Le£o m9 štev. 163 Ljubljana, petek 23. Julija 1926 Postoma pamurana. Cena 2 Din c= Uhaja ob 4. »jutraj. eat Stane mesečno Din »5—; ca inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L, Telefon Stev. 71, ponoči tud' Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnBtvas LJubljana, Prešernov« ulica it S4- — Telefon St losermtni oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon SL «g» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celle, Aleksandrova Račun prt poStnem ček. zavoda 1 Ljub-jana St 11.841 ■ Praha čisto 7S.1S0. Wien, Nr. 103.141. Ljubljana, 22. julija. Pravilno je bilo, da je predsednik francoske republike izročil sestavo nove vlade g. Herriotu, ko se je vsled njegove intervencije zrušil deseti Brian-dov kabinet. Na ta način je dal bivšemu predsedniku poslanske zbornice priložnost, da razloži v praksi, zakaj je bilo potrebno vreči Brianda in njegovega finančnega ministra Caillauxa v trenutku, ko vsak sunek strankarskega boja odmeva na borzi v podobi katastrofalnega padca franka. Dal mu je priliko, da se v zbornici izjavi ali za načrt izvedencev, ki ga je v bistvu prisvojil Caillaux, ali za finančni načrt socialistov ali pa za kak tretji načrt in zbere okrog sebe za delo potrebno vejno. Herriotov finančni minister ni znal storiti ničesar drugega kakor izbrati nekaj iz Caillauxa in nekaj iz Blumove torbe in zlepiti to skupaj v skrajno površen vladni finančni predlog. Herriotov kabinet je šel na zbornično tehtnico in že v prvi minuti se je izkazal prelahek. Niti lastna stranka ni v celoti potegnila s svojim predsednikom. Narod je zahteval koncentracijsko vlado javnega spasa, Herriot pa mu je ponudil kabinet strankarske in socijalne borbe in celo osebnih ambicij. Odločitev je bila parlamentu lahka. G. Herriot je izgubil ne samo dvodnevno upravo ministrskega predsedstva, marveč je bi! tudi ob svojo vrhovno funkcijo v parlamentu. Predsednik poslanske zbornice, ki je še v soboto v svojstvu najvišjega dostojanstvenika francoskega parlamenta rotil tovariše, naj vržejo republikanca Brianda in Caillauxa, ker hočeta omejiti moč parlamenta, je danes navaden poslanec in «voditelj» socijali-stično-radikalnega kluba, v katerem ga uboga jedva tretjina članov. Novo vlado sestavlja g. Poincare. ki je zanesljiv republikanec, čeprav trezne in zmerne vrste, ki pa ga je levičarski kartel razkričal kot glavnega za stopnika reakcije poleg Milleranda. Gospod Herriot, ki je sanjal, da se bori za demokracijo in republiko, ko je v soboto dvignil bojni bumerang proti Briandu in Caillauxu, vidi sedaj, da je njegov nastop otvoril pot do oblasti tistemu Nacijonainemu bloku, ki ga g. voditelj parlamentarne levice pobija z vsemi sredstvi že več kot tri leta. G. Herriot ie. dosegel ravno nasprotno od tistega, kar je nameraval. Spričo današnje sestave francoske poslanske zbornice sicer še ni gotovo, ali se posreči Poincarejeva misija. Bivši predsednik republike morda zadene na prevelike parlamentarne težave, čemur se ne bi bilo čuditi, saj je današnja zbornica, izvoljena 11. maja 1924. izraz reakcije proti Nacijonainemu bloku, čigar najtipičnejši predstavnik je bil poleg Milleranda ravno Poincare. Resnica pa je, da se je zadnji 2 leti marsikaj izpremenilo. «Radikaina levica® je odpadla ud levičarskega kartela navzlic dvodnevni ekspediciji g. Loucher-ja v Herriotovo vlado, republikanski so-cijalisti se cepijo pri vsakem glasovanju. socijalistični radikali pa so tako ne-edini, da je v pondeljek prišlo v njihovem klubu celo do malega dejanskega obračunavanja. Pri vsem tem pisanem prizoru je eno gotovo: mogočnega levičarskega bloka ni več. Tudi če ne bi uspela Poincarejeva misija, je danes končana doba anateme nad bivšim Na-cijonalnim blokom. Po Herriotovem neuspehu se ne bo dala sestaviti nobena vlada več brez srednjih in desnih republikancev, ki so nekoč tvorili Naci-jonalni blok. Francijo čakajo brez dvoma še težke notranje borbe v bližnji bodočnosti. Te borbe se utegnejo izražati v ostrejši obliki nego pri hladnejših, bolj discipliniranih, servilnejših Nemcih, ki so pred par leti. za časa bilijonske inflacije preživeli še hujše čase. Vlada nacijonalne sloge more rešiti še marsikaj, če ne vsega. Lep primer, kako se mora v težkih časih obnašati parlament, kaže severni prijatelj Francije, kraljevina Belgija. Upati je, da bo spričo velike nacijonalne nesreče pokazala tudi Francija vsaj del one patrijotske discipline in požrtvovalnosti, ki jo je rešila pogube 1. 1914. in privedla k zmagi 1. 1918. Pa tudi, če bi se zgodila neverjetnost in ne bi nobena vlada bila v stanu ustaviti franka v njegovem vratolomnem begu v pogubo, nimajo prijatelji Francije razloga obupavati. Obnovljena, modernizirana francoska industrija ostane nedotaknjena, cvetoče poljedelstvo ne bo uničeno, izvršila se bo samo veliki revoluciji enaka preselitev gotovine iz enega francoskega žepa v drugi francoski žep. Začasno bo uničen srednji stan rentnikov in varčnih ljudi. To ne bi bilo nič novega. Nemčija je poleg Rusije to že izkusila. Po pogubonosnem viharju pa bi ohranila Francija kot kulturna. gospodarska in politična sila navzlic notranjemu preseljevanju vrednost še vedno eno izmed prvih mest sveta. V^k m«ra hiti član Vodnikove družbe Redukcija draginjskih doklad sklenjena stvar! Ministrski svet je sinod odobril naredbo o redukciji draginj* skih doklad in honorarjev. — Naredba se danes stilizira ter bo veljala od 1. avgusta. Beograd, 22. jul. p. Danas popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o znižanju prejemkov državnih nameščencev. Za osnovo je služil načrt, ki ga je sestavil v smislu svoječasnega načelnega sklepa vlade finančni minister dr. Pe-rič. Po tem načrtu so vsi činovniki razdeljeni kakor v uredbi o draginjskih dokladah, na kategorije in skupine, ter je znižanje izračunano po odnošaju višjih skupin nižjih kategorij in nižjih skupin višjih kategorij. Več takih skupin je sestavljenih v eno in potem izračunan procent znižanja, ki bo znašal od 3 do 30%. Znižanje doklad obsega tudi honorarje in tantijeme, pri katerih je procent višji kakor pri dokladah. Znižane bodo samo osebne draginjske doklade, ne pa tudi rodbinske. Po vladnem načrtu bodo nižjim či-novnikom in uslužbencem do 2000 Din plače znižane doklade za okoli 50 Din, višjim državnim uradnikom pa za 400 do 500 Din. Znižane pa ne bodo doklade upokojencem in upokojenkam, ki so bili upokojeni po starem zakonu. Vlada je ta načrt v načelu in podrobnostih odobrila ter je bil finančni minister pooblaščen, da do jutri izdela končno stiiizaeijo. Na jutrišnji seji ministrskega sveta bo naredba podpisana ter nato takoj objavljena. V veljavo stopi že s 1. avgustom. V vladnih krogih sicer zatrjujejo, da gre za začasne ukrepe, vendar nihče ne dvomi, da je redukcija zamišljena kot dei*nitivum, s katerim se bo računalo tudi pri sestavi novega budžeta za 1926 27. Na današnji seji vlade je bil izvoljen tudi poseben ministrski komite, ki naj študira predloge za sanacijo gospodarske krize. Jutri bo vlada razpravljala o načrtu agrarnega zakona za Dalmacijo. VELIK PROTESTNI ZBOR V ZAGREBU. Zagreb, 22. julija, n. Danes se je vršila v Zagrebu velika protestna skupščina državnih nameščencev proti nameravanim znižanjem draginjskih do-klai. Posebno ostro sta govorila pred sednik zveze državnih nameščencev dr. Berkovič in bivši podban dr. Goj kovič. Kaj je delal g. Maksimovič v Zagrebu? Zaupni razgovori z radičevci in davidovičevci. — Radič postavljen pred alternativo. — Opustitev potovanja na Bled. — Povratek Radiča v Zagreb. Zagreb, 22. julija n. Notranji minister Maksimovič je bil tudi še danes ves dan v Zagrebu. Vršile so se zaupne konference z nekaterimi radičevskimi prvaki, katerim je baje g. Maksimovič predložil alternativo, ali da se Radič zopet pomiri z Nikičem ter ga povabi nazaj v HSS ali pa da HSS oficijelno prizna Nikičevo skupino kot tretjo član'co koalicije, ki bi na ta način postala koalicija RRN. Za slučaj pozitivnega pristanka je minister prinesel radičevcem iz Beograda nekatere strankarske koncesije, za slučaj odklonitve pa grozi z represa-liiami ter z definitivnim prelomom. V razgovorih se je razpravljalo tudi o pritegnitvi davidovičevcev v vlado, kateri se Radič istotako upira. Z večernim brzovlakom se je minister Maksimovič vrnil v Beograd. Ker je prvotno nameraval iz Zagreba r.a Bled poročat kralju a je to namero opustil, se smatra, da zagrebški razgovori niso potekli povsem ugodno. Z večernim sušaškim brzovlakom se je vrnil z Raba v Zagreb Stjepan Radič, ki je za jutri poklical k sebi člane predsedstva HSS. Beograd, 22. julija p. V današnjih novinah se obsežno komentirajo vesti, ki so se včeraj razširile v političnih krogih in ki navajajo, da St. Radič skuša zopet zase pridobiti skupino dr. Nikiča. Nikičevci naj bi se zopet vrnili v Radičev klub, pa bilo z dr. Nikičem ali brez njega. Te vesti o manevriranju St. Radiča za »repatriacijo« disi-dentov se za enkrat ne morejo kontrolirati. Dr Nikič jih energično demantira. V zvezo z gornjo verzijo se spravlja tudi bivanje ministra Maksimoviča v Zagrebu. V političnih krogih so se tekom današnjega dopoldne čule navedbe, da je minister Maksimovič v Zagrebu skupno z velikim županom pretresal nekatere akte materijalne narave, ki bi se imeli v kratkem objaviti ter so zelo obremenilni za Radiča in njegovo ožjo okolico. Radiča naj bi 6e na ta način uagnalo, da da zaenkrat mir. Širi se pa tudi ;'est, da je gosp. Maksimovič obnovil pogajanja z davidovičevci in kot potrdilo se smatra davidovičevski proglas na narod povodom občinskih volitev, ki se izraža o Maksimoviču jako previdno in milo. V7 Zagrebu je imel minister Maksimovič med drugim tudi sestanek s posl. Angjelinovi-čem, ki pripada oportunistični grupi Davido-vičevega kluba. Splitski cPučki listo, oficijel-ni organ davidovičevih demokratov v Dalmaciji, piše v svoji poslednji številki, da se iK>slancj te stranke Aagjelinovič, Mijovič in Grol pogajajo z radikali preko ministra Maksimoviča zaradi vstopa v vlado. Davidovičevci naj bi zarnenili radičevske ministre, mu slimani pa naj bi dobili dva resorta. Spor med radikali zaradi beograjske občine postaja vedno večji. Današnji listi so polni izjav ene in druge stranke, ki polemizirata druga proti drugi. Precej pozornosti je vzbudila danes izjava gosp. Uzunoviča, da se je politična situacija usmerila v pomirljiv pravec in da bo sedaj ctnogoče resno delati>. -5S5- Borba za beograjsko občino Beograd, 22. julija r. Borba za beograj« sko občino postaja od dne do dne ostrej« ša. Pri vseh strankah se opaža živahno pripravljanj' za volitve. Danes je imel se. jo centralni odbor SDS za mesto Beograd ter je odobril kand:datno listo z nosilcem M. Savčičem. Tudi davidovičevski glavni odbor je danes zaključil vse potrebne pri. prave za vložitev '-andidatne liste. Za žu« pana kand dira dr. Kosta Kumanudi. a no> silec kand datne liste je Ljuba Davidovič. Posebn- velika borbeno t se opaža pri ra» dikalih. Sedaj je že sigurno da bo Miloš Bobič nastopi! s separatno listo Obenem se uporno širijo vesti, da bc notranji mini. ster suspendiral Babica kot vršilca župan. SKih ''olžnosti in ds bo na niegovo mesto imenoval komisarja, po vsej priliki načel* nika notranjega ministrstva Katica Borbi med radikali je začel posvečati pozornost tudi predsednik vlade Uzunovič, ki je te« kom današnj ga dopoldne konfirirpl z iz« razifim! paš;tevci Ljubo Živkovičem Kr» sto Miletičer- in Hi jo Mihajlovičem Ti možje očitno kažejo vp'iko skrb zaradi razkola, ker jvidevajo, da b do radikali tako izgubili beograjske občino Bobičevci širijo vest, da je Pašič na njihovi strani. Mednarodni dijaški kongres v Sremskih Karlovcih Beograd, 22. julija, p. V nedeljo, 25. t. m. se začne v Sremskih Karlovcih medna, rodnih kongres dijaštva iz vseh držav. Včeraj in danes so že odpotovali na ob« mejne postaje razni zastopniki dijaštva. da sprejmejo inozemske goste. Iz Amerike je najavljenih okrog 50 delegatov. Otvoritev kongresa bo v nedeljo dopoldne v slav« nostni dvorani palače patrijarha. Kongres bo trajal pet dni. Nevarnost nove katastrofe v poplavljenem ozemlju Beograd. 22 julija p Strokovnjaki so bili že mnenja da ie nevarnost novih poplav odstranjena, ker ie dež ponehal. Vendar Je bil optimizem preuranien Po najnovejših vesteh Iz Novega Sada. Vukovara In Sombora je začel Dunav snoči nepričakovano zopet naglo naraščati. Voda zopet ogroža vso Bačko do Novega Sada. Voda se dviga z neverjetno hitrostjo Nocoj se ie voda vlila preko nasipa pri Karavukovn. tako da ie več va 1 popavljenih. Pri Vu-kovaru je Dunav naraste! za 45 eni. Prehi valstva «e je vnovi? polastila panika. Obla stva so nkrenila vso potrebno ia reševanje prebivalstva iz poplavljeni!) vasi. Bilo je ie tndi nekaj žrtev. Pri Novem Sadn ie naraste! Dunav ta 15 em. Po poslednjih vesteh vo<*a še vedno n.-riiifa. Ako ne bo kmalu padla, preti vsej Pafki nova katastrofa. Iz Vukovara prihajalo vesti, da je voda prodrla fce do mesta in da je nad 150 hiš v vodi. Skoda je zopet velika. Na par krajih je pokvarjena kanalizacija. Tudi iz Srbije prihajajo veRti o novih n« vibtah in povodnji. Reka Vrnjafka je ie'o nrristla in pokvarila vrelce tamošnieea kopališča. Vsled novih poplav je na več krajih prekinjen promet. Nad Kruševcem se ie utrgal oblak. tako. da je zope* veliko zemljišč pod vodo. Voda je pokvarila tudi na nar me stih železnico. Naraslo vodovje je podrlo veliko milamo Nedrima. Hudo je prizadet tud! trsteniški okraj. Zvečer je zažel padati v Beogradu silen dež. (Glej tudi na 3. strani.) Dr. Korošec resno bolan? Beograd, 22. julija, p. «Novosti» prinaša« io vest iz Ljubljane, po kateri potrjuje uredništvo »Slovenca«, da je dr. Korošec resno obolel za sladkorno bolezniio. povzročile, da bodo razni vplivni ljudje, radikalske včv ličine in odlikovanci, morali pred sodišča. Politične beležke Nov radičevsko-radik ?lski škandal Kakor poročajo Iz Beograda, je prosvetni inšpektor srednjih šol pri ljubljanskem velikem županu dr. Josip Wester vpokojen. Ta vest bo vsekakor mučno presenetila javnost Prosvetni Inšpektor dr. Josip We-ster je znan kot odličen šolnik ter pedagoški pisatelj, čegar delo Je bilo od nekdaj, zlasti pa od prevrata dalje posvečeno izpopolnitvi, reorganizaciji in prilagoditvi slovenskega srednjega šolstva novonasta-lim razmeram v Jugoslaviji Njegovih pedagoških in znanstvenih zmožnosti mu niso mogli odrekati niti v Avstriji, dasi Je bil kot narodnjak in naprednjak večkrat po krivici zapostavljan. Pripominjamo, da se dr. Wester nikdar ni aktivno udeleževal političnega življenja in da Je vse svoje moči posvečal samo svojemu poklicu. Mislimo, da ga ni slovenskega profesorja, pa naj bo pristaš katerekoli stranke, ki bi mu ne priznaval sposobnosti, vestnosti ln objektivnosti. Prosvetni inšpektor dr. Wester §a davno ni izpolnil svoje službene dobe, mož se nahaja v najboljših letih, a vendar Je bil vpokojen ln to baš v trenutku, ko gg. ministri slovesno Izjavljalo, da bo treba vpokojence z nepopolno službeno dobo celo klicati nazaj! Poročajo nam, da je nadzornik dr. Wester postal žrtev nizkotnih intrig, ker so radičevci in radikali Iz Ljubljane pritiskali, da napravi prostor nekemu njihovemu »zaupniku«. Za danes le beležimo ta škandal, ki mora v vsej naši Javnosti Izzvati splošno ogorčenje. Naj omenimo še to, da se te dni, baš ko Je bil ukaz podpisan, mudi v Beogradu prosvetni šef dr. Lončar, katerega bo treba v Javnosti poklicati na odgovornost za ta čin najgrše partizanske korupcije. Znižanje uradniških plač Režim RR le spravil pod streho za tekoče proračunsko leto 13 milijard dinarjev ni pa preskrbel zadostnega pokritja za pod pore prebivalstvu, prizadetemu od elementarnih nezgod. Zato si hoče sedaj pomagati z znižanjem uradniških plač. »Kmetski list« piše v zagovora te radičevske zahteve da kriče proti znižanju uradniških plač najbolj oni, ki zahtevajo vedno znižanje preračuna Mogoče ie le eno, pravi Pucljevo glasilo, al! plačati debele davke za nakup novih topov In za uradniške plače, ali pa plačati manj davka, zato pa tudi plače znižati. To, kar piše »Kmetski list«, Je navadno demagoško zavijanje. Naše uradništvo nI dobro plačano, četudi mnogo stane. Iz tega sledi, da se posameznikom ne smejo odtrgovati že Itak skromne plače, ker sicer ne morejo živeti a se (govorjeno s Pucljevega stališča) rmanšuie tudi njihova konzumentska zmožnost, od česar bo imel največ škode v prvi vrsti kmetski pro-ducent Pač pa Je treba Izvesti reorganizacijo uradniškega aparata z niegovim poenostavljenjem, s čemer bi se lahko dosegli znatni prihranki In seveda tudi lahko znižali davki ali pa dohodki porabili za podpore oškodovanega kmetijstva. V tej smeri pa sedanji režim še nI ničesar storil. Saj Je znano, kako se obotavlja izvesti reorganizacijo centralne uprave, ker se boje posamezni voditelji vladnih strank, da bi bilo zanje premalo ministrskih in podtajni-ških mest na razpolago. Slednje bi se lahko izvedlo tudi s črtanjem poslanskih dnevnic za dobo parlamentarnih počitnic, ki so zlasti pod režimom RR zelo pogoste. Takega predloga pa doslej še nismo čuli iz vrst vladne večine. Radičevski predlog o znižanju uradniških plač je sicer zelo enostaven, koristil pa ne bo niti državni upravi niti kmetskemu producentu. Vprašanja naše kmetske produkcije in državnih davkov se ne bodo rešila s stradanjem uradništva. «Poljedelsko ministrstvo je nesreča za narodl» Kdo pravi tako? Stjepan Radič, ki v najnovejšem »Domu« piše: Poljedelski in vodni minister Pucell dela od ranega iutra do pozne noči (gg. Uzunovič in Perič nekaj več, ker o njih pravi Radič, da delata noč In dan) — toda to le malo pomaga, ker se ravno v tem ministrstvu nahajajo taki načelniki, ki se jih vse poplave in prolomi oblakov nič ne tičejo in ki so celo tako pokvarjeni, da najprej vprašujejo, ali Dunav davi Srbe ali Madžare. Nekaj jih je celo tudi takih, ki so mirni, ako Dunav davi i Srbe, samo če niso radikali. To Je eno takih ministrstev, da je minister samo tedaj na svojem mestu, ako v ministrstvo vobče ne pride ali pa samo popuši cigareto in podpiše kako strankarsko napredovanje. Ako nečemo vsaka tri leta imeti dvoje ali še več katastrof, se mora ob tej priliki do temelja preurediti predvsem poljedelsko ministrstvo, ki ie doslej samo sramota za državo in nesreča za narod«. Facit: v takem ministrstvu Je tudi ministrovanje Janeza Puclja prava nesreča zanj in za druge. Pouk nemščine v slovenskih meščanskih šolah Beograd, 22. julija, r. xSamouprava» ob« javlja vest, da se bo po odredbi prosvetne* ga ministra poučeval s prihodnjim šolskim letom v 3. in 4. razredu meščanskih šol v Sloveniji nemški jezik tri ure na teden kot obvezen predmet, kakor se je doslej po» učeval samo v 1. in 2. razredu. «Samoupra« va» pristavlja: »Ta odlok je izdal še g. St. Radiih Franoski glas o Sloveniji Mesečnik «Le Monde Slave«, Slovanski Svet, ki ga že tretje leto izdaja Peli* Alcan (103, Boulevard Saint-Ger-rnain. Pariš), in sicer številko po 6 fr. za Francijo in slovanske dežele, za ostale države po 9 fr., prinaša v letošnjem 5. snopiču dva prispevka izpod peresa Re-neja Martela, lektorja ljublj. univerze. Kakor njegov prednik L. Tesniere se je g. Martel prvotno bavil zlasti z ruščino, pri nas pa posveča veliko pažnjo slovenskemu slovstvu ter je, kakor se sliši, preložil poleg drugega več krajših Cankarjevih spisov v svojo materinščino. Od omenjenih dveh člankov v Slovanskem Svetu vsebuje prvi (La Slovenje et les problemes politiques contem-porains) na 12 straneh jedrnat pregled naše preteklosti ter oris sedanjega našega ozemlja. Posebno pozornost obrača na sodobne dogodke v naši domovini, predvsem pa živo očrtava bedni položaj slovenskega življa na Koroškem in Goriškem. Uvodna odstavka o vprašanjih mednarodne politike sta prežeta s toplim čustvom za naše narodnostne težave iti težnje, ves sestavek pa se odlikuje po jasni razporedbi, ki je izrazita vrlina francoskih tvorcev in borcev. Sklepni oddelek je namenjen notranji politiki. Pisec se je potrudil, da bi kar $e da stvarno in nepristranski osvetlil programe tukajšnjih strank. V končnih razmo-trivanjih, kjer razpravlja o davčnih bremenih. ki so v zapadnem delu kraljevine najtežja, rekoč, da raciji njegovega delovanja. Kakor jubilant, je delovna v vseh društvih tudi njegova spoštovana gospa soproga. Zlasti požrtvovalno se je udejstvo-vala pri celjskem gledališču, kjer bo nastala z odhodom narodne Založnikove rodbine globoka in Ie težko nadomestljiva vrzel. Po več ko enoletnem čakanju na stanovanje in ločenem gospodinjstvu odhaja te dni obitelj Založnikova trajno v Maribor da si ustvari tamkaj nov prijeten dom. Jubilantu in njegovi cenjeni gospej soprogi želijo številni celjski prijatelji in znanci ob jubileju, oziroma ob slovesu še mnogo let krepkega zdravja in zaslužene sreče. Celje ohrani oba v najlepšem spominu! —vlj— Seja celjskega občinskega sveta (Nadaljevanje.) Celje, 22. julija. Občinska seja jc tudi nadalje potekla stvarno in mirno. Vsi občinski odborniki so z vidnim zanimanjem sodelovali pri po» sameznih točkah dnevnega reda, tako, da se je v tej občinski seji rešilo mnogo važnih zadev. Odklonile so se prošnje mestnih usluž« bencev, ki stanujejo v mestnih hišah, da se jim zniža stanarina. Stanovanje mest« nega oskrbnika se smatra kot službeno, to« da ne naturalno ter se določi primerna pavšalna mesečna najemnina. Fasada po« slopja mestneg-a magistrata se prenovi. Iz« vedba se prepušča županu, odnosno magi« stratnemu predstojniku. Pokojninski za« vod v Ljubljani je sklenil na svojem obč« nem zboru, da zgradi, kakor drugod, za svoje zavarovance tudi v Celju stanovanj« sko hišo. Zanima se za stavbišče v Razla« govi ulici nasproti stari osnovni šoli. Ce> na se določi 50 Din za kvadr. meter. Ob« činski svet je sklenil, da proda pokojnin« skemu zavodu stavbišče pod pogojem, da zida najmanj dvonadstropno stanovanjsko hišo še tekom leta 1927. Glede prenovlje« nja stare grofije je podal konzervator dr. Štele iz Ljubljane obširno pismeno poroči« lo. Nadalje je komisija na licu mesta ugo« tovila, katera dela se naj izvršijo takoj in katera odložijo na čas, ko se izseli okrož« no sodišče. Med nujnimi popravili so: od« stranitev prizidka, ki kvari pročelje stav« be, zunanja fasada, nova okna, popravilo strehe, žlebov, prenovljenje dohoda, na znotraj pa popravilo peči, postavitev no« ve peči v porotni dvorani, restavracija iste in slike na stropu, ki je ena najdragoce« nejših umetnin v naši državi. Za prenov« Ijenje slike se votira 50.000 Din in za ma. terijal 10.000 Din. Stavbena dela so se od« dala najnižjemu ponudniku stavbeniku Ne« ratu. S prenovljenjem se prične še to leto, slika se pa restavrira še»le prihodnje leto, ker akademični slikar g. Sternen za letos nima časa. Popravilo slike, ki sc bo mo« ralo izvršiti v kaki veliki dvorani, bo tra« jalo približno dva meseca. Za državno bor« io dela bo preskrbel mestni magistrat pri« meren lokal ter se določa v te svrhe letno 12.000 Din. Pri slučajnostih je bil pooblaščen mestni magistrat, da se pogaja ob primerni ceni za staro poslopje okoliške osnovne šole, iz katere bi se dala napraviti manjša sta« novanja. Okrog 22. ure je bil dnevni red izčrpan. Prihodnja občinska seja se bo vršila še le koncem meseca avgusta. Boj s poplavami Dunav v vsem gornjem teku še vedno narašča. V Bački se nadaljuje boj s po plavami. V Novem Sadu je dosegel včeraj šesti in obenem zadnji veliki vodni val svojo kulminacijo. Voda še vedno udira skozi zrahlane nasipe. Vasi Vajska, Plava, Novo selo in Bukin so popolnoma poplav« Ijene. Pri Karavukovu je vojaštvo s topovi razbilo nasip in tako omogočilo odtok vo« de. V stalili sektorjih je položaj ugoden posebno, ker se je vreme izpremenilo. Pač pa je došlo zopet do težjih katastrof v Srbiji. V sredo popoldne jc divjala v Vrnjacih strahovita nevihta, nakar se je utrgal oblak. Vrnjačka reka se je m ah o« ma napolnila, se razlila in odnesla vse le« sene hiše ob obrežju. Hudourniki so na« pravili na polju strahovito škodo. Tudi nad Kruševcem se je utrgal oblak. Potok ki prihaja s hriba Bardala in teče po sre« di mesta, se je izpremenil v divji hudo« urnik, ki je odnesel s seboj vse, kar mu je bilo na poti. V mestu je poplavljenih več hiš, lesno skladišče trgovca Veličkovi« ča pa so valovi odnesli s seboj. Tudi do« stop na kolodvor je bil v sredo nemogoč, ker je stala voda tamkaj nad meter vi« soko. Posledice poplav v mariborski oblasti Nova nevihta s točo med Poljčanaml in Grobelnem. — Milijonske škode. — Veliki župan o vprašanju odpomoči prebivalstvu. Maribor, 22. julija. Po par toplih solnčnih dneh so začeli zopet nalivi in deževje, ki navdajajo s strahom okoliško prebivalstvo. Včeraj je zdivjala med Poljčanami in Grobelnem in tja čez Ptujsko polje nevihta s točo, ki je mahoma napolnila potoke in napravila novo škodo po polju. V naših krajih sicer nI bilo tako obsežnih poplav kakor na jugu, vendar sega škoda, ki jo trpi kmečko prebivalstvo vsled večnega deževja, v milijone. Komaj polovica krme je prišla pravilno posušena pod streho, ponekod jo skušajo še sedaj sušiti, ko posije za par ur solnce. Isto je z žitom, ki je za več tednov pozneje dozorelo in leži zbito v zemlji. Žetev je skrajno naporna in vsled tega tudi draga. Polja v bližini vod pa s travniki vred vsa pcblatena in hasek niti približno ne bo dosegal stroškov za obdelavo. Ajde, ki je važen jesenski pridelek v teh krajih, po večini vsled zakasnele žetve ne bo mogoče posejati, njive bodo ostale prazne Sadje vsled prevelike mokrote odpada in gnije pred dozorenjem. Kmetje se upravičeno dan na dan s strahom vprašujejo, kaj bo in nič manje meščani, ki že čutijo na vseh koncih in krajih podražitev življen-skih potrebSčin, vlada pa jim pripravlja znižanje prejemkov. Na več krajih, posebno v Dravski dolini, so napravili veliko škodo hudourniki, ki so odnašali mostove, njive in skladišča lesa. Ogromno so trpele že od lani zdrapane naše ceste od letošnjega deževja. Cesto med Vurbergom in Ptujem je voda v razdalji več metrov enostavno odnesla, povsod pa navožen prodec, tako da štrli v zrak že temeljno kamenje. Vozila pri tem silno trpijo, avtomobili nič manje kot uboga kmečka živina, ki se mora mučiti po ostrem kamenju. Prekmurje sicer letos ni doživelo lanske poplave, splošno pa trpi na istih težavah kot naši kTaji. Pač pa se je pretrgal lendavski nasip in poplavil precej polja, kjer so pridelki prav tako uničeni kakor krog Celja. «Jutrov» mariborski poročevalec se je :e dni razgovarjal z velikim županom dr. Pirkmajerjem o odporne© prebivalstvu za vse te milijonske škode. Veliki župan je podrobno informiran o vseh neprilikah v svoji oblasti in se je tudi že brzojavno obrnil za odpomoč na centralno vlado, vendar je od nje malo upati izdatnejše pomoči za naše kraje, ker se vlada peča predvsem z katastrofo v južnih krajih, Baranji in Bački, ki je neprimerno hujša. Pa tudi če bi dosegli kako večjo subvencijo od vlade, je gospod veliki župan mnenja, da jo bo mogoče nakloniti posameznikom le v izrednih, posebno težkih slučajih, kjer se je nesrečnežem porušil dom ali jim je neurje odvzelo celo eksistenco. Dosedanja izkušnja je namreč izkazala, da manjše subvencije predvsem malo zaležejo in še povrh tega povzročajo same prepire med prizadetimi in je res težko objektivno presoditi in razdeliti takšno povračilo za škodo. Zato je veliko umestneje, da se takšne subvencije naklonijo na ta način, da ima korist od tega ves okraj, predvsem za popravo cest ali regulacijo potokov, ki so tudi sedaj odnašali cele plasti rodovitne zemlje. S tem se razbremenijo tudi lokalne samouprave, občine in okrajni zastopi, da Hm ne bo treba nalagati novih doklad težko prizadetemu prebivalstvu. Tudi sicer bi naj vlada skrbela, da se prebivalstvo sedaj čim bolj razbremeni pri javnih dajatvah tako na deželi kot v mestu, da se mu omogoči vsaj skromna eksistenca in s tem okrepi volja za delo v obči blagor, ki nam je skrajno potreben v teh težkih časih. Razprodano! Veliki naval na blagajne je povzročilo Razprodano! včerajšnje predvajanje francoskega filmskega umotvora GREH (ali „100 milijonov frankov") _ Velika pus;o ovna senzacija v 7 velikih dejanj h v glavnih vlogah znana ruska umetnika Ivan filožjuhin in Natalija Lisenko ter Wemer Krauss. — Krasni naravni posnetki iz Dovera, Pariza, Korsike in Nizze. — Više* umetnosti: Kino .»Ljubljanski Dvor" — — Telefon štev. 730 Najmodernejši in najboljši kino Slovenije! iJR1DE! Greta ReinwSld PRIDE! Smrtna nesreča pri delu Maribor, 22. julija. V prav kratkem presledku se je pripe« til pri izvrševanju električnih naprav od strani mestnega električnega podjetja že drugi slučaj, ki je zahteval smrtno žrtev iz vrst nastavljencev imenovanega pod« jetja. Davi okoli pol osme ure je bilo zaposle« nili pri napeljavi električnega omrežja pri hiši Wildenreinerjeve ulice št. 16 več mon< terjev in delavcev mestnega električnega podjetja. Na dvorišču je stal na enostavni leseni lestvi 451etni delavec Robert Pirkovič in barval žice hišnega priklopa. Po dovr« šenem delu, za katero se je sam prosto« voljno javil, kakor je to med delavci obi« čaj, si je Pirkovič, ki je bil prej dimnikar, odpel zavarovalni pas, zakričal spodaj sto« ječim štirim delavcem, ki so varovali lest« vo, da jc gotov, ter se je hotel preokreniti z loncem v roki, v katerem je imel barvo in čopič. V tem je nenadoma izubil ravno« težje. Delavci so slišali le še njegov krik in Pirkovič je padel vznak 12 metrov glo* boko. Priletel je z glavo na cementna tla in obležal na mestu mrtev. Došli policijski zdravnik dr. Zorjan je mogel le odrediti prevoz trupla v mrtvašnico na mestno po« kopališče. Državno pravdništvo ni odredi« lo komisije, ker bo ugotovilo le, ali se je pripetila nesreča radi prenizke lestve ali radi dotika z električnim tokom ali radi hipne izgube ravnotežja. Tragična smrt delavca je vzbudila obče sočutje in pomilovanje njegove vdove in četvorice nepreskrbljenih otrok. Ta slučaj je ponoven memento za prizadeto kakor tudi za vsa druga podjetja, da brez odlaša« nja poskrbijo za absolutno življensko v ar« nost svojih nastavljencev, ki imajo posla na visokih stavbah. Je li poskrbljeno za življenje rodbine, ki je tako tragično oro« pana svojega hranitelja? Marija Fein iz Zagorja ob Savi, ki je šla skupno s svojim izvoljencem Ivanom Devčičem v Zagrebu prostovoljno v smrt. Dan nesreč v Ljubljani Neprevidni vozniki in kolesarji. — Splašen konj. Ljubljana, 22. julija. UlJSne nesreče v mestu ter nesreče in nezgode po prometnejših glavnih cestah na deželi se zadnje čase presenetljivo množe. Temu je pač kriva človeška brezobzirnost, brutalen egoizem in zrahljana disciplina tako vozačev z vprežno živino, kakor avto-iiiobilistov in kolesarjev. Cestni policijski red se malo spoštuje. V tem pogledu bi bila potrebna temeljita remedura. Včeraj zjutraj se je pripetila v Vodmatu zopet nesreča, ki jo je povzročil avtomobil, čegar lastnik je v Trbovljah. Dekla posestnika Josipa Novaka iz Most, Marija Vidic, je peljala ob 6. zjutraj na mlekarskem vozičku v Ljubljano mleko; ki ga je potoma pobirala še od raznih arugih posestnikov. Tako je imela v Vodmatu opravek tudi v hiši št. 11. Voziček je pustila pred hišo, sama pa stopila v njo. Hip nato je pridrvel mimo z največjo brzino avtomobil, v katerem je seds'a pet oseb. Šofer je vozil nepravilno po ievi strani. Avto se je z vso silo zaletel v v>ziček Vidičeve in ga popolnoma stri 'er razlil po tleh okrog 12 1 mleka. Šofer «e za nesrečo še zmenil ni, marveč je dal mjtorju še več plina, da je še hitreje drvel proti mestu. Ustavil ni niti pri mitnici na Zaloški cesti, kjer bi moral plačati mitmško pristojbino. Vidičeva, oziroma lastnik vozička ima čez 1G00 Din škode. Več nesreč, povzročenih vsled neprevidnosti raznih voznikov ln splašenega konja se je primerilo v mestu v iredo. V Vošnia-kovi ulki, ki je radi cessaih popravi! vsa razkopana in prehodna na en; točki le v ozkem pasu, sta trčila okr j? 12 ure s kolesoma delavec g. Miku' j iz Dravelj ter gospa Helena Kos, stanujoča v Bohoričevi ulici št 28. Gospa je vozita pravilno na desni ter se ogibala raznim pasantom, Mi-kulič pa je vozil po isti s tra?'