HRANILFilCA^ in / POSOJILNICA Kmetijsko Go/darske Pokrajine KOČEVSKE d.d. ^RoiKa 8. Kočevje MOJA HRANILNICA Kočevje, Roška c. 8., tel.: 853-777 Ribnica, Vrvarska 3., tel: 861-556 31.JANUAR 96 II l|i mi ■ r iMü'/a ÜYIC 1 LA J j Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA Hi iv <22^ Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 ŠTEVILKA 113 CENA 180 SIT Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Srečko Gabrič OBČINA KOČEVSKA REKA IMA TRADICIJO IN PERSPEKTIVO Gregor in Leon ♦ ♦ ZMAGOVALCA RIBNIŠKIH KARAOK ♦ BLOKADE IN STEČAJI V LETU 1995 ♦ NOVOLETNI KOPALEC V JEZERU ♦ ZGOREL V POŽARU ♦ ZA KOČEVSKEGA MEDVEDA Ni VŠE DOBRO J^y^J^PIZZERUA Ortnek, tel. 860-664 STORITVE V GRABENIŠTVU ORTIS CENTER s.p., TZO 41,61330 Kočevje, Slovenija, tel. 855-634 Sedaj je pravi čas, da storite nekaj za svoje podjetje. Ce potrebujete strokovno računovodstvo, finančno in pravno svetovanje, nas pokličite! Zagotavljamo: KAKOVOST AŽURNOST I 4 . C Kip ‘ ORGANIZIRAMO IZOBRAŽEVANJE 1/ sodelovanju z GEA COLLEG-om razpisujemo specilaistično usposabljanje za naslednje poklice: 0 KOMERCIALISTA IIIIMIIČARANDEJjJ : i^vNiK2 P00BUSCENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL Sprejemamo naročila za luksuzni VW SHARAN ugodne cene RABLJENA VOZILA golf 1.89, JX diesel citroen AX I. 89, golf 1.85 R 5 1.93 staro za novo, Porshe leasing za fizične in pravne osebe, kredit KOVINOTEHNA f Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. lifsl C ^ riHire.raJiMfsliil' Bela tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIKI ® UVODNIK •n- * »M“ * VSEBINA # J Letošnji februar ^ je za en dan daljši kot lanski, J saj je letos prestopno leto - torej nam J ^ je en dan takorekoč podarjen. Prelepo ^ bi bilo, če bi si vsaj ta dan lahko J ^ vsak od nas vzel zase, za svojo dušo, ^ * ko bi lahko počel vse tisto, kar si že J ^ dolgo želi, pa nima nikoli niti časa, ^ ^ niti volje, niti korajže... Stvar je sila ^ J preprosta: z ramen odvržeš nekaj deset ^ ^ let (koliko, je stvar vsakega * U posameznika), si pričaraš sebe iz tega J ¥ obdobja (po možnosti najstniškega!) in # ib * °§f“ -M” •M- * * * * ■M» * zaplavaš. Cel svet je tvoj... Že kmalu, 8. februarja, bomo imeli tudi uradno dela prost dan, saj bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Prešernov dan bodo dejansko počastili redki, saj ima dandanes kultura v vseh oblikah vse manj in manj častilcev. Spet en dan, ki bi si ga človek lahko vzel le zase... Že čez slab teden, 14. februarja, pa J bomo praznovali dan sv. Valentina, ki J 4 ga bodo zaznali predvsem mladi po ^ # srcu. Valentinovo je namreč pražim^ * zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se ^ i imajo radi. Na ta dan se še ptički ^ J ženijo in pomlad potrka na vrata, saj J po starem kmečkem koledarju Valentin J prinese ključ od korenin. Spet en dan, J 4 kot nalašč za naša skrita pričakovanja ^ J in čustvovanja... Vseeno pa dobro J # pazite: nekateri celo verjamejo stari J vraži, da bo prvi moški, ki ga sreča ^ ^ dekle ali ženska na ta dan, pri priči ^ ^ njen Valentin. Enako previdnost seveda ^ U priporočam tudi moškim: kaj pa veš, ^ človek pri teh rečeh ni nikoli zadosti # Ü previden! ^ #Pa radi se imejte! ^ J UREDNICA J AKTUALNO ..........................4-5 Januar je gospodarsko gledano najbolj depresiven mesec v letu. Pokazali so se večinoma porazni dosežki lanskega, ob tem pa je treba zbrati voljo in sredstva za najnujnejše investicije v tekočem letu. Večina podjetnikov jih nima kje vzeti, razen seveda tistih, ki so v procesu tranzicije zajemali z veliko žlico in za sabo puščali razvaline. NOVE NOVIČKE.........................7 Brez lastne iniciative ni mogoče računati na nikakršno pomoč, zato so občine že obelodanile svoje potrebe. Tudi zasebniki naj bi ne bili prepuščeni samemu sebi, le načina, kako organizirati strokovno pomoč tako daleč od Ljubljane, skorjada ni mogoče iznajti. ČRNA KRONIKA.......................8-9 Romi se v zimskih mesecih, ko narava počiva, (samo)oskrbujejo pri dobrih ljudeh. Ker pa niso vajeni zaprtih prostorov, se ti lahko spremenijo v smrtonosno past. LJUDJE IN DOGODKI................10-11 Ljudje si utiramo različne poti k duhovnemu in telesnemu ravnovesju. Nekatere so ekstremne kot namakanje v ledeno mrzli vodi, druge pa običajnejše kot predanost službi, študiju ali rokodelskim spretnostim. VAŠ INTERVJU.....................12-15 Na Kočevskem živijo tudi ljudje,, ki jih je tukajšnje okolje tako zaznamovalo, da bi si korenin ne mogli več pognati drugje. Naš sogovornik zato tudi najbolje ve, kaj storiti, da bi se še trdneje ukorenih. Toda vedno pride kdo, ki misli, da na gozdantem krasu Kočevske reke ni prostora za “domorodce”... PREDSTAVLJAMO VAM........16-17 Avtobus navadno jemljemo kot nujno zlo na poti do cilja in ga opazimo šele tedaj, če ga ni. Pogled s prvega sedeža kaže povsem drugačno sliko... 40%.. Kočevsko-ribniško gospodarstvo v letu 1995 v POBOTI, BLOKADE IN STEČAJI Kočevska podružnica agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je predstavila podatke o večstranskih pobotih in blokiranih ZR v letu 1995 na območju sedanjih občin Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Osilnica. V povprečju je v pobotanju sodelovalo 60 pravnih oseb, ki so prijavile 5.911 milijonov SIT obveznosti. Pobotanih je bilo 1.012 milijonov SIT, kar je 17,1 vseh prijavljenih obveznosti. Končni pohotni rezultati pravnih oseb so enaki republiškemu povprečju, uspešnost pobota pa je bila kljub manjšemu številu udeleženih pravnih oseb višja kot leta 1994. Lani je bilo v povprečju blokiranih 90 pravnih oseb, od tega 55 v Kočevju s povprečnim zneskom blokacije 692 milijonov tolarjev, v Ribnici 33 s povprečnim zneskom 178 milijonov in v Loškem Potoku 2 pravni osebi s povrečno 19 blokiranimi milijoni. Dobra polovica povprečnega mesečnega zneska blokacij celotne podružnice gre na račun treh kočevskih trgovskih pravnih oseb, zoper katere kljub dolgotrajni blokadi njihovi upniki ne sprožijo zahteve po stečaju, agencija pa po spremenjeni zakonodaji tudi nima te pravice. Ob kocu leta je bilo na območju kočevske agencije v stečajnem postopku 11 pravnih oseb, za katere agencija sicer opravlja plačilni promet, ne vodi pa jih v statistikah, ki bi lahko pokazale "uspešnost" postopkov. Ta podjetja v stečaju so: ITAS, SGP ZIDAR, RIKO HOLDING, RIKO IND, RIKO LOŠKI POTOK, OPREMA, TP JURJEVIČA, EUROTRANS, D&L, BKK in INLES SMREKA. V letu 1995 je stečajni postopek zaključilo le podjetje MON iz Ribnice. S.H. USTANOVLJENO ZDRUŽENJE PODJETNIKOV KOČEVSKE Sredi decembra