K AJD: preštevanje bi privedlo le do sovražnosti!
LETO XXVIII — Številka 11	11. marca 1976	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Centralno vodstvo Katoliške delavske mladine Avstrije (KAJO) se je na svoji zadnji seji izreklo proti ljudskemu štetju posebne vrste in se je namesto tega zavzelo za „zvezni manjšinski pospeševalni zakon", ki naj bi našel odobravanje vseh narodnih skupnosti. Katoliška delavska mladina načelno smatra, da le takšni ukrepi vodijo do cilja, ki se sklenejo v soglasju z manjšino.
V sedanji situaciji na Koroškem bi načrtovano ljudsko štetje posebne vrste, ki bi v svojih posledicah pomenilo ugotavljanje manjšine, zadelo sporazumevanju med narodnima skupnostima tudi zaradi tega težak udarec, ker se je treba bati, da bi zaradi tega izbruhnil narodnostni boj, ki bi vna-
šal v mnoge kraje južne Koroške še več nacionalnih sovražnosti in bi prebivalstvo bilo odvrnjeno od
drugih važnih socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj, meni Katoliška delavska mladina.
Neznanci dodali napis »Gostilna'
Doslej neznane osebe so v noči na soboto s šablonami naslikale na južno in vzhodno steno gostilne in trgovine bilčovskega župana Hanzija Ogrisa 17-krat napis »Gostilna" in „Trgovina“. Posamezne črke so imele višino 15 centimetrov. Istočasno so odstranili pet nemških krajevnih napisov in kažipotov v območju občine Bilčovs.
Hanzi Ogris je od leta 1970 socialistični župan v Bilčovsu. Med leti 1970 in 1975 je bil deželni poslanec SPO. Že več let je podpreti-
OZN: Avstrija obdolžena revizije Člena 7
Z nerešenim členom 7 državne pogodbe se je moral zopet ukvarjati mednarodni forum: na zaključnem zasedanju komisije za človekove pravice ekonomsko-socialnega sveta OZN je jugoslovanski delegat Aleksander Božovič opozoril komisijo na diskriminatorično obravnavo pravic slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji predvsem po sklepu treh strank o preštevanju.
Za Avstrijo se je nato javil k besedi poslanec OVP prof. Erma-cora, ki je sicer kot strokovnjak priznal, da klavzula o 25 odstotkih ni najboljša pot za določitev krajev, primerjal je topografijo Koroške celo s Ciprom, pač pa je trdil, da je Avstrija — razen krajevnih napisov — popolnoma izvršila in izpolnjuje člen 7 državne pogodbe. S tem je Ermacora pred mednarodnim forumom podal izjavo, o kateri je sam kot član bivše Kreiskyjeve študijske komisije moral vedeti, da ne ustreza resnici. V študijski komisiji namreč so prišli njeni člani do spoznanja, da je odprta še vrsta drugih točk.
Prav tako je Ermacora v zgodovinskem orisu Koroške zastopal neko vrsto vindišarsko teorijo, ko je dejal, da živi v južnem delu dežele jezikovno mešano prebivalstvo, ki govori ali slovensko ali nemško ali pa mešan dialekt. — Po drugi svetovni vojni je prevzela Avstrija garancijo za a) dvojezično šolstvo, b) uporabo slovenščine kot sodni jezik, c) uporabo slovenščine kot uradni jezik in d) namestitev topografskih napisov v slovenščini v krajih z dvojezičnim prebivalstvom. Ermacora je dejal, da je Avstrija popolnoma izvršila
in izvaja točke a) do c), pri četrti točki pa so se pojavile težave, češ da je del prebivalstva smatral topografske napise kot neopravičene. Zdaj bodo skušali najti nov
kriterij, in sicer bodo povpraševali osebe po njihovem družinskem jeziku, je dejal Ermacora.
Ze prej pa je avstrijski zastopnik trdil, da je dognanje območja s strukturo mešanega prebivalstva notranjedržavna zadeva in zbadal jugoslovanskega zastopnika, češ kako more tuja država poznati to strukturo bolje kot domača država.
Jugoslovanski zastopnik Božo-
vič je nato odgovoril, da se Jugoslavija ne postavlja za sodnika, kajti najboljši sodnik o stanju je manjšina sama in avstrijski delegat prav dobro ve, kaj manjšina drži o trojnem sporazumu. Če je sporazum treh strank res le dogovor med političnimi strankami in ne sklep vlade, jemlje on, Božovič, pojasnilo radevolje na znanje, v upanju, da ga vlada ne bo sprejela.	(Dalje na 2. strani)
NSKS: Wagnerju pridržana uvedba „AP0
Koroškemu deželnemu glavarju Leopoldu VVagnerju je bilo pridržano, da je uvedel v koroško politiko pojem „lzvenparlamentarna opozicija" (AuBerparlamentarische Opposition — APO), kakor je tudi uvedel pojem »Odličnega Hitlerjevega mladeniča". — To je ugotovilo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev na svoji zadnij seji v ponedeljek zvečer. Predsedstvo je izjavilo, da pomeni ta trditev hudo podtikavanje.
Prav tako v nekaterih dnevnikih objavljena dozdevna izjava osrednjega tajnika Filipa VVarascha ne odgovarja dejanski izjavi, ki je bila objavljena tudi v glasilu Narodnega sveta, Našem tedniku ter v nemški tiskovni službi NT. Tudi je del avstrijskega tiska prinesel le izjave osrednjega tajnika v taki obliki, da se morejo napačno razumeti. Zamolčali pa so tisti čašo-
VSI HA PROTESTNI ZBOR!
Diktatu, s katerim nam hočejo v parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopane stranke in zvezna vlada vsiliti ugotavljanje manjšine, to ie pravi nov plebiscit, koroški Slovenci ne bomo klonili.
Ves dosedanji potek, kako izvesti od nacionalističnih sil zahtevano ugotavljanje, kaže, da zagovornikom tega načina reševanja v bistvu gre za zožitev v državni pogodbi zajamčenih pravic, torej za revizijo avstrijske državne pogodbe.
Gre torej za naše pravice, gre za nadaljnjo usodo našega ljudstva na Koroškem.
V tem resnem trenutku Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sklicujeta za
•	NEDELJO, DNE 21. MARCA 1976, OB 15. URI
•	V VELIKI DVORANI DOMA GLASBE (KONZERTHAUS)
•	V CELOVCU
PROIESTNI ZBOR
odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev.
Zaradi izredne važnosti pričakujemo, da boste prišli na zborovanje vsi, da podprete naše narodne zahteve in tozadevno prizadevanje obeh osrednjih organizacij.
Narodni svet koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
piši, da je deželni glavar nekaj dni poprej označil kot ekstremistično Izvenparlamentarno opozicijo (APO) vse tiste Avstrijce, ki so proti pravzaprav niti ne uzakonjenemu sklepu treh strank.
S tem je postalo jasno, da je deželni glavar označil pripadnike slovenske narodne skupnosti in one Avstrijce, ki se prav jasno zavzemajo za to, da se protiustavno štetje pripadnikov manjšine ne bi izvedlo kot podlaga za izpolnitev člena 7, tako poslanca OVP dr. Bernda Schilcherja, predsednika Mlade generacije SPO Alberta Konecnyja, nad 100 časnikarjev, nadalje m. dr. kanclerjevega sina dr. Petra Kreiskega in dr. Evo Kreis-ky kot privržence ekstremistične Iz-venparlamentarne opozicije (APO). V Zvezni republiki Nemčiji, pa tudi tukaj v Avstriji, razumejo pod besedo APO teroriste kot drhal Baader-Meinhof.
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev zato pričakuje, da se bosta strankin predsednik kancler dr. Bruno Kreisky ter Zvezni občni zbor SPO, ki ima kot državnotvorna stranka tudi dolžnost, da se zavzema za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ukvarjala tudi z vprašanjem, če take izjave predsednika koroške SPO, namreč da označuje pripadnike manjšine pavšalno kot ekstremistično Izvenparlamentarno opozicijo, ne škodujejo stranki in navsezadnje ugledu Avstrije v svetu.
KHD proti Wald$teinu
Karntner Heimatdienst se je v torek ukvarjal z zastopnikom Katoliškega moškega gibanja Koroške dr. Ernstom VValdsteinom. Katoliško moško gibanje Avstrije je prejšnji teden izrazilo svojo solidarnost s koroškimi Slovenci (NT je obširno poročal). VValdsteinu očita Heimatdienst, češ da je doslej pozabil brigati se za pravice nemških vernikov in se s tem diskvalificiral. Heimatdienst je zato pozval glavnega zastopnika nemških Korošcev v koordinacijskem odboru krške škofije, naj odloži svoje mesto.
Da VVagner s svojo izjavo o izvenparlamentarni opoziciji APO ni mislil le katerokoli izvenparlamentarno grupacijo, ampak čisto jasno ekstremistično skupino, je postalo jasno najpozneje v nedeljo. V osrednjem glasilu SPO Arbeiter-zeitung je VVagner dejal dobesedno: „Sile, ki hočejo po zedinjenju strank delati še nadalje izvenparlamentarno opozicijo, bi bilo treba označiti kot ekstremistične, njene zastopnike kot ljudi, ki hočejo le nadalje vžigati" (glej faksimile štev. 1). Odločilno besedo »ekstremističen" nista torej dodala ne predsedstvo NSKS in ne osrednji tajnik Filip VVarasch, kot to napačno skuša trditi Kleine Zei-tung (glej faksimile štev. 2), ampak jo je dodal deželni glavar VVagner v osrednjem glasilu lastne stranke.
Tagblatt fur Usterreich
..Erst einmal Ortstafeln"
Wagner: 25-Prozent-Morke nicht gonz befricdigend
I » ^kAGENFORT (AZL Die 25-Proirnt-Markc. auf dle slch dle drel I J"*,™*“ d,r Ortatatelfraee grelnim baben. let »ahrschelnlich mrht berricdlgend. aber es let wlchtlg. daB aunSchet einmal dai Prinzip ,armjlV. Wlrd und dlc Ortetafeln etehcn. VVenn man slch einmal daran I I *"w6hnt hat- kann man e pl ter grofiztiglger aeln, eagle I.andeehanptmann I heHenfr ' n*m Ce*Prlch rolt drr AZ *um letalen Stand der Mlnder- |
I *<r6fle- dic nach der Elnigiing Vcrtrvter als Leu te,
I der Parteien vvelterhin auOer- welter zllndcln wol!en-I parlamentarlsche Opposition trei-I b*n wollen, miiOten als cxtrcml-I stisch bezelchnctwerdcn, ihrcJ
Faksimile štev. 1: VVagner v Arbeiterzeitung ...
1Vetrn Jer V or stan d des Rates Jer' t Karntner Slovienen behauptet, LH. Wagner babe von einer „extremisti-schen aufierparlamentarischen Oppo- j sition gesprochen, so ist dies umu-1 treffend. Die entscheidende Vokabel i „extremistisch" zvurde hinzugefugt. ,
... faksimile štev. 2: Kleine Zeitung zamolči, da je dodatek »ekstremističen11 dodal Wagner sam.
sednik ZSO in te dni bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih zadrug.
Kot poroča avstrijska tiskovna agentura APA, je Ogrisa več zavednih Slovencev kritiziralo zaradi tega, ker na svoji gostilni ni imel dvojezičnega napisa.
Kažipoti in krajevne table, ki so bile odstranjene v isti noči, so kazale v Želuče, Stranje, Podgorje in Št. lij ter so bile nameščene v Želučah in pri Sveti Luciji. Bile so postavljene od občine in so spadale tudi v njeno kompetenco. Po zakonu o krajevnih napisih iz leta 1972 bi morali biti ti kažipoti v obeh deželnih jezikih, saj velja zakon ne le za zvezne ceste, ampak tudi za deželne in občinske ceste.
V	noči na ponedeljek pa so v Domačalah, občina Vernberk, prav tako neznani storilci opremili z modro barvo poslopje telovadnice ljudske šole ter nekatere šipe z napisom »Člen 7“. Črke so bile 1 meter visoke. Na vzhodnem delu vasi so prav tako pomazali krajevni napis z modro barvo.
Daimova študija v tiskani obliki
Nemško-slovenski koordinacijski odbor škofijskega sveta krško-celovške škofije je te dni izdal v tiskani obliki globinskopsiho-loško študijo dr. Wilfrieda Dai-ma »Problematika sprave narodnih skupin na Koroškem". — Študija je bila predstavljena javnosti že 1. julija 1975 v obliki tiskovne konference in diskusije politikov, pač pa je bila študija na razpolago le kot kse-rokopiran rokopis. Že tedaj so Daimova spoznanja in dognanja naletela na hudo kritiko s strani domovini zvestih krogov. Brošura, ki je sedaj izšla kot 4. in 5. zvezek »Das gemein-same Karnten — Skupna Koroška" (4. del v nemščini, 5. del v slovenščini), vsebuje besedilo študije deloma skrajšano, deloma izpopolnjeno. V slovenščino je Daimovo delo prevedla dr. Marija Klun (sr. Mihaela).
V	uvodu izražata zastopnika koordinacijskega odbora dr. Valentin Inzko in dr. Ernst VValdstein upanje, naj bo vsak, ki to študijo bere, tudi dovolj samokritičen, da svoje stališče in nazore konfrontira z Daimo-vimi izvajanji in naj se izogne angleškemu pregovoru: »Ustvaril sem si lastno mnenje; ne moti me zdaj z dejstvi."
DVP proti 25 °|, ?
OVP še ni dala svojega privoljenja h klavzuli 25 procentov glede štetja posebne vrste, je izjavil šef velike opozicijske stranke Taus na tiskovnem razgovoru. OVP nima namena, da bi sama od sebe postala na tem področju aktivna, je dejal Taus. Pač pa je koroški šef OVP Bacher odobril to rešitev. Vsiljuje se potem vprašanje, čemu je potem služil trostrankarski vrh.
OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE
#	Zveza slovenskih zadrug je v ® soboto priredila svoj občni % zbor. Kot predsednik je name-
#	sto Florijana Lapuša, ki iz sta-® rostnih razlogov ni kandidiral ® več, bil izvoljen župan Hanzi ® Ogris, poslevodeči podpredsed-® nik je postal zopet dr. Mirt
#	Zvvitter.
Pogoji za izvoz v Italijo se čedalje bolj slabšajo
Pogoji koroškega gospodarstva, zlasti pa kmetijstva in gozdarstva, so bili v zadnjih dvajsetih letih v bistvu odvisni od možnosti izvoza koroških goved in govejega mesa ter od možnosti izvoza lesa v Italijo. Do leta 1973 se je ta izvoz razvijal nekje v mejah običajnega nihanja ponudbe in povpraševanja. Dosežene cene so sicer nihale, v povprečju nekaj let pa so bile zadovoljive. Poleg tega je možnost izvoza mesa in lesa v Italijo preprečila nevarnost prekomerne domače ponudbe, s čemer je stimulirala cene na domačem trgu, na katerih so participirali tako kmetje kot pa izvozniki živine in podjetniki lesnega gospodarstva.
V letu 1973 se je na obeh področjih marsikaj spremenilo. In to na slabše. Trikratno razvrednotenje italijanske lire in dvakratno zvišanje vrednosti šilinga v mednarodni trgovini je postavilo dotedanjo prakso trgovine z Italijo na glavo. Cene, po katerih je bilo mogoče na italijanskem trgu vnovčiti meso in les, avstrijskim cenam niso več odgovarjale.
K vsemu se je leta 1974 pridružilo še to, da je Italija zaradi svojih permanentnih sprememb vlade in zaradi stavk postala v svoji gospodarski bilanci tako šibka, da je prišla njena investicijska dejavnost skoraj do popolnega zastoja. Pomoč, ki jo je v teh pogojih po-
Kathpress:
0 „Die politischen VVitze waren 0 diesmal eher flau, von beson-0 derer Aktualitat war nichts zu 0 bemerken. Es gibt ein politi-0 sches Thema in Karnten, und # das vvurde mit keiner Silbe er-0 vvahnt: die Volkszahiung oder ■0 Minderheitenfeststellung. Der 0 Rezensent kann sich erinnern, 0 dalj vor Jahren beim Villacher 0 Fasching der „Weichensteller“, 0 damals wie heute die beste Fi-0 gur, gelegentlich ein paar Wor-0 te Slowenisch einflocht, zum 0 grolJen Gaudium des Publi-0 kums, dem — zumindest teil-0 vveise — diese Sprache nicht
trebovala in iskala pri Evropski gospodarski skupnosti, katere članica je, je bila vendar vezana na to, da optimalno omeji svoj izvoz iz tretjih dežel, med katere sodi tudi naša država.
