38. številka. Ljubljana, v soboto 15. febmvai ja 1896._XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. bhaja vsak dan «v«»*er, i/.iinfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol letu H j/ld., za četrt lota l gld, za joden mesec 1 gl i. 10 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /.a vse leto l'A gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po lt) kr. na iiii'si'c po .'10 kr. za četrt let«. — Za tuje deželo toliko VeC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bc od fitiristopne petit-vrste pti H kr., ce so o/nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. U pravu if.t vil naj se blagovolijo pošiljati uaroctiine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po deželnozborskem zasedanji i. Prvo zasedanje novovoljenega deželnega zbora kranjskega je pri kraji in umestno je torej, da sedaj, ko je mogoča končna sodba, kritično pregledamo delovanje celega zbora in posamičnih strank. Kakor v prejšnjem dež. zborn, tako so tudi v novem tri stranke in premenilo f>e jo le razmerje glasov mej narodno stranko in klerikalno. Narodna •tranka je v volilnem bojo izgubila, kar je imela mandatov iz kmetskih občin, pridobila nekaj po mestih, in sedaj Šteje klub narodnih poslancev devet Članov, dočim je število klerikalnih glasov naraslo na šestnajst. Klerikalna stranka je prišla kot kvantitativno najmočnejša zmagoslavno v zbornico, trdno uver-jena, da bode v njej igrala prvo nlogo in zapovedovala vsem strankam. Koncem zasedanja mora biti pač — drugih mislij. Konstelacija mej strankami se ni nič preme-nila. Vse te stranke so ostale ločene druga od drugo, držeč se svojih načel in smotrov. Zgodilo se je pač, da se je mej narodno stranko in nemškim veleposestvom pri nekaterih vprašanjih poka lalo soglasje nasproti klerikalcem. Ali to soglasje je narekoval interes stranke in njenih načel ali pa korist cele dežele. Ta dva momenta jedino sta provzročila slučajno zbližanje narodne in nemške stranke v našem deželnem zboru in to je bilo zlasti odločilno pri volitvi v deželui odbor. Slišale so se čudne opazke k tej volitvi in čule so se tudi trpke besede s slovenske in nemške strani. Ali vender je vsa stvar tako očitna in naravna, da bolj ne more biti. Vele-posestvn je na tem, da imej nje zastopnik kaj upliva na deželni odbor, to je pa jedino mogoče, ako DO« bena slovenskih strank v njem nima absolutne večine. Ta moment je odločeval pri volitvi pred št> rimi leti in je odločeval tudi letos. Pred Štirimi leti ni hotela nemška stranka voliti dra. viteza Hleiweisa, ker bi bila ž njega izvolitvijo dobila narodna stranka v dež. odboru večino. Zato je glaso- vala za dra. Papeža. Letos je bil iz kurije kmetskih občin voljen klerikalen dež. odbornik; da je bil voljen še dr. Papež, bi bili on, Povše in glavar l)t*tehi odločevali v vseh stvareh po svoje in nemAki dež. odbornik hi ne imel mkakeg* upliva. Da se to ne zgodi je nemška stranka glasovala za tistega kandidata, katerega je postavila narodna stranka, za dra. Tavčarja, in s tem ohranila „status quo" v dež. odboru. Nemcem je torej lastni interes narekoval volili ('lana \i kluba narodnih poslancev in kompiomisa prav nić trebalo ni, o njem ni govora, ampak se je le „Slovencu* san.ulo. Kazen pri volitvi deželnega odbora je narodna stranka samo dvakrat nastopila skupno z nemško stranko, in sicer pri podpori ljubljanskemu gledališču in pri povišanju naklado na direktne davke. Vprašanje o subvenciji ljubljanskima gledališkima podjetjema je že debata v deželnem zboru temeljito pojasnila in ob jednem osmešila klerikalni nerodni manever. Temu in pa pojasnilom v našem listu ni treba ničesar drugega pristaviti, kakor to, da je bil potemtakem nekega slovenskega časnika pomembni „bra — hm" popolnoma neopravičen. Malenkostnemu zvišanju deželne naklade na direktne davke so k klerikalci strastno ustavljali. Ni čuda! Obljubovali so svojim volilcem znižanje davkov in naklad mesto tega pa jim prineso koj po prvem zasedanju '2° 0 zvišanje! Vsi govorniki, ki ho govorih v dotični debati, so morali priznati, da eo naše deželne liii.uu jako žalostne in da jim ni drugače, pomoči nego z zvišanjem doklad prej ali stoj Vprašauje je le, kaj bolj tare davkoplačevalci, — polagano zvišanje ali pa hitro, a tem zdatnejše? Odgovor ni težak. A vzlic temu so se zoparstavljali zvijanju, prav ker presojajo vsako stvar samo iz ozirov na svojo stranko in ker so rabili peHka za oči svojih volilcev. Narodno stranko bo pri glasovanju glede zvi sanja doklado vodili zgol stvarni, gospodarski razlogi. Deželna potrebščina rase od leta do leta zlasti, zategadelj, ker so se ljudje po klerikalni agitaciji Dt>vadill stopati pred deželni zbor z vsemi mogočimi m nemogočimi prošnjami za podpore. Za primerne rastoče deželne dohodke pa se ni poskrbelo in ker je z letošnjim letom odpadel državni prispevek okroglih 124.000 gld., naj se tem večji primaukljej sedaj pokrije s tem, da se proda deželno imetje v obligacijah in pa delajo novi dolgovi — vse to na ljubo klerikalnim agitatoričnim slepilom! K tej okolnosti pa se pridružuje še druga. Finančni minister je naznanil dež zboru, da dovoli vlada samo za Ittos tako visoko doklado na opojne pijače, kakoršna se je sklenila, v bodoče pa da na to ni računati. Vsled tega vladnega naznanila jo gotovo, da bode prihodnje leto primankljaj še izdatno večji nego letos in da bi se morale naklade povišati za več nego 3 odstotka. Da bi to ne bilo potrebno, da bo naklade ne povišajo hkrati preveč, je napotilo narodno stranko in Nemce, da so se odločili za zvišanje že v letošnjem letu. Sicer pa znaša vsa višja doklada okroglih 80.000 gld , torej primeroma majhno svoto in še te bode polovico plačala Ljubljana , vsa druga dežela pa bo skupaj morala plačati samo 15.000 gld. ! Saj bo priznavali tudi klerikalci po svojem vodji, da je povišanje prej ali slej neizogibno potrebno, in letos so se mu ustavljali le i/, strahu pred volilci. Narodna stranka pa ni imela povoda upoštevati ta strah, nje dolžnost je ozirati ne na interes« cele dežele in skroeti za njeno socijalno gospodarstvo. Zato je tudi morala g!aaovati za zvišanje naklade že letos. Iz tega je ravidno, da politični razlogi niso pri tem glasovanju nič uplivali na skupno postopanje narodnih in nemških poslancev. ||ej politično zanimive dogodhe se sme šteti tudi vzprejetje Pfeiferjeveg predloga glede legalizacije. Predlog je obveljal, ker ho klerikalcem priskočili nekateri nemški poslanci, mej njimi tudi taki, ki so svoj čas temu predlogu nasprotovali. Pri tem jih niso vodih stvarni razlogi uego le želja, narediti konec grdi in ljudstvo razburjajoči agitaciji klerikalne strank«-. Samostojuost atrank pokazala se je pa zopet pri razpravi zastran železniške proge čez Ljubelj na Loko, ko so za resolucijo v tem ■milili glasovali narodni in klerikalni poslanci, proti njej pa vsi nemški poslanci s klerikalnim Ažinanom vred. n.Iej, jej, kej vidim? Moj stari znanec g. D.! Veseli me, veseli 1* „Ni časa za dolga besede. Potegnite naju na kolodvor; z vlakom tem je treba domu." nNe bode nič, nič Pred nosom bi Vama od-žvižgal. In pri vsej sreči ni konj za zdaj. Vse prepozno! In kaj za to, kaj za to? Pri meni prenočita. In kako sem Vas vesel !u „Župan, pri Vas je nevarno prenočevati. Poslali bi naju spat na takšno prnico, kakor tistega beriča »Straha. Ne bode nič, ha, ha!" „Jeh, jeh! Kaj še pomnite prnico in beriča P B Strah je že dolgo v krtovi deželi in dalje doli mej brati svojimi, kjer je jok in stok in škripanje z zobmi", govori veselo župan in pristavi zvedavo: „Tega gosp. pa ni še bilo pri nas, ali kali?" „To je moj prijatelj g. dr. Kveder in to je g. Štor, župan, načelnik, predsednik itd. itd.14 nasprotno predstavljam. „No, čudni ljudje morajo tukaj biti, da si zbirajo štore za župane", meni piofeaor. „Počast, g. doktori In vender niso tako čudni, da bi kvedre povzdigovali v doktorja; še spodaj, kjer hodimo, od čevljev smo jih odpravili." .Pokoriva se oaodi in ostaniva. sili doktor« Be ri č. „Beriči — hudiči . . ,u Nuni. pr. Bilo je preteklo jesen in sredi meseca septembra. Neki najlepši večer povrnila sva se s prijateljem prof. dr. Kvedrom s kratkega sprehoda. Oh, tako čudovito krasno dvigale so se kamniške gore pred nama . . . „ Brate, kako težko bodem pogrešal te naše gorš, katerim ni vrste! — Treba bode daleč, daleč *a poklicem na jug v šolo. Napraviva jutri za slovo Pod temi gorami pošteno pot od jutra do večera. Današnji večer obeča jasno jutro. In zvečer se povrneva z vlakom za Savo domu" svetuje profesor. Brez premišljevanja ali celo ugovora razgrneva potrebno karto po mizi, zariševa sporazumno pota W se razideva, želeč si sladak počitek. In drogi dan ? Kako je bil lep in kako je ne Pozaben za mene na strani prijatelja — brata po »dejalu in značaju! Koliko nas je bilo za časa mla-osti in s kakšnimi idejali in nameni za narod naš ln njegovo blagost?! In koliko nas je ostalo in se »eSilo? Malo. le malo! In mei tistimi redkimi in ostal prijatelj Kveder: »Trd in neiz})rosen, mož jeklen . . ,* Dosegla sicer nisva dosti; pošteno pa živiva in, kar moreva, tudi delava. No, kaj sva vse oživela na tej poti iz preteklosti, kaj sva vse obsojala v sedanjosti in kaj, kaj vse želela in sanjala o bodočnosti naši . . .1? Opoludne sva počila in se okrepčala v gostilni ob cesarski cesti. Od tam nama j«; kazala karta kolodvor in pota preko zelenega pogorja in zagorja. Spet. ee zabesčdiva v naše narodne in domače razmere, da niti zapazila nisva, kedaj bo se nad nama zbrali črni, plohasti oblaki; Btoprav posamezne debele kaplje opomnile