. ker drugod ni mogel, in tako ie ,iastal karambol. K sreči pa trčenje ni bilo ?rssiVv',:'>. oba Ma dobila le male praske, pač pa sta bili poškodovani kolesi. Tretja nesreča se je pripe'!.a na Sv Petra cesti. Približno ob 17.30 je privezi! v smeri proti Marijinem irgu v divjem tempu z osebnim avtom šote' Konrad Viali, stanujoč v Kapiteljski ali-i št. !1. Voz ie krmaril tako neprevidno, d.i «e ;e za!e:ei v voziček postreščka Josipa Hafnerja pred hiše št. 54, na katerem je ime'! l-^ir.jevka Ivana Kraševec vrečo orehov. Vr-:^. te padla seveda na tla, orehi sc se raztrosil vse naokrog in se deloma porrli pod avtomobilom, deloma pa so jih pohodili p-.i>.n:ti, tako da ima Kraševčeva « 300 Din šk-tic. Sunek pa je vrgel k zidu tudi v..z'ček, ki se je je s sprednjim delom zalete! v pritlično okno, str! okvir, razbil tri šipe in se tudi sam prelomil skoro na dvoje. Hujša nesreča bi skoro nastala danes popoldne v Florjanski ulici oziroma na Sv. Jakoba trgu. Ob 15.30 jc pripeljal hlapcc pri Lukmanu na Karlovski cesti št. 18 z dvorišča na cesto voz z električno žago za žaganje drv. Nenadoma se je hlapcu Jakobu Kozlerju konj splašil in zdirja! prnti Florjanski ulici. Pred Bakarčičevo lekarno Kozler konja ni mogel več krotiti in je uzde izpustil. Konj je dirjal nato dalje ln zavil poleg gostilne «Pri Amerikancu* na levo v Rožno ulico, kjer se je voz odbil ob robu ploičnika in se prevrni!, tako da je vrglo po tleh tudi konja. Hlapec je konia takoj izprege! in odvede! v hlev. Pri vozu se je zdrobilo prvo železno kolo. precej poškodoval pa se je tudi motor. Lastnica motorne žage. Marija Hrastar, ima okrog 1000 Din škode Čez dobro uro je Kozler, ki je hotel vrniti tovorni voz Stavbni družbi v Levstikovi ulici, konja zopet vprege!, čim pa je konj stopil na cesto, se je vnovič splaši!. Kozler ga je zaman skuša! umiriti. Konj je v silnem zaletu zdirjal z vozom proti Florjanski ulici. Tam je skočil pred župniščem nenadoma na pločnik, tako da so se ojnice voza zadele v betonski zid. Strašen sunek je vrgel Kozlerja z voza na tla, kjer je obležal močno poškodovan. Priskočili so hitro pasanti, ki so hlapca odpeljali domov, konj pa je z vozom, pri katerem se je eno kolo že zdrobilo, od-skočil in še v silovitejšem galopu zdirjal po ulici naprej, zavil na sv. Jakoba trg pred Virantovo hišo in podrl tamkaj dve stojnici, s katerih' so ravno malce preje prodajalke pobrale slamnike in klobuke. Preplašena in po vsem životu tresoča se žival je zdirjala potem čez most po Cojzo- vi cesti, kjer se Je nekoliko umirila. Pred šolskim poslopjem je končno neki pasant zgrabil konja za uzde in ga odvedel nazaj v hlev. Da ni prišlo do hujše nesreče, se je zahvaliti zgolj slučaju in pa okoliščini, da takrat ni bilo na ulicah preveč pasantov. . Dramo v snegu ln M" iz visokih planin Engadinskih Alp. GRETA REIHIVALD. Pride v k DO .0V0R". 0 tragični nesreči na Savi v Tomačevem O tragični nesreči na Savi v Tomače* vem, katere žrtev je postal šestošolec Ja« kob Osterman, stanujoč na Resljevi cesti št. 21 v Ljubljani, smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Dijak Osterman je odšel na Savo v To« mačevem v sredo popoldne v družbi svos jega prijatelja, tretješolca Mika Moreta, sina sodavičarskega podjetnika, stanujoče« ga v Kette»Murnovi ulici št. 11. Sprva ni« sta šla v pregloboko vodo, končno pa sta se vendar domenila, da preplavata Savo. Prvi je skočil v vodo More, njemu pa je sledil Osterman. Ko sta prišla nekako 6 do 8 metrov od brega, je začul More za seboj težko hropenje. Zato se je takoj obrnil in opazil, da se njegov prijatelj žc potaplja. More mu je priskočil takoj na pomoč. Čim je pripraval do Ostermana, se ga je ta z vso močjo oklenil in potegnil tudi njega na dno. V vodi je nastala krat« ka borba, tekom katere se je posrečilo Mo« retu, da je potegnil svojega tovariša za hip na površje. Bila pa sta že oba izrnu« čena. Med tem so prihiteli ponesrečence« ma na pomoč drugi kopalci, mogli pa so rešiti le Moreta, dočim so onemoglega Ostermana zagrnili valovi. Kopalci so s po močjo domačinov sicer nadaljevali z rešil« no akcijo, vendar je ostal rezultat nega« tiven. Truplo tragične smrti preminulega dija« ka Ostermana tudi še včeraj kljub mar« Ijivemu iskanju niso našli. Očividno ga je narasla Sava odnesla s seboj. Pred sodniki Pepca in Pankracij sta živela na koruzi. Veste, to 6e pravi, da sta bila pod jelšo poročena, kjer ne poroča kaplan, ampak kričavi ga vran, ko kraka sredi poljan. Tedaj se je pritihotapila k Pepci strupena ptica — hudobna štorklja. Kar skozi okno je pomolila svoj kljun in kavsnila ubogo siroto. Pepca je nekaj časa skrivala, potem je pa povedala svojemu Pankracu, da jo je že pred štirimi meseci kavsnila štorklja. Mož se ni zato preveč brigal. Jezilo jo je in poiskala si je drn-zega korožnika in ž njim pobegnila. Tedaj je pa Pankracij naenkrat vzkipel in naznanil Pepco. Povedal je, da ji je dal nekaj denarja, da bi začela gostilno, pa mu je odnesla še aukno in uro. Nesrečno koruznica je bila povabljena na koruzno slamo za 14 dni v zanos. Domače vesti Američan na letovišču riamilton Armstrong, brvši ameriški voj« ni ataše v Beogradu in sedaj urednik nam naklonjenega časopisa «Foreign Affairs«, še vedno rad prihaja v Jugoslavijo. Prišel je tudi letos preko ocena, toda kakor po« roča beograjska »Politika®, je tokrat mo« ral doživeti naslednja razočaranja: Ko je hotel s svojim avtomobilom preko naše meje, so ga naši stražniki ustavili. In četudi je imel v redu vse dokumente, so cd njega zahtevali nekih 400 Din. Gospo« du Armstrongu se je ta zahteva zdela ne« koliko sumljiva in je zahteval pobotnico, Ker pa naši niso hoteli dati ničesar iz ro« ke, je Armstrong krenil dalja ob meji in na drugem mestu prišel v našo držalo. Prišel je na Bled. Ali tukaj je doživel novo nepriliko. Ko se je vozil po belih ce» stah, je glasno trobil v svarilo pasantom. Navzlic temu pa se je našla neka gospa Josske, ki je te dni vložila proti Armstrem« gu tožbo, češ da ji je njegova avtomobilska trobenta pretresla živce in da se bo sirota (namreč gospa Josske!) morala radi de« fekta v ušesih zdraviti celo poletje. In za to zahteva gospa Josske 5000 dinarjev «Schmerzengeld»«a. Tako je torej gospod Armstrong prišel iz Amerike v prijateljsko Jugoslavijo na deževno letovanje in na pravdanje z ob« mejnimi stražniki in občutljivimi ženska« mi. M. A- C. * Izpremembe v državni službL Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je imenovan za profesorja g. Teodor Grudinski. Prosvetni inšpektor pri velikem županu ljub Ijanske oblasti g. Josip Wester je trajno upokojen. * Premeščenja v srednješolski službL Ministrstvo prosvete je premestilo naslednje profesorje, oziroma suplente: Slavka Vim-polška iz Petrini v Vukovar, Martina Mav-riča iz Ljubljane v Gospič, Marjano Zalaz-nik iz Celja v Ptuj, Frana Lahajnarja iz Aleksir.ca v Kočevje, Ivana Puharja iz Sremske Mitrovice v Otočac, Bogoslava Teplega iz Maribora v Mursko Soboto in Simona Milača iz Ljubljane v Mursko Soboto. * Jugoslovenski časopisi na avstrijskih postajah. Dohajajo nam ponovno pritožbe, da na avstrijskih večjih železniških postajah, skozi katere gre vendar mednarodni promet, ni dobiti nobenih slovenskih časopisov in to niti sedaj, ko so brzovlaki natrpano polni slovanskih potnikov. Med tem ko je dobiti v Ljubljani, Zidanem mostu, Zagrebu in Mariboru vse večje avstrijske in nemške časopise in še celo zalogo dunajskega in berlinskega šmoka, ki ga prav drago prodajajo našim ljudem, že v Gradcu nimajo na peronu niti enega slovenskega ali kakega drugega jugoslovenskega časopisa na predaj. Zagrizenost te nemške omejenosti kaže zlasti tipično postaja Bruck, katero pasira vsak dan češki brzovlak, prodajalna časopisov pa še tam nima češkega lista. Na dunajskem južnem kolodvoru prodajajo vsaj »Lidove Noviny«, jugoslovenskega lista pa ne poznajo nobenega. Ta pomanjkljivost ni samo v škodo jugoslovenskih potnikov, ki se na potovanju ne morejo ori-jentirati o domačih razmerah, ampak tudi v škodo reprezentance naše države pred tujino in bi bilo že radi tega potrebno, da storijo naši konzulati in poslaništva svojo dolžnost. Krivi pa so tudi naši potniki, ki ne zahtevajo povsod z odločnostjo domačih listov. Če pa bi se izkazalo, da Avstrijci principijelno odklanjajo prodajo naših listov, imamo vendar prav lahko orožje — represalije, s čemer bomo gotovo čez noč dosegli prodajo svojih listov po avstrijskih kolodvorih, ker se po naših postajah prodaja dan na dan aa tisoče izvodov nemških listov in tistih raznih ilustrovanih revij, ki samo poneumnujejo publiko. Češki potniki te tudi pritožujejo, da je po naših kolodvorih premalo njihovih listov na prodaj. »Putnik«, ki ima v režiji te prodajalne na kolodvorih, naj stori v tem oziru svojo dolžnost, da bodo pri nas poleg Nemcev tudi Slovani primerno postreženi. * Promocija. V Gradcu je bila te dni promovirana gospodična Albina Rozman iz Ljubljane za doktorico vsega zdravilstva. Čestitamo! * Češkoslovaški oficirji gosti naše vlade. Prihodnji pondeljek prispe v Beograd skupina 70 češkoslovaških višjih te nižjih oficirjev, ki bodo ko: gosti naše vlade proučevali na terenu strategične kraje južne Srbije. * Udruženje jugoslovenskega učiteljstva za poplavijSnce. Izvršilni odbor Udruženja jugoslovenskega učiteljstva ]e Izročil odboru »Rdečega križa* za pomoč oškodovan-cepi po povodnji in toči znesek 10.000 Din. Izvršilni odbor ie obenem pozval vse organizacije in člane udruženja, na] kolikor mogoče podpirajo akcijo za zbiranje prispevkov za poplavljence. * Angleška eskadra v Boki Kotorski. Predvčerajšnjim je angleška eskadra prispela v Boko Kotorsko ter ie bila v vsem zalivu slavnostno sprejeta. * Ogromni Fahrmannov aeroplan v Novem Sadu. Ogromni Fahrmannov aeroplan ki na Balkanu demonstrira novi aparat za metanje bomb, je priplul v sredo iz Aten v Novi Sad. Aeroplan je urejen za 16 oseb. V Novem Sadu ostane več dni, ker ie upravitelj aeroplana, Coupe, na poletn iz Aten obolel na solnčarici. Ko ozdravi, nadaljuje pot v Pariz. Polet iz Novega Sada v Pariz bo trajal deset ur. * Redukcija in upokojenci. Mnogo je upokojenih državnih uradnikov in uradnic, ki so razmaroma še mladi in popolnoma sposobni za službovanje. Izmed teh je veliko število onih, ki so bili upokojeni radi bolezni, a so okrevali in si poiskali postranski zaslužek pri raznih podjetjih in v pisarnah. Marsikdo je prosil za reaktiviranje in čaka rešitve. Za službovanje sposobne naj bi se reaktiviralo, ker bi se s tem penzijski fond sam po sebi reduciral y korist po- plavljenim pokrajinam. Kompetentne oblasti naj bi to vpoštevale in izposlovale na pristojnem mestu, da stopijo taki upokojenci zopet v svoj delokrog. * Reforma koledarja. Kakor javljajo iz Ženeve, je prometna komisija Društva narodov vzela poročilo posebnega odbora za reformo koledarja na znanje ter ugotovila, da od strani visokih cerkvenih oblasti proti nepremičnosti datuma Velike noči ni bilo principijehega ugovora in da iz civilnih krogov proti nameravani reformi koledarja sploh nikdo ni ugovarjal. * Rumunski novinarji v JugoslavijL Po inicijativi našega ministrstva za zunanje zadeve priredi prihodnji mesec večja skupina rumunskih novinarjev ekskurzijo po Jugoslaviji. Ogledajo si Beograd in Zagreb, odkoder krejejo na Snšak n ra nalo rivi-jero ter obiščejo končno tudi Ljubljano in divni naš Bled. * Po Pogorju Polhograjskem ln okoli Krima. Enodnevni izleti. Z zemljevidom in petimi slikami. Spisal dr. R. Kennavner. Ce na Din 20. Spominjam se, kakšno zanimanje so vzbudile dr. Kermavnerjeve potopisne črtice, ko so izhajale v »Jutru«. Sedaj Je pisatelj zbral te črtice in Jih izdal v mali lični in zelo priročni knjižici ter Jih opremil z lepimi slikami posameznih značilnih krajev in z lepim preglednim zemljevidom ljubljanske okolice. V 15. ljubko, priprosto pisanih sestavkih nas vodi dr. Kermavner po dolgem čez pogorje, potem od severne in vrhniške strani ter iz polhograjske doline, nazadnje pa nam opiše še dva izleta okoli Krima: skozi Vintgar in čez Zalo in Iško. Knjižica je sestavljena jako skrbno in bo služila kot nenadomestljiv vodnik vsem onim, ki ljubijo prirodo in hočejo preživeti brez velike zamude časa in brez večjih stroškov, ki Jih zahtevajo daljše ture v Alpe Par lepih uric v mičnem Polhograjskem pogorju v dobrih dveh, treh urah hoda od LJubljane. Priporočamo Jo tudi vsem nedeljskim izletnikom, katerim bo najboljši kažipot za lahke jesenske, zimske in spomladanske ture v ljubljansko okolico. Cena knjigi Je z ozirom na njeno krasno opremo zelo nizka. * Prijave za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti za šolsko leto 1926/27. V začetku šoiskega leta 1926/27 bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo mekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vpo-šlje prijavo srezkemu poglavarju) do 10. avgusta velikemu županu mariborske oblasti (prosvetni oddelek) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposobljenostnega izpita ter skupino predmetov, za katero se prosilec zanima. * »LJubljana v jeseni« tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra uprava Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: avtomobilsko, motorjev, koles in potrebščin; radio; higijeno, slovensko upodabljajočo umetnost-, razstavo psov in konj; vrtnarstvo; kmetijstvo. Kmetijska razstava pa bo obsegala vse panoge našega agrarnega gospodarstva. Letošnji velesejem