Posamezna Številka 20 vinarjev. SIBV. 101. v lma t petek, m i molu m Leto XL¥L 3 Velja po pošti: sa ii oelo leto napraj.. K 40'— ia en mesec „ .. „ 3.50 ia Nemčijo oeloletno. „ 45'— i* ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na domi Za oelo lato naprej.. K 36'— za as raeaao „ .. K 3-— V spravi prejeman meseSnt „ 2-3« == Sobotna izdaja: s Za oelo lato.....K 8— za Nemčijo oaloletno. „ 10 -!!» ostalo inozemstvo. „ 13 — Enostoipna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mu visoka ali nj« prostor) za enkrat .... po SO t za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročillli primerei popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif. " Poslano: - ■ ■ ■ -j Enostoipna petitvrsta K 1-— Uhaja vsak dan Izvzemši nadel je ln praznike, ob 3. ari pop. Bedna letna priloga vozni raf HT Uredništvo j« t Kopitarjevi nlloi štov. 6/in. Rokopisi sa na vračajo; nairankirana pismi aa na S sprejemajo. — Uradniškega talafona itev. sO, = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ja v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Bačoa poštna hranllnloa avstrijska št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-haro. št. 7583. — Dpravnlškega telefona št 50. Absolutizem? Na Dunaju, 1, maja 1918. iNaš notranji politični položaj je od dne do dne bolj zamotan in skoro od ure do ure je manj upanja na kako razrešitev, ki bi zadovoljila vsestransko vsaj za silo. Nemci so postali po odstopu Czerninovem in po objavi cesarjevega pisma princu Sikstu nestrpni. Oglasila se je gosposka zbornica, v nečuvenih izrazih so napadali krono, oziroma cesarico Nemci v Gradcu; škandal, da se je kaj takega govorilo, šc večji, da se je celo objavilo, dočim zapade pri nas najnedolžnejša notica včasih cenzuri. Uspehi na zapadu in polom Rusije so stopili Nemcem v glavo. Germanen Tag und Slawen Nacht! Kar so upali doseči ob izbruhu vojne, a morali opustiti vsled vojnih dogodkov in strahu pred avstrijskimi narodi, to hočejo doseči sedaj. Današnja ~Preša«,-ki piše sicer o narodnih vprašanjih tako, da ne udarja na ekstremne stru-je — saj ji tega ni treba, ker opravlja to delo ogromna večina ostalega nemškega časopisja — je prinesla danes na prvi strani članek, ki bi bil lahko izšel v graški »Tagesposti« ali v Marburgerici. Jeremiada o razočaranju Nemcev ob času, »ko so mislili, da imajo vsled svetovnozgodovinskega razvoja pravico do višje veljave«. Nemški parod »se čuti v svojem pomenu omalovaževan«. Od leta do leta izrablja svoj pomen v državi, nima več resnične moči nad upravo države. Ubog' Nemci! Dejstvo, da je stopila »Preša kar naenkrat v službo ekstremnih nacionalcev, ima svoj globlji vzrok, kot smo izvedeli iz parlamentarnih krogov. Tu se namreč govori, da obstoja resna nevarnost za parlament. Seidler računa tako-le: Nemški zmaj rjove sedaj tako, da mora dobiti žrtev. Čc ne, me bo snedel. Treba torej dati Nemcem kako koncesijo v narodnem oziru, če ne, bodo preti vladi, proti novim davkom, proti proračunu- Kaj pa store v slučaju, da ustrežem Nemcem, druge narodnosti? Vse bom imel proti sebi, v narodnih zadevah utegnejo še Poljaki potegniti z opozicijo — saj ji pripadajo pravzaprav še vedno — in jaz sem zopet z Nemci vred v manjšini. In če se mi tudi posreči Poljake potolažiti, kar je samonasebi že zelo dvomljivo — kaj bodo pa storili Čehi in Jugoslovani? Drže trdno skupaj in bodo v slučaju napada od moje strani še trdneje. Iskali in dobili bodo zaveznikov in konec je nepreračunljiv. Ne gre ne tako in ne tako. Pomagam si za poskušnjo s § 14. Če bodo Nemci in socialni demokrati to mirno prenesli, bo ta 'poskušnja moči« odločila v moj prid in izpeljem lahko še druge nemške zahteve. Sedaj nam torej preti absolutizem. Kaj bo s parlamentom? Dunaj, 2. maja. Prihodnji lorek naj bi se sešla poslanska zbornica, toda danes je položaj zopet tak, da nihče ne ve, če se bo v torek vršila seja. Kakor poročajo današnji nemški listi, je vlada Nemcem obljubila, da na Češkem takoj ugodi njihovim zahtevam po okrožjih, s tem, da več okrajnih glavarstev združi v eno okrožno glavarstvo, alpskim Nemcem pa bi ustanovila nemško navtično akademijo v Trstu, Izpolnitev teh zahtev zahtevajo Nemci še preden se snide parlament. Ker le v tem slučaju bi mogli Nemci podpirati vlado. Na drugi strani pa je to bojna napoved Čehom in Jugoslovanom. S takim postopanjem se pač ne pospešuje sporazum med narodi, če vlada čisto enostransko izpolnuje Nemcem njihove zahteve ter Slovencc postavlja le pred dovršena dejstva. Vlada je pač vezana Nemcem in zato bi jim rada ustregla. Toda Nemci so le manjšina in tudi v parlamentu le z Nemci ne more vladati. Snoči se jc vršil dolgotrajen ministrski svet, ki pa po mojih informacijah ni mogel ničesar skleniti. Zdi se, da Seidler niti v kabinetu nima večine za svoje obljube Nemcem. Zato je Seidler danes naprosil GroBa, naj skliče za jutri sejo načelnikov parlamentarnih klubov, kjer naj se odloči, če ne bi kazalo preložiti zbornično sejo na poznejši čas. Vladi seveda se gre v prvi vrsti za tem, da dobi časa in potov iz te zagate, Toda Čehi in Jugoslovani so najodločnejše protestirali proti vsakemu zavlačevanju parlamentarnih sej ter se julrajšnje seje ne bodo udeležili. V slovanskih krogih izjavljajo, da ne bodo privolili v tako zavlačevanje ter da niso voljni frpeti, da bi pod plaščem ustavnosti Nemci s svojimi postu-lati delali kravje kupčije za se. Slovani so sc odpovedali vsem drugim postulatom le, da ohranijo parlament, toda na takem nemiru parlamentarnega vladanja. Slovanom nc more biti veliko ležeče. Na drugi strani pa sc Nemci boje brezparlamentarne vlade. Kaj bo v njih prevladalo, ne ve nihče, ker pri njih ne odločuje logika, Stara stvar je namreč, da so Nemci politično najbolj nazadnjaški narod v Avstriji. Kakor pa danes vlada z vsemi silami dela na to, da bi zavlekla parlamentarne seje, ji pa na drugi strani mora biti silno ležeče na tem, da se delo pospeši. Kajti koncem junija poteče proračun. Treba bo novega, treba bo novih davčnih postav in tisoč drugih za državo potrebnih, a za vsako vlado sitnih stvari. Tako vlada koleba med Scilo in Ka-ribdo in čaka, kako se bodo stvari zasukale. Vlada bi pač najrajše, da bi bila ovca cela in volk sit. To pa ne more biti. Vsa prizadevanja nemških listov, ki bi radi dokazali, da nemška navtična akademija v Trstu za Slovane ne pomeni nič krivičnega, je odveč. Nemci niso ob Adriji doma. Tu stanujejo Jugoslovani in Italijani. Dalmatine! in Primorci so doslej sloveli kot najboljši mornarji. Sedai pa hočejo z nem-ško^ akademijo spravili Nemci svoje ljudi v Trst in tu iz pomorskih služb izpodriniti domače prebivalstvo. Ta nemška nakana je napad na našo narodno posest in bo naletela pri Jugoslovanih na najhujši odpor. Vlada pa naj pomisli, kam jadra ter naj premišljuje, kakšen pomen imajo brzojavke čeških in tirolskih Nemcev, ki se po živež obračajo v Budimpešto in Berlin ne oziraje se na c. kr. vlado. P. i. (Dr. Iv. Janežič, profesor moralke.) (Dalje.) »Das Recht der Nation auf fremde Hilfe,« to je debelo tiskani naslov P. Bie-derlackovega članka v št. 186. Reichs-poste«, v katerem naj tiči skrita veleiz-dajska namera. Ta »tuja pomoč« pride lahko nam na dvojen način, ali v sovražnem zmislu kot ofenzivna vojska, ali pa v prijateljskem načinu kot posrednik iz krščanske ljubezni. P. Biedcrlack trdi, cla so sj Jugoslovani izbrali prvi način sovražnega posredovanja. Iz groznega kriča sovražnih listov je lahko razbrati, da mislijo na »en-tento«, posebej na Srbijo. Kako dokazuje P. Biederlack to hudo obtožbo? Tako-le: 1. V zmislu krščanskega prava ima državna oblast dolžnost in pravico po pravilih justitiae distributivae, torej pravično in nepristransko skrbeti za svoje podlož-nikc. Ako oblast to stori, morajo podlož-niki biti zadovoljni in nimajo pravice se kam pritoževati. Da se vlada pri tej delitvi lahko zmoti, da se res tudi večkrat zmoti in pristransko krivično ravna, to priznava P. Biederlack, vendar vedno trdi, da tudi v takem slučaju ima zadnjo besedo vlada — podložniki pa morajo potrpeti z ozirom na višje dobrine države. Kaj naj rečemo ua to? Prvemu delu — pravični razdelitvi — pritrjujemo, drujg del razločujmo; ako gre za manj važn« reči, tudi še — pritrdimo, ako gre za zelo važne reči, za življenjske pogoje obstanku naroda, — odklanjamo. 