Posledica na račun koroškega kmetijstva in gozdarstva: padec cen lesa za okroglo 80 odstotkov in sredi leta 1974 ukinitev uvoza klavnih govedi in mesa iz Avstrije in s tem predvsem s Koroške.
Začetkom 1976 je nekaj tednov izgledalo, da se bodo letos pogoji
Magazin Hrvatskega akademskega kluba „Novi glas“ je v svoji najnovejši številki objavil v nemščini zanimiv komentar pod naslovom ..Volkszahiung besonderer Art“. Zaradi njegove izvirne argumentacije in predvsem zaradi tega, ker dokazuje, da so tudi Hrvati proti preštevanju — nekateri časopisi skušajo prikazati ravno obratno —, prinašamo ta članek v slovenskem prevodu.
Da, hočejo vedeti, če v Velikem Borištofu/G ro Bvvarasd orfu resnično živijo Hrvati, imeti dokazano, da je v Stikabronu/Steinbrunnu morda že uspelo iztrebiti Hrvate! Vedeti, če je res že uspelo napra-
0 ganz fremd schien. Heute war 0 nichts davon zu boren. DalJ in 0 Karnten auch Menschen ande-0 rer Sprache leben, das solite 0 die VVelt, zumindest iiber den 0 Fernsehschirm, nicht erfahren. 0 Als bei der BegriilJung des 0 Olympiasiegers Schnabl in sei-0 nem Karntner Heimatdorf einer 0 ein paar Worte Slovvenisch sa-0 gen vvollte, vvurde bekanntlich 0 das Fernsehkabel rasch durch-0 schnitten. Nicht genannt sollen 0 sie vverden: in Achomitz und 0 auch in Villach.“
(Resenzent „na“ o beljaškem pustu v Kathpress, 4. marca 1976).
izvoza v Italijo izboljšali, tako pri lesu kot pa pri produktih govedoreje. Ponovna devalvacija lire, do katere je prišlo tako rekoč čez noč, je te nade pokopala. Sedaj pa je italijanska vlada precej nedvoumno zapovedala: kdor greši proti vrednosti lire, je gospodarski zločinec!
S svojo odredbo je v četrtek minulega tedna prepovedala vsak izvoz denarja, deviz, akcij in drugih državnih obveznosti, če njihov izvoz ni našel pristanka italijanskih
viti gradiščansko kulturo revnejšo. Vedeti, če je res že uspelo, iz Gradiščanske — Evrope v malem — napraviti „Nemčijo“ v malem. Vedeti, če je res že uspelo uničiti edinstveno mnogoternost Gradiščanske. Zato hočejo Hrvate šteti, in sicer šteti tako, da bo to uspelo. Vprašali bodo po tistem družinskem jeziku, ki se izključno ali pretežno govori in bodo s tem Hrvate, ki imajo nemškogovoreče zakonske partnerje, prisilili, naj napišejo nemško. Na Dunaju študirajoče bodo prisilili, naj napišejo nemško — ako nočejo prekršiti zakona o preštevanju. Napravili bodo torej resnično „manjšino pospešujoče" ukrepe, potrjene s tem, da bodo povpraševanje izvedli kratkomalo le regionalno, da bodo potem mogli s prstom pokazati: ah, tam stanujejo tisti. Bodo torej tolerantni in bodo pri tem prelomili mednarodne pogodbe — kot državno pogodbo —, prezirali bodo narodnopravne norme, bodo ugovarjali helsinškemu sporazumu. Vse to le zaradi tega, da 40.000 Hrvatov in 30.000 Slovencev ne bo zatiralo 7 milijonov Avstrijcev in da bodo zadovoljili prave patriote kot Karntner Hei-matdienst.
Zato Hrvati in Slovenci tukaj ne bodo zraven. Zato Hrvati in Slovenci pri takem ugotavljanju manjšine, kot je doslej v celi Evropi bilo izvedeno le pod Hitlerjem, ne bodo sodelovali. Zaradi
deviznih oblasti. Kdor sedaj krši to prepoved, mora računati z visokimi kaznimi. Za nedovoljen izvoz italijanske valute so napovedane denarne kazni v višini trikratnega zneska, za ilegalen izvoz valut v vrednosti 5 milijard lir pa zapori med 6 Ln 12 mesecev.
S tem aktom, ki ga je postavila italijanska vlada do nadaljnjega, ni mogoče računati z izboljšanjem možnosti izvoza mesa in lesa v Italijo. Možnosti izvoza pa se bodo čisto gotovo poslabšale. (bi)
tega bodo Hrvati ostali Hrvati, pač pa na to, da bodo to dobili tudi pismeno namazano okoli nosu, požvižgali. Zato se Hrvati in Slovenci ne bodo udeležili avstrijskega poizkusa, nastopiti nacionalsocialistično dediščino. Zato bodo Hrvati in Slovenci ostali pravi Avstrijci in dobri demokrati, pač pa se hvaležno odpovedali temu, da se jim obesi okoli vratu moder mašeljc „manjšina". Zato se je zbralo že lepo število — nemško-govorečih — Avstrijcev, da pokažejo Hrvatom in Slovencem: niste sami. Zato piše tudi innsbruški profesor politologije Anton Belinka v magazinu profil:
„Es besteht Grund zu der An-nahme, dal3 man die Karntner Slo-vvenen tatsachlich ungestraft so behandeln kann, wie sie heute be-handelt vverden. Fiir diejenigen Karntner aber, die vveniger echte Osterreicher und mehr vvirkliche Demokraten sein vvollen, bleibt wohl — kommt es tatsachlich zur Minderheitenzahlung — nur eine einzige Alternative. Entvveder sie boykottieren dre Zahlung, oder aber sie bekennen sich als slo-vvenische Osterreicher. Gleichgul-tig, ob sie ein Wort slovvenisch sprechen."
K temu se kot resničnemu demokratu in pravemu Avstrijcu le da pritrditi, smislu primerno tudi na gradiščanske Hrvate.
slovenščina izrinjena
Hrvaški študentje o preštevanju
IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV —
25-Prozent-Klausel: Ausrottung von Volkstum
0 Znani in ugledni dunajski no-0 vinar Georg Nowotny je v Kro-0 nen Zeitung objavil v sredo o 0 koroškem vprašanju članek, v 0 katerem primerja ugotavljanje 0 manjšine s 25-procentno kiav-0 zulo s rodomori v Južni Ame-0 riki. Nowotny je že večkrat ob-0 javljal v svoji kolumni „Anders 0 gesehen" k manjšinskemu 0 vprašanju. Pred skoraj dvema 0 letoma pod naslovom „Augen-0 schein in Karnten", pred do-0 brim letom dni pa je Nowotny 0 vsej Avstriji — in tudi zainte-0 resiranim preko nje — nazorno 0 prikazal mišljenje „pristnega 0 Korošca" Leopolda VVagnerja, 0 ki se je v intervjuju z njim ba-0 hal kot Hitlerjev mladenič.
Die VVeichen sind gestellt. Dar-an vverden auch vveitere Proteste, der Boykott von Verhandlungen oder die Androhung von Gegen-maBnahmen nichts andern. Die Mehrheit h at endgiiltig uber die Minderheit gesiegt. Die Rede ist von den Karntner Slovvenen und dem ParteienbeschlulB uber eine Volkszahiung besonderer A rt, wo-nach territoriale Minderheiten-rechte nur dort gevvahrt vverden, wo sich mindestens 25 Prozent der Bevolkerung zum slovvenischen Volkstum bekennen.
Prof. Theodor Veiter, der erste Minderheitenexperte in Osterreich, und durchaus nicht engstirnig in seiner Argumentation, furchtet, da(3 diese Beschlusse den ..Volkstod" der slovvenischen Minderheit in Karnten auslosen vvurden. VVarum eigentlich, konnte man fragen, es wird doch noch erlaubt sein zu zahlen, wie viele Osterreicher sich uberhaupt zu dieser Kulturgruppe zahlen. Prof. Veiter akzeptiert so-gar die Tatsache der Volkszah-lung, auch wenn sich die Slo-vvenenverbande massiv dagegen vvehren. Was er als auslosendes Element fiir den Volkstod ansieht, ist die 25-Prozent-Klausel.
Das bedeutet namlich in der Praxis: Hochstens in sieben, wahr-scheinlich aber in vvesentlich vveniger Karntner Gemeinden gabe es dann noch eine k raft Gesetz zu schiitzende Minderheit, kein einziger der politischen und Ge-richtsbezirke vvare noch offiziell gemischtsprachig. Das Karntner Gerichtssprachengesetz miilJte auf-gehoben statt ausgedehnt vverden, furchtet Prof. Veiter in einem Artikel In der katholischen „Furche“. Es gabe bestenfalls noch einzelne verstreute Minderheitsinseln und dazvvischen Slovvenen, die sich zvvangslaufig assimilieren miissen. Ein paar symbolische zvveispra-chige Ortstafeln, gevvilJ, aber da-
neben zahlreiche minderheitsfor-dernde MalJnahmen, die nicht an-gewendet vverden brauchen, vveil man die Latte zu hoch gelegt hat.
Da erregen wir uns uber das tragische Schicksal sadamerikani-scher Indianerstamme oder dem Verfall der Negerkulturen in Schvvarzafrika. DaB man aber mit der 25-Prozent-Klausel in Karnten auch bei uns Volkstum de facto ausrottet, riihrt uns nicht. Erstens ist man froh, wenn das Problem — mit Billigung der Mehrheit — endlich ausgeraumt vvird und zvveitens sollen sich die Minder-heiten — die sovvieso „verhat-schelt" vverden — nur nicht aufre-gen, der Zug ist eben abgefahren.
Gesetzt den Fali, es gibt Gemeinden, in denen sich nur jeder funfte Bevvohner (20 Prozent) zur slovvenischen Volksgruppe be-kennt. Das ist immerhin noch eine respektable Minderheit. In einem solchen Fali sind territoriale Son-derrechte nicht vorgesehen, ja gehen sogar bisher gevvahrte Min-derheitenrechte verloren. Diese drohende Karntner Elegie bedeutet, daB die sovvieso schon schrumpfende slovvenische Minderheit eines gevvaltsamen kultu-rellen Todes stirbt.
Aber vielleicht vvill man das. Einfacher ist die Sache so auf alle Falle. Denn Minderheiten erfordern
Toleranz, Schutz, Vervvaltungsauf-wand und legistische Arbeit. Ein rein deutsches Karnten aber ist doch viel praktischer. Dazu kommt noch, daB Jugoslavvien in der Argumentationsscharfe deut-lich zuruckgeschaltet hat, also auBenpolitisch keine allzugroBe Gefahr droht (vvas sich aber von einem Tag auf den anderen andern kann) und daB die oft zerstritte-nen, zermurbten Minderheitenver-treter nicht immer glucklich agiert haben. Aber mit dem Riicken zur Wand ist eine bravourose diplo-matische Kur eben nicht leicht.
Die meisten Osterreicher beruhrt das Schicksal der Karntner Slovvenen nicht. Sie sind zu sehr mit eigenen Sorgen beschaftigt, vval-zen Urlaubsplane oder schimpfen uber die Belastung fur Autofahrer. Um so erfreulicher ist es, daB sich die katholische Mannerbevvegung nun mit den Anliegen der Karntner Minderheit solidarisiert hat. Vielleicht vverden auch andere Orga-nisationen, die uber den Tag und den eigenen Vorteil hinaus den-ken, sich diesem Beispiel, an-schlieBen. Wenn vvir namlich nicht Verstandnis fur unsere kleine Minderheit zeigen, durfen vvir auch bei den groBen Staaten nicht auf Verstandnis fur unser kleines Land hoffen.
Georg Nowotny
Avstrija pred OZN obtožena revizije čl. 7
(Nadaljevanje s 1. strani)
..Sporazum treh avstrijskih političnih strank je v nasprotju z duhom in črko avstrijske državne pogodbe in če ga bo avstrijska vlada uresničila, pomeni dejansko revizijo ustreznih določil državne pogodbe," je rekel Božovič, ko se je oglasil k razpravi o poročilu lanskoletnega zasedanja podkomisije za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin (tako imenovano Capotortijevo poročilo).
„V Jugoslaviji ne govorimo o manjšinah, temveč o narodnostih zato, da bi jim zagotovili njihovo polno človeško, družbeno in politično uveljavitev, brez ozira na to, ali je skupina velika ali majhna, brez ozira na številčno moč kake narodnosti (manjšine)," je rekel Božovič.
Zaradi tega so problemi manjšin, ki v smislu helsinških sklepov lahko postanejo in bi morale postati pomemben faktor povezave med državami (tudi z različnimi družbenimi sistemi), pospeševal-ke razumevanja, sodelovanja in prijateljstva, predmet upravičenega interesa za združene narode, zlasti „čeprav ne samo takrat, kadar so pravice manjšin vključene v mednarodne pogodbe, tako kot je to s slovensko in hrvatsko manjšino na Koroškem, Gradiščanskem in na Štajerskem, pravice, ki jih določa in varuje avstrijska državna pogodba". Povezave med mednarodnim mirom in podpiranjem in varstvom manjšin ni mogoče zanikati.
Ob Capotortijevem poročilu, kjer je govor tudi o tako imenovanem ..subjektivnem faktorju" (volji manjšine, da ohrani svoje značilnosti) in o vprašanju številčne moči kot pogoju za uživanje manjšinskih pravic, je Božovič opozoril na dvoje: prvič, da ponekod manjšin sploh ne priznavajo ali pa njihove pravice povezujejo s številom kljub obveznostim iz mednarodnih pogodb (npr. v Avstriji) in drugič, da ni mogoče odpraviti diskriminacije zoper posameznika, hkrati pa diskriminirati neko narodnostno skupnost kot celoto.
„V tej zvezi z zadoščenjem opozarjamo na nedavni sporazum, sklenjen med Jugoslavijo in Italijo" in njegova določila o najvišji možni stopnji zaščite, ki ne sme biti nižja od določil v doslej veljavnih večstranskih ali dvostranskih pravnih dokumentih, je rekel jugoslovanski predstavnik in opozoril na izjavo kanclerja Kretskega 30. decembra lani, ko je priznal, da ..problem manjšin ostane vse dotlej, dokler ustrezna določila iz državne pogodbe ne bodo izpolnjena".
Po srečanju kanclerja Kreiskega z naj višjimi predstavniki Jugoslavije na Brdu, ko je kazalo, da Avstrija resno misli izpolniti določila državne pogodbe v korist manjšin, „smo z obžalovanjem in zaskrbljenostjo zvedeli za sporazum treh avstrijskih političnih strank o štetju posebne vrste za slovensko in hrvatsko manjšino, ki je resnično štetje sui generis". Klavzula o 25 odstotkih, ki je jasno besedilo državne pogodbe ne vsebuje, je torej dejanski poskus revizije mednarodnega dokumenta.
FUENS: štetje je velik korak nazaj
0 V pismu zveznemu predsedniku 0 dr. Rudolfu Kirchschlagerju in 0 zveznemu kanclerju dr. Brunu 0 Kreiskemu je označila Federa-0 listična unija evropskih narod-0 nih skupnosti (FUENS) name-0 ravano izvedbo ugotavljanja 0 manjšine kot močno diskrimi-0 natorično dejanje, ki se da 0 gledati kot velikanski korak na-0 zaj na področju ravnanja z 0 manjšinami v Evropi.
Globasnica: germanizira otroški vrtec naše otroke?
Na petkovi občinski seji v Globasnici so razpravljali o zvišanju prispevkov staršev za otroški vrtec. Pri tej priložnosti je A. Gregorič, vodja Volilne skupnosti (VS) ostro obsodil germanizacijske poskuse s strani uslužbenk. Ljudje se namreč pritožujejo, da uslužbenke slovenskim otrokom vsiljujejo rabo nemščine po geslu „Hier spricht man deutsch!" Te vrste postopanja nikakor ni mogoče tolerirati, so dejali zastopniki VS in se iz protesta zdržali glasovanja o zivšanju prispevkov, ki odslej znašajo: 350.— šil. za enega otroka, 650.— šil. za dva in 900.— šil. za tri. Župan A. Sadjak je bil videti presenečenega — „To čujem prvič!" — in je zameril, da ljudje njemu osebno tega niso povedali. Sicer pa je izrecno poudaril, da uslužbenke ne smejo predpisovati, kako naj otrok govori, da mora biti otroški vrtec dvojezičen, kot je v navadi dvojezičnost tudi na vsakoletni zaključni prireditvi sezonskega otroškega vrtca.
