je še vedno pihal močan jugozahodni veter. Zjutraj in dopoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki so se sredi dneva in popoldne pojavljale le v severozahodni Sloveniji. Popoldne je bilo v vzhodni polovici Slovenije povečini sončno. Pihal je okrepljen jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, ob morju do 28 °C. Podrobneje o vremenskih ujmah med 21. in 29. junijem tudi na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_21-29jun2017.pdf 30. junij Sprva pretežno jasno, dopoldne od juga pooblačitve in padavine, posamezne nevihte, jugozahodnik Nad južno Skandinavijo in severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je nad nami še pihal jugozahodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, dopoldne je oblačnost od jugozahoda naraščala. Najprej je začelo deževati v jugovzhodni Sloveniji, pozneje tudi drugod. Vmes so bile posamezne nevihte. Povečini suho je bilo v severovzhodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 6. 2017 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on 6 June 2017 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 6. 6. 2017 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 6. 2017 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 6 June 2017 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 6 June 2017 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 6. 2017 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on 14 June 2017 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 14. 6. 2017 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 14 June 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 23. 6. 2017 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 23 June 2017 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 6. 2017 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on 16 June 2017 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 16. 6. 2017 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 6. 2017 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 16 June 2017 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 16 June 2017 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 6. 2017 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on 23 June 2017 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 23. 6. 2017 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 23 June 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 23. 6. 2017 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 23 June 2017 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 6. 2017 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on 25 June 2017 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 6. 2017 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on 28 June 2017 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 25. 6. 2017 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 June 2017 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28. 6. 2017 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 June 2017 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 6. 2017 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 June 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 23. 6. 2017 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 23 June 2017 at 12 GMT 32 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2017 Climate in the World and Europe in June 2017 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juniju 2017 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus -storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature junija 2017 od povprečja obdobja 1981-2010, vir: Copernicus, ECMWF, ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for June 2017 relative to the June average for the period 1981-2010. Source: Copernicus, ECMWF, ERA-Interim O 4 2 C 0 -2-4- || 1 I'I INFI i Iii I I _g -1---!---!-j-,-!---!-,-r 1980 1985 1990 -¡—i—¡—i—j—i—i-1-i—i—j—i-,—i-\—i—i—,-r 1995 2000 2005 2010 2015 G IWPLEM0ÍTED Si opermcus w ECMWF I/"""TV. Cfinut* 1 JJ o»jjqp i Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981-2010, junijski odkloni so obarvani temneje, vir: Copernicus, ECMWF, ERA-Interim. Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, from January 1979 to June 2017. The darker coloured bars denote the June values. Source: Copernicus, ECMWF, ERA-Interim Junij 2017 je bil toplejši od povprečja obdobja 1981-2010 nad južno, zahodno in srednjo Evropo, največji odklon je bil nad Iberskim polotokom, na Portugalskem so pustošili požari v naravnem okolju. Na severovzhodu celine je povprečna junijska temperatura močno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Velika razlika med jugozahodom in severovzhodom Evrope se je kazala že aprila in maja. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Tudi v Maroku, na severu Alžirije, v Sibiriji, delih Bližnjega vzhoda in na jugozahodu ZDA je bilo občutno topleje kot v dolgoletnem povprečju. Nadpovprečno visoka je bila temperatura nad delom morja okoli Antarktike, kjer je bila površina morskega ledu neobičajno skromna. Večina Južne Amerike in Afrike je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju meseca junija. Znatno je povprečna junijska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem na vzhodu Antarktike. Tudi ponekod drugod so bila območja z negativnim odklonom povprečne junijske temperature. Površina oceanov je bila večinoma toplejša kot običajno, deli severnega Atlantika, severnega Tihega oceana in Južnega ocena so bili hladnejši kot običajno. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, Copernicus, ERA-Interim. Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, based on monthly values from January 1979 to June 2017. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2016. Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service. Junij 2017 je bil na svetovni ravni: • 0,38 °C toplejši od junijskega povprečja obdobja 1981-2010; • drugi najtoplejši v nizu podatkov, le za spoznanje toplejši od junija 2015; • 0,06 °C hladnejši od junija 2016. 34 Smernice za reševanje podnebnih podatkov Guidelines on Climate Data Rescue Mateja Nadbath Svetovna meteorološka organizacija (SMO) je leta 2016 izdala dokument Smernice najboljših praks za reševanje podnebnih podatkov1 (v nadaljevanju Smernice). To je posodobljena izdaja dokumenta2, ki je bil izdan leta 2004. Guidelines on Best Practices for Climate Data Rescue I I i! WORLD METEOROLOGICAL ORGANIZATION WWO-fc 1TR? Na mednarodnem sestanku na temo reševanja podnebnih podatkov septembra 2001 v Ženevi, so strokovnjaki SMO oblikovali definicijo: reševanje podnebnih podatkov pomeni organizacijo, shranjevanje in varovanje podatkov pred propadanjem medija na katerem so zapisani ter digitalizacijo3 sprotnih in zgodovinskih podatkov v obliko, ki omogoča enostaven dostop. Projektu reševanja podnebnih podatkov so med vsemi SMO projekti pripisali visoko prioriteto, zavedajoč se izrednega pomena dostopnosti podatkov za prihodnje generacije znanstvenikov in ostalih uporabnikov podatkov. Dolgi nizi podnebnih podatkov so pomembni za spoznavanje podnebja in njegove spremembe, pripravo podnebnih projekcij, pri prilagajanju na podnebne spremembe v gospodarstvu, prometu, ... Nizi podnebnih podatkov po svetu so digitalizirani nekako do 40-ih let 20. stoletja. V mnogih državah so digitalizirani podatki za krajše obdobje. Zaradi dejstva, da so meteorološke meritve potekale v 19. in celo v 18. stoletju, je veliko podnebnih podatkov še v papirnem arhivu; papir in črnilo pa s časom Slika 1. Naslovnica publikacije pr°padata. Figure 1. Front page of the publication Digitalizacija obsežnega arhiva podnebnih podatkov je zamudna, terja veliko časa, znanja, številno osebje in finančna sredstva. To vse so razlogi, da reševanje podnebnih podatkov poteka sila počasi. Smernice so namenjene državnim meteorološkim službam in ostalim tako javnim kot privatnim ustanovam, ki uporabljajo in hranijo podnebne podatke. Opozarjajo, da bi proces reševanja podatkov 1 Guidelines on Best Practice for Climate Data Rescue, WMO-No. 1182, 2016 edition, https://public.wmo.int/en/resources/library/guidelines-best-practices-climate-data-rescue 2 Guidelines on Climate Data Rescue, WMO/TD-No. 1210, WCDMP-No.55, 2004, World Meteorological Organization, https : / /library. wmo . int/pmb_ged/wmo-td_1210_en . pdf 3 Digitalizacija je v Smernicah opredeljena kot prepisovanje podatkov ali optično prepoznavanje znakov, v digitalno obliko, shranjeno kot številka, ki jo računalnik prepozna. Nanaša se na grafične (pluviografe, heliografe, termografe...) in na alfanumerične zapise. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje moral steči že pred leti in da je sedaj skrajni čas, saj se z vsakim letom možnost propadanja materiala in posledično izgube podatkov veča. Pri reševanju podatkov je potrebno začeti s podatki, ki so najbolj izpostavljeni propadanju. Smernice so tehnični dokument, ki pregledno povzema postopke ter njihov pomen za reševanje podnebnih podatkov, dopolnjene z nazornimi primeri dobrih praks in posodobitvami, vezanimi na tehnološki napredek naprav za digitalizacijo in shranjevanje dokumentov/podatkov. Lahko jih strnemo v sedem glavnih točk: 1. Arhiviranj e papirnega, mikrofilmskega gradiva a. Iskanje in popis zgodovinskih podnebnih podatkov in metapodatkov b. Razvrščanje, čiščenje in skladiščenje gradiva na papirju in mikrofilmu/mikrofichu v varne prostore, s primerno temperaturo in zračno vlago, v označene škatle, police, predalnike c. Oblikovanje elektronskega seznama papirnega in mikrofilmskega gradiva, ki vsebuje ime postaje, leto, mesec, vrsto medija, obliko podatka in lokacijo hranjenja 2. Priprava načrta za digitalno slikanje4 in digitalizacijo 3. Določitev potreb za podnebni podatkovni sistem/bazo, osebje, prostor (primerne pisarne) in digitalno slikanje ter digitalizacijo (naprave za digitalno slikanje, računalniki za vnos in obdelavo podatkov) 4. Pridobitev potrebne opreme in osebja (nakup, nova zaposlitev) 5. Digitalno slikanje izvornega - papirnega gradiva a. Digitalno slikanje dokumenta, sprotno preverjanje berljivosti slike, poimenovanje slike, preverjanje, da je slikano celotno gradivo b. Oblikovanje elektronskega seznama za digitalno slikanje: to je dokumentov, ki so že digitalno slikani, z imenom dokumenta, številom strani, imenom datoteke... in podatkom, če so preverjeni (da so slikane vse strani, da so berljive) ter seznamom za nadaljnje digitalno slikanje; seznam naj bo organiziran po postaji, letu, mesecu in vrsti podatkov c. Končno preverjanje slikanega gradiva in shranjevanje v bazo podatkov, na CD/DVD; hramba kopij na različnih lokacijah d. Dokumentiranje procesa digitalnega slikanja, načina poimenovanja datotek, kontrole, hrambe... e. Gradivo na papirju, mikrofilmu/mikrofichu po digitalnem slikanju shranimo v arhiv 6. Digitalizacija podatkov a. Oblikovanje elektronskega seznama za digitaliziranje: že pretipkani in kontrolirani podatki ter seznam za nadaljnje digitaliziranje; seznam naj bo organiziran po postaji, letu, mesecu in vrsti podatkov b. Določitev podatkov, ki imajo prednost pri digitalizaciji. c. Pregled obstoječega procesa digitalizacije in kontrole podatkov z zornega kota posodobitve obojega d. Za zmanjševanje napak pri digitalizaciji prepisujemo podatke v izvorni obliki (denimo v izvornih enotah), uporabljamo vnosni obrazec, isti dokument lahko prepisuje več zaposlenih, izvajamo postopek kontrole digitaliziranih podatkov... e. Stalno pregledovanje postopka digitalizacije v času izvajanja in določitev morebitnih izboljšav procesa f. Sprotno posodabljanje elektronskega seznama za digitaliziranje g. Dnevna izdelava kopij digitaliziranih podatkov 4 Digitalno slikanje dokumentov, v Smernicah je uporabljen ang. izraz imaging, pomeni slikanje dokumenta z digitalnim fotoaparatom ali z optičnim bralnikom (skenerjem). 