so se kočevski podjetniki povezali v Združenje podjetnikov Kočevja. To je po manj uspešnem interesnem povezovanju gospodarstvenikov s tega konca Dolenjske v GIZ Jasnica nov poskus lokalnega organiziranja malega gospodarstva. V pripravah na ustanovitev je sodelovala Marta Turk, predsednica ZP Ljubljana, k ustanovitvi pa so povabili tudi podjetnike iz Ribnice. Za predsednika ZP Kočevje so izvolili Antona Piškurja (LESDOG), za predsednika izvršnega odbora pa Janeza Koširja (JAKOBI s.p.) Združenje je organizirano kot drušvo s samostojnim žiro računom, kije odprto za vse organizacijske oblike malega podjetništva. Člani naj bi si v društvu izmenjavali svoje izkušnje, pripomogli k večjemu povpraševanju po njihovih storitvah in blagu, skrbeli za strokovno svetovanje in izobraževanje ter zastopali interese kočevskega gospodarstva v gospodarskih združenjih na državni ravni. Kočevsko združenje podjetnikov je organizacijsko samostojen del Združenja podjetnikov ljubljanske regije, ki jim bo nudilo vso pomoč. Podjetniki lahko informacije o članstvu v združenju dobijo po tel. 851-740 ali 851-652. POSLOVNA SPRETNOST ALI (NE)MORALA? Podatki o uspešnosti, bolje nesu-pešnosti gospodarskih subjektov na našem koncu, niso ali pa vsaj ne bi smeli biti'ödraz dejanske podjetnosti ljudi, ki živimo sicer na robu večjih slovenskih gospodarskih tokov. Nanje mečjo slabo luč predvsem tisti, ki so se v bližnji preteklosti stegovali dlje, kot je bil dolg njihov "kovter", pri tem pustili nage in bose predvsem tiste pri dnu, sami pa so pobasali kar se je pobasati dalo in ostali na toplem in varnem. Večine ni več tu niti fizično, predvsem pa ni na našem koncu, razen minusov in stečajnih razvalin, ostalo skoraj ničasar, s čimer bi lako "seštrikali" nove "kovtre". Podjetja, ki so bila po razpadu jugoslovanskega trga res obsojena na nekajletno životarjenje, bi se vsaj posameznih delih morda lahko še pobrala, če bi ne postala nekšno mrhovinišče za novodobne podjetnike, ki so si poleg man-agerskih plač nagrabili še raznorazna sredstva za "sanacijo in podporo perspektivnih programov". Denar pa je Šel deloma za podkupovanje lojalnosti delavcev najožjemu manag-mentu, da je ta lahko večino kapitala v miru pospravil na račune zasebnih by-pass podjetij, kjer jih je počakal, dokler pod prisilo ali celo z lepo odravnino niso zapustili povsem potopljene družbene barke. V tej lepo namazani verigi so načrtno ali v svoji naivnosti sodelovale resne fi- nančne institucije v očitno nikogaršnji lasti, ki so potem skušale min imalizirati pomen svojih blamažnih poslovnih odločitev vsaj do daljnega, ko bodo njihovi minusi slej ko prej prišli v javni dolg in s tem na pleča slehernega državljana. Istočasno in po podobnem receptu kot so šla v stečaj družbena podjetja, so spravili lastniki v več sto milijonske minuse tudi svoja zasebna podjetja. Na sivem in uradnem trgu kapitala pridobljena sred- Dr. Jože Mencinger GOSPODARSTVO NE NAPREDUJE OO Sloveske ljudske stranke Ribnica je na javni pogovor v Miklovo hišo ponovno povabil goste, ki so imeli kritičen odnos do prevladujoče državne politike, tokrat gospodarske. Dr. Janez Mencinger, direktor Ekonomskega inštituta, dr. Vlado Dimovski, državni sekretar za gospodarske dejavnosti in maribosrki poslovnež Ernest Fujs, so vsak s svojega vidika ocenjevali gospodrsko politiko slovenske vlade. Dr. Mencingerju se v Ribnici ni bilo treba s prehitro rastjo nekdaj nizkih plač posebej truditi da bi prepričal občinstvo, povzročil nekonkurenčnost slovenskega da slovesnko gospodarstvo ne napreduje, gospodarstva. Z vključevanjem v saj nazadovanje že dolgo čutimo na lastni Evropsko unijo tega problema ne bomo koži. Po njegovem mnenju je za to kriv odpravili, saj smo zanjo premajhni, da bi prezapleten gospodarski sistem, ki je tudi se nam prilagajala. Gospodarsko prilagajanje Evropski uniji bo težje od političnega tudi po mnenju državnega sekretarja dr. Dimovskega, Ernest Fujs pa se je pridušal čez državne instutucije, ki delajo po starem in čakajo na vladna povelja, namesto da bi se tako kot izvozna podjetja pripravila za prodor na tuje trge. Izvozni del gospodarstva bi moral dobiti nacionalno podporo, ne pa, da se veča državni aparat prav na račun tistih, ki sploh še zmorejo izvažati. Tako se dogaja, da si za uspešno podjetje pripiše zasluge vlada, neuspehu pa je kriv direktor. Investicije RIBNIŠKO OBRTNO-INDUSTRIJSKO CONO ODKUPILI NAJEMNIKI V obrtno industrijskem centru na Ugarju je v polnem teku odkup objektov od Ministrstva za obrambo. Sedanji najemniki so se večinoma že pogodili z ministrtsvom za ceno odkupa posameznih objektov ter podpisali pogodbe o nakupu, večini pa se že tudi izteka rok, v katerem bi morali nakazati kupnino. Prvi najemniki so se vselili v izpraznjene hangarje bivše vojašnice že v letu 1992, ko so bili še brez vode, ogrevanja, s prešibko elektriko in v nasploh slabem stanju.- S samoorganiziranjem so si zagotovili najosnovnejše pogoje za začetek vsak svoje dejavnosti in prav kamlu je celotna obrtna cona postala živ storitveni, proizvodni ter trgovski center. Občina se je sprva precej nespretno lotila urejevanja potrebne infrastrukture centra, saj je nameravala investicije v infrastrukturo najemnikom zarčunati kot da so lastniki, čeprav ni bila urejana niti lokacijska dokumentcija. Kasneje je le pripravila potrebno dokumentacijo in najemnikom, ki so se odločili za odkup, določila tudi komunalni prispevek , ki ga bodo kot novi lastniki morali nakazati občini do konca marca. Pogovarjali smo se z nekaterimi najemniki, ki so se odločili za odkup objektov. Za dotrajanejše hangarje bodo plačli okrog 140 DEM na m2, za boljše pa okrog 250 DEM, kar so dejansko nizke cene glede na ceno npr. novozgrajenih tovrstnih objektov. Obrtniki in podjetniki z vpeljano de- javnostjo ter odplačanimi osnovnimi sredstvi bodo investicijo v objekt zmogli brez večjih problemov z lastnimi sredstvi ali krediti, teže pa bodo zbrali denar začetniki, ki so imeli velika vlaganja v zagon tamkajšnje- proizvodnje. Glede na sorazmerno nizko odkupno ceno bi bilo mogoče pričakovati , da se bo z nakupi špekuliralo, vendar so že omenjeni težki pogoji na začetku v kasarno privabili le tiste, ki so se svoje dejavnosti lotili resno. Večina vsaj manjših najemnikov se je za odkup odločila tudi zato, ker jim nihče ne jamči dosedanjih neprofitnih najemnin. Lahko se namreč zgodi, da bo ministrstvo neprodane površine prodalo na dražbi, novi lastniki pa bodo od nakupljene nepremičnine hoteli čim več iztržiti. S. H. stva za razvoj podjetja so varno