NO. 251 Domovi ima P* fl/ft E RIG P* IU—HO /VIE AMCRICAN IN SPIRIT ?OR€!6N IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 31, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXI — VOL. LXi Novi grobovi Ignac Novak Včeraj je umrl na svojem domu na 15303 Holmes Ave. 66 let stari Ignac Novak, doma v Mačje m dolu na Dolenjskem. Zapustil je sinove Ignacija, Anthonyja in Louisa, hčer Mrs. Rose Jaron, 12 vnukov in vnukinj, sestro Rose Trelc in druge sorodnike. Žena Elizabeta mu je umrla leta I960. Pokojnik je bil član Društva sv. .Jožefa št. 169 KSKJ, Društva Kras št. 8 SDZ in Podr. šu 3 SMZ. Pogreb bo v četrtek h j o’ ojn i:: 'u pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. Angleški primas dr. Ramsey poziva na razgovore s katoličani LONDON, Ang. — Mislimo, da se nikjer na svetu niso pro-testantovske sekte tako izogibale stikom s katoličani kot v Angliji. Letos pa je sam primas glavne angleške protestantov-ske cerkve dr. Ramsey javno povdaril potrebo po razgovorih s katoličani o zakramentu sv. krsta in o mešanih zakonih, ki delajo vsem veram največ težav. Izjava škofa dr. Ramseya je glasno odjeknila v angleški javnosti, nasprotoval ji ni skoraj nihče. Je pa tudi značilno znamenje današnjega časa. Lakonia se potopila LIZBONA, Port. — V nedeljo se je potopila kakih 260 milj jugozahodno od Gibraltarja od požara uničena grška luksuzna potniška ladja Lakonia. Ko so morali zaradi požara ladjo zapustiti v nedeljo, 22. decembra, in naslednji dan v Truman proSi sedanjemu delokrogu dela CSA WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik Truman, ki je u-stanovil Centralno informacijsko agencijo, znano pod imenom CIA, je sedaj odkrito nastopil proti njenemu sedanjemu postopku. Trdi, da je CIA ustanovil v čisto drug namen. Ko je postal predsednik, je moral ugotoviti, da ima federalna administracija celo vrsto informacijskih služb, ki so raztresene po raznih tajništvih, vojaških for-jra-adjah, in cv; -.omnjh pridih. Poročila teh služb so prihajala na njegovo mizo. Takrat je pa moral ugotoviti, da so bila mnoga med njimi pomanjkljiva in pristranska. Napisana so bila tako, da bi njega pridobila za to ali ono med nasprotnimi stališči. Da zabriše to pomanjkljivost v federalni administraciji, je u-stanovil CIA, ki naj bi sprejemala vse informacije in rešetala ter čistila. Šele tako precejene novice naj bi prišle njemu v roke. i S časom je CIA prevzela čl sto nove naloge. Ni samo nabr rala novice, je tudi začela vodi ti zakulisno in podtalno politike, organizirati gverilce, podpirati tajna politična gibanja, se mešati v diplomacijo itd. Vse to ni rodilo samo trenj v federalni administraciji, je pomagalo tudi do takih blamaž, kot je bila a-fera s špijonskim letalom U-2, invazija na Kubo itd. Truman zato misli, da naj se CIA peča samo z nabiranjem novic, vsi njeni ostali posli pa naj preidejo na druge agencije federalne uprave. Filipinski predsednik Macapagal postaja mednarodni poiilik Trenutno p o s r e d uje med j Združenimi državami in j Kambodžo ter med Indo-j nezijo in Malezijo. CLEVELAND, O. — Nepre-ricunljivi značaj indonezijskega predsednika Sukarna in političnega voditelja Sihanuka v Kambodži je porinil filipinskega predsednika Macapsgdla vsaj za kratek čas v prve vrste na mednarodnem političnem odru. Sihanuk.se je zaletel Sihanuk je s svojo nepočaka-nostjo ustvaz'il krizo v stikih med našo deželo in svojo domovino. Je pretrgal diplomatske stike in zavrnil ameriško pomoč. Oba koraka mu hodita že sedaj narobe. Diplomatske stike je sicer pretrgal, toda njegov poslanik Kimny je še zmeraj v Washingtonu in kuje načrte za spravo z našim državnim tajništvom. V prestolici Kambodže sedi tudi še zmeraj naš poslanik Sprouse. Poročila pravijo, da se ne dolgočasi in da ima polne roke dela. V državnem tajništvu mislijo, da se bo spor s Kambodžo polegel in zato upajo, da bo filipinski predsednik Macapagal, ki je prevzel vlogo posrednika, dosegel svoj cilj v doglednem času. < . Sukarno hoče uničiti Malezijo Istočasno pa Macapagal posreduje tudi med Indonezijo in Malezijo, čeprav ni z Malezijo najbolj prijateljskih zvezah. Indonezijski predsednik Sukarno se namreč zelo jezi na Malezijo in ji skuša škodovati tudi na gospodarskem polju. Podobne cilje zasleduje tudi v svojih odnosih do Anglije, ki je zaveznica in varuhinja nove malezijske federacije. Da ubije dve muhi z enim udarom, bi Sukamo rad pretrgal vse gospodarske zveze z angleško trgovsko kolonijo Hong Kong in s Singapurom. Skozi obe luki gre namreč večina indonezijske zunanje trgovine. Rad bi jo sedaj preusmeril na filipinsko luko Manilo. Kong. Michael A. Feighan najavil svojo kandidaturo EN BILIJON MANJ ZA NARODNO OBRAMBO ZDA Obrambni tajnik McNamara je včeraj objavil, da bodo stroški za narodno obrambo v prihodnjem letu znižani za okoli en bilijon dolarjev. JOHNSON CITY, Tex. — Stroški za narodno obrambo so rastli iz leta v leto. sedaj pa je predvideno, da bodo (prihodnje leto znižani za bilijon dolarjev od sedanjih 52 na 51 bilijonov, čeprav so vojaški vodniki narodne obram-: be prvotno predložili v prihodnjem proračunu za narodno obrambo kar 60 bilijonov dolarjev. Obrambni tajnik Mc-i Namara je objavil zmanjšanje izdatkov za narodno obram-| bo po posvetu pri predsedniku L. B. Johnsonu, ki so se ga poleg njega udeležili čudi načelniki glavnih stanov vseh i oboroženih sil. I Načelniki glavnih stanov obo-I roženih sil so po izjavi zastop-i CLEVELAND, O. > Kongresnik Michael A. B’eighan, ki zastopa 20. volivni okraj države Ohio v zveznem Kongresu že 21 let, je izjavil, da se bo pri demokratskih primarnih volit-, ,, , .. »ah potegoval znova za imeno-1 ,,],hov vJei > c.cm i . p.-na Kubi na Silvestrovanje— Štajerski klub in Baragov dom vabita nocoj ob'osmih v Baragov dom na silvestrovanje. Slov. dom, Združena društva in dramatsko društvo Lilija vabijo na silvestrovanje v Slovenski dom na Holmes Ave. Začetek ob devetih. Igral bo Tonklijev orkester. Silvestrovo bodo praznovali tudi v SDD na Recher Avenue. Igral bo John Grabnar. Novo leto bodo čakali nocoj ob glasbi, dobri pijači in jedači v slovehski gostilni Silver Bar Inn na 5925 St. Clair Avenue, katere lastnika sta Tony in Jen-.ue Kristavnik. Silvestrovali bodo ob domači glasbi in vseh dobrotah tudi v slovenski gostilni Erste’s Slovene Village na 6802 St. Clair Av., ka-ere lastnika sta Dušan in Mary Maršič. Rojenice— Mr. in Mrs. Dale Kosmarcek r.h 162^0 Maple Hts. Blvd. na Maple Hts. se je preteklo ne-ieljo rodila v St. Ann's bolnici deklica, prvi otrok. S tem sta postala Mr. in Mrs. C. Resnik s 5313 Beechwood Ave. sedmič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Jakob Resnik pa sedmič prastari oče. Čestitamo! Zadušnica— V četrtek ob 6.30 bo v cerkvi Lovrenca sv. maša za pek. Franka Novak ob 3. obletnici smrti. Novi odbori— Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima za prihodnje xto sledeči odbor: predsed. Joseph Planinc, podpreased. John Ažman, taj. in blag. Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3.172, zapis. Rose Paulin, nadzor. Mary Bučar, Mary Dacar in George Panchur. Seje so vsak 2. torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Podr. št. 47 SŽZ ima za leto 1964 sledeči odbor: duh. vodja Francis Baraga, čast. predsed. Terezija Bizjak, predsed. Rose-!yn Shuster, podpredsed. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugeiy, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Ohio, 44125, tel. LU 1-4230, blag. Antonia Dolinar, zapis. Jennie Praznik, nadzor. Anna Kresevic, Stefani a Mahnič in Caroline Šušteršič, zastop. za SND na E. 30 St. Anna Kresevic, Jennie Pugeiy, za SND na Maple Hts. in za SDD na Prince Ave. Anna Kresevic, za skupne podružnice J. Pugeiy. Seje so vsak 2. mesec 2. nedeljo ob dveh pop. v SDD na Prince Ave. Pogreb— Pogreb pok. Freda dicker ja j bo v četrtek ob devetih dopoldne j iz Zakrajškovega pogreb, zavo-! da v cerkev sv. Vida, kjer bo ob ! 9.30 pogrebna sv. maša, nato na ! Kalvarijo. i Pogreb pok. Andrewa Sernel bo v četrtek zjutraj ob 8.15 iz , j grebna sv. maša, nato na poko- — Vsako leto se v Združenih državah smrtno ponesreči okoli 600 ljudi z bicikli. proti rdeči vladi na Kubi na in čestitke, ki jih je poslal, je; svojo roko večinoma iz oporišč seveda takoj razglasil v komu-j Paiisce' Na mrtvaškem odru bo nističnem časopisju. Mao si je | nocoJ ocl J- do 9. m jutri od 2. v svoj muhavosti in sovraštvu | P°P- J0 19. zvečer. Pokojnik je do Hruščeva premislil. Sploh ni1 bil član Društva V boj št. 5.1 hotel praznovati 70-letnice in SNPJ. ške oblasti prestregle in zaple- prepovedal kitajskim časopi-, - - ---- som, da bi ta dogodek omenili — Baltiško morje, ki ga ločita tudi z eno besedo. Seveda niso' Skandinavija in Juetlandija od radi tega tu ničesar poročali o I Atlantika, je manj slano kot I čestitki, ki je prišla iz Kremlja J Atlanski ocean. v Srednji Ameriki. Ko se je koncem tedna pripravljala sku- Floridi za jo ameri- nasprotnike Castro ponesla Kube. ža- bi do, Ameriška Domovina E!2jlA*4JJC a- i.j/ itejt: jt1«- ____ -•.»'■wjqHu 6117'Št. Clair Avc. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ka Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $10.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: i nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 251 Tues., Dec. 31, 1963 Duhovno je glavno Kako nekaj čudovito lepega in velikega je moderni svet s svojimi izrednimi uresničitvami. Nad stvarmi, ki nas obdajajo, se stalno širi in utrjuje človekova oblast. Upravičeno je človek ponosen na svojo moč nad materijo in življenjem. Človek je v resnici kralj stvarstva. Toda. pozor! Cilj civilizacije je človek, njegova sreča. A kaj vidimo v tej veličastni zgradbi sodobnega človeštva? Dani so zunanji pogoji za srečo, a človek ni srečen-Morda še nikoli ni bil tako nesrečen, kot je danes. In na pragu novega leta imamo še redno dovolj razlogov, da s tesnobo v srcu eledamo v prihodnost. Od kod to? Kje je krivda? Kako naj presojamo današnjo civilizacijo in njenega nositelja, človeka? Na misel nam prihajajo besede našega Gospoda; “Po njihovih sadovih jih boste spoznali.” Krivica, laž, nasilje, moralna izprijenost, suženjstvo, milijoni izgnancev, kri in solze ... To so sadovi, ki na ves glas kriče, da v današnjem svetu nekaj ni v redu. Vse to ni slučajno. Svoj izvor ima v razmerah, ki jih je povzročil človek. Krivda je tedaj v človeku. Čim bolj namreč človek po znanosti in tehniki obvladuje vesoljstvo, tem bolj zgublja oblast nad svojim notranjim svetom. Človek se potaplja v skrivnost vsemirja. Prodira v vesoljstvo ter odkriva milijarde in milijarde novih svetov, meri njihova čudovita pota, spoznava njihovo ogromnost in oddaljenost. Človek se potaplja v neizmerno mali svet atomskih jeder ter kroti njihovo silo. ALI ISTI ČLOVEK SE ZGUBLJA V SKRIVNOSTIH SVOJEGA LASTNEGA BITJA. Hoče voditi svet, a ne zna voditi svoje lastne osebe. Kroti materijo, toda, ko bi moral, kot lepo pravi Quoist, osvobojen od njene tiranije, živeti bolj po duhu, se dogaja prav nasprotno; spopolnjena materija se obrača proti človeku. Človek postaja njen suženj. Za DUHOVNO v njem ni več mesta. In tu se začenja njegova tragika. Človek je DUHOVNO TELESNO bitje. Ni samo duh in ne zgolj materija. Duh in materija! To je človek. Oboje je potrebno, ali duh je odločilen. Duhovno je glavno. Ako človek zgubi duha, zgubi nekaj bistvenega. Ni več človek. Ker duh rodi zamisel, se materija organizira v človekovih rokah in se dvigajo zgradbe. Ker si duh zamisli načrt, more zrasti mesto, more stroj zapustiti delavnico, se prenavlja obličje zemlje. Ker duh zasnuje lepoto, marmor postane umetnina, pojo strune ter harmonirajo barve. Ker duh hiti naproti drugemu duhu, zaživi ljubezen, se družijo ljudje in se poraja človeštvo. Duhovno je glavno. Ako se pa duh pokvari, je človek v nevarnosti. Kajti telo, ki ga je ljubil; stroj, ki si ga je zamislil; mesto, ki ga je postavil; svet, ki ga je gradil s takimi žrtvami, se obrnejo proti njemu ter ga zdrobe. Materija se je tako znova odtegnila človekovi vladi. Ni več človeka! Ni več civilizacije! Vse je treba na novo začeti. Tako so se v zgodovini druga za drugo rušile civiliza cije. Redkokdaj zaradi pritiska od zunaj. Večinoma so pro padle same od sebe, razjedene od notranje gnilobe. Očitno je, da naši civilizaciji, na katero smo tako po nosni, grozi ista usoda. In zaradi istih vzrokov. Naši civilizaciji sicer preti nevarnost tudi od zunaj, na njenih eeografičnih mejah, A MNOGO VEČJA NEVARNOST II GROZI V SRCIH NJENIH NOSILCEV. Tu je črv, ki razjeda zlato jabolko naše kulture ter širi razkroj in gnilobo. Ni tedaj posebno važno to, da si more človek jutri ali pojutrišnjem utreti stalno pot v vesoljstvo. Važnejše je to, KAKŠNA BO VSEBINA, KAKŠNA BO PODOBA TEGA ČLOVEKA. Vse torej zavisi od tega, ali bo v človeku duh vladal nad materijo ali pa materija nad duhom. Ako duh tako če-sto tone pod materijo,ki je na zmagoslavnem pohodu, se to dogaja iz razloga, KER DUH NE POZNA ALI PA NE PRIZNA ZAČETNIKA DUHA IN MATERIJE BOGA. Problem je tedaj v tem; ALI SE BO ČLOVEK OKLENIL BOGA, SE OSVOBODIL OD MATERIJE IN [O OBVLADAL, ALI PA SE BO ODDAL UL OD BOGA TER SE NAVEZAL NA MATERIJO TER POSTAL NJE SUŽENJ. Ako je torej človek 20. stoletja v nevarnosti, je to zaradi tega, ker se je preveč zakopa! v materijo, katero je postavil na oltar, zavrgel pa Boga, vrhovnega Inženirja vsega vesoljstva. Moderni svet je zares nekaj veličastnega. Ne samo, da nimamo pravice ovirati njegov bliskoviti napredek; naša dolžnost že, da sodelujemo pri njegovem vzponu. Mi se mramo okoliščinam in možnostim primerno zanimati za znanost, tehniko; gospodarske in socialne probleme v narodnem in mednarodnem življenju. To nalogo nam je dal Bog sam. Ko nas je namreč ustvaril po svoji podobi, nas je naredil stvarnike. S svojim delom sodelujemo pri spopolnjevanju stvarstva. Ali zavedati se moramo, kar smo že v božičnem uvodniku naglasili, da bo ves naš trud zaman, ako ne bomo z isto prizadevnostjo delali tudi za dvig človeka. Duhovno je glavno. Vse na zemlji se suče okrog človeka. Vse zavisi od njega. Vse dobro in vse slabo ima v njem svoj izvor. Zato škof Fulton Sheen neutrudljivo