"Vojski RAVNATELJ LJUBLJANA Jtf^03LAVTJ V Trsta* t Pitak, 9» septembra 1927. EDINOST Letnik LP Uredništvo in ttpnvaSttro: Trst ($, vtiča & Fnacuoo d*An«i 30. Telefon 11-57 Dopisi naj M podjajo hkljntno nredn&tvn, ogUai, reki*, macfle k denar pa apnrvn&toa. Rokopisi m na vračaja Nslrankirsna aprvjeata^D. — Last, založba in tisk Tiskarna .Edinost«-▼ Gorici : nUca Giosu t Carducci H 7, L n. - TcUL IL 333. Glavni in odgovorni mdaSu prof. F&tp Pario. Avstralija Avstralija Je velikanski otok tia južni zemeljski. oWi, obdan daleč na okoli od neizmerno razseinih oceanov. Avstralija je pd nas naj boi j oddaljena zemlja; njena površina znaša 7,632.#*0 kv. km; v premeru 3© I.: > široka in dolga 4000 km-Avstralije je torej za 15 Hali j. Morje, ki jo obdaja, j e na južni in vzhodni strani 3ako erlobofco in dosežejo tam morski usadi največje globocine do 10.000 m, medtem ko j e na o-bratni strani morje plitvo in po*eiaiK> z nebroj otoki. \vstralija je na splošno malo gorovita. Najvišje točke dosežejo v takozvanih Avstralskih Alpah le 2200 m, drugače pa je srednja višina hribovja le £00 do 600 m. Največ hribovja je oh morju, kjer so kraji jako rodovitni in dobro obljudeni, v notranjosti pa prevladujejo ravnine, ki so pa bolj nerodovitne in dosti krat prave puščave. Ker nima Avstralija, kot rečeno, visokega hribovja z veC-nim snegom, imajo tamkajšnje reke zanimivo lastnost, da Iso pren^polnjene v deževnih periodah in da gTedo tudi često iz svojih strug in povzročajo velike poplave, medtem ko se v suši skoro popolnoma posušijo. Nasprotno dobivajo pri nas reke ki izvirajo v Alpah, nepre- rio dovolj vode od snežnikov - ii tistih velikih razlik v mno-tokoče vode med posamez-rmi periodami. Največja reka Avstralije je Murravv, ki izvira pod najvišjo goro avstralskega kontinenta Kcsciuzko m ima 2000 km dolg tek. V njo se steka tudi nebroj drugih rek, ki so plovne samo v deževni pe: riodi V sredini kontinenta ni rek v pravem pomenu besede. Svet je pust in ne drži vode, katera tudi radi velikih vrocm brž ^puhti. Reke so tam jDodobne našim kraškim, tečejo polovico na površini in polovico v notranjosti zemlje, torej izginejo vsako toliko in se spet vsako toliko pokažejo na površje. Posebnost notranjosti Avstralije so tudi slana jezera, katera po navadi nimajo odtoka. Velika vročina poleti jih tako posuši, da ostane na površini samo suha sol. Že iz dosedanjih izvajanj se da posneti, da je pomnajkanje vode in posebno dobre pitne vode največja nesreča Avstralije, bodisi v notranjosti celine, bodisi na 2000 km dolgem južnem obrežju, kjer tudi ni nobene reke Dolgo časa so razmišljali, kako razrešiti ta problem, od katerega je bilo odvisno nase-1!-vanje. In Angleži so rešili to vprašanje s kopanjem izvanredno globokih vodnjakov. Izsledili so vodne vire po natančnih geoloških študijah dotičnih krajev in so često kopali več ko 1000 m globoko do vode. Na ta način se je človeku posrečilo napraviti arterijske vodnjake in umetne vrelce in kultivirati obsežne pokrajine za, poljedelstvo in živinorejo, ki so bili prej prava puščava. Ti vodnjaki so se izkazali potrebni posebno ob južnem in zapadnem obrežju ter v notranjosti. Avstralski kontinent je, kot znano, angleški dominijon in tvori poleg Kanade najmočnejši steber angleškemu svetovnemu imperiju. Zgodovinsko