2. Ozir na više dobrine marsikaj opravičuje; to je res. Vendar so te dobrine le bonum commune (splošni blagor), kadar pa je velik del podložnikov od teh dobrin iz-kij učen, niso več commune bonum, nasprotno, reči moramo, da je kriza enega dela države že tudi državna kriza. Zakaj je monarhija v neprestaini krizi? P. Biedcrlack bi ime! bolj hvaležno nalogo, če bi stvarno in nepristransko preiskal in razodel vzroke te dolgotrajne krize, kakor če se trudi na podlagi »Slovenčevih • člankov dokazovati Jugoslovanom izdajalske na mene. Noben teh razlogov torej ne dokazuje, da je treba potrpeti in molčati, kadar so velike, življenjske koristi velikega dela podložnikov, celega naroda v nevarnosti. Tukaj slopi v de!o ta princip posredovanja. Prav gotovo je, da ima krščanska mednarodno pravo v sebi princip posredovanja. Gre zdaj le za to, da določimo, kako stališče kdo zavzema nasproti temu principu. »Reichsnbst« stoji na nasprotnem stališču, ker je večkrat že proglasila in debelo podčrtala stavek: Mi se ne vmešavamo v tuje zadeve, pa tudi ne pustimo, da bi se drugi v naše.« To jc nasprotni, od cerkve obsojeni princip neposredo-vanja. Zato moramo konstatirati, da stoji -R e i c h s p o s t« na proti« cerkvenem stališču. O tem na) sodijo profesorji dogmatike. Stališče pl. Nostitz-Rienecka ni prav jasno. V svojem članku »Ein schicksal-schweres Sch!agwort« v aprilovem zvezku »Stimmen der Zeit« se ozira na izvajanja ministra Czernina v ogrski delegaciji glede na »samoodločbo« narodov in na princip posredovanja. »Samoodločbo narodov« je minister sprejel, seveda v svoji formuli, glede posredovanja pa se je postavil na stališče »Reichsposte«. O teh ministrovih izjavah se pa pl. Noslitz-Rieneck tako-le izraža: »Graf Czernin hat die fiir den Staatsmann und fiir den Redner hoclist wertvo!le Gabe, dafi er Satze formt, die a!le Volltreffer sind.« (Gl. »Stimmen der Zeit«, April 1918, str. 36 zgoraj). Če se ta »Volltreffer« nanaša tudi na njegov izrek: LISTEK. iO Nevidni človeK. Angleški spisal H. G, Wells. — Prevel I. M, (Dalje.) .»Nato se me je lotilo čudno omahovanj«. Ali je bila moja zunanjost v resnici dostojna? Poskusil sem z majhnim zrcalom in se ogledoval od vseh strani, da bi našel kako pozabljeno pomanjkljivost, vendar je bilo videti vse prav. Bil sem našemljen kakor glediščni berač, vendar sigurno nisem bil nekaj nemogočega. Zbral sem vse zaupanje, vzel zrcalo seboj v prodajalnico in se tam s pomočjo velikega zrcala v kotu ogledoval še enkrat od vseh strani. »Nekaj minut sem potreboval, da sem zbral pogum, nato pa sem sklenil prodajal-jalnična vrata ter stopil na ulico pustivši moža, da se izmota iz svoje riuhc, kakor se ve in zna. Tekom 5 minut je bilo že cel tu-cat ovinkov med menoj in njegovo prodajalno. Nikdo se ni posebno zmenil zame, kakor je bilo videti. Vse je kazalo, da so bile moje poslednje težkoče premagane.« Zopet je umolknil. »In ti se nisi nič več pobrigal za gr-avca?« je vprašal Kemp. - Nič več,« je odvrnil nevidni človek, !di nisem slišal, kaj sc je z njim zgodilo, Sodim, da se jc raspvezal ali izmotal. Vozli so bili precej trdi.« Iznova je utihnil, stopil k oknu in zrl ven. »Kaj pa se ti je prigodilo, ko si prišel na Strand?« Oh! Zopet razočaranje. Mislil sem, da so moji križi in težave pri kraju. Menil sem, da smem brez kazni narediti vse, kar se mi zljubi, vse — -samo ne izdali svoje skrivnosti. Tako sem mislil. Karkoli bi storil, kakor,šnekoli bi utegnile biti posledice, vse jc bilo zame brez pomena. Treba mi je le bilo pometati obleko raz sebe in izginiti. Živa duša me ni mogla obdržati. Mogel sem vzeti denar, kjer bi ga našel. Sklenil sem privoščiti razkošno gostijo, nato pa se nastaniti v kakem boljšem hotelu in si nabaviti nova oblačila. Čutil sem sc čudovito samozaupnega; ni posebno prijetno si poklicati v spomin, da sem bil vseeno pravi osel. Stopil sem v krčmo in že sem naročal jedi, ko mi jc prišlo na misel, da ne morem jesti drugače kakor da razkrijem nevidni obraz. Naročil sem pač jed, pa dejal natakarju, da se vrnem v desetih minutah, in sem ves ozlovoijen odšel. Ni mi znano, ako si ti kedaj razočaral svoj dobri tek in slast,« »Ne prav tako močno,* je rekel Kemp, *pa si lahko mislim.« Kar pobil bi bil tc trapaste zlodie. Navsezadnje sem ves slaboten od poželje-nja po okusni hrani odšel v drugo krčmo in zahteval sobo sam zase,« Močno sem spačen,« sem dejal. Radovedno so me ogledovali, pa, to seveda ni bila njihova stvar — in tako sem naposled dobil svoje kosilo. Ni bilo sicer posebno dobro, a je zadostovalo, po kosilu pa sem si prižgal smotko in skušal narediti načrt za nadaljno delo. Zunaj pa se je pričenjal sneženi vihar. »Čim bolj sem razmišljal, Kemp, tem bolj sem spoznaval, kako šibka nesmisel je nevidni človek — v mržlem in umazanem podnebju pa v obljudenem, civiliziranem mestu. Predno sem bil naredil ia blazni poskus, sem sanjal o tisočerih prednostih. Tisti popoldan pa se mi je vse skupaj videlo samo razočaranje. Pregledal sem vse stvari, ki jih smatra človek zaželjivim. Ni dvoma, da mi je nevidnost omogočala, da jih dosežem, a je zopet onemogočala, da bi jih potem vžival, ko bi jih dosegel. Častihlepje — čemu je človeku ponos na pribor-jeno mesto, čc se nc moreš prikazati v njem? Čemu je človeku ljubezen ženske, ako mora biti njeno ime Delila? Nobenega smisla nimam za politiko, za tisto ropotijo od slave, za človekoljubje, za Šport. Kaj mi je bilo storiti? In za vse to sem postal zavita skrivnost, našemljena in povita človeška karikatura,- Obmolkni! jc in rjegovo držanjc je kazalo, da motri okno. »Pa kako si priše! v Iping?« je rekel Kemp prizadevajoč si, da bi mu gost pridno govoril. »Šel sem tja, da bi delal. Eno upanje sem imel Bila je le po'ovična misel! Še zdaj jo imam. Zdaj je popolno dozorela mi-sel. Namreč pot, da bi se vrnil nazaj. Da bi popravil, kar sem storil. Kedar bi se mi zljubilo. Potem ,ko izvršim vse, kar nameravam storiti neviden. In to je ravno, o čemur bi ravno pred vsem rad govoril s teboj — • —.« -Ali si naravnost v Iping?- »Naravnost. Treba mi je bilo iti samO po svoje tri zvezke zapiskov in čekovna knjižico, svojo prtljago in perilo, naročiti kemikalije, da bi mogel izvršiti to svojd misel — pokažem ti preračunavanje, kakor hitro dobim zapiske — in potem sem se podal na pot. Pri Bogu! Še zdaj se spo« minjam snežnega viharja in tistih prokletih' naporov, ki sem jih ime!, da se mi ne bi bil sneg tajal na lepenkastem nosu--.« Naposled bi ti, je rekel Kemp, predvčeranjem, ko so tc spoznali, malone — soditi po časnikih-- »Skorajda. Ali sem ubil tintega bedastega stražnika?« ■^Ne,« je odvrnil Kemp. -Upajo, da okreva,* >Sreča zanj. Izgubil sem pamet, ti bedaki! Zakaj inc niso mogli pustiti pri miru? In tisti trgovski trap?« -Upajo, da ostanejo vsi pri življenju,« je rekel Kemp. »Ničesar pa še ne vem o svojem klatežu,« je dejal nevidni človek in se neprijetno zasmejal ffiiUh) / »Mi se ne vmešavamo v tuje tadeve, pa tudi ne pustimo, da bi se drugi v naše«, potem bi sklepali, da stoji tudi on na stališču »Reichsposte«. Morda bo pa pl. No-stitz-Rieneck v »Stimmen der Zeit« o tem principu priobčil kak članek. P. Biederlack pa priznava princip posredovanja, kakor je videti v obeh načinih, prijateljskem in nasilnem, vendar odteka nam pravico, da bi se nanj sklicevali. Tako-le piše: »Pij IX. pa ni obsodil tedaj principa nevmešavanja v korist nezadovoljnim podložnikom, marveč v korist dr-/.-'vni oblasti nasproti nezadovoljnim in ountarskim podložnikom.« (Gl. »Reichsp.« št. 186, stran 2.) Te besede so debelo podčrtane v listu. V nadaljnem razvijanju te misli pa pride p. Biederlack vendar do lega, da prizna, da je posredovanje tudi v nasprotno stran mogoče, to se pravi, da bi mogla tuja oblast v korist podložnikov pri državni oblasti se potegovati. Ampak, pravi, ti slučaji so redki — tu našteva dva taka slučaja: očitno tiranstvo in pomor podložnikov. Ah je to vse, ali je še kak slučaj mogoč, ne pove naravnost, vendar bi se to dalo sklepati iz teh-le stavkov: »Erst dann, wenn C3 sich um Vervveigerung soleher Rechte handelt, die auch nach dem Urteile unpartcischer Sachkenner un-ter den obwaltendcn Umstanden sicher der Nation zustehen, zudem von hoher Be-deutung sind und dennoch beharrlich ver-weigert werden, kann die Frage gestellt werden, ob eine an einen fremden Staat um seine Hilfe gerichtete Bitte nach dem Naturgesetze erlaubt sei.