so naju na to nevarnost. Sreča, da je bila blizi pogorska koča in v njej dobri ljudje, kjer sva vedrila skoraj dve uri. Nevihta se je spreletela . . . Ali kar prestrašim se, ko pogledam na uro videč, da se je dan že tako močuo nagnil. „Doktor, do vlaka nama bode prela. Celo uro Šteješ do Z. in skoraj toliko hodiš na postajo. V Z. sem znan. Tam pri Zupanovih poprosiva, da naju potegnejo na kolodvor. Če bode sploh mogoče vjeti mašino". Veter se je zasukal in pretilo je novo nevreme. In midva sva svoje korake podvajala tako, da sva nrei necm sem unal stala Dred žuDanom. To ao bile prilike, ko so posamične stranke prišle mej seboj navskriž, a te prilike so dokazale, da so se stranke mej seboj vezale le od slučaja do slučaja na poliagi kongruentnih teženj. Goriški deželni zbor. Iz (iorice 14. februvarja. Deželni zbor je bil zaključen v sredo večer; v ponedeljek, torek in sredo je imel po jedno sejo io kar „mit D.impf rešil odo vrsto nujnih vprašanj. V jedni seji je bilo na dnevnem redu kar 32 točk brez interpelacij in samostalnih nujnih predlogov. Seja v torek je bila zelo značilna. Slovenski poslanoj bi stavili dva nujna predloga za resoluciji o predel sU i in vipavski železnici. Prvi predlog je bil soglasno sprejet, Pri predlogu o vipavski železnici se je pa oglasil dr. Venuti in predlagal, naj so predlog iztoči peticijskemu od-B 'ku, kateri naj ga do naslednje seje popolni s tem, d t izreče tudi nujno potrebo parnega tramvaja od (iorice v Furlanijo. Venuti je trdil očitno ne-resnico, češ, da vipavska železnica so je vedno vezala s tramvajem, da treba tudi zd tj to zvezo pustiti. Košnica je, da se je devalo vedno v zvezo vipavsko in furlansko železnico; ali druga že teče, »lasi je pasivna, pva pa visi še v zraku. — 1'urlani sami niso navdušeni za označeni tramvaj, ker se nikdar ne obnese, kajti med Gorico in Furlanijo ni in ne bo nikdar pravega prometa. Z ito so tudi Slovenci tramvaju nasprotniki; zlasti pa nočemo, da bi so ta tramvaj p istavljal v zvezo z vipavsko železnico. Z tto so se protivili Venutije-vemu predlogu. Toda pri glasovanju so zmagali Lahi i pomočjo — nadškofa, dasi je ta prej obljubil, da bo glasoval za predlog slov. poslancev. Dal se je prepričati po starem lisjaku, da bi ne bilo pravično, ako bi glasoval za Slovence proti Lahom. — Drugi predlog je torej padel. Peticijski odaek Be m mogel posvetovati o njem, ker Slovenci ee niso hoteli udeležiti seje. Y isti seji je bilo dovoljeno 15.000 gld. za sklaiiovno cesto od Kanala do tolminske meje na levem brega Soče in 10.000 gld. za razne ceste v bIov, delu dežele. S tem bodo naši cestni odbori jako zadovoljni, zlasti kanalski. V zadnji seji j., bil prav važen nujni predlog dr T u m e in tov. proti pogodbi I Ogertko j dr Turna j - jako lepo utemeljeval svoj predlog, ki je bil naposled Soglasno sprejet. —■ Z glasovi Slovencev in nadikofa je pa bil eprejel predlog s katerim se poliva deželni odbor, na] prou'm obstoječe razmere glede napravljaoja in vsdrsevanja ljudskih Sol in predloži v prihodnjem aatedanji načrt zakona, ki uredi te razmere med občinami, okraji in deželo. Lahi ne marajo za tako uredbo, a Slovenci jo zahtevajo od lota do leta. Dr. Gregorčič: je podal še več predlogov, ki so zahtevali deželni šolski I s log, maito okrajnih Sinoči so imeli naši poslanci banket. Kako so gi sproveli, ne vem. Vsekako morem reči, da naši poslanci so lahko zadovoljni h končano sesijo. Več o priliki. rg. župan štor mi je všeč. Povedati nama pa mora, kako je prenočil na prnic. henča Strah«, Velja !■* « * 0 e lupan opravi, kar le hitro mogoče, svoje stvari za svečet in jutri zuitraj J potem prisede k nama : R Dva krat detet lel je, odkar so z g. D. po- BUav«, k.tj ne da? Vi vosu, kako sem jaz pričel delo io boj za svoj obetan«-k. Ko SS0 v te kraje prSel, nisam prinesel seboj niossai druzeg*, nego dobro samssans možgane, čvrste mišice in nekaj očetovih naukov. Matere svoje nisem nikdar poznal. Bog jej daj dobro! Sredo sem pa imel srečo. In brez te tako ni ničesar na tem svetu! t) začetku sem srečno služil in /.mslužil in potlej se p« oženil in tu tudi po sreči. In to v kratkem! Bratemo me povabi za druga n » senitev, ln jaz grem. Nevesta je imela za družico svojo sestro — dokle, katero mi je koj skozi oči v srce zlezlo; bila jo kakor mleko in mak, in to vse prav razdeljeno. Ko imo se za poroko napravljali, je nevesta kr talila, Ne vem ali zares, ali zavoljo lepšega. Draiioa, sestra njena, je pa stala pred njo vedra kakor Hibo po gromu in tresku. In zavrtela se je na jedni nogi in tolažila, smojoč se, tulečo sosl.ro-nevesto: V IJnblJuiil. 15. februvarja. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru ni seje brez škandala. To je pač najboljši dokaz, kakšna je tista nemška kultura, s katero se tako radi Nemci povsod ponašajo. Predvčeraj se je razpravljalo o neki resoluciji zastran ogerske nagodbe. Dr. Lueger je bil pri tem napadel Ogersko. Vsebini njegovega govora se ne da ničesar oporekati, a oblika je pa bila taka, da ne spada v parlament. Ko se je resolucija vzprejela, je nekdo malo zažvigal na galeriji, to je pa provzročilo velik škandal v zbornici in na gtleriji. Protisemitski poslanci so kričali, da sta to storila dva svinjska ogerskt žtda. Na galeriji so dva Žida potisnili skozi vrata. Ko[ je predsednik hotel galerijo izprazniti, so pa protisemitje kričali, da se zaradi dveh svinjskih Židov ne smejo drugi ljudje gorim z galerije. Hrup je bil tak, da je deželni maršal moral sejo zaključiti. Gorenjeavstrijski deželni zbor je odklonil prošnjo celjskega „Saidentenheimatt za podporo. Za podporo so glasovali liberalci, nemški nacijonalci in pa dva konservativca Drugi konservatici so pa glasovali proti podpori in sicer ne toliko zaradi tega, ker je zavod naperjen proti Slovencem, kakor zaradi tega, ker se nemški Celjani jim ne zde dovolj dobri katoličani. Ko bi bili dobili Celjani za svoj „Studentenheim" duhovsko vodstvo, ali vsaj v prošnji naglasili, da mislijo to storiti, pa bi jim podpora goreujeavstrijskega deželnega zbora ne bila odšla. Poročevalec opat Bauragartner je naglašal, da slovenska gimnazija v Celju celjskemu uemštvu ni škodovala, to je pa storil največ le zaradi tega, da je opravičil glasovanje nemške konservativne stranko za celjsko postavko. Rusija in Bolgarija. Sprava mej Risijo in Bdgarijo bode, kakor se kaže, popolna, če tudi nekateri katoliški listi hočejo dokazati, da baš Rusija v kratkem Koburžana spravi iz Bolgarija. Neki dunajski list je pisal, da b >de Rusija sama prezirala knesa Ferdinanda zaradi njegove neznačajnosti, ker je dal popravoslaviti svojega sina. Ta list pač razmer prav nič ne pozna. Vse ruske car inje so se dale popravoslaviti, a vendar zaradi tega v Rusiji niso prezirali niti njih niti njih starišev, ki so v popravoslavljenje privolili. Da pa bolgarski narod temu veliko važnost pripisuje, je vidno in tega, da je bil vaprejel v svojo ustavo, da morajo bolgarski knezi istimi! prvega biti pravoslavni. Stambul >v je pozneje pač bi to dolejčbo odpravil iz ustave, pa s tacimi sre htvi, da se o njih postavnosti niti go vorifi ne more. V Bolgariji ravno tako kakor v Rusiji smatrajo pravoslavje za del slovanske narodnosti. Jedino Petkova stranka (St. tmhulovci) so drugačnega mnenja, a ta stranka med narodom nima zaslombe in je za Bolgarijo to, kot so nemški liberalci za Avstrijo. — Knez Ferdinand pojde tudi k earjevemu kronanju v Moskvo. Spremljala ga bo-deta ministerski predsednik Stojilov in pa predsednik sobranja Teodorov. Stališče francoske vlade je popolnoma omajano. Zmeruorepublikanski listi pišejo, da je vlada mrtva, Btdaj gre že le za to, da se mrlič odpravi. Mnogo vladi škoduje to, k-i se je pokazalo, da tudi ,. I! .-!, beži, kaj tuliš? Haga zahvali, da si ga dobila!« nAli bi ti Boga hvalila za moža?' „lb, bi! In še kako 1" „In tudi, če bi mene vzela in dobila?14 In poredno me pogleda in premeri — Vesta, jaz nisem bil zares štor, le za štora se pišem — in pristavi: „Pri tebi bi se pa že premislila . . . In ta je zdaj moja gospodinja. Vzela sva se in pričela malo obrt z gostilno. Moj Bog, mlad Človek, zdrav in podjeten, gleda vedno in povsod, da kakšen krajcar vjame. Delala sva prav pošteno in tudi ne brez prida. L<* čez uro smo večkrat potegnili in pri tem za izgovor malo uro nazaj porinili ah pa ustavili. Ali tega greha niso zvedli na glavarstvu, dokler nisem do smrti i a- žalil našega gospoda beriča Straha, ln kakšen je bil ta berič Strah V Vi ste ga poznali, g. I) Nekdanjega ljubljanskega „ bettelfogta" postavili bi še na oltar; in naš je bil pa prestrašila za proso in turšico. Ljudje pravijo, da je bilo za njega časov komaj pol toliko vran in vrabcev po posejanih njivah. Dolga suknja je opletala na suhem možu ob koščene, zakrivljene noge, kakor bi jo veter na kolu zibal; poseho je akrbol za hlače, katere je vedno skrbno do podmečja zavihavitl. Dolgi obraz šo z daljšim višnjevo zdečim nosom je bil precej ogle« v njenih vrstah ni brez korupcije. Kdor hoče proti drugim z vso strogostjo postopati, mora sam biti čiet. O sedanjem učnem ministru se je izvedelo, da je on, ko je bil še senator, pisal neko pismo ravnatelju državnih železnic, v katerem je zahteval, da se preskrbita njemu in še nekemu drugemu senatorju dobro plačani mesti upravnih svetnikov pri železnicah. Vladni nasprotniki bodo gotovo to spravili pred zbornico. V radikalnih krogih pa sedaj vlada velika razburjenost proti senatu, ter je začel boj proti vladi. Radikalni listi zahtevajo, da se odpravi senat. Angleški parlament se bode ha vil z raznimi socijalnimi