Naročnina lista : Calo leto . . K12'— Po\ !eta ... a 6‘— Četrt leta , . „ 3-— ÄfeseSno. . . * t'20 Smtaf Ävstrife’t <-~— <|eto leto . , n 15‘— ìp&sa«3!3zne številke «• 16 vfmarfev, — ItwIllE %tmmm SO "ISS&M Maribor* émm 21« oktobra 1918 WWWMWW!»M«»P»BM)»WTr‘1»«' Insertai ali ojtrtanil« se računajo ;po 18 vte od čredne petitvrste: p§> večkratnih oznanilih vw|l — pooust. •*# „Straža« izhajfc v deljek in petek popovi Rokopisi se ne vračaj Z uredništvom «e more Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo Uredništvo in upravniStvo- Maribor il^olka ulica. 5. — Telefon št. 113. Wlis0»©¥ odgovor Avstri ji Ite ÄTstro-Ogrska je na svojo noto z dne 4. oktobra Zedinjenim državam dobila po švedskem p c skunku v TaJngtonn ta le odgovor: Državni departement, 18. okt. 1918. > * f Gospod ! i " ' Imam čast, Vam potrditi sprejem Vaše note z dne 7. t. m. s katero ste nam izročili poročilo c. in kr. vlade avstro ogrske našemu predsedniku. Prosim Vas, bodite tako prijazni in izročte po Vaši vladi c. in kr. vladi naslednji odgovor: Predsednik smatra za svojo dolžacst, sporočiti avstro-ogrski vladi, da se ue more baviti predloženim predlogom te vlade, ker so od njegove poslanice z dne 8. januarja nastopili gotovi dogodki naj večje važnosti, ki nujno soodločujejo ter so spremenili odgovornost vlade Zedinjenih držav. Med 14 pogoji, ki jih je predsednik tedaj formuliral, je tudi bil sledeči: Narodom Avstro Ogrske, katerih mesto želimo zavarovati in zasigurati med narodi, se mora zajamčiti najprostejša, možnost za avtonomen razvoj. Odkar je bil napisan ta stavek ter pove dan v kongresu Združenih držav, je vlada Združenih držav priznala, da obstoja vojno stanje med Čehoslovaki in med Nemčijo in avstro-ogrsko državo ter da je češko slovaški-»Narodni svet de facto (dejanski) vojskujoča e vlada, katera je opremljena s primerno av-oriteto, da vodi vojaške in politične zadeve Č-Jmlovakov. Friz, trda 'je (vlada Zedinjenih LISTEK. Cig&T je Maribor? Jln5L-M : . ŽDalje.) O domač ili Mariboržanih pravi isti pisatelj, da ve skoraj vsak oba jezika ter je sploh sicer nemško življenje v Mariboru močno na,kvašeno s slovenskim življem, tem bolj, ker so se staid mari -burski meščani v veliki meri pečali s kmetijstvom. Velik preobrat se je izvršil v Mariboru poletu 1870, po franco*sko-neniški vojni. Nemška, nestrpnost v obmejnih krajih je rastià od leta do leta ter dosegla svoj višek v znanih dogodkih začetkom svetovne vojne. Sedanji „nemški značaj“ Maribora ni posledica naravnega razvoja in nima zadostnega zgodovinskega ozadja, marveč je delo krivičnega, ,vladnega sistema in nemškostrankarskega nasilstva. Vsled. nove uprave po I. 1848 je Maribor postal sedež mnogih državnih, deželnih in avtonomnih uradov in šol, kar je prineslo v Maribor cele legije uradnikov z njihovimi rodovinami, ki so v ogromni večini Nemci ali ponemčeni Slovani. Nadalje sta v Mariboru dva kolodvora z obsežnimi delavnicami južne železnice, ki povsod pospešuje germanizacijo. S starokopitnim občinskim volilnim redom si je nemška stranka zagotovila neomejeno gospodstvo v mestni upravi in na vse zadnje je priskočila avstrijskemu; nemštvu pfa posebej mariborskemu na pomoč postava o ljudskem štetju po občevalnem jeziku. Za pravo se „občevalni jezik“ in „narodnost“ niti ne krijeta, okoliščine labko koga prisilim, da se poslužuje čisto tujega jezika v svojem občevanju, pa vendar ostane zvest svoji narodnosti. Kakor n. pr. v slovitem § 19, se tudi tu kaže vsa neiskrenost avstrijske postavodaje: po črki postave se ljudstvo Jjfceje po občevalnem jeziku, dejanski se i : notem ceni moč in število pripadnikov nemške narodnosti, Na podlagi „občevalnega jezika" nemški ali po- držav) tudi v najširšem obto gu pravičnost narodnih stremljenj Jugoslovanov za svobodo. Predsednik torej ni več v stanu, primati samo golo avtonomijo teh narodov kot podlago za mir, temveč je prisiljen vztrajati pri tem, da sodijo Jugoslovani in ne on o tem, kateri ukrepi od straci »vstro-ogrske vlade bi zadovoljili aspiracije in mišljenje narodov o njih pravicah in o njihovem namenu kot član družine narodov. Sprejmite gospod, ponovno zagotovilo mojega najvišjega spoštovanja Podpisan: Robert Lansing. Wilson je odgovoril krepko in jasno. Naša vlada in z njimi vred Nemci gotovo niso pričakovali takega odgovora Wilson zahteva od naše vlade popoldno izpolnitev češkoslovaških in jugoslovanskih zahtev. Wilnon priznava vojno stanje med Čehoslovaki in Nemčijo ter Avstro Ogrsko t» r pravi, da )e ^češkoslovaški Narodni svet vojskujoča se država. Severnoameriški predsednik kot prva avtoriteta na svetu odtočno zahteva, da mora dati Avstrija Jugoslovanom popolno narodno svobodo. O tem, kaj zahtevajo Jugoslovani in kaj se jim mora dati, imajo pravico soditi samo Jugoslovani in nikdo drug. Še le, če Avstrija popolnoma ugodi rušim zahtevam, se more govoriti o mira, prej pa ne, u . W&ìg |# Kaj bo storila sedaj naša vlada? če še hoče kaj rešiti, mora ugoditi Wilsonovim zahtevam Če pa bo slepo sledila nemškonacio-nalni krivičnosti, pa je njena usoda zapečatena. Jugoslovanski Narodni svet. V četrtek, dne 17. oktobra, se je v Zagrebu prvič sestal osrednji odbor Narodnega sveta, ali kakor ga imenujejo Hrvati in Srbi, Narodnega viječa. Zbrali so se zastopniki na-Š8ga edinstvenega naroda, ki živi v mejah naše monarhije, iz vseh jugoslovanskih pokrajin v znamenju nezlomljive volje storiti vse, da se težnje in zahteve našega naroda po enotni, neodvisni in samostojni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev uresničijo. Seja osrednjega odbora Narodnega sveta (viječa) je trajala ves dan ter je bila namenjena konstituiranju in notranji organizaciji vrhovne narodne instance, v koje roke je položil troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov edino in odločilno mod nad vso svojo usodo. Za predsednik*. Narodnega sveta (viječa) SHS je bil soglasno in z velikim navdušenjem, izvoljen Slovi nec dr, Anton Korošec, za po dp rei sodnika Hrvat dr. Ante Pavelič Srb Svetozar Pribičevič. Za taj so izvoljeni: Dalmatine« dr. M. Drinkt Hrvat dr. Lorkovič (saborski poslane je izstopil iz hrvatsko-srbske koalicije) in dr. Budisavljevič. Jugoslovanski Narodni svet izda ms na Jugoslovane, ki bo ob enem tudi odgoi na cesarjev manifest. iiemčeni gospodarji kratkomalo zapišejo za, Nemce vse svoje posle in viničarje, mojstri svoje učence in pomočnike, delodajalci svoje uslužbence in delavce, k temu še pride agitacija in terorizem in tako je lahko doseči „nemški značaj“ mesta. Celo pristransko v nemško-nacijonalnem duhu spisana knjiga „Steiermark“ za tujski promet (O ra z 1914) na str, 406 previdno pravi., d;, ja pri zadnjem ljudskem štetju v Mariboru sedmi ;tel rneJi,*‘i prebivalcev priznal slovenski jezik kot občevalni; pisafeli je mencia- čutil neresničnost urannega Štetju in si ni upal zapisati; toliko je Nemcev in toli »o Slovencev. Od 2198 prebivalcev v prvi četrtini 19. stoletja, se je mariborsko prebivalstvo pomnožilo za 25.796 duš, 1. 1910 so namreč v Mariboru našteli 27.994 navzočih prebivalcev. Se li je mariborsko prebivalstvo samo iz sebe po naravni poti tako namnožilo ? Prav zna -eilno je, da je naravni prirastek vsled porodov v Mariboru celo neznaten. V zadnjem desetletju (1900 —1910) je bilo v mariborskem mestu 6339 porodov, ki jih skoraj odtehta število umrlih; 6281, torej ostane naravnega, prirastka le 68 ali 0.28 na 100 prebivalcev I. 1900. Nasprotno je absolutnega prirastka bilo v Mariboru v istem desetletju 3325 oseb,* Oglejmo si pa sedaj posledek ljudskega štetja 1. 191,0 glede narodnosti na podlagi občevalnega jezika. L« 1900 so našteli v Mariboru 19.298 oseb z nemškim in 4062 s slovenskim občevalnim jezikom, 88 oseb pa raznih drugih jezikov,** L, 1910 pa, so našteli 22,653 Nemcev in le 3823 Slovencev, potemtakem bi bili Slovenci nazadovali za 239, Nemci pa' napredovali za 3355 oseb, torej je prirastek mariborskih Nemcev večji, kakor sploh absolutni priraistek prebivalstva in si -cer za 30 oseb, ki močno spominjajo na 30 Judeževih srebrnikov! Število drugojezičnih oseb je poskočilo * Die Ergebnisse der Volkszählung vom Sl. Dez. 1910 c. kr. stat. centralne komisije, 1. Heit, str. Sl. ** Leksikon občin c, kr. oentr. stat, komisije po rezultatih popisa 31. dec 1900 IV. (Štajersko) str. 4. od 88 1 1900 na 117 (52 Cehoslovakov, 23 Poljak , 2 Rusina, 17 Srbohrvatov, 20 Italijanov, 3 Matta:h, torej Slovanov brez Slovencev 94), 1401 je bilo tuj.h državljanov. Nazadovanje Slovencev v Mariboru je nemš -ka publicistika pograbila z velikim veseljem in z zadovoljstvom ugotovila, da so Slovenci v Mariboru izumirajoč element brez bodočnosti. Toda matematika je nepodkupljiva in prav te suhe številke o navideznem nazadovanju slovenstva so glasna obtožba, mariborskih in soloh avstrijskih razmer. Se bolj v čudno iuč stopijo te razmere, če primerjamo statistične številke mariborskega glavarstva (brez mesta) z mariborskim prebivalstvom, L. 1900 je imel mariborski politični okraj brez mesta 89.718 prebivalcev, 1. 1940 pa 94.497, torej je bilo absolutnega prirastka 4779 ali 5,33 na 100 prebivalcev. Porodov je bilo 29,646, smrtnih slučajev pa 20,225, torej naravnega prirastka za 9421 oseb. Na 100 prebivalcev pride v okraju naravnega prirastka vsled porodov 10,50 (v mestu le 0,28), na 1 kv. km je 1. 1900 odpadlo 76 prebivalcev, leta 1910 pa 80 oseb. Na Štajerskem sploh je 1. 1910 prišlo na 1 kv. km 64 ljudi, torej mariborski politični o-kraj presega daleč poprečno število gostoče štajerskega prebivalstva. Po občevalnem jeziku so 1. 1900 našteli v okraju <8,888 Slovencev in 10,199 Nemcev* 42 je odoadlo na druge jezike, 1. 