jM I^ETEEJ^IKE Januar 197/- št7i GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XX PROIZVODNI IN FINANČNI PLAN ZA 1979 V tem sestavku želimo zgoščeno prikazati osnovna izhodišča in postavke pri izdelavi Proizvodnega in finančnega plana za leto 1979. Izhodišča so bila: — povečanje koriščenja kapacitet; — povečanje proizvodnje; — izboljšanje ekonomsko-bnančne situacije in rezultatov poslovanja; . — pospešene investicijske Vgradnje; . — usklajevanje medseboj-n>h odnosov dela vseh proiz-v°dnih in neproizvodnih služb; izboljšanje produktivnosti dela; — krepitev vloge organov neposrednega delavskega samoupravljanja z nadaljnjim uveljavljanjem samoupravnih 'n družbenoekonomskih odno-s°v na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije; — in aktivno vključevanje v mednarodno menjavo. .Plan je pred zborom delov-mh ljudi in sprejetjem na DS "Ue 28. 12. 1978 obravnavala tudi komisija za planiranje in Programiranje razvoja ter soglašala s predloženimosnu tkom Plana. ^lan proizvodnje Plan proizvodnje enojne P)"eje je predviden v višini nn49 ton, t.j. za 8,5 % višja Proizvodnja v absolutnem zne-skU, v odnosu na zadnjo oceno •?j leto 1978, pri višji bazni šte-.uki za 5%, t. j. skupaj za ca. '1,5 %, Plan proizvodnje pa je oceni ustreznih strokovnih , Užb, ki so pri izdelavi plana ^delovale, realen le pod pogo-**• da se bomo za njegovo ures-mčitev odgovorno vključili vsi, p6r bo v tekočem letu še mno-razdiranj strojev in delnih, •ačasnih premeščanj, da bi ; Postavljanjem novih kapaci-et ne izgubili preveč ,_____ starih m ten, oz. proizvodnje. To poceni, da se bo potrebno dobro-amerno podrediti disciplini in ®du, ki jo bo zahtevalo vod-^tvo tehnične službe. Potrebno 0 uravnavati tudi dopuste z i Malimi možnimi izostanki, da J tako bilo čim manj zastojev. ,'ujbolj pereč problem, od ka-uerega bo predvsem odvisna ustvarjena proizvodnja, bo Prašanje potrebnega števila aPoslenih, saj planiramo pokanje teh za ca. 1,5 % ob Rotavljanju vedno večjega ^uhajanja delavcev. To pa pojoča nove težave, kako čim / Vx> y<1daljevanje na 2. strani) u e?l Poskusno obratovanje nove predmešalnice in melanžirnice sintetičnih vlaken. AKTUALNO O našem Širšem razvojnem načrtu v letih 1976 do 1980 je bilo že dosti razprav in objavljenega. Kljub temu se pa na kratko spomnimo poglavitnih ciljev tega. Z njim bi predvsem omogočili ukinitev nočnega dela žena, kot je določal sklep skupščine SR Slovenije iz leta 1973, do konca prvega polletja lanskega leta, ob tem pa zagotovili socialno in ekonomsko varnost delavcev. Ta program je prevideval investicije v vrednosti 47 milijard starih din, od tega za 15 milij. starih din v devizah s področja čvrste valute. Znano je, da so nastopile težave, med ostalimi prav v tem času težka devizna situacija v državi, tekstilna industrija ni med prioritetnimi panogami itd., in da smo spoznali, da tako velika investicija ni uresničljiva. Po poprejšnjih razpra- te v štiriizmenskega dela v vah smo 18. 10. 1977 spreje- predpredilnici, nočno delo li spremenjen srednjeročni pa ostane. Predlog te spre-investicijski program. Ta membe je bil objavljen v nam bo omogočil le ukini- (Nadaljevanje na 4. strani) VSEBINA — veliko odgovornih nalog DS str. 3 — komunisti, ob roku str. 5 — spremembe in dopolnitve str. 6 — priloga — kakšna so glasila OZD poročilo o izdajanju Litijskega predilca str. 7 — delo delavske kontrole str. 8 — poškodbe str. 9, 10 — prišli — odšli str. 12 PROIZVODNI IN FINANČNI PLAN (Nadaljevanje s 1. strani) hitreje usposobiti novo delovno silo. Od možnih različic proizvodnje, ki daje boljši finančni rezultat, smo izbrali tisto, ki ustreza potrebam trga in utečeni proizvodnji. Ker je tržišče vedno bolj razgibano, še posebno ob preveliki ponudbi preje, bo potrebno proizvajati zelo kvalitetno prejo in nuditi kupcem čim ugodnejše pogoje, hkrati pa ob obstoječem povpraševanju nenehno širiti naše tržišče. Potrebno bo tesno in načrtno sodelovanje vseh služb! Izbira in prodaja boljšega asortimenta, kot je trenutno česana in sintetična preja, nam lahko prinese samo boljši finančni rezultat. Proizvodnja predilnice Indeks Doseženo Doseženo Plan 1977 1978 1979 °"na 1977 78 Mikana preja ton 6.447 6,030 6.324 93,7 104,7 Česana preja ton 357 273 525 76,5 192,3 Skupaj ton 6.804 6.312 6.849 92,8 108,5 0 Nm 31,2 32,3 33,9 Proizv. v bazi ton 6.655 6.463 7.357 97,1 113,8 Asortiment — količina Str. % Str. % Str. % Mikana bomb. preja ton 3.341 49 3.016 48 3.269 48 90,3 108,4 Česana bomb. preja ton 357 5 273 4 525 8 76,5 192,3 Mikana stan. preja ton 413 6 494 8 559 8 119,6 113,2 Mikana sint. preja ton 2.693 40 2.529 40 2.496 36 93,9 98,7 Skupaj 6.804 100 6.312 100 6.849 100 92,8 108,5 Proizvodnja sukalnice in previjalnice raste ali pada, po izkušnjah, vzporedno z rezultati obrata predilnice. Proizvodnja sukalnica Skupna preja ton 2.738 2.895 2.969 105,7 102,6 0 Nm 31,0 33,0 35,1 Proizv. v bazi ton 2.659 3.027 3.208 113,8 106,0 Previjalnica Previta preja ton 5.253 5.465 5.622 104,0 102,9 Previta sukana preja ton 2.280 2.652 2.919 116,3 110,1 Previta enojna preja ton 2.973 2.813 2.703 94,6 96,1 0Nm 34,5 34,5 36,6 Proizv. v bazi ton 5.667 6.045 6.566 106,7 108,6 Sukalnica ef. sukancev Skupaj kg 128 195 295 152,5 151,6 Proizvodnja sukalnice efektnih sukancev je planirana v višini povpraševanj po tej preji, če pa bi nastopilo večje povpraševanje, pa utegnemo proizvesti skoraj enkrat večjo količino efektnih sukancev. Višina proizvedene količine v tem oddelku je izredno odvisna od asortimana, ker je število proizvodnih faz lahko zelo različno. Finančni plan za leto 1979 temelji v celoti na bolj ali manj uspešnem proizvodnem planu. Vse, kar smo predvideli v razdelitvi celotnega prihodka za leto 1979, bomo ustvarili le, če bomo dosegli planirano količino in ustrezen asortiment pri nespremenje- nih tržnih pogojih. Zato mora biti naš skupni cilj preseči proizvodni plan in na trg prodati prejo, ki na enoto proizvoda prinaša večji dohodek, da bi si tako z večjo produktivnostjo smeli deliti večji OD in uspeli pokriti vse dajatve iz dohodka m čistega dohodka. Višji celotni prihodek moramo ustvariti z višjo produkcijo in boljšim asortimentom. Porabljena sredstva so predvidena v majhnem povečanju na oceno leta 1978 z ozirom na podražitve, ki slede v letu 1979. Tu mislimo predvsem na električno energijo in povišanje cen bombažu na svetovnem trgu do 35 %. S planom amortizacije predvidevamo, da bomo zbrali v m "V. ~ ( Posluževalec stiskalnice mora dobro poznati vklopne in \1‘ klopne naprave stiskalnice« v predmešalnici vlaken letu 1979 za 22 % več sredstev, to pa predvsem zaradi investicijskih naložb, ka bodo aktivirane v letu 1979 in zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, ki jo izvršimo vedno pred pričetkom novega poslovnega leta. Skrbeti moramo vsaj za enostavno reprodukcijo proizvajalnih sredstev, ki pa ji je praktično, z minimalnimi stopnjami amortizacije, nemogoče slediti. Ne gre za tako naglo tehnično iztrošenost strojnega parka kot za ekonomsko zastarelost, ker vedno hitrejši razvoj nove tehnologije nudi na svetovnem trgu toliko produktivnejše stroje, da se z ustvarjeno proizvodnjo starih in tako višjo lastno prodajno ceno ne moremo vključiti v konkurenčni boj, še posebno na zunanjem trgu. Tiste obveznosti iz dohodka raznim SIS v republiki in ostale dajatve, ki jim osnova niso OD, v povprečju niso porasle, le izdatki za obresti za najete kratkoročne kredite smo predvideli v večjem znesku na oceno leta 1978, oz. realizacijo v letu 1977 zaradi investicijskih naložb in zaradi večjih kreditov za obratna sredstva. Porasle so le dajatve iz dohodka, katerim so osnova OD, kot npr. prispevek za SIS, zdravstva s stopnje 1,96 na 2,39 % in drugo. V razporeditvi čistega dohodka smo morali predvideti povečanje sredstev za izplačilo OD v letnem povprečju za 11 %, ker bodo