vprašanji, kakor je posneti iz pre-stolnega govora. Tako se bodo mu predložile neke naredbe za zboljšanje stanja kmetijskega stanu. Tudi z irskim vprašanjem se bode parlament pečal. Napovedana je neka irska agrarna predloga. Ta stvar je gotovo važna in težka, a ni gotovo, da bi sedanja konservativna večina kaj posebnega sklenila v tem oziru. Delavsko vprašanje bode tudi predmet parlamentarnim razpravam. Pred vsem se misli zakonito razširit i odgovornost podjetnikov za varnost delavcev. V tem oziru je še v Angliji marsikaj želet. Predložil se bode pa parlamentu zakon, kateri bode zabranjeval priseljevanje tujih delavcev v Ang ijo. Tak zakon žele angleški delavci, ker prihod tujih delavcev neugodno upliva na delavske plaje. Tak zakon bi bil morda umesten tudi v Avstriji, kjer zlasti italijanski zidarji domačine odrivajo. Stavbarske študije o priliki ljubljanskega potresa 1895. I. V soboto t m. je predaval v avstrijskem društvu inženerjev in arhitektov na Dunaj i c. kr. višji inžener g. Adalbert Stradal o ljubljanskem potresu. Primerjal ga je z drugimi hudimi potresi, posebno z zagrebškim. Namen predavanju je bilo razmotrivanje racijoneluega zidanja, kateremu potresi kolikor možno malo škodujejo. V boljše razumevanje svojega predavaja je razložil na ogled več slik poškodovanih objektov in prorezov zemeljske skorje ljubljanskega polja. Koncem predavanj« je pokazal gosp. predavatelj več svetlopisov iz za Časa ljubljanskega in zagrebškega potresa. Gospod Stradal loči svoje predavanje na dva dela: 1. ) Pivi.skavanje onih moči in sil, katere se pojavljajo pri potresih in škodujejo raznim stavbam. 2. ) Razna sredstva in določbe, po katerih je zidati stavbe, da se kolikor mogoče dobro ubranijo slabim uplivom potresa. K prvemu delu svojega predavanja omenja g. Stradal, da je bila naloga preiskujočih inženerjev v Ljubljani dvojna: preiskava poškodovanih stavb glede škode po potresu in stavba h trak za provi-zorična stanovanja. Preiskava škode je bila jako težka, ker od zunaj iste skoraj ni bilo opaziti. Vender se je opazovala od zunaj smer sunka, lega in oblika stavbe in fizična posebnost sveta, na katerem stoji stavba. ffft0" Dalje v prilogi. *3gS£ štan in obrit in tudi primeren temu dostojanstvu. Svojo cesarsko kapo je le v največji sili razkrival; najbrže se je bal, da bi mu kak paglavec preštet na hitrem nekaj ostalih ščetinastih las ali kali? — Ob strani je nosil strašansko malho, takšno, da bi bil lehko celo pisarno s sodcem vred v njo zmašil. In zakaj? Veste, tiste Čase so bili še blaženi časi za gospode beriče. Slabše se ti je godilo, če si se kakšnemu zameril, kakor zdaj sodniku ali celo svetniku. Kadar je naš Strah raznašal za dobro plačilo kante, sodbe, opomine itd. opravljal je ob jednem po strani za denar, kokoši, klobase, šilo žganja tudi druge usmiljene posle: pisal in nosil je pisma, dajal svetni tudi kaj .prestavi)" ... „Oh g. Strah sam Bog Vas je prinesel. Andrej je v Veroni zbolel. Pisati mu je treba, in denarja priloživa, kar zmorem. Revež! Prej se malo okrepčajte. Danko sem skuhala in tukaj je steklenica pravega hezgovca prav za zdravje . . „Napišem, napišem in ponesem. Ali tole spravim v torbo. Božjih darov se ne branim. Pri sosedovih so cel želodec postavili pred-me; polovica je tu notri". In smuk z bezgovcem in danko v velikansko malho. No, temu gospodu sem se jaz zameril, grozovito zameril, ln kako? Nekoč me kličejo na sodmdtvo* Priloga „Slovenskemu Naroda" št. 38, dnć 15. februvarja 1896 Jutranji deli ho se preiskavah natančno, posebno lažljivo pa prilagodbe to so adaptacije. Na podlagi teh preiskav so glavne škode ledeče: Ločitev glavnih od postranskih zidov, izbo-enje zidov, podrtine, posebno pri dimnikih, kateri 10 s svojim padcem prodrli tndi večkrat strope, jvodi so se ali podrli, ali pa so dobili razpokline. ) moči potresa priča tudi to, da so se po nekod udi potrgale železne vezi. Prosto noseče stopnjice k) tudi hudo poškodovane To so namreč take »topnjice, ki so na jedni strani vzidane na drugi ja nimajo nikakoršne opore (Freitragende Treppe.) Strehe so precej poškodovane, ker so dimniki na oje padali. Na hišah so odprtine, okna in vrata še najmanj poškodovana. Pozemeljske stavbe, plinovod, vodovod, kanalizacija in tudi kleti niso nič trpele. Jedina poškodba na kanalizaciji je bila ta, da je počil betoniran kanal na (Joj zove m grabnu. To se je opazovalo pri vseh hudih potresih. Sploh so poškodovane največ stare stavbe, ampak ne morda radi starosti, pač pa radi slabe konstrukcije, slabega materijala in posebno radi slabih prilagodb. V večih slučajih so bile hiše v pravem pomenu zmašene iz najslabjega materijala. Posebno prilagodbe so izvršene jako površno. Najti je bilo po ii vštricne do 10 cm široke stare razpoke, katere so bile z lesom zagojzdene in potem zamazane. Glavni zidovi bo prešibki Ne samo, da so zidovi iz slabega in hydroskopičnega golovškega kamenja, ampak najti je po njih veliko praznih jam in lukenj, katere so včasih izpolnjene z ilovice in slabim Šodrom. Jako čudno je tudi to, da je zid v zgoranjih nadstropjih velikokrat debeleji, nego pa v pritličji in podzemlji. Pregrade (Scheidemauern) stoje navadno na lesenih tramovih. Dimniki so jako neracijonelno zidani ; dolgi, spodaj šibki zgoraj pa radi velike glave jako masivni, vrhu tega pa brez vsake opore. Oni dimniki, ki se niso podrli, imajo vertikalne razpoke in so večkrat zaobrneni. Dimniške cevi so navadno vodoravno izpeljane, kar slabi zilovje in onemogočuje dobro snaženje dimnika. Značilne za slabo zidanje so tudi lesene vezi, katere ho seveda že popolnoma strohnele. Take strohnele vezi so dobili na stolpih sv. Jakoba cerkve prav pod uro. Največja napaka in prava nesreča za Ljubljano o priliki potresa pa so podstrešna stanovanja. Radi jako površne konstrukcije teh stanovanj se je o potresu skoraj vse podilo, in zato je bilo toliko ubožnejših ljudi potem brez strehe. Želeti je le, da bi se podstrešna stanovanja opustila oziroma prepovedala, kar se je po drugih mentih že izdavno zgodilo. Kar se tiče svodov, so isti tudi iz slabega materijala napravljeni, in zato se jih je posebno nizkih tudi več podrlo. Stropom je škodovalo posebno tam, kjer so v jednem nadstropji nejednako merno napravljeni (na pr. svodi in leseni stropi skupaj). \si ti stavbeni uedostatki so se opazovali tudi v Zagrebu po potresu. Zagrebški potres je bil sicer nekaj hujši, nego pa ljubljanski, vender ni napravil toliko škode Po teh opazkah opisuje govornik način zidanja v potresnih krajih. Naj preje pravi, da se čuti po vIIerr-rajn! Gospoda sodnika ni, pridite drugikrata ne zadere Strah namene, sedeč pri sodnikovi mizi. Zunaj Hrečam znanca, ki je imel klic, kakor jaz. Jaz mu povem, da ne opravi ničesar, ker se danes samo hs rič notri dere. G. sodeč je moral na komiaijon. „kaj. kaj naš gospod, moj gospod je vam berič" raglja za nama na vsa usta škrbasta gospa Strahulja. BNo, toni zapsinnim ! Poznam vas dobro, t--slo hribovsko , . .!' In poznala me je dobro baba in pokoril sem se še boljo za ta heriški greh. Čez nekaj dni dobim povabilo na glavarstvo, ker sem predolgo točil; poevai ili so me. Drugi teden pride spet povabilo, tako tretji, četrti; vselej me višje kuznuieje. 1'etič mi pa zagrozo, da mi vzamejo patent. Kmalu sem prišel na sled, da vse to dela naravnost ali po vohunih gospod berič Strah. Le Čakaj ti ei lisjuk in jaz f«m lisica; srečava se. In dvakrat bolj sem bil prijazen ž njim. Neki mrzel večer me Strah za Vrhom preide. »Kam pa kam ljubi go«p Strah; pozno je in mraz V" .Hitim, da pridem za časa na železnico". „Veste kaj, g. Strah, vi ste trudni in mi Vas imamo rsdi. Pojto z msnoj, prostora imam dosti in n'* prnico Vhb položim". tres v zgorenjih delih stavb močneje, nego pa v pritličji. McčnoBt sunka v pritličji in zgoraj ima razmerje 1 : 43 do 1 : 52. Ker ima potres tako van-daličen značaj, so začeli po krajih, kakor n. pr. na Japonskem, kjer imajo vsakih 40 let hude potrese, sestavljati posebne stavbinske rede.*) Glavne poteze teh „potresnih" stavbinskih redov so sledeče: Zida se ali prav močno ali pa lahko. Ker pri nas radi hude zime ne moremo lahko zidati, treba je torej močnih stavb. Stavbinski svet mora biti jednakomeren in trden. Najbolje je, da ga določajo posebne komisije zvedencev. Umestno je tudi, da se na tizično posebnost stavbenega sveta ozira pri regulaciji mesta. Najbolji stavbeni svet je na skali, slab na ilovnatem in naplavljenem svetu in najslabši tam, ker neha naplavljeni svet in prične skala. To se je opazovalo pri vseh potresih in tudi pri ljubljanskem pri Vodicah, kjer prehaja naplavljeni svet ljubljanskega polja v skalo. Na teh krajih imajo zemeljski valovi največjo moč, kakor n. pr. morski valovi, ko se zaletavajo ob pečine. Nadalje naj temeljni zidovi stavbe sezajo globoko v zemljo. Pot-ebno naj se pazi na tc, da so dovelj močni in so zidani zdržema. Svodi naj bodo visoki in dobro zvezani. Napravljajo naj se k večjemu v pritličji, višje so bolji leseni ali pa leseni in železni stropi (Traversentrammdecken), ker so jako elastični in lahko pretrpe tudi močnejše sunke. Odprtine (okna) se ne smejo vrstiti jedna nad drugo, ker potem je zid veliko bolj trden. Tej opazki se poslušalci jako začudijo, ker ta razporedba odprtin ni arhitekto-nično upravičena. Predavatelj pravi, da se po krajih, kjer so gosti in hudi potresi, res tako zida. Celo „potresne" kožuhe imajo. Žepi teh kožuhov so na-poljnjeni vedno z jedjo in pijačo in ti kožuhi vise pripravljeni na vratih. O potresu Bkoči stanovnik po kožuh in zbeži ž njim na prosto. Omenja