spravili na druge zasebne firme ali v lastne žepe, od katerih ne more nihče zakonsko terjati ničesar. Terjatve na stara in poslovno mrtva podjetja ostajajo odprta že več let, upniki pa ne sprožijo stečaja, ker računajo na poravnavo terjatev s strani zavarovalnic, te pa bodo v končni fazi strošek neizterljivih terjatev ob lastninjenju prevalili na državo, ta pa bo denar ponovno pobrala tistim, ki pošteno delajo in plačujejo davke... V obeh primerih se tovrstno podjetništvo ne kaže več le kot poslovna spretnost nekoga, ki zna v mejah sicer pomanjkljive zakonodaje opetnajstiti tako posameznike kot državo, ampak poslovno nizkotna dejavnost, na katero bi normalni poslovni svet v zaščito svojega ugleda moral reagirati s popolno blokado poslovanja z njihovimi akterji..Prostor za obračanje na tak način priropanega kapitala bi se tako zožal na podzemlje, kjer bi sicer lahko imel veliko ceno, ne bi pa več kvaril običajnih poslovnih prizadevanj ljudi s poštenimi nameni. Zaenkrat tako prisvojen ostaja tam, kjer je treba naenkrat vložiti veliko denarja in ga hitro obračati brez velikih stroškov za zaposlene (zabavnjštvo), slej ko prej pa bo začel ogrožati tudi tiste, ki so za zagon svoje poslovne dejavnosti založili vse svoje znanje in drage komercialne kredite, ki jih nameravajo vračati.. Takrat bo tovrstno brezkompromisno podjetništvo sprožilo nov val stečajev in brezposelnosti, le da bodo mogoče že drugič opeharjeni državljani ne le ob delo, temveč celotno svoje imetje, vizijo in predvsem ob zaupanje v tako državo, ki ne loči prevaranta od poštenega poslovneža. S. H. Na podlagi 4. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije (Uradni list RS št. 10/93 in 1/96), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 9/90, 5/91) ter še veljavnih odločb Pravilnika o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij (uradni list RS, št. 7/94) in odločbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS št. 65/95), objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije RAZPIS za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup Predmet razpisa so neslednje njivske in travniške površine v lasti Republike Slovenije: k. o. kompleks površina l. Rajhenav kompleks vas Rajhenav 160 ha 2. Smuka kompleks levo od vasi Smuka 45 ha Dokumentacija po parcelnih številkah za posamezni kompleks je dosegljiva na lokalni izpostavi Sklada KZGRS v Kočevju, Rožna ulica 39, tel. 854-937 in je na vpogled vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.-12. ure, kjer lahko interesenti dobijo vse dodatne informacije. Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki nisov postopku denacionalizacije, za 10 let, za preostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po ZDEN-u. Sklad bo pri izbiri zakupnikov upošteval vrstni red, ki ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Najemno razmerje za objekte v vasi Rajhenav lahko zakupnik sklene z Ministrstvom za obrambo. Zaželjeno je, da en kompleks vzame v zakup en zakupnik. Če želi določeno zemljišče v zakup več enakovrednih prednostnih interesentov, bo Sklad upošteval naslednje kriterije: - kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja, - oddaljenost od zemljišč, ki so predmet zakupa, - strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje, - obseg proizvodnje, - obsežnejše neamortizirane investicije v kmetijstvu, - socialni status in starost (število družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom). Cenik zakupnin: kat. kult / bonitetni razred / cena v DEM/ha njiva / 1-3 / 220 njiva / 4-6 / 200 njiva / 7-8 / 170 travnik / 1-4 / 190 travni / 5-8 / 150 pašnik / 1-4 / 100 pašnik / 5-8 / 80 plan. pašnik / 50 pašniki, porasel poseka lesa z gozd. drevjem / 50 + renta iz možnega Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju banke Slovenije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka, ki ga plača zakupnik. Na demografsko ogroženem območju se zgoraj navedena zakupnina zmanjša za 20%. Zakupnik, ki vzame v zakup površino, večjo od 5 ha, ima dodatni 20 odstotni popust. Prijave sprejema Lokalna izpostava v Kočevju, Rožna ul 39, Kočevje, in sicer od 5.2.1996 do 20.2.1996. Prepozno prispelih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Če interesent v roku 15 dni po prejemu pripravljene pogodbe le-te ne podpiše, se bo štelo, da prijavljeni kandidat odstopa od prijave za zakup. AVMffYCÄ ßllM «A V lUlilslim wHIm “ZL d.o.o, prqwua vom, rezervnih mwm mm KOČEVJE, IJV BI JANŠKA. C. 67 TEL.: 0611851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pet. od 8.00 do 77.00, sobota od 9.00 do 12.00 OPEK* ilOlflt IFOSSIIaA OPEL C0RSÄ 1.21 OPEL ASTRA 1.4i : ....nni OPEL VECTRA 1.6t $|f ; > OPEL OMEGA 2,0i OPEL TIGRA 1.4i : OPtL CALIBRA E.01 * r A ' ' eri: .1:7.900 OEM od 23.800 DM ’ ! , , , od 32.8/0 OEM ” od 48,937 DEM v* , m -!tliB_ltiaa—— M . opli od 4/.016 dlm OV»BX» RABLJENA VOZILA sm AS J «A :.£ »CARAVAS OPtl ASIRA :.4 .SVR SRH ASTRA sARAvas (82 KM. kimä) ,. I..9S ...... OPO ASTRA 5VR (82 KM, klima) L.95 ....... ütfl OREL ASTRA i .4 ß L SVR ............., l. M .... «i ..Z?. 000 01M OREL ASTRA 1.4 GL KARAVAN .............., 1.93 ,....... 18.300 DW ::::ULv:::rK:SK .•j.'.r,; MH om VtCtRA 1.6 m.................................. 13:300 OEN OPEL VECTRA 1.6 GL 4VR ................. . L.91 ......15.000 OEM OPEL VECTRA 3.6 M W .................. l,9t..........15.500 OEM OPEL VECTRA US GL TVR, ASS ...............tl«...... 36.900 ÖEH OPEL VECTRA 2.0 G!.....................v. L.92 17,500 DEM WEL VKTRA 2,0 GL ..........,J.......... 1.93.......... 20.900DEM OSTALA RABLIENA VOZILA ALFA ROMEO 155 1.8 TS ..............L,,: 1.93.....,.,20.900 OEM Atmi 100 2.3 ,...................l.ot . 20.200 dem AUDI 100 2.3 ..............,......... , I 97 ..... 22 8P0 DEM ...... L.9.1..........21.000 SEM ...i.93 •:.?