1910 pa je bilo Slovencev samo 75,185, Nemcev pa 18,221, torej Nemcev za 80,022 duš več* 'Slovencev pa za 3703 manj. Število drugojezičnih oseb je bilo 52, torej tudi za deset več. Le Slovenci ne smemo naprej, ker bi to ne bilo v prilog vladajočemu zistemu. Ali ni kričeče proti -slovje med tem „nazadovanjem“ slovenstva in pa relativno velikim naravnim prirastkom prebivalstva? Ce bi bili Slovenci, pretežna masa prebivalstva, res nazadujoč -in izumirajoč element, bi ne bil nikdar mogoč tolik naravni prirast v mariborskem političnem okraju. (Dalje prihod Števil® goveje živine v Avstriji» Ogrski) Hrvatski in Besni. Glasom štetja živine v Avstriji smo imeli 1850. leta 5,120,000 glav goveje živine. Leta 1880 smo imeli 8,500,000 in leta 1910 že 9,100,000 glav govedi. Na-rastlo je posebno število krav. Vendar pa se število živine ni pomnožilo v istem razmerju, kakor ljudje . ;V 50 letih je prišlo na 100 ljudi še 44 govedi, leta 1908 še 30.3 in leta 1910 samo Še 32 glav. Ha 'Ogrskem in Hrvatskom je znašalo leta 1895 število povedi 5,830.000 glav, leta 1913 pa že 6,200.000 glav govedi. Dočim se je prebivalstvo v omenjenem Sasu pomnožilo le za 14%, se je goveja živina pomnožila za 17% in število molznih krav celo za 42,2 Ddst,, torej so se krave pomnožile trikrat tako hitro, kakor ljudje, Na 100 prebivalcev je prišlo 34 govedi in sicer 27 plemenskih živali ter 14,(5 mlečnih krav . V Bosni-Hercegovini je bilo 1. 1910 1,308.000 glav goveje živine, ter je padlo od leta 1895 za 107 tisoč. Na 100 prebivalcev je prišlo 69 glav povej e živine« V Avstriji je torej v zadnjih letih število živine padlo, na Ogrskem porastlo. Seveda se nanašajo gori navedene številke: na Čas pred vojno, na leto 1913, oziroma 1910. Tekom vojne je to število seveda znatno padlo, ne le v Avstriji, temveč tudi na Ogrskem. Vendar v Avstriji neprimerno bolj, nego na Ogrskem, Saj so na Ogrs -kem še danes kmetje, ki niso še oddali prisiljeno niti ene glave živine, Vzlic tedni pa bo morala za naprej Avstrija dobavljati za armado razmerno večje število. živine, nego dosedaj. Zanaprej bo to še slabše, ker le ostala samo še mlada živina. Objavili smo že v predzadnji „Straži“ podatke o stanju živine na Štajerskem. Z večjimi ali manjšimi razlikami bo približno enako stanje tudi v drugih deželah,: Dočim je znašala leta 1916 povprečna teža saldane živine še 435 kg, je znašala leta 1918 samo le 280 kg. Povprečna teža živine je torej padla za g6.%; ali okroglo za dobro tretjino. Za eno tretjino se je torej zmanjšala tudi vrednost živine, ker živina ni padla le po številu, temveč tudi po kakovosti. Številno je padla živina za 25%, kakovostno za 86% — torej skupno za 61%, ali skoro za dve tretjini! Živi-a, ki jo ima danes štajerski kmet še v hlevu, Je to-j vredna komaj Še dobro tretjino živine pred voj - o. To so povprečne številke za Štajersko. Nimamo a podatkov, kako je to razmerje v posameznih delih žele. Z ozirom na strahovito pustošenje rekvizicije slovenskem delu dežele pa leži na dlani, da je po* .mečno stanje dežele še v škodo slovenskega in ko* st nemškega djela,. Dočim, je povprečna vrednost žime v deželi še 39% vrednosti pred vojno ali dobro etjino, znaša gotovo ta vrednost v slovenskem delu žele komaj še 30%. ali slabo tretjino stanja pred jno. Pri tem nas ne sme motiti dejstvo, da stane ava* M je stala pred vojno 300 K, 'danes 1000 K in č. T,a razlika izvira poleg drugih razlogov v glavnem le odtod, da je tako zelo padla vrednost našega papirnatega denarja,: Edina naša nada je, da bo tem razmeram kmalu konec, da bo kmalu konec vojne in da se kmalu znajdemo v svobodni, neodvisni Jugoslaviji. Tjedaj pa bo ena naših glavnih nalog, da bomo skrbeli za to, da se naši izpraznjeni živinski hlevi zopet n n polnijo. Celo nedopustno je, da c, kr. namestnija sama podpira na Sp. Štajerskem, zlasti v Brežicah, Ptuju, Rogatcu, Radgoni in po celi meji proti Hrvatski in Ogrski nakupovanje žita, krompirja itd. po raznih tihotapcih za najvišjo ceno pri slovenskih kmetih, kateri so tako nespametni, da se dajo omamiti po velikih cenah našega papirnatega denarja in oddajajo takim kupcem zadnje zaloge žita, Katere izginejo vse proti severu kot vtihotapljeno hrvatsko blago. Zato si usojam pozvati v odprtem pismu Vašo ekscelenco, 'da ustreže splošni zahtevi slovenskega ljudstva, da radi nejasnih političnih razmer ustavi vsak izvoz rekviriranih živil iz Sp, Stajerja, da se ta živila primerno shranijo v skladišča na Sp. Štajerskem in so pripravljena za potrebščine ljudstva tega dela 'dežele. Maribor, dne 19, oktobra 1918, Z najodličnejšim spoštovanjem D r* Karel V e r s t o v š e k, poslanec in dež, odbornik. 'Opomba uredništva: Odprto pismo g. dr. Ver-stovšeka je prišlo ravno ob pravem času. Poroča se nam iz verodostojnega vira, 'da n, pr. rekvirirani krompir spravljajo v celih vagonih iz slovenskih pokrajin v nemški 'del Avstrije. Ker je gotovo, 'da bomo živila, ki so slovenskim kmetom odvišna, krvavo rabili za naša mesta in industrijske kraje v Jugoslaviji, je dr Verstovšekov oklic popolnoma na mestu in ga bo pozdravil gotovo ne samo- vsak slovenski kmet, temveč tudi delavec in meščan. Odprto pismo n a ß E sj e S1 e n p o g r s i a C I a f y J a, o. Kr n a* mestnika v Gradcu«. Slovensko prebivalstvo Štajerske opažuje, da oblasti z nervoznostjo .rekN^irajo poljske pridelke , zlasti v slovenskem delu dežele. Vemo pa, da pride le mali del rekviriranih živil nazaj iz Gradca na Sp, Stajer, vsled Česar, čutijo razni sloji tega dela dežele,- ki nimajo svojega lastnega gospodarstva, Že zdaj veliko večje pomanjkanje, kakor v. nemških krajih, v katerih nimajo pelo nič poljedelstva. ;To dejstvo vznemirja Slovence, ker so si v svestì, da hočejo oblasti docela izčrpati vse zaloge poljskih pridelkov, —■ preti nam Slovencem na ta način velika beda na s-pomlad, tem bolj, ker smo prepričani, da ne 'dobimo od Gradca dovolj žita ali moke; zlasti bi Gradec u-slavil vsak dovoz na Sp, Stajer, kakor hitro bi se pojavil politični revrat in bi se proklamirala Jugoslavija, ki pride sigurno hitreje, kakor, sl misli o» kr, namestnik. V tem slučaju je Sp. Stajer izčrpan do * cela in bi niti od svojih oddanih živil iz .Gradca ne »nogel doseči najmanjše količine« Rek^triramje nm Štajerskem* Posl. dr. Verstovšek je kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko odposlal namestniku grofu Gary-ju brzojavko : Ekscelenca grof Gary Gradec. predsednik Narodnega svela za slavenski Štajer najodločneje protestiran proti^vsaki rekviziciji poljskik pridelkov in živine na Sp. Štajerskem, tembolj ker Slovenci vemo da bo slovensko kmetsko prebivalstvo le vsled vtihotapljala živil po vladnih organih popolnoma izčrpane, in smo prepričani, da ne more pričakovati slovensko Ijndsfve k§t del Jugoslavije od tradca nobene oskrbe več. Dr. Verstovšek. H&rednofttmo ypra&raje v ogrskem državnem zboru. V petkovi seji ogrske poslanske zbornice se je vršila velika debata o narodnostnem vprašanju. Prvi je govoril rumunaici poslanec Vajda, ki je rekel, da v bodoče ne bo ntkake razlike med. veiiki-mi in malimi narodi. iOmenja, kako užaljene so se čutili Rumimi, ker se je na Ogrskem postopalo ž njimi kot z narodnostjo, dasi se smatrajo sami za narod . AKo se res posreči, da se ta stvar reši v smislu Wil-sonovih točk, ki jih smatra pravične nad vsako hvalo, ho to tako velik čin, kakor,-,nega še ni bilo ocl u-stanDvitve krščanstva. Govornik prečita nato izjavo rumunske narodne stranke, v kateri je rečeno med drugim: Po stoletnem trpljenju in bojih zahteva v avstro-ogrski monarhiji živeči rumunski narod uresničenje neoddatnih in nezastarelih pravic samostojećega narodnega življenja. Ministrski predsednik Weterle je odgovoril, da je bilo stališče ogrske države n apr am narodnostim že oa nekdaj, da so vsi deležni enake svobode in ena-kin državljanskih pravic. (Kaka gorostasna hinavščina!!' Postavili smo se na stališče Wilsonovih točk za mirovna pogajanja, s čimer pa nikakor ni reče -no, da se bodo pri mirovnih pogajanjih usv vprašanja rešila za vsako državo posebej. Postavila se bodo splošna mednarodna vodilna načela ki se bodo enako uveljavila glede narodnosti pri nas, kakor v drugih ‘državah,- Poslanca Juriga (Slovak) in Pop-Cziczo (Ru -mun) ugovarjati z medklici, nakar jima kličejo madžarski poslanci: Izdajalci! Ministrski predsednik ugovarja mnenju, da bi se zadeva ogrskih narodnosti dala rešiti po zunan -jih faktorjih. Hočemo zasledovati politiko sporazum-Ijenja in pokazati napram narodnostim najdalekosež-nejo lojalnost, Ako je bila dosedaj izvedena nepopolno, se bo to zgodilo v tem večji meri y bodoče. Govornik odbija vsa prizadevanja, ki so naperjena — proti integriteti ogrske 'države, Pri mirovnih pogajanjih moremo imeti le enega zastopnika, ki namreč zastopa nedeljivo in enotno ogrsko državo,. Grof Osojnik (reški italijunaP: zahteva pravico samoodločbe za Reko, trdeč, da Reka ni bila nikdar hrvatska, ampak vedno italijanska. Grof Appony pravi, da bi Id bi kršil in -tegriteto Ogrske, ne bil stalen. Peptična enotnost o-grske države se mora vzdržati,- dokler ,bo živel en sam Oger. Izreka se za popolno samostojnost Ogr « Sk». P r 1 ; Ministrski predsednik Wekerle izjavlja, da Je Reka bila stoletja corpus separatum, ki je brezpogojno spadal k Ogrski* Združenju Bosne, Hercegovine in Dalmacije nima kaj prigovarjati,, a Beta io pota, ki vodijo tja, moraio estèsa, ogrski* Govornik poživlja narodnosti, naj se ravno v interesu moraličnega opravičenja, svojega stališča v-zdržijo vsake izjave, ki M -obtožila sedanji naroda< Madžar ostane Majdžar.. Trdili so vedno, kako dobro se godi narodnostim na, Ogrskem in to se upa njih ministrski predsednik trditi še danes, ko jih vendar že pozna ves svet. Kdo bi se ne smejal, ko čita trditev, da imajo vse narodnosti na Ogrskem enake pravice? Zanimiva je tudi izjava Wekerla, da se narodnostno vprašanje ne bo reševalo za vsako državo posebej, ampak, da se bodo le postavila splošna načela, To bi že bilo všeč gospodu Wekerlu, Tiszi in drugim. Oni si pač mislijo: Ko mine mirovna konferenca, naj ostanejo tam postavljen^ načela — nače -la. mi. pa ostanemo — mi! Sreča je samo, da bodo Madžari zadnji, ki bodo 'dajali mirovni konferenci kake direktive. Glrof Karoly o predzgodovini vojne. V Ogrski delegaciji je imel grof Karoly govor, v katerem je'izvajal med drugim: Trditev, da Nem-čija