se Je sicer vršil v času, ki Je bil zelo srečno izbran. Vendar imamo dovoli tvrdk, ki Jim Je jesenski termin bolj primeren. Na izrecno željo takih tvrdk bo prireditvi priključena tudi razstava onih tvrdk, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezono. Te dni bodo tvrdke prejele tozadevne tiskovine. Tvrdke, ki bi slučajno ne prejele poslane tiskovine, naj jih zahtevajo od uprave velesejma. Še nepatentl-rani novi izumi, razstavljeni na tej pokrajinski razstavi, uživajo pravo prvenstva v smislu §§ 90, 107, in 113 zakona o zaščiti industrijske svojine. Za razstavljalce in obiskovalce so že dosežene iste prevozne ugodnosti, ki so veljale tudi za letošnji velesejem. * Razlagova slavnost pri Mali Nedelji se bo vršila nepreklicno dne 1. avgusta. Sodeluje domača in ljutomerska godba ter več pevskih zborov. Vabimo vsa, zlasti pa vsa sesedna kulturna društva, da se v čim večjem številu, ali pa vsaj po svojih delegatih udeiežijo odkritja spomenika za razvoj slovenske prosvete tako zaslužnega rodoljuba dr. Razlaga. Na svideaje v Mali Nedelji. * Odkritje dr. Razlagovega spomenika pri Mali Nedelji. Ministrstvo prometa ni ugodilo prošnji pripravljalnega odbora za odkritje dr. Razlagovega spomenika, da bi se dovolila udeležencem te slavnosti polovična vožnja. O tem obveščamo Interesente, da me nastanejo pozneje kaka nesporazum-ljenja. * Pri Rugovu vsled poplave utonilo nad 100 oseb. Po vesteh iz Beograda je pri Ru-gcvi, kjer se is utrgal oblak, ponesrečilo vsled poplave nad 100 oseb. Silno narasli hudourniki so jih odnesli z barakami vred, v katerih so prenočevali. Doslej so našli trupla 48 ponesrečencev. * Centrala kasačkih društev. Pišejo nam: Tako se imenuje organizacija dirkalskih dru štev v naši državi, ki ima nalog, da potom kasačkih (traberskih) dirk pospešuje konjerejo. V to svrho ii je ministrstvo poljopri-vrede podelilo letos 100.000 Din podpore. Razdelitev tega zneska je stvar centrale, ki ii predseduje gospod, ki sploh ne zastopa nobenega društva. V odboru pa sede tudi drugi, ki Jim je kmetska reja kasačev (n. pr. v Št. Jerneju in Ljutomeru) trn v peti. ker Jim je neljuba vsaka konkurenca. Zato so tema dvema društvoma, ki jima je kmetska reja glavna stvar in konjski šport le sredstvo, odmerila podporo, ki ni v nobenem razmerju s številom dirkajočih konj in važnostjo kmetske in ne gosposke konjereje. Ministrstvo gotovo ni nameravalo podpirati neLatere bogate posestnike kobilarn. ampak predvsem kmeta, ki se bavi s težkim in destokrat nehvaležnim poslom, da vzgaja žlahtne konje. Zato opozarjamo merod.ijne faktorje na postopanje centrale in zahtevamo čimprejšnjo remeduro. Predvsem pa treba lzpremeniti sestavo centrale, katere razpravni Jezik Je še vedno nemščina. * Strašna tramvajska nesreča v Beogradu. Včeraj dopoldne se je zgodila pri hotelu London v Beogradu grozna tramvajska nesreča. Privatni uradnik Milan Račič 40 let star se je pri skoku iz tramvaja zaletel z vso silo v tamkajšnji kandelaber in obležal na mestu mrtev. * Potres v Novem Sadu. V sredo zjutraj so čutili v Novem Sadu precej močan potres. Bila sta dva sunka, od katerih Je bil prvi močnejši. Škode potres ni povzročil. * Samomor starčka. V gozdiču pri Sv. Duhu v Zagrebu so našli v sredo zvečer na nekem drevesu obešenega starca. Kasneje so ugotovili, da je bil to 58 letni tesar Fr. Šole, ki Je šel v smrt radi živčne bolezni. * Vročekrvna zaljubljenca. Med dvema delavcema za upognjeno pohištvo na Zbe-lovem pri Poljčanah, Gumzejem starejšim in mlajšim je prošlo nedeljo prišlo do ostrega prepira iz ljubosumnosti. V prepiru je starejši GumzeJ porinil svojemu nasprotniku oster nož-strugalnik v prsa s tako silo, da mu je prerezal aorto. Ranjenec se Je zgrudil mrtev na tla. Ubijalca so orožniki odvedli v konjiške zapore. * Zaradi dolgotrajnega deževja v smrt V Prijedoru v Bosni so v okolici sela Orlov ci našli na hirastiču posestnika Milka Ti-marca obešenega. Že več tednov se Je pritoževal zaradi dolgotrajnega deževja, češ da rodbina prihodnjo zimo ne bo imela živeža in ne bo mogla plačati davkov, ker bo letina popolnoma uničena. Da se umakne taki usodi, je šel mož prostovoljno v smrt. * Razprava radi smrti Ignacija Hirschla. Včeraj se Je pričela pred zagrebškim sodiščem razprava proti 48 letnemu kaznjencu Milanu JavorJu, ki Je bil obsojen pred kratkim radi ponarejanja in razpečevanja tisoč-dinarskih bankovcev na dve leti težke ječe, in Je sedaj osumljen, da Je v petek dne 16. t. m. v preiskovalnem zaporu nahaja-jočega se bivšega zagrebškega trgovca Ig. Hirschla tako pretepel, da je isti čez par dni podlegel poškodbam. Javor krivdo odločne zanika in pravi, da Je Hirjchla samo parkrat cdarfl za ušesa. Razprava Je določena na dva dni In bodo zaslišani vsi kaznjenci, ki so se nhajali skupno s Hirschlom v Jetniški celici. Po razpravi Je policija pri izhodu iz sodne dvorane ustavila 15 sumljivih oseb, ki so bili odvedeni v sobo kriminalnih detektivov, kjer so jim izprašali temeljito vest in jih nekai pridržali v zaporu. Osrednja Zveza javnih na- VV • I • mescencev m upokojencev za Slovenijo priredi sestanek vseh predsednikov in tajnikov, oziroma njih pooblaščencev pri njej včlanjenih strokovnih in krajevnih organizacij v soboto, 24. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije «pri Mraku» na Rimski cesti. Poročala bo o ukrepih, ki jih je storila vsled nameravane redukcije draginjskih do klad ter bo hkratu prosila za nadaljna na« vodila, ker glavni odbor spričo resnosti položaja ne more prevzeti sam odgovor« nosti. Organizacije, ki pri O. Z. niso včla» njene, nimajo pristopa. Posebna vabila se ne bodo dostavljala. Predsedstvo O. Z. * Smrt v valovih. V Apattau se Je odpeljalo pred nekai dnevi 7 mladeničev s čolnom po Dunavu proti kraju kjer Je Dunav predrl nasip. Ker Je bil čoln preveč obtežen in Je bila vodna struia sia kraju predora izredno močna, se Je čoln prevrnil in so vsi mladeniči padli v vodo. P.eSili sc ie samo trije, štirje pa so našli smrt v valovih. * Identiteta samomorilke na Sušaku. Kakor smo že poročali, je policija na Sušaku našla te dni ob bregu Rečine truplo neznane ženske, ki je bila prispela iz Zagreba. Neznanka, ki se Je utopila v Rečini, Je 40 letna Marija Kajba iz Zagreba, ki Je pred odhodom iz Zagreba pisala svojemu bratu v Petrinj, da potuje v Primorje, kjer si poišče grob v sinjem Jadranu. Kajba Je bila živčno bolna in je že dalj časa nameravala napraviti konec svojemu »nesrečnemu življenju « * Zdrav mož utonil, bolna žena se rešila. V Sisku in okolici so vode v zadnjem času vsled neprestanega deževja močno narasle ter poplavile vso okolico. Seljak Nikola Gri lec iz Odre, ki Je na svojem vozu peljal iz bolnice svojo ženo, je vsled poplave za-vozil v globočino. Mož in konji so utonili, bolna žena pa se je srečno rešila iz vode. * Beg Dunajčanke z mladim Dalmatin-cem. Pred kratkim Je prišel dunajski trgovec Ernest Friedmann s svojo soprogo Alojzijo na letovišče v Crikvenico. Živela sta tamkaj v slogi in delala izlete po Jadranu. V noči od 18. na 19. t. m. pa je njegova soproga nenadoma izginila. Ko se je Friedmann zjutraj zbudil je našel posteljo prazno. Žena je pobrala vse svoje stvari in jih odnesla s seboj. Obupani mož je telefoniral za njo na Dunaj in v Zagreb, a je dobil povsod negativen odgovor. Žena mu ie ušla z nekim mladim Dalmatincem. Domneva se, da sta pobegnila v Italijo. * Tkanina »Eternum« nedosegljiva! * Zahtevajte povsod samo v originalnih steklenicah »Zaherlin« edino sredstvo proti vsem mrčesom. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. 1057 * Krojna šola, Ljubljana, Stari trg 19. otvori i. avgusta specijalen damski tečaj krojenja za učiteljice iz cele Slovenije z znižanim honorarjem. Vsaka g. učiteljica ima priliko, da se med počitnicami popolnoma samostojno nauči izdelati vsak plašč, jopico, bluzo, obleko itd. Za krojače, šivilje, nešivilje je poseben tečaj in zadnji v tej sezoni. 1056 Iz Ljubljane u— Poslanik general Bodrero v Ljubljani Italijanski poslanik, general Bodrero, se ie pripeljal včeraj dopoldne z brzovlakom v LJubljano. Na glavni postaji ga Je pozdravil tukajšnji italijanski generalni konzul, nakar se ie poslanik odpeljal na letovišče na Bled. u— Dež in mraz. Včeraj je nebo obdarilo LJubljano tekom dneva kar s tremi svojimi blagodati. Dopoldansko jasno in solnč-no nebo se je opoldne nenadoma stemnilo, nakar se ie med grmenjem kmalu vlila ploha, ki je napravila na ulicah precej zmešnjave. Popoldne se je končno ozračje tako shladilo, da je bilo zvečer čisto jesensko hladno vreme.. Na gorah je zapadel sneg. u— »Peska dajte otrokom« tako kliče in piše tukajšnji dnevnik. Mi k temu pripominjamo; Ravnokar odpira »Atena« znova vrata svojega idealnega igrišča v Tivoliju za otroke vseh stanov in sicer pod skrbnim nadzorstvom učiteljice. Starši pripeljite svojo deco, ki se za borih 15—20 Din mesečno zabava z otroškimi igrami, na gugalnici, balini, šiva oblekce svojim punčkam, plete, zida v pesku cerkve in graščine — zleti pod tuš in se zopet soinči na pesku. Pri nas Je še vedno premalo razumevanja za tovrstne naprave. Pridite in prepričajte se sami, kako veseli so otroci tu na igrišču. Dajte mladini spominov na lepo mladost, ki Jo preživlja v igri In družbi s svojimi vrstniki! — Otroško igrišče »Atena«. u— Popadljivi psL V poletni vročini so postali hudi in razdražljivi celo psi, ld se pode okrog po ulicah brez gospodarjev. Psi so povzročili v zadnjih dneh že precej nesreč, kajti nekateri so tako nadležni, da se um mora pasant celo na hodniku umikati. Veselje imajo tudi do kolesarjev, katerim se zaganjajo v kolo, ali pa iščejo kolesar-jeva meča, da iih pograbijo. V pondeljek sta dva psa pripravila neko gospo v Šiški do padca, nato pa sta ii še raztrgala obleko, dasiravno Je gospa že itak odnesla težke poškodbe. V torek pa Je psica neznanega gospodarja popadla na Marijinem trgu upokojenega poštnega tajnika Antona Knsa Iz Celja in ga močno oklala v nogo. u— Policijske prijave. Od srede na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 najdba ukradenega dežnika, 1 telesna poškodba, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prireditev z godbo brez dovoljenja. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi beračenja. u— Tatinski vajenec. 15 letni Rudolf Eberl iz Cirkovcev, pekovski vajenec pri peku Drobtini na Glincah, ie poneveril gostilničarju Ferdinandu Paviiču na Glincah okoli 200 Din. Po dejanju pa se ie fant ustrašil kazni, da se je odločil za beg. V sredo zjutraj je pobral svojo obleko in neznanokam izginil. u— Gasilno društvo papirnice v Vevčah, vabi na blagoslovitev nove motorne brizgal ne in vrtno veselico dne 25. t. m. ob 14. uri na vrtu tovarniške restavracije. 1049 u— Koncert se vrši vsak dan od 20,—24. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11. Iz Maribora a— Nov šef agrarnega urada, Radičevsko radikalna viada pridno izganpia slovenske uradnike iz Maribora in iih nadomešča s s~ojimi partizani iz juga. Seda) bo vodil tudi urad agrarne reforme v Mariboru uradnik z Juga, med tem ko je bil dr. Golia zopet premeščen nazaj v Ljubljano. Posle šefa agrarnega okrožnega urada pa je prevzel g. dr. Dragotin Alkovič. a— Popravek. Včerajšnjo notico pod naslovom »Nova knjigarna, v Mariboru« popravljamo v toliko, da gre le za prenos kon cesijske pravice, ker že ima ga. Biišnik koncesijo za knjigarno. a— Pogreb notarja Otmarja Goloba. Danes ob 15. bo odšel izpred mariborskega glavnega kolodvora pogrebni sprevod z zemeljskimi ostanki umriega notarja g. Otmarja Goloba. Pokojnik je bil prvi starosta marenberškega Sokola. Mariborsko sokolsko društvo poziva vse članstvo, da se udeleži pogreba pokojnika v civilu z znakL a— Premestitev. Poročnik tukajšnje in-ženjerske podoiicirske čete g. F. Majer je premeščen h kraljevi gardi v Beograd. G. Majer je bil znana in dobrodošla osebnost v mariborskih društvih in družbi sploh ter mu isto želimo tudi na njegovem novem službenem mestu. a— Prepotrebne naloge Olepševalnega društva. Že večkrat smo v našem listu opo- zorili Olepševalno društvo za olepšavo in kras mesta. Promenadna pot na Kalvariio iz mestnega parka, ki vodi na na priljub-ljenejšo razgledno točko mestne panorame za domačina in tujca, je nuino potrebna popravil in kanalizacije. Enako so sedaj trije ribniki brez ute in bo prišla zima in z njo sezona drsališča, pa ne bo potrebne ute ne za garderobo ne blagajne. Temeljite remedu re v najkrajšem času je potreben rastlinjak v Ljudskem vrtu, sicer se bodo pozneje proračuni potrojili in še več. Sedaj je čas in sezona, da lahko društvo kaj stori za olepšavo mesta, ker v zimskem času ne bo moglo storiti v tem oziru ničesar, ampak samo misliti, kako je bilo letošnje leto izgubljeno. a— Nov upravni odbor borze dela. Kakor znano ie delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, ki ni imela sama dovoli sredstev za vzdrževanje borze dela v Mariboru, katero ie opustila država, pritegnila k vzdrževanju tudi mariborsko mestno občino. Po obojestransko sprejetih štatutih upravlja sedaj mariborsko borzo dela uprav ni odbor, v katerem imata mariborska mestna občina in delavska zbornica za Slovenijo vsaka po tri člane. Predsinočnjim je imel upravni odbor prvo sejo, katere so se udeležili kot zastopniki mestne občine gg. dr. Strmšek, Stabej in Tumpei, za delavsko zbornico pa gg. 04ak, Pelikan in Skuk. Za predsednika je bil izvoljen dr. Strmšek, za podpredsednika Josip Ošlak. Ker je prišla s tem celotna institucija na povsem novo podlago, bo moral odbor marsikaj preurediti Ln tudi poslovanje spremeniti. O vsem tem pa bomo poročali, ko bodo storjeni tozadevni sklepi. a— Vprašanje Doma ubogih. Včerajšnjo notico pod tem naslovom izpopolnjujemo v toliko, da dobi v slučaju likvidacije loterije vsak kupec srečke na svojo željo ves denar brez odtegljaja poTrnjen. Vsota, ki pa bo še ostala na razpolago po izplačilu vseh re-flektantov, bo darovana v kak dobrodelen namen. a— Mestna ogranizacija Orjuna ima v soboto, dne 24. t. m. ob 20 uri (8. zvečer) v mali zgornji dvorani Narodnega doma važen članski sestanek Udeležba obvezna. Odbor. 