* 9' besedil, kot že samo ime pove, se uporabljajo predvsem za pisanje in urejanje raznoraznih dokumentov, pisem, dopisov, kontrolnih nalog, itd. Na slovenskem trgu se prodaja kar nekaj takih programov. Najbolj znanje verjetno MS-fVord v6.0 (slovenska različica). Kot kupec, pa morate točno vedeti, kaj boste sploh delali s programom oz. kaj od njega pričakujete. Namreč, dogaja se, da ljudje kupujejo M S-Word, za svoje delo pa bi jim zadostoval že MS-Works. Poglavitna razlika ni samo v zmogljivosti programov, pač pa tudi v ceni. MS-Word v6.0 stane v maloprodaji 66,924.00 SIT, MS-Works vS.Opa le 18,792.00 SIT. Problem pri zmogljivih urejevalnikih besedil (MS-Word v6.0) pa ni le cena. pač pa tudi zahteve oz. pogoji, pod katerimi bo program optimalno deloval. Npr.: MS-Wordv6.0 zahteva rač. ranga 486DX2 ali boljši, vsaj 8 MB RAMa, itd. Seveda, deloval vam bo tudi na slabšem rač., vendar tako počasi, da se lahko vprašate, če vam bo potem računalnik sploh kaj pomagal. Da ne omenjamo napak, ki se pojavljajo zaradi preslabe strojne opreme. IBM Aptiva Pentium 75MHz, 8MB, 540MB HD, Video 1MB, MONITOB 14 miška, tipkovnica DOS, WIN, MS WOHKS * Cena 209.999-SIT Naslednji problem nastopi pri uporabi programov. To pomeni, da ko program kupite, se ga morate naučiti uporabljati, oz. gaje treba čim bolje izkoristiti. Poleg programa se vedno nahaja tudi spremna literatura, ki vam pomaga v primerih, če se ne znajdete ali ne veste npr.: kako bi zasenčili del teksta. Tukaj so v veliki prednosti Microsoftovi programi, saj je že kar nekaj njihovih originalnih produktov prevedenih v slovenščino (MS- Word v6.0, MS-Windows 95, v bližnji prihodnosti pa tudi MS-Office za Win95, to je kompletna pisarna). P CfflON BJC - 4000, BARVNI NAMIZNI TISKALNIK HITRO Č10-BEL0 TISKANJE AVTOMATSKI PODAJALEC PAPIRJA * Cena 64,525.00 SIT Vse blagovne znamke pripadajo njihovim pravnim lastnikom! Programi za preglednice ri programih za preglednice (MS-Excel v5.0, MS-Works v3.0, Lotus 1-2-3, Quattro Pro, ...) je stanje zelo podobno, kakor pri urejevalnikih besedil. To pomeni, da se pojavljajo zelo podobni problemi, kot so: zahteve po dobri strojni opremi, zelo dobro poznavanje programa (znanje oz. šolanje uporabnikov), različne zahteve uporabnikov (nekaterim bi že zadostovale preglednice iz MS- Worksa, zahtevnejšim uporabnikom pa se priporoča MS-Excel ali njemu primerljive preglednice), finančni vidik (koliko smo pripravljeni v to investirati), itd. Moje priporočilo, kot poznavalca s tega področja je vsekakor MS-Works. Z nakupom tega prog. dobimo dokaj dober urejevalnik besedil in enostavne preglednice, ki verjetno zadovoljijo večino uporabnikov. In to še ni vse. V sam program je integrirana še podatkovna baza in komunikacijski program, če imate na računalnik priklopljen FAX/Modem. NADALJEVANJE NASLEDNJIČ: PROGRAMI - PODATKOVNE BAZE Cene ne vsebujejo 5% TRD! PRONCKO Gorenjska c. 7, RIBNICA, tel./fax.: 860 - 660 revitalizacijo kraja. * Glede Gotenice imate krajani svoje zamere... - Srečo: Razvili smo perspektivni program za odprtje Gotenice. Tudi na vlado smo vložili amandma za obnovo cest. S prihodom v Gotenico je bilo s strani Ministrstva za notranje zadeve veliko rečenega o odprtosti, vendar je bilo to le pridobivanje na času. Ko so se zagotovile osnovne spalne kapacitete, je Gotenica postala dostopna le za predstavnike z Ministrstva za notranje zadeve, zapora dostopa pa velja celo za domačine.... Naj še povem, da Min. za notranje zadeve ni hotelo sofinancirati vodovoda Kočevska Reka - Primoži - Mlaka, kaže pa tudi zelo ignorantski odnos do ceste, ki jo seveda koristijo tudi v lastne namene. Žalostno, da ne poskrbijo niti za lastne delavce, ki se vsakodnevno vozijo po cesti, ki ji ni primera v Sloveniji. Ob tem pa na črno gradijo objekt B, kljub temu, da so jim na razpolago že štirje obstoječi objekti. Krajane zanima, zakaj na občini te gradnje ne prepre;ijo, saj je povsem v neskladaju s prostorsko ureditvenimi plani. * Kako bi sicer - po vaše -potekalo življenje v Gotenici v bližnji prihodnosti? - Srečo: Gotenica je še vedno vas, ki spada v občino Kočevje in kot domačin si želim, da postane Gotenica nekakšen eko - center. Ker je to področje predverje kočevskega pragozda in s tem naravnih lepot, se to lahko uporabi kot učna delavnica za celo Slovenijo in tudi širšo, evropsko populacijo. Kmetijski del si zamišljam kot bio-dinamično kmetijo in tudi ta se lahko uporablja kot učna delavnica, katera je za današnji čas zelo zanimiva. Pričakujem interes določenih fakultet. Glede stroke mislim, da imamo na Kočevskem kar nekaj strokovnjakov prav na tem področju, tako da bi se po tej plati lahko ponudili tako Sloveniji kot Evropi na dosti višjem nivoju... Pragozd Krokar, ki ga imamo, se smatra za evropski fenomen... * Kakšno vlogo bi namenili Ministrstvu za notranje zadeve znotraj Gotenica? - Srečo: Policija oz. tečajniki v Gotenici bi bili možni le kot eden od mnogih uporabnikov tega področja. Ne gre za ignoranco Ministrstva za notranje zadeve, pač pa za željo, da kot občan tu živim v prijetnem okolju in s svetlo perspektivo za naše zanamce. Zaprtosti smo imeli na našem področju že dovolj in preveč in skrajni čas je, da to tudi glasno povemo. Kolikor te stvari poznam, se v prihodnosti ukinja kasarniški način šolanja policistov oz. naj bi se uskladil s sistemom v razvitih evropskih državah. Takšen center bi lahko konec koncev lako pomenil veliko pridobitev za marsikakšen kraj, ne pa daje postavka brez dna v proračunu ministrstva. * Kakšna pa je vaša vizija za razvoj občine Kočevska Reka? - Srečo: Področja, ki so bila še do včeraj nerazvita, so danes - ali pa bodo vsak hip - vitalizirana, speljan je vodovod, elektrika... Naslednji projekt, ki ga pričakujemo v kratkem, je povezava vodovodnega omrežja Kočevje -Štalcerji - Rogati hrib - Skrilj, tudi telefonska povezava, možnost kabelske TV in kabelskega signala. Potrebno bo povezati le še Nove Laze in Žago. Seveda je potrebno določena sredstva še pridobiti, saj je projekt revitalizacije do pred kratkim zaprtega področja kar obsežen finančni zalogaj, glavni nosilec teh poslov pa je ministrstvo za notranje zadeve. Na našem podroru je država bolj ali manj neposreden gospodar že od agrarne reforme v tridesetih letih, ko so bile razlaščene velike Auerspergove posesti, zato njene prisotnosti v dobrem in slabem ni mogoče pripisati zgolj Mačku . Tudi pod njegovo oblastjo smo si uspeli zagotoviti nekaj avtonomnosti, ki je dobra podlaga za vzpostavitev neposrednega in čim enako-pravnješega dialoga z državo. D.D.H. PREDSTAVLJAMO VAM št. 113 i INTEGRAL STOJNA TA KOČEVSKE MEDVEDE NI VSE DOBRO INTEGRAL KOČEVJE - Kdo pa je to? A-ja, to so tisti, ki vozijo avtobuse, a-ja, to so tisti, ki zamujajo, ali pa tisti, katerih vozniki grdo gledajo ali nergajo. So pa tudi tisti, ki so kljub mrazu, snegu, nevihti ali vročini ob določeni uri na določenem mestu, so pa tudi tisti, po katerih bi lahko naravnal uro, ali pa tisti, ki se ti nasmehnejo in ustavijo avtobus, da te poberejo, ko zadnjo minuto pritečeš. Na podlagi Zakona o združenem delu so leta 1978 delavci podjetja SAP Ljubljana ocenili, da izpolnjujejo pogoje za organiziranje v TOZD-e. Iz bivših poslovnih enot so na podlagi referendumov sprejeli ustrezne sklepe.V sodni register