ni nič vedela o ultimatumu Avstro-Ogrske Sr -biji, ni resnična, To sledi že iz podatkov, ki jih je dal govorniku v Svici na razpolago bi viši ravnatelj Kruppovih tovarn, gospod pl, Miihlon«, G. Mühlon trdi, da je govoril sredi julija, vseka ko pa ne po 15. juliju 1914, z g. Heifferichom, ki mu je rekel, da so se pri nekem sestanku, ki mu je prisostoval tudi — nomšld cesar, Avstrijci — bržkone avstrijski diplo -matje — z nemškim cesarjem in nemškimi politiki posvetovali o besedilu ultimatuma, Tej konferenci takratni tajnik zunanjih zadev Jagow ni prisostoval, * Govornik se boji, da nastopijo v par dneh dogodki , ki ne bodo dali povoda za smeh, Jagow je rekel g. Miihlonu, da se te konference na. željo oesarja ni u-deležil, da se bo moglo reči inozemstvu, da Nemčija ni sodelovala pri sestavi ultimatuma. Dia se je o na-stopu zoper Srbijo govorilo v lliplomatičnih krogih že dolgo, dokazujejo tudi razkritja Giolittija, da je avstrijska vlada že leta 1913 vprašala, italijansko vlado, ali bi za slučaj vojne s Srbijo obstojal casus foederis ali ne. Mir bi se bil mogel rešiti leta 191,4,. ko bi se bila hotela Avstro-O grška, udeležiti konferen -ce, ki jo je predlagala Angleška. Toda Avstrija ni sprejela niti angleškega predloga, naj začasno zasede Beinrad in potem uredi vprašapje z Evropo. Politične vesti Tržaški Slovenci so po svojem Narodnem svetu odločno odklonili vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi bili Slovenci ločeni od Hrvatov in Srbov, posebno, če se skuša taka Rešitev zagovarjati z integriteto dežel, ogrske krone. I - totako ugovarja tržaški Narodni svet proti temu, da bi se Trst odtrgal od slovenskega zaledja. Stališče Jagoslovanor nespremenjeno. Parlamen-l irna komisija je dne 18. t. m. sklenila, da bo v plenumu kluba predlagala naslednje; Manifest glede federalizacije Avstrije ne more nikakor izpre-meniti stališča kluba, ker vstrajamo na združitvi i aroda vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo,* — Vsi člani Jugoslovanskega kluba so za torek nujno povabljeni na Dunaj. Nemštvo v zadnjih izdihljajih. Kes je Jugoslavija za vse kraje, kler prebivajo Slovenci, zasigu-rana, so naši Nemci sedaj postali, popolnoma umešani. Nemški listi, posebno mariborski so izgubili glavo. »Deutscher Montag« poziva občine .južno od Drave“, naj sklenejo proteste, da bi ae priklopili Jugoslaviji. Te proteste naj pošljejo cesarju. Za dne 26, in 27. t. m. sklicujejo celo vrsto »volkstagov«, na katerih hočejo ugovarjati proti samoprosti Jugoslovanom. Reveži! Kaj Vam pomaga! Isgubiii st® igro! Vaše nemštvo v naših Krajih je v zadnjih izdihljajih. Vaši papirnati protesti so prazen nič. Čitajte Wilsonov odgovor! Madžari divjajo. Pred kratkim so še Madžari rasno trdili, da na Ogrskem ni Slovencev, sedaj so jih pa naenkrat spoznali. Ves madžarski aparat je na delu. Poslanci prirejajo shode, hodijo od vasi do vasi, »notarijuši«, učitelji, podmažarjeni župniki, vse je na dela, da odvrne slovensko ljudstvo od Jugoslavije. Plačujejo pijačo, obetajo denar in grozijo z zaporom in vešali. Žan dar ji stikajo po Jugoslovanih. »Novine« ne smejo o tem nič pisati, kdor je v srcu za Jugoslavijo, se ne sme ganiti. Ubogo ljudstvo je brez voditeljev, naših listov pride premalo med ljudstvo. Toda Madžarom ne bo nič pomagalo, saj celi svet ve, da so madžarske razmere prava sramota za Evropo. Madžare bo zadelo zasluženo plačilo kakor Nemce in nbogo slovansko l udstvo se bo oslobodilo svojih pijavk, madžarskih graščakov in pijavk. Bodite mirni ! Skrbite ca red I Svetujemo našim ljudem, da so v teh časih, ko se nam bliža velika, nova doba, mirni in vzdržujejo povsod red. Čaje treba kaj posebnega ukreniti, bo to storil Narodni svet. N-- %!.svet ca Štajersko delaje jako pridno, t vse potrebno za našo Jugoslavijo, da nas bodoči dogodki ne najde,o nepripravljene, PretiBeühik dr. VenstoxSek je že m.ei zaupne shode v Ljutomeru, Raogoni, Središču m Ormožu. V kratkem no tak zaapm sesiaue* za mareaberški okraj. Kako skrbi grof Clary, za naraščaj inteligcn -eo? Gotovo se mora šteti grofa Claryja za uajvečje-ga pomnoževalea inteligence. Kajti način, kako skrbi. da bomo «aeli dovolj inteligence', je gotovo vne -den, da se otme nozabljivosti. Prvič je spomina vredno, kako grof Clary olajšuje' Studiranje našega di -jaštva, Vzemimo n. pr. njegovo očetovsko skrb v prehranjevalnem oziru. Clary se ozira na pregovor: Plenus venter non studet libenter, po naše: Sit želodec rad lenari. Iz tega stavka so oče Clary sklepali, da se mora zato dajati dijakom bolj malo hrane, da se lažje in raje učijo. To je zraven koristno tudi za tiste, ki gredo k vojakom, tla se naučijo najmodernejše umetnosti, ki se pai ni obnesla : stradanja Razne dobrine, kakor: kruh, meso, začimba, sladkor in enako, dobijo le po pa.rkr.at, da ne pozabijo oblik, lastnosti in okusa, oziroma, da jih uporabljajo v šoli v nalogah', a,li pa kje drugje kot rudnine posebne redkosti. Iz očetovskih ozirov, pazi tudi na to , da je obleka dovolj draga in slaba, da si jo dijaki ne morejo nabaviti in se na. ta način vadijo varčnosti. Kot sovražnik vsega modernega onemogočuje Clary dobavo coìteli, ki so prišle sedaj v. Modo, O čevljih se seveda tukaj ne more govoriti, ker so že celo prišli iz mode in jih nosijo le še starokopitneži (Clary jih torej gotovo nosi!). Le ena reč se ne da predstavljati', kako jo misli Clary obrniti v, prid mladine, To je namreč petrolej. Zdaj v dnevih od oktobra, do marca, so popoldnevi, ki so odločeni dijakom za učenje, kai hitro temni fn v temi pa dijaki ne vidijo vkljub vsej umetnosti optikerjev., (Tudi drugi so tako nesrečni, da ne vidijo v kraljestvu teme,) Zato bi človek sklepal, da bo Clary vsled svoje .očetovske pozornosti nad dijaštvom oskrboval ta, nesrečnj rod v mesenih’ kraljevanja teme in noči s toliko oboževanim petrolejem, In vendar nič ! Do Claryja se ne obrača -mo s prošnjo, da bi nas preskrbel s petrolejem, ker vemo, da je vsaka taka prošnja, bob v steno. Mogoče da bi še zahteval, če bi ga dal, da se mora učdča mladina ravnati po Gradcu, kjer smeje n. pr. plin nažgati še le ob 10. uri zvečer, — Težko čakamo Jugoslavije, ko se bomo sami preskrbljevali s petrolejem in tedaj se bomo spominjali Claryja, kako je po* množeval inteligenco na Čisto poseben, način. Francosko bojišče. Na francoskem bojišča se z nespremenjeno silo nadaljuje velecfenzivd čet /«rospo? azumorih armad. Nemci so se vnovič umaknili v Flandriji, kjer so izpraznil mesta L Ile, Ostende, Brügge, Thielt io Kortryk. U nakmli so se tudi na črti Laon—Marie v Pikarđiji ter končno ob reki Aisni na črti Atiigny—Olizy. Na drugih bojiščih. Na srbskem boj §ču s > se n „še čete u maknile do črte južno od reke Morave Srbske Čete so zasedle Aleksinac in Z ječar. —- Na albanskem bojišču smo se umaknili do jutnega brega reke Drine. Tirano in LcS so že zasedle četve-rosporazume čete Mesečno 'A milijona Amerikancèv v Evropo* Iz Vaahinjgtona se dne 14. oktobra uradno pp-roča: Vlada združenih držav Severne Amerike bo še tudi nadalje pošiljala vsak mesec % milijona mož na francosko bojišče. Svoje čete bo tudi še nadalje preskrbovala s potrebnim vojnim gradivom. O zmanjšanju pošiljatev čet in izdelovanja vojnega gradiva ne more biti nobenega govora. Belgtai padel. »Slov. Naro«i« poroča: Zmedjiva francoska poroč.la potrjujejo vest, ki je krožila že dne 18 t. m da so srbske in francoske čete že zasedle tudi Belgrad, kjer' so bde navdušeno' sprejete od prebivalstva. Francesi a kcnjepica prodira cb Savi proti zapadu in proti jogo zapa« u Vsa okolica Valjeva je v vstaji. Zemon je .izpraznjen civilnega prebivalstva. Mostovi čez Donavo niso razrušeni. Isti list tudi poroča, da so e o tentine čete že tudi na bosanskih tleh (biku Sara eva ) Odgovor Hemelje. Beseddo nemškega odgovora Wilsonu je baje že sestavljeno ter se bo pre ložilo zvezni vladi ib voditeljem purlart entaričnih strank. državami. Wilsonova namera je, da prepreči zdru ženje nemških avstrijskih pokrajin z Nemčijo. Vsled te ve3ti vlada med vsenemci veliko razbor jenje; sodijo natn-eč, da namerava Avstrija sied ti zgledjp Bolgarije in Turčije ter skleniti poseben mir. V Avstriji ni pametnega človeka, ki b: nas protovài tej edino rešilni nameri. Tedenske n ovire4, Avstrija sklene poseben mir? »Vossische Zeitung« poroča iz Dunaja, da se je dosegel sporazum med Avstrijo in Zedinjenimi Zareka v naši cesarski rodovini. Po poročilih dunajskih listov se bede v kratkem vršila -zaroka kneginjo Zofije Hohenberg, hčerke rajnega prest >-lonaslednika nadvojv. Franca Ferdinanda, s prince n Rene Parma, bratom naše cesar.ce. f Matija Slavič* V Buč<«wvcih v župniji Sv. Križa na Murskem polju je v soboto dne 19. okt. zvečer umrl posestnik Mali ja Si o vi č, oče bgosiov nega profesorja « dr Matija Slaviča Rajni, ki ja dosegel starost 77 let (rojen 25 decembra 1841), je bit trož odločno katoliškega ‘'mišljenji, kalero je v Slavičevi h ši udomačeno ža od nekdej. Saj je ta hiša Jugofclovam m dala dala dva duhovnika-bogaalovna profesorja: sin rajnega je bogoslovni profesor v Mariboru, brat rajnega Franc Slavič pa je bil jezuit, bogoslovni profesor in nazadnle bogoslovni ravnatelj med brati Hrvati v Sarajevu (f 1909). Rajni Matija Slavič je bil razumen in izvttten gospodar, ki je v domači hiši svojim pri gospodaril blagostanje. Njegovo oko pa ni obviselo na domači hiši, temveč je tudi bilo odprto javnemu blagru. Rajni je bil ud okrajnega zastopa v Ljutomera, večletni načelnik krajnega šolskega své ta pri Sv. Križu, ud krajnega šolskega sveta v Vučji vesi, večleten župan in do smrti odbornik občine v Bučečovcih. Za kmeta visoko izobražen, se je ndtležavai političnega življenja med Slovenci od časa slovenskih taborov, ki se j hje z navdušenjem udeližil. »Slov. Gospodarju« je bil naroč nik od 1. njegove številke in Slov. Kmetski zvfezi zvest in vodilen pristaš od njega spočetka. Naj mu bo B j* plačnik za vsa njegova dela! Njegovi duši svetila večna luč! G. bogoslovnemu profesorju in velespoštovani rodbini Slavičevi pa naše najiskrenejše sožalje ! f Žapnfk Franc Zmazek. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. nam poročajo: Umrl je ponoči od 18, na 19. oktobra nagloma velečaet. g. župnik in duhovni svetnik Fr. Zmazek. Pokojni je bil posvečen v duhovnika 1. 1870; bil je star 74 let. Služboval je kot kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru in v Starem trgu. Bil je župnik pri gv. Urbanu in in leta 1893 žu >nik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Delo, katero je pokojnik izvršil z občudovanja vre dno vstrajnoštjo pri farni cerkvi, posebno pa pri podružnici Sv. Treh Kraljev, je ovekovečil spomin za vedno v benedički župniji Srce Jezusovo, Katerega iskren častilec je bil pokojni, mu je gotovo milo lostlir sodnik. Počivaj v miru! Pogreb v torek o a 10. ori. f Ato d j Slik. Na željo njegovega očeta so č. g. Alojz;ja SUk, malonedefjskega kaplana, pokopali na pokopališču njegove rojstne župnije pri S/. Petru niže M nbora. Težco so se od njega lič it malonedeijski ž lpijaai in zlasti mladina od Sv. Andraža, kateri je bil skrben in vnet vzgoj telj, pa želja ljubečega očeta je bila odločilna. V čet-tek ja krsta s telesom rajnega gospoda kaplana dos pela v št. Pet*r ter je mia v kape i s/. Favstiaa položena na oder, V petek je bil sprevod Ob veliki udeležbi domačinov. Naj rajni gospod mirno počiva med svojimi domačini: na m.rodvoru na Gori! Njegovi duši svet la večna luč! Duhovniške vesti. Župnijo Loče je dobil C. g Marko Žičkar, župnik pri Sv Jerneju nad Ločami. Zopetna opustitev vlakov. Od dana-cj ga dne so med drugimi opuščeni sledeči vsaki: Na progi Spielfeld — Ljutomer viak št. 1843, ki vozi iz Spielfelda ob 10. uri 24 min. predpoldne in prida v Ljutomer ob 12. uri 85 min. popoldne. Vlak Št. 1866 iz Radgone ob S. uri 26 m n. in pride v Spielfeld ob 5. uri 10 min. popoldne. Na progi Zid an m ost — Zagreb vlak št. 501 .z Za treba oo 8 uri 10 min. zjutraj, pride v Zidan most ob 10. uri 35 min. predpoldne. Vlak štev. 506, iz Zidanega mosta ob 5. uri 5. min. popoldne in privozi v Zagreb ob 7. uti 23 min zvečer. Na progi Maribor — Franzensfeste vlak št. 417 iz Maribora ob iO. uri 7. min. predpoldne. Na progi Dunaj—Trst nobene nadaljrie sprememba Novi konservatorji. Osrednja: komisija, za . o-hranitev starin na Dunaju je imeno.vala za Štajersko i sledeče konservatorje: E. Potočnik, profesorja, vi.Ce- Ilju, dr. A. Rak, zdravnika v Mariboru, notarja Fr, Winkler y, Brežicah ter graške vseučiliščne profesorje dr, O', Cuntz, dr, R«- Kainfll iu dr. A, Schmid, Za slovensko šolo v Mariboru šo nr.dhlje darovali: Učiteljski zbor v Jarenini in sicer gdč. Pavla Miklavec ter Lojzika, Lorber, gospa Cone in nadučitelj Conč vsaki po 25 K, skupaj 100 K; dr. Loop. Poljanec, c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru, K 100; Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, dar Cehov o priliki slavnosti v St, Janžu na Dolenjskem 1000 'K; upravništvo „Slov. Naroda“ 5 K; C duini* n v Gornjemgradu, prebitek dveh enodejank 100 K ; Čitalnica m Bralno društvo v Gornjemgradu prebitek igre „Deseti brat“ 100 K; upravništvo „Slov. Nar.“ 5 K; dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, 20 K; Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah, 300 K; iz pahi-lalnika v'gostilni Goleč 23 K; Janko Leber, bogo slovec v Mariboru, nabral na godovanju g. Miloša Jarnovič, trgovca v Dramljah, 00 K; Ignac Strnad na bojišču 10 K; poročnik K. Crepinko v Mariboru 50 K ; Rajko Čuček, gimnazijski profesor v pokoju , mesto venca na krsto preč. g. župniku Antonu Vraz 20 K: zbirka desetnika Antona Krumpak na bojišču 80 K; gdč. Danica Serajnik v Mariboru nabrala, v veseli družbi v vinarni Kletarske zadruge v Ormožu 05 K; Valentin Predan, posestnik na Planici, 10 K; Ivan Pelei, trgovec pri Sv, Bolfenku v Slov. gor. K 10; Franc Klinar, kolar v Slivnici pri Mariboru, K 20; Franc Schreiner, Župnik v St. liju pri Velenju,. 50 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške po -družnice Družbe sv. Cirila in-Metoda v Mariboru, blagajnik Franc Pišek, Narodni dom, -* Šolski od -sek. - Za Narodni Svet so vpiačbb v M riboni: nad-eupntk Fr. Korošec v Rogaški Spit m 100 K V. Janžekovič v Svečini 100 K, R Mkher i0 K, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj GrtldVe Hfshar' e v Mi ribora 50 K, dr. Fr. Rosina, od-ét ifk v M riboni, 200 K, Josip Kolarič, Župnik pri Sl .li Nedelji. 20 K, Jakob Zemljič, župan v R idi nei h 20 K Vikt. Glaser, lesotržec v Rušah, 1000 K, Nei nenova i za slovensko Prekmurje in Medzuuur;e 6000 K. C. Horvat v Maribora, 10 K. Narodii davek. G. Ivan Rebek, »traia povodom NarodaegH bhg iaaa s «fi pomoto n “k »-tvr h svojih vriib članic izdatno svoV» p» K 7 7 6 .SO za jugoslovansko siročad. Plemenu m dar<>v*i<«4t is kresa hvala! Veselje apostolskega poklica. Slovenski misijonar nam piše: Skolastik iz Afrike, ki se pripravlja na svoj bodoči misijonski poklic, piše svojemu misijonskemu prijatelju sledeče: „Kako veselje napolnjuje naše srce, ako nam prinese mati malega poganč-ka, svojega bolnega otroka. Ali bo še živel, li pa to umrl, se povprašujemo ? 'Pogosto je celo telo ena sama rana, upanje na ozdravljenje popolnoma zastonj. Kaj storiti, da rešimo vsaj njegovo dušo, ko pa se pogahska mati ne premakne od strani svojega malega ljubljenca? Zagotavljajoč jo, da moremo poskusiti zdravttlno drgnjenje, mu vlijemo na čeio zveličavno vodo ter g|a krstimo. Zopet en angel več za nebesa; Vedno moram misliti nazaj na otroka, katerega sem krstil na nekem misijonskem potovanju. Star kake 3 leta, je bil na pol mrtev, čez in čez pokru z runami. Komaj sem ga krstil, je sklenil ročici k molitvi ter me z izrazi hvaležnosti milo pogledaj, kot bi hotel reči : „V nebesih bom prosil za ite in za dobrotnike, ki so ti pomagali, da si prišel še zadnjo uro semkaj, i'n mi odprl vrata v nebesa-“ Ginjen do solz sem prosil Marijo, naj vzame tega malega angela k sebi v raj. Ne morem ti popisati veselja, ki se občuti pri prvem podeljevanju krsta! Srce se širi veselja, roka se trese ginjenja. Človek čuti, kako veliko tlelo je izvršil v skrivnosti sv. vere. O da bi bil ti pri nas! Kako srečen bi bil, Če bi se mogel udeležiti naših mii- c Tnnski>i 7.jpfnv in vftaflU» 1 "A _ rta iiajnrLjmianmiaE ki_ se poeta v daljne dežele med divje poganske narode, tudi ti, cenjeni čitatelj, lahko pomagaš reševati duše s tem, da podpiraš uboge misijone in kupiš „Misijonski Klaverjev*Koledar 1919,“ V ganljivih povestnicàh in slikan pripoveduje ta misijonski koledar, kako je že marsikateri blagi dobrotnik postal krstni boter poganskemu zamorčku in s tem rešil njegovo dušo. Iz sena in slame delajo gnoj. Iz šentlenartske-ga okrala se nam piše: Lepa slika, kako se gospodari s krmo za živino, katero morajo kmetje s težavo oddati, se lahko vsakdo prepriča, Kogar vodi pot k Sv. Lenartu v Slov. gor. mimo torišča, kjer se sklada seno in slama. Na stotine meterskih stotov slame se tam pretvarja v gnoj, vsi e d deževja in mokrote in to radi površnosti dobro plačanih prevzemalcev sena in slame Ti ljudje bi vsaj naj poskrbeli, da bi se slama na prostem spravila v pravilno zložene kope. Dogaja se pa ravno nasprotno Vse je tako površno skupaj zmetano, da bodo imeli od oddane slame in od sena le bližnji posestniki kjorist, da bodo imeli vsaj gnoj za, svoja polja, uboga naša živina pa bo v spomladi stradala. Vojuo blago po vojni. Avstrijski già vai zavod za stvarco oeinoßibzaujv ;e te dai ustanovi na Danajn Ta zavod mm nalogo, da prevzame ▼Oja&kega erena vse b ago, kt ga ne bo rabil po vojni, ta ga p> potrete p.#hiyL, .er prilagodi za d Uno porab >. Kadaljè bo ta zMd vse te predmete porazdelil na po p-, o o m-, mžH-. V dete ah pa se bodo ustanovile ocg*t;'.z:«:i. e, najbrft j v ob liki d užo z omejeno za** z >. ii bodo raedeiile to blago, ki pripade na der io, oj p ussmezae občine Dva vrg na gosi. »A? he ter Zenu g« poroča, da sta dospeia v torek zjutraj iz Galici,e in Polj ske dva vagona gasi. Vse goei so b.ie mrtve, ker jim med vožnjo niso dali nič jesti. Maribor. Naše glavarstvo sili občine, naj oddajo krompir, ž to in seno, das ravno so že mnoge oddale mnogo *eč, kot jim je bilo treba*. Nàie mnenje je, da sedaj, ko je tobko nujnega dela, ko ii vprežne živine m ko so erste po hribih popol noma uničene, naše kmete nih‘e ne more siliti, da b: oddajati žmU in krmo. Slovenski kmetje, v Slov* gor. Dne 18. t. m. zvečer - Mtórìèki, g, Kristl,- učite-I in posestnici, za tfedno zatisnil oči v 61«. aje "starosti, Ta'’blag& gospa ima razen drugih vrlin te izvanredne zasluge, da je z vidnim veseljem delila svojim sosedom in bližnjim raznovrstne dobrote* posebn° *adi so se pri njej zglašaJi božji maki ter dobiv.alf bo-< jo spremljajo onkraj seb od blizu in daleč r do groba, ob katerem so te- me obilne solze njenih ljubih otrok in vseh navzočih srce je stiskala tuga neusmiljene smrti. Rajna blaga gospa jo bila sestra našega veledobirotnika Feliksa Ferk in se jednako radovala našega napredka. Njenih otrok vzgoja je bila prav dobra, nad vse skrbna in radovala, se je njih napredka, Kot ipadarjeva" hči je umela tudi razna zdravila in s tem marsikomu koristila, njene roke so bile zlata vredne in vedno delale v blagor njenih dragih in siromakov. Zlata mar mika, počivaj sladko po tako trudapolnem delovanju v blagor trpečega bližnjega! Sv. Lovrenc v Slov. gor. 