36 Agencija Republike Slovenije za okolje 7. Arhiviranje podatkov na digitalnem nosilcu podatkov a. Navzkrižno preverjanje elektronskih seznamov za zagotovilo, da smo digitalizirali vse podatke: seznam papirnega gradiva primerjamo s seznamom za digitalno slikanje in sznamom za digitaliziranje b. Zapis podatkov na trdi disk in/ali CD/DVD c. Hramba kopij digitalno slikanih dokumentov in digitalnih podatkov na različnih krajih d. Tudi digitalni nosilci zapisov propadajo, se razmagnetijo, obrabijo, zastarijo, se okvarijo, jih ogrozijo računalniški virusi..., zato je nujno potrebno aktivno spremljanje stalnega razvoja računalniške tehnologije in sprotno prenašanje digitalnih dokumentov in podatkov na najnovejše in uveljavljene različice. Dodatne tehnološke informacije, ilustracije in fotografije so objavljene na spletni strani International Data Rescue, I-DARE5 (Mednarodni portal za reševanje podnebnih podatkov). Portal je bil ustanovljen z namenom, da na enem mestu zbere vse metode in tehnologije za reševanje podatkov, da je prostor za izmenjavo izkušenj ter predstavitev vseh tovrstnih aktivnosti, ki potekajo na različnih koncih sveta. Tudi Slovenija je udeležena v procesu reševanja podnebnih podatkov. Sistematično je ARSO k temu pristopila v mednarodnem projektu INTERREG FORALPS 2005-20086, namenjenemu za izboljšanje vedenja o hidroloških in meteoroloških procesih v Alpah. Od leta 2008 je ARSO članica pobude WMO MEDARE7 (Mediteranean Data REscue - Reševanje podnebnih podatkov v Sredozemlju) in EUMETNET DaRe8 (EUMETNET European meteorological services network, Reševanje podnebnih podatkov pod okriljem Evropske mreže meteoroloških služb). Slednja pobuda je predstavljena tudi na I-DARE portalu. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) hranimo obsežen arhiv podnebnih podatkov in metapodatkov, papirno gradivo je shranjeno v arhivu na sedežu ARSO in v Arhivu RS. Za papirni arhiv imamo elektronski seznam gradiva, ki je bil narejen že pred aktivnostmi reševanja podatkov. Sredi 80-ih let je bil narejen popis zgodovine meteoroloških meritev po postajah9, ki je bil sredi 90-ih let digitaliziran. Oba seznama sta bila izhodišče za oblikovanje tretjega, to je seznama manjkajočega arhivskega gradiva podnebnih podatkov. Podnebne podatke na ARSO sproti digitaliziramo in kontroliramo, ne pa tudi digitalno slikamo. Tako je celoten arhiv podnebnih podatkov in velika večina metapodatkov za obdobje 1961-2017 digitalizirana. Podnebni podatki za omenjeno obdobje so dostopni tudi v spletnem arhivu vremenskega portala Agencije RS za okolje10. Podnebni podatki pred letom 1961 so delno digitalizirani, izbrane postaje imajo digitaliziran celoten niz podnebnih podatkov. Imamo oblikovan seznam podatkov, ki imajo prednost pri digitalizaciji. Digitalizacija podnebnih podatkov na ARSO poteka počasi iz razlogov, ki so bili 5 https://www.idare-portal.org/ 6 FORALPS, Meteo-Hydrological Forecast and Observations for improved water Resource management in the Alps. INTERREG IIIB Alpine space Programme Project. http: //www.ing.unitn.it/~foralps/ Dolinar, M., Nadbath, M., Vičar, Z., Vertačnik, G., Pavčič, B. (2008). Podnebni podatki v Sloveniji skozi zgodovino. ARSO. Ljubljana. http://www.ing.unitn.it/~foralps/Brochure/FORALPS%2 0brosura%2 0SLO.pdf 7 http://www.omm.urv.cat/MEDARE/ 8 https://www.zamg.ac.at/dare/links 9 Povše, M. (1984). Seznam krajev z vremenskimi postajami v SR Sloveniji in s kronološkim pregledom dosedanjih meteoroloških opazovanj do leta 1984. Ljubljana: Hidrometeorološki zavod SRS. Neobjavljeno delo. 10 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 37 Agencija Republike Slovenije za okolje izpostavljeni v Smernicah, to je pomanjkanje kadra in financ. V obdobju od kar smo člani mednarodnih pobud za reševanje podnebnih podatkov, nismo uspeli bistveno pospešiti procesa digitalizacije. Sodelovanje v mednarodnih pobudah za reševanje podnebnih podatkov je med drugim tudi priložnost, da na ARSO poiščemo manjkajoče arhivsko gradivo za obdobje pred letom 1945. Zaradi zgodovinskih okoliščin pred letom 1945 predpostavljamo, da je manjkajoče arhivsko gradivo v tujih arhivih. Za leta pred 1918 nimamo arhivskega gradiva s postaj z območja Istre in porečja Soče ter Reke, Prekmurja in porečja Drave. Za leta od 1918 do 1945 pa manjka vse gradivo s postaj, ki so tedaj pripadale Kraljevini Italiji (Primorska). Pripravili smo seznam postaj z manjkajočim arhivskim gradivom. Seznam postaj vsebuje poleg slovenskega poimenovanja postaje tudi tuje ime (nemško, italijansko, madžarsko), geografske koordinate in nadmorsko višino, obdobje delovanja in obdobje za katero manjka gradivo. Seznam manjkajočega arhivskega gradiva smo objavili na spletni strani EUMETNET DaRe. Zaradi opozorila ARSO na tovrstno problematiko, je bil leta 2015 dan poziv vsem evropskim meteorološkim službam, da pregledajo svoje arhive in morebitno najdeno gradivo predajo državi kateri pripada. Maja 2017 smo od avstrijskih kolegov s Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik - ZAMG prejeli digitalne slike meteoroloških dnevnikov s štirih postaj: Celje, Cven, Maribor in Ptuj. Za vse postaje so bili digitalno slikani dnevniki, ki jih do sedaj nismo imeli v našem arhivu. Za postajo Celje so digitalno slikani dokumenti za leta 1859, 1861-1869, 1883-1884, za postajo Cven so dokumenti za leta 18961918, za Maribor za leta 1864-1866, 1876-1918 in za Ptuj za leta 1864-1887. Avstrijski kolegi so po pregledu svojega arhiva ugotovili, da imajo še arhivsko gradivo za slovenske meteorološke postaje kot tudi za nekatere druge države, ki so bile v zgodovini del Avstro-Ogrske. Slika 2. Izsek iz meteorološkega dnevnika postaje Cven za junij 1896, takrat je bil opazovalec nadučitelj Thomas Pušenjak; digitalno sliko smo prejeli od avstrijskih kolegov s ZAMG-a maja 2017, (arhiv ARSO) Figure 2. Cutting of meteorological logbook for June 1896 from Cven, ARSO has received the digital image of it from Austrian colleagues - ZAMG in May 2017 (archive ARSO) Italijanski kolegi z ISPRA Instituto Superior per la Protezione e la Ricerca Ambientale - Dipartimento Tutela Acque Interne e Marine so nam posredovali spletni naslov za arhiv, kjer so dostopne digitalne slike meteoroloških letopisov Annali Idrografici, Annali Idrologici, Bollettino Annuale in Bollettino Mensile iz obdobja 1919-1945 (glej v nadaljevanju); v našem papirnem arhivu nimamo vseh letnikov. Od madžarskih kolegov iz Orszagos Meteorologiai Szolgalat pa smo dobili digitalne slike meteoroloških letopisov EVKONYVEI, Hivatalos kiadvany, Budapest: A M. KIR. Foldmivelesugyi Ministerium 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Fennhatosaga Alatt Allo, M. KIR. Orszagos, Meteoroloigai es földmagnessegi intezet za leti 1907 in 1908, ki sta manjkala v našem arhivu. Dokumentov, mesečnih poročil in klimatoloških ter sinoptičnih dnevnikov, ki jih hranimo v arhivu na ARSO in v Arhivu RS, še nismo digitalno slikali. Digitalno slikani so dokumenti kot so stare skice, fotografije, seznami in kartoteke postaj, stara navodila za opazovanje, stare merske enote... to so metapodatki. Digitalno slikamo tudi vsak dokument, ki ga najdemo in ga do sedaj nismo imeli v arhivu. Tako smo leta 2007 v Narodni in univerzitetni knjižnici digitalno slikali izvode časopisa Laibacher Zeitung iz let 1860 in 1861, v katerih so objavljeni opazovani meteorološki podatki za Ljubljano. Istega leta smo digitalno slikali Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus za leti 1889 in 1899 na Osrednji humanistični knjižnici Filozofske fakultete, Oddelku za geografijo. Na spletu smo našli še mnoge digitalne slike dokumentov s podnebnimi podatki in metapodatki. Viri teh dokumentov so spletne strani Digitalne knjižnice Slovenije11, Google Books12, The Data rescue initiative for southern Alps13, ISPRA Instituto Superior per la Protezione e la Ricerca Ambientale - Dipartimento Tutela Acque Interne e Marine14, Oberösterreiches Landesmuseum15, Münchener DigitalisierungsZentrum16, Österreichische Nationalbibliothek, ALEX Historische Rechts-und Gesetzestexte Online17. S spleta smo shranili digitalne slike naslednjih publikacij: • Annali Idrografici, 1925. Roma: Ministero dei Lavori publici, Servizio idrografico, Ufficio Idrografico del magistrato alle acque, Venezia. • Annali Idrologici, 1926-1945. Roma: Ministero dei Lavori publici, Servizio idrografico, Ufficio Idrografico del magistrato alle acque, Venezia. • Bollettino Annuale,1923-1924. Roma: Venezia: Ministero dei Lavori publici, Servizio idrografico, Ufficio Idrografico del magistrato alle acque, Venezia • Bollettino Mensile, (za leta 1919-1945). Roma: Venezia: Ministero dei Lavori publici, Servizio idrografico, Ufficio Idrografico del magistrato alle acque, Venezia • Burkhardt, A., O., 1857, Übersichten der Witterung im Jahre 1857, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Cl. XXIV. Bd. II. Hft., Wien • Burkhardt, A., O., 1858, Übersichten der Witterung im Jahre 1858, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Cl. XXXIII. Bd. Nr. 25., Wien • Frank, F., A., 1820, Meteorologische Beobachtung während der Großen Sonnenfinsternis am 7. September 1820. von Professor Frank, Illyrisches Blatt 15.September 1820, Nro. 37 • Gavazzi, A., 1925, O meteoroloških postajah v Sloveniji, Geografski vestnik, št. 1 • Gesetz womit eine Neue Mass-und Gewichtsordnung festgestellt wird vom 23. Juli 1871, Artikel IV Reichsgesetzblatt 16, 2. März 1872, Reichsgesetzblatt Jahrgang 1872, Str. 29 • Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus Jahrgang (za leta 18481856, 1864-1871, 1892) Herausgegeben durch die Kaiserliche Akademie der Wissenschaften, Wien 11 dLib, https : //www.dlib. si/ 12 https://books.google.com/ 13 https://before1921.wordpress.com/sources/ 14 http://www.acq.isprambiente.it/annalipdf/ 15 http://www.landesmuseum.at/ 16 https://www.digitale-sammlungen.de/ 17 http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=1872&page=63&size=4 5 39 Agencija Republike Slovenije za okolje • Kreil, C., 1850, Entwurf eines meteorologischen Beobachtungs-Systems für die österreichische Monarchie, mit 15 Tafeln, Nebst einem Anhange enthaltend die Beschreibung der an der k. k. Sternwarte zu Prag aufgestellten Autographen - Instrumente: Windfahne, Winddruckmesser, Regen und Schneemesser, mit 2 Tafeln • Kreil, K., Dritter Bericht über die k.k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Aus dem Decemberhefte des Jahrganges 1852 der Sitzungsberichte der mathem.-naturw. Classe der kais. Akademie der Wissenschaften • Kreil, K., Erster Bericht über die k.k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Aus dem März-Hefte des Jahrganges 1852 der Sitzungsberichte der math.-naturw. Classe der kais. Akademie der Wissenschaften • Kreil, K., Zweiter Bericht über die k.k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Aus dem Octoberhefte des Jahrganges 1852 der Sitzungsberichte der mathem.-naturw. Classe der kais. Akademie der Wissenschaften • Laibacher Zeitung 1818-1850, 1857-1862 • Laurent, C., 1861, Übersichten der Witterung in Österreich und einigen auswärtigen Stationen im Jahre 1859, Wien 1861, Aus der Kaiserlich-Königlichen Hof- und Staatsdruckerei • Lippich, F., V., 1834,Topographie der k. k. Provinzial-hauptstadt Laibach in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung u. Biostatik, Laibach 1834, gedruckt bei Joseph Blasnik18 • Reya, O., 1939, Vremenska služba v Sloveniji, Kronika slovenskih mest, letnik 6, št. 3 • Übersichten der Witterung in Österreich und einigen auswärtigen Stationen im Jahre 1861, Zusammengestellt an der k.k. Cental-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Wien, 1863, aus der Kaiserlich-Königlichen Hof- und Staatsdruckerei • Übersichten der Witterung in Österreich und einigen auswärtigen Stationen im Jahre 1863, Zusammengestellt an der k. k. Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Wien 1865 • Wilhelm, G., Die Atmosphärischen Niederscläge in Steiermark Im Jahre (za leta 1877-1890/91), Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark Podnebne podatke, objavljene v časopisu Laibacher Zeitung, smo uspeli digitalizirati. V postopku digitalizacije so podatki iz letopisa Bollettino Mensile. Večina digitalno slikanih dokumentov pa na digitalizacijo še čaka, tako tudi digitalne slike mesečnih meteoroloških poročil, ki smo jih prejeli od avstrijskih kolegov. 18 Na spletu smo našli podatek, da je navedena knjiga v celoti prevedena iz nemščine. Tako imamo sedaj poleg digitalnih slik originalne knjige tudi knjigo v slovenščini. Lipič, F. V., 2003, Topografija C.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno društvo za zgodovino in zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana (Faksimile: Fr. W. Lippich: Topographie der k. k. Provinzial-hauptstadt Laibach in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung u. Biostatik, Laibach 1834, gedruckt bei Joseph Blasnik) V knjigi smo zasledili, da je meteorološke meritve v Ljubljani vršil prof. Friedrich Anton Frank in jih objavljal v časopisu Laibacher Zeitung. Digitalne slike časopisa in objavljenih meritev smo našli na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije, za obdobji 1818-1850, 1857-1862. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Izsek iz časopisa Intellignz-Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 35 z objavo vremenskih podatkov za dneve od 23. do 29. aprila 1818. Za vsak dan so objavljeni jutranji, opoldanski in večerni izmerki. Zračni tlak (Barometer) je zapisan v dunajskih colah (Z) in linijah (L)19, temperatura zraka (Thermometer) v stopinjha Reaumur20, za izmerke zračne vlage (Hygrometer) pa ne vemo zagotovo v katerih enotah so zapisani (arhiv ARSO) Figure 3. Cutting of newspaper Intellignz-Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 35, where meteorological data for Ljubljana from 23rd to 29th of April 1818 were published. Unit of air temperature for that time was Reaumur, and the Vienna inches and lines were unit of air pressure, the unit of air humidity is not known (archive ARSO) fafcc itib im radifpi^cn^m otif Sflrpimtcvfiiinif auf Slika 4. Izsek iz časopisa Illyrisches Blatt 15. September 1820, Nro. 37., kjer je Friedrich Anton Frank objavil članek Meteorologische Beobachtung während der Großen Sonnenfinsternis am 7. September 1820 von Professor Frank, z meteorološkimi opazovanji. Ob tem je napisal, da je meril z barometrom znamke Zampra, ki ima skalo v Pariških colah21, da pa je izmerke preračunal v dunajske cole (arhiv ARSO) Figure 4. Cutting of newspaper Illyrisches Blatt, 15. September 1820, Nro. 37, from the article Meteorologische Beobachtung während der Großen Sonnenfinsternis am 7. September 1820 von Professor Frank, where the author explained, that he measured air pressure in Paris inches (Pariser Zoll) but later the values were calculated to Vienner inches (Wienerzolle; archive ARSO) 19 Dunajska cola (oznaka Z ali '') = 12 linij = 26,340 053 mm, dunajska linija (oznaka L ali ''') = 12 Punkte = 2,195 004 mm, Punkt (oznaka P) = 182,917037 ^m (vir: spletna stran Alte Maße und Gewichte (Österreich) https://de.wikipedia.org/wiki/Alte_Ma%C3%9Fe_und_Gewichte_(%C3%96sterreic h) 20 Reaumur (oznaka °Re ali °r) T (°C) = T (°R) x 5/4, ledišče vode je pri 0 °r, vrelišče pa pri 80 °r (vir: spletna stran Reaumur scale, https : //en.wikipedia . org/wiki/R%C3%A9aumur_scale) 21 Pariška cola (oznaka '') = 12 linij = 27.07 mm, pariška linija (oznaka ''') = 2,256 mm (vir: spletna stran Units of measurement in France before the French Revolution, https://en.wikipedia.org/wiki/Units_of_measurement_in_France_before_the_F rench_Revolution) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Pri delu z reševanjem podnebnih podatkov smo ugotovili: • Arhivsko gradivo podnebnih podatkov in metapodatkov za leta pred 1945 s postaj jugozahodne, zahodne in severovzhodne Slovenije manjka; na primeru digitalnih slik meteoroloških dnevnikov za postajo Celje, ki smo jih dobili od avstrijskih kolegov, pa ostaja možnost, da tudi z ostalih meteoroloških postaj arhivsko gradivo ni popolno • Popis zgodovine meteoroloških meritev na postajah je delno nepopoln • Dokumentov z metapodatkovnimi zapisi so raztreseni v različnih arhivih in so v različnih oblikah. Metapodatkovni zapisi so v obliki evidenc postaj (s koordinatami, nadmorsko višino, imenom opazovalcev, vrsto instrumentov), besedilnim opisom lege postaje, instrumentov..., skice in fotografije postaj, instrumentov • Večina gradiva je napisanega, rokopisi pa so nekateri težko čitljivi, že obledeli • Zapisi so v različnih pisavah: cirilici, frakturi in kurentni-kurzivni pisavi (gotici) • Zapisi so v tujih jezikih: nemščini, madžarščini, italijanščini • Imena slovenskih krajev so drugačna zaradi tujih uradnih jezikov (denimo: Bovec - Plezzo -Flitsch) • Pred julijem 1871 so uporabljali druge merske enote: Reaumuri, dunajske ali pariške linije in nepopolna dokumentacija v čem so zapisni izmerki • Statistični izračuni povprečij, odstopanj... so lahko drugačni od današnjih • Časi meteoroloških opazovanj so lahko različni, niso standardizirani • Instrumenti in njihova namestitev so lahko drugačni (termometer je denimo na oknu v prvem nadstropju hiše) • Z vsakim na novo najdenim dokumentom se lahko že zbrani podatki o zgodovini meteoroloških meritev dopolnijo, dobijo nov pomen ali pa novo nejasnost, potrebno dodatne raziskave • Metapodatkovni zapisi so dragoceni, brez njih imajo najdeni izmerki meteoroloških opazovanj lahko le zgodovinsko vrednost, nemogoče pa jih je uporabiti v podnebnih analizah (denimo, če ne poznamo merske enote, v kateri je zapisan izmerek, ga ne moremo uporabiti v podnebni analizi) • Pri reševanju podnebnih podatkov in metapodatkov so v veliko pomoč mednarodni pobudi v katerih sodeluje Slovenija in Smernice. Zaradi tega je reševanje podatkov prepoznano kot mednarodno pomembno, ustvarjeno pa je tudi okolje za izmenjavo znanja in dobrih praks sodelujočih • Dobro sodelovanje s kolegi tujih meteoroloških služb je v pomoč pri iskanju manjkajočega arhivskega gradiva • Multidisciplinarno delo reševanja podnebnih podatkov in metapodatkov svetovni splet poenostavi in časovno potratno delo odkrivanja in zbiranja dokumentov v precejšnji meri pospeši. Naloge, ki nas še čakajo pri reševanju podatkov: • Iskanje manjkajočega arhivskega gradiva in posodabljanje seznama le-tega • Dopolnjevanje zgodovine meteoroloških meritev z novimi dognanji • Posodabljanje baze metapodatkov • Priprava seznama dokumentov papirnega arhiva za digitalno slikanje in seznama že slikanih dokumentov • Organiziranje baze digitalnih slik • Digitalno slikanje vseh dokumentov iz papirnega arhiva • Digitalizacija podnebnih podatkov in metapodatkov pred letom 1961. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Skica meteorološke postaje v Planini pri gradu Haasberg iz septembra 1897 (arhiv ARSO) Figure 5. Sketch of meteorological station in Planina near the castle Haasberg, from Sepmtember 1897 (archive ARSO) Adelsberg (Telegraphenstation).') Adelsberg ist rings von Gebirgen eingeschlossen, von denen die bemerkenswerthen sind: die Berge Javornig und Nanos. Ersterer ist zwei Stunden gegen OSO. entfernt, von ihm läuft ein Zweig nach S. gegen Fiume. Er ist bewaldet. Der zweite, gegen NW. drei Stunden entfernt, erstreckt sich in ') In den Telegraphenitationen werden dl« Uhren durch den Telegraphen nach dem Wiener Meridian goricblel. Die Beobachtung«»!tf » aind daher mittler« Wiener Zeiten. Bei den moisten der übrigen Stationen wird nach wahrer Orlaaeit beobachtet. Meteorol. Jahrbücher. Bd. I, S Slika 6. Del opisa meteorološke postaje v Postojni (Adelsberg) objavljenim v Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus Bd. I- Jahrgang 1848 und 1849, s pomembno opombo, da so vsa meteorološka opazovanja na telegrafskih postajah opravljena po dunajskem, na ostalih postajah pa po krajevnem času Figure 6. Cutting of station's description published in Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus Bd. I- Jahrgang 1848 und 1849, with remark, that all telegraph stations measured at Vienna time, all others meteorological stations perform observation at their local time. SUMMARY In Slovenian Environmental Agency (ARSO) run some activities regarding discovering and rescuing climate records. Slovenia is a member of initiatives WMO MEDARE (The MEditerranean climate DAta REscue under World Meteorological Organization) and EUMETNET DaRe (Data rescue under European meteorological services network). The digitization of climate records makes slow progress due to lack of employee and time-consuming work. Nevertheless, some progress in discovering the climate data and imaging of documents is made: inventories are created, imaging of some documents with metadata has been made, some images of documents have been found on the internet, owing to good cooperation with colleagues of meteorological services from neighbouring countries some new data, documents and facts have been found. 43 Svetovalni sistem za zgodnje opozarjanje na več nevarnosti v jugovzhodni Evropi Multi-hazard early warning advisory system for South-East Europe Tanja Cegnar, Klemen Bergant V Ljubljani je bil 14. do 15. junija dosežen prvi mejnik v razvoju svetovalnega sistema za opozarjanje na več nevarnosti v jugovzhodni Evropi. Namenjen je izboljšanju napovedi in opozoril o nevarnostih, kot so poplave, močne nevihte, suše in vročinski valovi, ki so v preteklih letih v regiji povzročile veliko škodo. Slika 1. Udeleženci srečanja (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. Participants (Photo: Tanja Cegnar) 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Predsedstvo uvodnega dela prvega dne sestanka (foto: Tanja Cegnar) Figure 2. Welcome address and intorduction to the meeting on the first day (Photo: Tanja Cegnar) Zbrali so se predstavniki Svetovne meteorološke organizacije, razvojni partner USAID, direktorji in predstavniki meteoroloških in hidroloških služb v jugovzhodni Evropi, da bi razpravljali o vzpostavitvi svetovalnega sistema za zgodnje opozarjanje na meteorološke in hidrološke nevarne dogodke v jugovzhodni Evropi. Sistem bo namenjen zagotavljanju učinkovitih in preizkušenih orodij za operativne napovedi nevarnih vremenskih pojavov in njihovih možnih učinkov. Prek virtualne platforme bo podpiral zagotavljanje napovedi in opozoril državnih organov na več nevarnosti. Ker bo omogočal spremljanje vremenskih in hidroloških dogodkov, ki pogosto prizadenejo regijo ne glede na državne meje, bo olajšal sodelovanje državnih služb v jugovzhodni Evropi. Slika 3. 15. junija se je udeležencem pridružil generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas (foto: Tanja Cegnar) Figure 3. Secretary General Petteri Taalas joined the meeting on 15 June (Photo: Tanja Cegnar) 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas, ki se je ob dogodku mudil v Sloveniji, je dejal, da ima jugovzhodna Evropa vodilno vlogo na poti k globalnemu opozorilnemu sistemu za zgodnje opozarjanje na več nevarnosti, ki je bil letos obravnavan na mednarodni konferenci v Cancunu v Mehiki. »Zgodnje opozarjanje na več nevarnosti podpira ukrepe na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Gospodarno in operativno smotrno veča odpornost družbe na nesreče,« je dejal Taalas. »To je razlog, zakaj se Svetovna meteorološka organizacija usmerja v vremenske napovedi, ki izpostavljajo učinke, sisteme zgodnjega opozarjanja in boljšo usklajenost med različnimi sektorji in deležniki.