253. Številka.
lrat, v puiHMleljrk f>. novembra IH99.
Tečaj XXIV.
..ZMlnost" izt Hin drHkrHt n» 4nn. nuun nedelj in prur.nikoT, tjuiruj in zvečer ivh 7. uri. <> pone<i#»!jbih in po urnznikih i*h«in r»l> H. uri zjutraj.
N»ro#nl«»;t /.iiiiiu : Obe isdftnji de leto . . . gld. 21 Zn »unio večerno izdan ie	, 12'—
'/.h pol leta četrt leta in na meaer raainem«.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez prilofene naročnine *e uprava ne or.ira.
Na drobno se prodajajo v Frulu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke pu 4 nvč.: ponrieljnke /jutranje Številke po 2 avč. It "en Truta po l nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon *t». S70.
4 nvč.
V edlnoMtt je moč !
Oglail
<«e računnio po vr*ta)i v oetitu. /.n \ eč-kratno naročilo s primernim popunom. Poslana. o-Miirtnice in javne zalivale, domači ngla*i itd <*e računajo po pogodbi,
V«i dopisi naj «e poAiljajo iirediiUtvu. Nefrankovani ilopini se ne sprejemajo. Roknpini »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojtlase sprejema npriivniStrii. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
1'redMUlv«» in tlskiirioi se nahajata v ulici Tarintia Stv. 12. I pravništvi», od-pravništ\o in sprejeniinije inserntov
v ulici Molili piccolo Stv. II. midstr.
Lastnik konsorcij lista ..Edinosti".*
. Natisnila.tiskarn« konaorcija lista „Edinost" v Trstu.
___- - H b
---^ - -
ušteti irski fizelirji, o katerih b<- ne ve z gotovoitjo, [Pmlelili sto mu pooblastilo, da vas zastopa. (Klici:
koliko jih je ujetih.
Lomloil 4. 1/ Captovna javljajo, da je pri Betuliji, na južni meji Oranjski, zbranih 4000 Boereev.
London 4. Vsaki hip je pričakovati nove bitke pri Ladyfimithu. Boerei razobešajo povsod v deželi Culo v svoje zastave.
Bero 11II 4. Cesar Viljem je sprejel danes odposlanstvo usmiljenk in zdravnikov, ki pojdejo v Transvaal.
London 4. Angležke čete so se pomaknile od Colensa proti jugu, ne da hi bilo prišlo do bitke.
London 4. «Reuter» je javil dne 1. t. m. pop. iz Ladvsmitha : Vse je mirno. Kakor je videti, sovražnik ni voljan, da hi se spuščal v bližnji boj. Angležki topi stoje na trdnih mestih krog Ladvsmitha. Vojaki se nadejajo najboljših uspehov.
London 4. Večerni listi so včeraj javili iz Pietermaritzburga: V Ladysmithu je bilo danes v jutro vse mirno. Več žen in otrok je zapustilo z osebnim vlakom, katerega je spremljal oklopni vlak, po noči Ladvsmith.
Shod pol. društva „Edinost"
dne 39. okt. 1890. v Skednju.
(Dalje.)
Gospod dr. Z u eo o ti se je opravičeval najprej, da tudi on, kakor »nevajenee«, hoče nekoliko spregovoriti o naših razmerah. Njegova izvajanja so se glasila v glavnih potezah :
Politični položaj je težek in težavno je govoriti o njem, zlasti z ozirom na kazenski zakon. Ako hi kdo v Avstriji hotel govoriti vso resnico, kakor si jo misli, prav lahko bi prišel v navskrižje s kazenskimi zakoni in morda potem tudi pod ključ. Neki dogodek, ki se tiče v prvi vrsti vas Škedenj-eev samih, najbolje označuje naše razmere. Vi ste si na podlagi volilnega zakona izbrali zastopnika.
Živio Nabergoj !) Najviše instance so potrdile izvolitev, a vzlie vsemu temu ta mož, katerega ste si izvolili, da vas zastopa, ne sme stopiti čez prag mostne zhorovalnioe. (Vaklikanje.) To je najhujša zloraba oblasti ! To je lopovščina, ki vam najbolj označuje naš politični položaj. Pa še pravi kak Villari, da nas vlada podpira (Smeli.), da se morajo Italijani boriti proti nam za svoje življenje in svoj obstanek. Ta Villari je lagal. (Titko je !)
Zakon Vam daje piavieo, da si volite zastopnika, kateremu zaupate, in zopet na drugi strani daje isti zakon drugim pravico, da vain teptajo to pravo. Vlada držaje z nad 40 milijonov prebivalcev ni dovolj močna, da bi vam pomogla do Vaših pravic. (Vsklikanje.) Ali zamoremo imeti zaupanje do take vlade? (Klici: Ne! Ne!) Vidite, v Istri je na tisoče naroda, ki je tudi brez zastopnikov! Koperska okolica, pripadajoča mestu, je slovenska, ali nima nijednoga zastopnika v občinskem svetu. Istotako je v Bujali, v Vodnjanu itd.
V teh razmerah se vidi zistem. Te pokrajine se pripravjajo, da bi o pravem času pale kakor zrela jabolka v krilo Italije. (Tako je!)'
Narod je v vsakem oziru zanemarjen. Vlada dopušča, da občinska zastopstva trosijo svoj denar za »Lego nazionale« in da sploh skrbe za stvari, ki niso v korist nikogar, ampak služijo le v politično agitacijo, da netijo prepir med obema narodoma.
Vlade nas poznajo le tedaj, kadar nas potrebujejo. Kadarkoli se bližajo kritični časi, ko prote sovražniki, takrat se glasi »Hocli Kroat«, a ko je minola nevarnost, pa kličejo »Zahi Kroat«. (Viharna veselost.)
Konstatirati so mora, da so le italijanski oblastniki taki objestneži; priprosti italijanski narod, ki dela na svojem polju in ki trpi, kakor trpi naš rod, ni tak. Priprosti italijanski narod je isto tako zapuščen kakor naš narod.
Naš narod je »dobričina«, iti zato se je do sedaj tudi tako postopalo žnjim. Sedaj pa se je naš
Udajatelj in odgovorni urednik Fran G o d ni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 4. Ministcr-prcdsednik se je odpeljal danes zvečer v Budimpešto ter se povrne bržkone jutri semkaj.
Dunaj 4. »Pol. Correspondena« je izvedela, da srbski kralj Aleksander dne 2i>. decembra t. I. obišče dunajski dvor.
K lld i lil pošt a 4. V današnji seji zbornice poslancev je bilo predloženih več nevažnih predlog, med istimi nekoliko o krajevnih železnicah, iu poročilo finančnega odseka o začasnem proračunu. Minister-predsednik je odgovarjal na več interpelacij. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Na dnevnem redu je proračun.