Občinski odbor je sklenil zazidavo veškega potoka v južnem delu Večne vasi v zaščito pred neurjem. Občina bo dela sama opravila. Veški potok dela pogosto škodo severno od Večne vasi, že na območju pliberške občine. Tam bi bila potrebna ponikovalna naprava (Sickeranlage). Po županovem predlogu naj bi občini Globasnica in Pliberk krili stroške,
vsaka polovico (50.000.— šil.). Temu je vodja VS, Alojz Gregorič takoj ugovarjal, kajti škoda nastaja vendar v pliberški občini, najprej naj ta nekaj naredi, potem se naj Globasnica priključi; brez načrta s strani Pliberka tudi ni možno odobriti denarja.
Ta argumentacija je prepričala. Odborniki Fera (VS), Smrečnik (SP) in Elbe (VP) so dali pobudo za soglasen sklep, po katerem se rezervira znesek 30.000.— šil. v proračunu, občina ga izplača šele v primeru, da začne občina Pliberk z gradbo in je pripravljena prevzeti soodgovornost in sofinanciranje.
Za storitve občine ob pogrebu (prevoz, mrtvašnica) je občinski odbor določil pristojbino v znesku 1000.— šil. Ta vsota je po mnenju Gregoriča sicer nekoliko visoka, a stroški občine so še višji.
Tradicionalno večurno razpravo o proračunu je župan tokrat hotel skrajšati, glasovalo naj bi se ne več o posameznih postavkah, marveč o celotnem proračunu. Verjetno pa župan pri tem ni mislil samo na pridobitev časa, saj se je kar hitro izkazalo, kje so bile skrite šibke točke rednega proračuna.
Proračunska debata v globaški občini pa še ni končana, kajti kot
se je izkazalo, je občinska uprava pozabila vdelati kar vse prispevke, ki jih je dolžna plačevati globaška občina šolskemu okolišu in ki znašajo blizu pol milijona šilingov.
Štefanu Liesingu iz Pliberka je občina dala koncesijo za vodenje obrti za blagovni transport v Mali vasi, pod pogojem — kakor ga je formuliral Gregorič —, da je to njegova glavna obrt in da plačuje dajatve globaški občini.
Sklenili so tudi postavitev prometnega zrcala na križišču pri Rižnarju, namenili potrebna sredstva razširitvi ceste pri Zanklnu in za podiranje koče pri Pušniku.
Po sklepu občinskega odbora
Mnogo pustnih prireditev po vseh naših krajih
GLOBASNICA
Kakor vsako leto je globaško kulturno društvo priredilo na pustno nedeljo pustovanje za otroke. Začelo se je s kratko igro „Posre-dovalnica". Na smešen način so mlade igralke pokazale uradovanje v neki posredovalnici, ki jo je vodila Anka Gregorič.
Zelo dobro so se postavile mlade globaške deklice na odru. Upamo, da se bodo naprej urile in enkrat postale dobre igralke.
Sledil je potem otroški ples in 65 maskiranih otrok se je vrtelo
Železna Kapla: primanjkljaj
Tudi občina Železna Kapla se sooča v rednem proračunu za leto 1976 s primanjkljajem. Dohodki znašajo po predvidenem proračunu 12,4 milijonov, izdatki pa so narasli na 14,2 milijona. Primanjkljaj znaša torej 1,8 milijonov šilingov. Vzrokov za deficit je mnogo. Dohodki se bodo predvidoma sicer povečali za 12 odstotkov, izdakti pa rastejo nesorazmerno. Leto 1976 prinaša vsem občinam izredne obremenitve na področju socialnega oskrbljanja oz. plačil zdravstvenim ustanovam. Ker promet domačih trgovin nazaduje, to občuti tudi občina, ki zaradi tega utrpi izgube pri obrtnem davku. V proračunskem primanjkljaju pa je vračunan že 1 milijon primanjkljaja zdravilišča Carinthia. To kopališče ima v gospodarskem načrtu za tekoče leto predvidenih 3,6 milijonov izdatkov in 2,6 milijonov dohodkov.
Redni proračun so sklenili z glasovi SPO, OVP in slovenske liste. Izredni proračun bodo občinski očetje Železne Kaple sklenili šele pozneje, kajti trenutno je osnutek proračuna še pri deželni vladi.
Soglasno so mandatarji spremenili tudi pogodbo z dr. Jelenom, ki bo s 1. 4. nastopil službo zdravnika v Železni Kapli. Prostore, kjer je doslej ordiniral dr. Kra-lik, bodo preuredili, da bodo na razpolago drugemu zdravniku. Že-
lezna Kapla namreč ima blagajniški mesti za dva zdravnika.
Daljša debata se je razvila okoli kinoposlopja. Kino so leta 1958 pregradili in vanj investirali 450.000 šilingov, ki se pa nikoli niso obre-stili. Če bi zgradbo preuredili v kulturni center, bi to stalo občino 4,5 milijonov. Tega denarja pa občina nima. Torej ga bo dala v najem. Javila sta se dva interesenta: trgovec s pohištvom Dreier ter Konsum. Obe tvrdki bi morali plačati isto garantirano najemnino, za obe tvrdki bi pomenila kinodvorana razširitev podjetja. Konsum bi se sploh preselil vanjo.
Ker so se nekateri domači trgovci zbali, da bi novi Konsum izpodrinil domače trgovine, je predlagal slovenski občinski odbornik Franc Smrtnik, naj se kino da v najem tvrdki Dreier, ki je tudi domače podjetje. Socialisti pa so se ogrevali za Konsum. OVP se je prav tako bala, da bi Konsum pomenil konkurenco za domačine ter je tik pred glasovanjem zapustila sejno dvorano. Ker je kljub temu bilo navzočih še dosti mandatarjev (OVP jih ima le 5, ki pa še ne pomenijo četrtine), se je seja nadaljevala z glasovanjem o tej zadnji točki: z glasovi socialistov in komunista je bil sprejet predlog SPO, kinoposlopje bo torej dobil Konsum.
(Dalje na 4. strani)
Grafika iz Koroške in Slovenije
V delovnih prostorih Avstrijskih dravskih elektrarn DDK je razobe-šenih okoli dvesto umetniških del: tiskane grafike iz koroškega prostora ter iz Slovenije. To podjetje je v okviru svojega pospeševanja umetnosti v letih 1970 do 1975 pod vodstvom gospe dr. Inge Morze Postavilo na noge sistematičen pregled, ki ga moremo označiti kot zelo popolnega.
Pri izbiri umetnin sta bila važna predvsem dva faktorja: tiskana grafika je najcenejša zvrst upodab-ijajoče umetnosti. Kot drugi faktor pa je gospa dr. Morze v tiskovnem razgovoru označila medseboj-
ne povezave koroške grafike z grafiko Slovenije.
Posamezni nameščenci si morejo izbrati nakupljene grafike ter jih — tematsko smiselno — razobesiti v delovnih prostorih. Interes je nepričakovano velik, razen tega pa prispeva umetnina na delovnem prostoru k razumevanju za umetnost tudi tistih delojemalcev, ki se za umetnost doslej niso mogli ogreti.
V kratkem pa bodo te grafike tudi razstavljene v avli poslopja in bodo tako tudi javno dostopna. Zastopani so dejansko vsi vidni umetniki Koroške in Slovenije.
ob poskočnih vižah. Na koncu so dobili majhno darilo. Dvorana je bila polna in občinstvo z otroki vred se je dobro zabavalo. Kljub temu: premalo odraslih je bilo! Vendar so bili vsi zadovoljni in so šli v pustnem razpoloženju domov.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
Že stara tradicija je, da za pustno nedeljo vsakega leta vabijo gojenke Gospodinjske šole šolskih sester na pustno prireditev. „Pridite in nasmejali se boste", so obljubljala dekleta. In res, vsi, ki so se vabilu odzvali — in bilo jih je toliko, da so dvorano docela napolnili — so bili zadovoljni.
Že pevski nastop, lepo podan in z primernim programom, je ustvaril veselo pustno razpoloženje, ki se je potem stopnjevalo od prizora do prizora in doseglo vrhunec ter salve smeha ob zadnjem prizoru, v posredovalnici. Tako nikomur ni bilo žal, da je lep sončni popoldan presedel v dvorani. S svojim nastopom so dekleta dokazala, da se v šoli ne samo moli in moli, kot ima marsikdo napačne predstave o življenju na šoli sester, temveč je tukaj veliko prostora za razvedrilo in pristno veselje.
Vse pohvale vredna je prizadevnost č. sester in gojenk, da poleg učenja gojijo tudi pevsko in odrsko kulturo, ki jo potem nudijo širšemu krogu domačinov. Da le ti kaj radi posetajo kulturne prireditve je dokazala polna dvorana na pustno nedeljo, ko so bile vsepovsod pustne prireditve in je prišla publika pretežno iz bližnje okolice.	Domačin
PLIBERK
V pliberški farni dvorani je v pustnem času bila priložnost videti lepe predstave, ki so jih Pli-berčanom pripravile igralske skupine farne mladine iz Pliberka, iz Vogrč in Železne Kaple. Šolsko mladino pa so študentje povabili na lutkarsko predstavo „Meh za smeh".
Užitek je bil v polnih dvoranah slediti igram, se čuditi igralskim talentom, brezhibnemu nastopu, izklesanim tipom ter razgibanem podajanju vlog. Gledalci so dejanjem na odru sledili s hrupnim smehom in ploskanjem, kar je najboljši dokaz za dober nastop.
Vsem režiserjem in igralcem je treba iz srca čestitati. Kapelča-nom, Vogrčanom ter Pliberčanom: vsem velja, da bo farna dvorana vedno na razpolago za obisk. Vsi vedo, da prinesejo nove kulture, veselje in priliko, da se farna družina zbere v dvorani tudi za prijeten in potreben razgovor ter razvedrilo.
Lutkarji so v pliberški dvorani gotovo dosegli vrh priznanja. Otroci so to dokazali z veselim krikom m smehom, da se je meh za smeh tako glasno razpočil, da se je tega neka starejša tetka tako zelo ustrašila, da je s stola po-
skočila. Lutke so tudi za starejše ljudi lepo doživetje. Božjemu reku „Bodite kakor otroci" so se radi odzvali in tudi pričakujejo skorajšen ponoven obisk lutkarjev.
Omeniti je treba še obisk igralske skupine iz Bilčovsa z igro „Je-zusovi apostoli". V Schvvarzlovi dvorani so pokazali poučno sliko pravične dobrodelnosti. Lepo je, da mladina uči one, starejše, da sta idealizem in dobrota vredna več kot grabežljivi materializem.
DOBRLA VAS
Na pustno nedeljo je priredila farna igralska skupina komedijo „Karlova teta". Polna dvorana je bila dokaz, da bi bilo prav, če bi se tudi v bodočnosti uprizorile igre na naših domačih odrih. Igralci, ki so nastopali, so predvsem idealisti in so v kratkem času in z veliko požrtvovalnostjo ter pod velikimi težavami pokazali, da je v edinosti moč. Kakor je bilo iz pozdrava kaplana Mirka Isopa sklepati, je bil to eksperiment mešanice starih mačkov in sedanje farne mladine. Upati je, da bi ta skupina še v nadalje delovala na naših domačih odrih. Prav tako, da se bodo videli tudi v bodoče na domačem društvenem odru domači igralci, ki se bodo s takim idealizmom borili za slovensko kulturno bodočnost.
GORENCE
Na pustno nedeljo, 29. februarja, popoldne so žvabeški igralci razveselili Gorenče z dvema igricama v našem materinem jeziku ter s prijetno godbo v polno zasedeni farni dvorani. Gorenčani so se jim za to pošteno in izvrstno izpeljano pustno prireditev prisrčno zahvalili. Želijo, da jih po veliki noči ob prvi priložnosti zopet razveselijo s kako lepo igro. Zahvala velja tudi godbi; kajti napravili so sijajno reklamo za prihodnjič.
bo odslej Franc Fera poldnevno zaposlen pri občini, nastavitev Lukasa Silana iz Štebna je bila odklonjena.
DOM v TINJAH
„SLIKANJE NA STEKLO11
od sobote, 20. 3. 1976, ob 15. uri do nedelje, 21. 3. 1976, do 17. ure Voditeljica: č. sestra Melodija iz Št. Jakoba
Vabljeni: dekleta in mlajše žene, prav tako pa tudi fantje in možje.
Prinesite s seboj: čopiče (štev. 1 ali 2, enega od štev. 7 do 14), svinčnik in papir za risanje skic, krpo (Maltuch).
Barve, šipe in ves drugi material dobijo udeleženci v Tinjah. Kdor nima čopičev ga lahko dobi tudi v Tinjah.
NOVI ZAKON O ZAŠČITI POTROŠNIKOV
(Konsumentenschutzgesetz) večerni seminar v dveh delih Čas: I. del: v četrtek, 11. 3. 1976, ob 18. uri
II. del: v sredo, 17. 3. 1976, ob 18. uri
Predavatelj: v. vi. sv. dr. Pavel A p o v n I k
Obravnaval bo med drugim sledeče probleme:
■ plačevanje v obrokih (Ratenge-setz)
g popust
g zamenjava kupljenega blaga g odstop od pogodbe g garancija
g kupovanje po otrocih (ali morajo starši plačati?) g prodaja lastnih kmetijskih izdelkov
g ter mnoga druga vprašanja, ki jih boste stavili tečajniki sami Vabljeni: gospodinje, gospodarji, kmetje, obrtniki.
POGOVOR V ZAKONU IN V DRUŽINI
Seminar za zakonce do 50. leta od sobote, 13. 3. 1976, ob 15.00 do nedelje, 14. 3. 1976, do 12.00 Vodja: Jože Kopeinig
Nekaj točk iz programa: g pogovor in molk, g pogovor med zakoncema, g verski pogovor v družini,
| sodobno oblikovanje in načini družinske molitve, g verski problemi doraščajoče mladine itd.
Da boste s tem programom čim več pridobili zase in za svojo družino, naj se nujno oba zakonca, oče in mati, udeležita tega seminarja.
DUHOVNE VAJE ZA MOŽE
od nedelje, 14. 3. 1976, ob 18. uri do torka, 16. 3. 1976, do 18. ure Voditelj: dr. Janez Jenko
V službi človečnosti
V 107 državah kršijo oblasti dan za dnem osnovne človekove pravice, s tem da mučijo ujetnike, držijo v ječah politične nasprotnike ipd. Vsaj nekaterim od teh 500.000 trpinov po vsem svetu skuša pomagati mednarodna organizacija „Amnesty International", ki je pripravila informativno razstavo v celovškem Volkskinu, da seznani širšo javnost s svojim človekoljubnim in strogo nadstrankarskim delovanjem. Povsod tam, kjer se ljudem godi krivica, nastopi Al kot slaba vest tistih, ki zlorabljajo svojo oblast. To se lahko godi povsod tam, je poudaril v uvodnih besedah celovški župan Leopold Guggenberger, kjer vlada ali brezmejna neumnost ali pa izredno visoka inteligentnost. Av-
strijci pa da smo lahko srečni, da v naši državi Al nima povoda, da bi postala aktivna. Manj rožnato je prikazala avstrijsko situacijo regionalna referentka za Koroško in Štajersko Gertrude Speri, ki je predvsem svarila pred dvojno moralo, in je za primer navedla koroško resničnost, kjer se sicer vedno zatrjuje, da slovenska narodna skupnost ni diskriminirana, vendar pa strgajo govorniku mikrofon iz rok, če se drzne spregovoriti nekaj slovenskih besed. Svobodno izražanje mnenja pa je ena izmed osnovnih človekovih pravic, za katere se povsod bori tudi Al.