'že' dolgo časa prav nestrpno pričakujemo,, ali bodo župani naše župnije storili kaj za našo boljšo narodno bodočnost. Toda je vse zaman. Nobeden teh možakarjev šerife zbudi iz dolgega spanja, dai bi sledili mnogim drugim našim občinam. Nismo Vas samo posadili na visoke županske stolce zategadelj, da bi nam rekvirirali zadnjo kravo, kakor se je že to dogodilo, ampak da bi sto -rili kaj v blagor in korist naroda in ne mislite si,-da bodete na večno župani, prišli bodo drugi ’časi, tedaj pa Vas bomo dali v stalni pokoji, toda brez pokojnine. Slovenci in Slovenke,, akoravno so župani proti nam, bodimo mi » roti njim ter s trdno in korajžno voljo, z upanjem rsa beljše čase nastopajmo novo dobo, v kateri bomo sami svoji gospodarji, Vam gg. županom pa kličemo: Na skorajšnjo svidenje v Jugoslaviji, iz katere Vam bomo voščili srečen pot v službo k ptujskemu županu Orniku.. Zd goves pri Riboni Tak d je dne 11. t. ». nenadoma umrl L*op‘p!d f! ,s v rijeta srojestarosti. Rajni se j j ulite d1, ieU l86i vojne s Fru si. N v m. p ! Sv. Križ prs Ljctaroern Oh Narodnem blagdanu za stradajočo i i prežah ;j čo jugoslovansko de-oo je naša župniji dado-»*la. 1772' K in sicer občina Križ v i (nsbiraii Mei. Strdki Ja Al. Bratina) 800 K, Vucjaves (nah Aru. Za ti) 242 K, Grabe-Kijučarovci (nab. An. Kosi in L z. Slavič) 234 K, Lagarovc Kokoriči Gajštve» (n» h r>!i Mar P&ulič, Mar. Marinič, Neža SpiroHer) 185 K, Bučečovci (aab. Al. Domaja ko ia M*r. K-si) 154 60 K, Sa. linci Kristanci (nabral M rt ŠRftcee) 130 K, Boreči (nab. M D majnko) 110 K B mčani (nabir. M. Ostre) 107 90 K, Hjašcvei limb. Ana Slèkovecj 105 40 K Lukavci (n»b V an polič) 100 K, Stara noVaves (nab. Iv Rož•nuu). 83 10 K Amai ja Ko- Ormf‘ž. Preteklo soboto po polnoči skregali so se kotuVjdje ormoške nemškutarje v neki gostilni. Krik in v iš je bil tak, da se je celi »nemški« Ormož predr^uJl iz spanja, Gostilničar se je po kazal'moža in pometat nemškutarje ta cesto, la dedci so k eli in se priduševali, da ne prestopijo 'eč praga g«otiloe, u katere so bil! von vrženi. Gospod,e so se med seboj skavs Ji ker ei*n njih m odobravt! napada na ormoške Pioverne o priliki zabavnega večera v Č talnici Trdd je namreč, da bodo v bodoči Jugoslaviji vsi ormoški, nemškutarji svojo nenškutarsko prepričanje spremenili in postal' čistokrvni lugo lo-ani Šaleška dolina. Lepe razmere so pri sodnijah v stari Avstriji. Franc Wosehnagg, veliki „Kriegs-gewinner“ v Šoštanju, je bil obsojen radi navijanja cen na 20,000 K globe ; toda okrožno sodišče je to obsodbo razveljavilo in ga popolnoma oprostilo. Pri nas so bili kmetje obsojeni radi pijače na velike globe ; j okrožna sodnija je te siromake pri drugi obravnavi : navadno šo hujše ’kaznovala. Seveda: kmet je krnet —• komercijalni svetnik je pa velik gospodi Drugače bo prišlo v 'Jugoslaviji, to lahko povemo zdaj že tem eospodom! j Gornjigrad. Katoliško izobraževalno društvo v ’ Gornjemgradu priredi v .nedeljo, dne 27. t, m., ob 3. uri popoldne, gledališko igro „Mlinar in njegova hči.“ Cisti dobiček je določen v dobrodelne namene. Se vabi k obilni udeležbi ! — .Odbor* j Lastnič pri Podčetrtku. Na italijanskem bojiš- * ču je padel iunaške smrti, zadet od sovražne granar te, v cvetu svoje starosti, star še le 30 let, narednik Ivan Jiuričan, Bil je splošno priljubljen ter hraber junaic, ki je bil odlikovan s srebrnima kolajnama L in II, vrste. Slovenskemu junaku svetila večna, luč, Bog pa bodi tolažnik njegovim svojcem. Na svidenje nad zvezdami! Sv. Peter pod Sv. gor. Našemu c kr. straž mojstru Kovaču se je posrečilo zaslediti nevarnega tata Orešiča, doma iz Imenega. Ker je hotelu teči, je orožnik streljal za njim ter ga z idei. Ore šič je umrl. Trezni bedo diktirali mir. O nemškem cesarju pripovedujejo, da je že pred vojno o neki prìUfeà izrekel besede: »Pri prihodnji veliki vdjni bo tisti narod zmagal, ki bode izkazoval najmanjši konsum — alkohoia « Kdor koli je že to izrekel, imel je prav. Besede so se obistinile že v rusko japonski vojni. Ko je šlo za odločilni naskok na Port Artur, je japoaski poveljnik Kamim ara pasla! same mlade ljudi v o-genj. Za slovo je drgnil Saše vode in jim nazdravil: Moja deca! Pošljem vas sedaj v gotovo smrt. Napijem vam s čašo vode, zakaj vaše glave morajo v tem trenutku biti trezne, vaše roke za nesljive. Rusi so se pa za boj »krepčali« z žgan jem. In zmagala je trezna japonska voda proti v pijaniji vemo ruskemu žganju. Naravnost usodno je, kjer se vojaki pred bit kami vpij? njajo z rumom ali vinom. Zapomnili so si pač to Francozi. L 1915 so meseca septembra skušali prodreti nemško fronto. Da bi vojaki bili bolj »korajžni«, so jih opili z dobrim francoskim vinom. Kakor divji so drveli pred nemške strojni ce in topove; njih trupla so kar frčala po zraku V najodločilnejšem trenutku so jim opešale moči, kakor je to navada po zavžitem alkoholu. Že 1. 1911 smo brali v listu »Ö*terr. Rundschau« (sn. 5, str. 844), da v Amèriki pride le . 4 89 litrov alkohola na človeka v enem letu in še I ti so večinoma doseljeni iz Evrope, v Nemčiji pa 9 86 1., v Avstriji 8 42 1. V večini dežel, ki tvo-: rijo Združene države, je prodajan e alkoholnih pi j jač sploh prepovedano O emerik*nski mornarici je že pred leti poročal ad m ral Ross, da je 95°/0 j pomorščakov aistnentov. Wdscn ta m- gočni go : spodar svetovnega položaja, ja abstinent. Tudi o Angležih je dne 16, inarca 1916 p roèala graška »Tagespost«, da j« 1 1915 nazadoval konsum al kohola nasproti 1 1914 za 8%, naspr ti 1. 1913 pa za 10%. V francoski vojski je že malo pravih Francozov, večinoma so razni rodovi iz francos kih naselbin, kt pa navad o ž ve zelo trez io in priprosto. Zgodovina bo enkrat pisala : Tisti ki so napajali svoje vojaštvo, eo izgubili svetovno voj no, trezni so pa narekovali mir. Zelo (veliko časa potratijo zato j o šolah, da se otrooi učijo in navadijo nemških črk. Vkljub temu še zamenjujejo slovenske črke z nemškimi in i.'aroue. Namesto da se vadijo otrooi nemških črk pisan in čitati, bi. bilo boljše in koristnejše, da bi se med tistim časom učili kaj drugega* 'Sploh imajo nemške črke tako obliko, da se težje čita jo in pišejo. Zato so že večkrat nemški učitelji sami zalit&vah, naj se o -puste nemške črke in naj se rabijo za nemški jezik samo latinske črke. Saj se latinskih črk j os.užujojo sploh vsi izobraženi narodi po Evropi, Ameriki in a-ziji, Tudi bi se lahko upel.ale krajše oblike, n. pr. č namesto tseh. Koliko nepotrebilih poteg se mora napraviti za tako obliko ali za toliko črk, Kitajci, ki so sploh znani zaradi j osebnih šeg, še imajo svoje posebne črke. Tako se tudi naši nemški zagrizenci trdno drže nemških črk in se ž njimi bahajo, da imajo nekaj posebnega. S tem pa tudi dosežejo, da slovenski otroci, ki hodijo samo v nemške šole, se navadijo samo nemško pisati in ne morejo pozneje svojih misli izraziti y slovenskem jeziku, Sploh nimajo nemške črke uič praktičnega. Le oglejte si napise po raznih nemških hišah, N ti na hiši najbolj zagrizenega Nemca ne vidite napisa z nemškimi črkami, pa to ne samo po slovenskem, ampak tudi po nemškem Stajerju in po Koroškem, Z nemškimi črkami nimajo zato naj Sov, ker so nemške velike tiskane črke same za se skoraj nečitljive. Ker so nemške črke težko Čitljivo, ker Jili Nemci s&gmi ne rabijo za napise, ker je za praktično življenje potrebna samo ena pisava in. je Liidiska pisava povsp'đ vpeljana: Zato proč z hemškiini. Črkami in naj .se otroci ž njimi več ne mučijo! Čemu se moramo u&iti nemški k črk? rožak iz Grl ave darova-;; nini datovaicem in nab 20 K ics n, ! Navadno predbiacivajo slovenskim šolam, da se v njih učijo otrooi premalo nemški,. Velik vzrok tiči v tem, da se morajo otroci učiti poleg latinskih črk , ki se rabijo v slovenskem jeziku, tudi nemških črk . Otroci se morajo vslod tega učiti osmero črk, in sicer za slovenski jezik maje in velike pismene črke , ter male in velike tiskane črke, potem za nemški je-Slava požitvoval- zik male in velike pismene ter male in velike tiska-1 ne črke; to je osem vrst črk. r. Usmiljenka žrt^r za damo-■vino. V s 'p o m i n rajne L j u d in H e Dvoršak, usmiljenke ii d e č e g a k r i ž a. Na italijanski fronti, v mestu Motta di ' Viven -za, je umrla dne 24. avjgusta t. 1. usmiljenka Rdečega križa Ljudmila Dvoršak, rojena v Rogozi pn iTo Čah, Rajna Ljudmila je bila vedno pridna, pobožna, pa tudi delavna, Že v nežni svoji mladosti je kazala izvanredno usmiljeno srce do bližnjega, vsakemu .e paniagaia po svojih močeh.. Posebno .-a je imelo njeno srce sočutje do bolnijcov. V svo,i dekliški dobi se jo je večkrat polastila želja stopiti kot usmiljenka v samostan, A na prošnjo njene bolehne tete v Braslovčah, pri kateri je bivala že od četrteiga leta svojega življenja, je Ostala pri njej do leta 19i8 ter tam zvesto in pridno -upravljala svoje vsakdanje delo, Toda njena želja, streči bolnikom, prikipela je do vrhunca. Poslovila se je od sv ojih dragih ter stopila v ufc dne 1. marca 1914, da se izuči o postrežbi bolnikom* Konečno je napravila izpit s pohvalo. Nastopila je v Gradcu kot usmiljenka svojo prvo službo. A ko jé izbrühila sedanja strašna vojna, je bila tudi ona poklicana k ranjenim vojakom. Delovala je v svojem poklicu h neumorno požrtvovalnostjo. Večkrat je vsled vednega pomanjkanja zdravnikov sama opravljala težke operacije. Bila je za svojo požrtvovalnost častno odlikovana. Večkrat se je izrazila rajna Milka: Tako srečna in zadovoljna se nisem, nikdar poprej počutila kot sedaj, dai tolažim in pomagam ubogim bolnikom in ranjencem. Ko je bila leta i'9t7 prestavljena v fronto, se je močno prehladila, tako da je morala pustiti svojo službo ter se šla zdravit v Opatijo. Ä ko je okrevala, je zopet dne i. avg. 1918 nastopila svojo službo ; toda revici se je bolezen — pljučnica — ponovila in dne 24. avg. je mirno v Gospodu zaspala. i Pogreb se je vršil dne 27. avgusta ob 6. uri z-večer. Bil je Čudovito lep in ganljiv. Vse sestre Rdečega križa dotične bolnišnice ter vsi častniki in o -krevano vojaštvo jo je spremljalo na zadnji poti. Bila sta dva voza samih cvetlic in vencev, katere so iz hvaležnosti skupno darovali rajni usmiljenki. 24-giodcev je igralo žalostinko pri sprevodu.- Na pokopališču je pri odprtem grobu jako gavi-ljivo govoril č, g. vojni kurat. Ahton Beidi.iz Nemškega. Govor je trajal nad pol ure, Stavil Jo Je Vsem v vzgled, naj posnemalo rajno Ljudmile .