je najnovejši kontinent, ker je bil odkrit kot najzadnji Še dosti za Ameriko. Prve vesti o njegovem obstoju so prinesli Portugalci v 16. stoletju, vendar je ostal popolnoma neznan še skozi celo 18. stoletje. Anglež Cook je leta 1776 napravil slično znanstveno ekspedicijo za odkritje Avstralije, kot jih dandanes prirejajo neustrašeni možije za Raziskovanje mrzlih zemeljskih tečajev. Nad vse zanimiv je način, kako so se izvršile prve kolonizacije belih ljudi v Avstraliji. Do leta 1788 ni bilo še belih naseljencev v Avstraliji. Tedaj se je odločila angleška vlada pošiljati kaznjence v Port-Jack-son, tja kjer se danes nahaja znano mesto Sidney. Avstralija je torej postala angleška kazenska kolonija, to kar je na pr. Sibirija za Rusijo. Ti kaznjenci so bili edini gospodarji in so se marljivo lotili dela, pred vsem živinoreje. Skozi dolgo vrsto let pa je stala Avstralija ravno kot kazenska kolonija na slabem glasu in to je odvraćalo drugo prebivalstvo od naseljevanja. lakljoatev kopa za onamio ieta Govor ministrskega predsednika trn. Uassoltaija RIM, 8. Davi ob 10.30 se je pričela v Rimu zaključna seja IIL mednarodnega kongresa za znanstveno organizacijo dela. Nekaj minut pred pri6etkom zaključne plenarne seje je prisil v avtomobilu na KapiteiJ načelnik vlade on. Muasoiini. Pred palačo «dei Conservatori* so ga sprejeli predsednik kongresa senator Luiggi, rimski guverner knez Poienziam, on. M auro, predsednik mednarodnega odbora za znanstveno organizacijo dela in več drugih. Najprej je po otvoritvi seje on. M auro podal splošno poročilo a delovanju in razpravah ter zaključkih posameznih odsekov, v katere je bil razdeljen kongres. Nato je povzel besedo načelnik vlade, ki je podajal svoj govor v štirih službenih jezikih kongresa. RIM, 8. (Izv.) Najprej je načelnik vlade v francoščini, nato pa še v angleščini in nemščini povedal naslednje: «Hotel sem se osebno udeležiti zaključne seje vašega kongresa, da povdarim važnost njegovega dela, ki sem mu sledil z največjo pažnjo. Ogromno število delegatov, ki zastopajo 40 držav, raznoličnost raspravnih vprašanj in sprejeti sklepi dokazujejo, da je IIL mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela popolnoma uspel. To me posebno veseli tako kot predsednika vlade kakor tudi kot Italijana* . Ob neki drugi priliki sem pov-daril, kako zelo je razširjena veda z ozirom na vse pojave modernega življenja, individualnega in kolektivnega. Uporabljanje vede, ki se izvaja sedaj na vseh neštetih poljih, spremlja ob vsakem koraku modernega, človeka, njegovo delovanje in pomno žu je njegove energije. Nič ni bolj racionalnega in bolj potrebnega, kot je sistematično prenašanje zaključkov vede na Človeško delo. To se pravi, da je treba prenesti vse ono, priporoča veda, na higieno, poklicne sposobnosti. Izdatnost dela in uporabo svobodnimi ur. Dandanes stremi ves svet za produkcijo dobrin, ki so potrebne ljudem za povzdigo Življenjskega položaja najnižjih razredov. Na tem polju nam zamore dati veda svoje nasvete ter sredstva za uspešno raziskovanje. Fašistovska vlada in italijanski proizvodni razredi bodo v področju kapitala tehnike in dela upoštevali uspehe vaAega kongresa. Ko se povrnete v vaše države, recite, vas prosim, da ste videti delavno in urejeno Italijo, ki se trudi za svoj gospodarski