se tako leta 1978 prvi vpiše TOZD STOJNA, avtobusni promet Kočevje. Temeljna organizacija je poslovala v okviru delovne organizacije SAP, ki je bila združena v SOZD SAP - VIATOR. Leta 1981 p je SOZD na podlagi natečaja dobil ime INTEGRAL. Od takrat dalje smo v Kočevju poslovali pod imenom INTEGRAL - SAP Ljubljana TOZD Stojna Kočevje. Ime Stojna so delavci določili po hribu nad mestom. TOZD-u Stojna Kočevje so bile dodeljene lokalne linije, povezava z Novim mestom. Reko in 60% linij na relaciji Kočevje - Ljubljana. Ostalih 40% linij na tej relaciji je bilo dodeljenih TOZD-u SAP-Turbus Ljubljana. Za opravljanje prevoza na vseh teh linijah je bilo Kočevju dodeljenih 18 avtobusov, od tega 5 Mercedesov, 1 MAN, 1 Magirus in 11 vozil TAM. Le malo avtobusov je bilo mlajših od 4 let, vse drugo pa je bilo že častitljive starosti. Avtobusna postaja, kot objekt, je bila zgrajena pred delitvijo premoženja leta 1977. Glavnina sredstev za njeno izgradnjo je bila zagotovljena iz skupnih sredstev delovne organizacije. Ostale obveznosti pa so bremenile temeljno organizacijo po sporazumu o delitvi sred- stev, pravic in obveznosti. V aprilu 1978 je temeljna organizacija dobila svoj žiro račun na SDK v Kočevju. Imenovan je bil direktor, dotedaj zaposlen na SAP Ljubljana, ki je na podlagi objave zaposlil še dva delavca za potrebe plačilnega prometa, blagajne, samouprave, komerciale in administracije. Iz sobe za čakanje voznega osebja je nastala pisarna. Najnujnejšo opremo, tri pisalne mize, ki so bile že odpisane, je direktor pripeljal iz Ljubljane. Nabavili smo kalkulator in pisalni stroj. Omare za arhiv smo vzeli iz garderobe. TOZD Stojna je takrat zaposlil 21 voznikov, 10 sprevodnikov, 2 prometnika, 1 čistilko, 2 referenta in direktorja. Skupaj torej 37 delavcev. Skupne službe v DO SAP so za nas opravljale strokovna dela. Vzdrževanje vozil smo imeli in imamo še zmeraj v podjetju SAP-SERVO v Ljubljani. Vse te storitve smo plačevali na osnovi sporazumov po različnih kriterijih, ali je bilo to število vozil ali dohodek ali število zaposlenih, pač glede na vrsto. Torej do leta 1989 smo poslovali kot temeljna organizacija v sklopu DO SAP in SOZD Integral. Naj povem, da smo bili zaradi lokacijske oddaljenosti od delovne organizacije precej samostojni. Imeli smo svojo komercialo, investicije so bile prepuščene vsaki temeljni organizaciji, računovodstvo je bolj registriralo naše dogodke kot jih usmerjalo. Kadrovali smo sicer preko strokovne službe, ki pa je odločitve prepuščala nam. Leta 1989 smo razširili naše poslovanje tudi na turistične prevoze. Zamenjali smo v glavnem vsa vozila, nekoliko preuredili objekt avtobusne postaje, zaposlili nekaj več delavcev. Skratka prizadevali smo si, da bi bili uporabniki naših storitev zadovoljni in da bi TOZD z ostalimi primerljivimi TOZD-i bila med boljšimi. Leta 1987 je zaradi nezgode prišlo do zamenjave direktorja. Glede na to, da je bil dober gospodarstvenik, sem si kot njegova naslednica zelo prizadevala, da doseženih poslovnih rezultatov ne bi poslabšala. Zakon o gospodarskih družbah je leta 1989 zamenjal Zakon o Združenem delu. SOZD je razpadel. Z referendumom so delavci odločili, da se čisto osamosvojimo. Zaposleni in upokojenci, ki so v celotnem obdobju izražali izredno pripadnost svojemu podjetju, so se odločili za lastninjenje po postopku notranjega odkupa. Postopek je v zaključni fazi. V kratkem pričakujemo vpis v sodni register. To je torej okvir podjetja, ki skrbi, da občani Kočevja, Ribnica, Osilnice in Loškega Potoka pridejo pravočasno na željeno mesto, delavci na delo, učenci, dijaki in študentje pa v šolo. Promet opravljamo z 21 avtobusi, ki so glede na potrebe različne vrste in kvalitete. Povprečna starost je 5,3 leta. Sedaj si 39 delavcev prizadeva ustreči željam naših uporabnikov. S prevozi začnemo zjutraj že ob 4.45 uri v Ljubljano in nato v presledkih pol ure do 7.15 ure. Prav tako zgoščeni odhodi proti Ljubljani so tudi za popoldansko izmeno in sicer od 10.15 do 14.15 ure. V teh urah, ki so znane kot prometne konice, pripeljemo na dan na območju Kočevja in Ribnice cca 1200 šoloobveznih otrok, cca 900 dijakov, okrog 500 delavcev in še priložnostne potnike, ki morajo zaradi kakršnih koli vzrokov potovati. Ostali čas vozimo proti Ljubljani skupaj z ljubljanskim podjetjem SAP v intervalu na eno uro. Prav zarado teh prometnih konic prihaja do kritik in jeze. Vsako utemeljeno kritiko sprejmemo. Analiziramo vzroke in ukrepamo. Najbolj obremenjenim linijam določamo pomoč. Vselej pa to ni možno, zato prosimo potnike, ki dobro poznajo situacijo, da koristijo tudi tiste avtobuse, ki niso v intervalih (6.05 zjutraj iz Kočevja ali 14.30 in 15.30 iz Ljubljane). Dijaki, ki imajo mesečne vozovnice, lahko koristijo tudi avtobuse podjetja SAP Ljubljana. Po dogovoru namreč mesečne vozovnice veljajo ne glede na nabavno mesto Integral ali SAP, pri obeh prevoznikih. Pa poglejmo še enkrat, kaj našim uporabnikom nudi Integral Kočevje: - Avtobusno postajo, ki nam jozavi-dajo še veliko večja mesta, kot je Kočevje, - možnost potovanj z mesečnimi vozovnicami Integral in SAP, ne glede na prevoznika, - dnevno povezavo zaselkov oz. krajev z občinskimi središči. Vzdržujemo tudi tiste linije, ki ekonomsko niso upravičene, - dokler so bile osnovne šole zainteresirane, smo skupaj z Društvom šoferjev in avtomehanikov organizirali vzgojo iz cestno prometnih predpisov (avtobusni prevozi za praktični prikaz varnega potovanja). Pričakujemo nadaljevanje take vzgoje. Isto velja za nagradno nalogo na temo varnega in kulturnega potovanja z avtobusi. Če bo na šolah, za katere opravljamo pogodbene prevoze, zanimanje, bomo tako kot pretekla leta nudili najboljšima dvema razredoma brezplačni enodnevni izlet (do 250 km). - V občinah Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Osilnica zaposlujemo 39 delavcev in tako skrbimo za socialno varnost teh družin. Skratka, smo podjetje s soncem in oblaki. Veliko problemov nam povzročajo tudi ceste. Sicer se zadnje čase stanje nekoliko izboljšuje. Imamo pa kljub temu še probleme in sicer: Petrina-Osilnica, vozimo po hrvaški strani, ker je cestišče na naši strani neprimerno za avtobusni promet. Cesta na hrvaški strani je nevzdrževana, na carini so vedno nove zahteve po nedorečeni dokumentaciji. Zelo si želimo, da bi lahko linijo vzdrževali po slovenski strani. - Borovec-Briga, trikrat na dan vozimo šolske otroke, cesta je zelo ozka, ovinkasta in nepregledna (kar precej nezgod je že bilo na njej). - Knežja Lipa-Spodnji Log-Mozelj-Kočarji, cesta ozka in