ustvarjena sredstva za OD rasla vzporedno z rastjo proizvodnje in boljšim iztržkom. Tako tudi nismo mogli predvideti delov čistega dohodka za neposredno svobodno menjavo dela (kot za potrebe KS, gradnjo zdravstvenega doma, PTT, izgradnjo kulturnega doma in drugo), ker bo planirani, ustvarjeni ČD, premajhen. Tudi a predvidenimi sredstvi sklada skupne porabe ne bi mogli pokrivati vseh potreb (regres, topli obrok) v letu 1980, če ne bomo ustvarili dohodka kot predvidevamo. Sklad skupne porabe za tekoče leto se namreč formira po ustvarjenem dohodku po zaključnem računu za preteklo leto; tako bom® tudi mi oblikovali sredstva tega sklada za leto 1979 šele p® zaključnem računu za leto 1978. Zato bi bilo po oceni finančnega izida za leto 1978, ki se bo po obračunu in realizaciji zadnjega meseca preteklega leta lahko bistveno spremenil, preuranjeno govoriti. -Ob tem pisanju že lahko skle-amo na boljši finančni uspeh, ot imate spodaj ocenjenega, ker so bila vplačila izterjatev v mesecu decembru 1978 d ost; boljša, kot smo predvideval' v oceni. V programu za let® 1978 je iz sredstev za financiranje stanovanjske gradnj® predviden nakup štirih stan®' vanjskih enot. Za večje nakupe pa ni razpoložljivih stanovanj, za to bomo sredstva; zbrana v letu 1979, vezali prl Ljubljanski banki — Stan®' vanjsko-komunalni banki, (j1! bi jih oplemenitili in uporabil' za nakup stanovanjskih en®i v letu 1980. V letu 1979 .1® predvidenih tudi ca. 1 milijo1’ za individualno gradnjo. V. K. Programator v stikalni omarici določa vrstni red opera®1 pri stiskanju bal. Delitev celotnega prihodka Indeks NAZIV 1977 Plan 1978 Ocena 1978 Plan 1979 Plan 79 Plan 79 Ocena 78 1977 prihodki celotni PRIHODEK 442,132.452 471,143.000 474,331.495 524,443.000 110,0 118,0 Porabljena sredstva 285,239.404 290,248.000 317,978.576 334,300.000 105,0 117,0 Amort.po rodp.minim.stop. 18,990.997 27,000.000 25,939.829 31,112.000 120,0 164,0 dohodek in razdelitev dohodka 137,872.051 153,895.000 130,443.090 159,031.000 122,0 115,0 Prispevek iz doh.SIS izobr. 3,881.637 4,120.000 1,487.562 941.748 63 25 Pripovok iz doh.SIS znanosti 1,024.564 1,151.000 267.820 108.349 70 18 Prispevek iz doh.SIS zdravstva 1,500.597 1,806.000 1,806.784 2,503.410 138 166 Prisp. iz doh.drugih v zak.dol.dr.dej . 256.949 284.000 115.328 70.268 61 27 Prisp.iz doh.za inval.in pokoj.zavar, , 1,540.956 2,555.000 2,789.105 3,013.960 108 195 Prisp.iz doh.za zaposl.in soc.var. 159.922 196.000 190.354 261.863 137 164 Davek iz dohodka občini - - 1.885 • - - Davek iz dohodka republiki 1,737.649 2,199.000 613.435 456.896 74 26 Del doh.za ohran.fiivljea.okolja 455.469 551.000 429.309 400.803 93 88 Del dohodka za članarino 265.696 382.000 343.743 350.000 102 131 Dol dohodka za SLO in družb.samozaš. 689.287 507.000 451.397 429.455 95 62 Del dohodka za požarno varnost t 186.000 156.653 158.000 101 Del dohouka za kazni,takse,sod.str. 22.000 - - - - - Del doh.za zavar .premij e 2,055.794 2,200.000 2,321.242 2,785.000 120 135 Del.doh.za plač.banč.štor. 190.417 - 288.865 405.000 140 212 Del doh.za plač.stroS.plač.prom. 180.960 310.000 223.241 250.000 112 138 Del doh.za druga plačila 7,578.178 7,340.000 7,179.692 12,413.358 173 164 Del doh.za obresti 2,953.634 4,200.000 4,110.311 9,918.000 241 336 obveznosti IZ DOHODKA skupaj 21,340.075 24,718.000 18,666.415 24,628.110 132 115 CISTI DOHODEK 116,531.976 129,177.000 111,746.675 134,402.890 120 115 del čistega dohodka za od 85,996.231 93,901.000 95,167.348 106,467.726 112 124 Neto OD - realizirani 57,702.278 63,312.000 64,592.886 71,698.103 111 124 Prispevki 27,396.741 29,794.000 29,772.177 33,047.117 111 120 Del dietega dohodka za inovacije - 50.000 30,021 30,000 100 - Del Čist.d.za nepos.sv.manj.dela 634.616 2,615.000 689.430 t - - Del čist.d.za stan.gradnjo 5,731.153 6,517.000 6,423.00? 7.332.165 114 128 Del čist.doh.za druge nam.v skup.por, Del čist.doh.za posl.sklad . 10,520.674 4,804.433 8,600.000 1,717.717 11,192.181 651 106 Del čist.doh.za PS-za posoj.fed. 4,395.548 3,800.000 4,458.824 4,850.000 108 110 Del čist.doh.za posoj.po pred. DPS - 9,020.000 Del čist.doh.za rezervni sklad 4,449.341 4,674.000 3,260.328 3,360.097 103 75 VELIKO ODGOVORNIH NALOG DELAVSKEGA SVETA . Sedanji delavski svet je bil izvoljen ‘23. novembra 1977 za a°bo dveh let. V tem času so . člani sestali na petnajstih nv.iah z dokaj obsežnim dnev-atfn redom. Iz vsebine dela je razvidn<), da delavski svet jipravlja naloge, ki so oprede-Jene v statutu. Čeprav o najnepomembnejših zadevah in snovnih smernicah odločamo 1 osebnim izjavljanjem, ostaja ;a odločanje po delegatih v e‘8vskem svetu še veliko odgovornih nalog. Osnova za delo delavskega .Veta so bili sprejeti samo-Pravni splošni akti in sred-Jeročni program. Na podlagi veh je sprejel DS letni plan za Sa področja dela in z obrav-ayo periodičnih obračunov Ttemljal njihovo uresniče-. jirije. Zaradi odstopanja od LaPskih nalog so člani delavska sveta po polletnem obra-Unu sprejeli stabilizacijski ^j.ORram in obravnavali poro-,Ja o izvajanju ter vzroke za ^stopanje od plana. Delavski svet je v okviru '‘dnjeročnega razvojnega -)l'0Rrama sklepal o izvajanju sarneznih faz načrtovane investicije, o financiranju in najemanju posojil, ter o izločanju in odpisih ter prodaji obstoječe stare opreme. Na osnovi poročila strokovne službe so člani DS preverili izvajanje investicijskega programa in vzroke za kasnitev postavljenih rokov. V okviru sprejetih srednjeročnih programov so člani DS sprejemali sklepe o podpisovanju in uresničevanju samoupravnih sporazumov za letno financiranje družbenih dejavnosti in vlaganj v širšo družbeno infrastrukturo, pri čemer so izhajali iz finančnih zmogljivosti delovne organizacije in ob tem večkrat kritično opozarjali na to, da zaradi družbenih obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih, reprodukcijska sposobnost delovne organizacije upada. Delavski svet je obravnaval poročila o izvajanju varstva pri delu, odsotnosti zaradi bolezni in nesreč pri delu ter problematiko za delo manj sposobne delovne sile. Sklepal je tudi o obnovitvi vloge za podaljšanje nočnega dela za žene. Na osnovi splošnih aktov, programov dela in finančnih načrtov je skupaj z odgovornimi odbori skrbel za izvajanje programov ljudske obrambe, narodne obrambe in družbene samozaščite. Delavski svet je objavljal razpise in potrdil izbiro delavcev s posebnimi pooblastili. Obravnaval je zahtevke za varstvo pravic, ki so jih člani kolektiva vlagali na sklepe odborov. Pri tem je predvsem preverjal, če so bile odločitve teh organov sprejete v skladu z vsebino samoupravnih splošnih aktov. Na te obravnave so bili vabljeni vlagatelji zahtevkov, ter upoštevano stališče sindikata. V večini primerov je potrdil odločitve odborov. Preko komisije je delavski svet skrbel za izvajanje programa za uresničevanje zakona o združenem delu in na osnovi poročil spremljal potek in sprejemal smernice za nadaljnje delo. V tem letu je bilo z osebnim izjavljanjem ali na delavskem svetu sprejetih in dopolnjenih 15 samoupravnih splošnih aktov in je večina nalog iz programa izvedenih. za preostale pa postavljeni novi roki. Delegatom delavskega sveta posredujemo z vabili pretežno vsebino gradiva, ki bo obravnavano na sejah, da se lahko posvetujejo s sodelavci, kar je njihova dolžnost, čeprav je res, da so nekatera gradiva še preobširna in težje razumljiva, zato je ena bistvenih nalog strokovnih služb, pravočasno posredovati delegatom čimbolj kratko in vsebinsko razumljivo gradivo. Večina delegatov se sej delavskega sveta redno udeležuje, vendar ne vsi. O aktivnosti delegatov bomo obvestili sindikalno organizacijo, ker moramo zagotoviti, da bodo pri sprejemanju odločitev delavskega sveta sodelovali delegati vseh delov delovnega procesa. Izvršilni organi in komisije delavskega sveta so aktivno delali, v mejah svojih