preporod, za napredek človeštva in za mir med narodi. Prejmite mojo zahvalo ter moje prisrčne in udane poedra-ve.» Nafto je predsednik vlade dodal še v italijanščini, da je tudi od poskušal uvesti v vseh državnih uradih znanstvene metode dela in sicer enotnost v perveljstvu in vodstvu ter prepoved izrabljanja energije in truda. Človek kot časovno m prostorno omejeno bitje se ne sme motiti in zlasti ne ponovno motiti. Zato pa ga morajo voditi pri njegovem delu strogo znanstveni in racionalni vidiki. Kongres je bil važen, toda še bolj važen bo epilog kongresa, ko si bodo naši inozemski gostje ogledali razne pokrajine Italije. V njih bodo imeli priliko ugotoviti napredek Italije, ki jo svet Še malo pozna. Mnogo nerazumevanj bo izt;'»-ilo, ko bodo videli poleg stare in slavne Italije današnjo moderno Italijo. Po zaključnih besedaJi predsednika vlade, ki so bile sprejete z odobravanjem, se je medna--rodni kongres za znanstveno organizacijo dela zaključil in se je dvorana pričela polagoma prazniti MM, a. (Inv.) K intervtewu beograjskega poročevalca pariškega Hita «Excelsior» pri jugo-slovenskem zunanjem ministru Marinkovlću, dodaja današnja «Ttfbun&» sledeče; cTinuska pogodba je zelo jasna m je deponirana pri Druibi narodov. S strani Italije zajamčeni ostatus quo» Albanije pomeni enostavno, da je neodvisnost Albanije v mejah, ki so bile določene potom mednarodne V cije in ki jih je priznala Družba narodov, ki ji kot članica pripada tudi Albanija, zadeva, ki zanima predvsem Italijo, njeno edino veliko sosedo. Ni pa neodvisnosti, ako ni reda in miru, to se pravi, če se ne prenehajo napadi sosedov na Albanijo. To je dovolj jasno* da je bilo treba potrdila Italije, ki ni nikdar pripravljala nikakih napadov.* Nadalje govori ' s t o ustanovitvi armade v Albaniji, ki ima koi drugi pravico, da se obrani kcrmitaških napadov, in ščiti svojo avtoriteto. Hlitister ChamMM varnostnem paktu in vprašanju Načelnik vlade sprejel nove prefekte RIM, 8. (Izv.) Kakor smo že včeraj napovedali, je danes nove prefekte posamič sprejel nar čelnik vlade on. Museolini. Vsakemu posameznemu prefektu je dal natančna navodila za njihovo službeno delovanje. Opozarjal jih je tudi na svojo okrožnico, ki je bila še pred kratkim izdana na vse prefekte kraljevine. Po sprejemu pri predsedniku vlade so posetili novi prefekti tudi državnega podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve in generalnega tajnika fašistovske stranke. Novi prefekti bodo v najkrajšem času nastopili swje službe. lasedanlc senate sa prične koncem novembra? RIM, 8. I(zv.) Zunaj m znotraj palače M adama se nadaljujejo z veliko naglico povečevalna in okraševalna dela. Predsednik senata on. Ttttoni je prispel pred nekaj dnevi iz Manziana v prestolnico, da se prepriča o napredovanju dela. Predsednik Tittoni je ferazil svoje zadovoljstvo nad njegovim naglim napredovanjem. V raznih ministrskih uradih se pripravlja cela vrsta ukaaov in osnutkov, ki bodo predloženi v odobritev senata na njegovem jesenskem zasedanju. O pričet-ku jesenskega zasedanja visoke zbornice ni bilo Še nič konkretnega določeno, pa se bo senat skoraj gotovo sestal koncem meseca novembra. Nov fašistovski list RIM, 8. Včeraj je pričel izhajati v Reggio Calabria nov faši-stovski list. List se imenuje Šele 1. 