« Slika 4. Udeleženci med delom (foto: Tanja Cegnar) Figure 4. Participants during the second day of the meeting in Ljubljana (Photo: Tanja Cegnar) »Najpomembnejša vloga državnih meteoroloških in hidroloških služb je, da državnim organom, ki skrbijo za varnost prebivalcev, in samim prebivalcem omogoči zgodnje in zanesljivo opozarjanje na nevarnost naravnih nesreč, kot so neurja z močnimi vetrovi, močne padavine, poplave, suše, vročinski valovi, itd. Ti dogodki pogosto segajo preko državnih meja, zato je regionalno sodelovanje in usklajevanje opozoril ključnega pomena. Sistem za svetovanje pri zgodnjem opozarjanju na okoljske nevarnosti v jugovzhodni Evropi bo zagotovil potrebne informacije in orodja za izboljšanje opozoril, ki bodo prispevala k varovanju življenj in premoženja v naši regiji,« je povedal dr. Klemen Bergant, direktor Urada za meteorologijo in hidrologijo na Agenciji RS za okolje. Prvo fazo vzpostavitve svetovalnega sistema za zgodnje opozarjanje na meteorološke in hidrološke nevarnosti sestavlja razvoj celovitega izvedbenega regionalnega načrta sistema, ki ga je financirala USAID, Urad Združenih držav za pomoč ob nesrečah v tujini, Svetovna meteorološka organizacija pa je prevzela koordinacijo. Popolna vzpostavitev sistema je predvidena do leta 2023. Slika 5. Intervjuji po tiskovni konferenci (foto: Tanja Cegnar) Figure 5. Interviews following the press conference (Photo: Tanja Cegnar) 46 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Agrometeorološke razmere v juniju Agrometeorological conditions in June Ana Žust Skoraj cel junij so prevladovale nadpovprečne temperature zraka, ki so se ob prvem vročinskem valu v zadnji tretjini meseca povzpele do 34 ponekod tudi do 35 °C. Izhlapelo je povprečno med 4 in 5 mm vode, najvišje vrednosti so presegle 6 mm, ponekod celo 7 mm (preglednica 1). Obilneje je deževalo v začetku in ob koncu meseca, nekaj dežja so doprinesle tudi lokalne plohe in nevihte. Kljub temu je bila mesečna količina dežja večinoma podpovprečna, na jugovzhodu države je padlo le okoli 20 % povprečnih padavin, v južni, osrednji in severozahodni Sloveniji pa okoli 60 % povprečnih padavin, več od povprečja le ponekod na zahodu in severozahodu države. Podpovprečna je bila tudi vegetacijska slika padavin. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2017 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2017 Postaja I. dekada I .dekada II .dekada mesec (M) pov. max. £ pov. max. £ pov. max. £ pov. max. £ Bilje 5,3 6,2 53 5,9 6,9 59 5,2 6,5 52 5,5 6,9 165 Celje - Medlog 4,4 5,6 44 4,9 5,8 49 4,7 6,4 47 4,7 6,4 141 Cerklje - letališče 4,9 6,1 50 5,4 6,6 54 5,7 7,4 57 5,3 7,4 161 Črnomelj - Dobliče 4,4 5,5 44 4,9 6,1 49 5,1 6,7 51 4,8 6,7 144 Gačnik 4,0 5,4 40 4,9 5,8 49 4,8 6,2 48 4,6 6,2 138 Godnje 5,2 6,3 52 6,0 6,7 60 5,1 6,7 51 5,4 6,7 163 Ilirska Bistrica 4,4 5,2 44 5,1 5,7 51 4,4 5,8 44 4,6 5,8 139 Kočevje 4,1 5,0 41 4,6 5,7 47 4,5 5,7 46 4,4 5,7 133 Lendava 4,6 5,8 46 5,1 6,1 51 5,1 6,1 51 4,9 6,1 148 Lesce - letališče 4,1 5,3 41 5,1 6,1 51 4,4 6,1 44 4,5 6,1 137 Maribor-letališče 4,7 6,2 47 5,6 6,7 56 5,5 6,9 55 5,3 6,9 159 Brnik - letališče 4,1 5,7 41 5,1 6,3 51 4,5 6,7 45 4,6 6,7 137 Ljubljana - Bežigrad 4,5 6,3 45 5,4 6,8 54 4,8 7,2 49 4,9 7,2 148 Malkovec 4,6 5,9 46 5,1 6,3 51 5,0 6,7 50 4,9 6,7 147 Murska Sobota 4,6 5,8 46 5,2 6,0 52 4,9 5,9 49 4,9 6,0 146 Novo mesto 4,6 5,6 46 5,1 6,5 51 5,3 7,3 53 5,0 7,3 150 Podčetrtek 4,2 5,0 42 4,8 5,8 48 4,6 6,1 46 4,5 6,1 136 Podnanos 5,8 7,1 58 6,7 7,4 67 5,7 7,5 57 6,1 7,5 182 Portorož - letališče 6,0 6,9 60 6,4 7,9 64 5,6 6,8 56 6,0 7,9 181 Postojna 4,3 5,5 87 5,3 6,1 106 4,4 6,3 89 4,7 6,3 282 Ptuj 4,5 5,9 90 5,1 6,0 103 4,9 5,9 99 4,8 6,0 292 Rateče 3,6 4,8 36 4,5 5,4 45 3,8 5,9 38 4,0 5,9 119 Ravne na Koroškem 4,2 5,5 42 5,2 6,3 52 4,9 6,9 49 4,8 6,9 144 Rogaška Slatina 4,4 5,8 44 5,0 5,8 50 4,8 5,9 48 4,7 5,9 142 Šmartno - Sl.Gradec 4,2 5,5 42 5,2 6,0 52 4,7 6,6 47 4,7 6,6 140 Tolmin - Volče 4,2 5,2 42 5,1 5,9 51 4,0 5,8 40 4,4 5,9 133 Velike Lašče 4,4 5,3 44 5,1 5,7 51 4,5 5,9 45 4,7 5,9 140 Vrhnika 4,0 5,4 40 5,1 6,1 52 4,5 6,2 45 4,5 6,2 136 V vegetacijskem obdobju, od aprila do junija je na jugovzhodu države padlo le okoli 40 % povprečnih padavin, v večjem delu južne, vzhodne in severovzhodne Slovenije pa od 60 do 80 % (obdobje 19812010), kar je že nakazovalo na plazeč pojav kmetijske suše. Kumulativni vegetacijski primanjkljaj vodne 47 Agencija Republike Slovenije za okolje bilance - indikator kmetijske suše, je bil konec junija največji na skrajnem jugozahodnem, obalnem, delu države, kjer je znašal že dobrih 250 mm. Nekoliko manjši primanjkljaj, do okoli 150 mm, pa smo lahko zabeležili na jugovzhodu države ter v Podravju (preglednica 2). Kumulativni vegetacijski primanjkljaj je v obeh primerih nakazoval za ta čas ekstremno sušne razmere (slika 1). Nekoliko manj obremenjen s sušo, s primanjkljajem na ravni presežene zmerne suše, je bil severovzhodni in osrednji del države. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za junij 2017 in obdobje vegetacije (od 1. aprila 2017 do 30. junija 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in June 2017 and for the vegetation period (from April 1, 2017 to June 30, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juniju 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2017-30. 6. 2017) Ljubljana 6,8 -48,1 53,0 11,7 33,2 Novo mesto -14,9 -36,9 -21,7 -73,5 -148,6 Maribor, letališče -9,7 -43,3 13,9 -39,1 -152,3 Portorož, letališče -57,6 -59,8 -9,4 -126,8 -252,5 a. Portorož (letališče) b. Ljubljana c. Novo mesto č. Maribor Slika 1. Kumulativna vodna bilanca od 1.4. do 30.6.2017 na meteoroloških postajah Portorož (letališče), Ljubljana, Novo mesto in Maribor (letališče) Figure 1. Cumulative water balance from April 1 to June 30 calculated on data recorded by meteorological stations Portorož (airport), Ljubljana, Novo mesto, and Maribor (airport) POJASNILA: Vodno bilanco kmetijskih tal izražamo v razliki med padavinami in potencialno evapotranspiracijo. Potencialna evapotranspiracija (ETo) je količina vode, ki je izhlapela iz referenčne rastline in tal. Privzeta referenčna površina je aktivno rastoča trava, ki popolnoma prekriva tla in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0,12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0,23. Za izračun ET0 je uporabljena Penman-Monteithova metoda, ki upošteva naslednje meteorološke spremenljivke: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje. Kumulativni primanjkljaj vode določen s 50. per-centilom vrednosti obdobja 1981-2010 - označuje normalne (povprečne razmere), kumulativni primanjkljaj vode določen s 75-tim percentilom označuje zmerne sušne razmere, kumulativni primanjkljaj vode določen s 95. percentilom - označuje ekstremne sušne razmere. Karakterizacija jakosti suše se vedno nanaša na izbrano obdobje leta (kar pomeni, da na primer ekstremne sušne razmere v maju niso enake ekstremnim razmeram ob koncu julija). 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2017 Table 3. Decade and monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 Tz5 Tz10 max max min min max max min min max max min min Bilje 25,5 25,3 35,7 33,2 15,0 16,4 29,2 28,6 37,0 34,8 21,7 22,5 28,0 27,9 38,5 36,2 19,2 20,2 27,6 27,3 Bovec - letališče 21,9 21,7 32,1 29,4 12,2 13,2 24,5 24,2 31,5 29,7 17,7 18,3 24,2 24,1 33,6 31,5 18,0 18,6 23,5 23,3 Celje - Medlog 21,8 21,5 27,1 24,4 16,9 18,3 22,8 22,2 28,1 25,0 18,5 19,7 23,8 23,5 29,3 26,0 20,1 21,2 22,8 22,4 Cerklje - let. 23,9 23,9 33,5 30,5 14,3 16,6 26,8 26,4 38,4 34,6 18,0 20,3 26,7 26,6 38,5 34,3 18,1 20,0 25,8 25,7 Črnomelj - Dobliče 21,9 21,7 26,0 24,6 18,1 18,7 22,3 22,1 26,5 25,0 19,2 19,7 24,2 24,0 28,2 26,8 21,1 21,6 22,8 22,6 Gačnik 22,5 22,2 32,7 28,2 13,4 15,9 23,7 23,0 31,4 27,3 17,5 19,0 23,7 23,4 32,1 28,0 18,7 19,9 23,3 22,8 Ilirska Bistrica 19,6 19,1 24,0 21,8 15,1 15,9 20,4 19,8 24,5 22,4 16,8 17,3 21,9 21,3 27,4 25,0 18,4 18,9 20,6 20,1 Lesce - letališče 18,2 18,2 21,1 20,9 14,1 14,5 19,8 19,8 22,3 22,3 17,1 17,3 20,9 20,9 24,1 23,9 17,5 17,7 19,6 19,6 Maribor - let. 22,1 21,6 32,3 27,4 12,4 15,3 25,0 23,8 35,5 29,9 16,8 18,4 25,4 24,8 36,6 30,7 17,3 19,5 24,1 23,4 Brnik - letališče 19,7 19,4 23,7 22,4 15,1 15,5 21,2 20,8 25,3 23,8 17,9 18,3 22,1 21,8 26,7 25,1 18,5 18,9 21,0 20,7 Ljubljana 16,8 17,2 21,0 21,3 11,0 10,8 18,6 18,5 27,5 22,0 12,9 13,3 19,0 19,4 22,5 23,2 14,9 14,9 18,1 18,4 Murska Sobota 21,8 21,7 29,7 27,5 14,7 15,9 22,6 22,4 30,5 28,2 17,4 18,2 23,8 23,6 31,5 29,1 19,0 19,7 22,7 22,6 Novo mesto 22,9 22,7 31,1 28,2 14,5 16,3 24,6 24,2 33,2 29,9 17,4 19,1 26,2 26,0 34,7 31,3 18,8 20,4 24,6 24,3 Portorož - let. 23,4 23,2 25,6 24,9 21,0 21,3 25,2 24,9 28,5 27,6 22,3 22,3 26,5 26,3 30,9 29,8 23,0 23,2 25,1 24,8 Postojna 22,6 22,1 35,0 30,2 11,2 13,3 24,8 24,0 35,1 30,7 15,1 16,9 23,4 23,0 35,0 30,7 15,8 17,0 23,6 23,0 Šmartno Sl. Grad. 20,8 20,7 31,6 27,8 13,0 14,2 23,9 23,4 33,2 29,9 15,4 16,9 23,8 23,5 34,6 30,8 15,6 17,2 22,8 22,6 LEGENDA: Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) *Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2017 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2017 Postaja I. II. Tef > 0 III. °C M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 III. °C M Vm Tef od 1. 1. > 0 °C > 5 °C 2017 > 10 °C Portorož-letališče 214 235 249 697 77 164 185 199 547 77 114 135 149 397 77 2209 1396 752 Bilje 204 232 235 672 72 154 182 185 522 72 104 132 135 372 72 2119 1334 712 Postojna 172 197 205 574 79 122 147 155 424 79 72 97 105 274 78 1624 929 422 Kočevje 168 181 203 553 51 118 131 153 403 51 68 81 103 253 50 1525 880 393 Rateče 148 187 182 517 70 98 137 132 367 70 49 87 82 219 68 1328 728 326 Lesce 172 204 202 577 69 122 154 152 427 69 72 104 102 277 69 1675 995 480 Slovenj Gradec 173 200 210 583 73 123 150 160 433 73 73 100 110 283 72 1648 979 475 Brnik 177 206 208 591 60 127 156 158 441 60 77 106 108 291 60 1679 1013 499 Ljubljana 200 223 229 652 82 150 173 179 502 82 100 123 129 352 82 1981 1267 681 Novo mesto 189 216 232 637 77 139 166 182 487 77 89 116 132 337 77 1899 1200 643 Črnomelj 204 216 246 666 85 154 166 196 516 85 104 116 146 366 85 1976 1267 699 Celje 182 203 221 605 48 132 153 171 455 48 82 103 121 305 48 1781 1093 558 Maribor 191 222 231 644 75 141 172 181 494 75 91 122 131 344 75 1918 1218 656 Maribor-letališče 190 215 230 635 78 140 165 180 485 78 90 115 130 335 78 1858 1166 618 Murska Sobota 190 208 230 628 66 140 158 180 478 66 90 108 130 328 66 1835 1153 603 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec Vm - odstopanje od mesečnega povprečja (1981-2010) - ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Na suši najbolj izpostavljenih območjih v jugozahodni, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji smo posledice zgodnje poletnega sušnega stresa lahko opazovali na ozimnih posevkih žit in na travinju. Ječmen in pšenica sta prehitro prešla v generativno fazo razvoja in nekoliko pospešeno. Pšenico je sušni in vročinski stres zajel v voščeni zrelosti, kar ji je poslabšalo možnosti za optimalen pridelek. Zelenjadnice je bilo povsod po državi nujno potrebno namakati. Razmere so bile neugodne tudi za travno rušo, po prvem odkosu je vročina povzročila pogoste ožige travne ruše. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21 h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: £(Td - Tp) Td - average daily air temperature; Tp - temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Due to the lack of rain through the whole vegetation period till the end of June drought conditions intensified in some regions in Slovenia. The drought indicator - the cumulative water balance - indicated extreme drought conditions (with the reference to the period 1981-2010) in the littoral as well as in the southeast of the country. In most other regions in Slovenia the tendency from moderate drought to extreme drought conditions was detected. The exception was the central part Slovenia, where mostly moderate drought conditions prevailed. 