nepregledna. Večni problem obračališče za avtobuse. - Kočevje-Koprivnik se ureja, česar smo zelo veseli. - Problem pa sta še cesti skozi Šalko vas-Željne-Klinjo vas in Livold-Črni potok. Zaradi iz leta v leto večjega prometa vseh vrst uporabnikov je to ozko cestišče zelo nevarno. In zakaj se sedaj občanom predstavljamo? Zato, ker želimo, da nas spoznate, želimo biti upoštevani, Želimo, da občani vedo, da so v avtobusih, ki imajo za svojo oznako medveda, dobri, razumevajoči ljudje. Imamo 24 upokojencev, ki so s svojim požrtvovalnim delom in odrekanji pripomogli, da v Kočevju topodjetje skupaj z avtobusno postajo obstaja. In zakaj oznaka MEDVED? V času, ko je bila še enotna delovna organizacija z razporedno službo v Ljubljani, so po izjavah naših upokojencev bili razporejeni zmeraj na najslabše avtobuse s pripombo: "Za kočevskega medveda je dobro." S tem se je nekako udomačila oznaka za kočevske avtobuse. Mi pa smo jo s pridom uporabili za oznako predvsem turističnih avtobusov. Ne čutimo se manj vredne, pač pa smo na naše MEDVEDE ponosni. Marija Mestik USPEŠNA DEJAVNOST KLUBA ZARJA POMOČ ODVISNIKOM OD ALKOHOLA Občni zbor kluba ZARJA, ki skrbi za pripravljanje na zdravstveno pomoč odvisnikov od alkohola in tudi za njihovo hospitaliziranje, je bil v četrtek, 25.1.1996 ob 18. uri v prostorih zdravstvenega doma Ribnica. Že na samem začetku srečanja so prisotni ugotovili predvsem štiri stvari: da je klub vseskozi deloval pod strokovnim vodstvom, da je menjal prostor sestajanja, da je v svojo dejavnost vključil rekreativno dejavnost in da je s pomočjo terapevta, socialnih delavk in dveh klubskih mentorjev pripravljal dva potencialna kandidata za članstvo kluba. V letu 1995 so se člani kluba ZARJA srečali petintridesetkrat. Udeležba na teh srečanjih je bila 84%, kar je več kot zadovoljivo. Na devetnajstih srečanjih je bil prisoten terapevt, na ostalih pa ena ali dve socialni delavki. Na srečanja sov preteklem letu kot novost vključili 10 minut telovadbe, a so jo žal potem tudi opustili. Organizirali so tri izlete: v maju na Krempo, v oktobru na Koče in v decembru v okolico Ribnice (zaradi slabega vremena). V lanskem zadnjem četrletju sta interes za članstvo v klubu pokazala dva člana. Ker sta v klub prišla samoiniciativno, brez predhodnega ambulantnega ali hospitalnega zdravljenja, so podvzeli vse aktivnosti za resno vključitev v članstvo kluba. Z njima se intenzivno ukvarjata terapevt in socialna delavka, pa tudi vsi člani tega kluba s svojimi izkušnjami in doživetji. Treba je namreč vedeti, da se odvisnost od alkohola ne zdravi z ortodoksnimi metodami zdravljenja(tablete, injekcije...), pač pa je to dolgoročen proces učenja zdravega življenja, učenja nenehnega vsklajevanja medčloveških odnosov, poglabljanja svoje osebnosti, osveščanja svojega bivanja in skrb za zaščito pred pitjem v okoliščinah, kjer je pitje splošen družbeni pojav. ooooooooooooooooo V DOM ŠKOFLJICA ^ t RAZSTAVA f § ■ jk M EKSPONATOV IZ ^ ^ STEKLA IN V 1? ZGANE GLINE V v v ° Od 19. do 26. januarja je bila v Miklovi hiši na ogled ^ o razstava izdelkov stanovalcev Doma Škofljica. Varovanci 0 V* centra za usposabljanje in varstvo so predstavili svoje ^ O . . .O eksponate iz stekla in žgane gline, na otvoritvi pa je ^ nastopila tudi njihova skupina Stopinje. ^ ooooooooooooooooo Zdravljenje odvisnosti od alkohola naj bi potekalo v treh stopnjah: opravi se diagnostični in motivacijski postopek; temelj zdravljenja (različne psihoterapevtske metode) in okrevanje in rehabilitacija (vrnitev v vsakdanje življenje brez alkohola). Prvi dve fazi naj bi bili v večini primerov povezani z zdravstvenimi ustanovami, tretja faza pa poteka zunaj njih, običajno v klubih (kot npr. ZARJA). Republika Slovenija Upravna enota Kočevje, Oddelek za notranje zadeve Izpitni center Kočevje PREGLED USPEŠNOSTI AVTO ŠOL oktober, november, december 1995 TEORIJA št. izpitov uspešni % AŠ HERBY 54 47 87 AMD Ribnica 19 14 74 AŠ KRKOVIČ 109 71 65 AMD Kočevje 91 56 62 AŠ SPRINT 15 8 53 VOŽNJA št. izpitov uspešni % AŠ SPRINT 9 8 89 AMD Ribnica 14 12 86 AŠ HERBY 73 48 66 AMD Kočevje 72 47 65 AMD KRKOVIČ 113 73 65 r celotnem letu 1995 TEORIJA št. izpitov uspešni % AŠ HERBY 305 204 67 AMD Ribnica 82 55 67 AMD KRKOVIČ 352 228 65 AŠ SPRINT 71 45 63 AMD Kočevje 345 213 62 VOŽNJA št. izpitov uspešni % AŠ SPRINT 51 39 76 AŠ HERBY 225 157 70 AMD Kočevje 270 178 66 AMD KRKOVIČ 349 212 61 AMD Ribnica 76 44 58 Zanimivosti na področju turizma v KS Velike Poljane - TD Grmada bodo predstavljene v analizi razvoja turizma v občini Ribnica ali inventure, kot jo v svojem načrtu predvideva župan Občine Ribnica g. Tanko Jože. Naj omenim, da je bil med tem časom sklican drugi sestanek na temo Turizem pod županovim vodstvom, kjer se stvari kar jasno konkretizirajo. Sicer pa bodo o tem sigurno rekli ali celo napisali drugi, zato bi želel našega bralca seznaniti o temi iz našega naslova. Križanje interesov se je pokazalo že kar na začetku razprave. Lovce je na sestanku zastopal predsednik |?ä lovske družine Velike Poljane g. Prijatelj Janez, ki je izpostavil predvsem nepravilen odnos nelovskih obiskovalcev naših lepot. Z nepotrebnim hrupom je motena divjad, odpadki... po in ob brez lovcev trasirani peš poti pa kazijo naravo. V bodoče je treba dejavnosti (turisti, planinci, gobarji, zeliščarji, konjeniki...) vskladiti in najti pravo mero med koristniki naše narave, ki pa nikoli ne bi smela iti v njeno škodo. Svetnik iz našega kraja v OS občine Ribnica g. Marolt Jože je poudaril, da se moramo o razvoju turizma preudarno pogovarjati, saj imamo danes mrtve kapacitete (Glažuta, Travna gora). Več bi moralo biti organiziranih prireditev. Nevarno križišče v Ortneku je treba zavarovati s semaforjem, prehodom za pešce in zmanjšanjem hitrosti na 40 - 50 km/h. Predsednik sveta KS g. Strnad je poudaril, da je treba razne oblike pohodništva primerno organizirati. Ugotovitev pa je, da je večina ljudi le "komot". Te pa zelo motijo neše še neasfaltirane ceste. Verjetno je sicer res, da je največ pripomb od tistih, ki so recimo prihajajoč iz Ljubljane na svoji poti do Grmade oprašili svojega konjička na sicer občinski cesti Velike Poljane - parkirišče nad vasjo Vrh. Naši ljudje v vseh naših še neasfaltiranih vaseh, katerih je žal tudi zaradi tega vsako leto manj, upravičeno Rizfaijt NA iSRMADI pričakujejo, da bomo kot demografsko ogrožen kraj te stvari uredili. Najemnik nekdanjega vojaškega skladišča iz Ortneka Dušan Rihar je kot enega od križanj interesov poudaril izredno nepregledna in nevarna križišča v