1803 so se vsi kaznjenci koncentrirali na otoku Norfolk, nakar se je pričelo sistematično naseljevanje Evropejcev. Vsekakor pa je zanimivo, da so postavili prvo bazo bele kulture na tem kontinentu, ki je danes v gospodarskem oziru tako dobro razvit in cvetoč, ravno najhujši izvržki človeštva, najtežji kaznjenci. (Dalje). «Popolo di Calabria* in je njegov odgovorni urednik G. B. Pel-legrini. Priloge k protezam za Italiji sko naturalizacijo RIM, 8. (I*v.) Kakor domava agencija «Informatore della Stampa», je odredilo ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu z ministrstvom «a zunanje zadeve, na podlagi L člena *akona z dne 13. junija 1912., da listine, ki morajo biti glasom 18. Člena rimskih dogovorov z dne 6. aprila 1922. priložene k prošnjam za italijansko naturalizacijo in ki so bile izdane s strani merodajnih oblasti na-sledstvenih držav ter so opremljene z uradnimi pečati, ne potrebujejo za svojo veljavnost av-tentifikacij s strani diploma-tičmh in konzularnih agentov ali zunanjega ministrstva. Ja$osJowflsWziin. minister • odneiajlk mod Italijo in Jugoslavijo RIM, 8. Agenciji «Stefani» poročajo iz Pariza: Beograjskemu poročevalcu pariškega lista «Excelsior» je jugoslovanski zunanji minister Marinkovič izjavil, da je nesporazumijenje povodom tiranskega pakta zadeva, ki spada v prošlost, vendar pa je tiranski pakt še zmerom v veljavi in bo bila pogodba, ki sta jo podpisala Italija in Albanija, za ju-goslovensko javno mnenje kamen spodtike vse dotlej, dokler slednja ne bo točno obveščena, kaj ta pogodba znači. Kaj pomeni torej, je vprašal minister, varstvo političnega «status aiL0» Albanije, ki ga ji je zajaflKila Italija? Je pač škoda, da to vprašanje ni že na dnevnem redu zasedanja Družbe narodov, in bi bilo le želeti, da bi ga spro&il kdo drug. Na drugi strani pa bo zadeva prej ali slej prestavljena v Ženevo. Končno pa je res, da se to aibansifn vprašanje tiče le Jugoslavije in Italije. Pričeti bi se morali, je dejal Marinkovič, direktni razgovori z Italijo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na obe državi, pa ne morda kratki razgovori o točno določenih vprašanjih. 2ENEVA, 8. Včeraj je sprejel angleški zunanji min. Cham-berlain novinarje in imel ž njimi daljši razgovor. Odgovarjal jim je na razna zunanje-politič-na vprašanja. Glede kandidature Kanade za sedež v svetu Družbe narodov je ' Chamberlain dejal, da bodo Anglija kakor tudi britanski iomi-nioni pf lpiral": to kandidaturo. Na vprašanje o stališču angleške vlade napram poljskemu predlogu o splošnem varnostnem paktu je minister izjavil, da mu ni bil predložen nikak tak osnutek in da ne more tozadevno podati v *fcega določenega mnenja. l ra pa, da bi bil tak varnosten pakt brez sleherne praktične vrednosti za varnost in mir, ki zanj v Evropi že itak jamči Družba narodov s podpisom vseh svojih članov. ~Obvesane stranke so dale slovesno zagotovilo, da se ne bodo posluževale nikakTb agresivnih sredstev za dosego svojih ciljev. Radi tega ni verjetno^ da bi bilo treba evropski mir zavarovati še z drugimi sredstvi. Nova pogodba ne bi v tem slučaju ničesar koristila In bi bila delovanju Družbe narodov deloma le v.na-potje. Na vprašanje novinarjev glede raaorožitvenega vprašanja je Chamberlain dejal, da ne ve v kaki obliki se bo o tem vprašanju na ' mju Družbe narodov razpravljalo. Toeadevno stališče Anglije je slej ko prej nespremenjeno. Angleška država je opetovano pokazala svojo željo po razorožitvi in miru. Saj pričajo za njene mirovne težnje tudi konkretna dejstva. Angleška država je skrčila svoje oborožene sile na kopnem na minimum, ki je neobhodno potieben za zunanjo in notranjo varnost države. Vkljub neuspehu ženevske konference za omejitev pomorskega oboroževanj 4 želi angleška vlada, da se tozadevna vrashingtonska pogodba raztegne tudi na vojne ladje, ki v tej pogodbi niso označene. Neznana usoda Letalo „Old GIory" izgubijfflio NEW-YORK, 8. (Izv.) Upanje, da bi se našlo letalo «01d Gk>-rjr», je docela izginilo. Vse vesti, ki so došle tekom današnjega dneva, samo še uničujejo one malenkostne nade, ki ser obstojale še včeraj. Po teh vesteh je vreme še vedno zelo slabo. Po severnem delu atlantskega o-ceana, od ameriške do irske obale, neprestano dežuje in pihajo močni vetrovi od vzhoda. Megla je gosta, ne prodiru a. Me-rodajni krogi so mnenja, da bi bilo nemogoče vsled visokih morskih valov izslediti letalcev, tudi če bi bili še pri živel j en ju, pa je končno tudi nemogoče, da bi se bili mogli toliko časa uspešno boriti s svojim majhnim čolničkom iz kavčuka proti valovom, vetrovom in megli. Trgovinska pogodba med Rusijo in Perzijo pred sklenitvijo MOSKVA, 8. Polnomočni zastopnik ZSSR v Perziji Davtian je v nekem razgovoru z nekim novinarjem napovedal, da bo v kratkem podpisana trgovinska pogodba med Rusijo in Perzijo. Glasom te pogodbe se bo smelo perzijsko blago brez posebnega dovoljenja uvažati v Rusijo, perzijski trgovci bodo imeli pravico trgovati na ozemlju ZSSR. uvažati v Rusijo in izvažati iz nje, ne da bi si morali v to svrho preskrbeti posebnega dovoljenja. Seveda bodo te njihove pravice v gotovih ozirih omejene. Te koncesije perzijskim trgovcem so za prihodnje leto že določene in denarni ter blagovni promet oerzijskega uvoza v Rusijo po svoji vrednosti ne bo smel prekašati 50 milijonov rublje v. Ker Je včeraj divjala med Trstom In Ljubljano nevihta, ki je pretrgala telefonsko progo, nismo mo*»ll dobiti običajnih izvirnih. poročil lz Beograda. Politične beležke Pred jesenskim zasedanjem poljskega sejma Pred nekaj dnevi, v petek 26. avgusta, je poslal maršal Rataj kancelarju predsednika poljske republike peticijo, ki jo je podpisalo 220 poslancev. V peticiji, o kateri smo Že pisali, zahtevam jo, da se skliče poljski sej m na izredno zasedanje, ne povedo pat svehu tega zasedanj a. Čeprav se zdi, da se o dnevnem redu poslanci niso docela sporazume^ li, so one stranke, ki jim pripa>-dajo podpisani posl., pokazale v posle.d času, da je peticija izraz njihovega složnega postopanja. Podpisani poslanci pripadajo narodno-demokratskemu klubu, poljedelskemu Piastu, socialno-deniokratski stranki, nekaj jih je v Wvzwoleniju, o-stali pa so pristaši krščansko^ narodne stranke in krščanskih demokratov. Slično peticijo je predložil poljski vladi tudi senat. Vprašanje pa je, kot smo že omenili, če bo vlada ugodila tema zahtevama. Izgleda pa., dal bo vlada res sklicala zbornico, le par dni kasneje in na redno zasedanje^ ki se ima itak pričeti. O tem so tudi že razpravljali predsednik republike, ministrski predsednik in podpredsednik na posebni konferenci v