Skrbno sestavljena razstava je dostopna vsak dan v času filmskih predstav in bo odprta še do konca marca.	jazz
Nov impulz za koroško zborovsko glasbo
Konec februarja 1971 je za vedno zatisnil svoje oči glasbeni pedagog, skladatelj in zbiralec' koroških ljudskih pesmi prof. dr. France Cigan. Od tega časa naprej prireja Krščanska kulturna zveza skupno s pevskim zborom Jakob Petelin-Gallus vsako leto v teh dnevih svoj osrednji pevski koncert; v spomin na moža, ki je dal koroški ljudski pesmi toliko impulzov. Zbor Jakob Petelin-Gallus pa je še posebej poklican, da ne le ohranja in čuva spomin na svojega ustanovitelja prof. dr. Cigana, ampak naj v duhu svojega prvega zborovodje neguje slovensko pesem na Koroškem na čim višji ravni. Slučaj ali ne, da vodi že nekaj let Ciganov zbor njegov najljubši učenec — prof. Jožko Kovačič.
Letošnji osrednji pevski koncert KKZ in Gallusa je stal v znamenju petletnice smrti prof. Cigana. Temu primeren je bil izbor nastopajočih. Poleg Gallusa še izbrani zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, s katerim je pokojni dr. Cigan žel toliko priznanja na raznih zborovskih tekmovanjih. Ta zbor vodi prav tako Jožko Kovačič, nastopil pa je tudi zbor graških študentov pod vodstvom Aleksa Schusterja. Graški študentje so prav tako brezizjemno vsi bivši Solarij prof. Cigana.
Letos so prireditelji riskirali eksperiment: Osrednji koncert, ki je doslej imel vsako leto polno koncertno dvorano obiskovalcev, se vrši letos tudi v Kongresni dvorani v Beljaku (v nedeljo). Kljub temu je pri prvem nastopu v koncertni dvorani v Celovcu bil skoraj docela napolnjen. Med častnimi gosti so bili jugoslovanski konzul v Celovcu Peter Župančič, vodja kulturnega oddelka urada koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Giinther Mittergradnegger ter zastopnik ZKPOS dr. Leskovar.
Spored je o tvoril izbrani zbor Slovenske gimnazije s tremi Ciganovimi priredbami koroških ljudskih pesmi. Zbor je pel zelo disciplinirano, z veseljem do nastopa, le moški glasovi — pri tako mla-
HOTEL BREZNIK — PLIBERK/BLEIBURG
išče kvalificirano, pošteno natakarico, ki je vešča nemščine in slovenščine. Nastop službe 1. 4. (aprila). Tel.: 0 42 35 - 226.
I l4« mv <sa
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI:
PODJERBERG/ST. KATHREIN
Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
dem zboru razumljivo in neizogibno — niso mogli docela prodreti.
Naslednja točka na sporedu je veljala spominu na prof. Cigana: dvorni svetnik dr. Joško Tischler, v času Ciganovega delovanja na Slovenski gimnaziji ravnatelj tega učnega zavoda in njegov življenjski prijatelj, je naslovil na publiko sledeče besede:
..Današnja prireditev graških študentov, pevskega zbora Jakob Petelin-Gallus in izbranega zbora dijakov gimnazije v Celovcu velja tudi obletnici smrti zborovodje in pevovodje dr. Franceta Cigana.
Dr. Cigan je bil kot vodja dijaškega doma fantom življenjski svetovalec in vsi se po letih radi spominjamo njegovih napotkov. Dijakom v šoli je bil razumen in vnet učitelj petja in glasbe. Organizator šolskih akademij, s katerimi se je Slovenska gimnazija ob
koncu šolskega leta predstavila širši javnosti. Z dijaškim zborom je ponovno nastopil na pevskih tekmah celovških gimnazij in se udeležil tudi mednarodne tekme mladinskih pevskih zborov v Celju. Kolegom na šoli je bil dr. Cigan tovariško povezan in za vsako pomoč pripravljen. Slovenski koroški pesmi je posvetil vsako minuto prostega časa in zbiral pevce in navduševal za petje, da so pevke in pevci prihajali na tedenske vaje po 30 in več kilometrov daleč. To delo je opravljal brez vsake nagrade 10 let, edino zadoščenje mu je bilo dober napredek, kar je zbor prikazal in dokazal na številnih nastopih po Koroškem in izven Koroške. V ljubezni do narodne pesmi za dr. Cigana ni bilo meje. Po vseh krajih južne Koroške je poiskal stare pevke in pevce, ki so zapeli stare še nezapisane narodne pesmi po besedilu in napevu. Celo vrsto takih pesmi je dr. Cigan o tel pozabi. Letna poročila Slovenske gimnazije so najboljše spričevalo Ciganove delavnosti in skoraj ni slovenskega zbora na Koroškem, v katerem ne bi sodeloval ta ali drugi Giganov učenec. Na Slovenski gimnaziji pa je dr. Cigan našel v svojem bivšem učencu profesorju Kovačiču navdušenega naslednika.
Zadnje svoje moči je posvetil
obširnemu referatu o slovenski koroški narodni pesmi za 6. seminar za raziskavo ljudske pesmi ..Karnten und seine Nachbarn", ki je bil od 18. do 24. oktobra
1970	v Millstattu. Tam je dr. Cigan poskusil prikazati vsebinsko pestrost, literarno in melodično posebnost koroške narodne pesmi. Na tem seminarju ga je s praktičnimi vajami podprl pevski zbor iz Sel, ki mu je tudi na pogrebu 23. 2.
1971	v Ljubljani zapel v slovo.
Še nekaj pa moram povedati.
Kot tedanji ravnatelj Slovenske gimnazije se z veliko hvaležnostjo spominjam Ciganove skrbi in ljubezni za učence gimnazije. Bil je marsikateri med njimi, ki mesečni-ne v domu ni zmogel. Cigan je dajal od svojega zaslužka in je zbiral prispevke, da je pomagal plačati mesečnino domu, ni pa vedel, da je bilo Ciganovo delo. Ta-
kega smo spoznali in poznali dr. Cigana kot človeka in kot sodelavca, ki se je ves razdajal za svoje, sam pa je živel v veliki skromnosti. Tako sliko dr. Cigana nosimo v svojih srcih.“
Slava njegovemu spominu!
Pod vodstvom Aleksa Schusterja so nato zapeli Graški študentje 4 ljudske pesmi iz svojega repertoarja. Vsak študentski zbor ima težave z nadpovprečno fluktuacijo pevcev. V nedeljo je nastopilo le osem študentov in v tej sestavi peli sicer zelo rutinirano, vendar je docela prepričal le solist Aleks Schuster.
Z nadpovprečno zahtevnimi pesmimi „Jaše k nam zeleni Jurij", „Vlahi“ in „V pregnanstvu" je presenetil Jakob Petelin-Gallus. Z zadnjo pesmijo prvega dela, prav tako zahtevno Gobčevo „Prade-dom" se je Gallus skupno z izbranim zborom Slovenske gimnazije vpel za drugi del koncerta — Jef-tejevo prisego.
Snov za vsebino tega je Simon Gregorčič našel v Stari zavezi. Jefte premaga divje Amonite in se poprej zaobljubi, da bo daroval Bogu prvo bitje, ki mu bo prišlo naproti, ko se bo vrnil. Kot prva ga je potem hotela objeti lastna hčerka. Za Jefteja je bila prisega sveta — in jo je izpolnil. Hugo lin Sattner je to snov uglasbil v kantato.
Ob klavirski spremljavi Liselotte Kassl sta oba zbora podala kantato na dostojni ravni. Med solisti se je odlikoval predvsem prof. Janez Kampuš s svojim baritonom, Marica Tischler je svojo vlogo prav tako dostojno odpela, svojim letom primerno tudi Kristijana Breznik.
Jožko Kovačič je zbora vzg ledno in ambicionirano dirigiral.
Dinamika zbora je bila deloma prešibka; snov bi zahtevala boljšo. Toda morda je bilo to le pri prvem nastopu.
Prireditelj in nastopajoči naj nadaljujejo in vztrajajo na tej poti. Vsako leto kakšno težavnejše delo bi vsekakor obogatilo koroško slovensko pevsko kulturo. Če ta dela izvaja eden od vrhunskih zborov, bi bilo želeti, da bi takšni nastopi doživeli tudi multipliktorski efekt. Obe osrednji kulturni organizacij naj bi premislili primerna pota, da bi se pevska kultura ne le ohranjala, ampak tudi doživela v prihodnje nove impulze. Prvi korak je bil vsekakor napravljen.
Spored je povezovala Eva Kraut. Povezavo je spisal dr. Reginald Vospernik.
BEKŠTANJ
Ne proračun, ampak vseskozi nedostojno obnašanje župana direktorja Fritza Schmidta je bilo najbolj značilno za potek zadnje občinske seje v Bekštanju. Večkrat je kratkomalo nahrulil občinske odbornike, ki so se hoteli javiti k besedi, češ da to ne pride v poštev. Tudi z mandatarji lastne frakcije je postopal po mili volji in jih poučeval. Nerazumljivo predvsem, zakaj so si druge frakcije to pustile dopasti. Deželni poslanec in občinski odbornik OVP Karl Koff-ler je le boječe pripomnil na županov očitek, naj se občinski odborniki prej naučijo splošnega občinskega reda, da bi županu tudi ne škodovalo, če bi se naučil boljših oblik ravnanja z drugimi. Sicer pa si je Koffler pustil mirne duše dopasti očitek s strani župana, češ da se je on, Koffler, v deželnem zboru doslej naučil le govorjenja pri oknu ven ...
K proračunu; najhujši problem za turistično občino Bekštanj je kanal. Dohodki so preliminirani z 30 milijoni, izdatki z 23,4 milijoni. Primanjkljaja pa ne bodo krili s kreditnimi operacijami, je dejal župan.
B1LČOVS
9 V nedeljo se je pri Miklavžu v
#	Bilčovsu pričel 1. rožanski izo-
#	braževalni teden, ki ga skupno
#	prirejajo prosvetna društva iz
#	Bilčovsa, Kotmare vasi, Sveč
#	in St. Jakoba v Rožu. Obširnej-
#	šo oceno tega prireditvenega
#	sklopa bomo prinesli v nasled-
#	nji številki NT.
BOŽJI GROB PRI PLIBERKU
Stara tradicija je, da so v postu vsak petek opravila na Homcu ali pri Božjem grobu. Vsak petek je po več sv. maš, kolikor je pač duhovnikov na razpolago. Začne se ob osmih in traja ves dopoldan.
Kjer je lepa romarska cerkev, tjakaj prihajajo tudi ljudje od blizu in daleč. Na dan sv. treh žebljev, to je drugi petek po Veliki noči, je največji shod: procesije pridejo iz cele Podjune in iz Labotske doline. Tik pred cerkvijo je veliko poslopje (stara šola) ali ..Tarmanov dom". Tam notri je mali minimundus in je vsak dan odprto. Kdor bi rad romal k Božjemu grobu, si lahko ogleda tam razstavljene stvari, ki so vse iz Pliberškega okolja: stare kmečke hiše, mlini, žage itd. Če bi kdo rokavice pozabil in bi ga v cerkvi v prste zeblo, se lahko pride v staro šolo ogret. Franc Hanin iz Čirkovč, ki izdeluje tiste miniature, skrbi, da je vedno zakurjeno.
V okviru 1. rožanskega izobraževalnega tedna od 7. do 14. 3. 1976 bo v nedeljo, 14. 3., ob 19.30 pri Miklavžu v Bilčovsu
podijska diskusija
„Koroški Slovenci v sodobni družbi — izobraževanje odloča o naši bodočnosti"
O trenutni situaciji izvenšolskega izobraževanja mladine ter odraslih, pomembnosti izobraževalnega dela za koroške Slovence in načrtih za bodočnost bodo diskutirali:
višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, rektor Jože Kopeinig, Dom v Tinjah, mag. Janko M e r k a č , Katoliška prosveta, župnik Lovro Kašelj, Krščanska kulturna zveza, učitelj Tomaž Ogris, Slovenska prosvetna zveza.
Gallus in gimnazijski zbor pri izvajanju kantate
..JEZUSOVI APOSTOLI"
drama Leonarda Franka
Prireditelj: SPD Št. Janž v Rožu
Kraj: Št. Janž, pri Tišlarju Čas: nedelja, 21. 3., ob 19.30
OBČNI ZBOR SPD „DANICA“
Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: sobota, 20. 3., ob 19.30 Po občnem zboru bo film „Gewalt und Gevvissen"
KABARET, KABARET...
1x1=1
Nastopajo: Krista Rudolf, Bernardka Sadjak, Zofka Krasnik, Franc Kuežnik, Lojze Mesner, Albert Mesner, Stanko Sadjak, Albert Krajger, Rudi Kos, Emil Krištof, Jožko Hudi Kostumi: Štefka Kuežnik Glasba: Stanko Sadjak Tehnika: Mirko Hudi Scena: Stanko Sadjak Režija: Anita Hudi Kraj: Pliberk, gostilna Schvvarzl Čas: sobota, 13. 3., ob 20. uri
OBČNI ZBOR
podpornega društva proti požarnim škodam v Selah Kraj: Sele, pri Mažeju Čas: 19. marca (praznik Sv. Jožefa), po drugi maši
LITERARNI VEČER
Prireditelj: SPD „Obir“ in SPZ Kraj: pri Kovaču na Obirskem Čas: sobota, 13. 3., ob 19.30
OBČNI ZBOR SPD „SRCE“
Kraj: Dobrla vas, društvena dvorana
Čas: nedelja, 14. 3., ob 10. uri
KRIVOPRISEŽNIK
igra, nastopajo igralci domačega društva
Prireditelj: SPD „Danica“
Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: nedelja, 14. 3., ob 20. uri
1. ROŽANSKI KULTURNI TEDEN Petek, 12. marca, ob 14.30 — farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
„Pastirci" — mladinski film — predvaja SPZ.
Sobota, 13. marca, ob 20.00 pri Adamu v Svečah
Koncert rožanskih zborov. Pomen „Rožanskega izobraževalnega tedna", predava nadzornik dr. Valentin Inzko. Nedelja, 14. marca, ob 19.30 — gostilna Miklavž v Bilčovsu
Podijska diskusija: Koroški Slovenci v sodobni družbi — izobraževanje odloča o naši bodočnosti (glej posebno vabilo!).
Žel. Kapla: primanjkljaj
(Nadaljevanje s 3. strani) Trgovci iz Železne Kaple, ki jih je Lubas pred občinsko sejo sklical in jim skušal predočiti problem kinoposlopja, pa vidijo problem drugače: pravijo, da jim je Lubas obljubil, da bo dal kino na razpolago domačinu Dreierju ali pa bo razpisal kino v najem. Domači trgovci so namreč imeli hude pomisleke proti Konsumu. Županu sedaj očitajo, da ni držal besede. Prav tako pa so dobro informirani domačini že pred občinsko sejo, na kateri se je o kinu posvetovalo, že vedeli za rezultat posvetovanj in za sklep. Argumentacija nekaterih socialističnih občinskih očetov, češ da noben trgovec ne bo zaradi Konsuma utrpel takšne škode, da bi moral poginiti, se domačim trgovcem ne zdi verodostojna.
Drabosnjakova spominska razstava v Ljubljani
Najvišje priznanje c. g. Jožetu Guštinu
Pretekli četrtek dopoldne so v Ljubljani predstavili celotno delo našega koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabos-n j a k a.
Izrčrpen prikaz o slovstvenem delu Andreja Šusterja-Drabosnjaka je podal akademik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dr. Bratko Kreft, ki je razstavo tudi odprl. Dr. Bratko Kreft je spregovoril o življenju in delu koroškega ljudskega poeta in dramatika iz prve polovice devetnajstega stoletja Andreja Šusterja-Drabosnjaka. Prikazal ga je kot sodobnika Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika, ki je ustvarjal na Kranjskem. To kar je bil Linhart za Kranjce, to je bil na Koroškem Drabosnjak s svojimi religioznimi igrami. Kakor se je Linhart pri Županovi Micki in Matičku osla-njal na francosko in nemško predlogo, je Šuster-Drabosnjak koj presajal nemške tekste za koroško slovensko ljudstvo. Postavil je dogajanje čisto na slovenska tla in jim dal slovensko obeležje.
Akademik dr. Bratko Kreft je potem nakazal posamezna dela ter podčrtal narodnostno vlogo njegovega literarnega in dramatske-ga delovanja, hkrati pa poudaril prav tako njegovo umetniško ceno, ki se je začenjamo zavedati šele danes. O tem pričata tudi dve uprizoritvi Drabosnjakovih dramskih del v zadnjih letih, tržaška postavitev njegove božične igre „Ta veseli dan, ta srečni dan“ in mariborska predstava nemara najznačilnejše Drabosnjakove „lgre o izgubljenem sinu", ki smo jo videli tudi v Celovcu v odlični izvedbi mariborskega dramskega gledališča.
Poleg tega pa je Drabosnjak na svitlo dal nekaj poučnih, zabavnih in satiričnih pesnitev. To tudi sam poudarja na koncu svoje pesnitve „SVOVENJI OBACE". Ime je dobila ta pesnitev od svoje zunanje oblike. Po uvodu, ki obsega 22 vrst, se namreč štirikrat uporablja ABECEDA kot AKROSTIH na ta način, da se vsaka peta vrsta začenja z naslednjo črko abecede. V pesnitvi daje nauke vsem sta-
novom. Posebno hvali kmečki stan, ki daje kruh vsem drugim stanovom in ne samo sebi; nadalje opisuje žalostne socialne razmere tedanjega časa.
V drugi knjižici je kar pet Drabosnjakovih pesmi, in sicer: Ena lepa čelu nova latanija od tah hu-dah žien; Spet ena nova očitna spued za piance in za vinske bra-tre; Ena žavba; Ena nova pesem o napitah Bratrov; Raimi od mli-nariov; Slednja biča oderuštvo mlinarjev.
Nekaj svojevrstnega je bil nastop naših Kostanjčanov. V dveh prizorih o Izgubljenem sinu so nastopili: Andrej Mačnik, njegov sin Herman Mačnik, Janez Lesjak, predsednik kostanj-škega Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak in dijakinja Tatjana Z e i c h e n. Igralci so podali vloge v pristnem kostanj-škem narečju, ki je bistveno zgor-nje-rožansko narečje.
Zatem je prof. dr. Niko Kuret, ravnatelj Inštituta za slovensko
Otroški svet je čudovito lep. Otrok znova, dan za dnem odkriva nekaj, kar mu je bilo do tedaj nepoznano. Otroška radovednost je neskončna, zato otrok želi vse videti, potipati, odpreti, pojesti itd. Enostavno hoče spoznati vsako novo stvar.
Kuhinja in kopalnica sta zanj najbolj privlačni. Zato je srečen, če ga mati spusti v kuhinjo in si ob njej lahko razgleda lep štedilnik, s številnimi gumbi, ki se vrtijo po mili volji.
Tu so tudi vžigalice. Kaj je bolj zabavno kot mnogo vžigalic, raztresenih po tleh. Mnogo bolj so zanimive od kakršnekoli dragocene igračke. Z vžigalicami namreč prižgemo ogenj, ki ga otroci tako radi upihnejo. Toda včasih je dovolj samo trenutek in lepa igra se lahko konča tragično.
Matere zelo pogosto sploh ne pomislijo na nevarnosti v kuhinji. Na primer: nizko omaro, v kateri imamo spravljene razne detergente, kisline,
narodopisje pri SAZU, ki je tudi pripravil to razstavo, vodil in razlagal občinstvu Drabosnjakova dela. Prikazal je tudi dokumentarno gradivo o Drabosnjakovih igrah na Koroškem. To so stvaritve v rokopisih in v redkih tiskanih izvodih, med njimi posebno originalen rokopis o Izgubljenem sinu, ki ima na koncu lastnoročen Dra-bosnjakov podpis. Omembe vredno je, da je ta rokopis rešil oziroma ohranil v župnišču, rajni ko-stanjški župnik Martin K u c h -I e r.
Občinstvo, ki je napolnilo Prešernovo dvorano v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je po predstavitvi Drabosnjakove-ga literarnega opusa še nadalje pomudilo pri Drabosnjakovih eksponatih, ki so bili razstavljeni v dveh sobah. Ker o Drabosnjaku ni na voljo nobene njegove fotografije, so kot nadomestilo za sliko postavili tam velik Drabosnjakov lastnoročni podpis.
Otvoritve Drabosnjakove razsta-
razkužila, pasto za parket ali čistilo za čiščenje pohištva, lahko odpre že dveletni otrok. In kako naj ve, da se v mikavno poslikani škatli, z zanimivim odpiračem, skriva najhujši strup.
Zadostuje že samo trenutek materine nepozornosti, pa se zgodi najhujše.
Tu so še vtičnice za elektriko. Velikokrat so nameščene zelo nizko, da jih otrok zlahka doseže. Poskrbite, da bodo zaščitene.
Zelo pogosto so po hiši raztresene vrečke iz najlona, ki so za odrasle povsem nenevarne. Za otroka pa Je dovolj ena, ki zanj predstavlja lepo kapico, katero potegne na glavo, lahko tako daleč, da si zapre tudi nos in usta, in je ne more več odstraniti. Za zadušitev pa je pri otroku dovolj že ena minuta.
Veliko nevarnost predstavljajo tudi vrele tekočine — mleko, kompot, juha itd., ki jih imamo včasih na kraju
Mnogi, zlasti pa Smihelčani, se še spominjajo nekdanjega šmihelskega kaplana, č. g. Jožeta Guština. Leta 1949 je odšel v Čile in nato v Argentino. V Buenos Airesu je kmalu postal kardinalov tajnik in je vršil službo na škofiji 23 let, dokler ni bil kardinal upokojen. Poleg te službe je bil dušni pastir slovenske skupine v Be-raztegui, dušni pastir v ženski poboljševalnim in v „otroški vasi".
Njegove zmožnosti, delavnost, vestnost in priljubljenost so mu prinesle krono: 12. februarja je bil imenovan za vrhovnega kaplana pri Zvezni argentinski policiji (Policia Federal Ar-
ve so se udeležili nekateri predstavniki kulturnega življenja na Koroškem, med drugim podpred-sendnik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, dvorni svetnik dr. Pavle Z a b I a t n i k in pa tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot.
Po podatkih dr. Pavleta Zablatnika priredil B. L.
štedilnika. Dovolj je, da se otrok dotakne ročaja in vrelo tekočino lahko polije po sebi.
Zatorej, matere, ki imate majhne otroke in nimate veliko časa, da bi se jim posvetile: planirajte življenje otrok v hiši. Hišo, ki je narejena za odrasle, spremenite v hišo, primerno tudi za vašega otroka, če želite, da odraste zdrav.
BRISAČE IZ FROTIRJA
Naši starši so za otiranje telesa pri jutranji in večerni negi uporabljali brisače iz grobega platna. Včasih so frotirke veljale za luksuzen predmet, z razvojem proizvodnje pa je naenkrat postala luksuzna frotirka poceni brisača. Danes izpodrivajo frotirke brisače iz drugih tkanin iz gospodinjstev in kopališč.
Frotir uporabljamo doma, na potovanjih in na dopustu, uporabljajo ga vsi člani družine, od najmanjšega naprej. Na razpolago so nam brisače vseh vrst in velikosti: to so brisače za roke, brisače za obraz in roke, manjše kopalne brisače, večje kopal-
gentina), torej za vso argentinsko policijo, četudi je inozemec. Njemu je podrejenih 9 kaplanov, uradni sedež v centralnem poslopju policije z več pisarnami, stanovanjem in kapelo. V pisarni ima 10 uradnikov, dalje Ima uradni avto s tremi šoferji.
Večkrat je že iz Argentine obiskal Koroško in v Šmihelu praznoval srebrno mašo. Tudi letos je nameraval obiskati drago Koroško, toda nova izredno odgovorna služba mu obiska najbrž ne bo dopustila.
G. Jožetu Guštinu čestitamo in mu želimo veliko uspeha na najvišjem mestu!
„GLAS AMERIKE"
VVASHINGTON. — V nedeljo, 29. februarja 1976, so bile po enoletni prekinitvi obnovljene slovenske oddaje „Glasa Amerike" na zahtevo ameriškega kongresa. „Glas Amerike" oddaja v slovenščini dnevno ob 6. uri (251 m) in ob 7.15 (na kratkih valovih) po našem času.
iMMimimiMmimiimiNimimmiMiiiimmimmimiiiimimmiiimmiim
imiuHiimimiiiiiiimiiimiiiiiimiimiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiim
POZOR, povečanje fotografij, sestavljanje fotografij, zmanjšanje, porcelanaste fotografije za nagrobnike, najhitrejša izdelava filmov. Prosim, da mi dopošljete Vaše fotografije. Dnevno odpošiljanje po pošti. Foto-Express Carl Hedanek, 9010 Klagenfurt-Celovec, Paulitsch-gasse 15, na vogalu BahnhofstralBe. Slike za potni list takoj!
ne brisače, kopalne rjuhe, brisače za plažo, kompleti za kopalnice, itd.
In koliko frotirk potrebujemo?
Ravnamo se po pravilu, ki velja tudi za posteljnino in namizno perilo: za vsakega družinskega člana moramo imeti ustrezne vrste brisač po tri kose in sicer tako, da imamo eno brisačo v uporabi, eno v pranju in eno v pripravi na zalogi.
Torej vsak družinski član potrebuje tri brisače za roke, 3 brisače za noge, tri male brisače za intimno nego, tri velike brisače za otiranje telesa in moški družinski člani še po tri male brisače za po britju.
Za ženo in dom
Za otroke je hiša polna nevarnosti
noorn m i<
LEV DETELA:	(23. nadaljevanje)
Koroški pesniki in pisatelji
„Kako pa ti je ime, gospodična mala," jo vprašam.
„Christine Bazikovvska," mi dekletce odčrkuje svoje ime.
„Kako to?“ se obrnem k njeni materi, ..slovansko ime — tu na Salzburškem?"
„Moja mati je Poljakinja," mi odvrne z ljubeznivim nasmehom in svetlimi mežikajočimi očmi nad širokimi ličnicami.
Ob potki je klop.
..Posedimo malo in povejte svojo zgodbo," jo povabim.
„Ni zanimiva, toda če hočete... Ste brali pred leti v časopisju o tistih dveh kmečkih domovih, ki ju je snežni Plaz podrl in pokopal z vsemi štirinajstimi ljudmi vred? Tu zadaj sta bila — v Prossauu. Eden se je imenoval Rimmel-wandbauer. Pri njem je služila med vojno moja mati, Nemci so jo privlekli iz Varšave v ta kraj. Rodila me je leta 1943 — nezakonsko. Tudi moja hčerkica je nezakonska ... Moj oče je bil Belorus, na prisilnem delu v Badgasteinu. Ker je Rimmelvvandbauer navezoval stike s svojimi deklami, je mojega očeta razjedala zla slutnja, da nisem njegov otrok, temveč kmetov, in je povedal: ,Kind Kopf wie Bauer.' Kmetu je to prišlo na uho in ga je še isti dan izročil esesovcem v Salzburgu... Od tam je dobila moja mati čez nekaj neznansko dolgih tednov en sam listič, na katerem je oče sporočil, da gre z njim h kraju."
,,Pretresljiva je ta vaša zgodba."
„Kaj hočete, takšno je življenje. Skoda, da je poljsko
samo moje ime, da ne znam ob nemščini tudi materinega jezika..."
Gledam jo in molčim. Kaj kri res ni voda? Poljaki — zgodovinski narod — gosposke drže? Svobodnih misli, odprtega pogleda tudi v nemški tujini?
V teh stavkih nas Messner popelje do jedra problema. Slovenstva se ne smemo sramovati. V pisatelju zraste samozavestni ponos. Ve, da je treba znati ohraniti narodno posebnost. Želi si pokončne drže slovenskega avstrijskega človeka.
Messner v tej noveli do potankosti razgalja avstrijsko in tudi slovensko stvarnost. Vrača se v vojna leta, v drznih miselnih skokih odhaja v pripoved o težki usodi, ki ga je sredi petdesetih let in tudi pozneje lasala v Avstriji, kaže svoj boj za osebne pravice, razgalja svojo kritično drugačnost, razmišlja o usodi Koroške in Avstrije in analizira svojo duhovno podobo.
Celotna novela vsekakor kaže koroškega človeka in tudi intelektualca v kar se da avtentični, pravi podobi. To ni nikakršen intelektualizem in pisateljsko razmišljanje, ki bi s svojim slovenstvom zapuščalo tla Avstrije. Nasprotno, to je literatura, ki živo nadaljuje humanitarne tradicije v avstrijski literaturi, oziroma literaturah. Messnerjevo slovenstvo je posebno, specifično slovenstvo, ki je kljub vsej jedkosti živo povezano s problemi avstrijske države. Ne stoji izven avstrijske države, temveč je zaradi svoje kritične ostrine in širine pomemben delček sodobne avstrijske stvarnosti.
Zato bi bilo tem bolj prav, da bi vsaj ta Messnerjev tekst prelili tudi v nemški jezik, da bi tudi tam nastopil svoje življenje in posredoval svoje misli širši avstrijski, a tudi občenemški javnosti. To ta tekst zagotovo zasluži, saj more bistveno obogatiti spoznanja avstrijskega človeka.
Peta zgodba v Messnerjevi knjigi SKURNE ŠTORIJE FILZHAMMER & CO. prikazuje izsek iz sodobnega koroškega življenja. Avtor prikaže, kako nekatera koroška podjetja
oooooeeooooeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeoec
odpuščajo slovenske delavce, če govorijo slovensko, da morajo po svetu, dekleta pa se poročajo z Nemci.
Spet bridek izsek določenega nehumanega in nekr-ščanskega stanja!
V	tretji številki tržaške revije MLADIKA iz leta 1973 je padovanski univerzitetni profesor slavist Martin Jevnikar objavil v razpravi „ZAMEJSKA IN ZDOMSKA LITERATURA" izčrpno študijo o pisatelju Janku Messnerju. Martin Jevnikar poudarja Messnerjev kritični pristop, ki je naj-značilneje in najkvalitetnejše viden v BADGASTEINSKIH PROTOKOLIH. Jevnikar pravi, da »pisatelj pripoveduje neposredno, nazorno, jezik je kultiviran, prepleten s koroškimi izrazi in nemščino, slog je samosvoj — cela prva stran npr. obsega en sam stavek. Med pripoved je vdelal esejistična razglabljanja, fabulativne vložke in groteskne parabole, žive primere, samogovore in vzporednosti, a iz vsega tega je zrasla mračna podoba koroškega življenja. Pisatelj z jezo, ironijo, sarkazmom udarja na desno in levo po tujih, a tudi domačih krivcih za te razmere. Njegova beseda je neusmiljena, trda, ko govori o krivicah in napakah, mehka in lirična, ko opeva lepoto koroške zemlje. Ko se vrača domov, poje: »Potem bom drsel k svojim ... proti vzhodu ... zmeraj niže ... zmeraj niže ... luči naproti, v blago toploto koroške domovine, tja, kjer ne bom tako obupno zapuščen, tja, kjer živijo moji ponižani koroški Slovenci... Kajti nekoga moraš imeti rad."
Tako je zapisal univerzitetni profesor Martin Jevnikar leta 1973 v tržaški MLADIKI.
V	drugem delu Messnerjeve slovenske knjige SKURNE ŠTORIJE so natisnjeni trije nemški teksti, ki so izšli leta 1970 v Mariboru tudi v samostojni nemški knjigi pod naslovom KOROŠKE RAZGLEDNICE — ANSICHTSKARTEN VON KARNTEN. V slovenski Messnerjevi knjigi SKURNE ŠTORIJE sledi tem nemškim tekstom še slovenski prevod izpod peresa zaslužnega Janeza Gradišnika.
(Dalje prihodnjič)
SZILVESZTER GALAMBOS:
Doktor Endre Umberstock, odlični zdravnik za notranje bolezni je na stežaj odprl vrata okrožne ambulante:
..Naslednji, prosim!"
Moški neobritega obraza, star okrog štirideset let je samozavestno sedel na snežnobeli stol.
„No, kakšne težave imate?" je z utrujenim glasom vprašal dr. Umberstock.
„Vem, gospod primarij, da ste zelo zaposleni, zato vas prosim, da nikar ne izgubljate časa s pregledom. Na kratko vam bom povedal o svojih tegobah, vi pa mi boste predpisali nekaj zdravil."
„No, čujmo!"
„lmam zelo slab spanec. Vsako noč se po nekajkrat prehodim sem ter tja po postelji. Zato prosim za kakšno dobro uspavalno sredstvo."
„Pa razen tega?"
„Od časa do časa sem tudi zelo nemiren; občutek imam, da mi živci kar plešejo. Torej prosim še kakšno sredstvo za pomirjenje."
„ln s čim vam lahko še ustreženi?"