pristojnosti, in opravili veliko razbremenilnega dela tega organa, istočasno pa širili veje samoupravnega sistema na večje število delavcev v delovni organizaciji. M. K. AKTUALNO (Nadaljevanje s 1. strani) predlanski, 7. številki našega glasila. Izvajanje investicije, gradnje nove hale, zamenjavo prstančnih in ostalih strojev, smo tudi redno spremljali in objavljali. Ni šlo vse gladko, prišlo je do zamujanja rokov; o vzrokih tega smo vas tudi seznanjali. Kako pa bo delo organizirano, ko bodo ta dela zaključena, nam je povedal Niko Stamatovski, pomočnik direktorja proizvodnega sektorja. Sedanjo čistilnico za umetna vlakna bo v celoti nadomestila melanžirnica in predmešalnica (nova hala). V sedanji čistilnici vlaken so izdelovali svitke, ki so prilagojeni za nadaljnjo obdelavo na klasičnih mi-kalnikih. Po novem bomo predelovali umetna vlakna le na mikalnikih znamke HERGETH, pri teh pa niso potrebni svitki, ampak bale. Tako bomo iz nove hale dovažali melanžirane bale direktno na rahljače za mi-kalnike Hergeth. Za materiale, pri katerih melan-žiranje ni potrebno, pa bomo vlagali direktno bale. Klasične mikalnike, ki jih sedaj uporabljamo za umetna vlakna, bomo premestili v oddelke za bombaž. Premestiti bomo morali tudi raztezalke in flyerje v predpredilnici umetnih vlaken tako, da se bo delo odvijalo čimbolj tekoče, da bo kar najmanj dela s transportom med posameznimi fazami proizvodnje. Kot je znano merimo proizvodne kapacitete z vreteni, ki predstavljajo izhodiščni faktor, od katerega je odvisen obseg proizvodnje. V letošnjem letu bomo imeli, zaradi montaž in demon-taž skoraj 2000 vreten rstaničnih strojev manj ot v lanskem letu. Ali to pomeni, da bo manjša proizvodnja? Tako priključimo komorno rezkalo na glavno transportno cev. S pritiskom na stikalo se komorni rezkar premika po tirnici v vzdolžni ali prečni smeri v določeno smer. Delovanje rezkarja je avtomatsko. Komorno rezkalo Emptomix s prednje strani. Dobro je vidna stikalna plošča in transportna naprava, ki je že mehansko vklopljena na dovodne cevi hidravljične stiskalnice. V novem skladiščnem prostoru so začasno montirali stare prstančne stroje. Če želimo slediti napredku, sodobni tehnologiji moramo skrbeti tudi za obnavljanje strojev, za nadomeščanje starih — iztrošenih strojev z novimi. Nujno je, da pride v času menjave teh do nižje proizvodnje, ki pa jo skušamo čimbolj omiliti s tem, da smo začasno postavili stare, odmontirane prstančne stroje v skladiščno halo in v sukalnico. Tudi novi prstančni stroji, ki bodo v tem mesecu dokončno montirani, bodo pripomogli, da bo proizvodnja takšna, kot smo planirali. Ti novi stroji omogočajo obratovanje z večjimi hitrostmi, in zato ne bodo občutne razlike žara di manjšega števila vreten. Seveda pa vsak nov stroj zahteva določeno dobo ute-kanja, tako tudi ti novi prstančni stroji ta trenutek še ne delajo »s polno paro«. Podobne težave bodo tudi v predpredilnici, ko bomo menjavali mikalnike. Kaj lahko poveste o programu modernizacije in reorganizacije za česano prejo? Imamo štiri nove česalne stroje, ki pa niso izkoriščeni, ker uporabljamo za predpripravo vlaken le 4 mikalnike, ker so ostali zasedeni za druge potrebe. Ko bomo premestili mikalnike iz čistilnice umetnih vlaken, bo za česano prejo namenjenih 8 mikalnikov — to je celotna linija, in bo možno delati posebno mešanico za česano prejo. Zato bomo postavili tudi dva posebna rahljača. Takrat bodo v pogonu vsi štirje česalni stroji, in proizvodnja česane preje se bo podvojila. Seveda pa bo potrebno poiskati še kupce za to, saj za sedaj ni večjega povpraševanja za česano prejo kot jo proizvedemo. Po sprejetem programu plana kadrov naj bi bilo prihodnje leto zaposlenih povprečno 1207 ljudi (kar je za 1,9 % več od lanskega leta). To povečanje zaposlenih bo potrebno za doseganje predvidene proizvodnje. Kako bomo zagotovili dela tolikim zaposlenim, ko nam je znano, da veliko delavk in delavcev zapušča delo v Predilnici. Kdor bere rubriko Prišli — odšli, lahko opazi, da je seznam tistih, ki odhajajo večji, od tistih, k> prihajajo. Ali ni nevarnosti, da bo zaradi tega še v bodoče veliko zastojev? Ko bo ukinjeno štiriiz-mensko delo v predpredilni ci, bo ena celotna izmena prosta, in jih bomo lahko razporedili, kjer bo potrebno. Dostikrat prihaja do zastojev v proizvodnji tudi zaradi pomanjkanja delavcev pri službi vzdrževanja’ ker stroji niso dovolj hitro pripravljeni za delo. Prav v tem času manjkata dva vzdrževalca strojev v predpredilnici. Odbor za delovna razmerja je še drugič zaman objavil razpis za ta dela. — Delo in naloge v naš1 delovni organizaciji zapuščajo tudi zato, ker imaj0 drugod boljše pogoje ". delo v štirih izmenah pač n', privlačno, osebni dohodk} so trenutno nekoliko slabši- Sicer pa so delovna mosta v proizvodnji v glavnem zasedena. Sproti sprejemamo novince, le da ti ne morejo enakovredno nadomestiti odhajajoče, že spre tv1’ predice. Zaradi tega ded ne poteka vselej tako, kot o moralo. Ta težava bo pfeceJ omiljena, ko bomo, prihodnji mesec, namestili predrt, inštruktorice, ki bodo pij' učevale novinke, in se b doba priučevanja znatv1 skrajšala. M. M- KOMUNISTI Ocenili so gospodarjenje in delovanje ter sprejeli stališča za bodoče delo Komunisti vseh treh osnovnih organizacij v Predilnici Litija so v decembru in januarju, na sestankih, ocenili gospodarjenje v preteklem letu, in na osnovi tega sprejeli stališča za načrtovanje v letošnjem letu. Ocenili so tudi Ovajanje zakona o združenem delu, delovanje delegatskega sistema in ocenili aktivnost svojega dela na področju kadrovske politike in dela sindikalnih organizacij. Na sestankih so analizirali vzroke za izpad količinske pro-'z vod nje, ki ne bo v celoti dosegla planskih predvidevanj, kar se bo odrazilo tudi v finančnem rezultatu. Ugotavljali so, da je celotni prihodek P« desetih mesecih poslovanja za 2 % višji od planiranega, porabljena sredstva za 10 % višja °d predvidenih, amortizacija Pa za 4 % nižja od predvidene, dohodek za 14 % nižji od planiranega. Značilno pa je tudi to, da smo dohodek v celoti razpo-redili za obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih 'n smo po devetih mesecih poslovanja namenili lahko le malenkost sredstev za lastne Potrebe družbenega standarda 'J' ničesar za razširjeno reprodukcijo. Po opravljenih obravnavah n® osnovnih organizacijah so nla sprejeta naslednja pomembnejša stališča za bodoče uelo komunistov v samoupravah organih in družbenopoli-Lčnih organizacijah, kjer delujejo: , . ~ Čimprej je treba usposobi investicijske naložbe, da n®m bodo omogočale večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Postaviti je treba nove roke za dokončanje investicije, kjer ti basnijo. . — Posvetiti je treba vso ^rb priučevanju delavcev na novih strojih, da se bo delo čimprej nemoteno odvijalo. Večjo skrb je treba posvečati Priučevanju novosprejetih delavcev in spremljati potek njihovega priučevanja. , — Plan proizvodnje je tre-)a postaviti na realne osnove, ‘Udi v bazi, z izbiro naročil "Upcev pa zagotavljati, da se D° proizvodni plan uresničeval. Predvsem je treba v večji T*eri zbirati takšna naročila, fla bodo draga proizvajalna Jčedstva maksimalno izkoristi a. S planom naj se sprejmejo tudi najmanjše količine Posamezne vrste preje, ki bi jo }*vrščali v proizvodnjo in o lep1 °*)vesti Kupce na začetku . ~ Z našimi odjemalci je eba sklepati bolj čvrste dolgoročne dogovore za odjem po-'ameznih vrst preje, predvsem aših standardnih artiklov in Pa seveda tistih, ki so za našo elovno organizacijo najbolj n°nosni. ^ "T Načrtovati je treba do-_?dkovno nnvAZ.annst z delov- imamo sklenjene samoupravne sporazume. — Večjo pozornost je potrebno posvetiti organizaciji proizvodnje in s tem še nadalje dvigati produktivnost dela. V ostalih službah pa racionalizirati delo z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in