IMlli 4. Izvolitev Bianeherija predsednikom komore je zagotovljena ; število podpisov v to svrho se množi od dne do dne. Ministerstvo predloži najprej proračun. Vsled tega za sedaj ni pričakovati obstrukeije.
Hamburg 4. Oficijozni »Hamburger Corres-pondent« javlja iz \Vash ing tona, da je Anglija pripravljena Sumojskc otoke odstopiti Nemčiji. Amerikanci bi v tem slučaju udobili otok Tutuila. Kakšno odškodnino udobi Angležka od Nemčije, to še ni znano.
Wasliiiitt'toil 4. Kabinet je odobril poročilo 'komisije, ki je imela proučiti razmere na Filipinih.
Hi'1'ollll 4. Car Nikolaj bo bival prihodnjo sredo v cesarskem gradu od 0. ure predpoludne do 10. /večer. Mogoče, da se poda car tudi v Be-rolin, kjer obišče rusko poslanstvo.
Vojna v južni Afriki.
London 4. Iz Kimberleva javljajo, da je meščanstvo ukljub lti-dnevnemu obsedanju dobre volje ter da prireja veselice v okolici mesta.
Loildoil 4. Truplo generala Koelia, ki je padel v bitki pri Glenooe, so pripeljali v Pretorijo.
London 4. Dodatek uradnemu imeniku o izgubah navaja, tla je v bitki pri Lndvsmithu dne .•30. oktol >ra t. 1. palo ;)4 mož; '22 ti jih je ranjenih, a 4*4 se jih pogreša. V poslednjem številu niso
P O I) L I S T K K.	21
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
Kamor se je ozrl, je videl brezupno situva-cijo. Položaj v domovini ga je razočaral popolnoma. Dokler je I>>1 na Dunaju, se je za mogel informirati samo iz časnikov. Slika, posneta iz tiovin, je pa redkokdaj jasna. V zrcalu strankarske strasti se kaže resnica često, da, navadno, drugačna, nego je v resnici. Videl je sicer že tedaj, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. No, kar je našel sam, ko se je po letih povrnil, je delovalo na njega kakor same zaušnice. Da je položaj tako žalosten, tega ne bi bil mislil. Nobenega napredka, nobenega razvoja, sama stagnacija, mrtvilo in umiranje... Brezbrižnosti, nemarnosti, prepira vse polno, dela malo, premalo...
To je bil žalosten pogled za njegovo oko.
Posvetil je svojo pozornost duševnemu življenju... našel je isti rezultat. Svobodnega, močnega poleta duha je opa/il borno malo; stari predsodki so se šopirili povsod, abderitovstvo je hodilo ve-
likimi trebuhi okoli, hanavzi so nosili veliki zvonec. Jedva se je drznil pomisliti na velikanski razvoj umetnosti, literature, znanosti v drugih narodih.
Ozrl sc je po kmetovem polju, pogledal je v koče delavcev. Kakšna beda povsod! Pa koliko nezavednosti! Ali s«; more spremeniti to?
Globoka tuga je legla v Sav i če vo dušo — in baš tedaj jo prišlo Olgino u sode pol no pismo.
To ga je potrlo povsem.
V pismu ni bilo nobenega opravičevanja, nobenega tolmača ; nekaj melanholičnega je sicer odsevalo iz onih vrst, ali kaj mu je to pomagalo, ko so bile besede tako jasno?
Kaj bi še pomagalo, iskati uzroke njenemu preobratu? Kar je gotovo, je gotovo. Dobro vč, da se ne povrne nikdar več, kar je bilo.
Duša se mu je pomirila, najhujše bolečine so se polegle, a Savio je bil ves izpremenjen. Nobeno upanje ni več našlo pota v njegovo srce. In ne le to; pravi pravcati obup se ga je polastil. Vsako stremljenje se mu je zdelo brezvspešuo. S pravo slastjo je čital vse, kar ga je utrjevalo v pesimističnih nazorih.
Njegovi znanci so mislili, da se je umetno
vživel v to Čudno naziranje sveta, a motili so se. To je kar samo prišlo. Savio se ni silil na nič. Upanje je izginilo in z upanjem svetloba ; zdelo se mu je, da hodi vedno po temi okoli.
Enkrat je bilo, kakor hi se imelo* se enkrat solnce pokazati.
Ob priliki neke slavnosti je videl mnogo ljudstva zbranega. Nastopali so razni govorniki, slišati je bilo lepih besed. Ljudstvo je bilo navdušeno. En hip se je zdelo Saviču, kakor bi sejdalo vse doseči s tem narodom.
Ako bi sedaj, v tem trenotku stopil na oder in z živimi besedami pozval narod, naj mi sledi v boj za naše pravice, — gotovo bi šla množica za menoj.
Dve uri pozneje, ko je bil oficijelni del slavnosti zaključen in je prišlo vince do svoje pravice, se je pomešal med isto ljudstvo. Pilo je, vriskalo, veselo je bilo, jako veselo, tem veselejše, čim bolj so se praznili sodčki.
SaviČ je zamahnil z roko.
— Vinsko navdušenje! Nič ni prida!
Iti tista temna senca, katere je bil že nekako vajen, se mu je zopet spustila na oči.
Pesimizem se ni dal pregnati.
narod začel zavedati svojih pravio in noče, da bi te naše širne pokrtijine padle v last Italiji. (Klici: Nočemo!)
Morda pride zopet čas, ko nas bo avstrijska vlada željno klicala . . . (Vsklikanje.) Takrat se spomnimo, kako sedaj postopa z nami. Kes je sicer, da mi vendar napredujemo, ali le iz sebe, iz nVoje miit'i,
Kar koli smo Slovani pridobili dosedaj v teli pokrajinah, pridobili smo proti volji vlade. (Tako je!) In tega nam je pričakovati tudi v prihodnje. J z njih lastne volje ne dajo ničesar. Ali si moramo izsiliti svoje pravice. V tem boju za svoje pravice se moramo vesti kakor pravi Slovani. Sami moramo držati svojo narodnost. (Pritrjevanje.) Le potem se nam je nadejati uspehov.
Predsednik g. prof. M a t k o .M a n d i č javlja, da g. dr. Rvbar hoče še nekaj besed dodati k svojemu poročilu.