tudi „potresnih" lučij, katere pri potresu ugasnejo, da se tako odvrne nesreča ognja Vseh teh naprav Ljubljančanom seveda ni treba, kajti te rabijo samo po krajih, kjer imajo potres vedno in vedno. Na dalje morajo biti dimniki pripravno zidani in dobro podprti. Najbolji so železni. Strehe naj bodo nizke, močne in dobro pritrjene; posebno strešna opeka mora biti dobro pritrjena. Najbolje so železno kon etruirane strehe, katere dandanes niso več tako drage. Jedina napaka železnih streh je ta, da so poleti jako vroče. Paziti je posebno na dobro na-pravljanje slemena. Stavbo naj ne bodo previsoke, balkoni majhni, stopnjice trdne in nikakor na prosto noseče. Stavbeni materijal mora biti trden in jednakomeren. Pri zidovju je posebno na vogalih paziti na jednakomernost. Stavbeni plani, posebno oni javnih zgradb, naj se pridobe potom konkurence. Konečno omenja govornik novi francoski način zidanja, system Cottancin, kateri je do sedaj sploh najbolji. Podoben je f.ystemu Monier. Po SVatsmo Oottancinovem se cela stavba s stropom vred tako rekoč vlije (Gussmauervverk) Napravi se namreč naj preje ogrodje iz železne žice in iz travers, in na to ho potem vlije navadni beton. Tako zidovje je trdno kakor kamen in izvanredno elastično, in *) Zgodi vina pripoveiiujo, da so bili v Ljubljani vsakih 200 let moftnejsi potresi. „No, no, pa imate zares prav" — — — Hrvatsko starino postavim na mizo in poleg pleče, da je bilo slano za sto ciganov. Za Hrvatom prinesem in silim liržanko in potem Ogra in prekuhano vino z rumom. Mož je metal in zlival v sebe, da mi je bilo strašno veselje. Prišla je deseta ura; do te ure smo smeli točiti. „Gospod Strah Vi ate cesarski mož in gospod in popotnik. Ostanite in lehko ostanete tukaj, dokler so Vam ljubi; tukaj Tone Vam je v družbo in Vaa spremi na prnico. Tega le droženca si pa le še privoščite". „Droženec, droženec — ta se prileze, prileze in pogreje! Lahko noč!" pravi zapletu je z jezikom Strah, glava mu leze na grudi in oči so kar na špilah. In zjutraj? Steklenicarogatica stala je skoraj prazna na mizi in ob mizi stoli na vse križe. Hlapec Tone mi vošči hudomušno .dobro jutro", češ, vse je šlo, kakor ste namignili. Trd je bil, kakor kanon. Položil sem ga v listje in še malo povaljal po listju in mu listje namašil za srajco in hlačnice in ga nazaj položil na prnico. Ha, ha . . . „ Tri sto magazinov. Kaj ste storili z manoj V listje ste me postlali in ne na prnice. No, no..." penil se je kakor is nnbii Strah pred nama. Bil je zato jako pripravno za stavbe v potresnih krajih. Želeti je le, da bi se Ljubljančani kolikor mogoče veliko poslužili tega čisto novega svstema. K sklepu pravi g. Stradal, da bode hitro napredujoča inženirska umetnost premagala vse težkoče in zidala take stavbe, ki bodo kos vsem elementarnim katastrofam. Zbor je poslušal z vidnim zanimanjem predavanja g. višjega inženerja in mu izrazil priznanje na njega temeljiti študiji z burnim ploskanjem. R. Z. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. februvarja. — (Osebna vest. Dež. predsednik baron Hein se je včeraj za nekaj dnij odpeljal na Dunaj. — (Klerikalna doslednost.) Neštevilnokrat se je že slišalo in čitalo zatrjevanje, da je le tist dober Slovenec in resničen rodoljub, kdor jo dober katoličan, da slab katoličan sploh ne moro biti resnično naroden. S tem so torej klerikalci trdili, da je narodno mišljenj e posledica verskega mišljenja. Mi smo ta nazor vedno pobijali, nismo pa pričakovali, da nam pride kdaj na pomoč sam »Slovenec". Zgodilo se je tudi to. Govorec 0 prestopu princa Borisa k pravoslav ju je „Slovenec" zapisal tudi naslednje besede: „Dinastija Koburg mogla bi biti narodna dinastija, če tudi ni pravoslavna. Narodni značaj bi dobila od vzajemnega čutstva z narodom za njegovo slobodo, kulturo in velikost, — ali ne od vere In ako postane pravoslavna, lahko bo delala na škodo narodu, kakor je delal pravoslavni kralj Milan v Srbiji proti mišljenju svojega naroda". Kar je „Slovence" tu zapisal je gola resnica, velja pa v isti meri kakor za Bolgarsko, tudi za Kranjsko. Tudi kdor je slab katolik, je lahko dober narodnjak, ako ga veže z narodom vzajemno čutstvo za naio-dovo slobodo, kulturo in velikost, in tudi kdor je dober katolik, more biti slab narodnjak in lahko dela na škodo naroda, kar dokazuje ne samo raz-kralj Milan nego tudi ekscelenca dr. Missia. — Repertoir slovenskega gledališča. > Današnja premijera romantičnega igrokaza „Preci-joza" zasluži obče zanimanje in je pričakovati dobrega obiska. — („Sokolova" maskarada) bo prva veselica v Ljubljani pri električni razsvetljavi. Parni stroj v baraki pred „Narodnim domom" se vrlo obnaša, v pondeljek ho pa v telovadnici j>rvi poskus z lučjo. Elektrotehnika je v zadnjem času toliko napredovala, da se nam ni treba bati kakega izjalovljenja. posebno, ker inmmo dva motorja. Električna razsvetljava je torej zagotovljena za „Sokolovo" maskarado, ki obeta biti sijajna; nova razsvetljava bo že itak veliko privlačno silo „Sokolove" maskarade še povišala. — .Planinski pi-parji" so naznanili odboru, da se udeleže maskarade v veliki skupini. — »Kaj in kako — o tem molče kakor grobovi. Iz „Kroparjev* smo pa le toliko spravili, da jih bo (» in 1 harmonika, vse skupaj pa pod vodstvom nekega Lavosluva Iteriškega po domače Rejgelca, ki se je včasih — clavno je že tega — potegoval za Čast nočnega čuvaja v Kropi. Brez dvoma bodo pa tudi „biciklisti na konjih" po ra km iu njegova suknja v vseh mogočih gubab. Vse je pričalo, da je izlezel izpod listja v hlevu. „Kaj pa se je zgodilo, g. Strah? Za Vas smo zakurili peč v gornji sobi in dobro prnico pre-rahlali. Kam Vas je zavlekel ta Tone. Napil se je in Vaa zapeljal v svoje ležišče. Ti nepridiprav, in takega gospoda v hlev". „Vi ste me ogoljufali in Vi bodete odgovarjali. Jaz sem cesarski mož!" „K kaj pa je še cesarskega na Vas?" Strah mahne proti glavi z roko hoteč poka zati: Kaj ne vidite te kape!" Ali bil je odkrit. Iskali smo in našli nekaj kapi podobnega pri sivki v jaslih. Kapa je bila stara in polna solitarske tvarine in sivka si jo je slastno 8 prežvekovanjem privoščila. Strah so kmalu pri tem pomiri. Dam napreči in posodim mu polhovko Pri odhodu poprosim za zamero in razložim, da nisem jaz kriv. „S Tonetom eta se preveč pri bezgovcu pobratila in kot brata zašla vkup na prje, na prnico v listje." „ln sicer, g. Strab, vabil eem Vas jaz na prnico. ln če me tožite po posvetni in cesarski postavi, izgubite tožbo, kajti prespali stena prnici — na bukovi prnic i." — — — Doran. svoje poveličevali maskarado. Zadnjič smo poročali, j da pridejo dvojčki iz Čingiatana. Danes nam je j naznanjali, da so svoj prihod javili tudi trojčki b Popokatepetlja. — Da se občinstvu tem več priložnosti da, preskrbeti se še pred maskarado z t vstopnicami, sh bodo iste prodajale razen v pon- j deljek v prodajalnici g. Sossa, tudi v nedeljo po pol u dne od 2. do 6., in v torek dopolnilni' od H). <1 o 12., in popoludne od 2. do fj. uro v I. nadstropji „Narodne ga doma". Naj se vsakdo pravočasno oskrbi ž njimi, da ne bode na večer maskarade nepotrebne gnječe pri blagajnici. — (Brez komentara) smo naproseni objaviti to-le: „Le not, le not, le pojdite not! Tukaj le stojim, kakor anpelj pred paradižem. Kdor me pregovori s par koščki kovane žlahtne kovine, zlate ali srebrne, tudi bakra in nikla se no branim, pa ga pustim noter. Le not, le not! V paradižu že prižigajo elektriko. Komedija ne takoj sačne. Naprej moj rod, v rajsk" ta kot, v narobe svet, za kebrov pet! Mola, o.ka, gospod, i nu, počakajte, kaj belite, kakor Lot iz Sodome. Poglejte, dekletce vaše vas tako milo ^leda! No, ali bo, ali ne bo? Oh, odpri'e srce dekletovim prošnjam in vašo mošnjo naši kasi! Kar plačajte, tle, tle stric, ne tam, tnkajle pri kasi, kar ji gre, meni pa nekaj za sladke besede. No alston ! Vidite, tako je prav! Nate to le-le je pa nekaj za na hrbet, da se vam pozna, da iste sprejeti v paradiž. Če ne vas še kdo ven spndi, ha, ha! Dečva ti pa le obriši solzice .... Vi drugi, kaj zijate? Lenobe I Ala le not! Allous enfants! Avanti fanti! Tleti denar ni Bog ve kaj, za tak lep kraj, kakor je naš raj narobe svet, pri moj devet! 