znanja obstoječih kadrov. — Urediti je treba organiziran pregled nad surovinami in gotovimi izdelki v skladišču in za to delo določiti delavca. Stalno skrb je treba posvečati sprotni prodaji reklamirane preje in ostankov zalog gotovih izdelkov, ki jemljejo skladiščni prostor in vežejo obratna sredstva. — Urediti je treba primerno skladišče zabojnih delov, ker zaradi vremenskih razmer nastaja razlika v teži. Urediti pa tudi primeren prostor za sestavljanje zabojev, ker to delo opravljajo samo delovni invalidi, v zelo slabih delovnih pogojih. Uvesti je treba evidenco prejema in izdaje zabojev in zabojnih delov, skrbneje pa uporabljati vrnjene zaboj-ne dele in jih vgrajevati v nove. — V oceni izvajanja zakona o združenem delu so ugotavljali, da je bilo narejenega veliko dela, da pa je treba preostale naloge čimprej opraviti, da bomo lahko ugotavljali pomanjkljivosti in dopolnjevali sprejete akte. Komunisti so ocenili tudi delo delegacij, ki je v zadnjem obdobju zaživelo, saj so se delegacije za interesne skupnosti sestale za obravnavo letnih programov in so se delegati tudi vključili s pripombami v razprave na skupščinah. Delavna je tudi delegacija za občinsko skupščino, ki se redno sestaja in obravnava gradivo. Še nadalje je treba dele- OB ROKU POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Komisija za izvajanje zakona o združenem delu je na zborih delavcev v decembru podala poročilo o izvajanju programa za uresničevanje zakona o združenem delu. 11. decembra 1978 je potekel rok, do katerega so morale delovne organizacije uskladiti organiziranost in svoje samoupravne splošne akte z vsebino tega zakona. V naši delovni organizaciji je po uveljavitvi zakona o združenem delu v začetku leta 1977 sprejel delavski svet obširni program za uresničevanje tega zakona in ga v teku dveh let pogosto preverjal in dopolnjeval. Delo je vodila za to imenovana komisija delavskega sveta, ki je na trinajstih sejah obravnavala izpolnjevanje postavljenih nalog in rokov ter dopolnjevala program. O svojem delu je poročala delavskemu svetu, ki je obravnaval problematiko izvajanja programa, postavljal zadolžitve in roke. V tem obdobju smo z vsebino zakona o združenem delu dopolnili večino naših samoupravnih splošnih aktov, od katerih so med najbolj pomembnimi ostali za sprejem še: razvid del in nalog, manjkajoče priloge k Samoupravnemu sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in Pravilnik o normah; preostalo pa je tudi še nekaj nalog za manjše dopolnitve nekaterih pravilnikov. Za vse te naloge so bili na seji delavskega sveta dne 5. decembra lani postavljeni novi roki, in sicer za prvo tromesečje prihodnega leta. V letu 1977 je bila na zborih samoupravnih delovnih skupin razprava o možnosti nove samoupravne organiziranosti Predilnice Litija in smo se odločili, da ostanemo še nadalje enovita delovna organizacija ter da se po zaključku rekonstrukcije izdela ponovna analiza možnosti organiziranja tozdov, kar bo izdelala posebna delovna skupina v začetku tega leta. Ugotavljamo torej, da smo do predvidenega roka v naši delovni organizaciji sprejeli na novo ali dopolnili z vsebino zakona o združenem delu in tudi drugimi pozitivnimi predpisi večino najpomembnejših samoupravnih splošnih aktov. Vztrajati pa moramo še nadalje na tem, da bodo še preostale naloge opravljene v postavljenih rokih. ^ ^ gacijam nuditi strokovno pomoč pri obdelavi obsežnih, včasih tudi precej zapletenih gradiv, ter jim posredovati stališča strokovnih služb in samoupravnih organov. Dobro je steklo samoupravno dogovarjanje o programih skupne porabe in so bili usklajeni interesi uporabnikov in izvajalcev. Kritično so ocenili tudi delovanje na področju kadrovske politike, kjer morajo odgovornost za pravilno kadrovsko zasedbo prevzemati komunisti, ki s svojim delovanjem lahko vplivajo na to, da pridobimo ustrezne delavce za nemoteno opravljanje del in nalog. Zavzemali so se tudi za bolj aktivno delo komunistov v sindikalnih organizacijah in za širino sindikalnega dela, predvsem je treba aktivnost usmeriti tudi na izvršne odbore sindikata, da bodo stališča sindikata odražala mnenje delavcev vseh delov delovnega procesa. Na enem prihodnjih sestankov bodo komunisti ocenili aktivnost svojih članov in izvajanje sprejetih stališč v preteklem letu. V januarju se bodo sestali sekretariati osnovnih organizacij in se dogovorili za konkretne naloge v izvajanju sprejetih stališč. M. K. 'UKovno povezanost z delov-IT»i organizacijami s področja “Uanje trgovine, s Katerimi .. . y f Montaža zadnjih, novih prstančnih strojev KRUŠIK v predilnici I. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU IN SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH V uradnem listu SRS številka 30/78 z dne 29. decembra 1978 sta med drugim objavljeni spremembi zgoraj omenjenih zakonov. Spremembe so nam v glavnem že poznane, kajti govora je bilo o tem precej že v dnevnem časopisju, pa tudi v radiu in televiziji. I. Navajamo samo bistvene spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: — Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici, po kateri pokojnina za 40 oz. 35 let pokojninske dobe znaša 85 % pokojninske osnove. Skupnost vsako leto določi korektive pokojninske osnove (valorizacijske količnike). Skupnost pri tem upošteva načela in merila družbenega dogovora in samo- SPREMEMBE IN SPREJETJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Novembra in decembra leta 1978 je bilo sprejetih več splošnih aktov, pa tudi sprememb in dopolnitev na teh aktih. Na referendumu novembra 1978 so bile sprejete spremembe in dopolnitve statuta, ki smo ga sprejeli 21. oktobra 1977. Spremembe in dopolnitve statuta so narekovale nekatere spremembe v organizaciji naše delovne organizacije in pa pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 20.4. 1978. Spremembe in dopolnitve statuta objavljamo v prilogi k tej številki Litijskega predilca. Spremembe statuta se nanašajo na preimenovanje vodilnih delavcev v delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, poleg tega tudi generalnega direktorja — v individualni poslovodni organ. Spremembe vsebujejo še način reševanja sporov med posameznimi deli delovne organizacije, urejujejo postopek, ki ga začne v sporu sindikat na zahtevo delavcev. Dalje je v spremembah nekaj novih določil o planiranju, po katerih sprejemamo dolgoročni, srednjeročni, letni in operativni plan, vnesena so tudi določila o poslovni tajnosti in še nekaj drugih sprememb. Dne 5. 12. 1978 je DS sprejel Pravilnik o delov- upravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu z delovnim prispevkom, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim, živim in minulim delom, kakor tudi načela vzajemnosti in solidarnosti (spremenjen je čl. 13 o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. list SRS št. 19/77). — Zelo pomembna je sprememba, da upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, za ta čas izgubi svojstvo upokojenca in se mu pokojnina ne izplačuje. Družinski član, ki uveljavlja pravico do družinske pokojnine in sklene delovno razmerje ali prične opravljati dejavnost, na podlagi katere je nih razmerjih in pa Pravilnik o varstvu pri delu. Po določilih zakona o delovnih razmerjih in zakona o združenem delu je bilo treba samoupravne splošne akte v delovnih organizacijah uskladiti najkasneje do 11. 12. 