<«. dr. Rvhrff: Gospod predgovora i k je v svojem krasnem govoru omenil afere Nabergojeve. Ta afera se tiče prav vas volileev prvega okraja. Ta afera je res značilna za naše razmere. Ako napadamo vlado zaradi te stvari, nam odgovarja : Saj mi smo dvakrat sistirali dotični sklep mestnega sveta. Ko so se proti odloku namestništva pritožili naši ljubi prijatelji, in je viša stopinja odbila rekurz mestnega sveta in odločba namestništva je torej ostala v polni veljavi je rekla zopet ista vlada: Imate torej pravico, da pošiljate Nabergoja v mestni svet. On laliko izvršuje svojo poslansko pravico. Tako se je reklo o priliki tudi našim poslancem. Poštenjak Nabergoj se je zanašal na te hesedo in šel je v mestni svet: kaj da se mu je zgodilo vsled zaupljivosti, veste vsi. Znano vam je, kako so ga vrgli i/, mestnega sveta. (Hrup in vsklikanje.)
In kaj seje zgodilo potem? (Klici: Nič!) Ko so se šli naši pritožit zaradi postopanja večine deželnega in mestnega sveta, jim je rekel g. namestnik : Mi ven d a r ne morem o držati d e i 11 i k a nad vašimi g l a v a m i ? ! (Raznovrstni klici. Hrup.)
Tako govori slavna vlada, kedar gro za osebno varnost in izvrševanje poslanskih pravic slovenskih poslancev.
Nekaj slučajev hočem navesti, da boste videli, kako ista vlada postopa vse drugače, kedar se gre za interese Italijanov.
Ko so bili v občinski zastop v slovenskem Pomjanu izvoljeni z veliko večino sami slovenski starešine, se je par pristašev italijanske stranke pritožilo na namestništvo, in namestništvo je reklo: To pa vendar ne more hiti, da hi Italijani ne imeli v občini nobenega svojih. In še predno se je slovenski zastop konštituiral, že je bil —• raz piliš če 11! Potem je sklenil deželni zbor istrski, da je občino pomjansko razdeliti, da bi Italijani zmagali vsaj v enem delu te občine, če že ne morejo gospodariti v celi. In slavno tržaško namestništvo je pritrdilo sklepu deželnega zbora. Se več: trdi se celo, da se je misel za deljenje te občine izlegla v glavi kakega vladnega organa (Klici : Schaften-hauer !)
Nekega dno jo dobil pisemce iz Karlovih Varov.
S trepetajočo roko je odtrgal omot. Pisava mu je bila neznana, oh, kako znana! Globoko je vzdihnil in skoraj se ni upal čitati.
Na lističu je bilo z drobnimi črkami zapisano nekoliko besed.
—	Mojega zadnjega pisma nisem pisala po lastni volji. Ali se vse povrne?
Nobenega podpisa.
<'emu bi bilo treba podpisa, ko je tako dobro poznal pisavo, da se ne bi zmotil niti po noči ! Otrok bi bil uganil, kdo je pisal.
Stare bolečine so se zbudile in so rezale po Savičevi duši. Tajno upanje je skušalo ustati, a njega peruti so bile zlomljene. Desetkrat je tfavie predi ta l pisemce.
—	Kaj pomenja to? .. . Nisem pisala po lastni volji?... Po čegavi pa?... Mati te ni nikdar silila, da bi kaj pustila; najini zvezi je bila prijazna... Ne po lastni volji?... Ne po lastni volji?... To je nepojmljivo.
—	Ali pa pomenjajo besede kaj druzega ?... Kaj?...
Zopet je trpel.	(Pride še).
Slično je vlada j»o.*topala v Višnjami. V tej, j m i ogromni večini hrvatski občini je po hudih bojili slednjič zmagala hrvatska stranka. To seveda ni ugajalo italijanski manjšini. l>a-si je — kakor rečeno — velika večina te občine hrvatska, vlada je vendar hitro ustregla manjšini in je razpustila občinski zastop. (Raznovrstni klici.)
Ravno tako je bilo v < >prtlju.
Ako torej vlada na eni strani laliko poskrbi za to, da dobč Italijani svoje pravice, da je slišan njih glas tudi v občinskih /.astopih z ogromnimi slovanskimi večinami, zakaj ne bi mogla poskrbeti tudi pri nas v Trstu za to, da bi naši slovenski poslanci lahko izvrševali svoje dolžnosti? (Kliei: Lahko bi, ali noče!) Porečejo nam : Tu gre za veliko mesto, kjer kaj takega ni tako laliko mogoče.
A da vlada tudi v velikih mestih lahko izvede, kar zahtevajo manjšine, je pokazala v Ljubljani in v Pragi, ko so tamošnji Nemci zahtevali svoje mestne šole. Slavna vladn je takrat stopila na noge in danes imajo Nemci vsega, kar so poželeli. Le v Trstu nima slavna vlada nobenega sredstva, da bi prislila, da bi se tudi pravice slovenskih p osi a n e e v spoštovale. Vlada ve dobro, kaj bi ji bilo storiti, ona vč, da bi lahko storila, in če ne stori ničesar, moramo misliti jedino to, da noče ničesar storiti. (Burno pritrjevanje.) In to je nečastno za vlado! (Vsestranska pohvala.)	(Pride še.)
Politični pregled.
TRST H. novembra 18«».
Grof Alfred Coronini, zastopnik goriških Slovencev v drž. zboru na Dunaju in v dež. zboru vjGorici, je položil svoj državno- in tleželno-zborski mandat. O tem činu svojem je obvestil volilee z odprtim pismom, datovanim z Dunaja, v katerem so našteti nastopni razlogi: neznosni politični odnašaj i sploh in v naši ožji domovini še posebe; nezadostno poznanje slovenskega jeziku, pomanjkanje govorniškega daru in šibko zdravje.
Da govorimn resnico: nas je visokorodni gospod grof v resnici presenetil se svojim korakom. Kar se tiče poslednje navedenega vzroka — šibko zdravje — moramo seveda že pri poznati, da je to jako tehten razlog. Drugi razlogi pa nam nočejo iti prav v glavo. Splošni žalostni politični odnošaji, ti ljubi Rog, ti trajajo že od nekdaj in tudi prepir na Goriškem ni še le od včeraj. Ta prepir se nam pa nikakor no more zdeti zadosten razlog, ko ima gospod grof vse deželne poslance na svoji strani, iz-vzemši jednega jedinega. Is to ta ko izhaja v Gorici glasilo, ki v. vso vnemo zastopa politiško strujo gospoda grofa in njegovih tovarišev. Najšibkeji se nam pa zdi razlog nezadostnega poznanja našega jezika. Skoro bi bili želeli v interesu gospoda grofa in v 'nteresu naše narodne stvari, da bi ne bil navel tega razloga. Kdor nas hoče prav umeti, naj le čita laške liste, kako so se vrgli buš na ta razlog, da karikirajo — našo narodno stvar.