-v. njeni vedili neumorni delavnosti, posbno pa je slavib njeno previdno in resno obnašanje do d» ligega, spola, da bodo posebno sestre po njenem vzgledu ostale čiste in nepokvarjene v svoji,.službi. Nobena oko ni ostalo suho. In nekdanji vojni kurat, č, g, Ferdinand Ma-ierhofer, sedaj župnik na Tirolskem, je sestavil jako pomenljivo pesem rajni Milki v spomin. Njeno neomadeževano življenje nam daje sladko zavest, da uživa Milka nebeško plačilo za svojo neumorno delavnost. Draga Milka, spavaj sladko v tuji zemlji! Marija, žalostna Mati. Premišljevanja in molitve. Spisal dr. josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako pojxnneg/i, izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo, kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovenskega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svojemu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v pr vein delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji, kakršnih dosedaj še ni bilo v slovenski nabožni književnosti, Premišljevanjem sledi veliko število zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v čast trpljenju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožnosti. Ob koncu je g. pisatelj še dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umiriv joče in za rajne. Novo knjigo prav toido pnporQèa-mo. Gena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v ©Rilevi tiskarni v Mariboru. aas bodoči dogodki ne najdejo nepripravljene. Predsednik dr. Verstovšek je že imel zaupne shode v Ljutomera, Radgoni, Središču in Ormoža. V kratkem bo tak zaupni sestanek za marenberški okraj. Kako skrbi grof Clary, za naraščaj inteligen -ioe? Gotovo se mora šteti grofa Clary ja za največjega pohnioževaioa inteligence. Kajti način, kako skrbi. da bomo Uaeeli dovolj inteligence, jel gotovo vre den, da se otme pozabljivosti. Prvič je spomina vredno, kako .grof Clary olajšuje Studiranje našega di -jas tv a. Vzemimo n. pr. njegovo očetovsko skrb v prehranjevalnem oziru. Clary se ozira na pregovor: Pie n us venter non studet libenter, po naše: Sit želodec rad lenari. Iz tega stavka so oče Clary sklepali, da se mora zato dajati dijakom bolj malo hrane, da se lažje in raje učijo. To je zraven koristno tudi za tiste, ki gredo k vojakom, da se naučijo najmodernejše umetnosti, ki se pa ni obnesla: stradanja Razne dobrine, kakor: kruh, meso, začimba, sladkor in enako, dobijo le po parkirat, da ne pozabijo oblile, lastnosti in okusa, oziroma, da jih uporabljajo v šoli v nalogah, ali pa kje drugje kot rudnine posebne redkosti. Iz očetovskih ozirov pazi tudi na to , da. je obleka dovolj draga in slaba, da si jo dijaki ne morejo nabaviti in se na ta način vadijo varčnosti . Kot sovražnik vsega modernega onemogočuje Clary dobavo cofcelj, ki so prišle sedaj v modo, Ö čevljih se seveda fpkaj ne more govoriti, ker so že celo prišli iz mode in jih nosijo le še starokopitneži (Clary jih to rej gotovo nosi!).. Le ena reč se ne da predstavljati, kako jo misli Clary obrniti v. prid mladine, To je namreč petrolej. Zdaj v dnevih od oktobna do marca, so popoldnevi, ki so odločeni dijakom za učenje, kai hitro temni in v temi pa dijaki ne vidijo vkljub vsej umetnosti optikerjev.. (Tudi drugi so tako nesrečni, da ne vidijo v kraljestvu teme.) Zato bi človek sklepal, da bo Clary vsled svoje očetovske pozornosti naid dijaštvom oskrboval ta nesrečni rod v mesecih kraljevanja teme in noči s toliko oboževanim petrolejem, In vendar nič! Do Claryja se ne obračamo s prošnjo, da bi nas preskrbel: s petrolejem, ker vemo, da je vsaka taka prošnja bob v steno. Mogoče fla bi še zahteval, če bi ga dal, da se mora učeča mladina ravnati po Gradcu, kjer smejo n, pr. plin nažgati še le ob 10. uri zvečer, — iTežko Čakamo Jugoslavije, Ko se bomo sami preskrbljevali s petrolejem in tedaj se bomo spominjali Claryja, kako je po-ranoževal inteligenc» na Cleto poseben načina tacosko bijisće. Na francoskem bojišča se z nespremenjeno «ilo nadsljaje veleofenzirs tetverooporazumovih armad. Nemci so se vnovič umaknili v Flandriji, kjer so izpraznili mesta Lille, Ostende, Brügge, Thielt in Kortryk. Umaknili so se tudi na črti Laon—Marie v Pikardiji ter končno ob reki Alani na črti Attigny—Olisy. Na drugih bojiščih. Na srbskem bojišča so se n*še čete a-maknile do črte jažno od reke Morave. Srbske čete so zasedle Aleksinae in Zaječar. — Na a 1 « banskem bojišča smo se umaknili do južnega brega reke Drine. Tirano in Leš so že zasedle četve-rosporazome čete Mesečno ’/* snilijona Araerikancev v Evropo. la Vashinfctona se dne 14. oktobra uradno poroča: Vlada Združenih držav Severne Amerike bo Jge tudi nadalje pošiljala vsak mesec % milijona mož na francosko bojišče. Svoje čete bo tudi š'e nadalje preskrbovala s potrebnim vojnim gradivom. O zmanjšanju pošiljatev čet in izdelovanja vojnega gradiva ne mor© biti nobenega govora. Belgrad padel. »Slov. Narol« poroča: Zanesljiva francoska poročila potrjujejo vest, ki je krožila že dne 18. t m. da so srbske in francoske čete že zasedle tudi Belgrad, kjer so bile navdušeno sprejete od prebivalstva. Francoska konjenica prodira ob Savi proti zapadu in proti jogo zapadu Vsa okolica Valjeva je v vstaji. Zeman je izpraznjen civilnega prebivalstva. Mostovi čez Donavo niso razrušeni Isti list tudi poroča, da #o ententine čete že tudi na bosanskih tleh (blizu Sarajeva.) __________________- Odgovor Nemčije* Besedilo nemškega odgovora Wilsonu je baje f e sestavljeno ter se bo predložilo zvezni vladi in voditelj e m parlftmentaričnifcr strank. Avstrija sklono posekom mirt »Vossische Zeitung« fporoča iz Dunaja, da se je desege! sporazum med Avstrijo in Zedinjenimi državami. Wilsonova namera je, da prepreči zdru-ženje nemških avstrijskih pokrajin z Nemčijo, /sled te vesti vlada med vsenemci veliko razburjenje; sodijo namreč, da namerava Avstrija slediti zgleda Bolgarije in Turčije ter skleniti poseben mir. Tedenske novice« iareka v šaši cesarski rodovini. Po poročilih dunajskih listov se bode v kratkem vršila zaroka kneginjo Zofije Hohenberg, hčerke rajnega prestolonaslednika aadvojv. Franca Ferdinanda, s princem Rene-Parma, bratom naše cesarice. f Matija Slavič. F BučeSovcih v župniji Sv, Križa na Murskem polju je v soboto dne 19. okt. zvečer ttarl posestnik Maija Slavič, oče bogoslovnega profesorja g. dr. Matija Slaviča, Rajni, ki je' dosegel starost 77 let (rojen 25, decembra 1841), je bil mot odločno katoliškega mišljenja, kalero je v Siavičevi hiši udomačeno že od nekdaj. Saj je ta hiša Jugoslovanom dala dala dva duhovnica bogoslovna profesorja: sin rajnega je bogoslovni profesor v Maribora, br&t rajnega Franc Slavič pa je bil jezuit, bogoslovni profesor in nazadnle bo-goslovni ravnatelj med brati Hrvati v Sarajevu (f 1909). Rajni Matija Slavič je bil razumen in iz vneten gospodar, ki je v domači hiši svojim prigospodaril blagostanje. Njegovo oko pa ni obviselo na domači hiši, temveč je tudi bilo odprto javnemu blagra. Rajni je bil ud okrajnega zastopa v Ljutomera, večletni načelnik krajnega šolskega sv4-ta pri Sv. Križu ud krajnega šolskega sveta v Vučji vesi, večleten župan in do smrti odbornik občine v Bučečovcih. Za kmeta visoko izobražen, se je uddežaval političnega življenja med Slovenci od časa slovenskih taborov, ki se jih je z navdušenjem udelüil. »Slov. Gospodarju« je bil narofl nik od 1. njegove številk« in Slov. Kmetski zvezi zvest in vodilen pristal od njega spočetka. Naj mu bo Bog plačnik za vsa njegova dela! Njegovi duši svetila večna luč! G. bogoslovnemu profesorju in velespoštovani rodbini Siavičevi pa naša najiakrenejše sožalje! f Žnpnfk Franc Zmazek. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. nam poročajo: Umrl je ponoči od 18, na 19. oktobra nagloma velečast. g. župnik in duhovni svetnik Fr. Zmazek. Pokojni je bil posvečen v duhovnika L 1870; bil je star 74 let. Služboval je kot kaplan pri Sv. Petra pri Maribor« in v Starem trgu. Bil je župnik pri gv. Urbanu in in leta 169® župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Dalo, katero je pokojnik izvršil z občudovanja vre <1 io vstrajnostj© pri farni cerkvi, posebno pa pri podružnici Sv. Treh Kraljev, je ovekovečil opomin za vedno v besedički župniji. Srce Jezusovo, katerega iskren častilec ja bil pokojni, mu je gotovo mil® lostlfe? sodnik. Počivaj v miru! Pogfeb v torek ob 19. uri. f Alo dj Slik. Na željo njegovega očeta so č. g Alojzija Slik, mslonedeijskega kaplana, pokopali na pokopališču njegove rojstne župnije pri Sv, Petra niže Maribora. Težko so se od njega ločili «nalonedeljski župljani in zlasti mladina od Sv. Andraža, kateri je bil skrben in vnet vzgojitelj, pa želja ljubečega očeta je bila odločilna. V četrtek je krsta » telesom rajnega gospoda kaplana dos pela v Št. Petar ter je bila v kapeli sv. Favstina položena na od «p, V petek je bil sprevod ob veliki ndehsžbi domačinov. Naj rajni gospod mirno počiva mod svojkni domačini na mirodvoru na Gori! Njegovi duši svetila večna luč! Duhovniške vesti. Župnijo Loče jo dobil č. g. Marko Žičkar, župnik pri Sv. Jerneju nad Ločami. Zopetna opustitev vlakov. Od današnjega dne so med dragimi opuščeni sledeči vsaki: Na progi Spielfeld — Ljutomer vlak št. 1843, ki vozi iz Spielfelda ob 10. uri 24 min. predpoldne in prid* v Ljutomer ob 12. uri 85 min. popoldne. Vlak St. 1866 iz Radgone ob %, ari 26 min. in pride v Spielfeld ob 5. ari 1C* .mn. popoldne. Na progi Zi d an m ost—Zagreb vlak St. 501 iz Za; greba ob 8. uri 10. min. zjutraj, pride v Zidan-most ob 10. uri 35 min. prt Mae. Vlak Štev. 508 iz Zidanega mosta ob 5. url 5. min. popoldne in privozi v Zagreb ob 7. uri 23 min. zvečer. Na progi Maribor — Franzensfeste vlak St. 417 Iz Maribora ob 10. uri 7. min. predpoldne. Na progi Dsinaj—Trst nobene daljne spremembe. Novi konservatorju • Osrednja komisija za o-hranitev, starin »n Dunaju V imenovala za Štajerska sledeče konservatorje : E. Loto v 51', profesorja v Celju, dr« 'A. Kak, zdravnika v M^rfobru, notarja Fr« SFinEtea * Brežicah ter 0% vieučilišon© PH$£»> rje dr. O, CuntZj. >T - * ^ vi! $u jtr* V* lS»T,tnicU Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Učiteljski zbor v Jarenini in sicer, gdč. Pavla Miklavec ter Lojzika Lorber, gospa Conč in nadučitelj Conč vsaki po 25 K, skupaj 100 K: dr. Leop. Poljanec, c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru, K 100; Družba sv» Cirila in Metoda v Ljubljani, dar. Cehov o' priliki slavnosti v Št, Janžu na Dolenjskem 1000 K; upravništvo „Slov, Naroda“ 5 K; Čitalnica v Gornjemgradu, prebitek dveh enodejank 100 K; Čitalnica in Bralno društvo v Gornjemgradu prebitek igre „Deseti brat“ 100 K; upravništvo „Slov. Nar.