51 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v juniju 2017 Discharges of Slovenian rivers in June 2017 Igor Strojan Po maju je bil hidrološko suh tudi junij. V povprečju je bila vodnatost rek junija 41 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Na zahodu je bila vodnatost največja, tam so bili pretoki podobni dolgoletnemu povprečju. Reke so bile najbolj vodnate 29. junija, ko so visokovodne konice ponekod presegle povprečne julijske konice iz dolgoletnega primerjalnega obdobja 1981-2010. Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek junija 2017 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 2. Ratio of the June 2017 mean discharges of Slovenian rivers compared to the June mean discharges of the long-term period SUMMARY June was hydrologically dry month. The discharges of rivers were about 41 percent lower if compared to the long-term period 1981-2010. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje ot 100 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 — DRAVA-Dravograd — MURA-Gornja Radgona 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SOTLA-Rakovec — SAVINJA-Veliko Širje 1 3 5 7 9 11 13 15 17 1 9 2 1 23 25 27 29 SAVA-Radovljica SAVA-Šentjakob -SAVA-Hrastnik -SAVA-Čatež 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SORA-Suha —KRKA-Podbočje 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 13 15 17 19 21 23 -VIPAVA-Dolenje IDRIJCA-Podroteja -- REKA-Cerkvenikov mlin -LJUBLJANICA-Moste -KOLPA-Metlika 0 3 3 5 7 9 Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juniju 2017 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in June 2017 53 Agencija Republike Slovenije za okolje 4,0 i <4 3,0 % 2,0 I 1 1,0 -- 0,0 i 1 r 1 1 i 1 1 i i ^ J* / J f č / v /// ; JP M j? ///// □ Qnp junij 2017 □ Qnp junij 1981 - 2010 6,0 5,0 -4,0 b 3,0 i = 2,0 1,0 0,0 ID Ja JU _cu m JH JU m m m Ji m m // '///// ' V/ '//// □ Qsr junij 2017 □ Qsr junij 1981 - 2010 7,0 > 6,0 š S 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 / J iU J J 11 1 1 c? / / ////// s 'S/ s//// / ° □ Qvk junij 2017 □ Qvk junij 1981 - 2010 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki junija 2017 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981-2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in June 2017 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981-2010 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki junija 2017 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981-2010 Table 5. Discharges in June 2017 and characteristic discharges in the long-term period 1981-2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Junij/June 2017 Junij/June 1981 -2010 Legenda: m3/s dan m3/s m3/s m3/s Explanations: MURA G. RADGONA 82,0 23 95,0 149 82,0 Qvk največji pretok v mesecu ob 7. uri DRAVA BORL+FORMIN 185 19 152 252 185 (UTC+1) DRAVINJA VIDEM 0,8 12 0,7 2,5 0,8 Qvk the highest monthly discharge at SAVINJA VELIKO SIRJE 8,5 23 5,4 15,7 8,5 7a.m. (UTC+1) SOTLA RAKOVEC 0,9 23 0,5 1,8 0,9 nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju SAVA RADOVLJICA 11,0 24 13,9 27,3 11,0 nQvk the minimum high discharge in a period SAVA ŠENTJAKOB 31,0 26 25,3 48,2 31,0 sQvk srednji veliki pretok v obdobju SAVA HRASTNIK* 53,0 25 39,0 76,5 53,0 sQvk mean high discharge in a period SAVA ČATEŽ 71,0 25 60,1 129 71,0 vQvk največji veliki pretok v obdobju SORA SUHA 5,6 25 2,9 6,4 5,6 vQvk the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu - podatki ob 7. uri KRKA PODBOČJE 11,0 14 8,7 18,2 11,0 Qs KOLPA METLIKA 13,0 15 8,4 16,8 13,0 LJUBLJANICA MOSTE 8,3 21 5,7 17,7 8,3 Qs mean monthly discharge - data at 7 SOČA SOLKAN 20,0 25 17,9 42,3 20,0 a.m. VIPAVA DOLENJE* 1,8 21 1,9 3,0 1,8 nQs najmanjši srednji pretok v obdobju IDRIJCA PODROTEJA 2,1 27 1,5 2,1 2,1 nQs the minimum mean discharge in a REKA C. MLIN 0,6 23 0,6 1,4 0,6 period Qs nQs sQs vQs sQs srednji pretok v obdobju MURA G. RADGONA 115 119 212 338 sQs mean discharge in a period DRAVA BORL+FORMIN 248 220 363 552 vQs največji srednji pretok v obdobju DRAVINJA VIDEM 2,7 1,8 7,2 18,1 vQs the maximum mean discharge in a SAVINJA VELIKO SIRJE 16,8 7,0 40,1 124 period SOTLA RAKOVEC 1,5 0,6 7,3 37,3 Qnp mali pretok v mesecu - podatki ob 7. SAVA RADOVLJICA 28,5 20,0 48,3 91,5 uri SAVA ŠENTJAKOB 63,6 29,5 80,6 146 Qnp the smallest monthly discharge - SAVA HRASTNIK* 104 46,7 123 199 data at 7. a.m. SAVA ČATEŽ 125 68,9 237 449 nQnp najmanjši mali pretok v obdobju SORA SUHA 13,8 3,8 13,8 32,6 nQnp the minimum small discharge in a period KRKA PODBOČJE 13,5 11,3 42,4 102 sQnp srednji mali pretok v obdobju KOLPA METLIKA 17,9 11,6 42,6 105 sQnp mean small discharge in a period LJUBLJANICA MOSTE 18,2 8,5 40,2 79,5 vQnp največji mali pretok v obdobju SOČA SOLKAN 86,1 24,8 83,7 160 vQnp the maximum small discharge in a VIPAVA DOLENJE* 3,6 2,6 7,1 18,0 period IDRIJCA PODROTEJA 5,5 1,9 5,5 14,9 REKA C. MLIN 1,2 1,1 4,2 13,7 * Obdobje 1991-2010 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 180 26 175 436 1130 DRAVA BORL+FORMIN 330 7 324 677 1330 DRAVINJA VIDEM 12,0 1 6,3 35,5 93,3 SAVINJA VELIKO SIRJE 53,0 3 14,7 238 666 SOTLA RAKOVEC 5,5 2 0,9 41,2 154 SAVA RADOVLJICA 141 30 44,3 138 303 SAVA ŠENTJAKOB 340 29 48,1 259 566 SAVA HRASTNIK* 428 29 76,4 328 660 SAVA ČATEŽ 433 29 120 669 1513 SORA SUHA 106 29 9,4 78,3 276 KRKA PODBOČJE 19,0 30 16,4 138 345 KOLPA METLIKA 65,0 30 17,9 232 667 LJUBLJANICA MOSTE 153 29 19,4 138 236 SOČA SOLKAN 424 7 96,2 367 1007 VIPAVA DOLENJE* 15,0 29 5,5 34,6 82,5 IDRIJCA PODROTEJA 52,0 29 3,3 48,6 285 REKA C. MLIN 5,2 29 2,9 30,3 83,3 Temperature rek in jezer v juniju 2017 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2017 Mojca Sušnik Temperatura izbranih opazovanih rek junija 2017 je bila dobre tri stopinje Celzija višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura Blejskega jezer je bila 2,6 stopinje Celzija višja, Bohinjskega jezera pa 3,8 stopinje Celzija višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature rek so v juniju počasi naraščale. Nekoliko izrazitejša ohladitev je bila med 7. in 9. junijem, ko je večina rek dosegla najnižje mesečne vrednosti. Najvišje temperature je večina opazovanih rek dosegla med 24. in 26. avgustom. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo izbranih rek v juniju je bila 5,5 °C. Najnižjo povprečno dnevno temperaturo sta imeli tako Bohinjsko, kot Blejsko jezer 8. junija. Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila zabeležena 24. junija, Bohinjskega jezera pa 26. junija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juniju 2017 in v obdobju 1981-2010 Table 1. Average June 2017 and long term 1981-2010 temperature in °C JUNIJ obdobje / period postaja / location 2017 1981-2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 19,1 14,4 4,7 Velika Krka - Hodoš * 19,2 17,2 2,0 Drava - Ptuj * 19,4 16,0 3,4 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 19,1 15,4 3,7 Sava - Radovljica 14,2 11,3 2,9 Sava - Šentjakob 16,8 13,5 3,3 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 23,7 19,2 4,5 Kolpa - Metlika 22,5 19,2 3,3 Ljubljanica - Moste 16,8 14,8 2,0 Savinja - Laško 21,0 16,0 5,0 Krka - Podbočje 23,6 17,8 5,8 Soča - Solkan 14,9 13,2 1,7 Vipava - Dolenje * 12,6 12,1 0,5 Nadiža - Potoki * 16,9 15,5 1,4 Reka - Trnovo* 14,8 13,3 1,5 Bohinjsko jezero 19,1 15,3 3,8 Blejsko jezero 22,2 19,7 2,6 *obdobje krajše od 30 let/period shorter than 30 years 56 Agencija Republike Slovenije za okolje —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj ~I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij »Savinja Laško ■ Ljubljanica Moste Krka Podbočje —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij • Nadiža Potoki Kolpa Metlika 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sava Radovljica ^^^Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 10 i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r~ 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Soča Solkan ^^^Vipava Dolenje Reka Trnovo —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij • Bohinjsko jeze ro • Blejsko jeze ro Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juniju 2017 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in June 2017 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju 2017, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June 2017 in °C SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in June was 3.1 °C higher as a long term average 1981-2010. The average monthly temperature of the Bled Lake was 2.6 °C and the Bohinj Lake was 3.8 °C higher as a long term average. 58 Dinamika in temperatura MORJA V JUNIJU 2017 Sea dynamics and temperature in June 2017 Igor Strojan Junija je bilo morje izredno toplo. Srednja mesečna temperatura morja 24,9 °C je bila 4 °C, najvišja mesečna temperatura morja 28,6 °C pa 5,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. Morje se je dvakrat hitro in močno ohladilo. 8. junija se je morje od polnoči do 10. ure dopoldan ohladilo za 6,7 °C in 17. junija od polnoči do 18. ure za 5,9 °C. Višina morja je bila 9 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje junija ni poplavljalo. -Vv -dP -Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2017 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2017 -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juniju 2017 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in June 2017 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Junija je bila srednja mesečna višina morja 9 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Večjih odstopanj višine morja glede na predvideno astronomsko plimovanje ni bilo. Gladina morja je bila najbolj povišana 29. junija, ko je najvišja residualna višina morja znašala 50 cm. Morje junija ni poplavljalo. -Hmer Ha -Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juniju 2017. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in June 2017 Odkloni višin morja ^ Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juniju 2017. Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in June 2017 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2017 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of June 2017 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Junij / June 2017 Junij / June 1960-1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV | 224 206 215 224 NVVV | 289 260 282 320 NNNV | 150 105 137 154 A | 139 155 145 166 Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2017. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in August 2017. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Junija so podatki meritev na oceanografski postaji VIDA izostali zaradi vzdrževalnih del. Temperatura morja Junija je bilo morje izredno toplo. Srednja mesečna in najvišja mesečna temperatura morja sta bili višji od najvišjih primerljivih temperatur v dolgoletnem obdobju 1981-2010 (preglednica 2). Srednja mesečna temperatura morja 24,9 °C je bila 4 °C, najvišja mesečna temperatura morja 28,6 °C pa 5,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. Morje je bilo najtopleje v času prvega vročinskega vala letos 24. junija. Junija se zgornji sloj morja ob vremenskih ohladitvah lahko hitro ohladi. Tokrat se je morja 8. junija od polnoči do 10. ure dopoldan ohladilo za 6,7 °C in 17. junija od polnoči do 18. ure za 5,9 °C. Temperatura morja Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2017. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in June 2017 Preglednica 2. Najnižje, srednje in najvišje temperatura v maju 2017 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižje, povprečne in najvišje temperature morja v 30-letnem obdobju 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2017 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij / June 2017 °C Junij / June 1981-2010 Min Sr Max °C °C °C Tmin | 17,2 Tsr | 24,9 Tmax | 28,6 16,0 17,7 19,5 20,2 20,9 22,0 22,6 23,5 24,6 SUMMARY The sea temperatures in June was very high. The mean sea temperature was 24.9 degrees Celsius and 4.0 degrees higher as in the long term period 1981-2010. The average monthly sea level 224 cm at the tide gauge Koper was 9 cm higher if compared to the long-term period 1960-1990. 