kliče: “Obnovi človeka in obnovil si svet in njegove ustanove.” Enako je ravnal že Kristus, ki je pustil Pilata na njegovem sodnem stolu in velike duhovnike na njihovih mestih ter se zadovoljil z dvanajsterimi ribiči, ki jih je vzgojil po svoje, jih napolnil z božjim duhom in jih poslal na pot za OBNOVO SVETA PO OBNOVI ČLOVEŠTVA. Duhovno je glavno. Vzemimo si k srcu modre besede Škofa Sheena, ki pravi: “Skušajte premagati svojo sebičnost,obvladati lakomnost, uničiti greh in, ako se vam bo posr-ičilo na Kalvariji krščanskega samopremagovanja ustvariti OBNOVLJENO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE, ŽIVKiENJE DUHA, se boste po Kristusovem vzvišenem zgledu dvignili do največjih revolucionarjev sveta — postali boste SVETNIKI.” Čisto jasno je, da takih revolucionarjev najbolj potrebuje današnji svet, svet atomskih jeder in sputnikov. Duhovno je glavno. Naj nas ta misel, bratje in sestre, spremlja v leto 1964! Duhovni strani našega življenja spet priborimo njeno veljavo! Ne mirujmo, dokler ne bomo ijled snovnim in duhovnim, med časnim in večnim v našenji življenju vzpostavili tisto razmerje, ki ga je določil Jezus Kristus! V tem je rešitev vseh problemov, ki tako grozeče vise nad današnjim svetom. Tudi rešitev našega narodnega problema. Vzemimo si k srcu opomin velikega Dostojevskega, ki je zapisal; “Končno vse zavisi od tega, ali vzamemo Kristusa za najvišji ideal ali ne.” V-ko. V TRDEM DELU ZA S¥ii0ii V SLOVE« Cleveland, O. — Narodi, ki so Hrvati sami so se razšli v dve po drugi svetovni vojni padli glavni skupini. Hrvatsko Narod-pod komunistično oblast v sred- no Predstavništvo je ime odbo-nji in jugovzhodni Evropi, so ru, ki mu načeluje dr. Vladko dobili v svobodnih deželah vsak Maček, predsednik Hrvatske Se-svojo politično ali ideološko e- Ijačke Stranke in združuje ti-migracijo. Iz skupin emigran- ste Hrvate v errigraciji in dolov so nastali narodni odbori za movini, ki so ostali zvesti de-osvobojenje. Ti so se povezovali mbkratichiiVi1, lju V.'-'m načelom med seboj za skupne osnovne narodne politike in niso med namene. Tako so nastale razne vojno in okupacijo hoteli imeti zveze in mednarodne organiza- nikakega opravka z ustaštvom cije, ki vsaka na svoj način, s in Hitler-Mussolinijevim reži-svojimi posebnimi sredstvi sku- mom v takozvani Nezavisni ša izkoriščati mednaroden raz- Hrvatski Državi. Ustaški emi-voj za upostavitev svobodne granti so se zbirali okoli po-družbe v deželah, kjer zdaj via- glavnika Paveliča, dokler je bil da komunistična diktatura v Evropi. Vseh teh osemnajst let po vojni vsaj tisti, ki se zanimajo, lahko slišijo o nastopih Narodnih odborov za svobodno Albanijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Romunijo, Madžarsko, Poljsko, Litvanijo, Latvijo in Estonijo. Poleg skupnih narodnih odborov so Slovaki v emigraciji osnovali še poseben svoj narodni odbor za Slovaško in poljski emigrant je so se razcepili in nastopajo v dveh narodnih odborih za osvobojenje Poljske. Emigrant j e iz Jugoslavije do skupnega odbora za osvobojenje Jugoslavije niso nikdar prišli. Vojne in okupacijske razmere so nas popolnoma razbile. Hitlerjeva razdelitev Jugoslavije v okupacijska področja je pusti-1 stavilo iz zastopnikov političnih la pogubne posledice. Balkan-j strank, ki so v prejšnji dobi miško grobo medsebojno klanje 'ru dobile ljudske glasove, ime-med raznimi vojaškimi in dru-' le svojo organizacijo razširjeno gimi obor oženimi skupinami | med narodom, dobivale vedno Srbov in Hrvatov med okupaci- svoja svobodno izvoljena vodjo je izrezalo neprehodno glo- stva in parlamentarna zastop-boke in široke jarke razdora stva in nosile odgovornost za med tema dvema narodoma, narodno-politični razvoj in na- pri življenju. Tudi med Srbi do enotnega narodnega zastopstva nikdar ni prišlo, dasi je bilo v to smer precej resnih poizkusov. Srbski Narodni Odbor v Chicagu, 111., je kazal veliko živahnost in obetal uspehe v to smer, pa ga je, še predno je mogel dovršiti svojo zgradbo, zadel usodni spor radi vrhovne uprave srbske pravoslavne cerkve v Ameriki in Kanadi, ki je razklal srbsko emigracijo v teh dveh deželah v dva tako hudo nasprotna tabora, da je vsaj začasno ohromel in onemogočil sodelovanje in skupno nastopanje v vseh področjih. Slovenci smo imeli skupno demokratično narodno zastopstvo že pod okupacijo. Po na- terih njegovih izjavah, šem političnem izročilu se je se- Dr. Miha Krek, predsednik Slov. narodnega odbora spremenila po dogovoru med političnimi strankami leta 1944 v Narodni Odbor za Slovenijo. Namen je bil, da ta odbor vodi vse slovenske demokratične politične sile v odporu proti okupatorju in proti komunističnim revolucijonarjem, da po zlomu nacističnega režima prevzame začasno oblast v Sloveniji in skrbi za integriteto ozemlja in mir do prehoda v redne razmere, ko bi narod mogel svobodno voliti in izbirati obliko svoje vlade in ljudi za svoje zastopnike v javni upravi. Narodni Odbor je izdelal na-načrt ustave in pripravil prehodne in začasne zakone. Ker je vsled nesrečne brezbrižnosti zapadnih zaveznikov za srednjo Evropo in Balkan, vdrla v Jugoslavijo sovjetska Rdeča Armada in tam ustoličila komunistično diktaturo, so z drugimi množicami političnih beguncev morali oditi iz Slovenije v izgnanstvo tudi člani Narodnega Odbora za Slovenijo. Po skupni seji v Rimu leta 1946 se je ta narodni odbor preosnoval in izpopolnil ter si določil nalogo, da v novih razmerah nadaljuje borbo slovenskega naroda za osvobojenje. Tako je nastal Narodni Odbor za Slovenijo v tujini. Izvor in legitimacijo ima iz domovine. Člani so sami ljudje, ki so bili jv svobodnih razmerah doma izvoljeni v politična zastopstva, kakor smo jih nekdaj imeli. Po osemnajstih letih emigracije sicer lahko vsak po svoje osporava to obliko skupnega zastopstva; toda dejstvo je, da doslej še nismo našli boljše in skušnje kažejo med nami in med drugimi skupinami, kako silno je težko iz skupin, ki žive raztresene po vseh kontinentih, izbrati in u-stvariti nekaj novega, boljšega, nekaj, kar bi bolj odgovarjalo sedanjim razmeram in potrebam. Čeprav sta v emigraciji nastali ena, dve manjši skupini, Iki jim nihče noče zmanjševati pomena in vpliva, ostane dejstvo, da Narodni Odbor za Slovenijo še vedno zastopa veliko večino politično delavnih, ideološko aktivnih ljudi v naši emigraciji. Vsekakor je dejstvo, da smo v tako dolgi in težavni dobi uspeli ohraniti skupno narodno zastopstvo, znamenje politične zrelosti in solidnosti. Delo Narodnega Odbora se na zunaj manifestira samo v neka- Dejan- sko so njegova prizadevanja obilna in imajo svoj blagodejni vpliv na razvoje v vsem našem življenju in skupnem nastopanju. Za razne potrebe in pojave v deželah, kjer naša emigracija sedaj živi, je treba dobiti razna primerna sredstva. Narodni Odbor sam ni nikjer akreditiran, Pomembni dnevi v letu 1964 Novo leto .....................sreda, 1. januarja Lincolnov rojstni dan .........sreda, 12. februarja Pepelnica ....................sreda, 12. februarja Valentinovo ...................petek, 14. februarja Washingtonov rojstni dan ......sobota, 22. februarja Sv. Patricij ..................torek, 17. marca Sv. Jožef .....................