Korak gospoda grofa nas je presenetil. Mi bi pač raje videli, da bi gospod grof — mesto da beži pred žalostnimi razmerami — ostal na svojem mestu, kjer bi lahko izvršil od Roga blagoslovljeno delo, ako bi s v o j veliki 11 g l e d i n s v o j upliv uporabil v to, da se te žalostne razmere por a v n a j o!
Kje je prava državna stranka?! Nemci označajo kaj radi le sobo kakor jedino državno stranko y Avstriji. No, v tem pogledu prinaša «Der Siiden* članek, v katerem omenja najprej napore v ta namen, da bi razbili sedanjo večino. To pa se ni posrečilo. Potem nadaljuje rečeni list: 15rez vsakega malenkostnega ogorčenja radi spremembe v inintsterstvu nadaljuje desnica svoje odredbe, o katerih misli, da so na korist države. Ne menč se za to, da-li s tem morda koristijo nepriljubljenem u jim miuisterstvu, so voditelji desnice dopustili, da so se volitve v delegacije izvršile in s tem vnovič dokumentirali svojo pripravljenost za povspešovanje državne koristi in žagotovljenje stališča drŽave kakor velesila. Mej tem ko so na levici brez vsega pomisleka z obstrukcijo kršili najvitalneje koristi države, dočim so na levici drzno govorili na shodih in v listih, da se no bodo več brigali za iste, ako se vlada in drugi narodi ne podvržejo nemškemu nadvladju, je bila in ostane desnica, ukljub temu, da je po spremembi mini-sterstva zadobila hud udarec, trdna podlaga državne
misli avstrijske in velikodušnega in požrtvovalnega patrijotizma, pripravljena slej ko prej, da dovede do pravičnega vzravnanja mej narodi Avstrije in zahtevami države.
Desnica si je v svesti, <1 a je jedi 11a resnična, državna stranka z širokim obzorjem in ni dvomiti, kje bo konečna zmaga v nje boju z sebičnim radikalizmom nasprotnikov. Desnica — to je danes gotovo - preživi ministerstvo Clarvjevo in najde kouečno v miuisterstvu desnice oni organ, ki uresniči nje političke in narodne idejale, odgovarjajoče toliko interesu Avstrije, kolikor interesu posamičnih nje narodov.
Hier-afftre. Z Če ške in Ogerske javljajo o nadaljnjih demonstracijah. N* lludimpešti dcnion-strujejo osobito dijaki.
Porabivši dejstvo, da je tudi cesar te dni — na dvornem obedu v Ibidimu — omenil te afere in je menil, d*i za Madjari tudi druge narodnosti zahtevajo isto svobodo za svoj jezik, razmišlja zadnja »Notie Kreie Presse« na dolgo in široko, do kako groznih posledic bi morali priti, ako bi hoteli res vse narodnosti pripoznati jedna-kopravnimi. Klasičen pa je stavek, da Madjari imajo že let svojo državno samostojnost, svojo narodno upravo, svojo narodno deželno hrambo, sploh vse pogoje narodnega razvoja, in vendar se ni čulo, da 1 * i se rezervisti na kontrolnih shodili branili nemškega >^iier«, videči v tem svojo narodno dolžnost. Denimo, da je res tako. Ali nekaj druzega je tudi istotako res. To namreč, da se ni č u l o 11 i k d a r o k a z 11 i h, a k o s e je k d o s 1 u č a j no oglasil v sv o j e 111 m n t e r i 11 e ni jeziku! Komu se ne bi po takem usiljevalo prepričanje, da so baš oni, ki so v svoji predaleč segajoči vnemi za nemški liier jeli nalagati kazni za sleherni posamični tukaj, zakrivili, da je ne-nemški rezervist jel nekako občutiti, da mora tudi na kontrolnem shodu vršiti — narodno dolžnost?!
Čudno, da se »Neue Kreie Presse« sklicuje tudi na obstanek narodne deželne hrambe 11a Ogerskeiu iu na Hrvatskem. Res čudno, saj s tem pobija sama sebe in svoje razgrevanje radi nekih namišljenih nevarnosti, ki prete baje vojski. Ako jednomu celemu sestavremu delu vojske ne škoduje celo neneniški poveljstveni jezik, kako naj bi škodovala jedna sama besedica na kontrolnih shodih, ki so le na pol vojaški čin, na katerem z rezervisti nenemške narodnosti morajo iu tudi faktično govore v — nenemškem jeziku, razuu tistega »hierc seveda ?!
Kralj srbski Aleksander se je mudil te dni na Dunaju. Temu potovanju so pripisovali politično važnost. V resnici se je govorilo tudi, da je mladi kralj zaprosil, da bi ga naš cesar vspre-jel v avdijencijo. Prošnja pa da je bila odbita. Ta vest je bila v izhod mnogovrstnim ugibanjem in sosebno se jo sklepalo, da so razmere med Avstro-Ogersko in Srbijo postale napete. — Temu nasproti je dobila »Neue Kreie Presse«, kakor pravi, avtentično poročilo, da je kralj Aleksander dobil odgovor, da bo vsprejet, ko se bo vračal iz Tirola preko Dunaja v Srbijo. — Sedaj pa se je raznesla tretja verzija. Neki graški list pripoveduje namreč, da je kralj Aleksander hotel zaprositi zti roko hčere eesaričine udove Štefanije, nadvojvodino Elizabete, a je dobil že v naprej pojasnilo, da njegovemu vprašanju ne bo ustreženo. To da je bil tudi vzrok, da ni bil vsprejet od našega cesarja.
Vojna v južni Afriki. Roeroi so zaseli Colenso in Colensberg v Natakl. Mesto Ladvsmith je popolnoma obkoljeno od Bocreov. Raznesla se je bila celo že vest, da se je mesto že udalo; no, dosedaj še ni potrjena ta vest. Pač pa javljajo p.-eko Londona, da je oddelek Angležke konjico napal Hoerce in da so se poslednji umaknili s precejšnjimi izgubami. No, o takih zmagah Angležev nad Boerci, ki so se umaknili, si je svet že ustvaril svoje posebne menenje, in veruje raje, da so se Angleži zopet zaleteli v kako nastavljeno jim zanj ko. Tudi v Londonu samem ne verujejo nič več vsem takim oficijoznim sporočilom. Vse navdušenje je izginolo in ostal je le strah, kakov bo zaključek vsemu.
Domače vesti.
Imenovanje. Tržaški namestnik je imenoval asistenta, g. Josipa Planinca, računskim oficija-lora v računskem oddelku tuk. namestništva.