Ortneku. "Daljši raven del ceste v Ortneku je kar izziv mnogim 'dirkačem’, ki omejitve 60 km/h ne jemljejo resno. Cesta do Grmade bi morala biti boljše označena in pa asfaltirana. Grmado ljudje premalo poznajo. Pogrešal je g. Koslerja, saj je ravno od njega veliko odvisno, kako bo s turizmom. “Vem, da ni on kriv, da nam Ortnek kazijo ostanki betonarne, zanemarjen drevored, divja odlagališča, podirajoči nekdanji hotel. Veliko stvari imamo za postoriti, popraviti za nekaterimi, ki so nam zapustili tako stanje. Mi bomo odstranili motečo bodečo žico, zgradili bencinsko črpalko. Delati je treba postopoma. Tudi prehitevati ne moremo, zato je potrebno sodelovanje. Sami moramo poskrbeti za gospodarstvo in razvoj. Nihče nam ne bo ničesar podaril, zato je treba združiti interese ljudi, društev, gostincev in podjetnikov",je zaključil g. Rihar. Sam sem poudaril, da moramo izboljšati izgled naših vasi in to od splošne urejenosti okoli hiš, pa več cvetja na oknih. Odpraviti moramo tiste najbolj kritične stvari iz današnje razprave. Izdelati moramo prospekt, v katerem bodo predstavljene naše zanimivosti, možne peš poti itd. Označiti avtobusna postajališča z napisom kraja, postaviti koše za smeti, poskrbeti za redno praznjenje, postaviti tablo s predstavitvijo naših zanimivosti. Več delati na izobraževanju ljudi in propagiranju našega konca z Grmado. Izdelavi skupnega programa za obiskovalce tudi drugih društev. Podpiramo ustanovitev zveze društev s TD Ribnica. Videti možnosti za prodajo ribniških spominkov, naših razglednic v naših gostinskih lokalih ... Tudi drugi udeleženci sestanka so se strinjali, da mora Turistično društvo prevzeti koordiniranje akcij, izdelati skupen plan razvoja turizma... Šilc Franc PRVIH PET LET OBNOVE Podjetje Obnova v začetku tega leta praznuje peto obletnico obstoja. V počastitev svojega jubileja so v cerkvi sv. Jerneja pripravili božični koncert Logaškega vokalnega kvarteta z organistko Mihaelo Gostiša. Vpetih letih se je tedanji RF razvil iz večinoma podizvajalske obrtne dejavnosti v gradbeno podjetje s 35 delavci in vso potrebno gradbeno mehanizacijo za izdelavo objektov na ključ. Podjetje si je našlo svoj prostor tako na kočevsko-ribniškem področju kot v širšem dolenjskem prostoru, nadaljeuje pa tudi z investicijami. Pred kratkim je Obnova nabavila nov bager, v februraju pa bodo odprli na Roški cesti prodajno skladišče z vsemi vrstami talnih oblog in delavnico za razrez po željah kupcev. S tovrstno specializirano prodajno-storitveno dejavnostjo za zaključna dela v gradbeništvu bodo premostili tudi sezonsko naravo gradbene dejavnosti. Obnova dokončuje trenutno največjo občinsko investicijo, kanalizacijsko omrežje Mahovnik, in gradi fitoterapevtski center na rudniškem Jezeru. POSLOVNA STRAN št. 113 | sr- v <|>' ,<;■& JE4NSHLÄCE|SPÄJCE,MÄJICE -■vici1 Šeškova 31 Ribnica, tel.861-509 Del. čas: 8.00 do 12.00 15.30 do 19.00 sob. 8.30 do 12.30 ■ I CASUCCI M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o. o. Priporočamo vam obisk HOTELfl VALENTIN in RESTAVRACIJE JANEZ Nudimo vam: malice, kosila, poslovna kosila, organiziramo seminarje, pogostitve ob svečanih priložnostih, družabna srčanja... VPNEM OP 14.-18. FEBRUARJA 1996 VAS VABIMO NA P N EVE DALMATINSKE KUHINJE. KUUNnni&ŽE SPEClALITETE VAM BOPO D0BRO TEKNILE QB GLflSBI '«TINSKE KI Btm Infaramue na. X R E STAVRACI x I V'/ Nudi: IDEAL CENTER, tel.: 861-530 malice kosila hrano po naročilu pizze hot dog hamburger vročo čokolado NOVO: vsak petek ples s skupino SELEKCIJA 0 POROČNA KOSILA 0 SLAVNOSTNE VEČERJE 0 SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) KARAOKE Z DEJO MUŠIČ V Ribnici so se v soboto, 27.1.96, ob 19. uri začele KARAOKE, vse bolj priljubljene med najstniki po celi Sloveniji. Veliko šarma je gotovo - poleg voditeljice - tudi v tem, da finalne oddaje snema koprska TV, tako da se lahko vidi po osrednji TV vsak, ki nastopi na njih ali pa je le udeležen kot gledalec. Pa ne le to, vidijo te lahko vse brhke dekline in postavni mladiči po širni Sloveniji! To pa je že nekaj! Dvorana ribniškega Športnega centra je še komaj ostala na istem terenu, saj so jo mlada, razgreta telesa skoraj razširila za par metrov v vse smeri. Sama prireditev je bila izpeljana tako, kot se tudi šika renomeju Karaok, materiala pa so si koprski televizijci nabrali za dve oddaji, kar pa je tudi jasno, saj Ribničani nismo od muh, naši glasbeni in pevski talenti pa znani daleč naokoli. Tako je v prvem sklopu (v 99. oddaji) zmagal Ribničan LEON JAKŠIČ iz Knafljevega trga s pesmijo NAJBOLJŠI PAR (originalna izvedba P. Lovšina), v drugem sklopu - v stoti jubilejni oddaji - pa je zmagal tudi Ribničan iz Knafljevega trga GREGOR KRANJECs pesmijo POTEPUH (originalna izvedba POP DESIGN). Kot ste verjetno opazili, se je Knafljev trg v zadnjem času močno kultiviral, saj mu že samo novo ime daje muzikalnega zagona, saj je bil bivši Trg Veljka Vlahoviča res nemelodičen. Pri vodenju oddaje se je izkazal s svojo duhovitostjo in vsestransko pregnanostjo Rib’nčan Urban, ki ga je predstavljal Medard Pucelj. Deja je pred oddajo povedala, da ima z Ribničani same dobre izkušnje, še posebej pa ji je ostal v spominu lanski organizator internih karaok v gradu ANDREJ PINTAR, ki jo je očaral s svojo nesebičnostjo. Ves izkupiček prireditve je namreč namenil v zelo humane namene: že takoj naslednji dan so se ribiči lotili očiščevanja struge Bistrice. Pozdravlja tudi D. J. KOKOTA, za katerega upa, da še tako dobro kikirika... VEDEZEVALKAMETKA &> 090 42 21 Svetovanje iz TAROT kart D.D.H. ; 9«raU!tt«.IUkm» Deja v družbi komer, direktorja As-a (glavnega sponzorja Karaok) Damirja Leljaka in manekenke ter fotomodela Simone Bolak na okrepčilu pred nastopom. št 113 i ODMEVI BAR KLUB IMA VSA SOGLASJA 2 Vzadnji številki Novih novic ste v zgoraj navedenem prispevku zapisali neresnične navedbe v zvezi z dano informacijo na konferenci konzorcija podjetnikov, kjer je tekla razprava o projektu zdravilišča ob rudniškem jezeru. Informacija je bila dana po vašem pisanju v zvezi s preureditvijo objekta bivše separacije v diskoteko, čemur seje KS Šalka vas uprla. Na tej konferenci sem resnično bil, z nikomer nisem govoril, posebej pa ne s katerim od novinarjev in zakaj tako izkrivljena trditev v zvezi s KS Šalka vas in tudi mene kot predsednika sveta KS. Do danes mi nismo nikjer ničesar izjavljali in ne razumem, zakaj ponujate podjetnikovo plat resnice? In če že tako, naj bo resnica obojestranska in preverjena tudi v zvezi s KS Šalka vas. Resnično se že od vsega začetka nisem strinjal s