1978. Oba pravilnika sta bila objavljena na oglasnih deskah, bosta pa tudi izdana, oz. tiskana, in dodeljena vsem delavcem. Nadalje sta bila v decembru 1978 sprejeta še dva spremenjena oz. dopolnjena pravilnika, in sicer Pravilnik o izobraževanju in Pravilnik o sprejemanju in usposabljanju pripravnikov. Oba sta bila objavljena in že veljata. Istočasno z referendumom o spremembi statuta, je bil izveden tudi referendum o Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Konec decembra pa so bile sprejete spremembe samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih in izdano prečiščeno besedilo. Zaenkrat smo tako zaključili in sprejeli važen skup pravilnikov, ki urejajo notranjo samoupravno zakonodajo, predvsem s področja delovnih razmerij in pa tudi drugo materijo, s katero se vsak dan srečujemo in skušali zadostiti duhu in načelom zakona o | združenem delu in drugim spremljajočim predpisom. Treba pa se bo še naprej truditi in iskati pot za za-dovoljivejše, uspešnejše rešitve v razvijanju samoupravnih odnosov in oblik. j zavarovan, izgubi za ta čas pokojnino. — Če se upokojenec, ki nima polne pokojninske dobe, ponovno zaposli in dela z najmanj polovičnim delovnim časom, se mu ta čas trajanja delovnega razmerja oz. zavarovanja — ali opravljanje dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine in za odmero nove pokojnine. — Če ima tak upokojenec polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek dosežen iz takega delovnega razmerja oz. zavarovanja, lahko upošteva za odmero nove pokojnine. Razumljivo je, da je postopek enak v primeru, če se invalidski upokojenec ponovno zaposli ali_ začne opravljati de-javnostC na podlagi katere je zavarovan in se mu za ta čas ne izplačuje pokojnina. — Upokojencu, ki dela po pogodbi (ne gre za redno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas) in opravlja le začasno oz. občasno dela 60 oz. 90 dni največ v koledarskem letu, se med opravljanjem takega dela izplačuje pokojnina. Isti postopek oz. posledice so, če družinski upokojenec dela po pogodbi. II. Vzporedno s prejšnjimi dolpčili spremenjenega pokojninsko invalidskega zakona govorimo še o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki je bil objavljen v uradnem listu SRS št. 24/77, spremembe pa v uradnem listu SRS št. 30/78. — Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ v temeljni organizaciji ugotovi, da sta temeljna organizacije in delavec soglasna (če se sporazumeta za nadaljnje delo po izpolnitvi pogojev za pokojnino) da delavec nadaljuje de- lovno razmerje. V takem primeru seveda ne bo prišlo do upokojitve oz. uživanja pokojnine v času, ko delavec še dela. Po našem mnenju bo treba delavcu, ki po izpolnitvi pogojev za pokojnino nadaljuje z delom, odpovedati delovno razmerje in mu seveda izdati odločbo s pritožbenim rokom, še bolje pa bo, da se delavcu obrazlože njegove pravice in eventualne potrebe delovne organizacije po nadaljevanju dela in pa tudi počakati, da skupnost izda odločbo o upokojitvi, ko bo zanesljivo vedel za izpolnitev pogojev. V primeru prednjega odstavka se delavcu-horcu NOV, Če to želi, ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih, s tem da se enojno štejejo obdobja posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninsko invalidskem zavarovanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo. — Delavcu, ki se mu šteje zavarovalna doba s povečanjem, se ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino v dejanskem trajanju, če to seveda želi. — V samoupravnem splošnem aktu mora delovna organizacija določiti dela, ki jih. lahko opravljajo upokojenci po pogodbi o delu, ko se ju" lahko med opravljanjem dela izplačuje tudi pokojnina. — Delo po pogodbi o delu lahko traja največ 20 ur tedensko. — Pogodbe o delu oz. delovno razmerje, ki so sklenjena z upokojencem, se morajo urediti v skladu z določbami spremenjenega zakona o delovnih razmerjih v šestih mesecih P° uveljavitvi, to je najkasneje do 6. 7. 1979. V naši delovni organizacij} bomo morali pravkar sprejeti Pravilnik o delovnih razmerji" zato uskladiti z omenjenim' spremembami zakona o delovnih razmerjih. Albin Ankon Pri strojnem čiščenju in sortiranju cevk je omogočen« sortirkam sedeče delo, kar je redek primer v tekstilni indU' striji. Iz diskusije na 8. kongresu sindikatov Jugoslavije ^ ■ KAKŠNA SO GLASILA OZD PRI NAS Spoznanje, da je razvoj samoupravljanja odvisen od informiranosti delavcev, se nam zdi včasih kot obrabljena *raza ali parola. Tolikokrat uporabljamo ta stavek, toda stanje se v glavnem ne spremeni; zato moramo še naprej V2trajati pri razvijanju hitrega in popolnega obveščanja. 0 tem je potekala razprava n.a nedavnem 8. kongresu sindikata Jugoslavije, kjer so ■'ne zlasti zanimive ugotovitve delovnih ljudi o tovarniškem tisku, oziroma o glasilih organizacij združenega dela. Naj-n?lj zaskrbljujoča je ugoto-v,tev, da delavci še premalo Sodelujejo pri tem tisku in se Pojavljajo v njih le, kadar novinar o njih piše. Vzrok zato se vedno ni jasen. Morda je to zaradi preskromne obveščenosti ljudi o njihovih pravicah in dolžnostih, ali strah — boja-zen »kaj bodo drugi rekli«, če "1 s prispevki sodelovali v gla-s,n.n za obveščanje. Tako najdemo besedo delavca v teh “lasilih le kot besedo sogovor-nika z novinarji. Taka »bese- da« pa je izpiljena tako, kot i)it^eS*°na*CC m's *’ mora Ni potrebno poudarjati, da n° ti pojavi prav v nasprotju z naso^ ustavo, z zakonom o družen e m delu in drugim naj-lsJlrn dokumentom družbenopolitičnih organizacij, ki jasno .nkazujejo, da je dobro obveze pogoj za kvalitetno dločanje. Zavedati se mo-airio, da lahko le obveščen elavec pravočasno in pravil-°: kar je zelo pomembno, kri-zira in popravlja napačne °lez® in odločitve. , d informiranosti delavca je dvisno tudi njegovo delo, orala in zanimanje za delov-,e rezultate. Delavec, ki je °bro obveščen o situaciji v syojem kolektivu, se hitro vži-v v okolju in med ljudmi s terimj Jjela. V nasprotnem u''boru se od tega odvaja, ini a v kr°8 svojih osebnih z teresov, to pa je nezdružljivo ? ,etik° samoupravljanja, ki niz eva aktivne borce za ures-tr evanje skupnih ciljev. Od 0hnbtka, ko je zagotovljeno 5J<*tivno, kvalitetno obve-cesJe Bavcev, nastopi progi Razlaščanja preveč poobla-n ‘din in privilegiranih posa-p^znikov in skupin. Le-ti n; ^dsto razpolagajo s števil-o Podatki in informacijami druz5jr.u^enem delu in celotni nP, , ’ in neupravičeno ter Sv 'dsluženo držijo vse niti v ravi r°kah. Pogosto si, brez iai °®a, pripisujejo in prisva-ralu- skuPno dr..-aj° za karieristične bistvenih in odločujočih vprašanjih o življenju in delu kolektiva in širše družbene skupnosti, toda na primeren in razumljiv način. Brez potrebe se pogosto dogaja, da se želi tovarniški tisk enačiti z dnevnim tiskom, da bi mu bil enakovreden. Tak bo takrat, če bo dovolj strokovno in angažirano, s svojimi glasili, doprina-šal k boljšemu obveščanju delavcev, s tem pa tudi k boljšemu razvoju samoupravnih družbenih odnosov. To pomeni, da bi moral spodbujati in stremeti za tem, da ne bi bil delavec samo potrošnik informacij, ampak da bi postal njihov aktiven in direkten sodelavec in ustvarjalec, tudi samoupravljalec, ki o njih odloča. Zavedati se moramo, da je navsezadnje tovarniški tisk le najbližji delavcem, najbližji v smislu problemov in vprašanj, ki jih obravnava. Vozički s predprejo so ozki in visoki. J/l. skupne uspehe, jih upo-d ‘lajo za karieristične in ciai^e namene, tuje naši petični družbi. ,rav zaradi tega ni vseeno, tem-6 avc' dobivajo vsak mesec ePezentančno glasilo, ali pa ■1'h to glasilo obvešča o vseh mmmim Po novi poti bodo vozniki transportnih vozil prevažali bale iz nove mešalnice. POROČILO 0 IZDAJANJU GLASILA LITIJSKI PREDILEC V LETU 1978 V letu 1978 je izšlo 12 števalk našega glasila, v skupni nakladi 20.400 izvodov. Posamezna številka je izšla v poprečni nakladi 1700 izvodov. Glasilo prejemajo vsi člani delovne organizacije in poprečno 400 upokojencev brez- plačno. Stroški izdajanja glasila Stroški tiskanja Neto honorarji Prispevki od honorarjev so bili naslednji: 331.969,40 din 39.913,20 din 5.440,15 din 87,98 °/c 10,58$ 1,44 $ Skupaj: 377.322,75 din 100,00 $ Stroški, oziroma cena za en izvod: Stroški tiskanja Neto honorarji Prispevki od honorarjev 16,27 din 1,96 dan 0,26 din Skupaj: 18,49 din