20 petič! Ali je to kakšen denar za toliko obetanega? Tudi pamet lahko prinesete seboj, če jo imate! Pa plačati moralo potem 50 sul-cov davka na pamet. Saj to ni Bog ve kaj. Marsikdo bi plačil rad še več za pamet Le not, le not vse napihni vas „sila radoveda" ! Notri vidite pravcato Noetovo barko Veter smo že izpustili. „Veter puha, buta, ruka — dalej, dalej barka smuka!" kakor pravi na! pesnik. Kie so čas«, ko smo še za vodo ripsali šoNke klopi! I,- not, le not, le pojdite r.ot! Tukaj se vidi ve« narobe svet pa še deseta španska vas na vrhu! Avanti, tutti Piše se nam: Po končanih pripravah sodeč, bode letošnja „Slav-fieva maskarada" daleč nadkriljevala vse svoje prednice, zlasti ker bode udeležbi mask jako živahna ; lepe in velike dvorane „Narodnega doma" ter priznano cena pontrežba pa so porok, da je tudi za največjo vdeležbo z vsem dovolj skrbljeno. Ker dohajajo še vedno oglasila za vabila, naznanja odbor, da jih je bilo mogoče poslati le še onim, kateri bodo maskirani, za nemaskovane pa je toliko olajšano, da dobe jutri zvečer pri blagajnici vstopnice brez povabila. Glods lažjega pregleda se prosijo udeleženci, nositi vstopnice na vidnem kraji pripete. — (Nova „meščanska bolnica" v Ljubljani.) Kakor znano, razpisal je mestni magistrat zaradi dobave skic za zgradbo novega poslopja na mesta bivše, vsled potresa podite hišo „meščanske bolnice" v Ljubljani javni natečaj in določil za dva najboljša projekta darili v znesku 2000 in 1200 kron. Projekte vložiti je do 15. aprila. Z gradnjo novega inonu mentalnega poslopja, čegar t roški bodo znašali približno HOO.OOO gld , pričelo s* bode še letos. Po gradbenem programu bode imelo poslopje tri nadstropja; parterre določen bo principijelno za pro dajalnice in skladišča, prvo nadstropje 7.a javne in privatne pisarne, drugo in tretje nadstropje pa izključno za večja in manjša Htanovanja. V novem poslopji dobila bode mestna hranilnica primerne prostore, istotako tudi tvrdka J. C Maver. Zgradba projektovana je tako, da bode svojedobno zavzemala ves prostor mej šolskim drevoredom in Lingarje-vimi ulicami ter rnej Spitalskiini ulicami iu Poga-čarjevim trgom. Ker pa je treba v to svrho še nakupiti nekatera privatna poslopja, zazidaval se bode ta blok Sukcesivno; za sedaj zazidal se bode prostor, na katerem je stala meščanska bolnica. Projekt izdelan bode tako, da bode po zazidanju celega bloka poslopje imelo celoten značaj v este-tičnem in praktičnem oziru. — (Konec prvega semestra) Danes so sklenile vse šole svoje prvo polletju. Na srednjih šolah ho je zelo poznal upliv potresa, ker je povsodi le malo odlik, a tretjina slabih redov v veliko za-dovoljnost naučnega minietra. — (Odbor čevljarske zadruge) nas prosi, da naznanimo, da tisti, ki se žele udeležiti čev- ljarske veselice v kazini v nedeljo, pa slučajno niso dobili vabila, naj se oglase za vabilo pri čevljarski zadrugi. — (Imenovanje.) Nadučitelj v Metliki gosp. Andrej Šest je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. — (Pomlad 80 bliža.) Iz Kranja se nam piše: Dne 11. fmmvarja t. i. našel se je pri koči v BCo-fišču" to je vrh Smartne gore pri Kranju živ in prav živahen rogač srednje velikosti, kar je jako zanimivo ker v naših krajih rogači počno frčati šele meseci julija iu avgusta. Našel ga je posestnik „Cofišča" sam pri korenini mladega hrasta, ko se je ogreval na gorkem solncu. — (Pevski zbor v Kostanjevici) priredi pod vodstvom gosp. učitelja Leopolda Potrebi n -a na pustno nedeljo dne IG. t. m. v gostilni gosp Iv. Kuntariča koncert s tombolo in plesom. Pri koncertu se bo ra on več izvirnih skladb pel zbor iz „Prodane neveste" in Gounodov „Ave Marija'. Č'sti dohodek je namenjen v napravo novih inštrumentov za godbo. Začetek ob polu osm uri zvečer. Vstopnina za osebo 80 kr. Z ozirom na dobrodelni namen, ee bodo preplaČils hvaležno sprejemala. — (Dete zgorelo) Posestnik J. Hriheršek pri sv. Tomažu v vojmški župniji, zažigal je dne 8. t. m. po svojem posestvu suho travo iu dračje. Z njim je bila tudi njegova triletna hčerka Micika. Približala pa se je preveč ognju, vžgala se ji je obleka in kmalu je bila vsa v plamenu, ».isto opečena je umrla sirotica čez nekaj ur. — (Berač je odnesel doto.) V Sliviji pri Koprivnici so im^li v hiši kmeta C. svatovščino; ženin iz bližnje župnije je prišel po nevesto, kateri je oče takoj naklonil 500 gld. dote, ki jo je hotel ženinu z hčerjo vred dati. Ker je bilo pozno v noč, ni hotel ženin derarja, pet lepih stotakov, seboj vzeti, rekoč, da se mu za denar ne mudi. Na to jo tast novce polož 1 zopet v predalnik, katerega je pa pozabil zakleniti. Domači berač, od dobre hiše gotovo večkrat obd irovau, in še posebno na dan gostije, zapazi kmetovo neskrbnost in ukrade celo doto. V Rajhenburgu menja takoj stota k, kar ga je pa izdalo. Ž 1 udar ni ga dobe, toda najdejo pri njem samo še 400 gld. — (Pojasnilo ) Gosp. ravnatelj beljaške gimnazije nam zagotavlja, da gosp. pnf. Gstirner ouih besed, o katerih smo poročali v 2. št. t. I. ni izrekel, a mp.ik da je le k besedam Gindelyjeve knjige : „da v začetku srednjega veka z večiue slovanski vzhod evropski ni imel krepkih držav, in da je bil torej brez pomembe", pristavil besede: „Ka-kor n. pr. dan današnji narodi notranje Afrike ali zadnje Azije." — 1 „Urša moja draga",) tako se je glasil naslov pi«mu, katero *je bdo pred nekaj tedni oddano pri goriški pošti. Pošta je pismo odprla in v njem našla desetak, iz pisma pa ni mogla posneti, niti kdo je Urša, niti kdo je tisti, ki jo imenuje svojo drago. — (Gosp. Ivan Navratil,) starosta dunajskih Slovencev je preenj težko obolel. Zdravniki ho mu svetovali — operacijo. Tako je vrli mož prišel na kliniko gosji. prof. dr. Alberta, kjer je v sredo bil srečno operiran. Blagemu možu in zaslužnemu pisatelju žele vsi Slovenci, da skoro okmva. — (Slovenskega kluba) na Dunaju četrti vičer se je, kakor se nam piše, vrlo dobro obnesel, Akoravno v sredi pustne sezone, bila jo lepa dvorana polna slovenskih gostov, starih in mladih, gospej, gospođici D in gospodov. Mej gosti videli smo tudi dvornega svetnika pri c. kr. najvišjem in kasaiijskem sodišču, gosp. L^op. Budava. Došli so tudi zastopniki obeh dijaških društev „Slovenije" in „Danice". Pevci so poslali odposlanca z opravi-čenjem, da nino mogli priti, ker ho bdi povabljeni na ples v „IJesedo". Tako smo bili, žal, brez petja. Gosp. J. Stritarju priredila se je koncu berila: „Domaće pesni11 sijajna ovacija. *'0 berilu nam je obljubljen poseben dopis. * 'Avton veliki slepar izza panamske afero is končno prišel v roke francoski pol ciji. Angleško sodišče je odbilo Artonov ugovor in včeraj so policijski agenti sleparskega Žid* pripeljali v Pariz. * (Plemstvo na prodaj ) Nobena reč se na Madjarskem ne dobi tako lahko, kakor plemstvo. Zanimive »lučaje je pojasnil te dni list „Hu-lapešti-Hirlap '. Glasom tega lista je petorica gospodov položila skupaj 1,300.000 gld. „na altar domovine", in za to je bil jeden teh darovalcev povišan v grofovski stan, drugi štirje pa so zadobili baronstvo. .Na altar domovine' pomeni na Ogerskem toliko, kolikor „za volilne namene vladi v roke". * (Boris Apostata ) Ljudje se zelo zanimajo za ceremonije, po katerih se zvrši prekrst bolgarskega princa Boriaa. Izraz „prekrst" prav za prav ni umesten. Boris je že krščen, pravoslavna cerkev pa priznava po katoliškem obredu zvršen krst iu zahteva le neke popolnilne ceremonije, namreč, da se krščenec po pravoslavnem obredu mazili. Prestop princa Borisa se bo po cerkvenem obredu zvršd tako-le: Po končani liturgiji pokliče mašnik kume k srednjim vratom altarjevim — pravoslavni altar ima troje vrat — in jim stavi vprašanja, v katerem odgovarjajo v otrokovem imeni; mej vprašanji je bistveno to, priznava li krščeneo, da izhaja sv. Duh samo od Boga o'eta in ne tudi od Sina. Kadar je to izpraševanje končano mazili duhovnik otroku čelo, usta, nos, ušesa, roke in prsa z nekim blagoslovljenim oljem in prestop je končan. * (Nemški Mihelj ) Modrost nemškega Mi-helja se je te dni sijajno izkazala v Kemptenu na Bavarskem. Ondotni steklar je prišel do prepričanja, da se ne izplača živeti. Skočil je torej v reko Iller, a slučajno padel mej nekatere kosove ledu, tako da ni mogel niti v vodo niti na kopno. Di se reši iz tega neugodnega položaja, je klical na pomoč. Prihiteli so ljudje, pristavili lestev in dva prebrisana meščana, šla sta na led da rešita steklarja. Rešitev ni bila mogoča drugače, kakor da sta rešilca kričečočega steklarja privezala na vrv. To se je zgodilo. Na mostu zbrani purgarji so krepko potegnili in kmalu privlekli steklarja na most. A kako ho se vsi začudili, ko so se prepričali, da je steklar mrtev, popolnoma mrtev. Dolgo časa so mislili, da je umrl vsled strahu, dokler niso zapazili, da sta mu bila rešitelja prevezala vrv okolu vratu, mesto pod pazduho. Darila s Družbi sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali : Ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 7G gld. ; podružnica Velenje za velikovnko šolo 100 gld, in sicer so darovali: Vi sokorodni gg. grof Adamovič, grofiaja Adamovič, grof Menzdorf m g. pl. Berks po 5 gld., drugo «0 pa prid-jali velenjski rodoljubi z geslom: „Zivel narod! Živela domovina 1" ; podružnica v Železnikih po č. gosp župniku Jos. Školicu 10 gld. u Jo ine za I. 181)5.; stava v gostilni pri črnem orlu v Idriji 1 gld. ; moška podružnica v Kobaridu 20 gld. ud-nine in 5 gld 80 kr. iz nabiralnika pri g. Andreju Mašeri (Zganu) v Kobaridu. — Delajmo z združenimi močmi, da zadobi narod svoje pravice! Živela rodoljubna srca! B I a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in Metoda. Književnost. — „Popotnik" ima v št. 3. naslednjo vsebino: V spomin Pestslossiju; BamođelavnOSt učencev pri pouku; V. Strmšek : Kako ja učiti lepopisje v ljudski šoli; L. Lavtar: Načrt za računanje na jednnrazredni ljudski šoli; I. Strelec: Šolsko nadzorstvo v minulih dobah ; Društveni vestnik; Dopisi iu druge vesti; Razpis natečajev. Dunaj 15. februvarja. Danes se je otvo rilo novo zasedanje poslanske zbornice. Mej vladnimi predlogami je predloga naučnega mi* nisterstva glede pokojnine 5200 gld. bivšemu tržaškemu škofu Glavini, v katero svrho se zahteva naknadni kredit. Poljedelsko ininister-stvo zahteva za vodovode v občinah Kot, Se mič, Petrovas, TelČji vrh in Črnomelj drugi obrok 17.800 gld., za vodovode v občinah Anibrus, Visejc, Katje, Žu/.emperk drugi obrok 18 333 gld. Predsednik C h 1 11 m e c k y je na to naznanil; d;i je umrl dr. Klaić iti prosil po. lance, naj v znak sožalja, ustauejo raz se-sedeže Ministerski predsednik grof B a d eni je potem ob splošni pozornosti s kratkim brezpomembni m govorom predložil načrt volilni reformi. Načrt soglaša s tem, kar se je o njem poročalo. Kranjska bode volila jednega poslanca. Kot volilni kraji so določeni: Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Krško, Itndeče, Kamnik, Kranj. Radovljica, Logatec in Postojina. Vseh volilcev v novi kuri|i bo na