“ 5 K; dr. Josip Barle, o. kr. notar v Kozjem. 20 K; Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah, 300 K; iz nabiralnika v gostilni Goleč 23 K; Janko Leber, bogoslovec v Mariboru, nabral na gödovanju g. Miloša Jarnovič, trgovca v Dramljah, 60 K; Ignac Strnad na bojišču iO K ; poročnik F, Crepinko v Mariboru 50 K ; Rajko Čuček, gimnazijski profesor, v pokoju » mesto venca na krsto preč. g. župniku Antonu Vraz 20 K; zbirka desetnika Antona Krumpak na bojišču 80 K: gdč, Danica Serajnik v Mariboru nabrala v veseli družbi v vinarni Kletarske zadruge v Ormožu 65 K; Valentin Predan, posestnik na Planici, 1Q K; Ivan Pelci, trgovec pri Sv» Bolfenku v Slov. gor, K 10 ; Franc Klinar, kolar v Slivnici pri Mariboru* K 20; Franc Schreiner, župnik v St. liju pri Velenju* 50 K, — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice Družbe sv, Cirila in Metoda v Mariboru t blagajnik Franc Pišek, Narodni dom, — Šolski odsek. Za Narodni Svet so vplačali v Maribora: nad-Sapnišž Fr. Korošec v Rogaški Slatini 100 K, V. Janžekovič v Svečini 100 K, B, Maher 10 K, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru 50 K dr. Fr, Rosina, odvetnik v Mariboru, 200 K, Josip Kolarič, župnik pri Mali Nedelji, 20 K, Jakob Zemljič, župan v Radlncih, 20 K, Vikt, Cl&ser, Issotržec v Rušah, 1000 K, Neimenovan za slovensko Prekmurje in Medžimurje 6009 K. C, Horvat v Mariboru, 10 K. Naredfli davek. G, Ivan Rebsk, stavbeni in u-metni ključavničar v Celju, je daroval Narodnemu svetu kot narodni davek 50 K. Neimenovani je poslal za Narodni *vet 20 K. Srčna hvala! Posnemajte! Iz davčne službe. Davčni oficijali Maksimilijan F® konj a, Matija Habjanič, Matija Najzer, Alojzij Kaavorski, Franc Donaj, Ferdinand Prelog, Anton Cvahte in Ignacij Ozvatič so imenovani za davčne 4 % upravitelje. Sioveaski kmetje! Razni agenti, ki sq celo p*'* varstvom vladnih organov, plačujejo neizmer cene za žito in živila na Sp, Štajerskem, samo jih utihotapijo iz dežele. Opozarjamo še enkrat, * je strogo prepovedano prodajati taka živila in n znosne razmere pa tudi narekujejo vsem dolžnost, . Ga varujejo svoje pridelke „Pogled v novi svet.“ V založbi „Slovenske Socijalne Matice“ izide te dni 2. zvezek „Propagandnih spisov“ z naslovom „Pogled v novi svet.“ Spis obsega referat, ki ga je imel naš najboljši narodnogospodarski strokovnjak na prvi seji gospodarskega _| . j odseka Narodnega Sveta. Referat podaja nazorno sli- ... ko o gospodarskem položaju v vojni se nahajajočih)) držav, oolcazuje cilje, po katerih streme demokratič- ’ ne države na polju produkcije, določevanja ceri itd.Jjg in se temeljito bavi z najbolj perečim vprašanjemÜ8$ 4 prehodne dobe, z valutnim vprašanjem. Vsakdo, ke-doi' hoče dobiti pravo sliko o bodočem narodno-gos-podarskem življenju, ki je temelj vsega narodno-po-litičnega in kulturnega napredka, se bo s pridom v-globil v to knjižico. Brošura bo veljala 1 K, s poštnino K 1,20, za zadružnike Slovenske Socijalne Matice pa s poštnino 1 K, Naročila sprejemajo Slovenska Socijalna’ Matica v Ljubljani in vse slovenske knjigarne. 2>rtdiska podružnica C. M. D. je nabrala povo com Narednoga blagdana s pripomeno nekaterih »vejih vrlih članic isdatno svofeo po K 779 10 za jugoslovansko siročad. Plemeniti» darovalec» is-kresa hvata! Veselje apostolskega poklica. Slovenski misijonar nam piše: Skolastik iz Afrike, ki se pripravlja na svoj bodoči misijonski poklic, piše svojemu misijonskemu prijatelju sledeče: „Kako veselje napolnjuje naše srce, ako nam prinese mati malega poganč-ka, svojega bolnega otroka. Ali bo še živel, li pa bo umrl, se povprašujemo? 'Pogosto je celo telo ena sama rana, upanje na ozdravljenje popolnoma zastonj. Kaj storiti, da rešimo vsaj njegovo dušo, ko pa se poganska mati ne premakne od strani svojega malega ljubljenca? Zagotavljajoč jo, da moremo poskusiti zdravilno đrgnjenj’e, mu vlijemo na čelo zveličavno .vodo ter ga krstimo. Zopet en angel več za nebesa; Vedno moram misliti nazaj na otroka, katerega sem krstil na nekem misijonskem potovanju. Star kake 3 leta, )e bil na. pol mrtev, čez in čez pokru z racami* Komaj sem ga. krstil, je sklenil ročici k molitvi ter me z izrazi hvaležnosti milo pogledal, kot bi hotel Sreči : „V nebesih bom prosil za te in za dobrotnike , ki so ti pomagali, da, si prišel Še zadnjo uro semkaj* in mi odprl vrata v nebesa■" Ginjen do solz sem prosil Marijo, naj vzame tega malega angela k sebi v , raj. Ne morem ti popisati veselja, ki se občuti pri pr-I vem podeljevanju krsta! Srce se širi veselja, roka I se trese ginjenja. Človek čuti, kako veliko delo je iz-! vršit t” skrivnosti sv. vere. O da bi bil ti pri nas! * Kake con bi bil, Če bi se mogel udeležiti naSih mi-I MV- 1 rietov in veselja! A ne samo misijonar, ki se poda v daljne dežele med divje poganske narode, Indi ti, cenjeni čitatelj, lahko pomagaš reševati duše s tem, da podpiraš uboge misijone in kupiš „Misijonski Klüver ev Koledar 1919,“ V ganljivih povestnicah in slikan pripoveduje ta misijonski koledar, kako je že. marsikateri blagi dobrotnik postal krstni boter poganskemu zamorčku in s lem rešil njegovo dušo. Iz sena in. slame delajo gnoj. Iz šentlen antskega okra:a se nam piše.: Lepa slika,-kako. se gospodari s krmo' za živino, katero morajo kmetih, s težavo oddali, .se lahko.vsakdo prepriča, sogar vodi pot k Sv. Lenartu v Slov. gor. mimo torišča, kjer se. sklada seno in slama. Na stotine meterskih stotov slame se tam pretvarja • v gnoj,- vsled deževja in mokrote in to radi površnosti dobro -plačanih prevzemalcev sena in slame Ti ljudje bi vsaj naj poskrbeli,- "da bi se slama na prostem spravila v pravilno zložene kope. Dogaja se uà ravno nasprotno Vse je tako površno skupni, zmetano, da bodo imeli’ od oddane slame in od sena le bližnji posestniki korist, da bodo imeli vsaj gnoj za svoja polja, uboga naša živina pa bo v spomladi stradala, Vojno blage po vojni. Avstrijski giavai zaved za stvarao demobilizacij® se te dni satanovi na Dunaja. Ta zavod ima nalogo, da prevzame od vojaškega erarja vse blago, ki ga ne bo rabil po vojni, da ga po potrebi popravi ter prilagodi za civilne porabo. Nadalje bo la zavod vse te pred* mete porazdelil na posamezae dežele. V deželah pa se bodo ustanovile organizacije, sajbrie v obliki družb z omejeno zaveze, li bodo razdelile to blago, ki pripade na deželo, na posamezne občine. Bva vagena gosi. »Arbeiter Zeitung« poroča, da sta dospela v torek zjutraj iz Galicije in Poljske dva vagona gosi. Vse gosi so bile mrtve, ker jim med vožnjo niso dali nič jesti. Maribor. Naše glavarstvo sili občine, naj oddajo krompir, žito in seno, das:ravno so že mnoge oddale mnogo več, kot jim je bilo treba. ; Sv. Barbara v Slov. gor. Due -13. L m. zvečer e smrtni angel Padar j evi Marički, g. Kristl, učiteljevi soprogi in posestnici, za vedno zatisnil oči v 61, ; letu svoje starosti. Ta blaga gospa ima razen dru -gik vrlin te izvanredne zasluge, da je z vidnim ve -seljem delila svojim sosedom in bližnjim raznovrstne dobrote, posebno radi so se pri njej zglašali božji vozeki, bližnji in oddaljeni siromaki ter dobivali božja darila, katera dobra 'dejanja jo spremljajo onkraj groba. Mnogo najodličnejših oseb od blizu in daleč je prihitelo jo spremljat do groba, ob katerem so te-jcie obilne solze njenih ljubih otrok in vseh navzočih srce je stiskala tuga neusmiljene smrti. Rajna blaga gospa je bila sestra našega veledobrotnika Feliksa Ferk in se jednako radovala našega napredka, Nje-: i i h otrok vzgoja je bila prav dobra, nad vse skrbna in radovala se je njih napredka. Kot „padarjeva“ hči je umela tudi razna zdravila, in s tem marsikomu koristila, njene roke so bile zlata vredne in vedno delale v blagor njenih dragih in siromakov. Zlata mernika, počivaj sladko po tako trudapolnem delovanju v blagor trpečega bližnjega! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Že dolgo časa prav nestrpno pričakujemo, ali bodo župani naše župnije storili kaj za našo boljšo narodno bodočnost. Toda je vse zaman. Nobeden teh možakarjev se ne zbudi iz dolgega spanja, da bi sledili mnogim drugim našim občinam. Nismo Vas samo posadili na visoke županske stolce zategadelj, da bi nam rekvirirali zadnjo kravo, kakor se je že to dogodilo, ampak da bi sto -rili kaj v blagor in korist naroda in ne mislit© si, da bodete na večno župani, prišli bodo drugi Časi . tedaj pa Vas bomo dali v stalni pokoj, toda brez pokojnine. Slovenci in Slovenke,, akora-vno so župani proti nam, bodimo mi proti njim ter s trdno in korajžno voljo, z. upanjem na boljše čase nastopajmo novo dobo, v kateri bomo sami svoji gospodarji. Vam gg. županom pa kličemo: Na skorajšnje svidenje v Jugoslaviji, iz katere Vam bomo voščili srečen pot v služim k ptujskemu županu Orniku» Zbigofci pri Radgoni. Tukaj je dne 11. t. m. nenadoma umrl Leopold. Hojs v SO. letu svoje starosti. Rajni se je udeležil leta 1866 vojne s Prusi. N. v m. p.! Sr. Križ pri Ljutomeru. Ob Narodnem blagdanu za stradajočo in prezebajočo jugoslovansko deco je naša župnija darovala 1772 K in sicer občina Križevci (nabirali Mat. Štrakl in Al. Bratina) 800 K, Vučjaves (nab, Ant. Zaiti) 242 K, Grabe-Kljužarovci (nab. An. Kosi in Liz. Slavič) 234 K, Logarovci Kokoriči Gajševci (nabirali Mar. Pailič, Mar, Marinič, Neža Špindler) 185 E, Bučečovci (nab. Al. Domajnko in Mar. Kosi) 154 60 K, Ša linci Kristanci (nabral Mart. Štefanec) 130 K, Boreči (nab. M. Domajnko) 110 K, Bunčani (nabir. M. Ostre) 107-90 K, Iljaševei (nab. Ana Slekovec) 105 40 K, Lukavci (nab. Vaupotič) 100 K, Stara-novaves (nab. Iv. Rožman) 8310 K. Amalija Korošak iz Griave darovala 20 K. Slava požrtvoval- Orisož. Neko sobot® po polnoči skregali *o se kelovödje ermošk® namškmtarije v seid gostilni. Krik m nii je bil tak, da se je («sli »nemški« Ormož predramil iz spanja. Gostilničar se je pokazal moža in pamela! nemškutarje na cesto. In dedci se kleli is s® pridaševali, da ne prestopijo več- praga gustila©, iz katere s® bili vas vrleni. Gospodje so se used seboj skavsali, ker eden njih ni odobraval napada m ormolk® Slovence • priliki zabavntga večera v Citalsici. Trdil je namreč, da bodo v bodoči Jgge-slaviji vsi omsški nemškutarji svojo nemškatarsko prepričanje spremenili in f o• ■ ! - i--F-r-V r-..'r ■; rtjg'n*l0‘ »n L Šaleška dolina. Lepe razmere so pri sodnijah v stari Avstriji., Franc Woschnagg, veliki „Kriegs-gewinner“ v Šoštanju, je bil obsojen radi navijanja cen na 20,000 K globe; toda okrožno sodišče je to obsodbo razveljavilo in ga popolnoma oprostilo. Pri nas so bili kmetje obsojeni radi pijače na velike globe; okrožna sodnija je te siromake pri drugi obravnavi navadno še hujše kaznovala. Seveda: kmet je kmet — komercijalni svetnik je pa velik gospod! Drugače bo prišlo v "Jugoslaviji, to lahko povemo zdaj Že tem aospodom ! ■ Gornjjigrail. Katoliško izobraževalno društvo v Gorajemgradu priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne, gledališko igro „Mlinar in njegova hči.