1055 a— Avto-škropilnik, ki ga Je nabavila mestna občina v Essenu, je že na potu in ga bodo postavili v skladišču požarne bram be, kjer bodo morali zato preurediti uvozna vrata O avtobusih, ki bi morali biti v Mariboru že Junija in bi iih mesto še mnogo bolj potrebovalo, pa ni ne duha ne sluha. a— Pojenjanje škrlatlnke. Po izkazu o kretanju nalezljivih bolezni v okolišu mariborskega mestnega fizikata od 15. do 21. t. m. ni bilo zaznamovati nobenega novega slučaja nalezliivih bolezni, temveč le dva slučaja ozdravljenja škrlatlnke in en slučaj šena. Iz Celja e— Vsesa je enkrat preveč. Že dolgo se dogaja, da uganja neka ženska v Celju po kavarnah In ulicah razne neokusne prizore. Je to ženska, katera je sicer obžalovanja vredna radi svoje hiperhisterije, vendar Je postala v zadnjem času neznosna ker se Je začelo že vse škandalizirat'. Tujci katerih Je v Celju precej fci osebe bližje ne poznajo, nikakor ne morejo pojmiti, kako Je mogoče, da je dovoljeno na Javnem prostoru žaliti uradne osebe in zabavljati čez državo. Mislimo, da morajo oblasti skrbeti za red in mir v mestu In osebe, ki niso popolnoma zdrave spraviti v primerne zavode. Zadnji prizor na vrtu hotela Evropa Je Izzval direktno ogorčenje. e— Smo pač popustljivL Pri celjski mestni občini je zaposlen delavec, ki ob vsaki priložnosti zabavlja čez našn državo in Jo proklinja. Svetujemo mu. da se poboljša, drugače bomo imenovali njegovo ime. Mislimo, da Je bil možakar pred prevratom bolj ponižen. e— Nočni koncert v mestnem parku. v noči od srede na četrtek je bil v mestnem parku improviziran nočni koncert, na katerem so nastopili razni solisti in mešani zbor. Stanovalci, ki stanujejo vis a vis parku, so po večini ljubitelji lepega petja, r -kakor pa ne morejo trpeti, da bi krokar: kadar iih vržejo iz vseh gostiln in kavar:;, motili počitka potrebnih in solidnih meščanov s svojim huronskim vpitjem in razgrajanjem. Solistka naj zaprosi za mes-o v kakšnem predmestnem varijeteiu. e— Zapuščena žena in otroci. Terezija Čater, 39 letna mati štirih mladoletnih otrok katero je zapustil njen mož in šel v Francijo, je ostala brez vsakih sredstev. Ženska ni nikjer zaposlena in nima tud: nobenega stanovanja. Potika se po okoliških podih :n kozolcih ter vodi svoje otroke s seboj. Preživlja se z beračenjem, v katero navaja tudi svojo deco. Je pač v nadlego sebi in liudem. Ona je pristojna v občino Teharje, ki bi pač morala ukreniti, da se oddajo otroci v kak zavod, materi pa da delo. Iz takih otrok, ki že v svoji zsodiri mladosti beračijo in ne obiskujejo šole, ne mere biti nič prida. Polagoma začneio krasti in postanejo hudodelci. e— Tedenski izkaz mestne klavnice. Od 12. do 18. julija je bilo v mestni klavnici zaklanih 16 volov, 17 krav. 2 telici, 35 telet in 27 svinj. Mesa se je uvozilo 544 ks govedine, 1140 kg teletme in 252 kg svinjine. t Čitalnica v Kozjem naznanja tužno vest. da je ustanovitelj in predsednik čitalnice, gosrod notar Otmar Golob po mučni bolezni v bolnišnici umri. Pogreb pokojnika bo 23. t. m. ob 15. uri v Mariboru. Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin. Odbor. Maši onstran grame Po azilih *Lege» zaključujejo leto na svečan način in obdarujejo otroke z bi« škoti in »karamelami«. V Krkavcih. pri Ko* pru so spreobrnili z azilom, v katerem so icpo skrbeli za otroke, do.cdanje najhujše sovražnike Italije. Tako se ponašajo po svojih poročilih. Italijans: i učiteljica na> bira denar, da bo kupila drugo leto vsem otročičkom fašistovske črne srajce. V azilu «Lege» v Nabrežini je bilo v preteklem letu sto otrok. p— V Solkana so našli pred kratkim bli< zu železniškega mosta moško obleko in kasneje utopljenca. Sedaj so spoznali v njem 671etnega Frana Dolgana iz Stare Su« žice, občine Šmihel na Krasu. p— V Tolminu je podal demisijo dose« danji občinski komisar Ivan Mrak. Za ko« misarja je imenovan dr. M. Marzan, vodja kmetijskega urada, Tolmincem dobro znan od zadnjih volitev. Dr. Marzan je izdal na občane manifest, v katerem naznanja, da bo deloval v korist občine v smislu faši« sfovskega režima. t— Kako vodijo tujce za nos. Italijanska železniška uprava je znižala vožnjo vsem onim tujcem, ki nameravajo ostati naj« manj 10 dni v kakem kopališču gorenjega Jadrana. Nekateri dobijo v Postojni iz« kaznico za znižano vožnjo, drugim, in teh je največ, se reče, da jo dobijo pozneje ali celo šele na primer v Opatiji, ako potuje« jo tja. Tujci komentirajo tako postopanje kakor zasluži. p— V Trstu je umrl g. Pavel Tomažič, trgovec in krčmar. Naj počiva v miru! p— V Vipavi priredi tamošnje gasilno društvo dne 25. t. m. šaloigro «Avtomobi« list». Predstava bo v Hrovatinovi dvorani. p— Vloge pri bivši poštni hranilnici. Ta zadeva se vleče dalje. Poroča se, da je poštna hranilnica na Dunaju doslej likvi« dirala 20.000 knjižic, ko je ministrstvo odi redilo, da se računajo obresti po 3 od sto do konca 1924. Poštna hranilnica v Rimu je dobila likvidirane knjižice, da vknjiži obresti od 1925. dalje in nakaže kredite. Z izdajanjem novih knjižic se prične najka« sneje v avgustu. p— Solkanski most. Železniška uprava se je morala končno odločiti, da obnovi sol« kanski most in sicer v prvotni obliki; zgra« di se torej kameniti obok, čegar premer znaša 96 m. Delo izvršuje tvrdka «Costru« zioni Ing. Ragazzi® iz Milana. Stroški so proračunjeni na 8,500.000 lir. Zidan pa most ne bo iz nabrežinskega kamna, mar« več je dal materijal neki kamnolom pri Vidmu, ki je bolj po ceni. Za ves obok se potrebuje 6400 rezanih kamnov. Delavci delajo 12 ur na dan in zaslužijo 3 lire na uro. p— V Robedišču v Kcbariškem Kotu raz mišljajo, kako je to, da nimajo niti ene vozne poti. Povsod sama steza. Pripeljati in odpeljati ni mogoče ničesar, vedno trpi« io ramena. Steze so take, da se ob malem deževju človek pogrezne do kolen v blatu. Prizadeti posestniki zahtevajo odpomoči. Pred vojno je bila načrtana cesta od Ko* barida skozi Kred in Podbelo. Iz Kobari« škega Kota je mnogo mladih ljudi po sve« tu. Dekleta dobijo službe v Gorici, Trstu, Vidmu, fantje gredo v Francijo in Ame« riko. p— Smrtna nesreča. Na cesti iz Vojske« ga v Idrijo se je zgodila smrtna nesreča na prav nenavaden način. Josip Likar je pe» Ijal voz tramov. Na strmi cesti je pritrje« val zavoro na sprednjem delu voza. Tu pa se privali s hriba težka skala, ki ga je po« drla na tla. Na raestu je bil mrtev. p— Strašna nesreča se je pripetila pri Sv. Andreju v Trstu. Vojaški avto, ki ga je vodil prostak Giovanini, je podrl 751et» nega Josipa Pipana in ga zmečkal. Vojaki so snažili avtomobile. Giovanini se je ho« tel pri tem izkazati, da zna voziti tudi on. Pa zna tako, da je povozil človeka. P— Pred poroto v Gorici se je vršila riz« prava proti Antonu Pagcmu s Cerkljanske« ga. ki je vrgel Franu Obidu poleno tako nesrečno v glavo, da je Obid za nekaj dni umrl. Dejanje je bilo izvršeno v pijanosti. Pagon je bil obsojen na dve leti, pet mese« cev in pet dni težke ječe, na plačilo od« škodnine in poravnavo sodnih stroškov. Na podlagi dekreta z dne 5. julija 1925. se mu oarmšča pogojno kazen dveh let. Pagon je sedel v zaporu že eno leto, 5 mesecev in 23 dni. Zato je bil puščen na svobodo. Pre« piri radi deklet imajo radi žalostne posle« dice! p— Kaj se pripravlja? V ministrstvu za notranje zadeve se je vršilo pod predsed« stvom ministra Federzonija dolgo zboro« van'e, katerega so se udeležili vsi prefekti iz Julijske Krajine, visoki komisar Ricci in fašistovski pokrajinski tajniki z Vidma, Pule in Reke. Razoravljalo se je o politič« nem položaju v Primorju z ozirom na vprašanje drugorodcev. Poročil o zborova« nju ni. Kai so sklenili, se pokaže morda že v kratkem. Kakor znano, so bili faši« stovski sklepi v Puli odobreni na najvišjem fašistovskem mestu v Rimu. p— Občinski komisar v Trstu. Za občin« skega komisarja ie imenovan podprefekt dr. Ernesto Perez, ki je po fašistovski sod« bi eden najbolj vpoštevanih funkcijonarjev v notranjem ministrstvu, kjer je bil doslej zaposlen kot generalni inšpektor. Star je 50 let, rodil se je v Siciliji. «11 Popolo di Trieste» pravi, da je njegovo imenovanje vzbudilo gotovo presenečenje, ker so se ravajala razna imena za to mesto. Volja vlade sporazumno z vodstvom stranke je bila, da se imenuje za občinskega komisar« ja v Trstu oseba, ki je povsem tuja lokal« nemu ambijentu. Taka oseba no bo vzbu« jala nobenih sumov, ne bo se je dolžilo strankarstva ali simpatij do ene ali druge skupine. Perez je prišel nemudoma v Trst, da prevzame vodstvo občine. Fašistovsko glasilo pozdravlja komisarja Pereza upa« joč, da bo s trdno roko in visoko fašistov« sko zavestjo pofašistil Trst, kakor to ho« četa vlada in stranka. Sindaco Pitacco se je poslovil in izročil občinske posle v roke komisarja Pereza. Iz Trbovelj t— Občina brez blagajnika. Občinski blagajnik g. Arnejc je odšel na 14dnevni dopust, s katerega bi se moral vrniti v pondeljek. Svoj prihod je sporočil s Krka, toda do včeraj ga še ni bilo. Ker je znan g. Arnejc kot vsestransko korekten urad« nik, ni izključeno, da se mu je pripetila kaka nesreča. V teku so poizvedbe. t— Preiskava rudarskega glavarstva. Ru» darski glavar inž. Strgar se je mudil vče* raj ves dan v Hrastniku in preiskaval pri« tožbe delavstva proti rudniku in rudni« škim nastavljencem. Preiskavi je prisost« voval ravnatelj inž. Drolc. ki je v to svrho prekinil svoj dopust. t— Preklic radi umobolnosti. Okrajno sodišče v Laškem je z odlokom .9. t. m. preklicalo radi umobolnosti Franca Rada« noviča, telefonista v Lokah 350. Za oskrb« nico mu je postavilo ženo Berto. t— Kako popraviti občinske ceste. Ge« rent g. Vodušek si je pretekle dni ogledal škodo na občinskih zemljiščih kakor tudi ono oa zemljiščih prizadetih posestnikov. Značilno za neurje je, da je podrl hraste, kostanje in jagnjeta, ki so kljubovala vihar jem že po 100 let. V občinskem proračunu je za zboljšanje cest in njihovo popravo le 50.000 Din, zato so upravičene skrbi, ka« ko bi se popravila nastala škoda, ki gre na stotisoče dinarjev. t— Zopet neurje nad Trbovljami. Vče« rajšnji naliv, ki je bil močan zlasti po« poldne, je znatno poškodoval dela ob Bob« nu v Hrastniku, kjer popravljajo bregove, da ne bo voda odnašala ceste. Trbovelj« šica je ponovno narastla in na hribih je bilo opaziti plazove. Voda je drla na mno« gih krajih tako v Hrastniku kakor v Tr« bovljah preko okrajne ceste, ker je niso mogli požirati kanali. t— Rudniškega ravnatelja vila nad bol« nico v Hrastniku je že pod streho. Staro vilo bodo morali izprazniti, ker je v pla« zovju. t— Trboveljske šolske razmere. «Sloven« čev» dopisnik ima glede trboveljskih šol« skih razmer res smolo. Komaj usta odpre, že poroča neresnico. Zadnje njegovo poro« čanje o obrtni šoli je od konca do kraja neresnično. Raje naj bi se bil prej infor« rairal na pristojnem mestu. V Trbovljah je splošno znano, da je bil šolski obisk na omenjeni šoli skoraj prav dober. Le trije učenci proti koncu šolskega leta niso obi« skovali redno šole, ker jim mojster ni ho* tel plačati teh ur. Ob koncu šolskega leta je ostalo izmed 119 učencev le 5 neredo* vanih. Toliko resnici na ljubo, da ne bo svet mislil, da je pri nas vse narobe, kakor misli dopisnik «Slovencai>. Drugič bi želeli od njega več objektivnosti in resnice. I t— Vodenska šola je nujno potrebna raz ' nih popravil. Čudno pa je, da se vkljub prošnjam — tako se vsaj govori — ne gane Trboveljska premogokopna družba, katere last je ta šola. Minulo bo že polo* vico počitnic, a nihče niti pogledat ne pri* de, kakšna popravila bi bila nujno potreb« na. Nekateri ljudje, od katerih bi se naj* manj nadejali — res nimajo pojma o vzgo* ji mladine. t— Hrastniški diletantje so preteklo ne« deljo uorizorili pod režijo g. Hofbauerja igro «Revček Andrejček», ki je prav do« bro uspela. Gledalci, ki so napolnili dvo« rano do zadnjega kotička, so prišli lahko vsak na svoj račun. Igralci=diletantje so nam nudili užitka poln večer, več takih si še želimo. Par besed o igralcih: V svojo vlogo se je vživela popolnoma Franica (gdč Jenkova\ ki je pokazala s svojo igro več kot vsakdanji talent. Revček (g. Čander) je podal svojo vlogo sigurno, naravno in prepričevalno, ravno tako je odigral svojo vlogo Pavle (g. Pečarič). Jeklen (g. Hof« bauer) je bil Dravi kmet«veljak. jeklen zna« čaj. Ljubek je bil par Anica«Domen (gdč. Kešetova * g. Benedek). Grešnik g. Logarja je bil dobro podan, maska izborna. Tip zase je bil Anže; pokazal je obilo humo* rističnega talenta ter žel salve smeha. Pra« vi lovec in parveni je bil Zvitorog (g. Fai« diga), obilo smeha je tudi žela stara Neža (ga. Čandrova). Osorna in svoje vloge si« gurna je bila Jerica (gdč. Hofbauerjeva), zabave in smeha sta vzbudila oba indivi* duja s svojimi težnjami, eden po «špeh« kamri«, drugi po bolnici. Tudi drugi igralci v manjših vlogah so jih rešili prav dobro. Jerica ima jako nrijeten, čeravno ne pre« več močen glas. Duet z natakarico je prav dobro uspel. Glas Pavleta obeta še mno* go. Svojo vlogo je uspelo odpel Revček, kateremu gre tudi glavna zasluga, da je petje celokupnega zbora tako uspelo. Pav« zc nam je skrajšal s Svojimi komadi salon« ski orkester pod spretnim vodstvom so« spoda Bruna, ki je pozneje, ko ie prišlo zraven duha tudi telo na svoj račun, pri« speval k prav animiranemu razpoloženju M. S. •»taoro;oski isvoi. ¥ USJ-jar pemei , 22. iuli;a !'.- I1S? Krai Cas te. »io Tstncer. gc opazovanja ' s % Liubljana . , f 7. 75S6 16 4 84 8. 758-2 17-4 85 (dvorec j 14. 759 9 161 89 l 21. 7620 160 82 Maribor . . . 8. 7586 15-0 91 Zagreb . . . 8. 758-2 22-0 8} Beograd . . . 8. 7-9-2 •20-0 78 Sarajevo . . . 8. 7 8-3 200 62 Skodje . . . 7. 7580 24-0 59 Dubrovnik . . 7. oou-o 00-0 00 Praga .... 7 755-5 15-0 — noroe; v :: n.-. rvuurnetn -08.?> in mei vetra n brzina v m .iOS 0— 10 S\V 0.5 10 N 0.5 10 N 2 10 NW 1.5 2 NW 1.5 ' 10 E 5 7 mirno 0 ESE 1.5 3 E 1.5 1 0 n \VSW 5 10 Vrsta padavine j apačOvarvL nm v / are dež (grom) Solnce vzhaja ob «'33 zahaja oj dež dež 7 mm. ;a.iaja ob 01-36 0.1 ..... * w "" 'U.M 'v.i,aia o.) i/-u -anaia ob Of«>. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma nejasno, deloma dež, hladno, severo- zapadni vetrovi, kasneje spremenljivo vreme Tržaška vremenska napoved za petek: Razni šibki vetrovi, nebo'spremenljivo, majhna nevihte in nekoliko dežja. Temperatura od 21—28 stopinj. Morje mirno, Šport Odločilna nogometna tekma za državno prvenstvo V nedeljo se vrši v Zagrebu najvažnej« ša tekma v našem nogometnem športu: fi« nale tekma za državno prvenstvo. V fi« nale sta prišla dosedanji prvak beograj« ska Jugoslavija in zagrebški Gradjanski. Kako velik interes vlada v vseh športnih krogih za to tekmo, priča dejstvo, da so skoraj že vsi sedeži na tribuni razprodani. Iz vseh športnih središč naše države, zla« sti iz Beograda, bodo prihiteli športniki, da prisostvujejo tej veliki borbi. Že lani je u. o. JNS določil vrstni red igrišč, po katerem se bodo vršile tekme za državno prvenstvo. Za nedeljsko tek« mo jc prišlo na vrsto igrišče Concordije. Gradjanski pa je na JNS napravil prošnjo naj bi se tekma vršila na igrišču Gradjan« skega. Žalibog je celo zagrozil, da moštvo ne bo .nastopilo, ako se tej prošnji ne ugodi. To gotovo ni bila lepa gesta, vredna tako odličnega kluba, kakor je Gradjan« ski. Toda JNS se ni ustrašil te grožnje ter docela pravilno odbil to zahtevo prvaka ZNP. Tudi v Gradjanskem samem je zma« gala struja pravih športnikov, vsled česar se bo vršila tekma na nevtralnem terenu, na igrišču Concordije. Iz propozicij za ljubeljsko konkurenco Avtomobili, ki se udeleže konkurence, so razdeljeni v dve veliki skupini: in sicer turni in športni vozovi ter dirkalni stroji. Pri določevanju kvalitete in pri oceni sta te dve skupini bistveno ločeni, kakor ju loči tudi dejstvo, da so udeljeni športni vozovi po kategorijah cen, dirkalni pa v tri kategorije do 1200, do 2000 in preko 2000 ccm cilinderske vsebine. Vsak stroj prve skupine dobi pri startu za njegovo kategorijo odgovarjajoče števi« lo dobrih točk. poleg tega dobre točke za vsakega sovozača oz. 60 kg balasta, kar šteje za eno osebo. V dobro šteje poleg tega vsaka minuta, ki jo prevozi stroj pod minimalnim časom. Kazenske točke so sledeče: Ako vozi av« to z odprtim motonovim pokrovom (10 točk), ako dolije vozač med startom in ci« ljem vodo ali dodaja led v hladilnik (10), ako kuha voda v hladilniku (5), ako se vo« žilo ustavi ali reverzira (15), če se pri tem voda v hladilniku kuha še 10 točk poleg. Ako stoji voz preko ene minute (hladi) dobi kazenske točke, in sicer za vsakih 200 m pred ciljem 4 točke. Za vsakega opušče« nega sovozača in za vsakih opuščenih 60 kg balasta (25), za vsako mehanično po» moč sovozačev (5), za vsako zamujeno mi« r.uto nad minimalnim časom (2) jc vozač kaznovan. Vsi avtomobili in motorji se ocenijo na cilju po dobrih točkah, ki jim ostanejo po odštetju slabih, ali pa, ako jc slabih več po številu teh slednjih. Izjemo tvorijo le avtomobili kategorije 7. 