Kranjskem 108.726, moj temi 67 534 takih, kateri doslej nimajo volilne pravice. Khueiiburg, Zaleski, Dip uili, Eugel in Steimvender so na to nujti > predlagali, naj se odpove trgovinska iu carinska pogodba z Oger sko. Trgovinski minister (ilan/, je izjavil, da ne nasprotuje predlogu, na kar se j«; ta ob viharnem ploskanju vzprejel so Jasno. Zbornica je začela na to razpravo o proračunu naučm ministerstv a. Dunaj 15. februvarja. llrvatsko-slovcnski klub je sklican za jutri na sejo, da voli pred* sednika namesto umrlega dr. Klaića. Dunaj 15. febnnarja. Prvo branja vladne predloge o volilni reformi je določeno na četrtek. Budimpešta 15. februvarja. Poslanska zbornica je odklonila predlog, naj se glede afere Pulszkv voli posebna parlamentarna komisija in predlože vsi dotični akti. Sonia 15. februvarja. Prestop princa Borisa k pravoslavju se je zvršil z vehkim sijajem. Navzočni so bili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki in zastopniki tujih dežel. Carjevemu namestniku je knez podelil veliki križec Aleksandrovega reda. Bratje Soikoli! Kakor znaoo, vršila Re bo na pustni torek naša prva maskarada v „Niirodiiem domu". Vse brate Sokole, ki se maskarada ne mislijo udeležiti maskovani, poživljava, da pridejo v sokolski opravi. Na zdar! Dr. Ivan Tavčar, Viktor Murnik, t. č. starosta. t. č. tajnik. Mnosjostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako muogostrnnsko porabiti, nego „Mollovo franconko žganj« in nol", ki jo takisto bolesti utešnjoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mizic in iivce krcpilno in j" zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 80 kr. Po postnem povzetji po olja to zd'iivilo vsak . V zalogab po deželi zahtevati |« izrecno MObL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (1766—2) 1'/, 11**4* tli caivi'*'« Ušla.. lr\i-Ki Iu«- »tli «'(«N«>Uiitlv»i«> «lr»/.l»«*i Helene Ham bergel posestvo v Ribnic, cenjen) 4022 gld., dne 21. februvarja in 20. marcija v Ribnici, Antona Stegu posestvo v Premu, cenjeno 1866 gld. in Mihe Franka zemljiške v Bitinjah, cenjeno 1000 gld., oba dne 21. februvarja in 23. marcija v llnaki Bistrici. Jožefa Pes olj a posestvo v Jerneji vasi, cenjeno 239H gld. 60 kr., Janeza Zale-ca posestvo v Neži vasi, cenjeno 122H gld. in Ane K op r i ve c posestvo v Predgrađu, činjeno 20" gld., vsa tri dne 21. februvarja in 34, marcija v Črnomlju. 14. fubruvarjs Pri Nlomij Tankeles, Goldhamcr, Pouc.ker, Sclde-singer, Puc.bs, Karpeles z Dunaja. — Martin iz Norunberka. — Zid, Bohm, Skrlitz, Honiek iz Hudimpe&te. — Kbrenvvertb iz Ljulma — Speolit iz Gradca. Pri LtOJtlttl Ilelfv I Dunaju. — \Vcber iz Sopronja. IJaiarll so v B,jiit>li'*ml: 12. februvarja: Sofija Kozjek, uraduikova bči, 7 let, Kolodvorske ulico št. 84, jetika. 14. februvarja: Jovana Jeraj, zasebnica, 8*> let, Flor-janske ulice St. 20, kap. V otroški bolnici: 18« februvarja: Frat.c Dornik, delavčev sin, 2 meseca, kronični črevesni katar. Meteorologično poročilo. Febr. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v 'C Vetrovi Nebo AJoknua v mm. v 24 urah 14. 15. • 8« zvečer 7. zjutraj 2. popol. 741 '.i 741*6 741 l + OS — 0 4 -f 8*0 si. sv/.b. sr.sBvzhod sr. jvzh. oblačno oblačno skoro obi. o-o Srednja včerajšnja temp- ratura uoimaloin. +04°, za 0 7 nad >OX9B& dne 15 februvarja 1896. .Skupni državni dolg v notah . 100 gld «16 »r. Skupni državni dolg v srebru . 1o0 _ 96 i Avstrijska zlata renta .... . . 121 „ Avstrijska kronska renta lđ,„ . . . 101 ■ — Ogerska zlata renta 4° „..... . . 122 n i n 16 p Avstro-ognrske bančne dvln:ce . . 899 n — 888 - — • London v ista......... . . 120 ■ 96 Nemški drl. bankovci ta 100 uiark . . 5t* n 17 30 murk.......... 11 ■ 88 i 20 frankov......... . . 9 80 70 ■ C. kr. cekini......... . • f' 68 i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu do-padlo, gospodu Tomaža Tekavca strojnega kurjača juž. železnico v p. dunes 14. felnuvi.rja ob 3. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previdenega h svetimi zakramenti, v 73. letu njego\e dobo k sebi poklicati, Truplo dragega rajnkega bode v nedeljo fine Ki. t. m. ob 1 .4. uri popoludne iz bifie žalosti, Sv. Petra cesta At. S*I, preneseno na pokopališke k sv. Krištofu ter pokopano v rodbinsko gomilo. Svete mase zadušnice se bodo bralo v raznih corkvab. (1986) V Ljubljani, dal 14. februvarja 1898, Marija Tekavo, soproga. — Josip Tekavo, sin — Marija Ankerit, lič i. — Emil Ankerit, c. kr. post. asistent, IS t — Leopoldina Tekavo, bi n a h a. — Jernej Baltoiar, vnuk. Itlento «mhc«*k» ilruo'Kii iinaiiHulIa. Zahvala. Povodom prerane smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, brata, zeta in svaka, gosp. Henrika Frankovič-a c. kr. sodn. pristava dobili smo od vseh stranij tako obilo dokazov odkritosrčnega s••ćnt.ja, da je nam 1- tem potom mogoče, svojo naj'oplejSo zahvalo izreci. Po«ebno nas veže dolžnost, zahvaliti se vsem onim prijateljem, kateri so darovali prekrasne vence, gospodom kolegom in prijateljem, koji so prišli od blizu in daleč tako polnoštevilno k pogrebu, slav. ,Dolenjskemu pevskemu društvu" za pretresujoče žalostinke, slav. društvu „Sokol* tor vsem, koji so dražeča nam rajneega ■promili k zadnjemu počitku; vsem najtoplejša zalivala. V Novom mestu, dne 12, februvarja 1896. I. najs Ljubljana Car. in slnželi Breg št. 6 liče: oženjenega hišnika za vojaško zdraviSče v zimskem in letnem zdravilskem kraja, dosmrtna služba j loterijsko pisarioo; nadalje samostojno fllljalsko prodajalko, starejšo priprosto prodajalko za na delalo; 4 plačilne natakarice, izvrsten zaslužek: 3 gostilniške kuharice bh tnknj m d mejo; boljšo kuharico za Polj, 10 gld. plače; dobro kuharico za Ljubljano; gospodinjo, takoj vstop, 12 gld, plače; gospodično k 8 otrokom v starosti 7.. 4. in 1. leta; fino kuharico k nekemu škofu, 26 gld plače itd. itd. Priporoča se: spretno in inteligentno hisinjo, 30 let Staro, gre tudi dragana, s letnimi spričevali; več čednih, skromnih deklet za vse, ki znajo tudi nekaj kuhati, šivati, likati in plesti. Za veBtno postrežbo se po možnosti skrbi. (1944) Krojaški obrt (1941) Žalujoči ostali. Z - .S -d s "55 Z > 1 m - g :H I hn .S. a- o 1.3 is -z N O ~z o PRI KATARU sapnih organov, kaslji, nahodu, hripavosti In vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na SLAVNO SKLADllT ki se rabi nspeftno Batna ali z gorkim mle-(II.) kom potneiana (ibii*'—2 Inu milornztopljivi. OBveSujofti in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razsbz.'iije ter jo v takih slučujih poznana kot jako dobio z Iravilo. v lSuliciif bn-/. konku- in lepim Htnnovaiijmn v mitom mostu /. mnogimi dobrimi naročniki in renče, m© |h*j»v iti%ui «en Natančne j i pogoji as izv«d»'i pismeno ali tisfno pri g. Franu E'erđ&o, nohnem sli kurju v Ljubljani. Florijar.ske ulice št. 32 (looo—s) Moški zbor s tenor-samospevom: „Domu in ljubezni" Ugiasb:l Anton Nedved. (1848—1) Narofa se po poštni nakaznici pri skladatelju, Frančiškanske ulice st. 12. v tiskarni Rudolfa Milica ter v knjigarnnli Aut. Zagorjana in Jano«« Giontlnija Partitura s štirimi glasovi a 60 kr.; p sanuzui glasovi a b kr. Koncipijenta in pisarja vzpre'mo (I989i odvetnik dr. Stanič v Gorici. Znanje laškega jezika ni pogoj Ponudbe naravnost. Izvod iz vozgK'ga reda 0..». oktobra it»ti». v O a " :> .Ti. Vi 0 Sk Odhod Is LJubljane J ni. ko!.) -* 1«. i«ir< a trti* jo t»cw-» or.abnJ «it.* v Trhlt, fuutkbal, KcJJ»fc, O« lonrao. fruuttut^it«, ta.iiili-.o, tur Salithsl t A; .joc, !>ohl, OmoD-imu, Mc-ino^rni.', Htcirr, Lijo, Bn'-t.i/, i'.uiutel, O*- ljroo, ^rinttuisfMie, I4n'>u.., Uuiii.i. f»» FaIiUiaI v loUtOffMi Duna,' < I a A .u*lc* ->u. :-b lit. \*r~i tm tnir* j->i><>l\*tt*** tnelAtil vUk a II tO min, a.)i*r>iv4tn* u««bul *Uh v .'rhli, Hnutubil, Ueljuk, '>• k I.Jn'ino, oMtlitlUiU, PuokJ. 4 uri po;wat'(iM ntabnl vl»k t Trb!t, Helj.rk , Cnlovoo, Ljubno, ftST, a#Ul.'n;i t :.'l.norfro t, itUtti - 0Mt>IP| Bsll M io»«ru , luin .il, lirtiteno. Oarlh, (4*u[Mf«, i'j. ni, SfUTV, v'.-n'.in>leu , Iichl, |!r.ar )oyio», I'Uei.), S'.AriML'i Ture, Ileb, Kr^itocto rmru, Ki.rlor« vara' jpničo, I.lpako, I»an») ▼!* Amatettan .•d 1.1-4 HO t)-i h *v*f*r m«*aj>l Tink » Itočavl^. Vito BJbMMO, ■ . >' i toft* ob nadaljah in pr*auikih ob S. »tri •„"> mOiMf i , i uda« oaobal vlak * l.oaca-ĐleJ Prihod v TLJublJano tju*. kol.) Ul /I. vH &%) min. nf-utrrrj vlak a Ilaiaja vla Amt'.Altao, l.ip • kegA Vrmg», FTa>i;'.ivili v;.rciv, Kar'..ivi!. r. :ut, Hobi, Mariti'.It: rarov, FUuj«, Buiiujuvlo, B >lu »fe-rati a, I.liu«, t \, »itnu-. irna, Uohia, Ana -.<>». ,i..:rs. Ofl'.'vca, H.ljal.« I*t atMlllf—11, l't: 11» rt. miri 10 niiai. ljutnji molaui vlat ta Knt?»ji, Motoru tnuata ti. t4H JMI tfit*. ttjjnMftrif MMbnl viak a Oun.il« ri* Amit.ittnu, I. pakega Pr-k«e, Vi»uoovll. v«.n-v, Karlovih rarr.v, Hoha, *;,kri|iiilfc virov, klanja, HnJoJrvIo, riolnovra,:.., Miu-a, Rtn>ra, ^»u«, (tnaava, 'Jurlha, Uraganca, luotnosla, Zoila na laavant, I*Mi.l-Oa*t.'i.ia. i."il,r.a. (\>!n»i'r, v'ou\Tihlaa M. **r* .SV mm -,>,..: r-». tuaUut vlua It Km t v, , Novi.-, n'ilt rf. mH *li aniM. $>«/f■.•kJMiJiM« oaabul y\,.\ a DuuaU, I.ui w«, IslMlhala '' ■'. j .i. V. >., kljiot, Vruiiei: i'ctta, Po UM», Tr' l«» y wri Vrt mit*. tww nrrf*Hl *l»k to Koi>«»ju, Novega Met*. fti. aeri 4 min tf+r*v pMbnl flaS a D.-.ua.'a pavko aVHMvMaM ti I0ubn*Ma. Boi1«v», Orlova, PorvUbla, T;M*a Odhod l* i,i■ (dr*, 7. aWt V.* w«4f* --.j v Kam..ih H , iM , • i.. ...'i. (.»« k . Prihod v £.-J-ib!,i.•..