Glasilo ureja 9-članski uredniški odbor, in sicer: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek. Uredniški odbor se sestaja redno vsak mesec in konkretno oblikuje vsebino vsake številke ter rešuje druge naloge v zvezi z izdajanjem glasila in prilog. Branko Bizjak — urednik Pisarniške delavke imajo, po adaptaciji pisarn, v računovodstvu primerne delovne razmere. V knjigovodstvu osebnih dohodkov nam izračunavajo osebne dohodke. Prizadevamo si, da prebijemo podpovprečje osebnih dohodkov naše občine. DELO DELAVSKE KONTROLE V LETU 1978 — obravnava sprejetega zakona o samoupravni delavski kontroli; — pregled poročil disciplinske komisije; — poročila o zastojih; — izvajanje stabilizacijskega programa; — obravnava opravljanja inventurnih nalog- Seveda smo pri vseh teh točkah dali svoje mnenje in sklepe. Mislim, da smo naredili kak korak naprej tudi pri odboru DK, in marsikje se čuti Veliko je napisanega o delavski kontroli, naj šibo v ustavi, samoupravnih aktih, časopisih in še kje, pa vendar moram opozoriti na nekatere važnejše stvari. Čeprav se lahko marsikaj naučimo iz knjig, naletimo v praksi na probleme, ki jih moramo reševati na poseben način. Se vedno, po petih letih ustanovitve D K, vidimo, da se ni uveljavila kot sestavni del samoupravljanja tako, kot bi želeli. Vzrokov za to je več. Mislim, da je najvažnejši pri nas delavcih samih. Premalo se trudimo, da bi razumeli in poznali naše samoupravne predpise, zakone, nasploh naše delo. Zavedati se moramo, da samoupravljanje zahteva mnogo znanja, in da je to znanstveno dokazano in praktično sprejet produkcijski način, ki ima svoje zakonitosti, na katere pa velikokrat pozabljamo včasih vede, včasih pa nevede. Zato pa smo odgovorni vsi, še posebej pa odbor samoupravne delavske — obravnava določil statuta o nalogah DK; — razne pritožbe delavcev; — prihodi in odhodi z dela (žigosanje kartic, dopusti, dovolilnica); — red in disciplina; — pregled zapisnikov odborov in komisij delovanje tega odbora. Lahko pa bi naredili še več, vedno se lahko naredi še več. Glavna naloga samoupravne delavske kontrole v letu 1979 bo dosledno izvajanje programa dela DK za to leto in izvajanje stabilizacijskega programa. Vztrajati moramo, da se izdelajo bolj konkretni stabilizacijski programi, ker stabilizacije ne bomo dosegli z lepimi besedami in apeli, ampak samo s konkretno akcijo. J. H. I V stranišču nove sukalnice ploščice odstopajo. Če ploščic ne bomo ponovno pritrdili, bo stena stranišča taka, kot jo vidimo na fotografiji. kontrole, da nepravilnosti nakažemo, kritiziramo in odpravljamo. Odbor samoupravne delavske kontrole je imel v letu 1978 osem sestankov, na katerih smo obravnavali naslednje: Leseni zaboj ni vzdržal teže vreten prstančnega stroja Igolstadt. Remontnemu delavcu ali transportnemu delavcu se je zaboj z vreteni zagozdil med motorjem prstančnega stroja in steno oddelka. — pregled zapisnikov in sklepov delavskega sveta; — obravnava samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi OD; — obravnavanje dopisa družbenega pravobranilca samoupravljanja glede neusklajenosti naših samoupravnih aktov z ZZD; — prodaja osnovnih sredstev; — pregled zapisnika inšpektorice SDK iz Ljubljane; — pregled realizacije plana za leto 1978; IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV V glasilu občanov, št. 11 leta 1978 smo prebrali, da je izvršilni odbor konference SZDL Litija sprejel program za izobraževanje delegatov v naši občini-Predavanja so se že pričela in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Vsak delegat je, ali pa še bo, dobil vabilo s programom. Prva predavanja bodo v okoliških krajih, ker imajo ljudje v mesecu januarju in februarju več časa — saj se kasneje že pričenjajo dela na polju, in bi bila zaradi tega udeležba slabša. V Litiji se bodo pričela predavanja šele ob koncu februarja in bo, ker bo več skupin, trajalo še ves april. Nismo samo ljudje občutljivi. »Občutljici« so tudi umivalniki. Počeni umivalnik bomo morali v umivalnici sukalnice zamenjati. PROGRAM I. SMERI RAZVOJA POL. SISTEMA SOC. SAMOUPRAVLJANJA; II. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU IN BISTVENE NALOGE PRI NJEGOVEM URESNIČEVANJU, S POUDARKOM NA URESNIČEVANJU DRUŽB. EKON. POLOŽAJA DELAVCEV; III. DELOVANJE DELEGATSKEGA IN SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V DRUŽBENOPOLITIČNI SKUPNOSTI; IV. KRAJEVNA SKUPNOST IN OBČINA - SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI; V. DRUŽBENO PLANIRANJE; VI. PRAVOSODNI SISTEM, DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Posamezne teme iz programa so razdeljene na tri ure. Tako bo 6 tem po tri ure — skupno 18 ur. To n| prevelika obremenitev na posameznika, in prav bi bilo, da bi se vsi delegati teh predavanj redno udeleževali. M. M. Iz zobnikov je snel zaščitni pokrov — čeprav je videl, da se zobnika še vrtita, je s čistilno krpo nameraval le obrisati vrteče zobčenike. Posledica čiščenja med vrtenjem zobnikov: izguba členka sredinca leve roke. prednjih odvajalnih valjev, še preden ne je mikalnik ustavil. Okoli leve roke sem imel ovito bombažno krpo in z njo skušal obrisati vrteča se zobnika, ki sta bila dobro vidna. Ker sta se zobnika še vrtela, sta mi najprej zagrabila čistilno krpo, ki sem jo imel ovito okoli prstov, z njo pa tudi kazalec in sredinec leve roke, in mi ju poškodovala. Ob moji poškodbi izjavljam, da sem bil izprašan iz varstva pri delu in strokovno usposobljen za posluževanje in čiščenje mikalnikov. Čiščenje mi-kolnikov sem opravljal že dve leti. Vem, da se mikalniki po izklopu ne ustavijo takoj. Čistiti sem priče! še vrteče zobnike, ker sem mislil, da se mi ne bo nič zgodilo.« Dela pri čiščenju niso normirana. Opisani primer poškodbe naj nam bo v poduk. Nesreče pri delu so odvisne od organizacije dela, vodstvenih delavcev, vzdrževalcev in čistilcev strojev in od nas samih. Mišljenja, da se nam ob kršenju varnostnih predpisov ne bo nič zgodilo, so tvegana. Čistilec strojev je pred čiščenjem pravilno izklopil iz pogona mikalnik Platt, št. 9. pokrov in skušal zobnika očistiti, še preden sta se popolnoma ustavila. Vrteča zobnika sta zagrabila krpo in z njo tudi kazalec in sredinec leve roke in mu jih poškodovala. Zobnika sta se v trenutku poškodbe takoj ustavila. Sandija Kralja sem 27. decembra 1978 obiskal na domu in mu zaželel skorajšnje okrevanje. Povedal mi je, da je ob poškodbi prizadet členek sredinca leve roke. O sami poškodbi je Sandi povedal: »Ob 13. uri me je vodja izmene Anton Dragar odredil, da očistim pogonska kolesa pri šestih mikalnikih. To je delo za 8 ur. Pred samim čiščenjem mikalnikov me je vodja izmene opozoril, da moram pred čiščenjem mikalnik ustaviti in počakati, da so v popolnem mirovanju. Ko sem očistil že tri mikalnike s pomočjo sesalca in čistilnih krp, sem izklopil četrti mikalnik št. 9. Mikalniki se po izklopu zaradi praznega teka ne ustavijo takoj. Da bi hitreje očistil četrti mikalnik, sem snel zaščitni pokrov prenosnih zobnikov Med snemanjem kopsov preje morajo snemalke previdno premikati zabojčke po vodilu prstančnega stroja, ker zabojčki radi izpadajo in poškodujejo nožne prste snemalkam (Nadaljevanje na 11■ strani) POŠKODBE V MESECU DECEMBRU lestve in podstavki brezhibni in vedno v neposredni bližini strojev. V NOVI MEŠALNICI VLAKEN BO ODPADLO ROČNO DOLIVANJE VODE V VLAŽILNO NAPRAVO V stari mešalnici sintetičnih vlaken je posluževalec melan-žirnega stroja nalival vodo v plastično steklenico vlažilne naprave. Nenadoma mu je posoda z vodo spodletela. Zato je z desno ramo zadel rob melan-žirne mize in si poškodoval ključnico. ČIŠČENJE, ODPIRANJE IN ZAPIRANJE ZAŠČITNIH VRAT NA AGREGATU ZA PREDENJE STANIČNEGA VLAKNA BI MORALA IZVRŠEVATI 2 DELAVCA Po rednem čiščenju stroja so posluževalcu Milošu Antoniču na dovajalnem delu otepalnika zdrknila iz desne roke zaščitna vratiča in ga