Imenovanj«'. Pisarniški ve*!*nik na ees. kr. deželnemu sodišču, gospod Fran Josip S p ver, je' imenovan kaneelistom na e. kr. okrajnem sodišČH na Voloskem.
Poroka nadvojvod I nje Štefanije z grofom Lonvajem se je odložila do prihodnje spomladi. Tako daje želel cesar z ozirom na t«, da se prih. svečana meseca hči nadvojdinje Štefanije, nad vojvod inja K I i z a h e t a, poroči z vojvodo l' l r i k o m V i r t en h e r & k i m.
Iz odvetniške zbornice. V imenik tuk. odvetniške zbornice je hil dne ."»O. oktobra t. 1. vpisan odvetnik g. dr. Ante A ntončič, s sedežem v Krku.
Izpit častnika v trgovinski mornara!?! je položil te dni z odličnim vspehom g. V I n <1 k o T r n o v e e. Čestitamo.
Nekaj cvetja z gredic slovenske polemike v sedanjosti. »Slovenski Narod« piše v svoji številki od minole sobote pod naslovom »Tirade drja. Hvbjffa: »Na zadnjem shodu v Skednju je gosp. dr. Rvhnf mej drugim rekel tudi to-le: (Tu je doslovno naveden oni odstavek v govoru g. dra. Rvbifra na shodu v Skednju, ki je obsojal sedanje medsebojne prepire mej Slovenci.) Gosp. dr. Rvbaf je bil jako previden. Sumničil je pavšalno, ni se pa izrazil, koga je imel v mislili, tako, da nihče ne ve natančno, ali so letele njegove strele na vse stranke, ali samo na nekatere. Vsakdo mora domnevati, da na vse, torej tudi na našo. Ce je temu tako, bodi drju. Rvlmru povedano, da se nam zde njegova sumničenja jako smešna ter nam silijo v spomin stari pregovor, da od vzvišenega do smešnega je samo jeden korak. Dr. Rvbar e tutti ipianti se pridejo lahko k nam učit nesebičnosti iu požrtvovalnosti. V našem taboru ne potrebujemo in ne trpimo nikakega ko-ristolovstva; in če bi bilo povsod tako, bi bilo marsikaj drugačno, kakor je danes. Sicer pa nam dr. Rvbifreve tirade prav nič ne i m poni raj o in ne bodo čisto nič vplivale na nase stališče. V Trstu ste po raznih fazah postali popolnoma klerikalni. Slobodno Vam. Mi Vam Vašega najnovejšega prepričanja ne bomo kratili, če tudi na svojo žalost vidimo, kako slovensko delavstvo vsled Vašega klerikaIstva beži v tabor socijalnih demokratov, kako v mestu, koder je več Slovencev in veliko več slovenskega kapitala nego v Ljubljani, ne morete dobiti nobene pozicije, in kako Vam Lahi eelo v okolici odjedajo rušo za rušo. Mi imamo zavest, da postopamo tako, kakor zahteva korist vsega slovenstva, zavest, da koristimo tud« obmejnim Slovencem, če premagamo na Kranjskem brez-domovinski klerikalizem, in zato bomo ta boj nadaljevali, pa bodi to dr. Rvbafu všeč ali ne.«
Ker v trenotku ne vemo, da-li bo gosp. dr. Rvbar odgovarjal ali ne, iu ker nočemo prejudicirati njegovim namenom, se omejujemo na to, da takoj tu doli ponatisnemo članek, jako aktuvelen baš 7. ozirom na ta predmet in to iz zadnjih »Novic«, torej lista, o katerem govore, da ga urejuje oseba, kije prav blizu onim, ki urejujejo »Slovenski Narod«.
Osebni Moj. Pod tem naslovom pišejo zadnje »Novice« :
»Skoro bi dejali, daje v nas izginil ves smisel za stvarni politični hoj, kajti slovensko časopisje je v zadnjem času prenapolnjeno z najostrej-šimi osebnimi napadi, prav kakor da so izginila že vsa načelna nasprotja in je ostala samo še osebna antipatija. P r a v za prav s e o g i h 1 j e t a o s e b-niin na pad on samo »K d i no s t« i n »N o-vice« dosledno in načelno.
In vendar ne more dobri stvari nobena reč bolj škodovati, nego osebni b o j. Morda se ž njimi doseza kdaj uspeh za trenotek, ali stvarnega uspeha ni na ta način nikdar doseči. Trajen in resničen uspeh se doseza vedno samo s stvarno zmago.
Osebni boj kaže, da so bojevniki politično in socijalno nezreli ljudje: osebni hoj je otročji in odijozen; osebni boj vodi k sovraštvu in vzbuja sovraštvo na drugi strani, pri napadeneu; osebni boj je morda za občinstvo pikantnejfti, ali v kolikor je pikautnejši, toliko krajši in manjši jo njegov pozitivni uspeli, zakaj prej ali slej se osebni boj občinstvu vendarle pristudi, prej ali slej spozna občinstvo, da je ta boj podoben krvavemu mesarjenju nekdanjih gladijatorjev. In kakor gladiatorsko klanje, tako obuja osebni boj skrajno
nevoljo, ker vsakdo uvidi, da je v osebnem Iniju rabljeno orožje sicer manj krvavo, nego gladiatorsko, pa tudi nemi»ralnejše in neplemcnitejše.
Rojevanje z osebnosti mi se nikdar in nikjer ne smatra za moralno in dostojno, pač p-i je dokaz nemoralnega mišljenja in p o m a n j k a n j a ose h n e d os to j nos t i. Kdor se bori z osebnosti mi, tisti nima pravice in pravičnosti na svoji strani, zakaj pravica in resirea zmagata sama in ne potrebujeta, da se jima prihaja na pomoč z osebnimi napadi in grdenji. Pravica in resnica se sodita pred forumom zdrave pameti, pred tem forumom pa podtikanja, žaljenja, spletke, denuncijacije, grdenja, zasramo-vanja, ki so v osebnem boju nad vse priljubljena, nikdar ne veljajo za dokaze, prav tako malo, kakor argumenti z ulice.	I
Kdor rabi v političnih bojih osebnosti, kdor s sumničenji, z obrekovanji, z zasmehovanjem in zasramovanjem skuša uplivati na javno menenje, tisti priznava s temi osebnostmi, da mu nedostaje stvarnih argumentov, in da hoče to nedostajanje prikriti s tem, da pred sodnikom — to je v političnem življenju javno menenje — ho-čet a obuditi slabo menenje o svojem nasprotniku, ' antipatijo proti njemu in s tem izzvati sebi ugodno, j četudi krivično razsodbo!