8 in 9, ki se jih oceni zgolj na podlagi efektivnega časa, ki ga rabijo za prevoz tekmovalne proge. Kolesarske dirke «Save» v Ljubljani Kolesarsko društvo «Sava» je priredilo v nedeljo na igrišču Ilirije kolesarske dir« ke. Program celokupne prireditve je bil obširen, izveden pa je bil v najlepšem rc« du. Žal se je primeril na igrišču incident, kt je vreden vse obsodbe. Ko so na igri« šče privozili dirkači, je večini popokala pneumatika. Zlikovci so namreč nasuli cc» le pesti ostrih žebljev na leš. Dirke so se začele zato šele z enourno zamudo. Rezultati so bili sledeči: 1. Dirka naraščaja: 2 kroga (1 krog 383 m), O dirkačev: 1. Gabrijelčič Fr. 1:39, 2. Jamnik Stanko, 3. Snoj Stanislav. 2. Damska dirka: 3 krogi, 10 tekmovalk: 1. Batjel Fani 2:30, 2. Ravnihar Jožica, 3. Batjel Jelca, 4. Kržin Albina. 3. Tek naraščaja: 1 krog, 14 tekmoval cev: 1. Kranjc Adolf 1:20, 2. Gabrijele , Fr., 3. Zalar Mirko. 4. Invalidska dirka: 3 krogi, 5 tekmoval« cev: 1. Rozman Ivan 2:30, 2. Veretik Ivan, 3. Rici Martin. 5. Dirka seniorjev: L skupina, 4 krogi, 5 tekmovalcev: 1. Štepic Jožef 3:16, 2. Mi« lavec Jernej, 3. Jemc Pavel. — II. skupina: 1. Grudnik Rudolf 2:54, 2 Lakovič Franc. 6. Dirka novincev: 4 krogi, 14 dirkačev: 1. Kobilica Rudolf 2:30, 2. Smitek Ervin, 3. Stritof Franc. 7. Lahka skupina: 5 krogov, 9 dirkačev: 1. Slamič Herman, 2. Šmitek Ervin, 3. Ste« pančič Stanko. 8. Glavna dirka, težka skupina: 25 kro* gov, 8 dirkačev: 1. Slamič Herman 18:53, 2. Dolenc Ignac, 3. Smitek Ervin, 4. Prodan Edvard. 9. Dirka kolesarskega društva «Zarja», Zg. Kašelj, 4 krogi: 1. Smrekar Pavel 3:25, 2. Krmec Ciril, 3. Smrekar Bernard. 10. Dirka kolesarskega društva «Sora», St. Vid, 4 krogi: 1. Šenk Franc 3:27, 2. Breme Pavel, 3. Grudnik Rudolf. 11. Dirka Zveze kolesarskih društev: težka skupina, 25 krogov: 1. Dolenc Ignac 17:43. 2. Slamič Herman, 3. Anzelj Rado« slav. Gospodarstvo Grozdni sukač ali kiseljak ASK Primorje (kolesarska sekcija) priredi v nedeljo dne 25. t. m. medklubske dirke na progi Ljubljana » Bled * okrog ic« zera « Ljubljana 106 km. Start ob 13. na Celovški cesti pri km 2. Cilj istotam. Sod« niki pri tej dirki so: gg. Fr. Brumat, ravn. Fabiani, Ivančič, Besednik. Zalokar, Ogrin, Bar, Bricelj, Pretekel. Šiškovič, A. Pečnik. Vsi navedeni gospodje se naprošajo, da se javijo na startu pol ure pred začetkom dirke. Danes ob 20. se vrši sestanek v re* stavraciji orPod Skalco*. zadnja soba, obve« zen za vse dirkače in člane sekcije. — Od« bor. IXAP. Danes ob 20.30 seja u. o. v ka« varni eksport, 1 vagon 320. Tendenca mirna. Ljubljanski živinski sejem. Dogon je bil na predvčerajšnjem živinskem sejmu znatno slabši kot zadnji. Tudi kupčije so precej zaostale. To je pač pripisati dejstvu, da so kmetje sedaj preveč zaposleni na polju. Vsega skupaj je bilo prignanih na sejem 43 volov, 26 krav, 7 telet, 139 konj. 1 žrebe in 317 svinj za rejo. Prodanih je bilo 36 volov, 18 krav. 4 teleta, 32 kani in 120 svinj. — Cen-e so bile: voli I. vrste 8.50, II. 750, III. 7, krave, debele 5—7. ldobasarice 3—4, teleta 9—11 Din za kg žive teže; konji 1000 do 5000, svinje za rejo 400—600 Din za komad. Dunajska borza za kmetijske produkte (21. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-raetni davek brez carine za 100 kg v šilingih: Pšenica: domača 46.50—47, madžarska potiska 79/80 kg, nova 43—44 rž: 27.75 do 29.75; ječmen: domači 30—33.50, madžarski 30—34. slovaški 35—38: koruza: 26.50—27.50, finkvantin 31.50—33; o ve?: domači 31—3t.50, madžarski 30—31. rumunski 28.25—29.75: moka: <0> domača 83—85. madžarska 80—85, jugoslovenska ali novo-rumunska 78—83, krušna 50—53. za krmo 25—25.50. ržona 48—50; otrobi: 17.50 do 17.75. — Stanje Narodne banke od 15. julija Aktiva: Kovinska podloga (v milijonih dinarjev) 410.8. posojila 1315.1, račun za odkup kronskih novčanic 1151.9, račun začasne razmenjave 349.7, državni dolgovi 2966.3, vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2138.3, saldo rasnih računov 467.4; skupaj 8799.7. — Pasiva: Od glavnic« vplačano 30, rezervni fond 7.7, nov-oanioe v obtoku 5543, državni račun začasne razmenjave 349.7. državne terjatve po raznih računih 91.1 .razne obveznosti 536.6. državne terjatve za zastavljene domene 2138.3. nžijo za kupovanje zlata 83: skupaj 8799.7. = Narodna banka v prvem polletju 192G. Razvoj glavnih postavk v bilanci Narodne banke v prvem polletju 1926 ni tako povo-Ijen kot lani. Stanje računov dne 1. januarja in 30. junija t. 1. je bilo: Obtok novčanic (milijonov dinarjev) 6063 in 5495, deviznega zaloga 366, 323, menični portfelj in lombard. 1371. 1266 in žiro - računi 367, 405. Devizna zaloga bank je nazadovala od 1. januarja za 200 milijonov. — Kongres kožarjev. Dne 8. avgusta t. 1. se bo vršil v Novem Sadu prvi kongres kožarjev iz vse države. — Sprememba železniških tarif. Kakor se sedaj doznava, predvideva načrt za spretnem bo železniških tarif, s katerim se bavi poseben odbor, povišanje prevozninsKil; postavk v notranji tarifi. Znižsna pa bo vsa zunan;» tarifa za pristanišča Dubrovnik. Metkovič in Zeleniko. Načrt predvideva tudi gotove olajšave pri prevoznim, da se dvigne promet v Bosni in Hercegovini. — Kopanje predora na Ivanj planini dobro napreduje. Z obeb strani so doslej prodrli po 240 metrov globoko v hrib. Vrtanje z ra-steliške strani napreduje bolje kot z bradin-ske, ker tu aelo ovira delo voda. Sekcija za delo je bila te dni premeščena iz Sarajeva v Bradino. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija ponudbe za dobavo 1800 kg žel. strešne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeletiju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema rto 7. avgusta ponudbe za dobavo 50 komadov ležišč na vlajčke za vozičke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. t. m. pri Središnjein uradu za osiguranje radnika v Zagrebu gleed oddaje prigraditve kuhinje in adaptacije prostorov zdravilišč.-! Brestovac na Sljemenu (ne 23. julija, kakor je bilo prvotno objavljeno); 11. avgusta pri Upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave raznega materijala (cevi iz medenine, železo, žičniki, metal za ležišča, pločevina, usnje, gonilna jermena, portlandcement, milo, steklo itd.); 13. avgusta pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, Franko-panska 25, glede dobave raznega materijala (surovo železo, strojni bron, bela kovina, čisti cink, svinec v kosih, banka-kositer, anti-mon, baker, armaturni bron in kositer); 14. avgusta pa glede dobave desk in plohov. Prva Skopljanska moška gimnazija v Skopliu si bo nabavila nove šolske klopi. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z označbo najnižjih cen direktno gori omenjenemu naslovu. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. = Priprave za Zagrebški zbor, ki se bo vršil od 15. do 23. avgusta, so že skoraj popolnoma končane. Vsi razstavljalci so se prijavili pravočasno in je ves prostor ort<1an. Sejem obeta prekositi lanskega, kar se tiče pestrosti in kakovosti razstavljenega blaga. Domača industrija bo številneje zastopana kot lani, večji je pa tudi odziv inozemskih razstavljalcev. Uprava sejma bo letos priredila veliko poskusno oranje z modernimi stroji v Maksimira. = Nova emisijska banka v Belgiji. Hkrati s Francijo dela sedaj tudi Belgija na tem, da popravi tečaj svojega franka, ki je jel zadnje čase občutno padati, kar povzroča mero-dajnim činiteljem v domovini nemale skrbi. Vlada je storila nekaj korakov. Med drugimi namerava v to svrho ustanoviti novo emisijsko banko, ki se bo naslanjala na dosedanjo Narodno banko. Ta banka se ustanovi čim prej. Oblastva dobe posebna pooblastila za pobijanje špekulacije, nakopičen ja blaga, porabe luksuznega blaga in nekaterih drugih predmetov, ki niso neobhodno potrebni z* vsakdanje življenje. Razen tega razmišljajo tudi, ali ne bi kazalo izročiti pošto, braojav in telefon zasebni družbi, ki naj bi imela glavnice 1800 milijonov belgijskih frankov. Bos«ze LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kapčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—75, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkamtilna 90 do 96, Praštediona 865—867.50, Slavenska 49—0. Kreditni zavod 165—175, Strojne 112 do 115, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—0. _ Blago: Koruza, fco vagon nakladalna postaja, 3 vagoni 200—200 f200). ZAGREB. V Curihu se je d e v i z a Pariz nekoliko popravila in je dosegla višino 11.85 proti 11.10 včeraj. Na zagrebški borzi je po- rastel zato danes tečaj Pariza od 115_118 od včeraj na 126, denar pa je ostal na 125. Tudi Italija se je neznatno učvrstila. Ostale devize niso pokazale sprememb. Prometa je bilo v devizi Berlin 20.500, Dunaj 88.000, London 10.850. New York 30.000, Pariz 135.000, Praga 744.000, Trst 325.000 in Curiii 170.000. Vsega prometa je bilo za 9.3 mili-!"•.' ;h:i:ir' efektih so bančni in industrijski papirji še nadalje brez zanimanja. Vojna škoda je bila nekoliko slabša. Takojšnje blacro se je trgovalo po 301—301.50 napram 302.50—303 včeraj. Promet je bil malenkosten. V terminski kupčiji ni bilo zaključkov. — Notirale so devize: Dunaj ček 799.30—803.30, Berlin 1348.70—1352.70. Bruselj 131—133, Budimpešta 792.50-796.5.) Italija 182.99—184.19, London izplačilo 275.05 do 276.25. ček 275.037—276.237, New York 56.457—56.757, Pariz 125—127, Praga ček 167.38—168.38, Curih 1094.80—1098.80; valute: šilingi 803—807, češkoslovaške krone 164.25—165.25: efekti: državni: investicijsko 73.50—74, agrarne 40—41, Vojna škoda, promptna 300.50—301.50, za julij 301 do 302, za avgust 303—305; bančni: Litorale 0—10, Eskomptna 100—100.50, Poljo 14—16, Kreditna Zagreb 102—104. Hipo 56—57. Jusro 93—94, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 55—57, Praštediona 867.50—872.50. Slaven-ska 50—52, Srpska 130—0, Mednarodna 70—0, Narodna 0—4300; industrijski: Eks-ploatacija 8—15, Dubrovačka 300—310, Isis 52—54, Narodna šumska 17—0, Našička 0—22 Osiječka Ijevaonica 180, Gutmann 195—210, Slaveks 115—0, Slavonija 31—33, Trbovlje 345—350. Union 300—350. Vagon 48—50, Vevče 102—0, Danica 59—0. BEOGRAD. Devize: Pariz 128—129.50, London 275.«—275.50, New York 56.57 do 56.58, Milan 182—184, Praga 167.70—167.80, Dunaj 800—800.50, Budimpešta 796—798. Berlin 1349—1350, Curih 1095.75—1096.25, Bukarešta 25.20—25.90. CURIH. Beograd 9.12, Berlin 123, Ne\v York 516.75. London 25.375. Pariz 11.85. Milan 16.80, Praga 15.30, Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.875, Sofija 3.725, Varšava 56. Dunaj 73.0875. TRST. Devize: Beograd 54.25—55, Dunaj 430—445, Praga 90.50_91.50, Pariz 69 do 71, London 149.50—150.50, New York 30.50 do 30.90, Curih 590—600, Budimpešta 0.042 do 0.044, Bukarešta 14—15; valute: dinarji 53.50—54.50, dolarji 30.20—30.70, 20 zlatih frankov 118—120, zlata lira 594.24. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4425 ilo 12.4825, Berlin 167.93—168.43, Budimpešta 98.72-99.02, Bukarešta 3.22-3.24, London 34.31—34.41, Milan 22.88-22.98. New York 705.45—707.95, Praga 20.89-20.97, Sofija 5.0825—5.1225, Varšava 77.75—78.25. Curih 136.53—137.03; valute: dinarji 12.43 do 12.49. dolarji 703.70—707.70. Deviza Beograd na ostalih borsah: v Pragi 59.60, v Berlinu 7.412, v Londonu «76, New Yorku 1.7725. Z1V. K francoski vladni krizi Senator Raymond Poincare, ki jc po nagiem padcu dvodnevne druge Herriotove vlade sprejel od predsednika republike mandat za sestavo nove vlade. Poincare skuša sestaviti republikansko« koncentracijski kabinet. Senator Albert Sarraut, ki igra važno vlogo pri sestavi nove vlade. Sarraut uživa v vseh krogih zbornice velik ugled, tako pri radikalih kakor pri desnici. Govorilo se je celo o možnosti njegovega kabineta. Sir R. Lindsay, novi angleški poslanik v Berlinu. enja Panika v Parizu lj Pariz, 21. julija. Bojazen pred obubožanjem radi neprestanega padanja franka je prevzela ves Pariz s strahovito mrzlico. Vele-prodajalci živil zapirajo svoje trgovine, zdaj jim sledijo še lastniki luksuznih trgovin, ki ne marajo več razprodajati svojega blaga po dosedanjih cenah, marveč bodo vztrajali v pasivnem stanju, dokler se frank ne stabilizira. Beda narašča iz dneva v dan. V predmestjih je zadnje dni prišlo pred mesnicami in pekarijami do velikih izgredov. Samo tekom nedelje se je izvršilo 17 samomorov. Na Ouaiu d' Orsay se je neka mati s tremi otročički vrgla v Seino. Številne obitelji se že po cele dni preživljajo s samim čajem in kruhom. Na bulvarjih se pojavljajo številni novi berači in je marsikateremu videti, da ga je beda šele zadnje čase pognala na ulico. V prodajalnah pride često do razburljivih scen, ako se prodajalec brani prodati kako stvar, ali pa če ceno količkaj navije. Edino tujci, posebno Angleži in Američani, kupujejo mirne duše vse, kar jim pride pred oči, zato so med pariškim prebivalstvom strahovito osovraženi in jih povsod na ulici spremljajo zaničljivi vzkliki: «Bargains! Bargains! . . .» Najbolje se naraščanje bede vidi v navalu na zastavljalnice, kamor rema zlatnina, nakitje, pa tudi manj vredne stvari. In kakor med vojno, so tudi zdaj vlaki polni da uvedla strogo preiskavo, a doslej šc n; prišla na sled tatovom. Manjše zlo Zdravnik: Zal ne poznam nobenega sred« stva, ki bi pomagalo, da bi vaš mož v spa« nju ne govoril. Gospa: Pa bi mu morda kaj dali, da bi vsaj razločno govoril? Za kratek čas Izvrsten pripomoček. Vsakdo ve, da imajo zdravniki prav po« sebno pisavo. Edino lekarji znajo razbrati njihove čirečare. Eden mojih znancev ima za hišneea zdrav« nika špecijalista, ki strahovito čečka. Dru« gače pa je ljubeznjiv, jako naobražen mož. Naš pisatelj, ki z največjim veseljem poslu« ša pomenke svojega doktorja, ga je ondan povabil k sebi na večerjo. «Jako me bo ve« selilo,® se je glasil odgovor. Srčno rad osta« nem ves večer z vami, ampak pismeno vam sporočim dan, kdaj bom prost.® Čez dva dni pride povabljenčevo pisanje, a ga ni mogoče razvozljati. Imenitna misel šine našemu znancu v glavo: pismo zanese najbližjemu lekarju, ki si natakne naočnike ... in pomoli prišlecu stekleničko, rekoč: »Nate, petnajst dinarjev stane!...» Otrovano življenje. Te dni ste morda čitali v novinah o dra« mi, sicer precej nedolžni, ki se je pripetila na lyonski glavni postaji. Srbska mladenka je dvakrat ustrelila iz samokresa na svojega rojaka iz Beograda, ki ji je bil obljubi! zakon in se potem na« pravljal. da bi se poročil z drugo. Podobne zgodbe, vidite, pozna tako Beo« grad kakor Pariz ali Honolulu Ali ob tej dnevni novosti sem se spomnil sličnega dogodka, ki mi ga je pravil znan sodnik: «Pozval sem predse oba ljubimca in predlagal mladeniču, naj da dekletu od« škodnino, da omili svojo prelomljeno pri« sego. «Dajte ji 20.000 dinarjev,« sem mu rekel... Ali zapuščena mladenka je klik« nila: »Dvajset tisoč dinarjev! za moje strto srce, za mojo pobito dušo, za moje uničene nade, za moje zastrupljeno življenje!... Menda se šalite! Primaknite še pet tisoč dinarjev, potem pa mir besedi!» Najboljši dokaz. Nedavno se je pariški vojni dobičkar sestal s prijateljem in mu rekel: >Iz Niče prihajam. Tam sem slišal čudovit koncert... Mozart, Wagner. Beethoven, Schumann ... Skratka, izreden koncert. Se nocoj sem se pripeljal z vlakom ob 7.30 z Ivanom Sebastijanom Bachom .. .