Drushiemikah. Kot izgleda, je borba med o-bema zakonodajnima zboroma in vlado ostra in bo dosegla na jesenskem zasedanju sejma in senata svoj vrhunec. Bržkone pa bo spor naglo poravnan. Poljska desničarska parlamentarna skupina ima namen izvesti revizijo sedanjega parlamentarnega reda. Social nedemokratska stranka hoče uveljaviti reformo občinske samouprave. Wyzlowenie se je izrazilo za razpust sejma in razpis novih volitev. V tem se skladajo vse c-pozicionalne stranke. Ravno tako se skladajo v zadevi revizije znanih dekretov o tisku, povodom katerih je bil na primer «Rzecpospolita» kar cele tri tedne dan za dnem zaplenjen. Tudi afera Zagorskega je razburila sej m in senat, tako da predvidevajo nekateri politični krogi, da bo došlo celo do demonstracij v obeh zakonodajnih zborih. Vlada s svoje strani bo bržkone reagirala na to delovanje o-pozicije enostavno z izvajanjem svojega delovnega programa. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, ali bo vlada prisiljena razpustiti obe zbornici in prenesti volitve na drugo pomlad ali pa jih določiti že za letošnjo jesen ali pa bo morala opozicija ponovno kloniti pod voljo vladne večine. DNEVNE VESTI «Str John Carlinga» PARIZ, 8. Letalo «Sir John Carling», ki je včeraj dopoldne odletelo iz Kanade preko oceana proti Londonu, doslej še nikomur ni brzojavilo o poteku svojega dosedanjega poleta. Vremenske prilike so bile ugodne za njun polet. Pariški «Journal« je celo mnenja, da bosta letalca skušala najti kako sled za «01d Gloryjem», dasi ob času njihovega starta s kanadske obale še ni bila znana žalostna usoda letalca Bertauda in njegovih spremljevalcev. ( LONDON, 8. (Izv.) V aeronavtičnih krogih vlada veliko vznemirjenje radi neznane usode kanadskega letala «Sir John Car-ling», ki je nastopilo včeraj ob 9.55 dopoldne svoj prekooceanski polet ia. Kanade v Anglijo. Letalo, kovinast monoplan tipa ia Commerciale 3, prodajalna. 11^3 SODI, vseh velikosti, prazni, se prodajo. Bracig, Trst, via Udine 23. 1257 GLyKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Casteila-novich. Trst, Via dei Giuliani Št. 42. 11C9 ZLATARJA Albeft Povh Trst, Vie ASaazinl 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. 1 ŠIRITE J „Naš glas" 2 Mesečno družinsko revijo ! | Naročnina za celo leto 16 L h Naslov: 5 Trieste, Casella postale 343 3 * ■ * MIH ■ ■ M9HHU MIMIM Tržifte Pilate in ferealinltii reglstr. zadruga z oinej. poroSi^om uradoje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge ni knjizks, vioge na tekoči rafun in vlogt za čekovni promet, ter j U obrestuje •sr po 4 % večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna raera po d jovoru.-- fU m^m varnostna celice it&k) Uradne ure za stran!:e od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. Wm slo?, denarni mi ................................. •• M »««> MM «M4 *••« •«■>» MM M 1 Izvršuje vsa tiskarska dela v na"mod-rnej-m st hi kakor f J tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernajirni stroji, : ; črkami, Lynotype, stereotypžjo ter_Rotacijskim strojem. : • Vsa naroČila sa izvršujejo točno in po zmern.h cenah. : MMM*MMM»M»WMMMM« j Ul. S. Francesco d'Assisi 20 PODLISTEK Sla a !§ ipi no Ze smo se bali, da pride do kak« šnih neprijetnih izpadov, čeravno nam na sodniji ni bil ravno nasproten. •Pustimo ga; pojdimo naprej!