„K pomirjevalnemu sredstvu prosim še kakšno poživilo. Primeri se mi namreč, da sem kdaj pa kdaj izredno miren. Ob vsem ostajam absolutno hladen. Lahko pride do česar koli, ne da bi me to sploh zanimalo. To, kajneda, ni normalno stanje. Torej prosim za kakšno dobro poživilo."
„Toda s tem sva, upam, končala, kajne?" je nestrpno vprašal Umberstock.
..Skorajda," je umirjeno odvrnil bolnik. ..Predpišite mi še, prosim, nekaj zavitkov aspirina ter kakšno dobro zdravilo proti kašlju!"
Moški je temeljito preštudiral skrivenčeve vrstice.
„Gospod primarij, povejte mi, prosim, koliko bi stala ta zdravila, ko bi jih v lekarni kupil kot zasebnik?"
Dr. Umberstock je začudeno pogledal bolnika, nato pa je po hitrem računanju na izust povedal:
„Sto oseminštirideset forintov."
„Prav lepa hvala! Samo to sem želel vedeti," je odvrnil moški zadovoljno, vzel recepte in jih dal v notranji žep. „Zdaj lahko gospodu zdravniku primariju že zau-
BOLNIK
pam, da ne potrebujem nobenih zdravil. Lahko potrkam da sem zdrav ko dren in da spim kot ubit."
„Čemu pa ste potlej želeli, da vam napišem ta zdravila?" je poparjeno vprašal dr. Umberstock.
Bolnik si je s počasno, mirno kretnjo prižgal cigareto:
„Čemu prav jaz ne bi prosil za recepte? Dobro veste, gospod doktor, da je veliko takšnih zdravil, ki jih zdravnik preprosto ne more odreči socialnemu zavarovancu, pa če jih ta potrebuje ali ne. In mu jih ta tudi hočeš nočeš za-
piše. Jaz recepte štejem za vrednostne papirje. Vredni so sto oseminštirideset forintov. Zdaj pa bom odšel v Glavno centralo za oskrbovanje z zdravili in si bomo delili na pol."
„Kako .delili na pol‘?“
„Vrnil jim bom recepte, vredne sto oseminštirideset forintov ter dobil zanje štiriinosemdeset forintov. To bo prišlo prav tako njim kot meni. Danes so konjske dirke in ne bi rad zamudil stave. Na svidenje, gospod primarij!" je moški prijazno pozdravil in zaprl za seboj vrata. Dr. Umberstock, odlični zdravnik za notranje bolezni, je dolgo zrl za njim, nato pa je sklenil, da si bo zmeril krvni pritisk.
Enaki ptiči skupaj lete
Enaki ptiči skupaj lete. Izrek je mirna ugotovitev, v kateri ni niti sledu kakšne negotovosti. To samo potrjuje, da ima pregovor za osnovo stokrat preizkušeno resnico, zato je tako samozavesten.
Prisluhnimo pogovoru na cesti, doma ali kjerkoli in prav gotovo bomo zaslišali naš pregovor.
Dva prijatelja se živahno pogovarjata in malo opravljata. Prvi pravi: »Veš Frenk, Rudi ni kaj prida, kar čudno se mi zdi, da ga tista njegova Mica sploh mara.« Drugi pa bo samo v odgovor povedal: »Enaki ptiči skupaj lete« in s tem pojasnil neupravičenost prijateljevega začudenja. Zraven pa še nadaljeval. »Ti se čudiš, zakaj se razumeta, pa saj je Mica prav takšna ali pa še slabša kot Rudi in se prav zavoljo tega kar lepo ujemata. Tako kot pravi pregovor. Enaki ptiči — enaki ljudje — to je v prenesenem pomenu ljudje z enakim značajem, se bodo pa že razumeli med seboj.«
Pregovor bomo vedno povedali le v primeru, če govorimo o ljudeh, ki jim nismo naklonjeni, o katerih imamo slabo mnenje. Zelo redko ali pa sploh nikdar, če imamo pravi občutek za rabo pregovorov, ki so pri nas dobro zapisani, razen, če ga bomo namenili komu v šali.
Poznajo podobne izreke tudi drugje po svetu? Pa kaj bi hodili
drugam, če pa imamo Slovenci še enega, prav tako lepo »po domače« zvenečega: »gliha vkup štri-ha«, ki ga slišimo prav oh enakih priložnostih.
Dr. M. M.
Nemir
Veliki, težki oblaki so se grozeče plazili nad menoj, to so oblaki polne trpke resnice, bolečine, ki je prodrla vame. Čutim njihovo težo, čutim, kako se plazi proti meni senca nemira...
Solze mi silijo v oči in nočejo pridrveti na dan, se uliti po licu in obležati v mrzli dlani, in končno izginiti nekje v vetru, ki bi jih odnesel daleč, daleč. In morda bi jih ti prestregel, ujel? Prav ti, ki si kriv, da so privrele iz oči, ti, ki si mi jih ukradel.
Kot izgubljen otok sredi morja sem. In to morje si ti. Ti, katerega oči mi govorijo, da ne smem obupati, da bo prišel dan, ko ne bo več nad, ne tvojih neizrečenih besed ... Toda na ta dan čakam že devet mesecev...
Borim se sama s seboj: naj pozabim nate, na tvoje tople oči, v katerih je polno neizrečenih besed, ki ne bodo nikoli prišle na dan ... ?
Nenadoma je začelo deževati. Samo deževne kaplje v temen dan življenja. Nekdo me preganja... kakor megla se plazi za menoj nevidna senca. Je to senca obupa? Z rokami mi hoče iztrgati srce, preganja me, ko za hip obstane. Nenadoma začutim, da nisem več sama, ampak da je tu še nekdo.	J. F.
Sanje
Bilo je v nedeljo popoldne. Tiho in zamišljeno sem zrla v knjigo. Rahlo je potrkalo na vrata. Prijateljica me je vprašala, če grem z njo v kino, bil je namreč film o strašnih vampirjih. Z veseljem sem privolila. Ko sem bila že na postaji, me je kuhala vročina in silno me je bilo strah. Razburjena zaradi filma sem končno le zaspala. Sanjalo se mi je ...
Hodim, hodim po neskončni puščavi vsa utrujena od žeje in lakote. Nikjer ni studenčka, da bi se odžejala, ne drevesa, da bi sedla pod njegovo senco. Samo neskončna, grozna puščava. Bila sem tako utrujena, da še hoditi nisem mogla dobro. Nenadoma zaslišim za seboj grozeč šum. Ozrem se in vidim, da jo maha proti meni trop divjih vampirjev. Gledali so režeče, iz odprtih ust pa so jim viseli grozanski zobje. Vsa utrujena se poženem v tek, kolikor mi dopuščajo moči, in kličem: „Na pomoč, na pomoč..." Nikogar ni, da bi mi pomagal. Tedaj zopet presunljivo zakričim, zakaj nekdo me Je prijel za roko in zgrabil za vrat...
Prestrašena odprem oči in usta, vsa omotična od hudih sanj. Pred mano se smeji sestra in me drži za roko. Šele čez nekaj časa se zavem, kaj se je zgodilo. Iztrgam se sestri iz roke ter se začnem tudi jaz smejati.	J. S.
dohve im l jo
uniimiiiiiiiimMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
DRUGJE ŽE!
»Veste, natakar, vselej sem pil boljše vino kot je tale kislica, ki ste mi jo prinesli.«
»Že mogoče,« odgovori natakar, drugje ste ga že lahko pili, ampak v naši gostilni ne!«
JAZ TUDI
Moški pride k brivcu in pravi: »Prosim, da me obrijete. Ampak, veste, jaz sem pijan.«
Brivec: »Kot nalašč! Jaz tudi!«
OBA ENAKA
Štiriletni sinko je šel zmeraj z očetom zvečer, ko je nesel mleko v vaško zbiralnico. Oče je stopil no-
V.V.VV.V.V.V.V.VAV.V.V.V
Ce bi bila
Če bi bila predsednik vsega sveta, na svetu ne bi poznali gorja, ne bi bilo lakote, žeje, trpljenja, vsakdo vesel bi bil tega življenja.
Nikoli, nikjer ne bilo bi več vojne, ljudje bi ljubili se in si pomagali, in kaj je sovraštvo, vedeli ne bi, in vsakdo vesel bi bil, da živi.
Če vsemogočna bi bila, kakor nisem,
napisala veliko, veliko bi pisem, za vse učitelje tega sveta: „Najslabša ocena naj več ne velja!11
Poslala bi pisma za starše preljube, naj se zanesejo na naše obljube, naj vržejo palice, nam so neljube, kajti obljube ne bodo ostale obljube.
Ker nisem predsednik sveta, na svetu nikdar ne bo konec gorja. Tudi vsemogočen človek nisem, le kdaj napisala bi toliko pisem?
To moje so sanje in želje velike, ki, žal, so za ta svet — prevelike.
Z. P.
UV.V.V/.V.NV.V.V.V.V.V.V.U
ter, sinko pa je moral ostati zunaj in ga počakati. Nekega večera pa je pokukal skozi okno in videl, da oče poljublja postavno dekle, odjemalko mleka. Ko sta z očetom prišla domov, je rekel mami: »Očka pa je isto delal z gospo v mlekarni, kakor pismonoša s teboj . .. «
ZADNJIČ
Ženica vidi, kako se je nekdo zaletel z motornim kolesom ob drog in se precej pobil. Pa ga povpraša: »Revček, se prvič voziš s kolesom?«
Ta ji tožeče odvrne: »Ne, zadnjič/«
NA HRIBIH
»Poglej, oče, kako lepo je spodaj!«
»Tepec! A, zato si me vlekel semkaj, da bom videl, kako je spodaj!«
VVWAVA,A‘AV.,.\W.V.V.V.W.V.V.V.V.V.VWAV.VA'.\V.W.V.,.V.V.V/W.,.V.W.V..\%W^AV.V//,,/AV\VA,.^W/.V.V.V.*AV.V^AV.V1WA,.VV.,.W
JACK LONDON:	52
TRI SRCA
S____________________________________r
Francisovo življenje je postalo zelo burno. Z borzo je imel dela čez glavo, poleg tega so mu pa neprestano telefonirali detektivi. Pozabil je, kaj je redno spanje, navadil se je hiteti brez zajtrka ali obeda vrag vedi kam, da si ogleda najdeno žensko truplo. Iz New Yorka se ni odpeljala nobena ženska, ki bi bila količkaj podobna carici, ne da bi si jo pred odhodom ogledali detektivi. Birch-man je stikal in vohal po mestu v trdnem prepričanju, da carica ni odpotovala iz New Yorka.
Francis je bil noč in dan na nogah. Vozil se je na vse strani, v bolnišnico ali mrtvašnico, da bi si ogledal trupla neznanih žensk. Nekoč so privedli v njegovo palačo mlado deklico, ki detektivom ni hotela povedati svojega imena. Tako se je seznanil z mnogimi skrivnostnimi ženskami, ki so jih staknili v zakotnih hotelih Birchmanovi pomočniki. V West Sydu je dvakrat naletel celo na povsem nedolžne ljubavne idile, ki so spravile v zadrego njega in zalotene parčke.
Med vsemi doživljaji je bil najbolj zanimiv, pa tudi najbolj tragičen tisti v razkošnem dvorcu premogovnega kralja Philipa Januaryja. V ta dvorec je zašla teden dni poprej, preden so klicali Francisa, zelo čudna ženska. V občevanju z ljudmi se je pokazala vsa tragika njenega življenja. Kakor druge, tako je vsa obupana sprejela tudi Francisa. Sklenila je roke, solze so jo oblile in začeja le tarnati:
„Otto, krivico mi delaš! Kleče te rotim, da mi delaš krivico! Otto, tebe, samo tebe sem ljubila vse življenje. Ti si mi najdražji na svetu. Drugega nimam in nisem ni-
koli imela. To je strašna pomota. Verjemi mi, Otto, verjemi mi, sicer umrem ..."
In ves čas se je nadaljevala ostra borzna vojna z mogočnim, neznanim sovražnikom, ki je sklenil ugonobiti Francisa Morgana.
„Ce bi le mogli nadaljevati boj, ne da bi vrgli na borzo delnice Tampico Nafte," je tarnal Bascon.
„Edino upanje je še Tampico Nafta in ta me bo rešila," je ugovarjal Francis. „Ko vržem na borzo vse, kar se da spremeniti v denar, bo Tampico Nafta igrala vlogo nedotaknjene rezerve na bojišču."
„Kaj pa, če je vaš skrivni nasprotnik tako močan, da odbije tudi ta napad in uniči Tampico Nafto?" je vprašal Bascom.
Francis je skomizgnil z rameni.
„Tedaj sem uničen. Toda moj oče je doživel bankrot šestkrat, preden si je opomogel. Torej se mi tudi poloma ni treba posebno bati..."
V Solanovi naselbini so se dogodki vrstili nekaj časa z manjšo naglico. Po Leonciini rešitvi se ni pripetilo nič posebnega. Celo Yi Poona ni bilo z novimi skrivnostmi od nikoder več. Samo Leoncie je začela bolehati. Hodila je s povešeno glavo in na obrazu se ji je poznala taka apatičnost, da je ni mogel nihče razveseliti. Enrico in njegovi sinovi so se zaman trudili, da bi se v hišo vrnilo zadovoljstvo in veselje. Celo bratovo prigovarjanje ni nič pomagalo. Leoncie je v svoji zamišljenosti in potrtosti ostala nedostopna.
Ta čas so se Enricovi sinovi s Henryjem v mislih večkrat vračali k zakladom doline Izgubljenih duš, kamor je prodiral Torres in se pripravljal razbiti goro z dinamitom. Vse, kar so vedeli o Torresovi ekspediciji, je bilo to, da je Torres poslal Augustina in Vicenta v San Antonio po večjo količino dinamita.
Henry se je posvetoval z Enricom in ko je dobil dovoljenje, je svoje načrte zaupal Leoncii.
„Draga sestra," je spregovoril, ko sta ostala sama na verandi, „sklenil sem organizirati novo ekspedicijo v dolino Izgubljenih duš, da se prepričamo, kaj počenja tam Torres s svojo zločinsko sodrgo. Ti si nam povedala, kakšne namene ima Torresova ekspedicija. Torres hoče z dinamitom razstreliti goro in priti v dolino Izgubljenih duš. Vemo tudi, da je .Tista, ki sanja,' vse svoje zaklade skrila na dnu jezera. Torres tega ne ve. Mi smo sklenili slediti Torresovi ekspediciji v dolino in poiskati zaklad. Torres ga tako ne bo našel, ker se mu niti ne sanja, da leži na dnu jezera. Pač pa nam ugladi pot in to je vse, kar potrebujemo. Domenili smo se, da se udeležiš ekspedicije tudi ti. Prepričan sem, da se ponovnega izleta po podzemni reki ne boš ustrašila. Gre za zaklad plemena Maya, čigar vrednost je neprecenljiva."
Toda Leoncie je odkimala z glavo.
„Ne,“ je izjavila odločno. „Doline Izgubljenih duš nočem več videti. Niti omeniti je ne smeš, sicer ne bova prijatelja. Nikoli ne bom pozabila, da sem morala tam prepustiti Francisa tej vražji ženski."
„Saj je bila samo pomota, draga sestra. Kdo bi mogel takrat vedeti, da sva si brat in sestra? Jaz nisem niti slutil, a tudi ti nisi vedela. In Francis še celo ne. Ravnal je, kakor bi ravnal na njegovem mestu vsak pošten moški. Ker ni vedel, da sva brat in sestra in ker sva bila zaročena, ni hotel stopiti med naju. S carico se je poročil zato, da nas reši in da napravi tvoji razdvojenosti enkrat za vselej konec."
..Pogrešam pesem, ki sta jo s Francisom neprestano prepevala: ,Na valovih vsi smo eno, kdor junak je, hajdi k nam!...'" je zašepetala otožno. Solze so napolnile njene oči. Obrnila se je in odšla po stopnicah čez dvorišče za naselbino. Tu se je vila po hribčku bela stezica, po kateri je hodil Francis. In Leoncie se je spomnila vseh podrobnosti prvega srečanja s Francisom. Pred seboj je videla obalo, kjer je stala takrat, ko je Francis prispel v te kraje na krovu ..Angelike" in veslal proti obali. Videla je grmovje, kamor ga je potegnila, da bi ga razjarjeni
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 14. marca: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 15. marca: 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba — Hugolin Sattner »Jeftejeva prisega", kantata.
TOREK, 16. marca: 09.30—10.00 Narodnozabavna glasba — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik ■— Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 17. marca: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Pisani svet.