62 Količine podzemne vode v juniju 2017 Groundwater qantity in June 2017 Urška Pavlič Junija se je količinsko stanje podzemne vode v primerjavi z mesecem majem zmanjšalo. Zniževanja vodnih gladin smo beležili tako v medzrnskih kot tudi kraških vodonosnikih, najbolj izrazito pa na jugu jugovzhodu države, kjer je bil mesečni padavinski primanjkljaj največji. V delih vodonosnikih Krško Brežiške kotline, Dravskega polja, spodnje Savinjske doline in Vipavskega polja smo v tem mesecu beležili zelo nizke vodne količine. V ostalih medzrnskih vodonosnikih so prevladovale običajne do nizke višine vodnih gladin. Kraški izviri so bili podpovprečno vodnati. Izjema je bil tudi tokrat izvir Kamniške Bistrice, ki je še vedno odražal odtok raztaljene snežnice iz visokogorja. Na hidrogramih nekaterih izvirov so zabeleženi kratkotrajni in po jakosti šibki padavinski dogodki, vendar kljub tem ni prihajalo do preobrata v trendu zmanjševanja vodnih količin. Podobno kot v preteklih mesecih se je na večini merilnih mest izvirov odražala izrazita dnevna spremenljivost temperature vode, ki je povezana s spremenljivostjo temperature zraka tega meseca. Slika 1. Delno zapolnjen akumulacijski bazen hidroelektrarne Brežice junija 2017 (Foto: Urška Pavlič) Figure 1. Partly filled reservoair of the hydropower Brežice in June 2017 (Photo: Urška Pavlič) Junija je mestoma padlo več, mestoma pa manj padavin, kot je značilno za ta mesec. Nadpovprečno namočena so bila predvsem območja vodonosnikov Alpskega in visokega Dinarskega krasa ter medzrnski vodonosniki Vipavsko Soške doline. Največ dežja so namerili v kraškem prispevnem zaledju izvirov zahodnega dela države, na Vojskem je presežek padavin znašal štiri petine običajnih mesečnih količin. Vodonosniki osrednje in vzhodne Slovenije so se junija podpovprečno napajali iz padavin. Najmanj so se podzemne vode obnavljale v vodonosnikih jugovzhodne Slovenije, medzrnski vodonosniki so se iz padavin napajali za približno eno polovico manj kot znaša dolgoletno junijsko povprečje. Podobne razmere smo beležili tudi v prispevnem zaledju izvirov Krupe in Dobličice, kjer sta padli približno dve tretjini običajnih mesečnih padavin. Največje količine padavin so bile zabeležene 7., 17. in 29. junija. Zaradi rastne sezone in povečanega izhlapevanja padavinske vode smo v večini medzrnskih vodonosnikov v primerjavi s predhodnim mesecem v juniju spremljali zmanjšanje vodnih količin. Glede 63 Agencija Republike Slovenije za okolje na absolutne razlike med majem in junijem, je podzemna voda najbolj izrazito upadla na severu Kranjskega polja, v Cerkljah je bilo izmerjeno 327 centimetrsko znižanje vodne gladine. Veliko znižanje je bilo junija izmerjeno tudi v Zgornjih Krapjah na Murskem polju in v Medlogu v vodonosniku spodnje Savinjske doline, kjer je upad presegal 1 meter. Glede na največji izmerjen razpon nihanja dolgoletnega obdobja meritev je bilo znižanje podzemne vode junija največje v Zgornjih Krapjah, kjer je podzemna voda v primerjavi z mesecem majem upadla za približno dve tretjini vodnega stolpca. V primerjavi z dolgoletnimi junijskimi gladinami na merilnem mestu je bilo negativno odstopanje junija letos največje na merilnih mestih vodonosnikov Murske kotline, znatno znižanje pa smo v tem mesecu spremljali tudi na območju vodonosnikov Krško Brežiške kotline in spodnje Savinjske doline (slika 4). Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa v juniju 2017 Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras - June 2017 Na območju kraških vodonosnikov smo junija spremljali splošen trend zmanjševanja vodnih količin, ki jih je v dnevih z izdatnejšimi padavinami prekinilo povečano napajanje. Izdatnosti kraških izvirov so bile podpovprečne z izjemo koncentriranih iztokov iz visokih alpskih leg, kjer je v tem času še vedno odtekala raztaljena snežnica. Temperatura izvirske vode je bila ustaljena, na nekaterih območjih se je odražala dnevna variabilnost temperature zraka, na območju Alpskega krasa pa je postopno zviševanje temperature vode nakazovalo na zaključek sezone taljenja snega. Specifična električna prevodnost (SEP) izvirske vode se je na izvirih Studene, Bilpe in Kamniške Bistrice junija postopoma zviševala, 64 Agencija Republike Slovenije za okolje kar nakazuje na iztok starejše vode iz vodonosnika, mineralizacija podzemne vode klasičnega Krasa pa se je junija postopoma zmanjševala, kar nakazuje na povečan delež infiltrirane Soče v tem vodonosniku. Ob izgradnji hidroelektrarne Brežice se ob začetku jeseni 2017 predvideva zapolnitev akumulacijskega bazena (slika 1), ob čemer se pričakuje znatne spremembe režima toka podzemne vode vodonosnikov Krško Brežiške kotline. Zaradi znatnega dviga gladine vodonosnika Krškega polja se bo podzemna voda drenirala iz območja akumulacijskega bazena neposredno v Savo, pri čemer se bo izvajal zvezen monitoring količin drenirane podzemne vode v odvodnih kanalih (slika 3). Slika 3. Odvod podzemne vode vodonosnika Krškega polja, projektiran ob izgradnji jezu za hidroelektrarno Brežice (Foto: Urška Pavlič) Figure 3. Drainage of groundwater from Krško polje aquifer, which was created during hydroelectric power plant Brežice dam construction (Photo: Urška Pavlič) 65 Agencija Republike Slovenije za okolje 5025- o- -25-505025- O-i -25-505025-5050250-25--5(1- Zg. Krapje - Mursko polje 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Dornava - Ptujsko polje I. I 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Latkova vas - Dolina Bolske miiitm 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Voglje - Kranjsko polje PIITI 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Sp. Stari Grad - Brežiško polje 50250-25--Fin- m ■■ i 50250-25-505025-O-i -25-505025- Mali Segovci - Apasko polje 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Drazenci - Dravsko polje Rakican - Prekmursko polje 2008 2010 2012 2014 2016 Leto H rastje - Ljubljansko polje o- -25-50- I 5025- I -25 -5050250-25--F.0 - .III 1.1 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Miren - Mir.-Vrtojbensko polje r'i" 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Cerklje - Krško polje rii1'"" 50250-25-5050250-25-5050250-25-5050250-25--FiO- ■I I I 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Žalec - Sp. Savinjska dolina i'- •"■I 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Mengeš - Dol. Kam. Bistrice i V- 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Gradišče - Vipavska dolina ■Tir1!1 2008 2010 2012 2014 2016 Leto Šentjakob - Sentjernejsko polje 50250-25--^n - I P ' II 2008 2010 2012 2014 2016 I Ptn 2008 2010 2012 2014 2016 I Ptn 2008 2010 2012 2014 2016 ________Leto ____ Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode junija 2017 od mediane dolgoletnih junijskih gladin v obdobju 1981-2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in June 2017 in relation from median of longterm June groundwater level in period 1981-2010 expressed in percentile values RR Agencija Republike Slovenije za okolje 179 178- > 177 ¡176 ^k 175 Mursko polje - Zgornje Krapje 0 100 200 300 -400 ^ 500 L 600 145 Čateško polje - Čatež 0 100 TtLOLOLOLOCDCDCDCD " rn ci 3 o 5 3 o Vipavska dolina - Šempeter LOLOLOLOCDCDCDCD Sp. Savinska dolina - Levec AMP 600 ts/Aa^Aav^^ 247 245 E ■ 243 S 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 276 ° 275 274 273 LOLOLOLOCDCDCDCD cö C i; ^ c i; ^ cö cp < cp < □ P90-maks □ P25-P75 □□ P1Ö-P25 □ P75-P9Q -■ P5C □ tnin-RIO 100 200 300 400 500 600 700 800 Padavine - mes povprečje J Padavine - 2abele±ene ► Mediana mesečnih gladin Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2014 in 2017 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2014 and 2017 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 SUMMARY Low groundwater levels predominated in alluvial aquifers in June due to high evapotranspiration and low precipitation quantity in some parts of the country. The lowest amount of renewable groundwater quantity from infiltration of precipitation received South East part of the country. Discharges of karstic springs below longterm average predominated in June. 0 67 Agencija Republike Slovenije za okolje ) Maribor Kranj Kamniška Bistrica ▼ Celje Nova Gorica Ljubljana Krško Postojna C Novo mesto Koper Veliki Obrh ▼ Bilpa P 100 P 90 P 75 P 25 P 10 P 0 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) Bilpa merilno mesto za spremljanje kolčin podzemne vode v v kraško razpoklinskih vodonosnikih P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (N,h percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu juniju 2017 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in June 2017 in important alluvial aquifers Klanci BR-4 6B ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v juniju 2017 Air pollution in June 2017 Tanja Koleša V juniju je bila visoka onesnaženost zraka z ozonom po celi Sloveniji. V začetku in na koncu meseca je bilo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Vmes pa je prevladovalo suho vreme z močnim sončnim obsevanjem, ki je potrebno za nastanek škodljivega prizemnega ozona. Opozorilna urna vrednost 180 ^g/m3 je bila v juniju presežena kar 26-krat na petih merilnih mestih, največ 13-krat na višje ležeči Otlici. Najvišja urna koncentracija pa je bila izmerjena 23. 6. 2017 ob 18 uri v Kopru (216 ^g/m3). V tem času je pihal močnejši zahodni do jugozahodni veter. Koncentracije delcev PM10 v juniju na nobenem merilnem mestu niso presegle mejno dnevno vrednost. Na merilnih mestih Celje Mariborska, Celje, Ljubljana Center, Zagorje in Murska Sobota je od začetka leta 2017 do konca junija vsota preseganj mejne dnevne vrednosti večja od 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM2.5 so bile v maju na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno koncentracijo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mej. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj 69 Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Medvode, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V poletnih mesecih so koncentracije delcev večinoma nizke in povprečne dnevne koncentracije običajno ne presegajo mejnih vrednosti. V daljših sušnih obdobjih se koncentracije predvsem zaradi resuspenzije nekoliko zvišajo. Tako je bilo tudi v letošnjem juniju, ko so bile koncentracije cel mesec pod mejnimi vrednostmi. Najnižje so bile v času padavin. Močno so se znižale tudi 18. in 19.6., ko je zapihal okrepljen severovzhodni veter. Najvišje pa na polovici meseca ter med 20. in 24. junijem, ko je bilo daljše obdobje stabilnega vremena. Vsota prekoračitev od začetka leta do konca meseca junija je na petih merilnih mestih (Celje Mariborska 42, Celje 39, Ljubljana Center 40, Zagorje 37 in Murska Sobota 36) že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Najvišja povprečna mesečna koncentracija delcev PM2,5 je bila v mesecu juniju izmerjena na merilnih mestih Maribor Center in Ljubljana Biotehniška fakulteta (14 pg/m3). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Koncentracije ozona so bile v juniju zelo visoke in so na več merilnih mestih presegle opozorilno urno vrednost tako na Obali kot tudi v notranjosti Slovenije. Opozorilna urna vrednost 180 pg/m3 je bila presežena na petih merilnih mestih: Otlica (13-krat), Koper (5-krat), Trbovlje (4-krat), Ljubljana Bežigrad (3-krat) in enkrat v Hrastniku. Do vseh preseganj je prišlo 22. in 23. junija. Najvišja urna koncentracija 216 pg/m3 je bila izmerjena v Kopru. V tem času leta je sonce najvišje na obzorju in zato je tudi zelo močno, kar ugodno vpliva na nastanek škodljivega prizemnega ozona. Poleg tega pa je v dnevih s preseženimi urnimi opozorilnimi vrednostmi čez dan zapihal nekoliko močnejši zahodni do jugozahodni veter, ki je prinesel onesnažen zrak iz Italije. Na vseh merilnih mestih je bila večkrat presežena 8-urna ciljna vrednost 120 pg/m3. Največ 18-krat na Obali. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile koncentracije NO2 pod zakonsko dovoljenimi mejami. Najvišja urna koncentracija NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (147 pg/m3), ki je pod neposrednim vplivom prometa. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja povprečna mesečna koncentracija tega onesnaževala. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila, z izjemo običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij v krajih vplivnega območja TE Šoštanj, nizka. Najvišja urna koncentracija 273 pg/m3 je bila dne 7.6.17 ob 10 uri izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh (vpliv TEŠ). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Najvišja 8-urna vrednost je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Maribor Center. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Koncentracije benzena so bile junija na vseh merilnih mestih manjše od predpisane mejne letne vrednosti 5 |g/m3. Najvišja povprečna mesečna koncentracija je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (1,7 |g/m3). Zaradi okvare merilnikov ni podatkov iz merilnih mest Ljubljana Bežigrad ter Medvode. Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v juniju 2017 Table 1. Concentrations of PM10 in pg/m3 in June 2017 MERILNA Postaja Podr Mesec Dan / 24 hours MREŽA >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. LJ Bežigrad UB 93 16 32 0 21 MB Center UT 100 21 31 0 35 Celje UB 97 19 32 0 39 Murska Sobota RB 100 16 31 0 36 Nova Gorica UB 100 17 31 0 13 Trbovlje SB 100 15 28 0 28 Zagorje UT 100 16 28 0 37 Hrastnik UB 93 16 29 0 18 DMKZ Koper UB 100 16 30 0 10 Iskrba RB 97 13 21 0 3 Žerjav RI 100 17 27 0 9 LJ Biotehniška UB 100 19 32 0 24 Kranj UB 100 15 29 0 22 Novo mesto UB 100 16 30 0 31 Velenje UB 73 16 26 0 19 LJ Gospodarsko raz. UT 70 19 33 0 30 NG Grčna UT 100 20 34 0 11 CE Mariborska UT 100 18 31 0 42 OMS Ljubljana LJ Center UT 94 23 37 0 40 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 89 24 48 0 7 EIS TEŠ Pesje* Škale SB SB 92 15 26 0 9 Šoštanj SI 100 8 13 0 14 MO Celje AMP Gaji UB 97 17 29 0 32 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 17 30 0 21 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž na Dravskem polju TB 100 18 30 0 32 MO Ptuj Ptuj RB 100 17 29 0 35 Občina Ruše Ruše RB 100 16 28 0 17 Salonit Morsko RB 97 15 25 0 4 Gorenje Polje RB 93 17 29 0 4 * Merilnik v okvari. Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v pg/m3 v juniju 2017 Table 2. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in June 2017 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur MB Center UT 100 14 22 DKMZ Iskrba RB 100 10 17 LJ Biotehniška UB 100 14 27 Vrbanski plato UB 100 12 19 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Koncentracije O3 v pg/m3 v juniju 2017 Table 3. Concentrations of O3 in pg/m3 in June 2017 MERILNA MREŽA Postaja Podr. Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours AOT40 >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 78 191 3 0 173 12 24 15917 Celje UB 98 72 178 0 0 166 7 15 12415 Murska Sobota RB 99 74 159 0 0 149 9 16 15515 Nova Gorica UB 99 79 178 0 0 172 13 22 17666 Trbovlje SB 100 67 185 4 0 181 7 14 12702 DKMZ Zagorje UT 100 65 168 0 0 158 5 5 8323 Hrastnik UB 98 73 183 1 0 175 8 17 13471 Koper UB 100 102 216 5 0 184 18 31 21952 Otlica RB 99 108 210 13 0 188 13 32 20756 Krvavec RB 100 113 175 0 0 158 15 38 20835 Iskrba RB 99 68 156 0 0 144 10 20 14915 Vrbanski plato UB 100 80 161 0 0 151 10 16 15029 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 97 88 166 0 0 158 6 11 9359 EIS TEŠ Zavodnje Velenje RI UB 99 100 86 70 152 162 0 0 0 0 132 143 5 5 6 10 9062 10366 EIS TEB Sv. Mohor RB 98 87 170 0 0 166 6 9 9795 MO Maribor Pohorje RB 95 96 146 0 0 140 7 10 11288 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v juniju 2017 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in June 2017 Podr NO2 NOx MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Mesec / Month >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1. jan. >AV Cp LJ Bežigrad UB 100 20 60 0 0 0 22 MB Center UT 99 25 91 0 0 0 40 Celje UB 98 19 53 0 0 0 22 DMKZ Murska Sobota RB 99 26 48 0 0 0 31 Nova Gorica UB 100 20 73 0 0 0 25 Trbovlje SB 97 13 44 0 0 0 21 Zagorje UT 100 20 83 0 0 0 29 Koper UB 100 16 82 0 0 0 19 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 45 147 0 1 0 64 TE-TOL Ljubljana Vnajnarje RI 96 20 31 0 0 0 25 Šoštanj SI 100 10 48 0 0 0 34 EIS TEŠ Zavodnje RI 99 4 33 0 0 0 5 Skale SB 96 5 37 0 0 0 5 EIS TEB Sv. Mohor RB 97 4 21 0 0 0 4 MO Celje AMP Gaji UB 97 13 37 0 0 0 22 MO Maribor Vrbanski plato UB 95 8 33 0 0 0 8 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Koncentracije SO2 v ng/m3 v juniju 2017 Table 5. Concentrations of SO2 in ng/m3 in June 2017 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours po >MV >MV dr % pod Cp Cmax >MV £od 1. ¡an. >AV Cmax >MV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 3 12 0 0 0 5 0 0 Celje UB 98 7 29 0 0 0 11 0 0 DMKZ Trbovlje SB 100 2 11 0 0 0 3 0 0 Zagorje UT 100 3 33 0 0 0 5 0 0 Hrastnik UB 99 4 6 0 0 0 5 0 0 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 0 5 0 0 0 1 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 97 2 10 0 0 0 5 0 0 Šoštanj SI 99 3 37 0 0 0 7 0 0 Topolšica SB 98 5 17 0 0 0 10 0 0 EIS TES Zavodnje RI 98 3 21 0 0 0 7 0 0 Veliki vrh RI 99 6 273 0 0 0 37 0 0 Graška gora RI 98 7 16 0 0 0 14 0 0 Velenje UB 100 6 11 0 0 0 8 0 0 Pesje SB 100 6 20 0 0 0 11 0 0 Skale SB 100 8 20 0 0 0 12 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 100 4 9 0 0 0 5 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 97 2 34 0 0 0 4 0 0 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m3 v juniju 2017 Table 6. Concentrations of CO (mg/m3) in June 2017 MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV LJ Bežigrad UB 100 0,2 0,7 0 DMKZ MB Center UT 100 0,5 1,2 0 Trbovlje SB 96 0,3 0,4 0 Krvavec RB 100 0,2 0,2 0 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ng/m3 v juniju 2017 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ng/m3 in June 2017 MERILNA MREŽA Podr %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen DKMZ Ljubljana* UB — — — — — — Maribor UT 100 0,2 0,8 0,1 0,5 0,1 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 1,7 2,6 0,1 2,7 0,1 MO Celje AMP Gaji UB 97 0,0 0,0 0,0 Občina Medvode Medvode* SB — — — — — — * Merilnik v okvari. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v juniju 2017 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2017 Figure 1. Mean PM10 concentrations in June 2017 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2017 — MB Center — Iskrba — LJ Biotehniška Vrbanski piato Datum Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (^g/m3) v juniju 2017 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (^g/m3) in June 2017 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (^g/m3) in padavine v juniju 2017 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (^g/m3) and precipitation in June 2017 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije v juniju 2017 in število prekoračitev ciljne osemurne koncentracije O3 od začetka leta 2017 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in June 2017 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 concentrations from the beginning of 2017 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v juniju 2017 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in June 2017 with the number of 1-hr limit value exceedences 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juniju 2017 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1 -hour maximums in June 2017 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v |g/m3 / average monthly concentration in |g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v |g/m3 / maximal concentration in |g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [|g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 |g/m3 in vrednostjo 80 |g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 |g/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v pg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in pg/m3: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 5 (MV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM2,5 25 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value. SUMMARY There was an increase of ozone in June while other pollutants remained on the level of May, that is, on the typical summer relatively low level of pollution. The daily limit value of PM10 was not exceeded anywhere. In the first six months the yearly allowed number of exceedances has been exceeded at these five locations: Celje Mariborska, Celje, Ljubljana Center, Zagorje and Murska Sobota. Ozone in June exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 26-times: Otlica (13), Koper (5), Trbovlje (4), Ljubljana Bežigrad (3) and once in Hrastniku. All exceedences was measured in 22. and 23. June. The highest one hour concentration of ozone was measured in Koper (216 pg/m3). NO2, NOx, SO2, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 78 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji v juniju 2017 Earthquakes in Slovenia in June 2017 Tamara Jesenko, Ina Cecic Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2017 zapisali 127 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 23 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Podatki so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2017 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, junij 2017 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, June 2017 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2017 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2017 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Območje h UTC m °N °E km EMS-98 Ml 2017 6 3 18 23 46,50 14,18 13 1,1 Feistritz im Rosental (Bistrica v Rožu), Avstrija 2017 6 4 17 23 46,09 14,73 7 čutili 1,6 Jevnica 2017 6 7 7 8 45,91 16,10 10 1,6 Kašinska Sopnica, Hrvaška 2017 6 8 4 38 46,20 15,42 11 1,1 Črnolica 2017 6 9 19 34 45,32 14,48 9 1,0 Rijeka (Reka), Hrvaška 2017 6 10 10 11 46,12 14,79 11 III 2,2 Dešen 2017 6 10 18 32 45,99 14,97 10 1,0 Gabrska Gora 2017 6 11 2 10 45,40 14,66 16 1,0 Zelin mrzlovodički, Hrvaška 2017 6 11 23 28 46,06 14,85 8 1,0 Breg pri Litiji 2017 6 13 10 57 46,31 13,57 8 1,0 Čezsoča 2017 6 13 13 39 46,13 14,37 9 čutili 0,7 Sora 2017 6 15 6 35 45,33 14,62 15 1,3 Gornje Jelenje, Hrvaška 2017 6 16 10 23 46,18 13,54 14 1,2 leronizza (Jeronišče), Italija 2017 6 16 17 50 45,45 14,36 5 1,0 Klana, Hrvaška 2017 6 16 22 52 46,27 15,40 16 III 2,4 Dramlje 2017 6 17 14 13 45,90 14,08 16 1,6 Javornik 2017 6 18 2 41 46,26 15,41 9 1,1 Razbor 2017 6 19 14 9 45,43 14,31 11 1,1 Permani, Hrvaška 2017 6 19 19 22 45,33 14,45 7 1,7 Rijeka (Reka), Hrvaška 2017 6 19 20 6 45,34 14,46 8 1,9 Rijeka (Reka), Hrvaška 2017 6 20 0 7 45,33 14,46 7 1,0 Rijeka (Reka), Hrvaška 2017 6 21 3 11 45,34 14,45 7 1,2 Rijeka (Reka), Hrvaška 2017 6 27 19 46 45,29 14,82 14 1,1 Mrkopalj, Hrvaška 2017 6 27 20 57 45,26 16,08 18 1,6 Hajtič, Hrvaška Junija so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese. Po magnitudi je bil najmočnejši potres v noči med 16. in 17. junijem 2017 (lokalni čas 00.52), ki je zbudil posamezne prebivalce, predvsem v višjih nadstropjih. 80 Svetovni potresi v juniju 2017 World earthquakes in June 2017 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2017 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2017 Datum Cas (UTC) ura.min Koo širina (°) dinati dolžina (°) Magnituda Mw Globina (km) Št. žrtev Območje 2. 6. 12. 6. 14. 6. 22. 6. 