četrtek, 19. marca Cvetna nedelja ................nedelja, 22. marca Veliki petek ..................27. marca Velika noč ....................nedelja, 29. marca Vnebohod ......................četrtek, 7. maja Materinski dan ................nedelja, 10. maja Binkošti ......................nedelja, 17. maja Spominski dan .................sobota, 30. maja Očetovski dan .................nedelja, 21. junija Dan neodvisnosti ..............sobota, 4. julija Dan prijateljstva .............nedelja, 2. avgusta Delavski dan .................ponedeljek, 7. septembra Kolumbov dan .................ponedeljek, 12. oktobra Najslajši dan .................sobota, 17. oktobra Halloween .....................sobota, 31. oktobra Vsi sveti .....................nedelja, 1. novembra Verne duše ...................ponedeljek, 2. novembra Zahvalni dan ..................četrtek, 26. novembra Božič .........................petek, 25. decembra Srednjo Evropo. Vse te ustanove zahtevajo stalno naše aktivno sodelovanje. Poleg tega je nujno vzdrževati zveze z narodnimi odbori drugih narodnostnih skupin v emigraciji in drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo v svojih progra-1 mih osvobojenje srednje in vzhodne Evrope in njeno vklju-čenje v svobodni svet. Treba je biti v stalnem stiku z zastopniki Hrvatov in Srbov ter vseh, ki se posebej zanimajo za raz- Lorain, O. — S tem najlepše pozdravljam vse osobje v uradu Ameriške Domovine, vse či-j tatelje tega našega priljubljenega slovenskega lista, bodisi j tu, v Ameriki, Kanadi, v Evro-ipi in po vsem svetu. Vsem skupaj želim srečno in zdravo no-jvo leto. | Posebno lepe želje veljajo j vsem dragim Ižancem, kjerkoli . . , , v . • * iže živijo in berejo list Ameri- voj m bodočnost južnih Slova- .^ Domovina nov. Posebno tesno je nase sodelovanje z Mednarodno Kmetsko Zvezo. Odkar je umrl dr. I Bogumil Vošnjak, nimamo Slo-I Gospe Mary Debevec kot lastnici in upravnici lista želim vse najboljše, da bi se izpolnile .vse njene želje v novem letu venci sicer tam svojega zastop-, 1964) ka začenjamo. nika, pa dr. Vladko Maček, dr. i ^ Milan Gavrilcvič, glavni tajnik' Yse™ s^uPaJ se enfat srecno .m zadovoljno novo leto! | S spoštovanjem! Vam vdani Louis Balant, zastopnik Ameriške Domovine IZ NAŠIM VRST Sheboygan, Wis. — Preblaga gospa Debevec! Ko obhajamo dr. Dimitrov in predsednik Stanislav Mikolajčik lojalno in prijateljsko skrbe, da v svojem delu in svojih izjavah tudi Slovenije nikdar ne opuste. Tudi v skupščini Zasužnjenih Narodov, ki deluje v New Yorku, nismo zastopani narodi iz •Jugoslavije, pa sodelujemo tam preko zastopnikov Zveze Krščanskih Demokratov za srednjo Evropo špomin svete božične noči, želi-in drugih pfijateljdv, kolikor je m0) da Vas; biaga gospa, to le mogoče in politično koristno. ijub,k0 božje Detece prav obilo V skrbi Narodnega Odbora in blagoslovi ter Vam povrne do-posameznih njegovih članov so brote) ko nam vsa ta leta poši-seveda tudi slovenske manjšine, 1jate brezplačno Ameriško Do-kjerkoli žive in nujne so za- movino. Naj bo leto 1964 prav nesljive in stalne zveze 'z do- srečno in veselo za Vas. Listu movino. Treba je neprestano Ameriški Domovini želimo obilo uspeha in dosti novih naročnikov. Zalo rade čitamo ta naš skrbeti, da je vse naše delo v naj večjem možnem soglasju z in nameni ljudi v do-ipj-giep^ ijst da je naše delo vzpo-z njihovimi prizadeva- Tudi bedna skupna usoda v e- predek. V začetku okupacijske kot le v volji svojih sonarod- njakov. V družbah, kjer smo, je treba dobiti nove oblike združevanja za socijalno in ekonomsko pomoč, za izobraževalne in vzgojne namene in za politična migraciji in skupni jarem trp- dobe, ko je bila vsaka širša or-Ijenja v domovini demokratič- ganizacije politične opozicije nih zastopnikov teh dveh naro- proti okupatorju nemogoča, so, dov nista spravil k skupnemu sedaj že vsi pokojni, dr. Marko naporu. Nesrečni vplivi politi- Natlačen v imenu Slovenske ke velikih zapadnih sil so raz- Ljudske Stranke, dr. Albert j nastopanja. Slovenski liberalni bili še tisto, kar je bilo ostalo Kramer in Ivan Pucelj v imenu I demokrati uspešno delujejo za skupnega med vojno. Srbski po- Slovenske Demokratske Stran-! skupne demokratične cilje v litiki in nekateri Jugosloveni, skupno z zastopniki socijali- Mednarodni liberalni zvezi, naši ki so izza vojne ostali v Londo- stov v prijateljskem sodelova-nu, so se sicer še nekaj časa na- niu reševali, kar je bilo v tistih živali Jugoslovanski odbor, ki groznih razmerali mogoče, se pa ni dvignil v širine in vi- Kasneje se je osnovala Slo-šine, ki so jih zahtevale nove venska Zaveza kot skupno na-razmere, da bi kolikor toliko rcdno politično telo vseh strank zaslužil ali opravičil to ime. razen komunistov. Ta se je socijalisti se udejstvujejo v Socijali stični internacij onali in Mednarodni Zvezi Delavskih Unij, Slovenska Ljudska Stranka je članica Mednarodne Zveze Krščanskih Demokratov in Zveze Krščanskih Demokratov za željami movini, redno nji. V letu, ki sedaj mineva — naj to omenim kot primer — se je osnovala svetovna zveza krščanske demokracije. Slovenci smo sodelovali pri svetovnem kongresu krščanskih demokratov v Strassbourgu in v pripravah za snovanje svetovne zveze. Slovenec je med člani osrednjega odbora te nove svetovne krščan-sko-demokratične zveze. Slovenci se udeležujemo dela za ureditev razmer med Jugoslovani. V tem namenu smo bili koncem aprila pri sestanku v Angliji, kjer smo skušali oblikovati “Demokratsko Alternativo” za ureditev političnih razmer med narodi Jugoslavije. Temu vprašanju smo posvečali mnogo pozornosti že poprej in mu bomo tudi v bodoče. Treba je izbiti in izpodnesti trditev komunistov, da samo diktatura mora držati red in miT na tem ozemlju, ki se imenuje jugoslovansko in treba je vse storiti, kar moremo1, d,a ne postane Slovenija ob ikakem razsulu plen grabežljivih sosedov. Čeprav plavamo proti vetrovom razmer, smo optimisti. Vidimo, da se dani. Komunizem postaja žrtev svojih lastnih napak in slabosti. Sovraštvo in nasilje, ki sta mu osnovni sredstvi Vesele božične in novoletne praznike želijo hvaležne Sestre iz Sheboygana. * Euclid, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam enoletno naročnino. Obžalujem, da nisem že preje poslal. Hvala za potrpljenje. Vam voščimo vesele božične praznike in zdravo novo leto. Pozdravljeni! Andrew Leksan * Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za leto 1964. List se mi zelo dopade. Vesele božične praznike, blagoslovljeno novo leto in veliko naročnikov v letu 1964! Z mnogimi pozdravi, naročnik Matt Hočevar * Barberton, O. — Spoštovani! Jaz, Vaša dolgoletna naročnica, se Vam zopet oglašam. Moja naročnina bo kmalu potekla. Mislila sem ustaviti list, ker sem že stara, grem že v 86. leto. Moja hčerka Rozi pa tega ne pusti, ker ve, kako rada berem list. Res, bi mi bilo preveč dolgčas, če ne bi imela Ameriške Domovine. Tukaj Vam pošiljam ček še za eno leto. Ameriški Domovini želim dosti naročnikov. Bog naj