«In vendar bi se v nas še veliko laglje ognili osebnostim, kakor kjerkoli drugod, zakaj v resnici je načelno nasprotje mej obstoječimi političnimi strankami tako malenkostno, da ga niti upoštevati ni treba. Toliko ostrejše pa je prav vsled tega obsojati osebnostni hoj. Ce tudi slovenski stranki na Kranjskem hodita vsaka svojo pot, hodita vzlic temu druga z drugo vštric, ker je mej njima o vsem osebnem nasprotju toliko dotike, toliko skupnosti, da dejanski v načelnih, v politično resnično važnih vprašanjih sploh ne moreta priti navskriž.
Radi tega pa je osebni boj toliko bolj obžalovati, ker dela samo umetna nasprotja tam, kjer dejanskih, načelnih nasprotstov niti ni. Naj bi h o j z a kmeti j s k o d r u ž b o t u d i v t e m oziru bil zadnji boj z o so h n os t m i.»
N! je take ne/miselnosti. ki bi bila dovolj nezmiselna, da bi je ne obsevala luč, ki sveti na lesnem trgu tržaški publiki. Nobena neslanost ni neslana dovolj, da bi je ne ponatisnil naš »Pio-eolo«. No, »Piecolo« je »Piecolo« in mi se mu ne čudimo. Čuditi pa se mora človek, kako je možno, da je v takem mestu kakoršen je Trst, v katerem se baje kar celi potoki — kulture pretakajo po ulicah, še toliko zabitih ljudij, ki vsako neslanost tudi verujejo. — Tudi praznik sv. Justa je to glasilo za širjenje neumnosti med tržaškim ljudstvom, porabilo v to, da je poslalo v svet. jedno svojih lapidarnih — neslanosti. Piše namreč, kako je sv. Just — ta »giovinetto triestino«
—	z inladeniškim navdušenjem prestopil v novo vero, ki so jo galilejski ribiči širili po romanskem svetil in kako je sv. Just dne 2. novembra bil obglavljen radi svoje zvestobe. 169(5 let je torej
—	pripoveduje »Piecolo« dalje —, odkar se je zgodilo to mučeništvo. Ali triumf velike evolucije je bil neizogiben. I) i j o k 1 o o i j a n, kije 1. 803. proganja', in puščal moriti privržence nove vere, in drugi rimski cesarji, ki so hoteli udušiti to gibanje, izišlo iz ukrotenega in razdejanega Jeruzalema, so se motili, meneči, da z ječami in morenjem pogase plamen. Kakor vse človeške in kulturne ideje je bila zmagovalna tudi ona, za katero je sv. Just žrtvoval svoje življenje. In nad 1000 let je že niinolo, odkar Trst proslavlja nekdanjega gio-vinetto.
Do tu govori »Piecolo« še precej pametno. Ali kakšen je zaključek!! Cujte le:
»Trst pa v sv. Justu ne proslavlja le svetega kristijana; on proslavlja v sv. Justu junaštvo omike, možko neustrašenest, ki raje umira, nego da bi zatajila svojo vero. Trst ima v svoji zgodovini še innogo drugih mučenikov, sv. Sergija, sv. Lazara, sv. Primoža itd. Mej vsemi pa si je Trst prav mladeniča sv. Justa izbral za svojega patrona, ker menda v duševni sili tega svetnika vidi simboliziran svoj 1 a s t n i poklic, poklic jeklenega branitelja svojega latinstva o b v z n o ž j u julijskih g o r a !!«
Oddahnite se malo! No, sedaj pa pomislite: Latinci SO bili oni, ki so proganjali sv. Justa in druge boritelje za krščansko vero, rimski cesar je bil oni Dijokleeijan, ki je sv. Justa gnal v smrt, in
»Piccolo« izvaja iz tega, da je sv. Just simln.l borbe za latinstvof!
Taka logika more imponirati pač le »Piccit-lovim« - ignorantom. Ako bi tudi mi hoteli slediti »Pieeobi«, preobračajočemu take logična kozolce, bi se pridružili sosedom Miljeem, ki govore, da je bil sv. Just — un santo ščavo.
Pred rajem. Kakor znano, je naš slavni magistrat osrečil meščanstvo z novo, epohalno naredbo: svojim stražnikom je dal napraviti lepo pisane uniforme. Se več: dal jim je tudi lepo brušene sablje — pristne damaseenkc ! I>a se vsakdo lahko prepriča o svitu, sijaju, ostrosti in vseh drugih izbornih lastnostih novih mečev, postavili so ob vhodu v mestno palačo stražnika s potegnjeno sabljo. Tam stoji torej niarcijalna postava in salutira gg. županu, mestnim očetom, uradnikom slavnega ma-gistata in slučajno tujim generalom.
Ta prizor je tako efekten, da sili celo Piecolo*, v to — da zbija šale. Ta list piše, da -dotični stražnik čuva tisti milijon in (500.000 goldinarjev, katere je naš župan «prenotiral» za društvo »Aurisina*. Ta stražar da bo stal na pragu mestne palače dolgih devet let, dokler se navedena svota ne izroči svojemu namenu.
Nas so navdajale druge misli o tem divnem prizoru. Prepričani smo, da ta angel j javnega redu z ognjenim mečem v desnici straži uliod v mestni raj, da bi se ne vrnil vanj naš očak Nabergoj, katerega je vsemogočni (z malo začetnico!) v svoji neskončni modrosti izgnal iz raja...
Prošnja do gospoda ravnatelja poste. U Skednja nam pišejo: Kadar kaka občina prosi, naj bi na dotičnem poštnem uradu napravili pečat tudi z slovenskim napisom, odgovor je običajno ta, da se stari poštni pečati zamenjavajo z novimi še le potem, ko so prvo omenjeni že popolnoma obrabljeni. Tudi pri nas v Skednju bi želeli pečat z slovenskim napisom, in ker je dosedanji pečat res že prav star in živo potrebuje svojega — naslednika, opozarjamo gospoda ravnatelja pošte in ga prosimo, naj ne pozabi na to našo željo, ko se bo za našo pošto prirejal novi pečat.	•
Politično drnstvo «Edlnost» priredi prihodnjo nedeljo «<t> 4. uri popoludne v konsumnem društvu v Rojaiiu javen ljudski shod.
Zbor svečenikov sv. Pavla v Trstu. Povodom pogreba blagopokojnega I v n. n a V a r 1-a, župnika in dekana v Dolini, so pokazali občinarji dolinski vzvišenim načinom svoje versko in narodno čutstvovanje. Njim so se pridružili mnogi rodoljubi iz bližnjih krajev in iz Trsta. Ni nam mogoče navajati vseh imen.