ČETRTEK, 18. marca: 13,45—14.45 Celovški radijski dnevnik — Narava Poje v poeziji.
PETEK, 19. marca: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 20. marca: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 14. marca: 15.15 Ljubezen, ples in tisoč šlagerjev; glasbena komedija — 17.00 Živalski leksikon —
17.30	Viking Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič; Marcel Prawy razlaga opero Rigoletto — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Pridiga v nedeljo zvečer —
19.30	Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraj dejanja: Dve življenji — 21.45 Poročila in šport.
PONEDELJEK, 15. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 19.30 19. stoletje (19) — 10.00 TV v šoli: Angleščina — 10.30 Matchless; agentovska Parodija — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 M! — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.50 Nastop v Manhattanu ~~ 21.35 Poročila in šport.
TOREK, 16. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 19.30 Kemija: V notranjosti kovine — 10.00 Televizija v šoli: Nova matematika, verjetnostni račun 2 — 10.30 Derek Flint, trd kot kresilnik — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Lepa Marjana, portret — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže — 20.50 Spotoma; novi prometni
magazin — 21.35 Kmetje (2): Na sejmu — 22.30 Poročila in šport.
SREDA, 17. marca: 9.00 Živordeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes (10)
—	10.00 Televizija v šoli: Surovine in svetovno gospodarstvo: Voda — 10.30 Ljubezen, ples in tisoč šlagerjev, glasbena komedija — 17.00 Rožnordeča očala — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Vsi moji dragi, za rešetko — 18.25 Ml
—	18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tiralica: uganka tekmovanja z avtom — 20.45 Panorama
—	21.30 Poročila in šport — 21.35 Jezus in Mohamed.
ČETRTEK, 18. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Organizacija urada (11): Delovno mesto v Riu — 10.00 Televizija v šoli: Obraz stoletij (5) — 10.30 Zmota v onostranstvu — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Farma Follyfoot — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Rigoletto, opera Giuseppa Verdija; besedilo je napisal Francesco Maria Piave — 22.00 Poročila.
PETEK, 19. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Svetloba na temnem ozadju: Hans Fronius — 10.00 Televizija v šoli: Obiščemo razstavo: Rimljani ob Donavi — 10.30 Mož in žena; počasi rastoča ljubezen dveh ljudi, ki se kljub preteklosti spoznata, da spadata skupaj — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V 80 dneh okoli sveta: Japonska — 18.25 Ml — 18.45 Oddaja zbornice za delavce in nameščence
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas
v sliki, kultura in šport — 20.00 Peter Voss, tat milijonov (3) — 20.55 Ljubljena Avstrija:	Dunaj-Josefstadt —
21.55 Upor na Bountyju; falm o zgodovinskem uporu mornarjev — 00.05 Poročila in šport.
SOBOTA, 20. marca: 15.25 Najlepši dan mojega življenja; zgodba malega madžarskega sirotka — 17.00 Športni ABC — 17.30 Black Beauty — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Heinz Conrads v soboto zvečer
—	18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko-aktualno — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Dalje, dalje — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Peter Fald kot podporočnik Co-lumbo — 23.20 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 14. marca: 17.00 Hruščov se spominja (1. del) — 17.45 Smrtonosni vonj — 18.00 Spotlight — 18.30 Novele iz Divjega zahoda: Ovadba — 18.55 Je to strup — to je podarjeno — 20.00 Enciklopedija — 20.15 Po-
znate melodijo? — 21.00 Portret — literatura stoletja.
PONEDELJEK, 15. marca: 17.55 Študijski program kemije (4): V notranjosti kovine — 18.25 Angleščina za začetnike — 19.00 Evropska dediščina: Barok v Avstriji — 20.00 Kmetje — 20.50 Svet knjige — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura.
TOREK, 16. marca: 17.55 Kmetijstvo danes (10) — 18.25 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo — 19.00 Možje goščave Kalahari (1): Dežela brez vode — 19.45 Oči v oči — 20.00 Nič kot spomini: Mila Dora, po njegovem istoimenskem romanu — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura.
SREDA, 17. marca: 17.55 Organizacija urada (11) — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Tiralica — 19.15 Po železnici skozi Divji zapad
—	20.00 Zmota v onostranstvu — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura.
ČETRTEK, 18. marca: 17.55 Svetloba na temnem ozadju, Hans Fronius
—	18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Tiči s klovnskim obrazom — 19.35 Chorea amore, baletni film — 20.00 Mož in žena — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura.
PETEK, 19. marca: 17.55 19. stoletje
—	18.25 Nemščina (47) — 19.00 Prihodnost bodo izkopali — 19.50 Čistilna kopel — 20.00 Znanje aktualno — 20.55 Glave; komorna opera Thomasa Bernharda, glasba Gerharda Lampers-bergerja — 21.50 Čas v sliki 2 in kultura —- 22.20 Šef: 200.000 dolarjev.
SOBOTA, 20. marca: 16.00 Koncertna ura — 17.00 Ljubljena Avstrija — 18.00 Zimski pokal plavalcev — 19.00 Eskimi Netsilik; skupno življenje v zimskem taborišču (2) — 19.45 Ikebana; umetnost sajenja cvetic, simbolika Meseca (lilije) — 20.00 Galerija
—	20.15 Primer starega očeta — 21.40 Panorama.
TV Ljubljana
NEDELJA, 14. marca: 8.35 Poročila
—	8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 9.10 625 — 9.50 Vzpon človeka, serija — 10.40 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti —- 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O bahaškem Gembeju, strokovnjaku za krave
—	Morda vas zanima: Mi v prometu — Okrogli svet — Moda za vas — Poročila — 15.40 Balkansko smučarsko prvenstvo — 16.40 Košarka: Zeljezni-čar — Industromontaža — 18.15 Risanka — 18.25 Hišica v preriji — se-
rijski film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 V. Kovačevič: Kapelski kresovi — 21.10 Volja je pot... II. del — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 15. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O siromaku in kaziju — 17.40 Otroški spored — 17.55 Obzornik — 18.10 Sodobna medicina: Iz stomatologije —
18.30	Mozaik — 18.45 Mladi za mlade
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 M. Vučetič: Soba s petimi stenami, drama — 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma — 22.00 TV dnevnik.
TOREK, 16. marca: 8.10 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 11.10 TV v šoli
—	17.20 Vrtec na obisku: Bedin in Be-dina — 17.30 Mihec iz Lonneberga, serijski film — 18.00 Obzornik — 18.15 Ne prezrite — 18.40 Mozaik — 18.45 Narodna glasba — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Mi med seboj: Brkinci včeraj, danes, jutri — 21.05 Calinescu: Feliks in Otilija, nadaljevanka — 22.00 TV dnevnik.
SREDA, 17. marca: 8.10 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 17.15 O. Pavček: Kaj je najlepše — 17.30 Mojstri stare japonske obrti — 17.55 Obzornik ■— 18.10 Po sledeh napredka — 18.40 Mozaik — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Zakaj te očka pušča samo — 21.45 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 21.50 TV
dnevnik — 22.05 Nogomet: PSV — Hajduk.
ČETRTEK, 18. marca: 8.10 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 14.10 TV v šoli
—	16.40 Cvetljična pravljica — 16.55 Bienne: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, srečanje: Italija — Jugoslavija — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kam in kako na oddih
—	20.10 V živo — .... Poročila.
PETEK, 19. marca: 8.10 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 17.10 Križem kražem
—	17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik
—	18.10 Rock koncert: Johnny VVinter
—	18.40 Mozaik — 18.45 Kako vidijo živali, iz serije Čutila — 19.10 Kako uporabljamo slovar slovenskega jezika — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 A. Marodič: Carinik
—	oddaja iz cikla Mali oglasi — 20.50 S poti po latinski Ameriki: Bolivija — 21.20 TV dnevnik — 21.40 Šerif v New Yorku — serijski film — 23.15 Hokej: Švica — Jugoslavija.
SOBOTA, 20. marca: 9.30 TV v šoli
—	10.35 TV v šoli — 12.00 TV v šoli
—	15.10 Nogomet: Partizan •— Radnič-ki — 17.45 Študij na univerzi: Pedago: gika — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 H. Sienkievvicz: Potop, nadaljevanje in konec — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar —
20.00	Vodnikova smrt — film — 21.40 Moda za vas — 21.50 TV dnevnik — 22.05 625 — 22.45 Smučarski skoki za pokal Kongsberg — reportaža iz Planice.
RUTAR CENTER
Teden tržnitOenzacij
15. III. 1976 ponedeljek
ZAVESE
18. III. 1976 četrtek
ELEKTRO
16. III. 1976 torek
PREPROGE TALNE OBLOGE
19. III. 1976 petek
TAPETE
17. III. 1976 sreda
ORODJE
20. III. 1976 sobota
POHIŠTVO
21. III. 1976 nedelja
POHIŠTVO
Podrobne informacije v posebni izdaji lista!
RUTAR CENTER

Enricovi sinovi ne ubili. Spomnila se je, kako mu je gro-z^a s samokresom, kako ga je prisilila, da jo je poljubil in da se je takoj nato vrnil na „Angeliko“. To je bilo njeno prvo srečanje s Francisom.
Spomnila se je tudi vseh podrobnosti drugega srebanja. V duhu je znova preživljala tiste srečne trenutke. Kopala se je in ko je stopila iz grmovja, jo je zagledal Erancis v kopalni obleki. Pisal je in dajal dečku navodila, komu naj izroči listek. Vsa prestrašena je skočila v grmovje, kjer jo je ugriznil labarri. Pomotoma je imela nedolžno živalico za strupeno kačo. Naletela je na Francisa in se zgrudila na pesek, misleč da se ji bliža zadnja ura. Razpela je sončnik in sedla na isti kup peska, kjer je nekoč omedlela in se zopet zavedela, ko ji je Francis hotel Vsesati iz rane kri.
Tako je sedela in obujala spomine na tiste srečne base. Spominjala se je, kako je udarila Francisa po licu, ko so se njegove ustnice dotaknile njenega kolena, kako ie zardela in zakrila obraz z rokami, kako se je smejala, kor ji je tesno obvezana noga zaspala, kako je prebledela od jeze, ko je izjavil, da on ni morilec njenega stri-Ca> in kako je odklonila njegovo uslugo, ko ni mogla sa-ma razvezati vozla.
Bila je tako zatopljena v sladke spomine in misli o ^Sem, kar se je zgodilo nedavno in kar se ji je zdelo °ddaljeno za cela stoletja, da ni opazila kočije, ki se je Pojavila na cesti iz San Antonia. Tudi mlade elegantno oblečene dame ni opazila. Dama je stopila iz kočije in Se bližala Leoncii peš. Njeni obleki se je takoj na prvi Pogled poznalo, da je bila narejena v New Vorku. Ta da-
je bila carica, Francisova žena.
Ustavila se je za Leonciinim hrbtom in opazila, kako io Leoncie potegnila izza steznika majhno fotografijo ter jo začela poljubljati. Pogledala je čez njeno ramo in spo-Zr|ala na sliki Francisa. Obšla jo je divja ljubosumnost. Takoj se je zasvetilo v njeni roki ostro bodalo, ki ga je vedno nosila za steznikom. Ravnala je sicer zelo previd-n°’ vendar je pa njena kretnja Leoncio zdramila iz glo-
boke zamišljenost. Spustila je sončnik in pogledala, kdo stoji za njenim hrbtom. Bila je tako apatična, da je niti nepričakovani caričin prihod ni presenetil. Pozdravila je Francisovo ženo tako mirno, kakor da sta se ločili pred dobro uro. Celo bodalca se ni ustrašila. Njen flegmatični pogled je najbrž preprečil katastrofo, zakaj če bi se bila ustrašila, bi jo bila carica morda samo zabodla. Tako je pa najprej vzkliknila:
„Podla ženska si! Podla, ničvredna ženska!"
Leoncie je v odgovor samo skomizgnila z rameni, rekoč:
„Držite raje sončnik, tako da vas sonce ne opeče."
Carica se je ustavila pred njo in ji pogledala naravnost v oči. Obšla jo je taka ljubosumnost in jeza, da ni mogla spregovoriti niti besedice.
„Zakaj,“ se je oglasila Leoncie po dolgem času, »zakaj sem podla ženska?"
„Zato, ker si tatica!" je vzkliknila carica. »Zato, ker imaš svojega moža, pa kradeš tuje. Zato, ker možu nisi zvesta — vsaj v srcu ne, zakaj doslej nisi imela priložnosti, da bi se mu telesno izneverila."
»Saj nimam moža," je odgovorila mirno.
»Torej si nezvesta bodočemu možu — mislila sem namreč, da si se poročila na dan najinega odhoda."
»Tudi bodočega moža nimam," je nadaljevala Leoncie mirno.
Carico je Leonciina hladnokrvnost tako razjezila, da je Leoncie nehote pirmerjala njen obraz z razjarjeno ti-grinjo.
„Henry Morgan!" je vzkliknila carica.
»Ta je moj brat."
»Ta beseda ima obsežen pomen, Leoncie. V New Vorku sem videla ljudi, ki se klanjajo nekim čudnim oltarjem in menijo, da so si vsi ljudje bratje in sestre."
»Njegov oče je bil tudi moj oče," ji je pojasnila Leoncie mirno. »Njegova mati je bila tudi moja mati. Sva torej brat in sestra v pravem pomenu besede."
»A Francis?" je vprašala carica, ki jo je Leonciin glas nekoliko pomiril. »Je tudi on tvoj brat?"
Leoncie je pokimala z glavo.
»Potem je jasno, da ljubiš Francisa!" je vzkliknila carica.
»Francis je vaš," je odgovorila Leoncie.
»Ne! Motiš se! Saj si mi ga ti ukradla."
Leoncie se je zamišljeno in otožno ozrla na gladino chiriguiškega zaliva.
»Kakor vam drago. Ce hočete, lahko verjamete, da je res vse, kar trdite."
»Takoj na prvi pogled sem uganila, koliko je bila ura," je vzkliknila carica. »Ti imaš neko čudno oblast nad ljudmi. Tudi jaz sem ženska, lepa in zapeljiva. V New Vorku sem se prepričala, da moški tudi meni radi dvorijo. Vem, da bi me marsikdo rad objemal. Celo ubogi dečki v dolini Izgubljenih duš so me skrivaj ljubili. Med njimi je bil eden, ki se je preveč spozabil. Za kazen so ga vrgli v vrtinec podzemske reke. In vendar si ti s svojo oblastjo nad moškimi tako očarala mojega Francisa, da misli nate celo v mojem objemu. Da, vse mi je znano. Vem, da misli nate celo v trenutku, ko je na videz ves moj."
Zadnje besede so bile krik obupanega in ljubosumnega srca. Takoj nato je carica izpustila bodalo in se zgrudila na pesek. Zakrila si je obraz z rokami in histerično zajokala. Leoncie se ni čudila tej nepričakovani spremembi, ker je bila sploh popolnoma apatična. Vendar je pa carico objela in jo začela tolažiti. Naposled se je carica nekoliko pomirila in spregovorila:
»Zapustila sem Francisa takoj, čim sem se prepričala, da ljubi tebe. Prebodla sem z nožem tvojo sliko, ki jo Francis ima v spalnici, in se vrnila, da prebodem tvoje telo. Zdaj vidim, da sem se zmotila. Saj nisi ti kriva, da te Francis ljubi. Pa tudi Francis ni kriv, da se je njegovo srce vnelo za drugo. Kriva sem jaz, in sicer zato, ker si nisem znala priboriti njegove ljubezni.
(Dalje prihodnjič)
Nova številka Mladega roda je izšla BO Rižarna Odkrila reSnlCO?
Šolska mladina se zopet lahko veseli nove, dvojne številke Mladega roda, sedme in osme za meseca marec in april, ki je vsa posvečena najlepšemu letnemu času vigredi. Že naslovna stran na zunaj te popelje v pomladni čas, v okolico Karavank.
Pesmice ..Trobentica", „Zvon-ček“, ..Pomladni dežek“ ter „Vi-tez Jurij" gotovo razveseljujejo šolarje. Tudi kratki sestavki, kot npr.: „Delo na vrtu", „Prišla je pomlad", „V gozdu", ..Čebelica na obisku" so po pomenu kratki pomladni sestavki. Mladi rod tudi v tej številki ni pozabil na pravljice, zlasti je lepa Polanškova „Za-klad v Žlebu", ki jo je zapisal po ljudskem izročilu. Pouku služijo ..Domoznanski sestavki" in „No-vice iz narave".