blagoslavlja in spremlja vaše veliko delo. Pozdravljam vse tiste, ki začenjata razjedati njego-j'-)erej0 na^ dragi list, vse na-vo lastno telo. Ohraniti nam je ročnike, vse sodelavce in ured- treba mladostno svežost, vztrajnost in požrtvovalnost, ki odli-kuje nastopajoče. Dr. Miha Krek nike. Vsem želim tudi srečno veseto novo leto. Sprejmite moje prisrčne pozdrave! Elizabeth Gerbeck HANADSH4 DOMOVINA /z slovenskega Toronta ZA NOVO LETO | razdeljen na šest glavnih delov. Kako.primerno je, da začetek! Prvi del: Sv. Ciril in Metod. Uovega leta sovpada v božično' Drugi del nas popelje v domo-dobo. Božični čas je v mnogih; vino. Tretji del je pa kar neka-nzirih najlepši in tudi najbolj-'ka šolska knjiga slovenske ideo-ii. “če kdaj, nas ta čas v letu loške emigracije. Prispevki za tiekalko prijetno prisili, da od-)remo svoja srca in se darež-jivo razdajamo,” kakor pravi Don Bell, predsednik Lige ont. creditnih zvez. V božičnih dneh se spominja-ttio rojstva Kristusovega in si Znova in znova kličemo v spomin, da je bil On prvi v zgodovini, ki je pokazal na vrednost Človeške osebe, vsake osebe, ne glede na narodnost, ne glede na Višji ali nižji socialni položaj in he glede na človekovo preteklost, pravi dalje Don Bell. Kako lepo je, da začenjamo ho v o leto v božičnih, dneh, ko Se človek znova povrne k dobroti, ko postane dober in darežljiv, ko na sočloveka gleda v luči iz jaslic. Ko stopamo v novo leto, se radi sprašujemo, kaj nam bo (prineslo. Kaj neki dnevi nove letnice skrivajo v sebi? Bodo to srečni dnevi, kot si jih želimo in drug drugemu voščimo? Ali pas čakajo presenečenja in razočaranja, nesreče in porazi? ;Vsak zase se o tem sprašuje, za svojo skupnost se zanimamo in Usodo človeštva zasledujemo. Neznano nam je, kakšni so dnevi pred nami. Zavedamo se, da nimamo v rokah moči, da bi odločali o velikih svetovnih dogodkih, ki oblikujejo usodo narodov in držav in potom njih v Veliki meri tudi usodo posameznikov. Brez dvoma pa imamo v sebi moč, ki bo oblikovala tiste vsakdanje dneve prihajajočega leta, od katerih bodo hekateri megleni in žalostni, drugi pa sončni in veseli. V teh dneh bo nešteto drobnih dogodkov, komaj opaznih, vsakda-hjih, ki bodo slikali obraz novemu letu 1964. Tako lahko rečemo, da je leto, ki prihaja, tudi v naših rokah, če nas bo božična zavest dobrote, bratstva in pravega gledanja na sočloveka spremljala skozi vse dni no-Vega leta, potem bo v našem o-Sebnem življenju in v življenju skupnosti več sončnih in veselih dni, kot oblačnih in žalostnih. Ko bomo v duhu božične bla-govesti dajali, bomo srečo prejemali. Sonce bo preganjalo o-| blake naših dni, če bomo znali!vsak način govore tudi sloven-tUenašati žrtve bližnjemu v du-j skoku bratstva; dajati je sladko,' Kanadi dolguje lojalnost, da-dajati od svojega, žrtvovati čas Je mu kruh in svobodo. Pri kližnjemu in skupnosti, je vir vsem, kar najde v tej deželi tu- ta del so prišli iz sedmih držav. Sodelovalo je 22 izobražencev najrazličnejših poklicev in starosti. Četrti del obsega razprave, dokumente in pričevanja. Peti del nosi naslov “Naši gorniki”. V zadnjem delu so pa razgledi. Knjiga je tiskana na lepem in močnem papirju ter vsebuje obilico lepega in dobrega branja za vsakega. Stane $4, po pošti $4.50. Dobi se v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4. V župniji Brezmadežne jo prodaja g. Ivan Marn. Dospela je tudi nova pošiljka “Ljudje pod bičem”, pisatelja Karla Mauserja. Uprava Slovenske pisarne. “Moj odnos do domovine” O tem vprašanju so razpravljali člani SKAS-a v Torontu na decembrskem sestanku. Vsi vemo, da je problem ne samo zanimiv, temveč tudi osebna zadeva vsakega posameznika. O problemu je predaval g. ing. Peter Pavlin. V predavanju je nakazal svoj lastni zgled in ob njem nanizal ideje, ki bi morale biti nekako vodilo vsakemu izobražencu in neizobražencu. Svoje življenje dolguje Sloveniji in Kanadi, vsaki polovico. V Sloveniji je bil rojen, a mu je bila mladost težka in bridka. Izguba staršev, borba proti komunizmu, strahote revolucije, to so njegovi spomini, spomini mladosti, ki je bila polna nemira, strahu in trpljenja. Mir je našel šele v kanadskih gozdovih. Kanada mu je torej dala novo življenje, pozabljenje vsega hudega; tu se mu je odprl nov svet, dobil je novih idej. Sedaj se sprašuje, kakšen je njegov odnos do domovine staršev. Kljub vsemu je poln ljubezni do nje, goji spoštovanje in hvaležnost. Te dolžnosti čuti v sebi in jih nosi s seboj, čeprav so vse uradne vezi pretrgane. Izseljenec ne sme izdajati in zatajiti svoje domovine. V novi deželi mu jo nadomešča dobra slovenska skupnost. P osebna skrb so mu otroci, ki naj na podobni tema gornjima dvema.1 tawe — in v vsaki od teh dru-j Jože Mejač, winnipeški župnik Uredništvo stoji na eni, a mi žin so otroci med najboljšimi |nas je obiskal in malo izprašil. naročniki na drugi strani de- j oz. najboljši v šoli! To so dru-sike. Dokler bomo oboji stali žine Klemenčič, Škerl in Košir, vsak na svojem mestu, bo šlo J Izredno lep uspeh je dosegel v “barvanje” lepo naprej. Da ne ^ verouku Tone Klemenčič. Prvi bo trpelo ravnotežje, pošiljam je bil v celi škofiji! Res na me-naročnino za eno leto. |stu so čestitke mladim študen- Iz našega konca se prav po-,tom in staršem! redkoma kdo oglasi. Smo men-; Ameriško Domovino radi či-da tako skromni, pa se držimo tamo. Želeli pa bi več dopisov, v ozadju. In še nečesa se boji- Mnogo jih je, ki so res zmožni, mo! Morda bi kdo dejal: “Kaj le malo dobre volje je treba! bostei vi Šuštarji — le čevlje Škoda, da ni več takih, kot je sodi naj kopitar!” Zaposleni Karl Mauser, pa bi bil časopis smo namreč v tovarni čevljev, res bogat! Torej na plan, sicer Veste, pa nismo kar tako! Če vas bodo “Šuštarji” dali v koš! bi v šoli malo pogledali uspehe, Uredništvu in vsem znancem učencev, bi bili prijetno preše- najlepše pozdrave, želeč- polno nečeni! Tri slovenske družine so sreče v novem letu 1964. v Trentonu — par milj od Ba-1 “Šuštar iz Batawe.’ Sreče in zadovoljstva. J ega, mu pa pomaga vera, ki ne Kolikokrat se pritožujemo sme biti neka 'nacionalna tradi-had našo slovensko skupnostjo,!