« >Beži, beži!« ugovarja prijatelj. »Meni ne boš naivezel... Da si se vrnil o pol osmih z Bachom?« »Kakor sem dejal.. .< »Lažeš!« >Ni res, ne lažem!« »Pač! Najboljši dokaz za to je to, da je ta vlak že tri dni ukinjen!« (J. Sebastijan Bach je živel od leta 1685. do 1750.) Pri izkušnjah. Pri letošnjih izpitih v rožniku je bil kandidat tako zmeden, da je mahoma zagnal kredo in gobo ob tla, češ da se odreče naprej dobrotam izvrstnega izpričevala. »Pomirite se, mladi prijatelj,« se mu roga izpraševalec. Človek je lahko poštenjak, pa če ne bi znal niti besedice iz matematike.« Nesrečnež, ki je odhajal že 03 , stor, se okrene ter izusti: >Pa tudi narobe, gospod!« Kratki lasje. Dolenjski kmet ima prislovico, da čez sedem let vse prav pride. Pri tem misli posebno na izpremembe v modi. Precej resnice je v tem izreku, če tudi ne gre do-slovno jemati števila let. Tako so si n. pr. na francoskem dvoru ženske strigle lase na kratko. 0 tem poroča svoji hčeri gosoa De Sevigncš (1626—96), ki baš obhajajo štiri-stoletnico njenega rojstva. Modo je uvedla gospa De Monteepan Za dvorjankami je prišla na vrsto še kraljica, ker je kralju »o prijalo. To nošo so imenovali vetrujaško (5. la hurluberlu). Učinek praznoverja. Šofer je z največjim naporom napravil drzen obrat z avtomobilom, da ni povozil priletne gospe. Njen mož pristopi k vo/ite* lju in ga pohvali: «Da niste bili tako hlad= nokrvni, pa ne bi bila ubožica odnesla zdra= ve kože.» — «Storil sem. kar je bilo v mojih močeh. Veste: to bi bila že trinajsta žrtev!« Ptičar. Peter se šeta s prijateljem Kremenšča-kom po mestu, prvi ima s seboj krasnega psa jerebičarja, čigar vrline povzdiguje v deveta nebesa. Moj pes,« zatrjuje zanosito, ise še nikda-ni brez potrebe ustavil!« Kakor nalašč pa se ptičar zdajci čisto po pravilih ustavi pred izložbenim oknom blesteče lekarne. Prijatelj se zakrohota iu se jx>smebuje Petrovemu prepeličarju, ki pozorno napenja ušesa. Gospodar njegov stopi ves iz sebe v lekarno in ee obrne na apotekarja: »Gospod, vi marate imeti tukaj ali pa v Nov nemški propagandni spis o koroški Sloveniji V tistem letu, ko so Nemci zdrobili na mah italijansko fronto od Kobarida preko Gorice do morja, je izšla nemška knjiga z naslovom: I. Fr. Perkonig: »D:e stillen Konigreiche. Ein Roman.® Ko sem prečital — bavi se z delovanjem in postopanjem koroških «Jung-schiitzov*. nastanjenih v Celovški koči severno pod Stolom — sem dobil vtis, da je to pamflet na omenjene »prostovoljce« v obče. posebej pa še grd pamflet na koroške Slovence. »Grazer Tag-biat»» je v onih dneh v podlistku prinesel oceno te knjige. Kritik, ki je poveličeval pisatelja do nebes, je med drugim zapisal tudi sledeče besede: «Ko bo kJaj vojna vihra končana in bo Vsemogočni poklical vojskujoče se narode pred svoj prostor, pa jih bo vprašal, kakšne posamezne vrednote je vsak izmed njih ustvaril med vojno, bo stopil nemški narod s ponosom pred njegov prestol, s Perkonigovo knjigo «Die stillen Konigreiche* v roki. V oni oceni je tudi nemški mirokadiiec dokazoval, da je Perkonik potomec sta-ronemške rodbine: Pero-konik je Med" vedji kralj. Po mojem skromnem mnenju ie tedaj bil in je še danes slovenski Perkovnik, kakršnih najdeš povsod dosti v Sp. Rožu. J. Fr. Perkonig, doma iz Borovelj. po poklicu učitelj, sin slovenskega moža, ki je kot dober pevec svojčas prepeval rad slovenske pesmi, med njimi tudi Prešernovo «Luno», je sedaj izdal spis »Landschaft um den Worthersee», ki je onemu iz leta 1917. po nameravanem učinku kot nemški propagandni spis zelo podoben, četudi skuša pisatelj svojo propagando oviti v sicer nepre-bavna premišljevanja, ki se mu porajajo ob občudovanju lepot koroške Slovenije. :egov glavni, slabo prikriti name je seveda, da opozri nemško javnost zlasti Berlin, na narodne krasote slovenske zemlje, ki se razprostira okoli Vrbskega jezera in da na ta način vzbuja in vzdržuje zanimanje nemškega naroda za zahtevo koroških Nemcev in nemškutarjev — med slednje spada Perkonig sam — da se koroški Slovenci tudi pri srečno končanem boju za združitev Avstrije z Nemčijo v enotno državo ne smejo žrtvovati Jugoslaviji. Pri zasledovanju tega namena bi se bil lahko zadovoljil z blestečim opisovanjem vseh onih divni lepot, ki jih narava nudi onemu, ki hoče prebiti več časa ob Vrbskem jezeru in v njegovi bližnji okolici. Toda to njemu ne zadostuje: iz enostavnega razloga ne, ker dobro ve, da napram tujcem, ki prihaja sem. ne more zatajiti ljudi, ki na tem ozemlju bivajo. Zato se ne straši Izkrivljevanja zgodovinskih dejstev in lažnjivega cače-nia sedanjega stanja. Ob dani priliki se bavi rad s tolmačenjem krajevnih imen. Pri tem za «Nemca» a priori nehvaležnem prizadevanju sledi ljudsko-šolski učitelj Perkonig. ki po svoji predizobrazbi ne more razumeti v poštev prihajajočih višanj in srednjeveških listin, vseučiliške-mu profesorju. Kar je ta zapisal, veruje in prodaja za dognano resnico en gros in še preko tega. Naše Gosposvete ne pozna, t. j. noče poznati, četudi v Borovljah doma, dobro ve, da koroški Slovenec, odhajajoč na svojo starodavno božjo pot, pravi, da pojde v Gosposveto ali v Svete. Obrede na knežjem kamnu na trati pred Krnskim gradom in na vojvodskem prestolu na polju pod Gosposveto pač omenja; nikjer pa ne najdeš omenjenega, tudi našemu Perkonigu znanega dejstva, da so se pri znamenitih obredih posluževali «bindišarskega» jezika. Z ozirom na splošen namen spisa pisatelj tega ni smel omeniti. Za Žihpolje severno Drave, za katere se »pisatelj* očitno ogreva spričo dokazanega razbojništva nekaterih ta-mošnjih nemškutarjev, mu je njegov učitelj Lesjak povedal, da piše neka listina iz 1. 1300. «Ze unser Vrauen an dem Sain». To blago, zelo poceni, prodaja hvaležen učenec vsem, ki ga hočejo kupiti, s temi besedami: Tako so se tega izraza v onem času posluževala vsa usta. Ko po najde, da je v listinah isti kraj v 9. stoletju zaznamovan kot «Sancta Maria ad Dravum* ah, da so Vrbo omenjali nemški, latinsko vzgojeni menihi in vitezi, ki so te kraje odvzeli prejšnjim slovenskim posetnikom. «ln sammitate laci». «ln fine laci»; ko čita, da vsaka listina Vrbsko jezero imenuje <;Stagnum sancti Primiet Feliciani*, pa «učeni» mož nikjer ne opominja, da so ti latinski izrazi bili v ustih vseh. Veliki «German» Perkonig^zelo obstrmi, ko čita v vsaki listini za Žihpolje ime »Marija v Skalah*. Pravi, da je to popolnoma nejasno, četudi ve, kaj pomeni «Skala». Ce bi bil hotel pisati resnico, pa bi zapisal: Oni del Žihpolja, ki se razprostira ob železnici od kolodvora proti Dravi. se še danes imenuje pri »Skavniku*. To je Perkonig zamolčal, ker je «Skav-nik* glavni »Nemec* na Žihpoljah. Sicer se vidi. da Perkonig v nepoučenem čitatelju hoče vzbuditi naziranje, da severno od Drave ni več Slovencev. Omenja jih šele, ko južno Vrbe prekorači Dravo in pride po mostu v Božak. Tu mu zavre nemškutarska kri po vseh žilah ob spominu na barbarsko «okupacijo» te pokrajine in ob dejstvu, da se pred javnostjo slovenskega in še povrh narodno zavednega življa na Koroškem ne da utajiti. Za duševno stanje narodno-zavedne-ga koroškega Slovenca nima razumevanja. Kdor je pri plebiscitu, h kateremu je poklical prebivalstvo mednarodni fo" rum, pokazal jugoslovensko orientacijo, ta je v njegovih očeh izdajalec, ker hoče zvest ostati svojemu narodu. Te logike ne bodo razumeli vsi čitatelji Per-konigovega spisa! V želodcu mu leži slovensko'koroški kmet, ki so ga «Volkswehrovci» prisilili v onih dneh, da jim da svoj čoln na razpolago, da se prepeljejo ponoči s severnega brega Drave na njen južni breg. Dal jim je čoln — a prej ga je preluknjal, da so vsi utonili Kaj bi bil v Perkonigovih očeh koroški nemškutar, ki bi bil kaj sličnega storil napram jugoslovenskim vojakom. Kar pisatelj piše o sedanjem stanju in številu koroških Slovencev, treba je označiti kot laž; kot laž zato, ker so njemu vsa neutajljiva dejstva dobro znana, pa vseeno piše vedoma drugače. Niti 40.000 jih ni — pravi. Neovirano se poslužujejo svojega jezika — pravi. Človek s svetovnim naziranjem se mora čuditi, zakaj se v knjigi poudarja, da se koroški Slovenec »neovirano* poslužuje svojega jezika. Mi pa se moramo vprašati: »Kje?* Ali pred sodnikom ali na pošti, ali na kolodvoru, ali v gostilni? Hvaležno delo bi bilo, če bi »resnicoljubni* Perkonig to trditev malo obširneje dokazal. Kar pa se tiče števila. je ta trditev laž iste vrste. Seveda poznajo naši Nemci dvojno štetje. Res pa je, 40.000 jih je zavednih, ravno toliko nezavednih, 20.000 pa že napol po-nemčenih — med temi je tudi — gospod Josip Friedrich Perkonig! O prvi kategoriji koroških Slovencev, ki mu vseeno imponira, piše: »Deli te manjšine se nagibajo po svojem mišljenju, toda tajno (po špijonih!) spoznani, k onim nepoučljivim in nespravlji-vim, ki so hoteli nekoč Koroško razkosati in tudi vedno na to mislijo, da jo še kdaj razbijejo.* Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer: :N0CAVIC£„5£LJD Sokol Okrožni zlet t Št. Vidu prvega okrožja ljubljanske sokolske žnpe in 9okol9kih društev Ljubljana L, I L, Stopanje vasi in Viča se bo vršil nepreklicno 1. avgusta po prvotnem načrtu. Ob 2. popoldne odhod izpred Narodnega doma peš skozi giško v št Vid z godbo na čelu. Udeleženci dopoldanske proslave v Kranju imajo poseben vlak za vrnitev v Št Vid — odhod ob 1. popoldne iz Kranja. Vožnja z vsemi vlaki polovična. Bratska društva Sokol Ljubljana IL, Stopanja vas in ViJS naj takoj vrnejo izpolnjene prijavnice telovadcev Šentviškemu društvu. _ Okrožni načelnik. Dopisi ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Gospod Ivan Seumig ml., tovarnar lesenih žeblje v v Tacnu, je bil v seli občinskega odbora občine Šmartno pod Šmarno goro soglasno imenovan za častnega člana občine Šmartno pod šmarno goro. RATEČE NA GORENJSKEM. Tu smo na meji. Prijazen kraj, še prijaznejši ljudje. Letoviščarjev je že precej tukaj. Zadovoljni smo s prehrano in stanovanjem. Prav dobro postrežeta oba gostilničarja. Pomanjkljivo je pa to, da ni v kraju električne luči in da nI na razpolago niti telefon niti telegraf. Če hoče kdo brzoiaviti, mora to opraviti v poldrugo aro oddaljeni Kranjski Gori. Od tam morajo Ratečani dovaia-ti tudi vse blago, ker na tukajšnji postaji ni tovornih tirov, niti dovozne ceste. Nujno potrebno Je, da ustanovi država tudi tukaj brzojavno In telefonsko postajo. Kraj bi veliko pridobil tudi za letovišiarje. Ra-tečani so jako napredni ljudje. Imajo celo svoj konzurn, kjer kupujejo potrebna živila bolj poceni. Letos so si osnovali tudi si rartno, v katero oddajajo mleko do malega vsi. Sedaj naj si omislijo še električno luč. Lahko Jo potegnejo iz Kranjske Gore, kjer Jo že imajo. Železniške zveze do Rateč so jako ugodne. Vsak dan troje vlakov Iz Ljubljane in nazaj, ob nedeljah in praznikih pa še turistovski vlak na obe strani. Naša postaja se zove Planica po bližnji krasni dolini pod Pomo ln Mojstrovko. MORAVČE. Pretečeno nedeljo je imel sokolski odsek v Moravčah svojo Javno telovadbo, združeno z okrožnim zletom. Dan je bil lep. Zato se je zbralo čez 50 Sokolov v kroju, mnogo članic ta obeh naraščajev. Po obhodu skozi trg Je domači starosta br. Toman pozdravil goste, nakar Je sprevod krenil na telovadlšče. Telovadba članov je uspela zelo dobro; tako proste vaje kot orodna telovadba, pri kateri so se*posebno obnesli telovadci Sokola I. Iz Ljubljane, ki so občinstvo kar zadivili. članice in oba naraščaja sta bila sorazmerno zelo enaka. Po telovadbi se je razvila živahna zabava na lepem vrtu, katere pa je bilo že ob 7. zvečer konec, ker so se gostje jeli poslavljati. Lep dan v Moravičah ostane v spominu tako gostom kot Mo-ravčanom. METLIKA. Metliško sokolsko društvo priredi v nedeljo, 1. avgusta, javno telovadbo, na kar opozarjamo že sedaj sosednja društva s prošnjo, da tega dne ne prirejajo nikakih veselic in Javnih nastopov, ampak se polnoštevilno udeleže Javne telovadbe. — Trgovka in posestnica gospa Ljudmila Schweitzer Iz Metlike je prodala hišo št. 40 na trgu g. J. Vukšiniču, gostilničarju in lesnemu trgovcu iz Metlike. ŠTREKLJEVEC PRI SEMIČU. Odkar imamo šolskega vodjo g. A Razpotnika, je opažati napredek tako v šoli kakor tudi Izven nje; posebno pri kmetijstvu se vidi njegovo vzorno delo. Po njegovi imicijatlvi je bila razširjena šola v trirazrednico, Čeprav je naletel sipočetka radi hujskanja z gotove strani pri kmetih na odpor. Šolska razstava dne 26. junija, prirejena v okusno okrašeni šolski sobi, Je napravila na vse najboljši utis. Videli smo ročna dela, risbe, predvsem razlJčne rakotvorne izdelke, do katerih Imajo učenci največje veselje. Razstava nam je pokazala, da Je naša mladina, naša nada, pod dobrim vodstvom. arsiice Osram — vsakovrstne najceneje L Csorec jalais Kreditne banke. svoji kleti kakršnokoli divjačino, zakaj moj pes je sedaj na preži pred vašo hišo.« Magister glasno zagotavlja, da nima nikakršne divjačine pod streho. »Ampak,« pravi Peter, »moj pes se še nikoli ni po krivem ustavil na prežo; prav gotovo mora imeti tudi topot svoj vzrok, ki si ga ne vem razložiti. Spričo te odločnosti lekar nekaj časa premišljuje. Nato pa vzklikne: »Da te šent vendar! Sem že uganil, sem le uganil . .. Jaz se pišem za Jereba!« O, te ženske! On: »Kajpada! Tvoja obleka mi je pogodu..., ampak vem, da me bo strašansxo stala .. .« On3: »Ah, veš, kadar hočem tebi ugajati, ce gledam na stroške!