V literarnem delu Mladega roda je uredniški odbor tokrat posvetil pozornost našemu koroškemu pesniku dr. Eriku Prunču, ki je objavljal svoje pesmi pod psevdonimom Darle Niko. V kratki biografiji izvemo, da se je Darle Niko rodil 1941 v Stražji vasi pri Škocijanu v Podjuni. Sedaj je asistent za slavistiko na graški univerzi. Pisal je za dijaški list „Kres“ na Plešivcu, za „Vero in dom" ter za literarno revijo „Mlad-je“. Leta 1965 je izdal pesniško zbirko ..Tihožitja", iz katere pri-
ZAČETEK NOGOMETNE SEZONE ZA SLOVENSKA PREDSTAVNIKA
Kot je znano, tekmujeta naša slovenska koroška nogometna predstavnika v 2. E-razredu. Za Slovenski atletski klub SAK in Sele se torej začenja na nogometnih igriščih resno delo. Prihodnost bo pokazala, kako se bosta uvrstila na lestvici svojega razreda. Slovenski ljubitelji nogometa upajo in računajo, da se bosta naša zastopnika borila srčno, da bi mogla osvojiti najvišje mesto, ali se vsaj uvrstiti v sam vrh.
Prihodnjo nedeljo se bo začelo prvenstvo, in sicer igrajo Selani s Pokrčami, medtem ko bo Slovenski atletski klub tokrat prost. 21. marca pa stopijo na nogometno igrišče tudi mladinci SAK, ki tekmujejo v mladinski skupini G. Sakov! mladinci imajo vse možnosti, da se uvrstijo na prvo mesto svojega razreda.
Vrstni red tekem:
14. 3. Pokrče — Sele, SAK je prost.
21. 3. SAK — Sele; SAK ml. — Pokrče ml.
28. 3. SAK — Galicija, Sele imajo prosto; SAK ml. — Pošta ml.
Nogometna žoga je spet v ospredju. Stadioni pri nas v Avstriji, Jugoslaviji in sploh povsod po nogometnem svetu so spet oživeli, saj se je že doslej v tem kratkem času v tej športni panogi dogodilo že marsikaj zanimivega in senzacionalnega.
V evropskem nogometu je bil dogodek preteklega tedna četrtfinale tekem evropskih nogometnih pokalov, ki je prinesel tudi nekaj malo pričakovanih izidov. Le malokdo je lahko pričakoval, da se bo Miljaničev (prejšnji trener jugoslovanske reprezentance) po začetnem šoku in vodstvu Bo-russije z 2:0 tako dobro odrezal. Se manj pa je bilo seveda tistih, ki bi verjeli v polovična uspeha poljskega Stala v Hamburgu v pokalih UEFA ter vzhodnonemškega Sachsenbruga proti Celtiku v pokalu pokalnih prvakov.
Izmed vseh 24 enajsteric sta si v prvih tekmah le Barcelona in Eintracht
naša list na strani 114 ciklus pesmi „Jutra“.
Mladi rod pa že nekaj časa zapovrstjo seznanja naše otroke in mladino nasploh tudi z literaturo soseda v deželi. Tako spoznamo v tej številki Dolores Vieser, s pravim imenom Maria Aichbich-ler, rojena VVieser. Naštejmo nekaj njenih znanih del: Podkrnoški gospod (Der Gurnitzer), Hema Krška (Hemma von Gurk), Aelia, ei-ne Frau aus Rom (Aelia, gospa iz Rima) itd. V listu je tokrat priobčen odlomek iz romana Hema Krška, ki ga je v slovenščino presadil Janez Pucelj.
Šolski list otroke seznanja tudi s pesnikom in pisateljem Franom Levstikom, ki je poleg Otona Župančiča slovenskim otrokom znan kot pesnik najlepših otroških pesmi. Levstik je napisal eno izmed najboljših slovenskih stvaritev, znano pravljico o ..Martinu Krpanu z Vrha". Šolarji bodo prav radi brali njegovo pripovedko „Kdo je napravil Vidku srajčko".
V poljudnoznanstvenem delu Mladega roda sta še sestavka „Le-talo" (Tomi Ogris) in „Papua-Niu-gini" (Herman Grm), medtem ko znanstveno obravnava ledinska imena Anton F e i n i g. Dr. Franc Sušnik piše o Podjuni, Valentin V a u t i pa pripoveduje
4. 4. SAK — Trdnja vas, Galicija — Sele; SAK ml. — Vetrinj ml.
11. 4. SAK —Teholce, Sele —Trdnja vas; SAK ml. — Gospa sveta ml.
17.	4. SAK ml. — Kotmara vas
ml.
18.	4. Šmarjeta v Rožu — SAK,
Teholce — Sele.
19.	4. Volovce ml. — SAK ml.
25. 4. SAK — HSV Celovec, Sele
— Šmarjeta v R.; SAK ml. — Bilčovs ml.
1.	5. Poreče ml. — SAK ml.
2.	5. Kriva Vrba — SAK, HSV
Celovec — Sele; SAK ml. — Žrelec ml.
9. 5. SAK — Gospa sveta, Sele — Kriva Vrba; Donau ml. — SAK ml.
16. 5. Škofji dvor — SAK, Gospa sveta — Sele; SAK ml. — Šmarjeta v Rožu ml.
23. 5. SAK — Poreče, Sele — Škofji dvor; Blatograd ml. — SAK ml.
27. 5. SAK ml. — Škofji dvor ml. 30. 5. Št. Janž — SAK; Poreče — Sele.
13. 6. SAK — Pokrče; Sele — Št. Janž v Rožu.
praktično že zagotovila mesti v polfinalu. Dobre možnosti za uvrstitev v naslednje kolo pa imajo še Real, Bayern, Sachsenburg, Stal in Liverpool, ki so remizirali v gosteh. Prednost dveh golov so si na domačih tleh izvojevali kijevski Dinamo proti francoskemu moštvu St. Etienne 2:0, Den Hag proti West Ham 4:2, Brugges proti Milanu 2:0 in Hajduk (Split) proti nizozemskemu prvaku RSV Eindhovnu 2:0. Splitski Hajduk ima sicer dva gola prednosti, vendar še ne zagotavlja napredovanja v polfinale. Spličani so pa prepričani v zmago, čez sedem dni.
Avstrijski pokalni prvak Sturm, ki se je v prvih dveh kolih tako dobro odrezal, nima nobene možnosti na nadaljevanje tekmovanja za pokal prvakov, ker ga je že v prvi tekmi Eintracht Frankfurt premagal v Gradcu z 2:0. Na tujem igrišču pa bodo Avstrijci gotovo izgubili še z višjim rezultatom.
o Miklovi Zali. Nam vsem so še sveži spomini na zimske olimpijske igre v Innsbrucku; in prav tja nas popelje Herman Velik.
Mladi rod končno zaključuje svoje berilo s poglavji: Bralci pišejo in Za bistre glave. Res vsakdo bo našel nekaj, kar mu bo najbolj všeč. To pa je glavno, in s tem je dosegel mladinski list svoj smoter, saj ravno vsebinska pestrost lista z ličnimi ilustracijami Jelke Reichmanove navdušuje našo slovensko koroško šolsko mladino, da ga tako rada prebira.
Dvojna številka lista stane 10.— šilingov. To pa ni veliko za tako dobro čtivo.	B. L.
Izjave zgodovinarjev
Na procesu o zločinih v Rižarni se nadaljujejo zasliševanja prič, kolaboracionistov, jetnikov in zgodovinarjev. Med najzanimivejša pričevanja v zadnjem tednu moramo uvrstiti izjave zgodovinarja prof. Teodora Sala. Sala je prikazal medvojno zgodovino Trsta in v dokumentiranem pričevanju navedel strukture, ki so jih imeli Nemci na razpolago ob prihodu v Trst. Sodelovanje z lokalnimi fašisti jim je omogočilo postavitev in delovanje koncentracijskega taborišča. Iz dokumentov, ki jih je dal na razpolago ljubljanski zgodovinar dr. Ferenc, je razvidno, da je bila po-
nika je pokazala visoko zmogljivost, saj je zmagala tudi s precejšnjo prednostjo. Le škoda, da dekle tako redko tekmuje izven Sel. Francu pa je po dolgem času uspel tako imenovani „comeback“. V svojem dinamičnem teku je pokazal vrhunsko znanje, ko pa je štel še pred nekaj let med najboljše smučarje na Koroškem.
Rezultati: Otroci (deklice): Doroteja OLIP 54,7.
Otroci (dečki): Milan ORAŽE 37,2; Danijel ČERTOV 42,5; Herbert DOVJAK
44.2.
Šolarji (dekleta): Veronika DOVJAK 34,8; Krista OGRIS 37,5; Marta ORAŽE 39,4.
Šolarji (fantje): VVerner ORAŽE 33,2; VValter OGRIS 36,4; Siegfried LIPUSCH
37.3.
Ženske: Elsi ORAŽE 40,4.
Normalni razred: Karl PRISTOVNIK
37,5; Stanko OLIP 38,3; Peter OLIP
38.4.
Razred najboljših: Franc DOVJAK 33,1; Florijan HRIBERNIK 34,2; Pepi ČERTOV 34,7.
val na kakovost in usmerjenost odrskega udejstvovanja na Tržaškem. Zadnja leta pa je prof. Peterlin doprinašal največji delež k uspelim kulturnim dnevom v Dragi, ki že več let v prvih septembrskih dnevih prikličejo v ustvarjalno skupnost naše ljudi iz zamejstva, iz matične države in od vsepovsod po svetu. Poleg tega pa je vedno našel še čas za ne-številne pogovore, seje in srečanja, kjer se je govorilo, kako naj bi se še bolj uspešno dajali v službo krščanski in slovenski misli v zamejstvu. Udejstvoval se je tudi kot dolgoletni urednik in sotrud-nik tržaškega lista ..Mladika" ter je sodeloval v kulturnih oddajah na slovenskem radiu.
Prof. Jože Peterlin je bil vzgle-den kot katoličan, kot slovenski intelektualec in kot kulturni delavec. Bog mu bodi plačnik!
vezava med italijanskimi kolaboracionisti in Nemci v Trstu zelo tesna. Nacisti so se za svoja zločinska dejanja lahko opirali na središče za zbiranje dokumentacije o Zidih, na posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino in na poveljnika tržaškega prezi-dija gen. Esposita.
Bivši kaplan coronejskih zaporov msgr. Carra je v svojem pričevanju sicer povedal, da je bilo največ zapornikov Slovencev, izogibal pa se je drugim vprašanjem.
Pričevanje Avguste Reiss
Poglavje zase pa je pričevanje kolaboracionistke Auguste Reiss, ki je bila po vojni že obsojena na 13 let in 6 mesecev zapora. Zenska na procesu ni hotela pričati, zato je predsednik dr. Maltese ukazal karabinerjem, naj jo na katerikoli način pripeljejo v sodno dvorano. Podobno kot Hesse se je vedla tudi Reissova in na vprašanja ni hotela odgovarjati, kar je predsednika večkrat spravilo v bes. Zanikala je celo, da bi v Rižarni obstajal krematorij, znano pa je, da je bila najvažnejša nemška prevajalka v Trstu in imela povsod odprta vrata, kot Heringova tajnica pa je bila na tekočem z vsem. Hering je bil namreč prvi poveljnik Rižarne.
Pričevanje Franja Šlosarja
Pretekli petek je bilo na sporedu pričevanje Franja Šlosarja, ki je druga priča iz te družine; v Rižarni je izgubilo življenje kar pet Šlosarjevih. Do torka je proces mirno tekel svojo pot z zasliševanjem prič, ki so opisovale grozote mučenja in povedale ime marsikaterega kolaboracionista. V torek zjutraj pa se je ozračje zaostrilo in odv. Kostoris je zahteval, naj sodni zbor vrne javnemu tožilcu sodne akte, ki pričajo o dejavnosti kolaboracionista Pleha in naj ga obtoži sodelovanja pri večkratnem umoru. Zaradi te zahteve je prišlo do spora med Kostori-som in predsednikom Maltesejem, ki se je z dvoumnimi izjavami skušal izogniti vsakemu nadaljnjemu zapletu. Ob koncu je bil sklenjen kompromis in javni tožilec dr. Coassin si je pridržal pravico, da po pregledu zapisnikov sproži kazenski postopek.
Soočenje med Hessejem in Grinijem
Do novih zapletov pa je prišlo v sredo. Sodni zbor je namreč odredil soočenje med kolaboracionistom Hessejem in krojačem Carlom Grinijem, ki je bil zaprt v Ri' žarni. Medtem ko je pred nekaj dnevi Grini obširno govoril o Hesseju, je ob soočenju umolknil; jezik se mu je razvezal šele v trenutku, ko je predsednik zagrozil, da ga bo obtožil lažnega pričevanja in prikrivanja resnice. Po soočenju so odvetniki Hesseju postavili več vprašanj; kot že ob prvem zasliševanju je kolaboracionist zanikal obstoj Rižarne, češ da o njej sploh ni vedel ničesar. Na vrsto vprašanj ni hotel odgovoriti, pač pa je dejal, da je prisostvoval le zasliševanjem, kjer niso nikomur storili nič žalega-Očitno je bilo, da Hesse ni hotel govoriti. Zato sta odvetnik Caste-rini in javni tožilec Coassin zahtevala, naj sodišče po hitrem postopku sodi Hesseju zaradi prikrivanja resnice in lažnega pričevanja. To se je tudi zgodilo, Hesse je bil obsojen na štiri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov.
Og^Lalu^tz a naiem Lu±a!
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
KONCERT
# v nedeljo, 14. marca 1976, ob 14.30 v Kongresni dvorani (Kon-greBhaus) v Beljaku
Spored:
S Slovenske ljudske in umetne pesmi
#	Kantata „Jeftejeva prisega"
Sodelujejo:
#	Graški študentje, vodi: Aleš Schuster
#	Izbrani zbor Slovenske gimnazije
#	Jakob Petelin-Gallus, vodi: Jožko Kovačič
Solistii : Marica Tischler, sopran; Kristijana Breznik, alt;
Janez Kampuš, bariton; Liselotte Kassl, klavir
Povezuje: Dr. Reginald Vospernik
# SMUČANJE:
Frani in Veronika Dovjak prvaka v Selah
Ob krasnem smučarskem vremenu so se na progi blizu Pušel-ca pomerili selski smučarji. Kljub razmeroma kratki progi so se izkazali le najboljši, dočim je bilo veliko število izločenih.
Izredno iskrenost in vnemo so pokazali tako funkcionarji kot tudi tekmovalci. Za izredno dobro udeležbo in zelo dobre pogoje na progi se je treba v prvi vrsti zahvaliti vodji smučarske sekcije Hanziju ORAŽETU. On je progo tudi pripravil in uredil.
Kljub letošnji kratki zimi so tekmeci pokazali razmeroma visoko raven. Posebno pa je treba omeniti nekaj tekmovalcev, kot so to Milan in VVerner ORAŽE ter Veronika in Franc DOVJAK. Milan si je v svojem razredu osvojil zmago z več kot 5 sekund prednosti, dočim bi VVerner kmalu poskrbel za veliko senzacijo. Samo desetinka sekunde mu je manjkala, pa bi bil najboljši dneva. Tudi Vero-
Prolesor Jože Peterlin umrl
Iz Trsta je prišlo žalostno sporočilo, da je umrl profesor Jože Peterlin, znani in neumorni kulturni delavec na Tržaškem. Ta nepričakovana vest je hudo pretresla vse zamejstvo, saj je pokojni g. profesor bil poznan ne le na Tržaškem, marveč tudi na Koroškem, ko je s svojo kulturno skupino iz Tržaškega večkrat sodeloval pri koroških zamejskih prireditvah.
V vsej povojni dobi je bil prof. Peterlin v Trstu požrtvovalen učitelj na slovenskih učnih zavodih, poleg tega pa je bil neumoren pri oblikovanju povojnega kulturnega dela na Tržaškem. Posebno se je posvetil organizaciji slovenskih prireditev; skozi vsa leta je bil duša slovenskih taborov na Re-pentabru in drugod ter neštetih kulturnih nastopov v tržaškem avditoriju ter na podeželju. Njegov ..slovenski oder" je občutno vpli-
šport-šport - Ip&ft ~ šport
Tekmovanje za evropske pokale