^; ‘‘V cefkvi sem tudi v Ka-S se pri tem pritoževanju nikdar ne vprašamo, koliko tej skupnosti damo, koliko zanjo Naredimo, koliko skrbi, svojega Imish razsirila in potrdila. V raz-časa in svojih sposobnosti ji po-,govor 80 Posegali prav vsi na-svetimo. Načelo pokojnega'vzocl’ znak’ da Je bil Predmet večera res tudi osebna zadeva nadi doma.” Po predavanju je sledila živahna debata, ki je omenjene predsednika ZD Kennedyja naj ko na začetku in skozi vse leto do konca tudi naše geslo: Ne sPrašujem se, kaj mi naša slovenska skupnost nudi, kaj mi Pomeni in kakšna je. Vsak dan ^Proti se bom vprašal v novem etu, kaj ji morem jaz nuditi, V čem ji morem jaz pomagati, česa ji morem jaz dati. Naj bo V tej zavesti in v prepričanju te dolžnosti leto 1%’4 vsakemu posebej in vsem skupaj srečno in ^agoslovljeno. PM Zbornik 1964 Letos smo imeli srečo. Zborčki za leto 1964 so prispeli v Toronto tik pred Božičem. Kdor ga samo na hitro prelista, dobi takoj vtis, da je letošnji Zbornik Svobodne Slovenije — 15 po ^evilu — v gotovem oziru pre- vsakega posameznika. Por. Rojak iz Balawe piše Peter in Pavel sta se odločila, da prebarvata hišo, eden zunaj, drugi znotraj. Ker nista imela potrebnega ogrodja, oziroma lestev, sta si pač po svoje pomagala. Odprla sta okno in dala skozi desko. Eden je stal na deski zunaj, drugi znotraj in barvanje je šlo kar lepo Od rok. Ko tako pridno barvata, pa nekdo pozvoni pri vratih. P6-ter, ki je barval znotraj, skoči z deske in steče po stopnicah, da odpre vrata. Ko jih odpre, vidi, da pred vrati leži Pavel. Peter jezno reče: “če bi vedel, da si ti, pa ne bi šel odpirat!” Tale zgodba mi je prišla na misel, ko sem dobil vaše pri- ■msil vse dosedanje. Obsega 840 jazno obvestilo, da mi je po-Sb’anf velikega formata in je tekla naročnina. Tudi mi smo Pa je o tem sam podrobneje pisal v Ameriški Domovini. * Vse pomembnejše je bilo letos v dvoje. Dva misijona, dve ohceti, vmes pa na žalost tekom leta tudi dvoje smrti. Začetkom leta je umrl ribniški rojak g. Kaplan France. Bil je že pred vojno v Kanadi, nato pa po vojni verjel vabilu domovine, se vrnil tja in se po nekaj letih razočaran vrnil nazaj v Kanado. Zaposlen je bil kot večina tod v gradbeni stroki. Ob trdem delu se je opomogel in povabil na obisk ženo, ki je bila ob času njegove smrti pri njem. Polna sta bila načrtov, ko je iznenada priromala smrt in ga rešila tuzemskih trdot. Mama vdova se je po nekaj mesecih vrnila domov v Slovenijo, kjer ima nekaj poročenih hče- Lethbridge, po božiču 1963. — bajna slika, ko si opazoval raj- ra. Koncem novembra se je priče- do bakelj, ki so s pomižkajoči- Na jesen pa je smrt spet obi-la sicer zakasnela zima, ki pa mi plameni vrtale v temo, ko je (skala našo srenjo. Saj nismo je pritisnila na vse registre, slovenski vernik hitel k in odi mogli verjeti, da so tako izne-Mraz je pihal stalno živo sre- polnočnice? Vse globlje dožive- nada odromali Mrakova mama. bro pod ničlo, veter je žvižgal, ta je bila doma božična doba, piskal in tulil divje melodije pa tudi sicer bolj povdarjena? po več dni skupaj in snega nam Mar niso celo fantje v takihle je nanašalo nad čevelj visoko, dneh prižgali cigare? Po dvakrat dnevno smo ga pe-j y božičnih pismih me znanci hali s poti. Kazalo je, da bo barajo kaj in kako je med na-božič podoben onim, ki smo jih mi na zahodni preriji ... Nič bili vajeni doma: bel in primer- posebnega, v delu, ki ga je vča-no zavit v kožuh. Vse je kazalo sih premalo, ,se pehamo, mladi-tako, tri dni pred sv. večerom;na dorašča in mi smo vsak dan pa so v ozračju premagali to- za dan starejši. I? SREČNO IN MIRNO NOVO LETO ** ŽELI VSEM SLOVENKAM IN SLOVENCEM DIREKTOR ŠVICARSKE LETALSKE DRUŽBE SWISSAIR V CLEVELANDU G. VOJISLAV POTURICA. Ji Odmevi iz prerije pli vetrovi, ki so ojužili debelo odejo snega, čmokudri je sle- Del mlajšega rodu je pod vr-i bom in na jesen se je poročila di-o o&ušenje in bož.č je bii| Dimnikova JBrall,ka J 0?e “““ poln prašnih pesta, kar m kaj padel , c,omobrancih mJama prikladno Za te-le prašnike in Zorka ira, Martin so z 0_ hnh npnavannn ip tn vo A še bolj nenavadno je to za sicer mrzlo Kanado ... Božična doba je brž minila Tako trdni so izglodali in tudi do poslednjega bili, in bilo jih je samo’ trdo in neugnano delo do zadnjih dni. Pa je nenadoma odpovedalo srce, morali so na nujno operacijo, nekaj ur pozneje je pa za večno obstalo srce dobre, skrbne in neugnane delavne žene. Todle žalujeta za njo sin Vinko in hčerka Cilka, por. Kaplan, troje hčera pa tudi živi z družinami v Kanadi. Večna luč naj sveti obema pokojnima, hrepenela sta po vrnitvi v Slovenijo, pa so se jima tule iztekle določene ure ... Saj bi skoro pozabil: Da se stalimi Dimnikovimi poromali v svet in se preko Vetrinja, _ a ______________ Spittala ustalili todle v zahodni izravna število, se je pa našim ! Kanadi. Skrbno ju je vodila mlajšim parom povečala druži-in zdi se mi, da tudi tale naš J verna mama, Martin je pred le- na. Pri Ambrožičevih so kupili zmaterijalizirani svet pridobiva ti vstopil v torontsko bogoslov- punčko in pri Bohovem Janezu, globlja občutja v tehle dneh. | je, Branika pa je doštudirala ^ ki zdaj službuje kot “mounti Se mar le svet res obrača po-'se poročila. Skoro kompletno se policeman” v sosednji provinci gosteje k Luči v bornem hlev-j je zbrala slovenska družba najBritski Kolumbiji, so poskrbeli cu? Več globine čutim vsaj v|njeni ohceti, lepo je bilo in ni za pestovanje punčke... Torej nekaterih TV programih, več se dalo upirati polki, tako da resnosti in več graditve in pozi- J sva še z Bohom malo prerahlja-tivnih vplivov. Odsev je tudi v j la sicer otrdele sklepe... Pa je božičnih voščilih pravijo, nad,to bil komaj uvod, ker teden polovico kupovalcev zahteva vo- dni kasneje je zavozil v zakon-ščilne karte z verskimi moti- ski jarem Hribarjev Jernej vi? Je to odraz notranjega iška-' (Bart mu tod pravijo), ki se je nja, umirjenosti? Morda se mo- po študiju posvetil bančnemu tim, vendar mislim, da letos ni poklicu in je zdaj službeno prebilo toliko reklamnega vsilje- stavljen zdoma v sosednji Savan j a ob božičnih melodijah. skatchevan. Tudi na njegovi * ohceti enak vesel program: sve- Todle tudi iz leta v leto rasto čana poroka ob domači šloven-pred hišami verski motivi in le- ski pesmi (Hribarjev oče je or- tos krase velike jaslice v narav ni velikosti naš park. Kolumbovi vitezi že nekaj let denarno nagrade troje zunaj hiš postavljenih najlepših verskih scen. Pa vendar mislim, da pogrešamo v tehle dneh marsičesa ... vsekakor pa ono ubrano potrkavanje, ki je tako prijazno vabilo k polnočnicam. Mar ni bila1 misijonarjev obisk združil, g. ganist tule in vodja našega pev-skeg zbora) vesela ohcet nas je spet zbrala in razigrala. Obema paroma pa še enkrat: Vso srečo, zdravja in mnogo, mnogo ... no ja: vsakovrstnih uspehov. * Pa nas tudi tod ni samo veselje. Letos nas je tudi dvakratni tudi dvoje novodošlih, da se ne zmedejo številke preveč. * Dovolj bo za danes, ko se spet kaj shladi in bo gotovo dolgočasja za izvoz, se pa morda še kaj oglasim. Znancem na vseh kontinentih, ki bodo morda brali te-le drobtine pa: veliko zdravja in uspehov v novem letu ... Pak H S dan zjutraj ob petih začeli štrajkati in ustavili podzemno železnico in vse mestne avtobuse, če ne bo dotlej dosežen sporazum o novi kolektivni delovni pogodbi. V uniji je včlanjenih okoli 35,000 delavcev. Unija zahteva pri pogajanjih za novo delovno pogodbo 32-urni delavnik z “odgovarjajočo plačo”. )Skozi 15 let je z letali te družbe potovalo na tisoče slovenskih rojakov varno in zadovoljno, — zato upa Swissair, da se bodo tudi v letu 1964 Slovenci posluževali njenih letal pri skupinskih in posameznih potovanjih. — Za vsa pojasnila se obračajte v angleščini ali slovenščini na SWISSA3R ff Hanna Bldg., Cleveland 15, Ohio Tel. 781-7510 Johnson iŠŠS nove idsis 1'ivc,:'v Michael J. QuM je izja-zn podpiranje injine vil'da bod,> “ na Novega leta WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval posebno petčlansko komisijo iz vrst najvisjega uradništva in ji dal nalog, da mu do