« Nadevana gos. Znamenita, a že nekoliko zbledela operetna zvezda, o kateri 60 mnogo govorili, z leti pa ic pozabili, živi še zmerom precej razkošno. Nedavno je povabila na večerjo "elo kopo starih prijateljev. Prejšnji dan je velela svoji kuharici, naj kupi na trgu gos in gomoljik. Kuharica je opravila svojo težko nalogo. Opravila jo je pravzaprav slabo, zakoj perutnina, ki jo je prinesla domov, je bila videti nenavadno klavrna: medla, mršava, ohlapna, sivkasta in prav nič privlačna. s Ampak, drago dekle,« je dejala bivša slavna pevka, »kar ste mi prinesli, se ven-em našel v njej mičnost in sladkost okrepčujoče nežnosti. — Ce ste ljubili to osebo, je dejal gospod Desnoix. je čisto naravno, da mislite nanjo ... Ali obstoji kakšna formalna pravua težkoča . . .? Ali je morda dama poročena? — Ne, težkoč ni, tudi vzrokov pristojnosti ni. Ona je vdova in nihče nima pravice, pečati se z njenimi zadevami. — Stvar bo torej zelo enostavna . . . — Brez dvoma, toda nisem vam še vsega razodel. . . Počakajte . . . Mis-iim, da mi je odkritosrčno vdana, naklonjeno je namreč skrbela zame. Dolžan sem ji hvaležnosti. To je gotovo. — Torej? — Nameravam se ji v oporoki oddolžiti za srečo, ki mi jo je naklonila, meni, staremu, malo sitnemu možu. ki ni več mogel nuditi ženski mnogo veselja. Po moji smrti bo že dobila toliko, da bo dobro preskrbljena. Tako je že določeno. Ampak to ni še vse in zato se v tej zadevi sklicujem na vaše prijateljstvo.. V svoji slabosti neprenehoma premišljujem, kaj se bo godilo, ko me več ne bo. Oh, saj vam priznavam, vidite, da je to le slabost . . . Ampak, težko se je privaditi misli, da se bodo vsi norčevali iz mene, ko bom v jami . . . Da. nekaj solz bo najprej že potočila Lav-ra zame. Ampak potem? Ali ji bo kaj žal po meni? Kje bom v njenem spominu, ko bo poteklo eno leto? Ali bo imela Ie še eno samo misel zame? — Kaj hočete torej? — Čakajte . . . Naj bo to norčavo, toda saj sem se že v naprej opravičil pri vas: moja želja je, da nakažete po preteku enega leta moji prijateljici, če bo še malo žalostna in ginjena, kadar ji bo kdo o meni govoril, še drugi, znatni del mojega premoženja, ki naj bo dotlej shranjen. In vas. moj dragi prijatelj, prosim, da naredite to po-skušnjo. Gospod Desnobc se je zdrznil. — Ampak, je dejal, to je najčudovitejše naročjlo, kar jih je kdaj dobil notar. Vi ne govorite resno . . . — Oh, uredite to na papirju, kakor hočete, izmislite si klavzulo, ki jo lahko vknjižite, kaj za to! Zaupam vaši poštenosti in prepričan sem, da te skrivnosti tic bo nihče izvedel iu da moja prijateljica ne bo slutila te dopolnilne dedš-inu. Če mi daste besedo, bom miren odšel. — Ainpak. saperlot, je povze! gospod Desnobc, to je zares čudovito! . . . Kako naj pa izvem, ali je ženska po dolgem roku še ohranila za vas \se svoje nagnenje. Vi vendar ne zahtevate, da bi ne jenjala jokati, da bi imela vedno spa-čen obraz, da bi bila skrušena od bolečine? . . . — Zadostovala bo beseda obžalovanja . odkritosrčna beseda. rag naj vzame vaš nemir! Ali ni n, ; . j pantetno pustiti človeške zadeve. kakor že morajo iti! ... Ob kakšni priliki, kdaj in kako naj pa izzovem tako besedo? — Prinesli ji boste njena pisma, ki jih boste našli med mojimi papirji . . . — Vi ste že vse preskrbeli. To je čudovito. — Nikar se preveč ne norčujte, stari moj prijatelj ... Ta ideja me silno muči .. . neprenehoma mislim nanjo . . . Nikdar vam nisem priznal, da sem bil ljubosumen, da to žensko strastno ljubim . . . Notar je prijel roko gospoda Charri-era in jo nežno — ljubko stisnil . . . Upatn. da bova imela še dovolj časa Toda, ker zahtevate, uredim stvar takoj, kakor hočete . . . Določiti je torej treba natančno, da bo v izvest-nem času gospa . . . Gospa Laura Laroche . . . — Gospa Laura Laroche, ki je že podedovala en del vašega premoženja, dobila še drugi del dedščine. ker je ostala zvesta vašemu spominu. V tem slučaju ji bom jaz določeno vsoto takoj izročil. Sicer pa bom ta znesek uporabil, "kakor boste želeli. — Tako je. — In vi določate . . eno leto za preskušnjo? — Da. — Hm. Prav nič ne dvomim o njeni iskrenosti. Ampak eno leto! ... Ne zahtevajte preveč: po preteku enega leta se marsikdo, ko pride spet v stik z življenjem, sramuje svoje žalosti . . . — Dobro, je povzel Charrier nekako ponižno, pa določim šest mesecev . . . Kaj ne. šest mesecev ... to ne bo preveč? .. . — Kakšno odgovornost mi tu nalagate? In zakaj? Ampak ... da . . . obljubil sem že. Storil bom. kar je v moji moči, da bom pravičen sodnik. Pa saj se nič ne mudi . . . — O pač. Prosim vas, kar takoj urediva zadevo . . . Nekega deževuega popoldne se je gospod Desnoix izkrcai ua orleanskem kolodvoru. Čeprav je bilo vreme čemerno iu ulice blatne, je šel kar peš v avenijo Antin. kjer je imel posla. — Kakšen nalog sem bil prevzel, je tuhtal spotoma. Kako bom neki izpolnil željo ubogega Charriera? . . . Kakor se je bil domenil z gospodom Charrierotn, ki mu je pred smrtjo še ponovil svoje naročilo, je nepričakovano dospel h gospej Laroche. Ta ga ni mogla takoj sprejeti, ker se je baš posvetovala s šiviljami zastran nove toalete, ki jo je rabila za neko važno večerjo. Z ljubeznivo lahkomišljenostjo se je opravičila pri gospodu Desnobcu, ker je moral čakati nanjo. — Bože. si je mislil notar, to še ne pomeni nič. Vsak človek ima posvetne obveznosti. Globoka čustva so od njih pač neodvisna. Vendar se je razgledal krog sebe: salon je bil očarljiv, prijeten, poln cvetic. Sveža novota svetlorožastih tapet je pričala, da so bile pred kratkim prenovljene. — Okus ima, si je dejal gospod Desnobc, vendar okvir ničesar ne znači. Študirati moram le dušo. Povedal je gospej, čemu jo je posetil: prinesel ji je namreč pisma, ki jih je našel v zapuščini gospoda Charriera. Zdelo se mu je. da je iznenadil gospo Laroche. kakor da bi jo bil spomnil zelo stare zgodbe, katere se ona ne more kar takoj domisliti. — Da, je dejala skoro smeje, bil je zelo tenkovesten, celo malce čudaški, zmeden. — Sijajna duša! je usmiljeno povzel gospod Desnobc, da bi ji pomagal. — Brez dvoma . . . brez dvoma . . . Ampak gospa je. kakor da vidi Čhar- riera le še v meglah spomina, malomarno pristavila: — Včasih je bil zelo oblasten! Gospod Desnobc se je vznemiril. Me- f haiiično je položil roko na tisti žep svoje suknje, v katerem je imel drugo Charrierovo oporoko. Nato je naiahno namrgodil obrvi in skoro neslišno za-nirmral: — Hudiča! Ona se mu je zaupljivo izpovedala: — Veste, često je bilo težko z njim.. Rad je bil čemeren, trinoški ... Bil je eden tistih značajev, ki radi mučijo sebe in druge ... In strašansko se je včasih ujezil . . . Gospod Desnobc je nalahno zakaš-ljal. Ves v škripcih, se je trdovratno zagledal v fotografijo, na kateri so mu slučajno obvisele oči in ki je predstavljala nekega elegantnega mladega tno-ža. Gospo Laroche je ta pozornost spravila v zadrego, zato se je urno tako premaknila, da notar ni več mogel videti slike. Potem mu je ljubko in lahkotno pripovedovala o tisočerih stvareh. ki so se polagoma močno oddaljile od Charriera. Notar se je dvignil, da bi se poslovil. Še nikdar ni bil tako zmeden. Kako naj zadevo odloči, da bo pravično izpolnil rajnikovo poslednjo voljo? Boječ se, da pri prvem razgovoru ni mogel točno dognati stvarnega položaja, je sklenil, da zadevo odloži, da ne bo še izrekel sodbe. Gospa Laroche ga je spremila. Na pragu se je še enkrat spomnila na zavoj pisem, ki jih je prinesel notar. Iz vljudnosti se mu je zahvalila zanje in ker se je spodobilo, da ob tej priliki spet omeni Charierra. je nalahno vzdihnila. si popravila nagajiv koder svojih svetlih las in dejala: — Saj je bil končno revček. Gospod Desnobc se je oddahnil globoko kot človek, ki se je rešil težavnega problema, čigar rešitev se mu je nenadoma prikazala. Ko je stopal po stopnicah, je potrpežljivo premišljeval: — Na tem svetu se mora človek zadovoljiti s sorazmerjem. Nikar ne stremimo nikdar preko relativnosti! Rekla je. morda brez pravega prepričanja, ampak rekla je pa vendar: 465 Perica proti stalil mesečni plači ir išče 2: parno pralnico. Informaciji: -t? dobe do 24. t u/. na Miklošičevi cesti 20. ^oba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prožnje z za^ btevkom plače. 203&1 Kuharico iu hišno mlajšo, dobro iu snažno, sprejmem s 1. avgustom t. 1. za fino obitelj 3 oseb. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 20485 O.dgojiteljico z znanjem slovenskega in nemškega jezika, iščem k štiriletni hčerki. Ponudbe pod .Dolenjsko« na oglasni oddelek »Jutra;,. 20466 Kuharica ki bi opravljala tudi dniga hišna dela, se išče k majhni družini na deželo. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 20462 Voditeljico gostilne ali plačilno natakarico, pridno in pošteno, s kavcijo, sprejmem. Ponudbe pod »Poceni vino» na oglasni oddelek «Jutra>. 20474 Učenca sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Goetz, StraSa, Rogatec. 20329 Pekovski pomočnik starejši, samski, prvovrsten, priden in pošten, popolnoma izveZban v parni pekarni, dobi takoj stalno službo. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 20493 Deklica stara IS let, vajena vseh hišnih del in zna tudi dobro kuhati, želi službe v Srbiji ali na Hrvatskem; gre tudi k otrokom, ki jih jako ljubi. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod .Pridna 48». 20448 Hotelski blagajničar Seli mesta v hotelu ali v restavraciji. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek pod značko .Vesten 447». 20447 Pek samostojen delavec, i Š 8 e mesta v trgu ali na deželi. Razume tudi druga dela. Vzame tudi pekarijo v najem. — Naslov: Jakob Satlei\ Cankova, Prekmurjt? 20451 (iščejo* Čevljar, pomočnik išče eksportnega dela. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20401 Kot gospodinja želi vstopiti dobra kuharica. krepka iu čedna 40 leta vdova, obenem s svojo 15 letno hčerko ali brez nje, pri boljši rodbini v mestu ali na deželi dne 15. avg. ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Skromna in razumna*. 30339 Lesni strokovnjak absolvent Mahrove trgovsKe šole, ravnatelj parne žage, skladiščnik itd. z večletno prakso, leli službe kot ravnatelj pri večji tvTdki. — Naslov pove uprava .Jutra* v Mariboru. ' '>' 20441 Šivilja gre Šivat po hiiah staro in novo za 20 Din dnevno s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Šivilja 422». 20439 Mesto natakarice išče začetnica v botjii restavraciji. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20497 Usnjarski pomočnik odsluiivši vojaščino, išče službe. Dela tudi na cepilni stroj (Spaltmaschine). Službo nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku . .'1339 Kuharica ki gre tudi kot gospodinja, išče službo v boljši hiši. — Naslov: G. Droško, LaJiko pri Celju 20503 HUZZ-*- IS.V DRVA — ČEBIN Wclfova 1/n. Telefon 56. 18S-U Motorno kolo Deuglas. SU—U HP, Model EW 1926, skoro nerabljeno. v najboljšem stanju, se ugodno proda. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20359 Fotoaparat 13 X IS, i TBemi potrebščinami, prodam, za 2500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20435 Štelaž več, rabljeih, in prodajalnah miz (pudelnov) po — ugodni ceni proda tvTdka Kende Ljubljana, Mestni t-g 17. 20054 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjavam Popravila vseh ziamk hitro, poceni in — iksaktno. Specialni mehanik J os. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 nydrauIi5no stiskalnico za oljnata semena, kakor bučne koščlce, rips, laneno serae itd. poceni prodam. — Obdela okroglo 1000 kg v 12 urah in je v obratu za videti. — Istotam naprodaj tudi valjak 35 X 25. Naslov pove uprava . 20460 Motocikel Indijan Skaut, nov, t priklopni co, z vsemi rezervami in novo pneumatiko. se proda po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 20459 Prodam: nov gugalni stol, pisalno mizo s 7 predali, 3 stebre za cvetlice iz mahagoci lesa, obleke in novo perilo. Naslov v oglasnem odtielku «Jutra* 20473 Radi opustitve g e po izredno nizki ceni proda 6ledeče: špecerijska oprava, prazne vreče, nove sode za mast, stroje znamke »Wolf-Haage>, »Spritz-machine* in stroj za rezanje mesa,. nov bakren kotel in malo rabljen brek z enim konjem. Naslov: Štefanovih, Celovška cesta 49. 20506 Motorno kolo 2% PS, s prestavairf! in prostim tekom, poceni proda F. A parni k v Kamniku. I 20476 Bencinmotor Langentvolf, 10 HP, malo rabljen, se proda ali zamenja za dober bencjnmotor 2% HP, na vozu. Ponudi*, sprejema Stolarna v Som Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20470 Sobo •vetlo, solnčno, z električno razsvetljavo in razgledom na velik vrt. oddam. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20398 Stanovanje moderno, z vsem komfor-tom, obstoječe Iz 4 sob in pritiklin, mirna lega, v sredini mesta, oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas-ii oddelek «Jutra» pod cSolnčno 29». 2012J Stanovanje v vili 10 minut od glavne pošte, solnčno, sulio, 2 veliki sobi, poselska sobica, kuhinia in pritličje, 1600 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod olasro Obresti ugodne Vprašati Y E R C. Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica) 19967 25.000 Din vložim kot kavcijo ali vstopim kot družabnik. — 8em verriran knjigovodja in ko-respondf»nt s sredr>i*t«»huiŠko izobrazbo. — Ponudbe na osrla=ni oddelek »Jutra» pod »Zmožen 69». 20469 BrezVonknrenčno nodietje v Ljubljani sprejme v svrho razširjenja obrata 20ft—300.000 Din posojila ali pa tih^ea. ozir. sodplniočega družabnika. — Ponudbe na oelasni oddelek «.Tntra» pod »Specialno podjetje*. 20504 ML 1. m. Z radostjo sprejela. A dokler mi ustno ne priznaS, dvomim. — Poljube Tvoja. 20479 XXV. Daleč proč — v mislih pri Tebi Izoptanem 1 teden — 31. ali 1. svidenje. — Natančnejše še sporočim. Poljubčke ves Tvoj. 20452 Gramofon rabljen, dobro ohranjen — brez ali s ploščami,- zlasti opernih ter operetnih solo in zborovib ter instrumentalnih kompozicij, kupim. Ponudbe s ceno pod šifro «Gramofon» ca oglasni oddelek »Jutra*. 204S0 Klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Interesenti naj prijavijo svoj naslov na oglasni oddelek pod šifro .Klavir 5». 20461 Pes ptičar s« je zatekel. Dobi se v trgovini Vidali, kolodvor Jarše-Mengeš. 20484 Od Krke do Št Vida pri Stični je trgovka z ma-nufakturo v soboto zvečer izgubila zavitek t vsebino: svilene, volnene lenske rute, svilene šerp« in nekaj manufakture. Najditelju ali izsleditelju je zajamčena nagrada. Obvestila naj se pošljejo na tandarmerijsko stanico v Stični. 20458 Maš. inženier Jos. Bučar naj javi svoj naslov nujno Direkciji drž. rudnika Velenje. £0387 Restaurant »AHe Viole« Trieste, Via G Carducai 7 priporoča izborno domačo knhinjo, izbiro rib, izborna vina terana, istrijsna. tri-julca, vipavca. ehiantL — Lastnik: Franceschlnl o. Mlegretto. 180 Sobo blizu trnovske cerkve oddam. — Istotam naprodaj lep športni otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20472 kaučukaste pete in podplata nosite ob vsakem vremenu „HALMA*' n razkošje, kei nudi elastično, ugodno ho o, in ie tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno ootrebna, ker je mnogo trnež-nejša m ceneiša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli "0<;'t: fev iev hre7 .Palmr-* . floproilfll krasno gosiA posestvo z veli kim obenem s pritiklinami v d>vni legi Prekmurja. Posestvo obsega 635 kaL oralov, od teh 3 1 oralov šume, ostalo njive, travniki, sadovnjak itd., s parnim miinom, žago, obenem z živ m in mrtvim Inventarjem. 5559 a ojasnila da e za prodajo p >obl^čenec: Mag. pharm. C. Gustav W. Weiss, Ijekarnlk, Gornja Lendava (Viekmur.e). Naznanilo preselitvi« LEOPOLD GROŠELJ, splošno kliučaoaičarsfOG, je preselU s^o.o delavnico, doslej Spodnja Š ška, Celov-ka cesta na Uodnifcooo cesto poleg Anžoka (Dalmatinca) in se slavnemu občinstvu priporoča. 5561 a v LJUBLJANI prodaja premog is slovenskih premogovnikov vseh kJkofosti v cel b vagon b po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetji in razpečsva na debelo premog in koks vsake vrste In vsikega izvora ter nripo roča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premo; m brikete Oslovi Prometni zavod za premog, i 1 f linliipi Miklošičeva cesta štev. 15 I. 704 ^"Urejuje Frane Puc. Izdaj« za Konzorcij cjiitn* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za Lnseiatni del je odgovoren Alojzu Novak. Vsi v Ljubljani