-.» S. aar< HO mi«. tJttinO ta SeiPIka it. m ts . <■■; -• . ,, Čudovito po ceni se kupi Ker moramo opustiti svoj«- pmlružuicc in veliko zalogo blaga, ko sinu ustavili svoje velike tovarne. ođd&mO zar: dl tc;:a I1' lepili, ibibnb iu jaku koristni!) šivanj po taki slepi ceni. <• kskerini se še ni nikdar Hli.š.ln. za I gld. IU kr , in s-cer: (1!» (0 1) 1 eli gantno po/.lačenn ura, ki točno gre, za kar so jamči I leta. 1 elegantno | o/.lačena zlata verižica ki se jako tc/.ko loči ud pristno /.late. ker je jako lepo narejena, ll > kr. Iz rasprodaja prodajamo tudi fine ako alagantna pristno ■ rebrn B žepne ure, ki jako to&no gredo, zi kar jamčimo štiri >eta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim prive/.koiu vred samo po ,'1 gld. Ta srebrna nra z gori omenjani m i jako lepimi HO stvarmi velja samo .'S gld 60 kr. Hiti naj se naročiti, kolikor le DlOgOOa, ker sr zaloga bitro razproda, in se nikdar več ne ponudi v življenju tako ugodna prilika, Kizpošilji proti povzetju krakovska urna osrednja razposiljalnica F. Windisch v Krakovem, Verka Joaelowloza cesta it. 10 C. NI>. Neugajaoče blago se lakoj nazaj v,vune. »i r. 1 s o* .s. kol idrft kol.b (1706-881 Slikar in pleskar iz Celja. ;go:) <1> cd C/J I Prevzemliem po ceni slikarsko, oleslcarsko in lakirarsko delo ter jamčim za najboljši materijal. Pripotočila so na rnzpolngitnje. Vpiasu naj se pri Karolu Kolaer Ju v hotelu ..Pri Muliću' v LJubljani ali naravnost pri (1h21--7) Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v Celiti« i—■ *—* • i—■ • l ' CT> t/l IV atriji zavezujem se s leni javno, vsakemu, kateremu na bi bilo blago (iovm'č. povrniti broz zadržka zuoaok iii saj nikedor ne zamudi ugodne prilike , da bi omisli te krasno garnituro, ki jo posebno prikladna kot Sar darilo za svatbe in druge priliko S iu za vsako ludjsp gospodarstvo. Dobiva se jedino le v A II UMi ii iu;u Izvloćok iz pohvalnih piaem: ^w Olomuc 1 maja l^i'2. S pošiljatvijo u«in izredno zadovoljen, prckoiila je za mnogo moja pričakovanja. Stotnik Oz.....krajno poveljnistvo. Ljubljana. S prejeto pošiljatvijo mimo nad vso pričakovanje jako z.dovoljen ter bodem Vašo jako lopo robo povsod najbolj« priporočal. (1718—4j Ivan Luiin, o. kr. obl avt. aeinljornercc. 116284 Zjednačilne stružnice ki se gonijo s kako silo ali z nogami, vrtalne Btrojo v vseh velikostih. Btroje za reaanjo ovijakov, votoljalne in pilna ■troje, vrtalnice za luknja in ćkarje, kakor tndi stroje za obdelovanje lesa, trakovne in krožno zago, zlikalce drejo itd pošilja po n jnižjih cenah (I78y—i>) Friderik Merores, Dunaj, I., Rathhausstrassa 2. Ceniki eastonj in franko. Vedno IDO strojev v zalogi. primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi au i>uv-'i.|. pol kilo zn 25 kr. Svarilu ' Znrnli nii" vrnlnih po-UHmjuiiili iidiilkov jo trobil paziti n ji i? vir rn' ru vojn s imenom' Kathreiner (Iti «i—>) >v% A tffe *ttft\ m* 4** ŠBuMi 4Wkšk%šWk4WkV Vozni lisfti v Sei Ameriko \ izurjen v vseh trgovskih strokah, želi a»e«lan|o Mlužtao premeniti. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slo-venskega Naroda". '1922—3) J Na najnovejši in najboljši način * ♦ umetne (ir>04—26j J : zobe in zobovja i ♦ ustavlja brez vsakili bolečin ter opravlja plombo« 9 + vhii|h iti vse soline op«*r»«lJe, — odstranjuje ^ 4} zolui« bolečine /. usmrtenjem živca J ; zobozdravnik A. Paichel { ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohbrjevi hiSi, I. nadstr. ♦ «*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦>♦♦«»♦«»♦'» »O 1719 — 7 pri nizozemsko-ameriški j* parobrodni družbi. 1 Kolowratring & IV Wtiyriiigerg,a88n "DUNAJ, i Vnuk tlim ttdpettcu z Dtnmpt* 1*« i > i.—n i ! m KttJS)t01\|< L-EI C H TLO S LICH L" R CACAO A , .(Iu ■ I K- . i < TA , IN \ •' Spretni, reprezenl uelfe zmožni m|m>4||«> «lol»6 tra|n» lucMla pri visoki provlcljl. Prediaoatt i na njo l-a btan£ne Iu zavarovnln« n t roke. Ponutfke ua| mv p»-*l|«>Jo pod .,Wlener Bniikhnua" iiiion<*ui eknpe^lleljl JI. Dlake*, Dunaj, I., lrVoll-v.elle «. (1932—1) Kdor kašlja rom zanesljivih vzemi slavno- ± znanih in zmi-(1429*16) prsnih k on bonov. Pomagajo gotovo pri kaAlJu, hrlpavoNtl, prNiieia knliarn in ■aulltteil|li. Po mnogobrojnih sprldovalih so priznani la najboljše In najoenejie. V zavitkih po lO in 20 kr. prodajata jih Viljem 3I»yrr in IU. ItlarrietiienlitKer, lekarja v Ljub* in Murlhi lVtek v Veliki Nedelji. Doktorja Otona pl. Trnkbczy-ja Malaga s china in železom. (Mtilai.i 225 gr-, Chort Hit. T p., Tind. Milat. fmi 25 gr.) Skus no ;-..-''•» let pri krvi irvulli. alnUotnlli. bl<*«llli, ltie«lltti »ilrHMČeii' h in otroklli. kot lahko prebavljiv china-2elezo-preparat. 1 Dobiva se (1702—8) v lekarni Trnk6czy-j8vi poleg mestne hiše v Ljubljani. 1 Htobleuieiott T."» lci-. Štev. 3-27V. (1848—3) 141. miiOM 1 I. o.i IO. /L. -A, m/Voroižič l 1910—8] prvomesf nik. I*, n. goltom, ziiuiir. m in prijateljem naznanjam, da sem se |«r«-*el(l z današnjim dnom s svojo gostilno s Starega trga št. 11 v Florijanske ulice št. IO v lastno hi&o. Zagotavljam vsem p. n. gostom in znat cem, da jih bodem, kakor dosedaj tako tudi v napraj točno postregel z dobro )«*«ljo. n prUluiiiii vlui in vedno * večini pitoni. Ljubljana, H. svečana IMitl. (1915 Fran Pole. Ustanova za vojaške sirote. Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo umrlega podpolkovnika «IoMlpa Miilinl-M za vojaške siroto v znesku 37 uM. HO kr. Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico ubogi otroci vojaškega rodu. naj bodo zakonski ali pa nezakonski, vložiti je tukaj «lo koncu iuewe«*u fel»rn%iir|a I«*Iom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 27. dan januvarja 1896. Naznanilo obrtovanja. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 2'detnem delovanju pri najboljših tvrdkah v volicih mestib, mej drugim v (ir.tdcu, ua Dunaju, v Olonmcu, Zegrabu, \ svojo domovino vrnivsi se, pričel samostojno utrdbo sobnega in dekoracijskega slikarstva Pripofotem se najuljudneje za naročila dal v raakoiakfr« slogu modernega aobnesja, aalonakeaja ln datcoraotjtkoga «!iiu!-,tva v meatu in na detel I, I ingotovitoin tine izvršbe in nizkih oen, S spoštiivaiijioo udaoi (I0J8—1) Ivan Terdan sobni in dekoracijski slikar, Ljubljaiia, Križevnlske ulice 9 I K* *M' nk\* »a* *a» • *N/Tv^rv/rv/«\^jN. L Luser-jev obliž za turiste. 4><>lt»««» m litlru iipb vnjoce uredatvu proti 1,11» «tČf'mviii, /ol |< in it.i pod- 4^ platin, petah in nmko in podpla, ki je tu ara ven | toea\| naj ho paai zavrne vre manj vrod.no u nar t dl- a. l'iirti.n » I.|mIm |hiiI : .1. Msvr, Mardetschlager, U. pl.Trnkoajjjap ({ r ioooM, L. Dreeal; * itmioi lovem S. pl. Slailovič, K llstika ; v Knuaiilku J Močnik; v oi«»t«i a Bftger, w. rimruivaUl, .]. Hirnba-Obei ; v llr«»KMh A. Aicli-in^i i; v 'IV„u na Ko- rtiikem) t", Meonar] » H. i,., i.o F S, holz. Dr. B, Kuiuot; f 4Jorlcl Q, li. fontom; v Uiill-.. In-ruii A. I bi'h; v Krulili K >»iviok; v Kh«I> k'iml C. E, Andrion; t l«lrl|l J.iNit« Warto; v llH«li»vl|lri A. UobloK; v 4'<>i|i k. Ghil*j v Or« ikmuIIui K. llnika. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (298.52) ^ (Bassermant^ v Ljubljani, šelenburgove ulice št. 4 se priporočit star. občinstvu za izdelovanje civilnih oo/e/č po >nt/Hitrejši faconi in najpovoljniji i h cenah. Antjlesko, francosko in tuzemsko roiio ima na skladišču. — G;/, uradnikom se priporoča za izdelovanje csa kar čutnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, unče, klobuke za parado itd. Poverjeni zalagate/j c. kr. uniformske blagajnice drž. ieleleznic uradnikov. fotografija. G) y. XI. Usojam se najudaneje javiti, du je moj atelie odslej i IhliO—7) o frančiškanskih ulicah št. /2, pri tleh. Atelie je opre idj en I več vzprejoiunimi in toaletnimi sobami in vsem novodobnim koinfortom in tehničnimi novimi izi.ajdbami, k>.r mi bodo omogočilo, izvrSovati vsa dela naJHkrbneje in toftno in ustrozuti vsem zahtevam. Z udano prošnjo, da se mi blagovoli obraniti tudi nadalje zaupanje iu naklonjenost, katero sem užival doslej, se priporočam z največjim spoštovanjem •,Aleksander Landau. >^?% * ' •••V VrfiiV V. «W V, ; •/.* I c i 7 ■p o I Posojilnica na Vranskem re^istrovana zadruga z rxoo xxi. <»3«rj.o za-^ezo sklicuje v nedeljo 1. marca 1896 ob 4. uri popoludne redni občni zbor. Dnevni red 3©: 1.) Poročilo o letnem računu. 3) Volitev jednega odbornika. 9 ) Hazdol-tev čistnga dobička. 4.) Posamezni uaaveti. K udeležbi uljudno vabi (liM2) načelstvo. m m, Z naj razno vrstnej širni, štirikrat lin lian svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, t I slaščičarski ia pekovski obrt spadajočfmi izdelki postreza točno tvrdka JaicoTb 2; a. las alfe Stari trg; (1784) Tu je dobiti vsak dan d-onae-č:© potvico, vseh. vrst lcr-a.li. na vago, riesn. lcria.lx in prepečenec ("V©.iiIlle-^-wie 1o«vOlc). a. snrerov i Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval ui V %> iSru O V# j V 4 Albert Robida »ezA v Ljubljani, Rožne ulice št izvrSujo po najnižjib conah sobna slikarska dela v vsakem tlogn in ima tudi na blago- I voljni ogled veliko zbirko najnovejših] vzorcev. — Dela na dožcd se vzprejemajo II, ob vsakem času. — Naročajo se ilela lahko tudi pismenim potom (1748) c:*™™ J- Slavko Gartner tt?S'a v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča Sr za naročevanje različnih vrst oblek "** (1730) zagotavljaje točno izvržbo. \J*W~ Različne uzoroe blaga ima na razpolago in uzoroe dostavlja tudi na zahi.nanie na dom. — Ker ifiče le mali dobiček pri nizkih cenah, is nadeja, da mu bodo obila naročila omo^of-ila, vsem zahtevani če. naročnikov uslrezati. -r-s-^~-i:~ -i -i—-i-StJUdU Fr. Kaiser 1 nL±±±±±±±±±±±±±±±±t±*±±*±±±±t ±t±t*t*±ttt*ttt±*tt*.*.