« Ker po mnenju p. Biederlacka noben teh dveh slučajev pri naši deklaraciji ne pride v poštev, se torej ne moremo pravično sklicevati na ta princip. Kdo ima o tem določevati? Razločujmo. O tem, ah je dana možnost »prositi pomoči«, odločajo oni, za katerih korist gre, voditelji naroda ali vladar države, ker ti najbolj vedo, kaj je narodu oziroma državi potrebno, o tem pa, aH je nastala dolžnost »dati pomoč«, to je posredovati, o tem pa odločuje oni, ki pomoč deli. Zato menim, da ni moč teh slučajev omejiti na ona dva zgoraj povedana, ampak posredovalec bo sam presodil, ali je nastopil slučaj posredovanja ali ne. Iz vsega tega torej sledi, da p. Biederlack ni dokazal, kar je trdil, da ta princip velja samo za vladajoče nasproti podložnikom, ker je moral sam priznati izjeme v nasprotno stran, dasi jih skuša skrčiti na dva slučaja, in ker sem iz lastnosti tega principa dokazal, da ne more biti omejen na dva pozitivno določena izjemna slučaja. (Dalje.) 0 cenzuri is mirni (Pismo s Koroškega.) Gospod urednik! V članku »Zgodovina bele lise« Vašega cenj. lista št. % se hudujete nad ljubljanskim cenzorjem, in kakor bi pomakali svoje pero v mleko, opisujete kako se Vam je — pod roko izgubilo Vaše poročilo o zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta, v kateri se je govorilo o nekih izgredih v Ljubljani. Čudno, v Vašem listu tega ne smemo brati, pač pa v nemških zakrivljena poročila! O dogodkih samih tudi niste smeli poročati, a »Tagblatt« sme poročati o njih kot o »deutschfeindliche Kundgebungen in Lai-bach.« Ker se je po cenzuriranem poročilu »N. Fr. Pr.« in drugih listov zgodilo nekaj tudi zoper deželni dvorec, moramo res vprašati, ali je tudi to »deutschfeind-lich« ? Pa k stvari! Povem Vam, da nai nas pliberški rojak, g. dr, Skubl, hvali Boga, da je v Ljubljani, kjer ga prijemate prav z rokavicami, ne pa v Celovcu, _ kjer jih poved6 nemški časnikarji cenzorjem čisto drugače v brke! Kakor ste zadnjič poročali, je podlegel cenzuri del resolucije, ki jo je sklenil nemški »volksverein« ob padcu grofa Czernina. Da je bila močno osolje-na si lahko mislimo. Zaplenili so obenem nekaj stavkov članka, ki ga je pisal dež. poslanec, dvorni svetnik Franc pl. Aichel-burg-Labia v »Freie Stimmen«. In to je razkačilo urednika lista, znanega Lack-rerja, tako, da v štev. 93, z dne 24. aprila 1918 ni pisal pohlevne »zgodovine o beli lisi , marveč kategoričen članek: »Ver-stocktheil anstatt Umkehr,« ter si polteno privoščil vlado, cenzuro itd. Evo Vam nekaj zgledov: »Ultima rado-: avstrijske vladne umetnosti sta prej ko slej policija in državni p r a v d n i k ; te spravijo v tir, da zatro golo resnico in podpro majajoče se ministrske stole ... Kar je bilo povedati o odstopu grofa Czernina, ki je tako osvetil naše ujmi^enja vredne razmere, smo po-vedpJi v Fr. St.« nedvomno že prej, predno so odgovorni dunajski krogi, svesti si svoje krivde in boječi se odgovornosti, pobegnili v dvomljivo varstvo vojne cenzure. Ta vojna cenzura, ki se prej ko slej v pravni državi ne čuti vezano na nobeno oostavo ter kakor marijoneta čaka na vsak nrrgljai od zgoraj, nam je spačila v sobotni številki naš članek ... Pri tem so šli v Celocu. kjer sede čisto posebni uradno koncesijonirani boječi se zajci (Angst-hasen), veliko dalje, kot n. pr. v Gradcu .. Spačenosti (Ungeheuerlichkeiten) se po uradnih poveljih vendar ne daio zakriti, neumnosti, ki so postale javne pred vsem svetom, ne more zbrisati noben še tako vdan cenzorjev svinčnik z desk časovne zgodovine .., Zakrknjeni grešniki, ki nočejo slušati, bodo posledice svoje dvojne krivde tudi dvojno čutili. Naši vodilni krogi, ki stoje velikemu času nasproti kakor palčki, se niso samo iz svetovne vojske, marveč tudi iz svetovne zgodovine ničesar naučili, prav ničesar. Spoznati bi morali, da nasilno zatiranje vodi šele prav k najnevarnejšim izbruhom ... Del popisanega papirja cs more na migljaj od zgoraj izpremeniti v belo liso, pa noben naših ministrov, ki so kakor ptica — noj, ne more z majhnimi, ustavi nasprotujočimi sredstvi uduŠiti volje velikega, močnega in edinega ljudstva ... Nemci si ne dad6 deti ključa na jezik, marveč se bodo z vsemi — dobro razumeti, z vsemi, tudi najmanj prijetnimi pripomočki branili zoper vlado, ki je kriva, da gre v državi vse križem, in je neprimerno nemško državno ljudstvo primorano svojo povsem lastno, starodavno hišo braniti zoper panslavistično — iredentične požige. Kdor hoče pri tem nemškemu ljudstvu braniti, ta je njegov sovražnik in se bo moralo ž njim ravnati kot takim. Glejte, gospod urednik, tako piše glavni urednik lista »Fr. St.«, potem ko je po vseh mogočih nesramnostih bil enkrat konfisciran. Vzame kar gorjačo v svojo pest! Ali tedaj nisem rekel prav, da naj naš rojak dr. Skubl zahvaljuje Boga, da posluje v Ljubljani, ne pa v Celovcu, kjer, recimo, tako grdo delajo s cenzuro!? iz Ukrajine. C. kr. korespondenčni urad je objavil sledeče poročilo vojnega tiskovnega stana: Pri izpeljavi gospodarske pogodbe med Nemčijo in Avstro-Ogrsko z Ukrajino so si pridobile odličen delež s svojim gorečim in spretnim nastopom čete, ki so v Ukrajini: Odkazano jim je operacijsko ozemlje, ki se razteza po rodovitnem jugu Ukrajine od Podwoloczyske daleč čez Je-katerinoslav; nekdanje gubernije Podol-sko, Herzon in Jekaterinoslav; ozemlje obsega 176.697 štirijaških kilometrov in je večje kakor skupna Češka, Moravska, Šle-zija, Galicija in Bukovina. Razteza se od zahoda proti vzhodu dalje, kolikor znaša zračna črta Inomost—Lvov. Mogočen opisani prostor so prekoračile naše divizije, katerim je prvotno poveljeval generalni polkovnik Kirchbach, nato pa maršal Bohm-Ermolli, v celih šestih tednih. Premagati so morale velike težave; deloma so se borile tudi s četami boljševikov. Zasedle so vsa večja mesta: Odeso, Nikolajev, Herlon in Jekaterinoslav; izčistiti moramo še v našem ozemlju okraj Bahmut. Kmalu na to, ko smo vkorakali v Ukrajino, smo sprevideli, da dežela lahko monarhiji odstopi znatne preostanke krušnega. žita. Lanske žetve izvzemši vojnega ozcmija niti izdaleka niso porabili. Seveda se je tudi pokazalo, da je težavno te zaloge zbrati, ker v deželi ni dovolj močne domače avtoritete, vsled česar so morale to nalogo skoraj v celoti prevzeti naše vrle čete. Večina zalog, ki jih je prejšnji sistem nakopičil v večjih skladiščih, je postalo žrtev revolucije in boljševiških tolp. Ob železnicah in ob vojnih cestah se ni dobilo veliko več, kolikor so potrebovale čete, da se prežive. Rodovitnost zemlje se je skrila h kmetu rta deželi; tam so zaloge polne; a minilo je več tednov, predno so čete, ki so morale predvsem izčistiti glavne zveze, podale od glavnih cest proč, a tudi potem se zaloge niso lahko zbirale. Kmet je bil zelo nezaupljiv. Naše papirne bankovce je sicer višje cenil, kakor papirni rubelra vseeno je odklanjal vsak papirni denar. Ravno tako nezaupljiva je bila domača trgovina, Zamenjavanje blaga, od katerega se je več pričakovalo, se ni moglo precej pričeti, ker se šele zdaj uvaja. Zelo skrbno se je postopalo, da se je premagal prvi odpor, kar se je posrečilo. Če se položaj v zadnjih tednih od dne do dne izboljšava in da sodeluje pri zbiranju zalog veliko domačih trgovcev, katerim so razmere znane in ki pripravljajo naši trgovini pot, so si pridobile v posebno težavnih razmerah zaslugo vojaške oblasti in čete, ki so bile popolnoma kos težavnim razmeram. Ne smemo pa pozabiti, da je z zbiranjem zalog storjeno šele polovično delO, ker se morajo še prepeljati več sto kilometrov daleč, vsled česar so morali zopet popraviti ceste in železnice; preskrbeti so morali tudi vozove, ki jih je sicer velikd, a jih nismo precej dobili, ko smo pričeli posredovati. Čete so morale same prve zaledju namenjene zaloge žita prepeljati' k železnici. Razmere na železnicah so bile, ko so naše čete hitro prodirale, boljše, kakor smo pričakovali, a seveda bi bilo želeti, da bi bile boljše. Vagonov je dovolj, tudi lokomotive bi zadostovale, če M popravljalnih delavnic ne primanjkovalo. Velike težave je povzročila nabava kuriva. Vsled revolucije že več mesecev niso dobivali niti sunta premoga in so morali kuriti s svojim lesom. Železničarji, kolikor jih niso pregnali boljševiki, so kmalu nastopili službo pri naših vojnih transportnih vodstvih, a organizatorično delo in vodstvo celega obrata, ki obsega danes že 2000 km, morajo izpeljavati izključno naši častniki in čete. Uvedli smo ladijski promet iz Her-sona in Odese Čez Črno morje in Donavo; s transportom v množinah bomo uvoz znatno zvišali. Prostor, s katerim razpolagamo, je zadovoljiv, Pripričani smo, da bo armada s svojim delovanjem v Ukrajini prehrano v monarhiji v marsikakšnem oziru zboljšala in vzravnala pota bodočim našim