®, je rekel učitelj in je odšel. Trije smo ostali še pri njem. «Vi ste neumnež! Zakaj ste tako nelogično govorili pred sodniki? Boljše bi bilo, če bi mol£ali», reče eden od kolegov Kralj je takoj oživel. «Toda kaj sem hotel? Saj oni tako še sedaj nič ne ved6.» Pripravljen je bil razgovarjati se z nami, toda pri vratih se je prikazal učitelj in mi smo ga morali pustiti. Odprejo se druga vrata. Tik za vrati, skoraj na pragu, kleči star-rec: kak.šnlh 65 leL Roke tišči skle- njene in na očeh ima črne naočnike. Nekaj je mrmral, kar pa mogel razumeti. Radovedno smo M približali, toda še zganil se ni. «Bože moj, oprosti mi grah... Majčice mila, oprosti mi...» »Vidiš pretkanega starca kako se pretvarja, samo da bi vzbudil u-smiljenje,» sem si mislil in svojo misel tudi glasno izrekel. «Vi se motite, mladi gospod^ reče čuvaj. «On je skoraj popolnoma slep in ves čas, kar je tukaj, moli neprenehoma noč in dan, da mu Bog odpusti greh.» Čudno smo se spogledali Starec pa se je trkal po prsih: cBože moj, oprosti mL. Majčice mila, Djevice Marijo, oprosti ml greh...» •Kaj je storil?« •Svojega sina je ubil e sekiro.« «Majko Božja„ oprosti mi___» za- joče starec. Ni nas videl, a slišal nas je. Vrgel se je na tla in jecljal, da bi se ga še kamen usmilil. V grlu me je stisnilo; najrajie bi se bil še jaz razjokal. Vsem je bilo težko~ Tega prizora nisem mogel gledati. cZaprite!« reče kolega in skoraj smo be&ali od vrat. Učitelj se je £e spuščal po stopnicah navzdol, toda trije smo zaostali zadaj. Ko smo hoteli stopiti skozi zadnjo ograjo, se naenkrat ulr i rgarm in skoraj surovo rečem čuvaju: »Odprite ta vrata!« Kaj je to? — Tema, popolna tema. Samo črna odprtina zeva v nas. •Odprite okno!« Val svetlobe razsvetli celico. Prvikrat v življenju sem videl — pravo temnico. Celica ima majhno okno, ki je tako dobro zaprto, da niti najmanjši žarek ne more notri. Zidovi so goli in tla so lesena. V celici ni nič drugega kakor edino buča za vodo in posoda sa potrebo. Te celice se u-porabljajo edino za težke kazni in ca disciplinarno kaznovanje. Ce je potrebno, mora kaznovani ostati tukaj tudi 3 tedne. Kaj si morete predstaviti, kako je človeku, če je samo par dni zaprt v popolni temi in kjer se mora še strogo postiti? Edino to ge še dobro, da so tla lesena. Na tleh leži človek. Ko sem ga pogledal v obraz, sem ga takoj spoznal. «Lovrič, kaj je to z vami?« «MogoČe tvoj kolega?* se je na-šalil prijatelj. Počasi se je vzdignil in si mencal oči. Zelo nevaren zločinec je. Ko sem ga prvi krat videl pred sodnijo, že takrat sem čutil, da se bo ta človek težko poboljsai. On je bil glavna opora neke dobro organizirane tolpe, ki je plenila blagaj-jne raznih bank. Večkrat se jim je to posrečilo, toda pri zadnjem pod-vzetju so nasedli. Ravno tedaj, ko je z svojim kompanjonom vrta) blagajno, so skočili iz stranske sobe — detektivi. Nekdo jih je izdal. Sodnija ga je kaznovala na 8 let. Kakor je predrzen in smel, tako je tudi lahkomiseln. V preiskoval- nem zaporu je celo pošiljal po jot-ničarju zaupna pisma svoji ženi, kjer ji je svetoval, kam naj skrije denar in kaj naj govori. Seveda so prišla ta pisma sodnikom v roke. Svoje zločine je izvrševal na pobudo drugih. Ko je bil «na delu», so se drugi lepo poskrili in nekaj jih jo celo ubež-alo roki pravice.