srede januarja pripravi načrt, kako postaviti podpiranje tujine na boljšo osnovo. Postavljeni rok je zato lako kratek, ker hoče predsednik že koncem meseca januarja poslati na Kapitol posebno spomenico o podpiranju tujine. Ta korak se mu zdi potreben, ker je videl, kako uporno je Kongres kritiziral sedanji način podpiranja tujine in kako je Senat ze spomladi predlagal celo vrsto reform, ki jih pa administracija ni uvaževala. Johnson je med tem že postavil podpiranje Latinske Amerike na novo podlago, akoravno uradni krogi to zanikajo. Prvi koraki novega federal, podtajnika Manna, ki je odgovoren za politiko podpiranja napram Latinski Ameriki, so pa že pokazali, da je sedanjemu sistemu podpiranja že odzvonilo. Ravnatelj AID Bell in načelnik Zveze za napredek Moscoso sta že izgubila svoje pristojnosti in bosta samo Mannova svetovalca, ako bosta ostala na svojih mestih. V administraciji napeto pričakujejo, kaj bo komisija predla-' gala. Bojijo se namreč, da bo zagovarjala manjši in agilnejsi upravni aparat podpiranja, kar bi pomenilo, da bo nekaj tisoč uradnikov moralo iskati nove službe. Sedaj je na primer samo v Bellovi agenciji AID nad 12,000 uradnikov. Ču-Enlaj iz Maroka v Albanijo RABAT, Maroko. — Predsednik kitajske vlade Cu-Enlaj je s svojim spremstvom po treh dneh ogleda dežele in razgovorov z njenimi vodniki odpotoval iz Maroka v Albanijo. Pred odhodom je povabil kralja Hasana na obisk na Kitajsko. Ta je povabilo sprejel, vendar čas obiska ni bil določen. Davkarija že pošilja formularje za dohodnino CLEVELAND, O. — Zvezna davkarija nas bo te dni osrečila s formularji za dohodnino. S pošiljanjem je začela že 26. decembra; nekaj davkoplačevalcev bo torej dobilo davčna pismo še pred novim letom. Na sodišču Sodnik: “Koliko ste stari, gospodična?” Priča: “Trideset.” Sodnik: “Pred petimi leti ste bili tu in mislim, da ste odgovorili prav tako.” Priča: “Bo že res, saj nisem ena tistih, ki govore danes tako, jutri drugače.” Pairijarh Mtasg&ras Js pcsšaS metrop&lsta Thiaiir@!3£ v ^aiikai? VATIKAN. — V Rim je z letalom priletel poseben zastopnik patrijarha Athenagorasa metropolit Thiatiron na razgovore, ki naj uredijo podrobnosti sestanka med papežem Pavlom VI. in patrijarhom. Prihod patriarhovega zaupnika smatrajo v Rimu za znak, da so se za se- “Zveza proti nebotičnikom” l\a Danskem so ustanovili “Zvezo proti nebotičnikom”, katere člani nameravajo zbrati dokazno gradivo, da imajo že-lezobetonski velikani neugodne posledice za telesno in duševno zdravje prebivalstva. Dokazali bomo — pravijo ____ da nebotičniki škodujejo otrokom, ker jih popolnoma odtrgajo od narave, to pa vceplja v mlade organizme zametke živčnosti. CLEVELAND, O. MALI OGLASI V najem Duplex, 3 spalnice zgoraj, na 1241 Addison Rd., vse na novo dekorirano.' $65. Kličite stanek izjavili vsi pravoslavni 1942-4007. (253) patrijarhi, kajti Thiatron je rekel, da prihaja ne samo v sporazumu s patrijarhom, ampak V najem o tiijaiiium, čunpa* Cddamo 3 sobe s kopalnico, tudi v sporazumu s svetim si- '4)odaJ> na novo dekorirano, nodom. |na H28 E. 67 St. Kličite EN Kot so vsi pričakovali, niso —(2) nekateri konservativni prelatje' nič navdušeni za sestanek. Če takega sestanka že ni bilo od 1. 1438, zakaj naj bi bil ravno sedaj?! Tega leta so se namreč začela pogajanja med katoliško in pravoslavno Cerkvijo v Fer-1 rari, potem pa nadaljevala v Plorenci. Dosežen je bil spora-, § ZULICH INSURANCE AGENCY § § —. — j'- »-"A a- | Y zum, ki pa ni bil nikoli izvršen.1 §Meff Rd. IV 1-4221^ L. 1453 je namreč Carigrad pa- ) del Turkom v roke in pravo-' > slavna Cerkev je zgubila svoje središče, z njim vred pa tudi svojo tedanjo organizacijo in administracijo. Cleveland 19, Ohio & Ženitna ponudba Pošteno, pridno in prikupno slovensko dekle v Cleve-_ ~~~0 t . landu želi spoznati poštenega oodo podzemna in busi j Slovenca srednje starosti v NA RAZSTAVI — George Muench je nosač na londonskem ribjem trgu. Ko je .adnjič ^as(’l . velikim losom na rami na Billingsgate 'umetniško razstavo, je vzbudil skoraj prav toliko pozornosti in zanimanja kot razstavljene slike. v New Yorku obstali na 'svrho ženitbe. Pismene ponud-Novega leta dan? !be poslati na A m e r iš k o NEW YORK, N.Y. — Pred- Domovino pod /Tičko “Novo sednik Unije transportnih de- življenje.” ___^2) ?mn7ii7n?n^ HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI In to je govoril, kakor sicer vedno, kadar se je spomnil Danuše, v takem zanosu, v taki bolečini, da so se mu včasih trgale besede, kakor bi ga kdo stiskal za grlo. Kneginja je spoznala, da bi ga bilo zaman zadrževati, a kdor bi ga hotel zadržati, bi ga moral ukovati in vreči v podzemlje. Vendar Zbiško ni mogel takoj odpotovati. Takratni vitez je smel prezirati vsakršno oviro, a ni smel prelomiti viteškega običaja, ki mu je nalagal, da mora zmagovalec v boju vztrajati na bojišču ves dan do prihodnje polnoči, a to zato, da pokaže, da je obvladal bojišče ter da je pripravljen na nov boj, ako bi ga hotel kak premagančev sorodnik ali prijatelj ponovno izzvati. Ta običaj so spoštovale cele vojske ter so v tem marsikdaj izgubile koristi, ki bi jih prinesla maglica po zmagi. Zbiško ni niti poizkusil, da bi se izognil temu neusmiljenemu pravu; pokrepčal se je nekoliko, potem pa si ^adel zopet bojno opravo in vztrajal do polnoči na grajskem dvorišču pod zastrtim zimskim nebom, čakajoč na nasprotnika, ki ni mogel priti od nikoder. šele o polnoči, ko so glasniki z glasom tromb končno razglasili njegovo zmago, ga je Nikolaj iz Dlugolasa pozval na večerjo, a potem na posvetovanje h knezu. VI Knez je prvi začel pri posvetovanju in govoril takole: “To je nesreča, da nimamo nobenega pisma in nobenega dokaza proti komturjem. Zakaj dasi se nam zdi naš sum upravičen in jaz mislim, da so Jurandovo hčer ugrabil oni in nihče drug, kaj nam to pomaga? Oni zanikajo. A če zahteva veliki mojster kak dokaz; kaj naj mu pokažemo? Da! Saj še celo Jurandov list priča zanje.” Tu se je obrnil k Zbišku: “Ti praviš, da so ta list izsilili od njega z grožnjo. Morda in gotovo je tako, zakaj če bi bila pravica na njihovi strani, bi ti Bog ne bil pomagal proti Rotgieru. Toda ako so izsilili enega, bi mogli izsiliti tudi dva. Morda imajo tudi oni od Juranda dokaz, da niso krivi ugrabljenja nesrečne deklice. A v tem primeru ga pokažejo mojstru — in kaj potem?” “Saj so sami priznali, milostljivi gospod, da so Danu-ško baje odvzeli razbojnikom in da jo imajo.” “To vem. Toda sedaj pravijo, da so se zmotili in da je to druga deklica, a najboljši dokaz je, da je sam Jurand ni priznal.” “Seveda ne, ker so mu pokazali drugo, zaradi česar so ga razjezili.” “Gotovo je bilo tako, toda lahko povedo, da so to samo naši domisleki.” “Njihove laži so kakor gozd,” je rekel Nikolaj iz Dlugolasa. “Od kraja se še nekaj vidi, toda čim globlje greš, tem večja goščava, da zablodiš in popolnoma zgubiš pot.” Potem je ponovil svoje besede po nemško gospodu de Loršu, ki je rekel: ‘Veliki mojster sam j e aoljši od njih, a tudi njegov orat, ki ima sicer ošabno dušo, čuti pa kakor pravi vitez.” “Da,” je odgovoril Nikolaj. Mojster