gospodarskim razmeram z mlado republiko, kolikor bo le mogoče. DRŽAVNI PREOBRAT V UKRAJINI. Berlin, 2. maja. (K. u.) Kmečki poslanci, ki so prišli v Kijev, so strmoglavili v Ukrajini staro rado in dosedanjo vlado. Nova vlada je precej izjavila, da sc drži v Brestu Litovskem sklenjenega miru. Dalje se poroča iz Kijeva, da so izpustili iz zapora osebe, ki so jih prej aretirali. Te aretacije niso v zvezi z državnim preobratom. Dunaj, 2. maja. (K. u.) Listi poročajo iz poučenih krogov: Avstrijsko-ogrska vlada, kateri je ravnotako kakor Nemčiji na tem, da se vzdržuje v Ukrajini red, je izjavila, da soglaša z nemškimi ukrepi, katere so zahtevale nastale razmere. Časopisje istočasno pribija, da v Ukrajini nastale razmere na izvoz živil nič ne vplivajo, Berlin, 2, maja, (K. u.) Danes je izpro-žil soc. demokrat Ebert v glavnem odseku državnega zbora vprašanje o dogodkih v Kijevu. Rekel je med drugim: Današnje uradno poročilo o ukrepih maršala pl. Eich-horna je vzbudilo živahno presenečenje. Odsek naproša, naj podpira njegov predlog, s katerim zahteva, naj kancler stvarno poroča o dogodkih v Kijevu in v Ukrajini. Odsek je pritrdil Ebertu in naročil svojemu predsedniku, naj v tem smislu posreduje pri kanclerju. Berlin, 2, maja. Državni podtajnik pl. Braun se je pečal danes v prehranjevalnem odseku državnega zbora o razmerah v Ukrajini. Rekel je: »Težko je presojati, kako bodo vplivali najnovejši dogodki v Kijevu. Dolgo časa se je že računalo s padcem vlade, katere vpliv je bil sicer zelo majhen. Ni pričakovati, da se poslabšajo razmere. Radi nejasnih razmer je trpelo pomladansko obdelovanje polja. Na denarnem trgu mora kmalu nastati polom, ker izdelujejo vedno več bankovcev. Marka je že zdaj večje vrednosti kakor rubelj; a kljub vsem nastalim težkočam se bo izvedla akcija, a le z močnim vojaškim pritiskom. NEMCI ZASEDLI SEVASTOPOL. Berlin, 2. maja. Uradno: Pri Sevasto-polu smo zrušili sovražni odpor. Mesto smo zasedli 1, majnika brez boja. RAZOROŽBA UKRAJINE, Krakovski »Glos Narodu« poroča: Kijevski časopisi, ki so došli v Krakov, prinašajo sledeči ukaz nemškega guber-nijalnega poveljnika glede razorožbe ukrajinskega prebivalstvo: 1. V smislu ukaza poveljnika nemške armade na Ukrajini morajo vse civilne osebe oddati orožje. 2. Naloga nemške armade, ki je bila poklicana na Ukrajino, je predvsem vstvariti mir in red v deželi, 3, Orožje smejo nositi samo ukrajinski in ruski častniki, vojaki ukrajinske armade, milica, 4. V točki 3. označene osebe dobe dovoijenje, da smejo nositi orožje, pri nemškem poveljstvu. 5. Vsi orožni listi, ki jih je izdala dosedaj ukrajinska vlada, morajo biti istočasno z orožjem vrnjeni. 6. Orožje se mora oddati v teku 1—5 dni. 7. O priliki oddaje orožja je dolžan poveljnik sestaviti seznam oseb, ki smejo nositi orožje. 8. Kdor bo po določenem roku še imel orožje, ta bo na mestu ustreljen. 9. Če bo najdeno orožje v hiši, ali v zemlji, bomo hišo zažgali. Čc bodo padli kje streli ali bil izvršen napad, temu delu mesta ali vasi bo naložena kontribucija. Tako razglas, ki se že izvaja, »Kijov-ska Miši« prinaša z Nikolajeva sledečo vest: »Na podlagi prekega soda so bili obsojeni na smrt in ustreljeni: mizar Ba-zilij Aparin in ključavničar Dimitrij Apa-rin, pri katerih so našli orožje in naboje; dalje Mihael, Ivan in Dimitrij Aparin, ker so streljali na nemški aeroplan, O tem obveščam s svarilom vse prebivalce, — General pl. Galwitz.« a v volilni preosnovi ne spreminjajo svojih nazorov in bodo glasovali proti enaki volilni pravici. Podpredsednik državnega ministrstva Friedberger je izjavil, da bo zavzela vlada svoje stališče šele po treijem branju; medtem se še lahko doseže sporazum. Poslanec pl, Kardorff, ki je izstopil iz svobodne konservativne stranke radi njenega stališča nasproti enaki volilni pravici, Je rekel v svojem govoru: Načelno brezpogojno nasprotujem enaki volilni pravici, a kljub temu sem pripravljen, da se ji z gotovimi varstvi pridružim, ker sera najtrdnejše prepričan, da se ni mogoče izogniti enaki volilni pravici. Usodno lahko učinkuje za monarhijo, če se ne izvede junijski odlok. Niti slutiti ne moremo, koliko časa bo še trajala vojska in kakšno bedo bo moral prenašati narod. Sodrug pa prenaša bedo ložje v mirnem političnem ozračju. (Živahno pritrjevanje,) Dežela se oddahne, če se ne sporazumejo 1« stranke, marveč če se doseže edinost tudi z vlado, ker bi tako odstranili čustvo nemira v deželi. (Živnb~-> priirj "4 kg moke za polento. S to množino moke ne more zdrav in odraščen mož biti ves: teden sit in zravesi še težko delati. Svetujemo torej ljudem, ki nimajo nič zemljišča v Gorici in ki so izven barak, naj se je dosejal, je prosil nebo za blaga vremena, icgel utrujen, pa vesel — in umrl. Sedaj mu stavimo spomenike. Slavnim možem se spodobi kamen in bron. Toda dr. Krek mora dobiti med nami še poseben spomenik, ki bo po pokojnikovem duhu in srcu; V Ljubljani zgradimo »Krekov dom«, pod čigar streho se bodo stekale vse niti socialnega dela na Slovenskem; v njem naj se snuje in kuje vsakoršna gmotna in moralna pomoč Slovencu in kolikor mogoče tudi Hrvatu in Srbu. Tu naj bi imeli svoje prostore: kmetsko in delavsko tajništvo; dobrodelna pisarna in posredovalnica za invalide, vdove in sirote ter vse mogoče druge pomoči potrebne; Rafaelova družba za izseljence; posredovalnica za delo in službe; prenočišča in kuhinja za potujoče; brezalkoholna obednica; ljudska knjižnica in čitalnica, narodna zboroval-nica. Noč in dan naj v domu valovita življenje in delo, ki ju je pokojnik tako ljubil; kakor čebelnjak bodi Krekov dom, v katerega in iz katerega naj vro naši ljudje kakor pridne čebelice. Lep in prostran bodi ta doni, kakor je lepa in prostrana naša jugoslovanska domovina. Tu bodi vsak naš človek doma. V težki uri je bil nekoč rekel dr. Krek svojemu prijatelju: »Enega si ne dam vzeti: prostosti, delati za svoj narod. Vse drugo naj imajo, meni naj pustč delo. Dokler bom mogel in bo še dih v mojih prsih in glas na mojem jeziku, ne bom miroval.« Krekov dom naj priča: Dr. Krek ne miruje niti po smrti, njegovo delo sc nadaljuje. Brata in tujca naj ob pogledu na ta dom prevzame spoznanje: dr. Krekov duh živi! Obračamo se na celokupno slovensko, pa tudi srbsko-hrvatsko ijudstvo, da nam pomaga zgraditi dr. Kreku ta živi spomenik. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo umeio našo zamisel, naš namen ter bo velikodušno, s periščem prispevalo za uresničitev tega načrta. Krekov dom mora biti častna zadeva našega ljudstva, da z njim celem svetu dokaže, da ve dostojno častiti spomin svojega največjega sina in najboljšega prijatelja. Darove sprejema Dobrodelna pisarna . Ljubljana, Alojzišve. Odbor za Krekov dom«. PoSItifne novice. + Boj za parlament. Z Dunaja poročajo 2. t. m.: Na jutrišnjo konferenco načelnikov ne pošljejo vse stranke svojih zastopnikov. Čehi in Jugoslovani se konference ne bodo udeležili. Pa tudi drugače je vprašanje, če bodo zastopane vse stranke, ker je sklicanje prišlo nekam nenadno. Splošno mnenje je bilo, da gre v glavnem za nadaljno odgodenje prve seje, da bi se zasedanje boljše pripravilo. Dotična pogajanja so malo napredovala in dasiravno želi finančni minister, da se zbornica hitro loti davčnih predlog, se vendar zdi, da se vlada odmika delu. — Kakor se sliši, je poslal doslej samo načelnik Češkega sva-za, poslanec Stanek, predsedniku poslanske zbornice dr. GroCu pismo, v katerem se zahvaljuje za vabilo na konferenco načelnikov, vendar pa odklanja udeležbo, Stanek se dalje v imenu svoje stranke izreka proti odgodenju roka za sklicanje poslanske zbornice in izjavlja, da se njegova stranka po sklepih konference načelnikov ne čuti vezane. — Jugoslovani se še niso izjavili, a ni dvoma, da sc pridružijo Čehom, -f Zakaj želi vlada odgoditi parlament. Z Dunaja poročajo iz dobro poučenega vira, da izvira želja po nadaljnem odgodenju poslanske zbornice v prvi vrsti iz tega, ker smatra vlada razprave o sodstvu parmske hiše, katera točki je v zbornič-nem programu, kot času neprimerne. ■f Čehi in Jugoslovani proti ncrrrkim zahtevam. Z Dunaja poročajo 2. t. mes.: Čehi in Jugoslovani so odločeni, v slučaju morebitne ustanovitve okrožnih glavarstev, na Češkem in ponemčenja navtične visoke šole v Trstu postopati solidarno in uporabili najosirejša sredstva; govori sc tudi o popolnem preprečenju dela v parlamentu. Parlamentarni položaj je za enkrat popolnoma nejasen. .Položaj »svobodne roke«. »Politi-sehe Tagebiicher poročajo 