preureditvijo objekta bivše separacije v dnevni bar - nočni klub, kljub izdanemu soglasju KS Šalka vas. Soglasje smo res izdali, postavili smo pa pogoje. Pridobitev soglasja sosedov tega območja, česar podjetnika še do danes nimata in se tudi kaj dosti nista trudila, da bi si jih pridobila. In kot drugo, upoštevanje pogojev PUP-a tega območja za takšno dejavnost, to pa je mimo ostalega zadovoljitev prostorskim potrebam za opravljanje dejavnosti in tu gre predvsem za neprimeren dovoz. Cesta do tuje zelo ozka, makadamska in zato neustrezna. Na podlagi pritožb prizadetih krajanov, da podjetnika vršita zemeljska in druga dela pri tem objektu in po predhodnem preverjanju na Upravni enoti Kočevje, če je bil dan zahtevek za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo, kar do takrat ni bil, smo res dali prijavo na Inšpektorat RS za okolje in prostor o tej zadevi in prosili za posredovanje. Podjetnika sta šele po tem vložila zahtevek na Upravno enoto in tudi po tem je bil komisijski ogled. Na ta ogled so bili vabljeni tudi krajani, ki v tem okolju živijo. Kot že povedano, do danes nihče od teh ni dal soglasja za to gradnjo in to dejavnost in ga tudi v bodoče ne namerava dati. KS pa mimo tega še vedno vztraja pri neprimernosti ceste, zato me čudi, da sta si pridobila tudi soglasje Komisije za varnost v prometu, kot sta izjavljala na tem ogledu. In kot pišete, imata vsa soglasja in sedaj samo čakata na lokacijsko in gradbeno dovoljenje,, ker so vse merodajne in odgovorne službe za. Pa zakaj naj bi ne bile, če sta g. Malinovič in partner že kupila objekt za ta nemen. Vsi ostali, ki so si tukaj zgradili svoje hiše in tu živijo že dolga leta in bodo ob tem sigurno prizadeti, pa nimajo nobene besede in nobenih pravic. Nerazumljivo mi je zakaj se jih sploh kam vabi, mar samo zato, da smejo povedati svoje pomisleke, za katere pa se je že takrat vedelo, da jih nihče ne bo upošteval. Prosim, da se v bodoče ograjujete od provokativnega pisanja na naš račun v zvezi s 'skrbniki’ in propadanjem objektov. Objekt mimo razbitih šip in vrat ni kazal posebnih znakov propadanja. Grajen je bil za 'težko proizvodno dejavnost' - separacija z mokrim pranjem premoga, zato mu tudi vlaga ni posebno škodila. Skrbnik pa je bil lahko samo lastnik - ITAS Kočevje. In prav taisti lastnik nam pred leti ni dovolil, da bi uredili plažo, namestili lesene pomole in tuše ter WC-je in tako kopalcem, ki jih je poleti ogromno, omogočili najnujnejše pogoje za kolikor toliko primerno uporabo takega prostora. Da pa bo tako moja, kot bojazen ljudi, ki tukaj živijo, tako glede motenja miru in vsega ostalega, povsem upravičena, bo pokazal čas, ko bo klub, kakršnega na Kočevskem še ni, polno zaživel." Z lepimi pozdravi! Janez Jerman IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, TZO 30 LJUDSKA UNIVERZA OBVEŠČA, DA VPISUJE V NASLEDJE PROGRAME: 1. PREKVALIFIKACIJA V PRODAJALCA, IV. stopnja Pogoji za vpis: zaključena IV stopnja katerekoli smeri 2. PROMETNI TEHNIK, V. stopnja Pogoji za vpis: zaključena IV. stopnja katerekoli smeri VPIS do 10.2.1996 - še nekaj prostih mest 3. UPOSABLJANJE TURISTIČNIH VODNIKOV, po V. stopnji Pogoji za vpis: zaključena. V. stopnja katerekoli smeri 4. USPOSABLJANJE ZA KOMERCIALISTA, po V. stopnji Pogoji za vpis: zaključena V. stopnja katerekoli smeri 5. TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV VPIS: do 7. 2.1996 - še nekaj prostih mest 6. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: - začetni - nadaljevalni VPIS: do 10.2.1996 7. JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE - nemščina - angleščina Trajanje: 30 ur VPIS: do 29.2.1996 8. TEČAJ JOGE - vaje za sproščanje VPIS: do 29. 2.1996 Ljudska univerza Kočevje hkrati obvešča, da ima spremenjen delovni čas. Po novem smo odprti: od 7. do 18. ure, dobite nas po telefonu 851-263 in 855-583 ali na upravi TRG ZBORA ODPOSLANCEV 30, II. nadstropje NE ODLAŠAJTE, LJUDSKO UNIVERZO V KOČEVJU VPRAŠAJTE IN IZBERITE Sl PRAVO POT DO ZNANJA ESIavtopkom SERVIS - TRGOVINA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila Vsi modeli ESCORTA znižani tudi do 2000 DEM! FIESTA C 1,1 Classic 15.999 DEM ESCORT CL 1,4 CL 75 KM 23.499 DEM ESCORT 1,6 CL 90 KM 26.499 DEM ESCORT 1,6 CLX karavan 28.499 DEM Na zalogi tudi ostali fordovi modeli originalni rezervni deli in dodatna oprema - možnost nakupa staro za novo - krediti in leasing -posredniška prodaja -odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil - servis tudi za vsa ostala vozila a ^ PftEWOO PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV DAEWOO-MITSUBISHI MITSUBISHI MOTORS H.O.R.D d.o.o. Kolodvorska 16, Kočevje, tel/fax: 851-384 ŠPEDICIJA IN PRODAJA VOZIL DAEWOO RACER od 17.310 DEM dalje NEXIA od 19.597 DEM dalje ESPERO od 26.130 DEM dalje VOZILA LETNIK 1995 IMAJO 7 % POPUST NA TOVARNIŠKO CENO Ob nakupu kupec prejme tepihe ali obvezno opremo! PRODAJA VOZIL FORD, FIAT! KREDIT ZA FORDOVA VOZILA Z DEVIZNO N. KLAVZULO IN 8% OBRESTNO MERO at B N O V A KOČEVJE d . o . .. . podjetje za gradbeništvo, trgovino in prevoze d.o.o. 0 zemeljska gradbena dela 0 prevozi, izkopi 0 visoke gradnje 0 zaključna dela v grabeništvu (polaganje keramičnih ploščic, parketov, talnih oblog, pleskanje, izdelava fasad...) ^TZO 74, Kočevje, tel.851-369, 863-627, fax853-673 ^P>LESING PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL.. 853-306. 853-645 gostišče ‘PRSWLJSW&'KP , Trava 22, 61319 Dr Odprto ob petkih, sobotah tu nedeljah o dneve odprto po predhodnem naročilu! ćStudi • nega obraza, vrata, dekolteja • pedikura prodaja vrhunske negovalne kozmetike DECLEOR • AM MICRO PEEUNG • aroma terapija NOVO: umetni nohti Naročila sprejemamo po tel. 851-854 v Studiu B, Bratićeva 10, Kočevje. Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. vabljen/! ZARADI DOPUSTA ZAPRTO Od 3.2. do 12.2.1996! NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ’'Pekarna in siascicarna PekaITnE II 470 453 920162324,113 1996 . grajski, Šmarski, Sorški, GCmecki kruh . GCornspitz, THambi, J^lpsko in ostalo pecivo . Torte po naročilu, rolade, sladice... ®860-809 Okusni pustni krofi z veliko marmelade ME Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. ME AKTUALNO .. V POHIŠ vu UGODNO: Francoska postelja LALA 20x160 51.180 SIT Okrogla miza in 4 stoli art. 118 50.194 SIT Spalnica AVONA 113.440 SIT Kuhinja LANTANA dolžina 2 m 132.344 SIT Kotna klop, miza in 2 stola art. G2 53.610 SIT MODRENO: Miza iz marmorja AKT UALNOv GALANTERIJI darila za VALENTINOVO parfumi, dezodoranti, ličla, usnejena galanterija, nakit,...