Podpisano starešinstvo zahvaljuje se vsem najpresrčneje. Rila je to sijajna manifestacija naše sloge in naše vzajemnosti, zraven pa živo pri pozna nje plodonosncga delovanja ob odprtem grobu delavca na verskem in narodnem polju.
Starešinstvo. Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila lil Metoda. Povodom krsta dvojčkov Cirila in Metoda pri Valentinu Đačarju so nabrali 7 kron, Može Peter je dodal še 40 st. Dr. Trno-plesar 4 krone.
Popravek: V »Edinosti« št. 23(5. izkazanih • 10 kron, ki jih je daroval g. Fran Guštin za Dijaško listano«, so bile le po pomoti uam vročene. To svoto smo izročili torej na dotično mesto.
Blag a j n i š t v o. Odbor akad. telili, oruštva »Triglav« v Gradcu za zimski tečaj 1S',H)/1(.K)0, voljen na občnem zboru dne 2H. pr. in., se je sestavil nastopno: predsednik: iur. Rasto Pustoslemšek ; podpredsednik : med. Albin Jcsih ; tajnik: med. Branko Žižek; blagajnik: iur. Vladimir Seruec ; knjižničar: pliil. Zvonimir Majžer: gospodar: iur. Rudolf Sark; odb. nam,: iur. Ottnar Golob; revizorja,: iur, Dragotin Podgornik, iur. Fran Ratej; častni sod : iur. Pantz pl. Anton, iur. Ljudevit Brence, iur. Miloš Vehovar, med. Vinko Hudelist, pliil. Davorin Majcen.
Brzojavni promet s Transvalom. Ravnateljstvo pošte in brzojava nam javlja: Brzojavni promet s Transvalom tudi vin Cape Town-I)elagoa Bav ni pripuščen, izvzemši le konsulatske brzojavke.
Tržaška posojilnica in hranilnica, registrov »na zadruga z omejenim poroštvom, je
imela do konea meseca oktobra t, 1. gl. 1,774.7l.14-26
(»romata. Ionako leto v istej dobi pa gl. Naraščaj znaša torej pl. S-hMNiiHlO.
Skupni promet vseli prejšnjih let (od lsy*Jdo
znaša gl. 0.*?.'J7"01. Ako letošnji promet primerjamo z onim skupnim vseh let, vidimo, kako lepo raste posebno v* tem letu. Ker gotovo zanima naše čitatelje, kako se je ti naš zavod razvijal, po-novimo torej te številke:
Promet : gold. 7t>.4'.»7-;J 1 promet	: gold. ] 1 H T T * t> 1
promet lHl'4.: p,Id. promet lHi»o.: gold. .'»T7.S01-».»s promet 1 H*.»ti. : gold. ot>H.f>27-H 1 promet 1*(.»7.: gold. T^O.So-i'lf.'t promet 1 Hi>H.: gold. Itl7f>.4»il>'21 Skupaj: gold. ;VJloTi>a7()l l>ne iil/10/SW.: gold. 1,774.7t>4-2<; Skupaj: gold. ^OHi^-fižŠJt
Vidimo, da promet 10 mesecev v tem letu nadkiiljuje polovico prometa vseh prejšnjih let.
Te številke so pač najboljša reklama!
Iz Opatije javljajo, da je tamošnje pevsko in tamburašku društvo »Tjovor« imelo dne 22. m. m. svoj izreden občni zbor, na katerem se je dosedanji predsednik, gospod Avguštin Rajčič, tamošnji učitelj, zahvalil na časti predsednika. Zborovalei so izvolili g. Jakoba Justiča novim predsednikom.
Napad. Pišejo nam : Minolo nedeljo zvečer je bil pred Llovdovim arzeualom napaden orožnik v istem arzenaltt, Viacencij Kožuh. Napadalec je zamahnil z nožem proti orožniku, toda poslednji je dovolj hitro skočil v stran ter je potem s krepkim udarcem s palico po roki napadalca le-Lemu izbil nož iz rok, tako, da se je nož zlomil na tri kose. V napadalcu je spoznal nekega delavca iz istega arzenala. Vzrok napadu pa je bilo baje maščevanje, ker je bil orožnik ovadil delavca radi nekega pregrešita in je bil isti tudi kaznovan. Opomniti bi še bilo, da je napadalec videl popred orožnika v neki gostilni in ga je potem čakal na cesti.
Se vedno stara poselil. Pišejo nam : Že trikrat smo se na tem mestu potožili, da naš človek, ko plačuje vojaško takso, mora plačevati na laško pobotnico. Danes imamo zopet v rokah tak dokaz avstrijske narodne jednakopravnosti! »Conferma di ricevuta« se imenuje ono, kar nam dajejo na tukajšnjem o. kr. davkarskem uradu v dokaz, da smo nekaj plačali!
Hvala lepa za tako ravnopravnost! Se bivši tukajšnji finančni ravnarelj nam je svečano zagotovil, da ima v zalogi vse tiskovino tudi v slovenskem jeziku ! Na dan žnjimi torej !
Žalostno! Pišejo nam: I)ne 4. t. m. sem bil na tukajšnjem centralnem brzojavnem uradu. Od dveh poslujočih uradnikov ne zna nobeden nijedne slovenske besede!
Čakati sem moral, da so poklicali enega viših uradnikov, s katerim sem mogel govoriti! (Jul sem besede; »se 1'sa« (saj zna), /.govorjene po enem omenjenih dveh gospodov. Ker pa no vem, komu so bile te besede namenjene, nočem trditi ničesar in omenjam le to.
Vsakako pa ni lepo, da v tukom uradu kar hkratu poslujeta po dva uradnika, ki no umeta deželnih jezikov !!
Prosim gospoda ravnatelja, naj odpravi te nedostatke, ker to ne povzdiguje ugleda c. kr. uradu, niti ni v korist ljudstvu.	Kravo«.
Kesona jc — narodna čast! Znano je dejstvo, da so Angleži na Italijanskem pokupili na tisoče mezgov, katere rabijo za prenašanje in prevažanje vojnega materijala v južni Afriki. V bitki pri Ludvsmitliu so pa prav mezgi igrali važno ulogo. Brzojav nam je namreč naznanjal, da so nedisciplinirane živali oh velikem ropotu začele bežati na vse strani tor so potegnile nekaj topov v območje lioercev.