2. t. m., da se položaj ni spremenil. Nemške stranke niso sprejele formalnih sklepov, a nasproti vladi je nastopilo tisto stanje, ki sc razume pod imenom politike svobodne roke. Čisto napačno pa bi bilo — pravi navedeni vir —, če bi hotel kdo odmaknitev od kabineta označiti za odvrnitev Ncmccv od države. Ogrska kriza. V avdijenci dne 1. t. mes. je naročil vladar, tako se poroča, dr. \Vekerleju, naj nadaljuje pogajanja, da se doseže kompromis v volilni preosnovi in ?.a sestavo nove vlade. \Vekcrle jc izjavil v Budimpešti, da sc bo le dni pogajal z raznimi politiki. ■L Ex-lex na Hrvatskem. Z dne 1. maja je nastopil na Hrvatskem cx-lex, ker nima vlada — menda iz tehničnih vzrokov — votiranc indemnitete, ki je potekla 30. aprila. Tudi v finančnem odnošaju z Ogrsko je nastopil s 1. majem ex-lex ker je tudi finančna nagodba potekla 30 .aprila. Sabor se sestane 10. t. m., ki bo razpravljal o dvamesečni indemniteti in o podaljšanju finančne r.agodbe. Ex-lex bo trajal nekako do druge pclovicc maja. 4- Podaljšanje krvaško-ogrske finančne natfodbe za eno leto. Budimpeštanski » Ke- ! leti Ertesito« noroča, da je predložila hrvatska regnikolarna deputacija ogrski, naj se podaljša finančna nagedba za eno leto. O tem novem predlogu bo razpravljal ogrski parlament, čim prevzame vlado nova vlada. -j- Osješki dnevnik »Jug« je vsled ne-enosne cenzure prenehal izhajati. Državno pravdništvo je ponudilo uredništvu »Juga« kompromis, naj piše po njegovih navodilih, kar je uredništvo »Juga« od-bilo. -f Groi Czernin dunajski častni meščan. Dunajski občinski svet je sprejel 2. t. m. z veliko večino predlog, s katerim je bil imenovan grof Czernin za dunajskega častnega meščana. -j- Komisija za žensko delo v ministrstvu za socialno skrbstvo je imela 27. apr. prvo sejo. Poročala sta obrtnonadzorstve-na asistentinja Hedvika Lemberger in kon-zulentinja dr. Alma Seitz, nakar je sledila razprava. Za pripravo nadaljnih posvetovanj komisije so se ustanovili odseki. Prehrana Tirolske iz Bavarske. Tirolski deželni glavar Schraffl in poslanca Erler in Kraft sta bila radi aprovizacije Tirolske pri ministrskem predsedniku dr. vit. pl. Seidierju in predsedniku prehranjevalnega urada Paulu in dobila dovoljenje, da sme monakovska prehranjevalna centrala poslati na Tirolsko nadaljnih 175 vagonov krompirja. + Ribot o cesarjevem pismu. Ribot in Painleve sta pojašnjevala zbornični komisiji za zunanje stvari zadevo o pismu cesarja Karla. Ribot je predložil več spisov in rekel, da takrat, ko je pisal cesar Karel princu Sikstu, niso resno mislili na pogajanja, ker bi bila lahko rodila samo misel na nje najresnejše posledice. Če bi se bili pričeli pečati s poskusi avstrijskega cesarja, bi nastala nevarnost prekinjenja vseh zvez. Ribot je rekel: Morebiti je postopal avstrijski cesaj v dobri veri, a gotovo je, da bi Avstrija ne bila mogla izpolniti obveznosti, ki bi jih prevzela. -f' Pomoč Indije sporazumu. Indijski podkralj je brzojavil angleškemu kralju, da so vladajoči knezi in voditelji vseh slojev indijskega naroda dne 30. aprila na shodu v Delhiju soglasno sklenili podpirati Anglijo v sedanji vojski z vsemi sredstvi. Psievrt© novica. — Slaba ve&t. V Domžalah nas je g. Ladstatter, ki ima tukaj tovarno slamnikov, obdolžil, da nameravamo 1. maja vprizoriti demonstracije in da bomo Ti-rolcem razdjali tovarne. S to vestjo so šli do c. kr. okrajnega glavarja v Kamnik in ga prosili, naj jim preskrbi varstvo. Res je okrajni glavar poslal komisarja in večje število orožnikov, da varujejo Nemce. A gospodje so se zmotili. Naši ljudje se niso zmenili zanje, čeorav so Nemci izzivali in skušali naše dobro in potrpežljivo ljudstvo razburiti. To vse dela slaba vest, ker ne dajo delavkam toliko glače, da bi mogle živeti. Zato delavke Ladstatterjeve tovarne še vedno stavkajo. Puste jih brez vsakih pogajanj, da stradajo naprej. Ali sc bo delavski nadzornik zbudil, da bi stvar uredil? — Gledališka vest. »Edinost« piše: Ni izključeno, da g. Skrbinšek nc gre v Ljubljano, kjer bi bil vodja drame v ljubljanskem gledališču, temveč ostane v Trstu, ker bi mu bilo poverjeno vodstvo tržaškega slovenskega gledališča. — Za slovensko gledališče ljubljansko bi bila velika škoda, če bo !o »zborno igralsko silo iigiibilo. — Iz Prage nam poročajo: Vsled vojne sc je število jugoslovanske akademična mladine na univerzi in na tehniki tako skrčilo, da se je bati posledic, ki bodo nastale radi pomanjkanja potrebnih moči v našem javnem življenju. Kakor na Dunaju in v Gradcu tako je tudi število praških in jugoslovanskih akademikov padlo na takšen minimum, ki seveda ni v nobenem razmerju do drugih narodnosti. Opozoriti bo treba v tem pogledu odgovorne činitcjje. Promoviralo je na češki univerzi med vojno sicer precej Jugoslovanov, posebno Slovencev, ki pa so večinoma takšni, ki so svoje študije končali že pred vojno in so promocijo morali prekiniti radi vpoklica k vojakom. Med temi je bil promoviran tudi odvetniški kandidat dr. Vane Radej, bivši predsednik razpuščene praške »Jugoslavije« in starešina slov. akad. društva •»Ilirije«. Dr. Vane Radej, ki je rodom Celjan, je bil pri peti in šesti italijanski ofenživi v Gorici, pozneje pa je bil dodeljen nekemu poveljstvu soške fronte. — Šolske vesti. Za začasno učiteljico jc imenovana suplentinja Alojzija Vidmar v Radečah. Za suplentinje so imenovane: Stanislava Mešek v Litiji, Katarina Košiša v Nevljah, Antonija Balič v Vel. Laščah in Marija Rupar na Viču pri Ljubljani. — Padel je blizu Asia^a 211etni Anton Rajer iz Ždinje vasi pri Novem mestu. — Iz ruskega ujetništva se je vrnil Ivan Rus, posestnikov sin iz Gor. Lok^ice pri Metliki. Bil je že uradno razglašen za mrtvega in mu je v domači podružnici zvonilo ter se opravila zanj zadušna sveta maša. Poslal je domov več sto dopisnic, a nobena ni dospela. — Umrl je 30. aprila v starosti 49 let č. g, Franc Kosel, župnik v Ločah na Štajerskem. Za slovensko ljudstvo je bil vsestransko delaven ne samo v cerkvi, marveč tudi izven cerkve. Blag mu spomin! — Župnijski izpit so napravili gg.; Janez Cilenšek, kaplan v Ptuju, Jernej Pod-pečan, vikarij v Konjicah, in Janez Slavič, kaplan pri Sv, Marjeti niže Ptuja. — Strela je udarila dne 29. aprila v električni tok v Prečni. Novo mesto bo zato nekaj časa brez električne razsvetljave, — Nova maša. Na Zaplazu, bo v nedeljo dne 12. maja opravil prvo sv. mašo trebanjski rojak č. g. Jožef Škoda. — Stavka na trgovski akademiji v Zagrebu, Oddelek za nauk in bogočastje je dal zapreti trgovsko akademijo v Zagrebu za mesec dni, ker je dijaštvo te akademije na dan smrti Zrinjskega in Frankopana dne 30. aprila pričelo stavkati in je vplivalo tudi na dijaštvo srednjih šol, naj stori isto. Zaradi te nediscipline so zaprli trgovsko akademijo za mesec dni, ves zamujeni čas pa bodo morali naknadno nadomestiti o velikih počitnicah. — Seja kmetijskega sosveta. C. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani nam pošilja: »Dne 27, aprila t. 1. se je vršila pri c. kr, okrajnem glavarstvu v Ljubljani seja okr. kmetijskega sosveta, pri kateri se je med drugim razpravljalo o odpomoči pomanjkanja gnoja. Nasvetovalo se je zeleno gnojenje potom pridelovanja detelje in sočivja. Z ozirom na letošnje pomanjkanje mladih prešičev se priporoča reja plemenskih svinj ter naprava pašnikov za svinje. V izogib pomanjkanju semen se je priporočalo gojitev prosa in koruze, zlasti manjšim posestnikom'. Slednjič se je tudi opozorilo na veliko važnost pridelovanja lanu.« — Velike tatvine na železnici. Na železniški postaji v Našicah v Slavoniji so neznani tatovi kradli na železnici kot srake. V enem mesecu so ukradli nad 60 me-terskih stotov kave, masti, suhega mesa in moke. V noči od 18. na 19. aprila je bilo ukradenega nad 51 meterskih stotov sladkorja, namenjenega ondotni aprovizaciji. Da napravijo konec tatvinam, so pričele tamkajšnje oblasti preiskavati in zasledovati neznane tatove. Preiskava je dognala, da so kradli višji in nižji železniški uradniki in železniški uslužbenci. Spravili so jih v zapor. — V Monakovem se imajo dobro. Prijatelj našega lista je te dni prejel iz Monakova pismo, v katerem mu piše nemški vojak, ki je bil preje uslužben v Ljubljani, med drugim sledeče: »Sicer se imam prav dobro, hrana je zelo dobra in tudi zadostna. Tudi za civilno prebivalstvo je zelo dobro preskrbljeno, dobi se vsega, seveda samo na karte.