udarila v mezinec leve roke. ZA ODPIRANJE BAL BOMO NABAVILI AVTOMATSKO ODPIRALNO NAPRAVO Delavec v čistilnici Polde Rojšek je odstranjeval embalažo z bombažnih bal. Ko je s sekiro presekal obročno pločevino, mu je ob sprostitvi napetosti konec presekane pločevine ranil zapestje desne roke. Ko bomo nabavili avtomatske odpiralne naprave, bodo tovrstne poškodbe odpadle. NE ČISTIMO MIKALNIKOV MED OBRATOVANJEM Pred rednim čiščenjem mi-kalnika je čistilec strojev Sandi Kralj s pomočjo glavnega stikala mikalnik izključil iz pogona. Iznad zobnikov ova-jalnih valjev je snel zaščitni KLOPČIČ PREDPREJE NE ODVIJAJMO NA TRGAČU PREDPREJE Posluževalka trgača pred-Preje Alojzija Zupančič je na dovajalnem delu stroja uravnavala predprejo. Ko je opazi-.' da v predpredilnici čistilke niso do kraja odvile klopčič Pred preje, je klopčič skušala odviti. Pri odvijanju je zadela s sredincem leve roke ob zaščitno mrežo pri trgaču pred-Preje in si ga poškodovala. aradi stropnih nosilcev je ,ed stroji in nosilci utes-Jen prostor. Posluževalke yerjev in prstančnih stro-n V m.orai° biti previdne, da e zaidejo prsti med strani-ce vt>zička in stropne nosil- o. osluževalec otepalnikov ,,jar*islav Dolanc pri čišče-st( u.st'lnih valjev ni uporabil j„ Pdičastega podstavka, zato IjJ višine 1 m skočil iz rah-d-5® bal na parketni pod. Pri n- k°ku si je poškodoval levo go v gležnju. Skrbimo, da so oSjČJŠČENJU ltn£PALNIH VALJEV V,PORABLJAJMO LESTV stopničaste ^ODSTAVKE POŠKODBE NA DELU V LETU 1978 V Litijskem predilcu smo člane kolektiva tudi v letu 1978 izčrpno seznanjali z obratnima poškodbami in poškodbami na poti na delo in z dela. Pri opisu posameznih poškodb smo navedli okolnosti, ki so bile vzrok teh. Ker se število zaposlenih v zadnjih letih v naši delovni organizaciji ni bistveno spremenilo, lahko iz primerjave poškodb na delu iz preteklih let po posameznih enotah ocenjujemo uspešnost prizadevanj za zmanjšanje poškodb na delu. V primerjavi z letom 1977 je bilo v letu 1978 poškodb na delu: LETO Števil o zanosi enih Obratne poškodbe Poškodbe na noti Skup a poškodb IzgubiJenih dni na 1 poškodbo _ Štev,poškodb Izpub.dnevi štev.poškodb Izgub.dnevi štev. Jzpub.dnevi 1977 118? 4-5 1056 10 ?77 55 1.353 1978 1190 60 896 11 689 71 1.265 18 Razlika + 8 + 15 - 586 + 1 + 112 * 16 - 68 - 6 Iz podatkov je razvidno, da je v letu 1978 16 poškodb več in je bil v letu 1977 poškodovan vsak 22. delavec, medtem ko je bil v letu 1978 poškodovan vsak 18. delavec. Resnost poškodb je nižja v letu 1978, saj je bilo na eno poškodbo izgubljeno 18 delovnih dni, v letu 1977 pa 24 delovnih dni. Če primerjamo število poškodb po posameznih delovnih enotah, beležimo občuten porast poškodb v letu 1978 v predilnici bombaža, saj je v letu 1978 trinajst obratnih poškodb več kot v letu 1977. V predilnici bombaža so bile poškodovane predvsem sne-malke s krajšim delovnim stažem, katerim je sprememba delovnega okolja povzročala večje težave. Te mlade delavke stanujejo v utesnjenih prostorih. Socialno varstvo in varstvo otrok pri teh delavkah nista zadovoljivo rešena. Zaradi zamenjave prstanč-nih strojev v predilnici bombaža je bilo več poškodb pri pripravi cevk, transportu preje in pri snemanju cevk. V čistilnici so bile manjše poškodbe. V predpredilnici je več poškodb pri transportu predpreje. Vozički poškodujejo predice. Na mikalnikih in tudi v predilnici večkrat ne upoštevajo varnostni ukrep, da lahko čistimo stroje, ko so v polnem mirovanju. Le srečnemu naključju se moramo zahvaliti, da v posameznih primerih ni bilo težjih posledic. V sukalnici je več poškodb pri transportu cevk, urezov z nožem, ranitev s konzervo ali z razbito steklenico. Steklenice brezalkoholnih pijač mora- mo spravljati na odrejena mesta; sedaj ležijo ob strojih in v zabojih. Pri remontu sta bila kar dva delavca 2-krat poškodovana; potrebno bo več nadzorstva vodij za varno delo mladih delavcev. V zunanjem transportu ni bilo v letu 1978 nobene obratne poškodbe. Poškodovan je bil le izdelovalec zabojev pri razkladanju zabojnih delov. Splošna ocena ob analizi poškodb je, da so bile posamezne poškodbe v letu 1978 lažjega značaja. Vendar tudi teh poškodb ne smemo zanemarjati, saj je bilo pri teh obratnih poškodbah v predilnici bombaža izgubljenih 256 dni. Ena predica je bila zaradi invalidnosti premeščena na lažje delo. POŠKODBE NA POTI NA DELO IN IZ DELA Pri 11 poškodbah, ki označene kot poškodbe na po|] na delo in z dela, sta zaje*1 tudi 2 poškodbi, ko sta bila dv® poškodovanca poškodovan11 na orožnih vajah in pri šport' nem tekmovanju. Ivan Ml®' denič si je na orožnih vaj®*] na tekmovanju poškodov®1 levo ramo, in je bil 181 dni ' bolniškem staležu. V zimske®1 času je več poškodb zaranj padcev na poledeneli poti. 0" 11 poškodb je bilo poškodov®' nih pet mopedistov, dva upf rabnika javnega prometa dva pešca. Rozalija Povše, ki se / poškodovala z mopedom 3. j®' nuarja 1976 je bila po dvele1' nem bolniškem staležu inv®' lidsko upokojena. F. LESJAK POŠKODBE NA DETU V DELOVNIH ENOTAH V 1, 197^ - 1978 ODPET VIC Poškodbe - obratne Izcrublieni dnevi Poškodbe na poti Izgubljeni dnevi L97t 1974 197^ 1976 1977 L978 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1973 1974 1976 1976 1977 1078 Čistilnica 10 5 7 6 7 10 328 19 180 127 235 96 2 2 5 1 1 p 11 17 40 15 19 2 Prednredilnica 15 4 6 9 10 9 403 34 111 109 217 161 5 - 3 - 1 2 150 - 199 - 28 3* Predi1. bombama 12 14 5 2 4 17 10* 186 66 15 215 401 4 3 2 2 2 0 88 79 34 62 140 Predi1. sintetike 6 6 5 2 4 5 59 105 49 27 66 35 1 3 - 2 - 1 19 19 - 31 28 ll Sukalnica 1 8 6 4 5 7 17 129 54 72 58 87 6 3 ? 5 1 ? 147 20 45 32 28 Zbiralni ca cevk 1 2 3 - - o 3 20 87 - - - 1 - - 2 1 1 5 - - 29 6 $1 Mehanična delavnica 2 1 2 2 3 3 16 14 126 10 36 19 - - - - 1 0 - - - - 12 Vlaralnica 1 1 1 0 11 6 13 1 0 67 Transnort - zunan.ii 5 ? 1 2 3 1 67 38 1 44 80 10 3 3 - - 0 27 81 102 146 - Zidarska skunina 2 2 - - 1 1 27 48 - - 13 9 - - - - - 0 - - - - - Elektro delavnica 1 1 1 - 1 0 13 29 9 - 25 - - - - - - 0 - - - - - Val.ičkarna - 2 - - - 0 - 32 - - - - - - - - - 0 - - - - - Remont I 1 - - - 1 *7 8 - - - 56 ) 49 - - - - - ]2 - - - - it Remont II 6 2 1 2 3 25 14 38 17 25 1 2 2 1 1 - J 30 23 18 5 u Menza in počit, dom 1 1 4 1 1 0 36 11 98 10 9 1 0 24_ Nameščenci 1 - - 1 2 1 6 - - 51 21 9 - - - - 1 0 - - - - 12 Klima nanrave 1 _ 0 9 - - - - - - 1 - 1 0 - - 12 - 8 SKUPAJ 65 49 42 52 "5 61 113^ 679 825 495 10^6 876 25 16 15 10 11 544 ?37 450 174 277 (Nadaljevanje z 9. strani) Marija Razpotnik seje pri CišCenju zbodla ob iglo ČISTILNE ŠČETKE Sukalka je pri čiščenju zadela s sredincem leve roke iglo žične ščetke. Zaradi infekcije Je morala k zdravniku. JOŽEFI PERME SO SPODLETELE ŠKARJE Snemalka je ob snemanju kopsov sukane preje s škarjami rezala konec sukane preje. Med rezanjem so ji škarje spodletele, zato jo je konica ranila v kazalec desne roke. Remontnemu ključavničarju JE SPODRSNILO RRi demontaži sitastega bobna V čistilnici sintetike je remontna skupina demontirala Nakladalnik. Pri demontaži si-Jastega bobna je Bogomira 1 omšetu spodrsnilo. Padel je 8 stroja in si poškodoval stopalo leve noge. pohodila je žebelj .Snemalka Jelena Džordže-v,6 je med snemanjem kopsov popila na konico žeblja, ki je strlela iz špranje parketnega Poda. Poškodovala si je palec 'eve noge. . Parketni pod v predilnici II J® izrabljen in ga bomo zamešali z novim. Iz zbitih zabojnih delov, ki jih kupimo v Slovenskih Konjicah, često štrlijo žeblji. Transportni delavci morajo biti previdni, da si ne ranijo rok. NA POLEDENELI POTI JE STANKI GAJIČ SPODRSNILO Na poti iz zgradbe računovodstva je čistilki na poledeneli poti spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala glavo. Po poškodbi je občutila bolečine tudi v trebuhu. Zaradi pomanjkanja soli, s katero poleg peska posipamo pota na območju delovne organizacije, moramo biti še posebno previdni in biti na poledico bolje pripravljeni. F. L. ■w n ^Kubljene kalorije pri delu nam nadomesti topel obrok en*i, ki je kalorično bogat in okusen. talnici zaboje z dvojeno prejo nalagamo in razklada-lju. 8 Pomočjo viličarjev. Paletni sistem skladiščenja omi-Je Utesnjenost delovnega prostora. Ruske bale bombaža so varno vskladiščene in zavarovane pred vlago. Skladiščenje in prevoz bal voznikom viličarjev ne dela težav. Paletni sistem skladiščenja bomo morali uveljaviti pri skladiščenju kartonov preje, ker je sedanji način skladiščenja neekonomski. INTERNI TELEFONSKI IMENIK Telefonist 11 Vratar 12 Čakalnica-vratar 99 Gasilci, vratar II 13 Kad rov s ko-s p I . sektor Glavni direktor 19 Tajnica 20 Strokovni svetovalec 52 15 Referent za samoup.org. 10 Dir. kad. spl. sektorja 25 Kadrovnik 17 Pravni referent 61 Administracija 60 Varnostni inženir 16 79 Referent za tisk 76 Socialna delavka 70 Referent za CZ in LO 90 Komercialni sektor Direktor kom sektorja 24 Pomočnik dir.kom. sek. 65 Evidenca proiz. in prodaje - teleprinter 66 Prodajni referent 22 64 Evid. surovin in fakt. 23 Fakturni oddelek 21 Vodja vlagalnice 63 Sejna soba kom. 67 Skladišče pom. mater. 