“ Cisti dobiček je določen v; dobrodelne namene. Se vabi k obilni udeležbi! — .Odbor» Lastnič pri Podčetrtku. Na italijanskem bojišču je padel iunaške smrti, zadet od sovražne granate, v cvetu svoje starosti, star še le 30 let, narednik Ivan Juričan. Bil je splošno priljubljen «er hraber junak, ki je bil odlikovan s srebrnima kolajnama I. in II. vrste. Slovenskemu junaku svetila večna luč, Bog pa bodi tolažnik njegovim svojcem. Na svidenje nad zvezdami! Sv. Peter ped Sv. gor. Našemu c. kr. straž mojstru Kovaču se je posrečilo zaslediti sevamo-ga tata Orešiča, doma Ut Imsmega. Ker je hotelu teči, je orežnik streljal m njim ter ga zadel. Or® gì? le mrrl, Tretji b®d® diktirali mir. O nemške® cesarju pripovedujejo, da je le pred vojno o neki priliki izrekel besede: »Pri prihodnji veliki vojni bo tisti narod zmagal, ki bode izkazoval najmanjši konsum —- alkohola « Kdorkoli je I© to izreke!, imel je prav. Besede so se obistinile že v rusko-japonski vojni. Ko je šlo za odločilni naskok na Port Artor, je japoaski poveljnik Kamimora pasla! same mlade ijidi v o-genj, Za slovo je dvignil čaš« vode in jim nazdravil: Moja deca! Pošljem vas sedaj v gotovo smrt. Napijem vam s čašo vode, zakaj vaše glave morajo v tem trenutku biti trezne, vaše roke zanesljive. Rasi so se pa za boj »krepčali« z žganjem. in zmagala j® trezna japonska voda proti v-pijanljivemu ruskemu žganju. Naravnost usodno je, kjer se vojaki pred bitkami vpijanja j o z rumom ati vinom. Zapomnili so ai pač to Francozi. L. 1915 so meseca septembra skušali prodreti nemško fronto. Da bi vojaki biti bolj »korajžni«, so jih opili z dobrim francoskim vinom. Kakor divji so drveli pred nemške strojnice in topove; njih trupla so kar frčala po zraku. ¥ najodločllnejšem trenutku se jim opešale moči, kakor je to navada po zavžitem alkoholu. Že 1. 1911 sme brali v listu » Oster r. Rundschau« (sn. 5, sts. 844), da v Ameriki prid« le 4 89 litrov alkohola m človeka v enem letu in še ti so večinoma doseljeni is Evrope, v Nemčiji pa 9 86 L, v Avstriji 8 42 1. V večini dežel, ki tvorijo Združene države, je prodajanje alkoholnih pijač sploh prepovedano. O amerikanski mornarici je že pred leti poročal admiral Ross, da je 98% pomorščakov abstinentov. Wilson, ta mogočni gospodar svetovnega položaja, je abstinent. Tudi o Angležih je dne 16, marca 1916 porolala graška »Tagespost«, da je 1. 1915 nazadoval konsum alkohola nasproti L 1914 za 8%, nasproti 1. 1913 pa za 10%. V francoski vojski je že mati® pravih Francozov, večinoma s© razni rodovi iz francoskih naselbin, ki pa navadno žive zelo trezno in priprost®. Zgodovina b® enkrat pisala: Tisti, ki so napajali svoje vojaštvo, so izgubili svetovno vojno, trezni so pa narekovali mir. Zelo veliko časa potratilo zato po Šolah;, da s® otroci učijo in navadijo nemških črk. Vkljub- temu še. zamenjujejo slovenske Črke z nemškimi in narobe* Namesto da se vadijo otroci nemških črk pisati in čitati, bi bilo boljše in koristnejše, da bi se mied tistim časom učili kaj drugega» 'Sploh imajo nemška črke tako obliko, da se težje čitajo in pišejo. Zato so Že večkrat nemški učitelji sami zahtevali, naj se o-puste "nemške črke in naj se rabijo za nemški jezik samo latinske črke. Saj se latinskih črk poslužujejo sploh vsi izobraženi narodi po Evropi, Ameriki in k* ziji. Tudi bi se lahko upeDale krajše oblike, n. pr. ž namesto tsch. Koliko nepotrebnih poteg se mora napraviti za tako obliko ali za toliko črk,. Kitajci, ki so sploh znani zaradi posebnih šeg* še imajo svoje posebne črke. Tako se tudi naši nemški zaerizenci trdno drže nemških črk in se ž njimi ‘bahajo, da imajo nekaj posebnega. S tem pa tudi dosežejo, da slovenski otroci, ki hodijo samo v nemške šole, se navadijo samo nemško pisati in ne morejo pozneje svojih misli izraziti y slovenskem jeziku. Sploh nimajo nemške črke nič praktičnega. Le oglejte si napise po raznih nemških hišah» Niti na hiši najbolj zagrizenega Nemca ne vidite napisa z nemškimi črkami, pa: to ne samo po slovenskem, ampak tudi po nemškem Stajerju in po Koroškem, Z nemškimi črkami nimajo zato -napisov, ker so nemške velike tiskane črke same za sc skoraj nečitljiv©. Ker so nemške črke težko čitljive,» ker jih Nemci sami ne rabijo za napise, ker j© za praktično življenje potrebna samo ena pisava, in je latinska pisava povsod vpeljana: Zato proč z nemškimi črkami in naj se otroci Ž njimi več ne mučijo! Usmilje&km žrtev dön©- Oamn se maramo ueiii neusliklli erte.? T irn cD-rv-gVrm in t Navadno predbaeivajo slovenskim šolam,, da se v njih učijo otroci premalo nemški» Velik vzrok tiči v tem, da se morajo otroci učiti poleg latinskih črk, ki se rabijo v slovenskem jeziku, tudi nemških črk , Otroci se morajo vsled tega učiti osmero Črk, in si-c-er za slovenski jezik male in velike pismene črke , ter male in velike tiskane črke, potem za nemški jezik male in velike pismene ter male in velike tiskane črke; to je osem vrst črk. V spomin rajne Ljudmile Dvoršak,, u s m i 1 j e n k e R d e 5 e g a k r i ž a. Na italijanski iron ti, v mestu Motta di Vive» * za, je umrla dne 24. avjgusta t. L usmiljenka Rdeče-o-a križa Ljudmila Dvoršak, rojena v Rogozi pri Hočah. Rajna Ljudmila je bila vedno pridna, pobožna« pa tudi delavna, že v nežni svoji mladosti je kazala izvanredno usmiljeno srce do bližnjega, vsakemu j® pomagala- po svojih močeh. Posebno pa je imelo njeno srce sočutje do bolnikov. V- svoji dekliški dobila® jo je večkrat polastila želja, stopiti kot usmiljenka v, samostan. A na prošnjo njene bolehne tete v Braslovčah, pri kateri je bivala že od četrtega leta svojega življenja, je ostala pri njej do leta 1913 ter tam zvesto in pridno opravljala svoje vsakdanje delo. Toda njena želja, streči bolnikom, prikipela je do vrhunca. Poslovila se je od svojih dragih ter stopila v uk dne L marca 1914, da se izuči o postrežbi bolnikom, Konečno je napravila izpit s pohvalo. Nastopila je v Gradcu kot usmiljenka, svojo prvo služ * bo. A ko je izbruhila sedanja strašna vojna, je bila tudi ona, poklicana k ranjenim vojakom. Delovala ja v svojem poklicu z neumorno požrtvovalnostjo. Večkrat je vsled vednega pomanjkanja zdravnikov sama opravljala težke operacije. Bila je za svojo požrtvovalnost častno odlikovana. Večkrat se je izrazila rajna Milka: Tako srečna in zadovoljna se nisem nikdar poprej počutila kot sedaj, da tolažim in pomagam ubogim bolnikom in ranjencem. Ko je bila leta 1917 prestavljena v fronto, se je močno prehladila, tako da je morala misti ti svojo službo ter se šla zdravit v Opatijo. A ko je okrevala, je zopet dne 1. avg. 1918 nastopila svojo službo; toda revici se je bolezen — pljučnica — ponovila in dne 24. avg. je mirno v Gospodu zaspala» Pogreb se je vršil dne 27. avgusta ob 6» uri z-večer. Bil je čudovito lep in ganljiv. Vse sestre Rdečega križa dotične bolnišnice ter vsi častniki in o -krevano vojaštvo jo je spremljalo na zadnji poti. Bila sta dva voza samih cvetlic in vencev, katere so iz hvaležnosti skupno darovali rajni usmiljenki. 24 godcev je igralo žalostinko pri sprevodu. Na pokopališču je pri odprtem grobu jako .gadljivo govoril c. g. vojni kurat Anton Beidl iz Nemškega. Ghvor je trajal nad pol ure. Slavil jo je vsem v vzgled, naj posnemalo rajno Ljudmilo v njeni vodni neumorni delavnosti, postino pa je slavil njeno previdno in resno obnašanje do drugega spola, da bodo posebno sestre po njenem vzgledu ostale čiste in nepokvarjene v svoji službi. Nobeno oko ni ostalo suho. In nekdanji vojni kurat, č. g. Ferdinand Ma-ierhofer. sedaj župriik na Tirolskem, je sestavil jak© pomenljivo pesem rajni -Milki vi spomin. Njeno neomadeževano življenje nam daje sladko zayést, da uživa Milka nebeško plačilo za svoj© neumorno delavnost. Draga Milka, spavaj sladko v tuji zemlji! Marija, žalostna Mati. Premišljevanj« in molitve. Spisal dr. josip Hohnjec, profesor bogoslovja v -Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo* kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovenskega ljudstva-, se je v resnici potrudil podati svojemu ljudstvu nekaj 'dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji, kakršnih đoseđaj še ni bilo v slovenski nabožni književnosti. Premišljevanjem sledi veliko število zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v čast trpljenju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožnosti. Ob koncu je g. pisatelj Še dodal razne molitve.v bolezni, za bolnika, za umirajoče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Gena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni V Mariboru. - •#» Izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža.” Sdffovomi v [Vekoslav Stap»a. PMi ti&ftar&s me ĐMte s