22.24 12.28 7.29 12.31 54,03 N 38,93 N 14,91 N 13,72 N 170,92 E 26,37 E 92,08 W 90,97 W 6,8 6,3 6,9 6,8 5 12 93 38 1 5 pod morskim dnom, Aleutska kotanja pod morskim dnom, južno od otoka Lezbos, Grčija Malacatan, Gvatemala pod morskim dnom, jugozahodno od mesta Puerto San Jose, Gvatemara V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2017. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw - navorna magnituda). Vir: USGS - U. S. Geological Survey -120" -60 60 30' -30" ■60' ■120 -60 o OO 6 7 8 Magnituda - Magnilude Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2017 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2017 60 120' □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] ■ Depth [km] ISO S- ARSO POTRESI 81 OKOLJE, PODNEBJE, ALERGIJE ENVIRONMENT, CLIMATE, ALLERGIES Tanja Cegnar, Nataša Kovač Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter Agencija RS za okolje so 8. junija 2017 na Dobrovem v Goriških Brdih organizirali strokovno srečanje o okolju, podnebju in alergijah. M 117 Nacionalni institut W „„ r^^ nacionalni laboratorij za |\]|l£ za javno zdravje ^SSSSSSai vT ZDRAVJE-0K0LJEIN hrano Pogostost alergijskih bolezni narašča. Na pogostost pojavljanja alergenov v zraku vplivajo številni dejavniki, med njimi podnebne spremembe, urbanizacija, onesnažen zrak, uničenje naravne flore in razširjanje tujerodnih vrst. Slika 1. Žarko Kodermac je udeležence pozdravil v imenu Občine Brda, dr. Marko Vudrag je orisal namen strokovnega srečanja (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. Žarko Kodermac delivered a welcome address on behalf of the Brda Municipality, Dr. Marko Vudrag introduced the purpose of the meeting (Photo: Tanja Cegnar) Dogodek je moderiral dr. Marko Vudrag z Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Nova Gorica. V imenu Občine Brda je udeležence pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Sledila so predavanja: • Kaj vse je odvisno od podnebja in kako se bo podnebje spreminjalo / Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje • Podnebne spremembe in zdravje / Ana Hojs, Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje • Nov način napovedovanja onesnaženosti zraka z ozonom / Simona Uršič, Nacionalni inštitut za javno zdravje • Stanje zraka na Goriškem-ukrepi za izboljšanje / Vanda Mezgec, Mestna občina Nova Gorica • Kazalci okolje - zdravje / Nataša Kovač, Agencija RS za okolje • Alergije pri otrocih / Ruben Bizjak, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica • Cvetni prah v spreminjajočem se okolju / Andreja Kofol Seliger, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Na srečanju smo izpostavili pomen večletnega sledenja stanju okolja in zdravja ter dostopnost informacij javnostim. Predstavili smo alergijske bolezni, ki so posledica izpostavljenosti vdihanim alergenom in 82 Agencija Republike Slovenije za okolje njihovo zdravljenje, podatke o alergenih in drugih onesnaževalih v zraku ter vpliv podnebnih sprememb. Izpostavili smo predvsem lokalne značilnosti. Na podlagi prispevkov je bil pripravljen zbornik srečanja z naslovom "Zbornik prispevkov strokovnega srečanja Okolje, podnebje, alergije - Goriška Brda, 8. junij 2017", pripravil in izdal ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slika 2. Anja Simčič med prikazom vzorčenja cvetnega prahu (foto: Tanja Cegnar). Figure 2. Anja Simčič demonstrating pollen sampling method (Photo: Tanja Cegnar) Med in po predavanjih je potekal prikaz vzorcev in vzorčenja cvetnega prahu. Anja Simčič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je prikazala enostavno metodo sledenja cvetnemu prahu v zraku, ki je primerna za naravoslovne krožke za šolske interesne dejavnosti. Slika 3. Predavatelji (foto: Tanja Cegnar) Figure 3. Speakers (Photo: Tanja Cegnar) 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2017 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Mariboru in sicer 5.869 zrn, v Lendavi 5.164, v Izoli 3.460 in najmanj v Ljubljani 3.381 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 38 različnih vrst rastlin. V zraku je prevladoval cvetni prah trav, delež je znašal od 19 % do 28 %, pravega kostanja je bilo od 11 % v Lendavi do 39 % v Ljubljani in koprivovk od 13 % v Primorju do 41 % v Lendavi. Na celini je bil v zraku iz družine koprivovk predvsem cvetni prah koprive, medtem ko je bila v Primorju v zraku mešanica koprive in krišine. V Primorju smo zabeležili cvetni prah oljke, njegov delež je znašal 21 %. 700 Lendava □ Ljubljana 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2017 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2017 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2017 v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru. Junij je bil neobičajno topel. Na Štajerskem in v Prekmurju so bile manjše krajevne padavine razmeroma pogoste tudi v začetnih dnevih meseca. V začetku meseca je bil zrak najbolj obremenjen s cvetnim prahom na Obali. Občutneje se je po vsej Sloveniji ohladilo 7. junija, ob tem prodoru hladnega zraka je deževalo, kar se je odražalo na zmanjšanju obremenitve zraka s cvetnim prahom. Predvsem na Obali je bilo junija pomembno več sončnega vremena kot običajno, padavin je junija večinoma primanjkovalo, le v osrednjem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje junijskih padavin preseženo. V Prekmurju je bil presežek sončnega vremena nad dolgoletnim povprečjem le 10 %. Z 20. junijem je Slovenijo zajel prvi vročinski val tega poletja, ki se je končal 25. junija z osvežitvijo in padavinami, takrat se je obremenjenost zraka s cvetnim prahom znižala in ob spremenljivem vremenu s pogostimi padavinami ostala pod ravnijo, ki smo jo zabeležili v času vročinskega vala. V zadnji tretjini meseca je bila obremenitev s cvetnim prahom največja v Prekmurju. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 84 Agencija Republike Slovenije za okolje V začetku meseca je bil v zraku cvetni prah rastlin, katerih sezona pojavljanja cvetnega prahu se je začela že v maju. V zraku smo zabeležili cvetni prah trav, trpotca, koprivovk, bezga in ligustra, ponekod tudi lipe, cipresovk in bora in posamezna zrna kostanja V Primorju so cvetni prah sproščale oljke. Cvetni prah trav je bil v zraku ves mesec, nekoliko bolj sta bila obremenjena Maribor in Lendava. V zadnji tretjini meseca se je obremenjenost znižala na vrednosti tipične za poletne obremenitve. 160 140 120 1 100 J 80 '¡S >C0 60 40 20 0 Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor trave 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2017 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2017 co E 450 400 350 300 250 > 200 >W 150 100 50 0 □ Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor pravi kostanj -P—T- ■ ni id j m L jI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2017 Figure 3. Average daily concentration of Chestnut (Castanea sativa) pollen, June 2017 Cvetele so koprive, v Primorju tudi krišina. V zraku so bile visoke obremenitve ves junij, ki navadno trajajo preko celega poletja. Cvetni prah kopriv le redko povzroča alergije, večji alergeni potencial ima krišina, ki je za Sredozemlje značilna alergena rastlina. V juniju cvetijo lipe, s cvetenjem prva začne lipa in z zamikom enega do dveh tednov tudi lipovec. Lipo oprašujejo čebele, zato je v zraku malo cvetnega prahu. V zadnji tretjini meseca so odcvetele. Poleg domačih vrst so v parkih sajene tujerodne srebrne lipe, ki z nekoliko kasnejšim cvetenjem podaljšajo sezono cvetnega prahu. Bezeg je v prvi polovici meseca odcvetel, prav tako liguster. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje V drugi tretjini meseca se je začela glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu kostanja, sezona se je nadaljevala še v juliju. V zraku so bile tudi manjše količine cvetnega prahu cipresovk in bora. V drugi polovici meseca je bil v zraku v majhnih količinah tudi cvetni prah metlikovk, nekoliko več ga je bilo v zadnjem tednu junija v Mariboru. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru, junij 2017 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor in %, June 2017 c~ pravi kostanj bor liguster oljka Izola Lendava Ljubljana Maribor 5,5 16,8 7,5 0,7 21,3 0,4 11,3 5,2 0,5 0,0 1,9 39,3 5,4 2,1 0,0 0,8 37,1 4,9 0,5 0,0 trpotec trave bezeg lipa koprivovke Izola Lendava Ljubljana Maribor 5.4 19,2 1,4 0,4 12,5 3.5 28,3 1,2 2,5 41,3 4,3 20,7 1,5 2,3 15,6 3,0 26,3 0,5 1,7 19,7 V Primorju je bil v zraku v prvi tretjini meseca cvetni prah oljke, sezona se je zaključila v prvi tretjini meseca. Mesečni indeks cvetnega prahu oljke v Izoli je bil enak petletnemu povprečju (2012-2016). Preglednica 2. Mesečni indeks cvetnega prahu oljke v Izoli v junijih od leta 2012 do leta 2017 Table 2. Monthly index of Olive Tree pollen in June in Izola junij 2012 2013 2014 2015 2016 2017 mese č ni indeks 379 2013 25 1160 386 783 200 175 150 125 100 OLJKA I H P P P P r —i—,—i—P—i—i—,—i—,—i—i—,—,—,—,—,—,— 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke v Izoli, junij 2017 Figure 4. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen in Izola, June 2017 0 86 Agencija Republike Slovenije za okolje 175 150 Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor co 1 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2017 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2017 30 I Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor 3 E >W 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, junij 2017 Figure 6. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2017 Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, junij 2017 Figure 7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2017 87 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 20 CO E 15 N _o I 10 >w □ Izola □ Lendava □ Ljubljana □ Maribor BEZEG 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, junij 2017 Figure 8. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, June 2017 5 0 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu 2017 Avgust bo zaznamoval cvetni prah dveh vetrocvetnih košarnic, pelina in ambrozije, katerih prva zrna bodo v zraku že konec julija. Cvetni prah obeh rodov rastlin je visoko alergen. Najvišje obremenitve s pelinom pričakujemo že v prvi polovici meseca, medtem ko bo prvi višek sezone ambrozije v tretji tretjini avgusta. Na področjih, kjer raste ambrozija na večjih površinah, bodo že v prvi polovici meseca možne dovolj visoke obremenitve s cvetnim prahom, da bodo vplivale na zdravje posameznikov. V avgustu se bo nadaljevala sezona cvetnega prahu trav z nizkimi obremenitvami zraka in se bo ob koncu meseca iztekla. V zraku bodo velike količine cvetnega prahu koprivovk (koprive, v Primorju tudi krišine). Obremenitev s cvetnim prahom trpotca bodo nizke, le izjemoma nekoliko višje v primeru, da bi bil avgust deževen in omogočil po košnji ponovno cvetenje rastline. Pojavljal se bo tudi cvetni prah metlikovk in amarantovk, obremenitve zraka bodo nizke. V zraku bo tudi cvetni prah konopljevk, cvetela bosta konoplja in divji hmelj. Avgusta so obremenitve zraka cvetnim prahom odvisne predvsem od količine padavin in visokih temperatur: suša največkrat zaustavi rast in razvoj rastlin, dež pa spere cvetni prah iz zraka. V deževnih avgustih je obremenitev zraka s cvetnim prahom ambrozije in pelina manjša kot v povprečni sezoni, zveča pa se na primer obremenitev s trpotcem. SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast (Izola), in the central part of the country (Ljubljana), in Lendava, and in Maribor. In June the following airborne pollen types were detected: Chestnut, Cypress family, Privet, Olive tree, Pine, Plantain, Grass family, Elder, Lime tree, and Nettle family. An outlook for August is also included in the article. 88 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001-2016 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. NASE OKOLJE Mesečni bilten Agencije RS za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.