« — Peter Rosegger, znani nemški pesnik, je obolel. Zatekati mu nogi. Cesar je brzojavil pesniku in izrazil željo, naj mu poročajo o pesnikovem zdravstvenem stanju. — Učni tečaj za prehodno gospodarstvo, Od 3. do 8. junija t. 1. se bode s podporo poljedelskega ministrstva vršil na Dunaju tečaj za prehodno gospodarsko dobo za učiteljice, posebno za kmetijske poto* valne učiteljice, učiteljske žene gospodinje in njih hčerke. Ker je število omejeno le na 200, naj potem udeležnicc doma predavajo. Vsaka obiskovalka tečaja mora im«fti vstopnico, ki stane 10 K, za hrano in stanovanje mora pa sama skrbeti. Za revnejše obiskovalke jc pa dovolilo poljedelsko ministrstvo (za 100 po številu) podporo, j in S sicer 10 K vstopnine, prosta vožnja v III. 1 razredu za tia in nazaj ter 50 K za čas bi* vanja na Dunaju. Kompetcntke morajo imeli od kmetijskih korporacij priporočilna pisma, če so pa v deželni službi, priporočila deželnega odbora. Prošnje jc vložiti takoj, ker bodo prosilke dobile že do 20. maja odgovor. Nasloviti je: »An das vor-bereitende Komitee des Lehrkurses fur die t)bergangswirtschaft, Wien IV., Maierhof-gasse 5..: — Predavalo se bo o naslednjih stvareh: Preživljanje v vojski in miru. Preskrba žita in moke. Pridobivanje klaje, redilne snovi iz rastočih naravnih produkcij. Temeljni pogoji in ravnanje o povzdigi poljedelskih pridelkov. Povzdiga živinoreje in drobnice. Odnošaji med deželo in mestom, Kemija v poljedelstvu in gospodinjstvu, Sadjereja in gojenje zelenjave, racijonalna uporaba sadja. Žena v vojni in njene naloge v bodočnosti. Hišno in ljudsko gospodarstvo. Kako naj se povzdigne kmetijska produkcija? Gojenje in nega otrok. Ljudsko zdravje in kako zavarovanje je potrebno za poljedelce. Pokazale se bodo udeleženkam tudi mlekarne, pekarne, skupne kuhinje, otroški domovi i, dr. — Seznam vojnopošinih uradov in etapnih poštnih uradov s številko pripušče-nih k prometu blagovnih vzorcev: 2, 3, 4, 11, 39, 51, 55, 95, 115, 136, 138, 142, 150, 167, 168, 172, 176, 178, 180, 185, 188, 192, 193, 195, 196, 197, 198, 203, 209, 211, 218, 220, 224, 230, 232, 238, 239, 240, 243, 244, 245, 247, 249, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 261, 262, 263, 264, 2.72, 276, 277, 279, 280, 281, 284, 285, 288, 289, 293, 295, 296, 297, 299, 307 318, 324, 332, 335, 337, 339, 340, 343, 346, 347, 348, 354, 356, 357, 360, 361, 365, 369, 372, 374, 376, 377, 379, 381, 382, 383, 385, 386, 390, 391, 392, 393, 394, 401, 405, 406, 407, 409, 411, 412, 414, 42.0, 421, 424, 426, 431, 432, 434, 437, 439, 440, 441, 442, 444, 448, 449, 451, 452, 454, 456, 457, 458, 459, 460, 462, 463, 464, 465, 466, 467, 469, 472, 475, 479, 481, 482, 483, 485, 486, 487, 488, 492, 500, 510, 511, 512, 515, 516, 517, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 529, 530, 531, 532, 534, 539, 541, 542, 543, 547, 548, 549, 552, 553, 554, 557, 564, 600, 605, 608, 611, 612, 613, 622, 623, 627, 631, 632, 636, 640, 644, 645, 646, mornariški vojnopoštni urad Pulj, — Razpošjijanje blagovnih vzorcev je tudi dovoljeno na vojnopoštne oziroma etapne pošte številke s pristavkom n. pr, z rimsko dodatno številko ali črko kakor »vojnopoštni urad 5/I1I« ali vojnopoštni urad 144 a« itd., ako jc dotična voj-nopoštna (etapna poštna) številka brez pri-stavka (torej glavna številka) glasom točke 1 zgoraj dopuščene k prometu blagovnih vzorcev. -— Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o ministrski odredbi z dne 23, aprila 1918, drž. zak. št. 149 glede prijave strojev in kotlov; o ministrski odredbi z dne 23. aprila 1918, drž. zak. št. 150, glede prometa s stroji in kotli; o carinski odpravi izvoznega blaga za Ukrajino; o prihodnjosti bolgarskega trga; o možnosti izvoza kakovostnih in nagizd-nih predmetov na Norveško; o poštnem nrometu z avstrijskimi in ogrskimi državljani v Odesi, Iretečeni mesec neka stranka radi pona-•ejene krušne izkaznice kaznovana pri so-Ušču na mesec dni. Istotako se bo posto->alo proti vsem navedenim slučajem. Zato e v interesu strank samih, ki so si pri-astile dve izkazinici za meso (bodisi pri nesarju, bodisi v ubožni akciji), da se same cglase in se jim v tem slučaju spregleda epošteno ravnanje. Ves prihodnji teden je trankam za to na razpolago. Po tem roku a se bo proti vsem brezobzirno postopalo. — Na številno povpraševanje za spre-m v ubožno akcijo odgovarjamo, da se ovih priglasov absolutno več ne sprejela. Ker sc prične revizija vse ubožne ak-ije, kakor tudi mesnih izkaznic, naznanja nestna aprovizacija, da bodo edslej urad-e ure za ubožno akcijo, za priglašanje za esne izkazniec. kakor tudi za mlečne iz. kaznice, izključno le od 8. do 12. ure dopoldne. Popoldanske uradne ure bodo odslej naprej namenjene le revizijskemu in notranjemu pisarniškemu delu. a 10 dkg mesa na osebo. Ker je prejela mestna aprovizacija malo klavne živine, ne morejo oddajati ne mesarji, ne ubožna akcija po 15 dkg mesa na osebo, temveč bodo prejele stranke v soboto povsod le po 10 dkg mesa na osebo. .a Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni do petka 3. t. m. v mestni aprovizaciji, prejmejo telečje meso v soboto, dne 4. t. m, dopoldne od 7. do 8. ure na Poljanski cesti št. 15. S seboj naj prinesejo tiste izkaznice, na katere prejemajo sploh meso. a Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200, Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1200 dobe meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 4. t, m. popoldne. Določen je tale red: Od 1. do pol 2. ure št. 1 do 120, od pol 2. do 2. ure št. 121 do 240, od 2. do pol 3. ure št. 241 do 360, od pol 3. do 3. ure št. 361 do 480, od 3. do pol 4. ure št. 481 do 600, od pol 4. do 4. ure št. 601 do 720, od 4. do pol 5. ure št. 841 do 960, od 5. do pol 6. ure št. 961 do 1080, od pol 6. do 6. ure št. 1081 do 1200. a Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do konca dobe meso po znižani ceni na Poljanski cesti št. 15 v soboto dne 4. t. m. popoldne. Določen je tale red: Od 1. do pol 2. ure št. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. ure št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. ure št. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. ure št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. ure št. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. ure št. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. ure št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. ure št. 2.041 do 2160, od 5. do pol 6. ure št. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. ure št. 2281 do konca. a Zavodi, ki ta mesec še niso dobili kavine mešanice, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici. a Ješprenj in kaša za prvo in drugo uradniško skupino. Stranke z izkaznicami prve in druge uradniške skupine prejmejo ješprenj in kašo v soboto, dne 4. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red; prva uradniška skupina od 8 do 9 št. 1 do 230, od 9 do 10 št. 231 do konca. Druga uradniška skupina od 10 do 11. — Vsaka oseba dobi 30 dkg je-šprenja in 30 dkg kaše, skupaj 60 dkg, kar stane 30 vinarjev, a Ješprenj in kaša na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo ješprenj in kašo v ponedeljek, dne 6. t. m. in v torek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek, dne 6. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od 2 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 štev, 1001 do 1200. V torek, dne 7. t, m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1201 do 1400, od 9 do 10 štev. 1401 do 1600, od 10 do 11 štev. 1601 do 1800, popoldne od 2 do 3 štev. 1801 do 2000, od 3 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do 5 št. 2201 do konca. — Vsaka oseba dobi 30 dkg ješprena in 30 dkg kaše, kar stane skupaj 30 vin. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala inozemsko meso v soboto, dne 4. t. m. in v ponedeljek, dne 6. t. m. v cerkvi sv, Jožefa vselej od 7. do 9. ure dopoldne. Cena prvovrstnega mesa je za kilogram 20 K, drugovrstnega pa 14 kron. Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Govorili ste tudi o tem, da bi se srce obrnilo k človeštvu. Mislili pač niste le na nagon simpatije, ki daje ljudem kakor živalim trohico sočutja, ki je čisto odveč, ampak na ono moralno krepost, vsled katere se človek posveti človeštvu. Ali si je pa mogoče misliti tako moralno razpoloženje brez vsake zveze z absolutnim bitjem? Gotovo, da taka krepost ne izgublja časa vsled razmišljanja o motivih, kadar je treba delati; da, tem lepša je, Čim narav-neje in semintje nezavestneje dela ter se žrtvuje; toda v globočini take duše se mora nahajati idealen ali absoluten motiv; kot nekaka druga ž njo zrasla narava, — in ravno to ji daje lepoto. Mislimo si tako dejanje, storjeno čisto mehanično; v njem Še ni kreposti in tudi ne lepote. Mislimo si, da je nastalo samo vsled relativnih motivov, o katerih govore n. pr. utilitari-sti, da bi razložili moralnost: tako dejanje ne samo da ne bo lepo, ampak bo tudi nemogoče. Da bi se človek dvignil do pravičnosti, do ljubezni do človeštva, do tega, da bi se posvetil dolžnosti, da bi se nič ne oziral na mogoče težave, dobičke ali izgube, je mogoče samo, čc ga vodi nekaj absolutnega, kar mu slavi moralni ideal nad vse. Ta nekaj pa biva v duši — ne v tisti celici duše, kjer je znanost, naši posli in zabave, ampak v oni najglobočji celici, kjer ima duša stik z absolutnim. Mogoče, da sem se malo odaljil od predmeta, toda hotel sem samo pokazati, da niti moralnost niti umetnost ne vodi do izključitve religije; pač pa gresta v isti smeri kakor ona, vodita dušo k idealom, ki so različne strani ene in iste neskončnosti; religija pa, tudi najpreprostejša, je v tem oziru vedno prva, ker najbližje občuje z neskončnostjo. Umetnost spada še v sfero pojavov in le po njih nam vzbuja predčuvstvo absolutnega; po besedah pla-tonikov slutimo v lepoti senco neskončnosti, Moralnost že naravnost dviga človeka nad zakone materije k višjim zakonom duha in absolutnega reda; daje mu čutiti, da Se je približal absolutnemu, da mu je postal podoben in da je ta krepost, ki jo je pridobil, plemenitejša od vsega, kar bi mogel sanjati v nižjih sferah pojavov. Ako torej celo umetnost daje tistim, ki se ž njo ukvarjajo, trenutke miru, in drobtinice sreče, store to moralni čini v še višji meri. Religija pa stika dušo neposredno, čeprav nejasno, z absolutnim, kc nam zapoveduje moliti in verovati, da božanstvo skrbi za nas. Premislimo bednega Arabca, ki je razgrnil sredi pustinje svojo sveto preprogo in se v molitvi zamaknil v neskončnost — na drugi strani pa nežnega estetika, ki stoji ves zamaknjen pred Ticijanovim vnebovzetjem. Oba občujeta z absolutnim; toda Arabec bolj neposredno, bliže. Iz tega tudi sklepam, da mora biti religija zmožna dati večji užitek ljudem kakor umetnost in krepost. D e v i 11 e. Nam se zdi, gospod Siemionow, cla se to zanimivo izvajanje ne oddaljuje od predmeta našega razgovora, ampak ga čisto lepo izpolnjuje. — Toda čemu se tudi Vi, velečastiti gospod, ne udeležujete tega razgovora? Ali se Vam mogoče ne zdi dosti resen? Duhovnik. Vsekakor poslušam ves ta razgovor z velikim zanimanjem. Veliko reči mi je zelo ugajalo. Potrdili ste, da je religija neobhodno potrebna; pokazalo se je, cla je religioznost človeku prirojena; dobro ste jo označili kot teženje za nečim izvensvet-skim; to pa se je pri bližjem premotriva-nju pokazalo kot teženje duše po neskončnosti. Pri vsem tem se mi pa zdi ne-vsprejemljiva končna sodba, pri kateri je razgovor obstal. Gospodična W i 1 s o n. Katera sodba? Duhovnik. Obstali ste, če se ne motim, pri tem, da srce zahteva religijo, razum pa ji nasprotuje. Takega nasprotstva v človeški naravi ne morem nikakor priznati. S i e m i o n o w. Velečastiti, človek je, žal, skupina samih nasprotstev in ga je treba vzeti takega, kakršen je. Izkaz darov za slovenske invalida a^usta 1917 dalje. (Dalje.) Pintar Franc, kaplan, Ljubljana, 5 K; dr. Josip Lesar, Ljubljana, 20 K; Heinrich Konda, Ljubljana, 10 K; dr. Jos. Demšar, zdravnik, Ljubljana, 20 K; županstvo Št. Peter na Krasu, 20 K; Dolni-čar Matija, rest., Št. Peter, 1C0 K: župnijski urad Škocijan pri Mokronogu, 10 K; Kodrič Josip, kaplan, Šmartin, 5 K; Raktelj Rudolf, župnik, Bizelj-sko, 5 K; Stazinski Nikolaj, župnik, Primskovo, '1 krone; Zabret Blaž, Britof, 10 K; Ccrar Anton, Moravče, 10 K; Boc Anton, Ljubljana, 20 K; Samec Ivan, Ljubljana, 100 K; Schncider & Vcrov-šek, Ljubljana, 100 K; Ogrin Franc, Laverca, 50 kron; Jamnik Josipina, Medvode, 50 K; Eisen-hardt Martin, Bclapeč, 6 K; Jenko Štefan, Pcdgra-ie, 10 K; dr. V. Gregorič, Ilirska Bistrica, 50 K; Repovž Marija, Št. Janž, 10 K; Brcitenbcrger Ignacij, kaplan, Sp. Idrija. 20 K; Supin Karel, župnik, Sp. Idrija, 20 K; Jarcc Alojzij, župnik, Hoteder-šica, 20 K; Janžekovič Vid, župnik, Svežina, 10 kron; Funtek Feliks, duh., Šinkovturn, 10 K; F. M. Schmitt, Ljubljana, 50 K; Dobnikar Jan., Jan-če, 5 K; Henrik vitez Ziernfeld, 5 K; Stupica Fr., Sv. Lenart v Slov. gor., 30 K; Dekleva Marija, Brežice, 10 K; Tomšič Anton, Gor. Podpoljana, 10 kron; Cvek Fran, Matulje, 10 K; prednica M. Kristina, Mekinje, 30 K; Noč Matija, kaplan, Sodra-žica, 6 K; dr. Gregorij Pečjak, Ljubljana, 100 K; Giontini, Ljubljana, 20 K; Zeschko Albert, Ljubljana, 100 K; Mikusch Adolf, Ljubljana, 50 K; (Dalje.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Iz Podgore. Nepodpisanih dopisov ne moremo uvrščati v list. Dr. H. BOTTERr primarij deželne bolnice za očesne bolezni ordinira zopet redno (Beethovnova ulica štev. 6). Trgovci s papirjem! Svinčnike in tintnike za kopiranje dobavljam najceneje. V zalogi vse pisarniško blago. Pišite takoj. Solidna postrežba. — Pošilja po povzetju. Emil Popper, Dunaj VII., Kaiserstrasse 17. Odda s« tako| lopa R!2tSlBSI2I33 SE&a v bližini poHe. — Naslov se Izve v upravniitvu • Slovenca« pod itrr. 1494. Jamta Gandini poroča s tem vsem prijateljem in znancem o nenadni smrti plemenitega in ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in deda, gospoda Weikard Gandini-ja c, kr. viijcga sodnega svčtnika v pok. Blagopokojnika ostanki se bodo dne 30. t, m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Nibelungengasse štev. 46 svečano blagoslovili in prepeljali k večnemu počitku na centralno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo, dne 1. majnika ob 9. uri v farni cerkvi sv. Srca Jezusovega. Gradec, dne 29. aprila 1918. Weikhard Gandini, pristav juž. žel.; Gabrijela Gorjani; Pia Gandini, redovnica presv. Srca Jezusovega; Sigmund Gandini, c. in kr. stotnik v bos. pp. 2, otroci. — Renata, Viljem, Eva Gorjani, vnuki. — Herman Gorjani, c. m kr. stotnik in veleposestnik, zet. Mesto vsakega posebnega obvestila. veščo slovenske in nemške stenografiji ter nekoliko knjigovodstva sprejme stro< JHna tovarna Samsa & Co., Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Predstaviti se j® od 4, do 5. isre popoldne. Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti našega preljubega soproga, očeta, blata, strica, gospoda posestnika in trgovca, kateri jc danes nenadoma, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti ob 3. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v soboto, dne 4. map ob 4. uri popoldne. Sv. maše ::adušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Selcih. Priporočamo ljubljenega rajnika v blag spomin in molitev. V Selcih, dne 2, maja 1918. Žalujoča rodbina TAVČAR. Ženitna ponudba. Državni uradnik z nad 4000 K letne plače, 30.000 K gotovine, urejeno domače gospodinjstvo, žena ima pravico do pokojnine približno 1000 K letno, vdovec, dobrosrčen, zelo mirnega značaja, soliden, ima veselje do kmetije, gostilne ali trgo-vine, za',o sc želi priženiti na posestvo s Slo. j venko, vdovo ali gospodično, ne nad 40 let staro, i dobrosrčno, ekonomično gospodinjo. Gospodične, katere znajo vod'(i samostojno gospodinjstvo, zna. jo ročna dela in kuhali, so izvežbane v trgovin1 ali gostilni z malim ali celo brez premoženja, nis« izvzete. Le resno, pošteno mislece ponudbe z navedbo gospodarskih in družinskih razmer naj se pošljejo na upravo > Slovenca« cod »Srečno poletje štev. 2000« do 20, maja 1918. Tajnost častn« zadeva. FRANCA JOŽEFA C. 5. „„ novootvorjeni fotograf, atelje .^ILh Specijaliteta: dopisnice s ski.ciranimi portreti, kakor tudi vsa fotografična dela 1 najfinejši izpeljavi. Prosim, oglejte si razstavljene slik«, NAZNANILO. Cenjenemu prebivalstvu Gorice il okolice uljudno naznanjam, da sem otvori1 v Gorici, Via St. Antonio štev. 12 v kateri bodem prevzemal vsa v to stroko spadajoča dela ter jih točno in po primernih cenah izvrševal. Sprejmem tud dva vajenca iz Goricc. 7 r 'ličnim spoštovanjem JOS. PETRIČ. ključavničarski mojster. Sprejme se samostojna •r«™^«*^ prs&šuslig^ "" Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na upra> vo »Slovenca« pod »Samostojna«. Meža za vozove (Wagenfett) I.a K 2.40 Bučno olje, v sodih .... K 36.— Namizno olje, v sodih .... K 30,— Mast, v sodih.......K 36,—< Slanina, v sodih......K 31.