41 Skladišče bombaža in gotovih izdelkov 68 Proizvodni sektor Vlagalnica 75 Dir.proizv. sektorja 55 Obratovodje 57 Administracija 56 Mikalnica 44 Predpredilnica 46 Predilnica sintetike 49 Predilnica bombaža 50 Sukalnica efekt, s uk. 81 Sukalnica 40 Norme in ddministr. 35 Laboratorij 33 Laboratorij PP 47 Izobraževanje 34 Finančni sektor Direktor fin. sektorja 31 Vodja odd. za plan-anal .26 Vodja odd. za AGP 26 Odd. za plan in anal. 27 Računalnik AOP 85 Referent za OS-kn jigov. 85 Likvidator, sald. kupcev 28 Konter, dev. referent 29 Vodja knjigovodstva, vodja fin. operative 82 Saldakonti dobaviteljev 30 Materialno knjigovodstvo 86 Blagovno knjigovodstvo 83 Finančni knjigovodja 89 Knjigovodja OD 32 Oboi 53 Blagajna 18 Sektor vzdrževanja Dir. sektorja vzdrževanja 37 Obratno vzdrževanje 38 Grad. referent-pripr. del 36 Administracija 74 Mehanična delavnica 39 Električna delavnica 14 Kotlarna 45 Val jčkarna 51 Remont sukalnice 71 Skladišče rez. delov 54 Remont klima naprav 72 Remont predpredilnice 77 Obrat družb, prehrane Upravnik 59 Kuhinja 62 Pisarna 73 UPOKOJILI STA SE Kdo ni poznal naše blagajničarke, Malči Sekševe. Upokojila se je novembra lanskega leta. 42 let je prihajala na delo, dvainštirideset let dela ima za seboj. K nam je prišla leta 1951. Pred tem je službovala, od leta 1936, v Kranju. Tam je tudi njen rojstni kraj Preddvor; tam se je šolala in maturirala. Prva leta ji Litija ni bila preveč všeč. Že od začetka je delala v tedanjem mezdnem oddelku — (sedaj odelek za obračun osebnih dohodkov). Tista leta je štel ta oddelek le dva do tri uslužbence, saj je bilo tudi zaposlenih delavcev precej manj. Danes pa je delo z denarjem mnogo bolj zapleteno. Kasneje je postala blagajničarka in se je pri tem delu tudi upokojila. Rada ima hribe, gore, gorski zrak, in končno bo imela dovolj časa, da bo obiskovala svojo rodno Gorenjsko. Rozalija Povše je prišla v Litijo iz Sevnice. Najprej se je zaposlila na Grmačah (pri Šmartnem), pri tamkajšnji kmetijski zadrugi. Leta 1957 je prišla v Predilnico. Zaposlila se je v predilnici bombaža 1. izmena, kjer je ostala do upokojitve. Nima polne delovne dobe. Upokojila se je invalidsko. Doživela je prometno nesrečo. Ima dve hčerki — ena je še šolarka. Želimo ji, da bi se ji zdravje čimbolj izboljšalo; obema pa izrekamo hvaležnost za delo, s katerim sta dodali kamenček k mozaiku naše lepše prihodnosti. Obema želimo še veliko sreče in zadovoljstva. M. M. Spominski posnetek z našima upokojenkama PRIŠLI ■ PRIŠLI: 1. 12. 1978 Lidija SKUBIC, Litija, Graška c. 48, kadrovsko splošni sektor 5. 12. 1978 Marija BENE-GALIJA, Šmartno, Cerovica 12 a, čistilna kolona sukalnice 13. 12. 1978 Anica BRAČIČ, Zagorje, Kolodvorska 11, čistilna kolona sukalnice 21. 12. 1978 Anka BALDŽI-EVA, Šmartno, Šmartno 15, predpredilnica 3. izmena 25. 12. 1978 Janez BORI-ŠEK, Polšnik, Stranski vrh 9, predpredilnica 1. izmena 27. 12. 1978 Andrej KRHLI-KAR, Kresnice, Ribče 2, ka-drovsko-splošni sektor ODŠLI: 4. 12. 1978 Mara RANISAV-LJEVIČ, Šmartno, Šmartno 15 — predilnica bombaža 1. izmena • — pismeni sporazum (odpoved delavke) 9. 12. 1978 Drago OSTOJIČ, Litija, Parmova 11, Litija — predpredilnica 1. izmena pismeni sporazum (odpoved delavca) 14. 12. 1978 Marija VRESK, Zagorje, Ulica talcev la — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 12. 1978 Lea RAPPL, Litija, C. Zasavskega bataljona 15, kadrovsko splošni sektor — upokojitev 31. 12. 1978 Slavko ŽI-BERT, Litija, Partizanska pot 32 — predilnica bombaža 1. izmena — upokojitev 31. 12. 1978 Ljudmila ZGONC, Litija, Veliki vrh 15 — predpredilnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 12. 1978 Franc CERAR, Litija, Bitiče 3 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 12. 1978 Anton ŽIBERT, Litija, Zgornji Log št. 1 — predpredilnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 12. 1978 Stanislav ŠTE-FIN, Litija, Rozmanov trg 26 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) ODŠLI 31. 12. 1978 Fatima FAZ' LIČ, Zagorje, Kidričeva 31 " predilnica bombaža 2. izmen« — pismeni sporazum (odpoved delavke) DELAVCI, PREMEŠČENI NA DRUGA DELA IN NALOGE V MESECU DECEMBRU 1978 1. 12. 1978 Pavla PAVLIN vodja snemalne kolone v pre' dilnici sintetike 2. izmena, pte' meščena na dela in naloge p*"e' dica v istem oddelku 1. 12. 1978 Nada GRILJ-snemalka v sukalnici 2. izmena, premeščena na dela in naloge sukalka v sukalnici 2. iz' mena 6. 12. 1978 Ljuba RAK, čistilka strojev I pri čistilni koloni sukalnice, premeščena n« dela in naloge snemalka v sukalnici 2. izmena 13. 12. 1978 Branka ŽUST, čistilka strojev I pri čistih'1 koloni sukalnice, premeščen« na dela in naloge snemalka v sukalnici 1. izmena. M.ŠRAJ »Kako naj zaprem vrata, k pa ni kljuk? Nekdo jih lj vzel! Kako bo pa on zapirflo vrata, ko pa je vzel saif kljuke?« (posnetek je \ umivalnice v predpredil*11 ci.) Zaradi pomanjkanja vode iz mestnega vodovoda, smo mo-r®Ii v posamezne prostore predpredilnice priključiti, za vjaženje prostorov, porabno vodo. Brez zadostne relativne v*age ne moremo izdelovati kvalitetne predpreje. Na praznovanju JLA je zapel moški pevski zbor Lipa iz Litije. Med njimi je veliko naših delavcev. PISMO IZ DALJNE AVSTRALIJE DRAGI PRIJATELJI IN SODELAVKE SPOMINJAM SE VAS, KER VAM BI RADA ZAŽELELA VELIKO USPEHA PRI DELI IN POSLOVANJU V NOVEM LETU. JAZ ŽIVIM V MAJHNEM KRAJU V SREDINI PUŠČAVE. TA KRAJ JE ZELO LEP ZATO SEM SREČNA IN ZELO ZADOVOLJNA PA ČEPRAV DALEČ OD VAS.TU IMAM VELIKO PRIJATEBJEV IZ TUGOJLAVIJE, PA TUJI DVA IZ SLOVENIJE. VSEM LEP POZDRAV IN SE EMKRAi' SREČNO NOVO LETO 1979. p,. ®rn_i bazen je prekrila ledena skorja, bj *,vUaj° z algami v bazenu, so se globo °> na dnu bazena. KARIYAUA VOZiiL c/o P.O. THLPfiR VI. AVSTRALIJA... KRIŽANKO ODDAL: IME IN PRIIMEK: . NASLOV — ODDELEK: ... vttCu ^n° Podjetje MEGRAD — Ljubljana gradi na Graški Dobravi otroški vrtec. V novem ° v varstvu 110 predšolskih otrok in 24 dojenčkov. UGANKARSKI SLOVARČEK ATRANS — Trojane v rimskem času RANIA — Mesto v severnem Iraku HETMAN — Poveljnik oboroženih sil Pojske, v 16. stoletju CHERE — Reka v Bretaniji (Francija) AKETI — Mesto v severnem Zairu OCANA — Znani španski kolesar I * BOJAN erzen VDELE - OLINffU- ADe PiSATEL (AR/ANA) KEM//.SK ZA/A K ZA DuS/K. NE PRAVE K£*E £ensko im E JAMSKI ■S Poln ik. S-MbOL VlADAKJA (množ.-) TROJANE V 3.IM aASU IMF TV NATOeti) (NK.IČ) SESTAVIL JOŽE VIZ.LA8, STA/l/f, K./P/ Redu o ŽEMClLO 'm e: STAB-S LOKA M PR/PRAV4, ZA LOV Pne. ZNAN SPANStC/ KOLE J AR. GL4VM0 MESTO HL/ Pl- - W l i M'' Hi ) smučka. 3KA 3»SCI -PLINA *li ,y: ) IGRALNI A PA 2 Ar /TA .... J>EL bENCiN- SKEGA Motorja 1 ^ *1 m V8.STA io- MiET MESTO P /RAKU BORBA PREZčtP SLAVIČ O ?uuGee.-