±tAX- V I^|ttl»l • u ni. j, Ncteiiliuru:ove ulice 1. I i puškar v Ljubljani, 5j llleilirgtfl ulice II. 6 Ki:, \\ i\ priporoča svojo veliko zalogo orožja za H lov in osebno varnost, streljiva in potreb- m lila 7.a lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičarioah, ki jih sam izdelujem. « Popravki se izvršujejo v moji delavnici. JJ {£•5 S&S3 S<Si *>*.»*.» *.» *.» »,»*>»>*>».«*>«iim.w.w>maci H •f 4" Tapeiiiilia Kupčija 10 HHino stane pri meni fin lIHKlroi' 11» |»«T«' lil (IV«I«T- tiiu I rit l /.• ) iz DAJbO^lffga blaga solidno iiHiejen. No zamenjajte mojih kot najboljši znanih mo-drocov z onimi, ko' jih tukajšnji mizarji nepopolnem* izvršene ponujajo, /.lomi«-«' od 17 — 30 gld ; divani, oto-ma gld naprej do 85 gld Svata Eborl S Ljubljana, hVaučiškaiiske ulic« 4. |f ~ Pleskarska mojstra c kr. državne in tj c. kr. priv. južne železnice. ^ Slikarja napisov, »tavi;uik v in pohištrena pleskarja. « ? Tovarna za oljnate barve, lak J r in pokoat. {1114; S P Zaloga orl:.'liljliU'iA karli illnc|i». ^ 3) MtS'oba za kou;ska kopita in usnje. ¥ gi u^jt^11' "^Utj* "HJU* t' *v*>*l M j5EM elifinilt |(174>) Ivan Škerl p Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani II Izilrlujr in popravIJa d AlTalne strofa m voi<»«M« { »3 i^tlo ter se priporoča p. n. občinstvu \ Eza izvrševanje v njegovo stroko spadajo- | ćih dol in popravkov po najnižjih cenah. Vnauja naročila s« ločne izvršujejo. | % Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške uliue st. 3 ^ 4 priporočata p. n. oaat, oboJnttvn svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih k 4 pečij in glinastih snovij £ ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov ^ ^ in vsoti v to »(roko spiidajočib dtd po w ™ Diskih cenah. (17.'W) r If^f ww w w w ^ w »y ^r^r Ivanka Toni *\ (i7ki) V loilinalii nI. 3 priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj iu vo/.ov, svojo kovaško* olirt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dola, ^ posebno pri poro 'a gg hišnim posestnikom vezi za stavbo ! ter jamči za dobro delo in točno potrežho. 5K»#u« MMOMMMMMOIMOaOMO« G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna ta »troje, železo In kovluo-llvnloa. I /- • i ■ ■ I • i i t- kol |iOiutiliou: vse vrate strojev ta lesoresnioe in tage. (1781 l'ri>w:uiiii • ■ -1 • • li u 111 .i \ i iu n.iliil.111.- |>itromrnlr lil k»llf DO HiV)ln.||KI Ml-.tt.IVl, ■lačajaa «nri»in«- iu \0«lllU liol.-NII naBBBasaBaBBSBr Ljubljana, lluiiiijwlii% t*eMa »t. lit Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocioedov. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. Anton JPfl&Ml&z&V Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št, 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. < H»l«di<> |»«. ni«"i-i se po najuovcjsib uzonib in po najnižjih renah solidno in najh.treje izgotovljajo. (lT.'l'.i) j AJNTUW KUSIH t X v LJubljani, v Kolodvorskih uit- » ♦ oah St. 39, poleg Jut. kolodvora. { * priporoča svo > 1^^^^. * zalogo izvrstnih B^fc.?^kWmab^k^^^k^kWkl fe oiiii«'ik. » »a Mlroie in |er- III «• II« Olillllll o nizkih cen>h. Kovčeki ,,en gross" gg. trgjvcom * po najnižjih tovaraiakih cenah. il~l7) ' I. h t U P n Iga. Fasching-a vdove ključavničarstvo ,74rt Poljanski nasip št. 8 (Itkktia Ima) pripori ča svojo bogato zalogo stcdilniH ognjišč iinJprlproHle|Aili, kakor tudi u»*|(l n» |hIIi, z žolto raedjo ali raesitigom montiranib za obklado s pečuicami ali kublami. l*opritvIJmuJm Ititru In po Ittli Vnauja naročila se hitro i/.vi&ft. II IS n ot«) ..:„3jj trgoviaai 5$;-s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. ; ii v 1 > i it i»ii i. i i >iU«»ii|<» mi. . |Utitn jedini z are sni kavini nadomestek $18$ "'t Be nd mnogih znamenitih zdravnikov slednjemu toplo priporoča. Koestlin, Bregenc. Odda se takoj v najem pritlično prostore, pripravne za trgovino in gostilno, v katerih se nahaja tobakarna, v hiš1, ležeči ob glavni cesti pri cerkvi na pošti v Senožečah, potrebni patent za gostilno je pri hiši. Ponudbe naj ho pošiljajo Ivanu Itrislicr fu v **no/<•<<■. (1988—1) •T. 1% I JI 11431*- j kemično čisti higijonični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri nsvefcevalno in o'ivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevtacno počuti, pospefinje prebavlje-njc in se priporoča kot vsakdanja dtp t-tična pijača. Zajamčeno txisti iz\ 1 čok je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dohmdejtio in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta ledim domači proizvod t« vrste bi se moral povsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni hiSi, v nobeni restavraciji in v notieni kavarni. 1'listnega prodaja (1370—33) T- I^lauer Xjjiji"blj£t:n.I- /itUouilo iHiHroVHU. ^ulii)p*]|ji|^usleiiV;J katere so ).o več let preskuseno in po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, ne Diotijo j>r* havljanja, so popolnoma nelkod|jive. Ker so posladkorjeno, jih otrori radi uživajo. Skat j«-a, 15 I. ro tr,l 11<- imajoča. velja 15 kr., zavoj i B Ikatijieanti, torej s 120 krogi ih-nmi, ve||a le 1 Kiti. m. v. ..Krnit aln*e>vo od- vaialne kroglji I*. — 1'nstne so samo, ako imajo pridelano varstveno znamko .Sv. Leopolda" v rudečem ti^ku. Nase rtBistroftJN skat-Ijicc, tutvoili in zavitki morajo imeti pod}.is ,,1 lillipp !\ciinIoIii, A|»o- Zahtevaj Philipp Neustein-ova lekarna pri bkv. Leopolda", Dunaj, I., IM oikengasse 8, ZaIokh % I.Julkl p.ni pri gospodu O« 1'levoli• Ju, lekarju. Il'.if>—19) Dr, Rose balzam __________________ želdec gaj W iz lekarne B. PRAGNERJA v Pra^i jc že vrč kakor 210 let občno znano domaće zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje poena* lOjetoga in milo odvajajočega učinka. Svarilo ! Vsi deli anbalaže imajo zraven stojpfln postavno »i «< ponovimo varstveno znamko. (170O- ti Glavna zaloga: \jS.,s Lekaribi. B. Fragnerja pričrnem orlu' 1'i-hhm. u, M«], Btranl, ogel j 8 po rue rje ve ulice. Velika steklenica I glil., mala 50 kr, po pošti 10 kr. več. Po pcatl raipoallja ae veak dan. V prodajalnico za obleke želi vstopiti 18letna gospodična, vefiča slovenskega in nemškega jezika pisanja in čitanja, dobro izmjena v fiivanju in nekoliko tudi v trgovini. — Več pove upravnistvo ,Slovenskega Naroda". (1917—3) Na debelo 1 0 o s! 4» 3 M i o perila za gospode, gospo in otroke. Na drobno! > 9 S 1 11 9 —• P« = O 0 i 1 i B h > 9 nI 9 0 Srajce ■»» in^poU« bol liftin, ftladka prta, brea ■•Tratniki, hrpa ninnltt, 3T Trtt, 1 komad po ghl. i ii. do s 70 • komad. „ „ fl-3S „ IV— v 4 ▼•llkoatih, kakor auurul I kom.i I ju» u II l— iio I 4o • komad, „ , bm7\ „ 7-76 mn t(..M|> h E a 3 o 9 Za brezhiben kroj in najaolldnejso postrežbo jatnOi tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila več c. kr. častniSk h uniformovalisč in uni-formovanja v nasi 0. ni kr. vojni mornarici. "~iyos- Eza^-a^i izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja -T U s I* I M ni M Velika zaloga domačih »• '3 izdelkov y ^5 priporoča Klavnemu p, n. ohčtnstvn svojo ImiuhIo »hUiko najfinejših britev, žepnih in družili nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. Svarilo ! S tem se svari vsakteri, naj mladoletnem^ bolehnemu -A-đ-olfut G-rilc-ia., ki je 04 svojih Htarišov z vaom popolnoma preskrbljen, uj, česar ne posojuje ter od njega ničesar ne kupuje ali v zastavo vzprejema. (19^ V Ljubljani, dno lb. fobrnvarja 189G. ^postranski zaslužek l.'iii—200 gld. meieono za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote. pečati a prodajo zakon!to dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptatadtlaohe Weohielltuben-Oesellaohaft Adler & Comp. Budapest '. 1927-1) ImIiiiio« Itemt I. 1h71 na Glincah pri Ljubljani priporoča Hvoje mnogovrstno (1940) domače žganje iz vsakovrstnega sadja, allvovee 12 let star in brlnjeveo iz ilirskega in dalmatinskega brinja. Borovnleovee iz črnih jagod po 1 gld. 10 kr. liter. Vse čisto naravno v svoji lastni žganjarnici kuhano blago. FriiucoMkl oo>jyf 1111 o butelja T/l0 litra 1 gld. 85 kr, Vao navedeno po najnižjih, oenah. Ijni ekstrakt za uho n1............................................. H H Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let nttorifrte* ker odpravi vsako priro ^^^jW jeoo KltilioMt. uklanja takoj »lal» poHluli. uAeHiil lok in vsako uAe«uo Itolesen; dobiva ae proti dopofiiljatvt gl«l. 1'70 v vsej Avstro-Ogerski franko vuno po posti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,,pri sv. Duhu14 g. Ede pl. Toroaya, v lekarni g. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Za|crel»u; nadalie pri Zaneiti-ju v Tmtn ; Jožefu Ch ri s to f ol ett i-j u v Caorfel : glavna zaloga: c. kr. stara vojna lekarna um HanMjl F. P le han-a na Štefanovem trgu Bt, 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisuem: napisom: c. lu kr. nekaail. atlravnllc dr. ftlpek n > l»uim|l. (187*—2| Schicht patentanano milo (17HH—9) z znamko „labud" je naj boljše vseh mik « Naznanilo. --44*- Odano podpisani umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča p. n. ol činntvu in častitim (>dji>mateljetn svojo bogato zalogo zelenadnih, travnih in cvetličnih semen. I'ri poroča se za izdelovanje šopkov in vencev b trakovi in napisi ali brez njih. Nadalje priporoča mnogovrstne rastline za nove vrte, kakor tudi mnogo vratne rastlino in ovetlioe v loncih. Vse v njegovo stroko spadajoče stvari ae pO najnižjih, oenah ln po najuovejci iaconl hitro Izvrše. Za mnogobrojna naročila prosi z velespoStovatijem (17(52—G) Alojzij Korsika. Učenec zmnien alovenSCIno in nemščine v govoru in pisavi: tu takoj vzprejme. Izdajatelj i 11 odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11, 05