— Milo (inozemsko) za kilogram . K 6,— Višnjevi vitriol — Raffia-bast - - P\prik? se dobi pri GRADEC, Trautmannsdorlgasse štev. 1. Rudninsko vodo vseh vrst, sveže polnitve oddaja glavna zaloga rudninskih vodS A. ŠARABON v LJUBLJANI. Na zahtevo se pošlje cenik. Sprejme sc pomuSrjra m mčmtUa k šivilji. FANI LEVAF, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8. Iščem s^ pl i. uporabo kuhinje. Naslovi nai sr pošljejo na upravo Slovenca pori »Soba 1473«. i špifi! za fino ali krušno moko aH mast. Ponudbe pod »moka 1480« na upravo lista. Natakarica z letnimi spričevali, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, želi takoj primerne službe. Gre iudi iz mesta. — Več pri g. Cret-nik, Ljubljana, Stari trg štev. tla. Kuharica za točno dobavo od skladišča na Dunaju ali v Budimpešti ca. 97-98ro pri celem vagonu K 22.— za kg pri po! vagonu K 23.— za kg pri manjši množini K 24.— za kg pri cejem vagonu s poštnino vred K 25.— za kg, Domača trgovska in prometna a. dr. (Vaterl. Handels & Verkchrs A. G.) BUDAPEST V., Akademia ut. 20. Telefon 133-66, 159-16. — Brzojavke: Grossist. Zahvala. Meblovana misseSBai mM Kogar mučijo B V ■ (tudi poljske miši, krti, pižmi, hrčki, kakor tudi ščurki, mravlje, črvi), naj piše neobvezno na ravnateljstvo zavoda Terror za Avstrijo, Dunaj T Werdertorgasse štev. 17. Uradno priporočen način. čuvai dobi stalno službo v strojilni tovarni Samsa & Co., Ljubljana, Metelkova ul. 4. Priglasitve od 4. do 5. ure popoldne. Sprejme se Za vse izraze sožalja povodom nenadne smrti mojega ljubljenega soproga, brata in strica, gospoda oskrbnika knez Windischgraetzovih veiepo^estev izrekam tem potop najtoplejšo zahvalo častiti duhovščini, slavnemu urad-ništvu, gasilnemu društvu, pevskemu društvu in vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako mnogobrojnem številu k zadnjemu počitku. Žalujoča Heiejia Polan. Šmartno pri Litiji, 1. maja 1918. špecerijske stroke, zmožna, prva moč, pri tvrdki Ivanu Perdanu v Ljubljani. — Hrana in stanovanje po dogovoru eventualno v hiši. llSa prava scvcroncmškn se dobi pri Sever & Komp., preje Peter Lassnik v Ljubljani, Marijin trg. Prav dober 600 hekto je naprodaj. — 120 hekto belega vina šilherja tudi v manjših množinah. M. WILCHER, Gradec, Annenstrasse 61. soliden, pošten Hrvat (uradnik, samec) za 1 ali 2 dneva v tednu, pri boliši mali rodbini brez otrok v sredini Ljubljane. Prinaša lahko tudi živila. — Ponudbe pod »Oskrba-Hrvat 1483^ na upravo Slovenca«. Izgubil se je v ponedeljek «wa!iSBS9?-v,-.M pss ffiofearsssaist • ki sliši na ime »Lux«. Pes je črn, n;>. visokih nogah, nad očmi, na prsih in tacah je reiasto-rujave barve. Pes se jc zatekel najbrže k vo-akom. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči proti nagradi na naslov; Franc Dolcnc, Stara Loka; pes ta Škotja Lclca. 1302 ima v zalogi IVAN CGRIM, LAVERCA PRI LJUELJ «11. li lilM iz poštene hiše se sprejme v trgovini M. SBIL, MOKRONOG. Vsled odpoklica k vojakom prodam še nov, jako izvrstno delujoč Lepa. velika v visokem pritličju, s posebnim vhodom, se odda takci <3*1 s 15, majem. Cenj. ponudbe se prosi pod šifro »zračno m solnčno 1479« na upravo »Slovenca . Na mirnem kraju, 50 minut od Ljubljane, se odda Cena po dogo-eri'. Miko Miketič, izdelovalec cementne opcl.e v T oki štev. 43, poŠta Črnomelj, Belokranjsko, Nibra • iva i obstoječe iz uveli sob in k '' inje, mirni in snažni strarki. Marija .^r.bnik, Dravlje 92, p. Št. Vid nad Ljubljano. Zglasiti se je do 15. maja. ksvrsmsssesffiHaazaagsme!: \4> se spreime v prodajalno r rcešacim blagom in podzalogc tobaka pri J. MODiCU v NOVI VASI pri RAKEKU, — Prednost imajo tiste, ki so pod-.-alogi tobaka žc navajene ter znajo šivati in likali. srednje starosti, z dobrimi spričevali, ki ie žc več let služila v župnišču, išče službe li kakemu samostojnemu gospodu ali tudi vpoko-jenemu duhovniku. — Ponudbe se prosijo pod I. Sch„ župnišče, Korte, p. Portorose, Istra. z uporabo kuhinje za 2 osebi se išče za takoj. Ponudbe sc prosi na ueravo Slovenca pod štev. 1482. Čevljarski vajenec se takoj sprejme v pouk s popolno prehrano. Anton Skerjanc, čevljar, Spodnja Šiška št. 117. sukucne odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažasiih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje 1228 E KOTZBEK V KRANJU. nove in stare j^Mg^jj vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaSkov da |0 OPOZARJAM cenjeno občinstvo, dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor ie stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip ši. 7. Tovarniika zaloga iivalnih strojev. 299 Kupi se gnliR aH issglfij p&i§Š®?63 na Dolenjskem aH Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravo lista pod štev. Milne za drobljenje najboljše konstrukcije lioli&vlja taVoJ In cano E. WOLFSOHN Dunaj II., Obermiillner-strasse 17. 11 Zastopniki ss IIEeJolI AVAimaiSi Na občo željo naših slovenskih gospodinj, uvedel sem razpošiljanje poštnih zavitkov s sledečo vsebino: Kavni nadomestek s sladkorjem, lug, pralno milo, Škrob, plavilo, diSave, kocke za juho in golaS, čaj, vaniljni sladkor, pecilni praiek, sladkor in irancosko žganje. — Ta celi zavitek stan« samo 50 kron ter se prosi 10 kron predplačila ostanek pa po povzetju. - ' * Z odličnim spoštovanjem F. ŠIBENIK, Adria - izdelki, Zagreb. Prosi se za točni naslov. tudi rabljeni, različne velikosti, se kupijo. Ponudbe na »Rosenkranz«, poštni predal, Ljubljana. sobni in dekoracijski slikar ter pleskar LJUBLJANA, Zvezdarska ulic* štev, 4 sc priporoča p. n, občinstvu za ;a v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah. Sprejema naročila tudi na deželo. es 38 letni samec s 5000 K letne plače, pravico do pokojnine, vojaščine prost, idealna duša, želi znania, z zdravo gospodično ali mlajšo vdovo, razumno gospodinjo, itnajočo hišo, trgovino ali primerno doto v svrho takojšnje poroke. — Najstrožja tajnost zajamčena. — Lc resne ponudbe naj se pošilja na upravo »Slovenca« pod naslovom: »Moj mož! 1435« , 3 leta star. 11 pesti visok, z vozom in opremo se proda. — Ogleda se pri V. Jeločnik, Rožna dolina štev. 148 pri Ljubljani. Mlad, vojaščine prosi lesne stroke z višješolsko izobrazbo bi rad zamenil svojo službo v kakem večjem podjetju v alpskih deželah. Ponudbe pod šifro »Marljiv 1470« na upravo lista. ISče se srbečico, hraste, lišajc, uniči pri človeku m živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček 7.a eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rolovža. 1212 . hvaležnih odjemal. po- s trjajo, de uničevalec korenin „Rla6a!»am'' v treh dneh brez boleCin odpravi kurji očesa, bradav ce, trdo kofo. Uspeh zajamčen! Cena .i K. 3 lončki 7 K, 6 lonci ov 10 K. Posip, prašek ,.ltd" odsiranja raslo pat na rokah in nogah. Cena K 250, .1 J.knt!;« P i.. Krema ,.CIroe" omehča razpo-kane roke. Cena 5 K, 3 lončki K12. 7n'nnhnl odslranla .Fldes', raj-iuIll/UUl irdov. revma'., boleč -nc, ko je t.e vse odreklo, in pri otliii zobcli. Ceni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 puSice 7 K, b puiic 10 K. Nikako okeni. zobovja, neneprljet duhaSSneZno-bele zobe da Xlr!s\ zobna tc-tekoC. Tokoj. uspeli. Ceno 3 K, .-3 stckl. 7 K. KEMENV, Kaschrj , CKassa) I. po-ltni predal I2-C-18, ,,J___l* Ogrsko. lilo Kupujem: les za jame od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na ut, smrekovo lubje ) lansko in eresSo I letošnje, kostanjev 3es ! od 10 cm hrastov les I naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka /a oddajo. VINKO V ABIC, Žalec 9, Južno štajersko. Kulautno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Natančne pismene j ponudbe s sliko na tvrdko Peter MBgfrcag ft Co,, Lžnilana. I Vzel bi v bližini Ljubljane v najem za tri leta vta v obsegu 2 do 4 oralov, katero bi tudi sam po-gnojil. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo na naslov: A. KUSLAN, LJUBLJANA, Karlovška cesta Stev. 15. modni salon Rozi Fabčič, Rimska cesta 6 Velika izbira SlaRlIlikOD od 15 K naprej. V zalogi imam vedno najnovejše dunajsHs modele in žalne klobuke po možno najnižjih cenah. Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno kone. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. 'M ♦ : registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 4U brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, 3M k -t* t-. # I tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. ,.Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomptujejo najboljše. Rezervni zaaladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1317 nad SI milijonov kron,