je človeški. Toda ne zna krotiti ne komturjev ne kapitlja in ne zna preprečiti, da ne bi vse v redu stalo na človeških krivicah, vendar tega ne vidi rad. Pojdite, pojdite, vitez de Lorš, in povejte mu, kaj se je zgodilo. Pred j tujci jih je bolj sram kakor' mislil, da oni tam ne drže ne pred nami, da ne bi na tujih dvorih pripovedovali o njih izdajstvih in nečastnih deja-|drug grad. Bog te je nagradil njih. A če vas mojster povpra-|Z Rotgierom, ker si prišel ša po vzrokih, tedaj mu recite semkaj.” takole: ‘Poznati pravico je1, jožja stvar, a človeška, iskati; CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE SEASONS GREETINGS POODLES, BLACK, TOY, MIN. AKC. — Champ, line. — $125. PH. 873-1904. (1) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP for quick sale. By owner, 3 stations. Like new furniture. Must sacrifice. PH. 625-9872 or VA 6-7168. (1) GROCERY OR MEAT MARKET FOR RENT. Well established. By owner. Call for appt. 5 to 7 P. M. 378-0664. (2) CHICAGO, ILL. SEASONS GREETINGS HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS. GOLD SEAL LIQUORS, INC. 707 W. Harrison, WE 9-1100 HAPPY NEW YEAR TO ALL From ST. PAULS HOUSE Rev. HERBERT P. BLOESCH IRving 8-4222 3831 North Mozart, Chicago 18 HELP WANTED — FEMALE WANTED — ALTERATION LADY Able to do fittings for an. exclusive Bridal shop in Skokie. Call OR 6-3477 between Noon and 5 PM. HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR VERY LIGHT HOUSEWORK AND CHILD CARE IN GLEN ELLYN. One 4 yr. old boy. Call Mon. thru Fri. 8:30 to 5 PM FR-2-6480, Ext. 46 or ST-3 1875 Weekends. (2'> HELP WANTED — MALE BURROUGH’S CORPORATION ANN ARBOR LABORATORY HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY — APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER These Positions Carry All Burroughs Benefits For Further Information, Write, Wire or Call L. P. PELLETIER BURROUGH’S ANN ARBOR LABORATORY P. O. Box 1307 Ann Arbor, Michigan “Da, milostljivi gospod. Kaj naj sicer storim? Hotel bi vzeti ščitno, če bi ga moral gristi z zobmi, toda kako naj začnem vojno brez dovoljenja?” “Kdor bi začel vojno brez dovoljenja, bi to obžaloval pod krvnikovim mečem,” je rekel knez. “Pravica za pravico,” je odgovoril Zbiško. “Da! Potem sem hotel izzvati vse, ki so bili v ščitnu, toda ljudje so povedali, da jih je Jurand poklal kakor vole, in nisem vedel, kdo je živ, kdo mrtev... Zakaj kakor mi Bog pomagaj in sv. križ, jaz Juranda ne zapustim do zadnjega diha!” “To si pošteno povedal in mi ugajaš,”, je rekel Nikolaj iz Dlugolasa. “A da nisi sam letel v ščitno, kaže, da imaš j pamet, sicer pa bi se bil do- objel kolena in začel govoriti^ “A Jurand? Milostljivi gospod! A Jurand? Postavite se tudi zanj! Ako ima smrtne rane, naj umre vsaj na svojem in pri svojih prednikih!” “Juranda nisem pozabil!” je rekel ljubeznivo knez. “Mojster naj pošlje dva sodnika, jaz pa tudi dva, ki naj dejanja komturjev in Juranda razsodijo po pravu viteške časti. A ti naj si izbero še enega, ki naj jim bo glava; in kar sklenejo vsi, tako naj se zgodi.” S tem se je posvetovanje končalo; nato se je Zbiško po- slovil od kneza, ker so se odpravili koj na pot. Toda pred odhodom je še Nikolaj iz Dlugolasa, ki je bil izkušen mož in je dobro poznal križarje, poklical Zbiška na stran in ga vprašal: (Dalje prihodnjič.) Oseminšestdeset let nudi KbKJ Ijubeznjivo bralsko pomoč svojim članom In članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA ! JE0N0TA Juranda ne njegove hčerke, marveč so ju odpeljali na kak “No, da!” je rekel knez. ‘Kakor smo slišali od Rotgie-! jo; ako hočeš, gospod, doka-jia> 2ivi od onih štirih samo še stari Zigfrid, druge pa je Bog že kaznoval po tvoji in po Jurandovi roki. Zigfrid je manjši lopov kakor oni, a morda največji okrutnež. Slabo je, da sta Jurand in Danu-po- ša v njegovih rokah, zato ju I je treba hitro rešiti. Da se tudi zov, si jih poišči: daj preis- kati gradove, izprašaj ljudi, dovoli, da iščemo mi, ker to je glupost in bajka, da so siroto ugrabili gozdni razbojniki.’ ” Glupost in bajka, novil de Lorš. ‘Ker razbojniki ne bi dvig-,tebi ne prigodi kaj hudega, ti dam list za velikega mojstra. Zapomni si1 dobro in razumi, da ne potuješ kot poslanec, marveč kot glasnik, a jaz napišem mojstru tole: Ker so se svoj čas dotaknili naše osebe, potomca svojih dobrotnikov, je kaj verjetno, da so ugrabili tudi Jurandovo hčer, zlasti ker so besni na Juranda. Prosim torej, naj veliki mojster ukaže, naj to pridno iščejo, in če hočejo mojo naklonjenost, naj mi jo takoj izroče.” Ko je Zbiško to slišal, se je vrgel knezu pred noge, mu ! nili roke ne na knežji dvorec ne na Jurandovega otroka. A če bi jo naposled tudi ugrabili, bi se to zgodilo zaradi odkupa in bi sami sporočili, da jo imajo.” “To vse povem,” je rekel Lotarinžan, “in de Bergova tudi poiščem. Midva sva iz iste dežele, a dasi ga ne poznam, pravijo, da je tudi on sorodnik grofa Geldrije. Bil je v ščitnu, naj torej mojstru pove, kaj je videl.” Zbiško je 'nekoliko besed razumel, a česar ni razumel, mu je raztolmačil Nikolaj; zato je objel gospoda de Lor-ša in ga pritisnil na prsi, da je vitez kar zastokal. Knez pa je rekel Zbišku: “Ti torej hočeš na vsak način potovati?” Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši. : pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — ^ AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI š \V kjer se lahko zavaruješ za smrtnino. razne poškodbe, operacije, \ tj proti bolezni in onemoglosti. ) V blag spomin ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN BRATA Štefan Malavašič ki je umrl na dan 1. januarja 1948. Šestnajst Te let že hladna zemlja krije, v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zdaj zimsko na grob Ti sije, a v duhu pa večno med nami živiš. Lahko raj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo. Žalujoči ostali: ROSE MALAVAŠIČ, soproga ANTON, JOHN, FELIX in MAX, bratje Cleveland, O., 31. decembra 1963. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 'j 60. lete otroke pa takoj po rojstvu in do to. leta. 'j K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odraste in ^ mladino od $500.00 do $15,000.00. ,7 K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. I Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške /, podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes A kot jutri! (c ji ) STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! (( Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. JoHet, 111. =5=5= c) 'Aw-.'.,/.;; Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: .............,....... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. ČETRT STOLETJA RAZLIKE — Zgornja slika kaže prizor iz predstave “Fantje iz Sirakuz” pred 25 leti, ko je bila na višku priljubljenost na Broadwayu v New Yor-ku. Spodnja slika kaže isti prizor v sedanji izvedbi na istem kraju. VODA JE PRESTOPILA BREGOVE — Markov trg v Benetkah večkrat preplavi morje. Ko se je to nedavno zopet zgodilo, se je fantič na sliki vozil med mizami kavarne na trgu v gumijastem čolniču. V ozadju je Markova cerkev.