Italijane je ta dogodek strašansko neprijetuo zadel. Hali so se, da bi se svet, doznavši o beže-čili mulah,utegnil spomniti italijanskih junakov, ki so igrali v A besi niji podobno ulogo. Italijansko novinstvo se je postavilo na zadnje noge, da obrani narodno čast. Zadnji »Piccolo« (večernje izdanje) javlja na odličnem mestu, na prvi strani, v dopisu iz Rima, d a n i j o d e n m e z g o v - h e g u n o v ni h i 1 i t a 1 i j a n s k e g a p o k olje n j a ! Italijanski mezgi da pridejo še;-le okoli lf>. t. m. v Portal - Natal. Zapomnite si torej, da ui bila italijanska kri ona, ki se je pretakala po žilah be-
žečih mozgov! S tem, mislimo, j«* rešena narodna čast junaškega naroda italijanskega.
Nesreča. Tomaž Sosič iz liojana je šel mi-nole sobote po vino v Istro. Vračajo so z vinom v Trst po koperski cesti jo v Škofiji hotel stopiti z voza. Ali spodrsnilo mu je, z bok česar je padel naravnost pod kolo voza, ki mu je strlo nogo. Hiteli so po zdravnika, ki je ponesrečencu podelil prvo pomoč. Potem so poslednjega proveli v tu-kajnjo bolnišnico.
Ponesrečeno aretiranje. Cesare Montinari, italijanski podanik, izgnan iz vseh avstrijskih dežel, je čutil potrebo, da se je vrnil — morda v kakem važnem poslanstvu v lepo »regione Citilia«. .V v soboto v jutro ga je neki policijski otieijal opazil na obrežju Mandracchio ter ga aretiral. >( i os pod < Cesare pa — vsaj »Piccolo« ga ima za gospoda, iz česa sklepamo, s kake vrsto gospodom imamo opraviti — pozna naše policijske zavode že iz prejšnjih časov, zbok česar mu torej niso mogli nuditi nobene nove zanimivosti ; zato so je ob vhodu na policijo izmuznil iz rok pravice ter zbežal. Do danes ga niso dobili.
Ponesrečen berač. 72-letni Peter Soarabelli je padel v soboto večer z stopnic neke hiše ter se nevarno poškodoval. Reveža so spravili po prvi pomoči na rešilni postaji v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V torek, dne 7. novembra ob 10. uri predpoludne sc bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Paduina št. 7, hišna opr va; v ulici Barriera veochia št. 7, hišna oprava; v Barkovljah št. laži, okna-raztie stvari; v ulici Scttc Fontane št. 2, 1 miza s kamnom za razprodajanje in 2 polici.
0 Levčevem „pravopisu".
V točki 57H. pravi . . . poizkusi najprej dognati, če narod . . ., no, ta dognati je tudi nekak prav neokreten izraz, jaz vsaj si vsete živino pred sabo mislim, kedar ga čitam, no samo da ni kaj miloglasen, nego i mej narodom ga čujemo le redko keda rabiti in to nikdar ne v pomenu švabskega: austuhren, ausmaehen, durohfuren, cutseheiden, er-griinden, vollenden ... Za ta poumja imamo mi tako-le izraževanje: izvesti, provesti, izvršiti, izpričati, dokazati, določiti, odločiti, ustanoviti, dovršiti ... V navzočnem slučaju bi bilo boljše rečeno : . . . poizkusi najprej ustanoviti, če narod ... in vsak slovenski kmet in vsak Slovan te razumi, kaj hočeš povedati, ako pa rabiš dognati, pa ne, noben naš kmet ti ne poreče: pravdo setn dognal, nego pravdo sem izvršil ali dovršil . . . stvar je izpričana, dokazana, ustanovljena, gotova (ne pa dognana), dokaz je izvršen, odločen (ne dognan.)
Naš zaslužni Cigale jo imel prav nesrečno misel, ko nam je ta dognati za slična poumja uvel; se ve, dokler se je doma šolal, ni opazoval kako narod govori, potem v službi proč z doma, mnogo let moj tujim življem mu ni bilo prilike, da bi narodno govorico slušal, zato je bil mnogokrat v sitni zadregi, ko jo na Dunaji državni zakonik slovenil v družbi z Navratilom in mojim stricem Maticem. Ob takih prilikah, dragi moj, je v resnim sitno pravo zadeti, če hoče vestno slovoniti no lahkomiselno, in tako uide peresu marsikaj, česar narod nema in ne pozna, — vsiljenih izrazov, in to prav nepriličnih, pa imamo dandanes polno polno.
(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj <>. (Zbornica poslancev.) Po prečita-nju ulog je zbornica prešla na dnevni red in je nadaljevala razpravo o odpravi oziroma reviziji 14.
Dunaj <). Tiskovni odsek zbornice poslancev je sklenil, da ho v prihodnji seji zbornice poročal o odpravi časniškega in koledarskega kolka.
Ako ne pride kaj posebnega vmes, zbornica že prihodnji teden vsprejme dotični zakon, ki stopi v veljavo z dnem 1. jariuvarja 11)00.
Dunaj i). Kralj Jurij Grški in sin mu princ Nikolaj sta dospela danes zjutraj na Dunaj. Vojna v južni Afriki.
Pariz 4. »Eelair« hoče vedeti iz zanesljivega vira, da jo transvaalska vlada sklenila zapri-četi brodolovno vojno proti Angliji.
London .">. Listi priobčujejo brzojavko, da je sovražnik brez odpora zašel (olesl>erg in da obstreljuje C<4enso.
(ilasom brzojavke i/. Ladvsmitha so lloerci izdali proklamacijo, s katero severni del Natala mul Tugelom proglašajo /a ozemlje svobodne države Oranje.
London o. Reuterjcva pisarna javlja iz Ladvsmitha dne 2. t. m. oh 10. uri predpoludne : Danes ob «1. uri zjutraj je začel boj topničarjev. Sovražnik ni napravil škode v taboru Angležev. Streljanje Angležev ne dovoljuje Boercem, »la 1»i uravnavali svoje topove. ('uti je gromenje topov od Colenso sem.
jKA
BANKE UNION
V TRSTU
c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
n) Vsprpjenia uplaČila na tekoči račnn ter jili bresttije:
Vrednostne papirje:
pa 2* H°'0 proti 5 dnevni odpovedi
.. 'I1/*0.,	4 mesečni
1 letni ., Napoleone:
po •> "„ proti 20 dnevni odpovedi 40
3 mesečni .,
.m,
° -2 n
.»i ni - t it n
- 4 '0

Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od '25. oziroma '2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje "2%°/,, do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila ae dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne u plačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto-eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, nienjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jiin shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Šivalnih strojev |	j
tovarniška zaloga
v Ljubljani Dunajska oeata 13.
priporoča svoje pri-poznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniško potrebo
100 do 300 goldinarjev
zamorojo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpoeavanjein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudco pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessaiiflro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Kosari o ž to v. i.
liolsko poslopje).
Kosat izbor v tapetiirijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo.